PMŠKimNIK ^cv‘ 15 Vidcm-Krško, sobota, 16. aprila 1955 Leto VIII ^udijeka 1 lana Ja: .Hoto oeew ZVEZA BORCEV,B Bleno pe" V nedeljo, dne 10. aprila, je bila v Brežicah letna konferenca Zveze borcev za krški okraj, katere so se udeležili poleg zastopnikov občinskih zvez ter Okrajnega odbora ZB tudi narodni heroj Albina Hočevar, podpredsednik okrajnega odbora SZOL Franc Kolar, pred- j sednik OLO Tone Zupančič,. predsednik okrajnega odbora j VVI Stane Nunčič, podpredsed- i nik in tajnik okrajnega odbora | ZB Trbovlje, zastopniki JLA iz Cerkelj, zastopnik GO ZB Pod-studenšek ter spomeničarji 1941 iz krškega okraja. Na konferenci so razpravljali o delu organizacije v pre- j teklem letu ter o važnih pro-blemih, ki jih bo morala organizacija z večjo aktivnostjo reševati v bodoče. Iz poročila, ki ga je podal predsednik okrajnega odbora ZB Krško, major Franc Mekina, je bilo razvidno, da je celotna organizacija v preteklem letu posvečala glavno skrb vzgoji in materialni tieno poslanstvo v našem iavnem sivlienm pomoči otrokom padlih borcev NOV in žrtev fašističnega terorja. Vso skrb in ljubezen otrokom padlih borcev! Po podatkih, s katerimi razpolaga Okrajni odbor ZB, je v krškem okraju doraščujočih skrb padlih očetov in mater, jim nost izboljšanja in kva- mora nadomestiti organizacija Iifikacij. ZB, občinske organizacije in po- j Poleg pravic, ki izhajajo iz sameznj člani se morajo zadol- naše zakonitosti in družbene žiti za vsakega otroka posebej, ureditve, se postavljajo pred da ga bodo z očetovsko skrbjo spremljali na njegovi življenjski poti — bodisi v šoli ali izven nje. To je organizacija Zveze borcev dolžna storiti za sreč- otrok, ki so ostali brez enega neJ^° bodočnost teh otrok, to ali obeh roditeljev, skupno 421. je njena dolžnost do padlih to- Vsi ti otroci se nahajajo v raz nih šolah ali pa se učijo obrti. Osnovno šolo obiskuje 161, gimnazijo 186, industrijsko šolo 14, varišev. Več skrbi partizanskim borce NOV pa tudi izredno važne in odgovorne družbeno politične naloge. Borci morajo biti tisti, ki bodo vnašali napredna stališča in se zanje borili v gospodarskih organizacijah, društvih, ustanovah ter v organih državne oblasti. Vsa ta napredna stališča imajo skupen cilj: zboljšanje materialnih pogojev za delovnega človeka. Le ob ne- 77° 7b’ industrijsko solo 14, i . . „ .... za delovnega človeka. Le ob ne- Obrtno šolo (razni poklici) 36, , VdOVam IH Staršem padlih nebni rasti in krepitvi našega učiteljišče 9, srednjo ekonom- j nartirflnnv gospodarstva bodo borci NOV sko 3, dopolnilno šolo 3, kme- , pamzanOV in ostali delovni ljudje ustvar- tijsko šolo 2, gostinsko šolo 2, _ Vprašanje invalidnin in otro- JaJi pogoje za srečnejšo bodoč-univerzo 1 ter ostale šole 4 ških dodatkov je v glavnem re- nost. otroci. Od skupnega števila 421 seno. So pa še primeri, za ka- Vse te naloge, od skrbi za otrok prejema štipendijo v vi- terc bo potrebno, da organiza- Partizanske otroke, vdove, star- sini od 100 do 6000 din 413 cija ZB skrbi za njihovo reši- še padlih partizanov in žrtev otrok, medtem ko jih le 8 ne tev. Posebno pereče je vprašanje fašističnega terorja, pa do pi- prejema štipendije, ker so gmot- zdravja, zaposlitve, stanovanja, sanja življenjepisov padlih parno preskrbljeni, Skupno je bilo pravne zaščite itd. za svojce tiranov in občinskih kronik in porabljen,h za štipendije parti- padlih borcev. ' Povečane aktivnosti v vsei osta- tbnariev * *'“°£00 Premalo smo skrbeli doslej » družbeni problematiki, naj -----i ško Za let lq,,cYna OLO Kr- starše padlih partizanov. Teh clanstvo Zveze borcev v tem A C X /TTI I! iv osnutku nkraino, predvideno ljudi, ki so žrtvovali svoje si- lbtu uresničuje s posebnim po- r V J \ X/i, ] li ' | za štinenfH te i nnnn1,30,1113 nove in hčere, ne smemo poza- udarkom desete obletnice osvo- rr V/ JVtLl V; \™e1:?00'000 din- biti. Kadar gre za zdravi ali hnditve narodov Ji^oslavije. ------------ 1 1 «52* 2*2? ,„t„ -"SV 2,e r* Tr””° Sv VJTST 1 sc vember in novoletno jelko da- ajt . ustre.7na sredstva, da bo- • ne bi »»delovala pn: dima. Na dnevnem redu bo po- rila v obleki in nh?,L- Isk.m tcm ^tldem Pomagali, ker vseh akcijah. ki bodo prirejene j ročil0 0 političnem stanju med ni vrednosti z^nrthi« enn onii ,ma,° vs° Pravico- da tak«> P<>- v Počastitev tega velikega praz-1 mladino in izvolitev občinskega dinarjev K ^aPr,blznofin0fi00 mo? od nage social,:s(ifne druž- nilta. Franc Dragan komiteja, dinarjev. K obdaritvi teh otrok i be zahtevajo mm S pomladjo oživljajo tudi naše gore in iz tedna v te-H den hiti več ljudi v prirodo, da se naužijejo čistega zra-! ka in razgleda po domovini, ki se od Triglava do Vardar-H ja pripravlja na veličastno slavje — 10. obletnico osvobodi ditve. Tudi »Tončkov dom« na Lisci (947 m) je zadnje tedne H spet oživel. Iz Posavja in Zasavja, iz Celja, Zagreba in šteli vilnih drugih krajev domovine hite delovni ljudje na pri-H jazno Lisco, ki se prebuja v prvih pomladnih poljubih. V H nedeljo so jo obiskali tudi taborniki Družine treh smrek iz M Sevnice in taborniki Rodu črnega diamanta iz Trbovelj. Poli menili so se o svojih letošnjih načrtih in o tekmovanju s H katerim bo deseto obletnico osvoboditve počastilo tudi = Združenje tabornikov Slovenije z vsemi svojimi enotami. H Taborniško geslo je »S prirodo k novemu človeku«: z iz-f§ leti, taborjenji, pohodi in drugimi oblikami svojega dela ga g taborniki uresničujejo. Illlllllllllll!llllllll!lllllllllllllll!lllllllllllllll!ll!llllllllllll!llll!llllllll11l!!!ll!lllllllllllllllllllllll|[||||||||||||!||l!lll||||!lllllllll!l!!l|l!!l|||!l! V Krškem bo 24. aprila obonska m adinska konferenca Avstrijci v Moskvi Mnogo ugibanj te dni je posvečenih avstrijski delegaciji v Moskvi in njenim razgovorom z najvišjimi sovjetskimi predstavniki. Prav sedaj praznuje Avstrija deseto obletnico »osvoboditve«. to je razdelitve na štiri zasedbene de e, potem ko so zavezniške -sile premagale tudi na njenem ozemlju nacistični odpor. I Vendar se je položaj od leta ■ 1945 do danes v avstrijskem vprašanju temeljito spremenil., Letos je SZ hipoma umaknila j dosedanje stališče, češ da mi-1 rovne pogodbe, katere osnutek: je pravzaprav že pripravljen, ni moč podpisati. Sovjetska zveza sedaj ne povezuje več avstrijskega vprašanja z nemškim, kakor je to vztrajno dela-: a do nedavna. Ne naslanja se več na izjavo, češ da se z Zahodom iahko pomeni o avstrijskem vprašanju samo pred potrditvijo pariških sklepov. Še več! Sedaj je celo pripravljena z avstrijsko delegacijo razpravljati na — enakopravni podlagi! Zahodni strategi so ugotovili, da se SZ želi obdati s pasom 77?ra'.nih držav tam, kjei ni ,™tlnn7 in Zahodom držav z mi, nnmrU2beno ureditvijo Te-naj bi služila tudi vn^ Zlranua<' Avstrija ki se siEfi'eF'/S, O tem naj bi se avstrijska delegacija pomenila v ! Vendar se britanski, posebno pa se washmgtonski krogi boje da ; bo sovjetska diplomacija s popuščanjem ali obljubami prido--bila avstrijske uradne kroge za »nevtralnost« ki bi jo ločila od' Zahoda in jo čimbolj približala Vzhodu. Zato so vlade ZDA Vel Britanije in Francije izdale skupno deklaracijo o Avstriji, v kateri predlagajo sestanek štirih veleposlanikov o mi-ovni Pogodbi, hkrati pa opozarjajo t8“\° Avstrijo kot SZ, da lahko Podpišejo mirovno pogodbo z •Avstrijo samo vse štiri zasedbene sile soglasno. Na zadnji konferenci predstavnikov osnovnih organizacij Ljudske mladine iz Vel. Trna, Rake, Leskovca, Starega grada, Zdol. Krškega, Viher in Vidma je bilo sklenjeno, da bo občinska mladinska konferenca 24. aprila. Konference. Id bo v kino Zveze borcev tudi važne in odnovorne naloge .fe h gornjemu znesku prispeval Okrajni odbor VVI 130.000 din, - , . . «, ■ za kar gre še posebna zahvala ■ OleCJ OTavjC SO pred tllaHI tej organizaciji. Na taborjenju in v kolonijah je letovalo v preteklem letu skupno 157 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Vse denarne izdatke za taborjenje in kolonije je finansiral GO ZB v Ljubljani in OLO Krško. Prav tako bodo tudi v letošnjem letu organizirana taborjenja in kolonije. Skrb in dolžnost občinskih zvez ZB mora biti, da za taborjenja in letovanja pridobijo tudi letos čimveč teh otrok. Ako upoštevamo vso to pomoč vidimo, da daje družba izdatna materialna in denarna sredstva za vzgojo in napredek partizanskih otrok. Vendar pa, kot je bilo iz diskusije razvidno, nas učni uspehi te mladine v šolah še zdaleč ne morejo zadovoljiti, s»j so dosti slabši kot pri ostati*1 šoloobveznih otrocih. To stanje je posebno slabo v osnov-ni” šolah in nižji gimnaziji, medtem ko je v ostalih šolah dosti boljše. V razpravi po tem vprašanju so delegat, navedli razne vzroke za tako stanje, vendar je glavni vzrok ta, kot je v svojem govoru poudaril tov. Kolar, d» so ti otrooi t bflj svoie na,dražje, to je — rodi-teljsk-, ljubezen in skrb svoMh staršev, ki bi jih naj spremljala skozi njihovo mlado življenje na vsakem koraku, vsak dan in vsako nro. Prav to skrb. Predstavniki osnovnih organizacij Ljudske mladine so se dogovorili, da bodo dali konferenci, ki bo imela delovni značaj, tudi zunanji videz. Na predvečer bodo zakurili kresove, okrog katerih se bo zbrala mladina. V nedeljo se bo mladina iz Vel. Trna in iz drugih krajev pripeljala na konferenco na okrašenih vozovih. Mladina iz Krškega bo poskrbela za okrasitev mesta. -ne K ll'V’ IFZISC0 vabi na občinski praznik N. «**» . k od- StmtTTASii&a Sr^o“pl,,“ PO,"b' _<«. Ponje .i., m /azziJh občinski praznik. Na ta dan se Ob tej priložnosti bodo sprejeli Zveza borcev Socialistična „L!’0™ *J!' akt*vistov NOB, bomo v spominu vračali v zim- v mladinsko organizacijo 50 zveza in občinski odbor kakor .i ” ,na, ionferenei ske mesece leta 1941 in 1942, ko mladincev, organizirane pa bodo tudi vsi občani vabijo vse mno-o, da se česti> se dogaja, so se občani pripravljali na tudi vaje tam. gasilske čete. žične organizacije, društva in da preživeli borci niso deležni splošno oboroženo vstajo katero 18. aprila bo v Tržišču trode- posameznike k obilni udeležbi! tistega, kar jim v okviril danih so predvidevali za prve mesece janka Prisegam. 19 aprila pa 1 pogojev pripada. Tu se postav- leta 1942. sledeč pozivu OF. komedija Ženina je iskala Na *ja vprašanje pravilne zaposlit- Množični odhod v partizane je • Malkovcu bodo 20. IV, po kome-ve, nudenje pomoč; za pridobi- bd 21. aprjla 1942, Zato so ta I moraciji pred spomenikom pad-tev kvalifikacije Itd. dan spre občanj občine Trži- | jim borcem zaigrali' dve enode- Borci niso nit; najmanj krivi, za Sv°i občinski praznik. j jankj: Talci in Lovorov venec, ako si v času težke borbe za na- Ze dalj časa s0 v teku obsež- Na Predvečer praznika bodo zarodno osvoboditev niso mogli ne politične in oraanizaoiske goreli kreSOV‘ n» Telčah Mal- pridobiti znanja in kvalifikaci- priprave za proslavitev občinske- ^ k.ovcu, Zg. Vodolah, Vrhu in Tr~ 1P. mpJt.Pm Ifn »M-»ncdlmm« — „ i I n_! t . I • i - - ZlŠČU. je, medtem ko je marsikomu ga tedna. Pričelo ga bo tukajšnje to bilo omogočeno. Zato imajo KUD že jutri, v nedeljo 17. apri-pravico. da se jim nudi mož- la z dramo Sveti plamen. Mla- NAROČNIK0M „POSAVSKEGA TEDNIKA“! Zamudnikom, ki dolgujejo zaostanek naročnine za 1954. leto, smo te dni ponovno razposlali opomine in položnice. Prosimo jih, da takoj plačajo zapadlo naročnino in s tem izpolnijo dolžnost do lista. Sebi in upravi tednika bodo prihranili nepotrebne stroške, s plačano naročnino pa si bodo zagotovili tudi brezplačno nezgodno zavarovanje, ki so ga deležni vsi naši redni naročniki, ki imajo v redu poravnano tekočo naročnino. Prav tako prosimo tiste naročnike, ki še niso obnovili naročnine za leto 1955, da to nemudoma storijo, sicer jim bomo list ustavili. UPRAVA »POSAVSKEGA TEDNIKA« Kakor smo obveščeni, bo spored no dan praznika 21. IV. naslednji: ob 8. uri svečana komemoraci' ja pred spominsko ploščo na železniški postaji Tržišče. Smrtna nesreča v krmeljskem rudniku V soboto, 9. aprila, se je v rudniku Krmelj smrtno ponesrečil rudar Franc Savšek, doma iz Štrasberga pri Gabrijelah. Na delo je šel v drugo izmeno in je v rovu »3 julij« kopal s svojim pomočnikom do pol devetih zvečer. Tedaj sta s pomočnikom dvigni’.a zadnji stropnik. Iz neznanih razlogov se je iz stropa vsul nadstropnik in z Paiiioč ascidriicyqiii in kmetom 0 delu Zadružne hranilnice in posojilnice v Brežicah « 1 ,.i". '«»«p-*««*- t*. Konferenca stoletja *deia o miroljubnem sožitju svp* drzavami in narodi vsega easu k’ i° Posebno v zadnjem slavijf'H0*10 Poudarjajo Jugo-močneiPIndlja 111 Burina. si vse mnertjeLU^a ^ med javnim dilni krom ^uj3 temu Pa se v°- krčevito ok,a Zahodu ln Vzhodu velih in sveb^0 513rlh' preži* ijivih nazirou^omu miru škodnih blokih 0 dveh svetov-vzhodnem ozir' f nem« in »komS“ »svobod-po zahodnem izraz^f1'™” ®vetu i slovansko - indijsko T™' Jug,°-prizadevanja po širok^anS^a narodnem sodelovani,, ? mcd~ področjih so v svoji'1 »d08, ^"seh sti« hoteli proglasiti kot devan.ia za »tretjo« nevtea^ silo. ki bi stala nekje v sr ",! blokovnega dogajanja in se ne bi zmenila za trenja med Vzhodom in Zahodom. I (Nada.jevanjc na 2, strani) i n;m poslovanjem novo ustanov- pravjlno uporabo odobrenih b ena Zadružna hranilnica in po- kreditov ter preprečiti že v Sašo,Unica v Brežicah Nov, za- mem začetku vsako nepravilno uruzni denarn, zavod se bavi gospodarjenje z družbenimi od. predvsem s kreditiranjem kmetij: nosno lastnimi zadružnimi sred-SK1n zadrug kar so do prenosa stvi. poslov opravljale pristojne po- ; S takim sistemom poslovanja uzriK® Delokrog tega z -j bo omogočeno zadružnim organi-uruznega denarnega zavoda je I zacijam lažje poslovanje k; naj področje sedanjega krškega m vodi k organizacijski in’ gospo-tr bo vel iškega okraja. S 1. majem darski učvrstitvi njihovega po-« tega .eta bo nanj preneseno od , slovanja ter hitrejšemu razvoju na z drutrmi nosi- knt tr, slovinč v«Peh n"H' n°" snteh^T 9»Spoda.rčke dejavnosti , vedno slučaj v podružnicah Na- ,atn J® 7zadružnih podjetij, sploh To bo možno doseči, ker rodne banke, tako da bo Zadružna hranilnica je poslovni delokrog Zadružne ondnoSeSzJvsemi zadružnim?orna j KDO DOBI LAHKO POSOJILO? mzacijami in združn'mi podjetji | v l! osnovne naloge daje kmeta. Posojil za popravilo qo- bodocega zasavskega okraja. Zadružna hranilnica in posojilni- spodarskih poslopij in stanovani-kt------ ..... i ea tud, raznovrstna posolila pri- «kih hiš t, onl„i ______• družni sektor v manjši meri tu- že omenjenega se prosilci odnos-dj privatni. Tako bo Zadružna no interesenti lahko tudi osebno hranilnica in posojilnica laže« ali pismeno obračajo po pojasni-proučevala situacijo ugotavljala la na Zadružno hranilnico in po-uspehe, odklanjala nepravilnosti sojilnico kjer bodo prejeli vsa ob 9. uri slavnostna seja ob- j njim vred jalovina pod starim črnskega ljudskega odbora. j (jelam V trenutku, ko je padal _ ob 10 uri kulturni program v ; material s stropa, je poleg za-šoh, na katerem sodelujejo učen- : sutega prvega kopača zasulo tu-ci nižje gimnazije osnovnih šol di obe svetilki Preden je Sav-Telče in Tržišče in mladinski gkev pomočnik v temi pritaval aktiv iz Gabri j gl s petjem, reci- i do sosednje številke 13. je pre-tacijann, plesi, simboličnimi sli- j jeklo 10 do 15 minut, medtem kami in z enodejanko. j pa je zasuti rudar že umri. Do- ob 12. ur: gasilske vaje na bil je močan udarec v tilnik Malkovcu. i Pokojnik je star 43 let in je Po svečanem sporedu bo sledi- , bil zelo marljiv in vesten rudar, lo ljudsko veselje na Malkovcu, Zapušča užaloščeno ženo in tri na katerem bodo postregli tudi z otroke v starosti od 2 do 17 let. ‘ Ta nesreča je hkrati ponoven opomin, da ni nikoli dovolj opreznosti pri težkem rudarskem delu. Veljajo naj besede nekega inženirja, ki jih je izrekel lani na republiški konferenci v Trbovljah, da mora vladati v rudnikih železna disciplina, ker zares nihče ne ve. kje ga čaka nesreča A. L. in še vse ostalo, kar se bo poka zalo v praksi za nujno in potrebno. Pa tudi v strokovnem pogle du bo Zadružna hranilnica in posojilnica laže izvajala vse te naloge, ker ni toliko obremenjena z drugimi posl-, kot ie to še 1 ., ... - ... skih hiš za enkrat vsled pomanjkanja sredstev še ne odobravamo. Dajemo pa tudi posojila Vsem poverjenikom Prešernove družbe! Prosimo, da nam nemudoma javite KONČNO ŠTEVILO ČLANOV PREŠERNOVE DRUŽBE ter trenutno število članov, ki so se naročili tudi na šesto knjigo »Zdrav človek se bo skušal čim bolj približati ' " taa i »c vv/ >rv.uo-aj vini UUiJ pi;ullZtill datišo d°bo, največ do 5 let j vsakdanjim potrebam zadružne- v= t i k-editiran;e ?nfZL.CI,a™ °lnoqoči '■ drug Posojila so predvsem na-na jim je neobhodLo Š hkakrŠ" : menjena kot .pomoč kmetu za ______ redno nemoteno poslovanje113 ^n 1 oaHce0in“dnmih Sem'toda...viši”a Posojila je odvisna ! ga in zasebnega življenja ter po postopku ki ne preStovl2 i štev sadik zf nraHn 1 ^ °d V'-Š1,ne davčnf oe"ove prosilca tako doseči da čim hitreje na- za zadružne organizacije dejan- 1 tem in «;1n=n gno,.”lh Poso)ila Za taka posojila mora pravimo nov korak v izboljšanju sko nobenih težav 'obratna ! CTezni rTloZiiL l 'mora o predIoŽiti potrdila 0 našega kmetijstva in zadružni- sredstva bo zadržnjm oraaniza- ' vmir a* v ^ * i -e mora’° davčni osnov; uprave za dohod- štva. Z dvigom kmetijstva in val l7_n¥tl..do konca tekočega leta. ke OLO za sebe in za dva po- kmetijske proizvodnje bomo v potrebna pojasnila. ZRNO DO ZRNA... Zadružna hranilnica in posojilnica pa ne daje samo posojil. Sprejema tudi vsakovrstne naložbe na hranilne knjižice. Te naložbe se obrestujejo trenutno ; po 5 %. Tajnost hranilnih vlog j v zdravem okolju«. Rok .raje v celotj zajamčena Razpela- i ročanje na 6. knjigo smo podalj- : “• - ”« -to. Kaj smo želel; z gornjimi vr- ! nam tudl" sP<>rocite število pred-sticami povedati? Predvsem to, j naročnikov na knjigo »Dežele da seznanimo javnost v Zasavju, j sveta«, ki jo bomo ponatisnili, da je začel redno in nemoteno Cena te ?nn air. poslovati novi denarni zavod ki 1 J dm' za na- Tajništvo Prešernove družbe Vremenska napoved za čas od 18. do 24. aprila Prehodno poslabšanje. «e,:„o M ludi »J. S £ < ŽTV«* 'i SinS*** S? JtST ~ "" v z-a-vro nestalno s pogostnima padavinami. Hladno. Sečnja lesa v sezoni 1955-1958 Zaradi pravočasnega in pravil- predpisanem obrazcu, je treba meravajo prodati. Razumljivo nega vlaganja prošenj za sečna vložiti pri tistem občinskem od- je, da naj bodo za posek za p rodov olj en ja za sečno sezono boru, na področju katerega leži šene količine v mejah zmogiji-1955-56 (to je od 1. okt. 1955 gozdna parcela, v kateri name- vosti gozdov, ker se bodo le v do 31. marca 1956) dajemo gozd- rava prosilec sekati. ; teh mejah tudi odobravale, nim posestnikom sledeča navo- Prošnje, ki bodo vložene v! Obrazec za prošnje dobijo •lila: razpisanem rednem roku, so Gozdni posestniki, ki name- proste vseh koikovin. Zamud-ravajo v svojih gozdovih sekati niške prošnje, katere pa se iz-v sečni sezoni 1955-1956 tako za ven rednega roka vlagajo lahko lastno uporabo, kakor tudi za le v izjemnih, upravičenih slu-prodajo, morajo vložiti prošnjo čajih (posek lesa za obnovo po za sečna dovoljenja n a j p o z- požarih ali drugih naravnih ne-neje do 15. maja 1955. zgodah uničenega stanovanjske-Prošnjo, ki mora biti spisana na ga poslopja in slično), pa mo- gozdni posestniki pri pristojnih ljudskih odborih. OKRAJNA UPRAVA ZA GOZDARSTVO BREŽICE rajo biti brezpogojno kolekova-ne s 680 din državne takse in 95 din okrajne takse . j Vsak gozdni posestnik vloži lahko v eni sečni sezoni pravi- j loma le eno prošnjo za sečno dovoljenje. Prošnjo vlaga in podpiše zemljiško-knjižni lastnik, posestnik ali upravitelj gozdne parcele, na kateri na-_ so- lastnikov, vložijo vsi skupaj lahko le eno prošnjo za sečno dovoljene. Tudi obveze, ki jih ima gozdni posestnik v svojem gozdu do tretjih oseb (prevžitek in slično), je treba vpisati v prošnjo za redni posek, ne pa SEDEM DNI PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani) Odveč bi bilo dokazati, da je taka porazdelitev sveta preživela in da bi jo bilo treba enkrat odločno odstraniti iz mednarodnega življenja. Ce že nekdo po vsej ceni želi razdeljeva- J5**®,1!-.-Ce je. ve? ti svet, potem mu preostane Q<= druga, človekoljubnejša in preprostemu človeku razumljivejša pot. Dežele vsega sveta lahko razdeli na razvite — bogate in nerazvite —- siromašne. Taka razdelitev se ne ozira na druž- ... - _ ---■ — *—i beno in državno ureditev te ali i v!a”a t^šne slučaje poseb- \ one države, temveč na dejan- i ne *’rosnje-ski gospodarski, socialni in kul- ' °,brfZ-,c proSnjc mora biti P« turni položaj. vseh točkah pravilno in vestno Na tako razdelitev sveta so 'zpo|lnjen Zlasti važni so kata-predvsem mislili predsedniki (katastrska obči- vlad držav »načrta Colom bo« (Indija, Ceylon. Burma, Pakistan in Indonezija), ki so na svojem zadnjem sestanku sklenili, da bodo povabili večino azijskih in svobodnih afriških držav na azijsko-afriško konferenco v Bandongu na Javi. Od te konference pričakujejo zares velikih rezultatov. Zato ni zgolj slučaj, da ji pripisujejo zgodovinski pomen. Prvič v zgodovini nekdanjih polkolonialnih narodov bodo njih predstavnik: svobodno pojasnili svoje mnenje o kooici pomembnih, sodobnih mednarodnih vprašanj, ki terejo niih deželo ali celo ves kontinent Dobova na, številke in površina parcel, na katerih se namerava sekati), kakor tudi podatki o skupni površini vseh gozdov prosilca. Prošnje s pomanjkljivimi podatki ali brez njih, kakor Po zakonu o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št 19/52) 12. člena točke 6 člena 67 in 108 člena in v zvezi s 13., 29. in 30. ter 33. členom Temeljnega zakona o varstvu rastlin (Ur. 1. FLRJ št. 26/54) je Okrajni ljudskj odbor Krško v s vrh o varstva krompirja pred koloradskim hroščem na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 4. aprila 1955 sprejel ODREDBO o obveznem škropljenju okuženih in ogroženih krompirišč, o pregledu krompirišč in načinu zatiranja koloradskega hrošča v letu 1955. 1 člen Zaradi močnih okužb po koloradskem hrošču morajo vsi proizvajalci krompirja zavarovati krompjrišča pred koloradskim hroščem s kemičnimi sredstvi v obliki škropiv ali prašiv 2. člen Nadzorstvo nad izvajanjem odredbe 1 člena tega odloka izvaja organ občinskega ljudskega odbora katerega imenuje občinski ijudski odbor v sporazumu s pristojnim organom Okrajnega ljudskega odbora do 30. aprila 1955. 3. člen Katera krompirišča je treba s kemičnimi sredstvi zavarovati pred koloradskim hroščem odreja v smislu čl. 2 tega odloka imenovani pristojni organ občinskega ljudskega odbora, ki dela po navodilih pristojnega organa okrajnega ljudskega odbora, 4. člen V slučaju, da proizvajalec ne more sam izvršiti zaščite krompirišč s kemičnimi sredstvi, izvrši to delo na stroške lastnika krompirjevega na ada pristojni organ — občinski GORJANCI VABIJO i Planinsko društvo Kostanjevi- ' ca priredi v nedeljo, 1. maja t. 1. množični izlet na Gorjance. Razdelili se bomo v več skupin in obiskali Trdinov vrh, Gospodično, Pogano jamo in Ječroe-! nišče. Zbirališče bo na Polomu pri naši postojanki ki bo oba dneva oskrbovana. Iz Kostanjevice priprave, da b: pravočasno ‘n s do Poloma bo vozil kamion. — pridom obdelal zemljo :n od n/e Vozni red objavimo prihodnjič, mogel tudi kaj pričakovati. Zn Planinsko društvo vse te potrebe »e v prvi vrsti Kostanjevica na Krki obrača na svoje zadruge kjer bi _________ moral v prvi vrsti najti vsega, kar potrebuje Ali pa je v resnici tako? Se kmet jske zadruge o polni meri zavedajo, kaj in počemu »o tu in komu morajo služiti? Nedvomno so častne izjeme, toda mnogokje so še njihove trgovine, ki se tega sploh ne ali pa v tako majhni meri zavedajo da dajejo na svojih policah prednost vsem drugim artiklom, le ne on m, ki jih kmet-obdelovalec zemlje najbolj potrebuje. Zato so žal le prepogosti primeri, aa odhajajo stranke in godrnjave Bralci nam pišejo A\\ bi ne bilo lahko drugače? Tu je pcmlad — čas, ko mora merth zmeče na pult vsega mo-kmetovalec vzeti v roko naj- gočega blaga od nogavic ucjno-raznovrstne/ša semena, orodje in ve/se mode do pudrov in maž za lice in kurje oči, od žganj vseh vrst do svile in bcržuna skratka vsega onega, kar bi spadalo vse prej drugam, kakor pa prav v trgovine kmet'jske zadruge. Toda — ne lezimo v ozkosrčnost! Naj prodajajo zadruge tudi te reči, če se svet pom ka pač naprej toda, za vraga, da imajo vsega tega v tolikšni izbiri, onega, za kar so pravzaprav tu pa lahko z lučjo iščeš po vsem okraju — to pa res ne more nikomur v glavoI Sa/ je vendar jasno kot te kaj. da bo kmetovalec hotel svoje potrebe kriti prvenstvene iz svoje zadruge. Zato je tudi nedvomno njena prva in glavna dolžnost, da (ege člana-kupovalca v tem ne raz-nezadovoljene : očara n odbije. j Prav je, da ni tako povsod, Vprašaš za semenski krompir 1 toda bele vrane so redke Na — ga ni vprašaš za galico — mestu bi bilo da si odgovorni pride ni semena ni orodja, vča- poslovodje izprašajo vest ali so sih manjka najprimitivne’šh storili vse, kar so mogli, da bi - -- —v.*, lutuur .uom iva ^,uiuiJ*iJtveya no dua uxyau --- ODCInSK] tudi nepodpisane prošnje, bodo • ljudski odbor — s pomočjo škrop.lne ekipe ki jo oočinski brez izjem zavrnjene. V prošnji je treba za posek predvideni les navesti po drevesnih vrstah, sortimentih in količinah posebej za domačo uporabo in posebej za prodajo. Pri prošnjah za posek tehničnega lesa (hlodovine, drogovi, jamski les, pragi itd.) je treba upoštevati, da redno odpade tudi določena količina drv, leninskega in celuloznega lesa od vrhovine in vejevja in je treba obvezno tudj te odpadle sor-timente upoštevati in vnesti v Dvakrat prodane vstopnice za prošnje. Tudi vinogradniško ko- »TaS i '£ i- sstis srr zz ljanov! V nedeljo, 10. aprila, ni uporabo, kakor tudi za prodajo, bno mogoče zasesti sedežev za, Gozdni posestniki naj še pred kino predstavo skupini obisko-1 vlaganjem prošenj za sečna do-valcev, ker sta bila izmed pet voljenja dobro precenijo svoie ljudski odbor v ta namen imenuje 5 člen Občinski ljudskj odbor je dolžan skrbeti s pomočjo KZ. da je vedno na zalogi dovolj kemičnih sredstev za zaščito krompirišč pred koloradskim hroščem. 6. člen Da se sproti odkrijejo vre okužbe po koloradskem hrošču organizira občinski ljudski odbor v presledku 14 dni v mesecih maj, junij julij in avgust 1955 splošen pregled krompirišč 7. člen Prekrški predpisov te odredbe se kaznujejo po drugem odstavku 60. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin. 8. člen Ta odredba velja od 4. aprila 1955 dalje Smrt fašizmu — svoboda narodu! Predsednik OLO: Zupančič Tone, 1. r. stroiev itd Tu pa se ti pamet ustavi, ker vsa stvar sama meri na nezanimanje če se temu nepravi pravilno brezbrižnost ali malomarnost Pomanjkanje trgovskega duha to namreč rti, kajti strankam se ob takih pri' zadovoljili člane zadrug, ti pa naj store vse do bodo v svojih trgov nah dobili vsa kar najnujnejše potrebujejo Sele tako bodo te trgovine v polni meri opravičile svoj obstoj. Zadružnik Draqo — povrh pa še s*abo! Liter mleka stane v posloval- ma rednih strank. V tem tednu niči št 2 Kmetijske zadruge v se je mleko mnog.m gospodi-Krškem 30 dinarjev kar je pre- njam pri kuhanju že dvakrat se-cej. če pomislimo, da oonujaio sirilo, kar si ne moremo razlaga-kmetje mleko po 25 d n Mleko ti drugače, kakor da ga na po-dobavlja Zadružno posestvo -Mu- sestvu mešajo. Ce se mleko sin lija Gubec« iz Leskovca, ki ga že v aprilu ko so jutra še precej računa krški KZ po 28 din liter, hladna. sj od poletnih mesecev Dobava mleka- pa ni redna. Vča pač ne moremo obetati dobre sih ga pride tako malo, da tako/ kvalitete AH ne bi lahko poskr-poide zadnjo nedeljo po ga je beli vsaj za kakovost mleka, če dobila mlekarno kar 80 litrov, da je že cena tako v soka? ga je nekaj celo vrnila nazaj na j Krško, 13. aprila posestvo, ker za tak odjem ni- I Prizadeta gospodinja iz brežiške sodne dvorane dopoldne kupljenih vstopnic po Potrebe pD lesu za domačo upo-40 din dva sedeža dvakrat pro- rabo, kakor tudi količine in vr-dana._Na opozorilo tov. Ljubice ste lesa, ki jih nameravajo prebavne, kako je to mogoče, se dati v gospodarskem i»t„ iokk je upravnik kina razburil in dejal, da »naj zahvali boga, da so karte prodane«. Toliko v vednost, da se v bodoče kaj takega več ne dogodi. V. A. ZARADI NEUPRAVIČENEGA POSEKA IN TATVINE DRV KAZNOVAN Golobič Franc, poljski dela- v ec iz Premagovcev, je v po- let ju 1954 protipravno podri v gozdu Kodrič Antona v Svrževem 19 bukovih dreves v izmeri 11 m3 ter drevje odpeljal na svoj dom in predelal v drva, ki jih je deloma prodal. Golobič Franc je sicer dejanje Partizan (Brežice) : „Va-trogasac" (Zdenci) 1:3 (0:0) Preteklo nedeljo je bila v Brežicah odigrana prijateljska nogometna tekma z Vatrogasci iz Zaprešiča. Gostje so bili ves čas IZ NEREDNEGA ŽIVLJENJA IN POSLOVANJA — 21. marca 1955 se je obesil v «» m n ••ASAAfl Zabukovju Jože Gros, bivši po- 1S ZB grog tj g b¥s gg H a r - . siovodja trgovine zabuk vške ™ mBMne & ______— ;r£,rr‘b°"T“”"“~,9S Pfffasre sssstsrgMčFs jsarsr.-ss&ras Emš?" S Primer pokojnega Grosa je, oškodovanca Zakonca umrla isti dan Redki, pa hkrati žalostni so , , •, - — | primeri, da v istem dnevu umr- tekme v premoči in so zasluženo j jeta oba zakonca Tak primer je zmagalj čeprav Brežioan’ ntre igral; čisto podrejene vloge Napadali so nasprotnika, vendar je vratar gostov dobro reševal svv ne s Senovega Zjutraj je umrla je moštvo. Prj domačih je bila žena Skobemeta ki je imela nad slabši del moštva obramba ki je sedem križev popoldne pa ji je zakrivila poraz. Najboljši ie bil j sledil še mož Gašper, star 84 zopet Galič j let. Tako sta legla k večnemu Tekmo je sodil zelo slabo tov. počitku skupaj, kakor sta bila Todorovič. Gledalcev je bilo tudi skupaj na življenjski poti. okoli 250. Slavko Čater K B. povpraševanje p0 ključnih sor- bruarja 1955, ko je bil timentih, to je po oblovini za ugotovljenega primanjkljaja od-zelezniške prage, po jamskem Puščen iz službe. Od odpusta do lesu in celuloznem lesu iglav- dneVa samomora se je še vedno cev. kar naj gozdni posestniki zadrževal v Zabukovju. čepr: v prvenstveno upoštevajo pri do ni 111161 lastnih sredstev za pre-loeanju sortimentov ki lih na-, živlianie- Podpirale so ga nje- I gove prijateljice in ga z vsem vzdrževale. Po Grosovem samomoru so se v Zabukovju pojavile govorice, da je njegove smrti kriv upravni odbor Kmetijske zadruge ker ga je odpustil iz službe. Te govorice so bile verjetno sprožene po njegovih bivših prvatelj cah. V pojasnilo prebivalstvu, posebej pa še izmišljevalceim teh govoric, pojasnjujemo, da je Gros v nekaj mesecih, ko je bil uslužbenec zabukovške kmetijske zadruge, napravil le-tej škode za pribl. 100.000 dinarjev, s čimer je hudo okrnil tudi prejšnji teden ganil marsikaterega Senovčana Po kratki bolezni sta umrla zakonca Skober- ponoven dokaz, kam privede človeka neredno in nepošteno poslovanje i-n življenje. To je pdkojni Gros tudi sam priznal v poslovilnem pismu, češ da ves čas svojega poslovanja z začetkom v Mariboru in s koncem v Zabukovju ni živel in delal tako, kot bi bilo treba Tudi na drugih službenih mestih pred nastopom službe v Zabukovju je napravil za pribl 200 000 din gospodarske škode, za kar je bil obsojen in je v zaporu kazen tudi prestal Navzlic temu, da je apravni odbor KZ Zabukovje deloma Martin uporabil poznal Grosovo preteklost ga je vendarle sprejel v službo, ker Kodriča Antona ter je Golobiča Franca zaradi kaznivega dejanja uničevanja gozdov in tatvine obsodilo na tri mesece zapora in na plačilo stroškov kazenskega postopanja. CEVI OBCESTNE OGRAJE SO KRADLI Kerin Martin, kmet iz Sli- Jože in Jerele Ignac vsak na 21 dni zapora, Kerip Martin pa zaradi napeljevanja k istemu dejanju na 6000 din denarne kazni; vsj trije tudi na solidarno plačalo otročkov kazenskega postopanja; Kerin Martin in Jerele Ignac pa še na povračilo škode Okrajni cestni upravi — vsak v znesku 800 din. ZOPET NEDOVOLJENA TRGOVINA Pred kratkim sita se pred okrajnim sodiščem v Brežicah zagovarjala Sepec Franc in Še-pec Vinko, oba iz Jereslavcev, zaradi nedovoljenega trgovanja s kmečkimi stroji. Tako je Sepec Franc kupil v letu 1953 in 1954 več izoračev za krompir, ki jih je potem prodal naprej; Sepec Vinko pa v istem razdobju več kosilnic in strojne grablje, kar vse je tudi on dalje prodal. Bila sta oba obsojena: Sepec Franc na 12.000 din de- novc, je v letu 1953 nagovoril i name kazni, Sepec Vinko pa Kuharja Jožeta, delavca od isto-j tam, da je ta zanj vzel Okrajni cestni upravi v Krškem od ob- na 10.000 din denarne kazni in oba na plačilo stroškov kazenskega postopanja ter na plačilo je menil da bo pri de.u vesten rele Ignac, delavec iz Karič. _ ____ _____________in pošten. Žal pa Gros zaupan a pred sodiščem so obtoženci de- ugleda zadruge. Upravni odbor upravnega odbora ni upravičil. | janja priznali; obsojeni so bili KZ ga je bil zaradi zavarovanja I Upravni odbor KZ Zabukovje zaradi majhne tatvine: Kuhar cestne ograje v Oštercu 4 m dol- povprečnine — prvi v znesku go železno cev, kj jo je Kerin 500 din. drugi pa 1000 din pri napeljavi — i .. ■ elektrike v svoji hiši Hkrati pa za jo-letnico narodne je enako cev vzel zase tudi Je-. osvoboditve- knjige Prešernove družbe v vsako hišo! iiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH^ NA E KMETOVALCEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PRAVILNA PREHRANA m L S D > H P U S K O V Poleg dobre oskrbe mladih živali, v katero spadajo predvsem tudi čisti, suhi svetli, zračni 'n primerno topli svinjaki (predvsem v zimskem času) je uspeh reje odvisen predvsem od pravilnega krmljenja mladih pujskov. Reja svinj pri kmetovalcih, pa tudi na nekaterih socialističnih obratih, pa je po večini zelo primitivna. Ta primitivnost se ne odraža vedno v pomanjkanju zalog potrebne hrane. So primeri na socialističnih obratih da je potrebna močna hrana na razpolago. Imel sem tudi priložnost govoriti z neštetimi zasebnim: rejci katerim povečini ni bil problem pomanjkanje potrebne hrane. V obeh primerih pridemo celo tu in tam do spoznanja da se porab; izdatnih krmil več. kot je potrebno z ozirom na prirastek. Pojave nenormalnega kotenja slaba gnezda pujskov neješč" r.ost. kasneje sajavost in neizenačenost gnezd tako da imamo tolko raz'ičnib pujskov kolikor jih je po številu v gnezdu, niso vedno posledica sorodstvene plemenitve Tak-m pojavom je pogosto tudi vzrok nepopolna preharana plemenskih svinj v zadnjih mesecih brejosti in kasneje sesmh pujskov Značilne so taki pojavi v katerikoli letn1’ dobi pri stalnem hlevskem krmljenju. torej tam, kjer svinje prebijejo tudi poletno dobo v svinjakih V drugem primeru pa so taki pojavi pogosti pri zgodnjih spomladanskih prasitvah (januar februar, marec), ker plemenske svinje zimsko dobo pač mo-rajo prebitj ob hlevskem krmljenju Osnovni problem je torej vskladiti krmilne obroke v zimskem času, to je takrat ko p'emenskih svinj ali pujskov ne moremo spuščati na pašo mlade trave ali v deteljišča, odnosno jih krmiti s svežo krmo mlade trave alj detelje V ta namen moramo poleg potrebnega obroka mešati še dodatna krmila, ki vsebujejo rudninske snovi in vitamine. Vse to pride v poštev le takrat kadar so znaki obolenja že vidni na primer krastava zamazana koža, neješčnost, prašiči žrejo ste'j o izpod cpbe, grizejo ograjo .n korita, mladi pujski pa pijejo gnojnico Taki praš’č: oslabijo in so podvrženi še razn.m dru- gim svinjskim boleznim. Dokler še nekoliko žro jim je treba po-kladati nekaj sveže sirotke, da dobijo apetit, z ostalo hrano pa pokladati nekaj gramov živinske ali kuhinjske soli od 10—20 gramov zdrobljene krede kakršno uporabljajo za šolske table. Kmetijske zadruge imajo na razpolago tudi krmilni kvas ki zelo ugodno vpliva tudi na zdravje in končno uporabljamo v navedenem primeru tudi ribje olje. V letošnji zimi je bilo sličnih obolenj več kot običajno. Spričo lanskoletnega deževnega vremena vsebujejo krmila še manj rudnin. Če hočemo da ne bomo imeli pri vzreji skrbi, pa tudi nepotrebnih stroškov, ki se večajo na račun slabega prirastka, nabavljanja potrebnih zdravil :n veterinarske pomoči moramo pokladati čimbolj mešana krmita. V domačih krmilih najdemo dovolj rudninskih snovi in vitaminov ki so važnejši od vseh drugih preparatov Dejstvo je, da naši rejci ne pokladajo za breje in dojrfe svinje dovolj mešanih krmil, saj so obroki v z raškem času sestavljen; povečini iz kuhane pese, korenja al' krompirja in otrobov iz žitaric. Ostale rejne svinje krm'j o povečini z nekaj otrobov kuhane repe pesnim ali rennim Mstienv k so cja v jeseni tako -Vrbro sušili in shranili v kozolcih ali na podobnih mestih, kot da bi predstavljalo ne vem kakšno dragoceno hranivo V tako sestavljenih krmilih še zdaleč nismo zadostili potrebe po rudninah, še manj pa po vitaminih. Z ozirom na take pomanjkljivosti bom opisal način krmljenja ki ga uporabljam s pridom že več let v množični reji, ki zahteva še večjo pozornost kot reja v malem odnosno pri zasebnikih Prašičem pokladam izključno t surovo hrano, kuhano pa le ono, katero prašiči neradi žro in ki je težje prebavljiva, to je krom pir koleraba, pa tudi repa, ki pa pride v poštev le za rejne svinje Peso še bolj pa korenje, ki je nenadomestljiv vir vitaminov, pokladam izključno surovo; še prej ga na reporeznici zrežemo. Mladim pujskom dajem že po treh tednih v korjtea naribanega surovega korenja, pomešanega z drob rjem od mlade suhe detelje Pujski radi brskajo in žro tako hrano so živahni in se dobro počutijo. Ta hrana sicer ne zadostuje za mladiče, predvsem ko prične materi padati mlečnost. Če je gnezdo ve'iko, je potrebno pričeti pujske že rano dohranjevat: z izdatnejšimi kr- mil;. Pri nas uporabljamo neko-Vko navlažen ječmenov zdrob, pa tud, celi ječmen. Ko ješčnost mladičem postopoma raste, je treba obroke večati z dodatkom kravjega mleka in kuhanega krompirja. S surovim korenjem deteljnjm drobirjem in z ječmenom dobijo pujski dovolj vitaminov, pa tudi rudnin razen kal-j cija ki ga moramo dodajati v obliki majhnih količin zdrobljene krede. Vsaj enkrat na teden , jim damo v prostor, kjer bivajo, nekoliko zdrobljenega lesnega olja. Če pokladamo ostalim svinjam predvsem pa brejim in dojnim v zimskem času dovolj različnih krmil, kot so poleg ostale izdatne hrane še surovo korenje, pesa, drobir detelj ali dobrega sena in silažo, mešano z mlado lucerno ki si jo lahko priprav mo v malem tudj v posebnih kadeh, preprečimo marsikatero napako v reji. Kot že rečeno dodajamo le nekoliko kalcija. Mnenje primitivnih rejcev, češ da brejim svinjam škoduje taka hrana, ne drži Vzroke je treba vedno iskati v pokvarjeni krmi kot so blatna ali nagnita prstnl-na, pokvarjena ali zmrznjena si" leža. Taka krma povzroča zvr-gavanje alj pa Svinje kote več mrtvih mladičev Razumljivo je. da se to dogaja zaradi nepopolnih obrokov Nadalje je umestno, da vsaj prot; koncu brejo'ti, in to do 4. tedna starosti pujskov pok’adamo materam enako hrano, ker bi z menjavanjem hrane lahko povzročili pri prašičkih driske. Če bomo -zvršili tudi zaščitno cepljenje svinj proti kužnim boleznim. nam pri nadaljni reji ne bo treba pogosto iskati zdravniške pomoči in bomo s tem tudi olajšali veterinar ko službo Prav tako kot pravilna prehrana plemenskih svinj pa je važna tudi odbira za pleme Za pleme puščamo mladiče od zdravih, plodnih dobro razvitih in čim bolj mlečnih mater, ki so tudi po naravi bolj m rne Prerano pri-puščanje plemenk nikakor ni umestno. So primeri ko pripeljejo svinjo k merjascu v teži 45 do 50 kg Take žival; so a,ljl prem’ade. ker so stare komaj 6 do 7 me ecev ali jia so zaostale v rasti in za pleme niso sposobne. Se ena napaka, ki je pr; naših rejcih ukoreninjena je ta, da po prvi prasitvi plcmenko spitajo in nato zakoljejo češ da je od starejših svinj meso manj oku'no. Tu so rejci v zmoti, kajti pri nadaljnih gnezdih dobimo boljši plemen-k; naraščaj, pa tudi finančni efekt je večji. Tako nam da dobra p’emenska svinja pri dvakratnem kotenju povprečno šestnajst pujskov, kar znaša pri današnjih cenah 36 do 40.000 dinarjev. Razen tega pa so starejše živali tud: sposobnejše za pitanje na ma=t EDO BOŽIČEK STRAN 3 PRIPRAVE NA 10. OBLETNICO OSVOBODITVE V NAŠIH KRAJIH Prireditve v občini VidenvKrško ©310 Pšec Opravičilo Podsredčanom. Tečajnice Rdečega križa iz Pisec so obljubile, da pridejo v nedeljo, 3. aprila, v Pišece gostovat z igrico »Gospa Kordiula«. Toda, ker smo bili prepozno obveščen; o bolezni nekaterih igralcev, tudi vas nismo mogli pravočasno obvestiti. Zato naj nam vsi, ki so prišli iskat razvedrilo, oprostijo. Nikakor nismo tega storili z namenom. Zamujeno bomo skušali popraviti. Mladinski sestanek v Piše- cah. Po dolgotrajnem in velikem snegu se je mladina zopet srečala v Pišečkem gasilskem domu 1. aprila 1955. Sestanka se je udeležilo lepo število mladincev in mladink. V našo sredo je nepričakovano prišla učiteljica Golmajer Marija iz Globokega — velika ljubiteljica otrok in voditeljica mladine. Povedala je marsikaj zanimivega. Pripovedovala nam je o pomenu mladinske organizacije- in njeni vlogi, o delu Senovški oktet v j zagrebškem radiu Ekipa Radia Zagreb je prejšnjo soboto posnela na megatonski trak dvajset slovenskih nadrednih pesmi, ki jih je zapel senovški moški oktet Svobode. Vse pesmi, ki' so jih posneli na trak, so izredno dobro uspele, tako da so bili zadovoljni pevci in člani snemalne ekipe. Verjet-no bomo že v kratkem lahko poslušali v radijskj oddaji Iz Zagreba naš zdaj že priznani oktet, kar bo vsekakor tudi lepo priznanje marljivosti in vrednosti nečih pevcev. Rezervni oficirji na Senovem, ki skrbe za strokovno izobrazbo, so se na zadnjem predavanju pred dnevi seznanili z atomsko energijo, orožjem in njegovo uporabo. Skrbno pripravljeno predavanje je imel ing. Jože Ambrožič. Predavanje bo s potrebno poljudno razlago prirejeno tudi za Občinstvo. K. B. drugih mladinskih organizacij in komunah. Nato pa se je začela živahna razprava o problemih in težavah naše organizacije. Največji problem mladine iz Pisec je, kako priti do igrišča. Ker drugega razvedrila nima na vasi, bi mladina z veseljem poprijela za delo, da si uredi igrišče. Upamo, da nam bodo nudili pomoč tudi ostale organizacije v Pišecah. Dogovorili so se, da skupaj z mladinsko organizacijo v Artičah in Globokem, naredijo izlet v V petek, 8. marca, je bil v Krškem sestanek vseh predstavnikov organizacij in društev, ki ga je sklical začasni občinski odbor SZDL, da so se pogovorili o tem. kako bi kar najlepše proslavili 10. obletnico osvobo ditve. Zatem, ko je predsednik Ivai-Glogovšek govoril o pomenu Kumrovec v maju. Pripravili odru v domu krme1 jske Svobodo tudi program za 10. oblet- de. Za koncert vlada že sedaj nico osvoboditve. ad. precejšnje zanimanje. A. L. SEVNISKE VESTI Pretekli teden so se zbrali Poleg tega se pripravljajo na najboljši šahisti-pionirji iz vseh množičen spomladanski kros, sosednjih šol na šahovskem ki bo v nedeljo, 17. aprila 1955! tekmovanju: Nekateri so za- Prvega maja se bodo v Sevnici igrali res mojstrsko. Tekmovali pomerili vrhunski mladinski teto v treh skupinah: dečki ter; lovadci Slovenije in Srbije v Marljivo delo pevske sekcije npo Svobode Krmelj Moški in mešani pevski zbor se z vodko prizadevnostjo pripravi jata na tekmovalno pevsko revijo rudarskih Svobod, ki bo ------------ v nedeljo, 17 aprila, v Velenju.: tega praznika, so predstavniki Tam bo nastopilo 7 mešanih, 8 ’ .......... moških in13 ženski zbori, skupaj 18 zborov. To bo hkrati tudi javni nastop krmeljskih na novo organiziranih zborov. 14. maja bosta nastopila krni el jak a zbora s celovečernim sporedom v počastitev 10. obletnice osvoboditve na domačem organizacij in društev poročali s kakšnim programom nameravajo sodelovat; pri proslavi Glasbena šola bo priredila koncert na prostem. Mladinski pevski zbor gimnazije bo priredil celovečerni program, gostoval bo pa tudi na Zdolah in Raki. i ter jev, filatelistov), koncerti, Delavsko-prosvetno društvo | večer neznanih talentov in slav-»Svoboda« bo v okviru proslav nostna akademija. Mladinski 10-letmce osvoboditve organizi- oder bo gostoval tudi na festi-ral° kulturni teden. V tem ted- valu delavske mladine v Kra-nu bo med drugim premiera j nju s kratko dramo »Kronanje -gre »Krapi«,, k; jo bo naš tudi- j Matije Gubca v Zagrebu«, ki mladinski oder. Dalje bodo jo bo po istoimenski Aškerčevi baladi dramatiziral tovariš Zem- v kulturnem tednu razne razstave (razstava knjig, fotoama- Veiiki Trn deklice od 7. do 11. leta starosti, dečki od 11. do 15. leta ter deklice od 11. do 15. leta starosti. Uspeh je bil zelo dober. V prvi skupin; je zmagala Božič Frančiška — gimnazija Sevnica, v drugi Kranjc Miha — osnovna šola Sevnica, ter v tretji skupin; Jurman Angela — gimnazija Sevnica. V nedeljo se bodo zmagovalci tega tekmovanja pomeril; na okrajnem tekmovanju, ki bo ria Vidmu. Turistično olepševalno društvo je že začelo delati. Začelo je urejevati nasade in drevored. Tudi plošče z napisi »Čuvajte nasade« so postavljene, saj so zaenkrat še nujne v tem .kraju. Upamo, da bodo ljudje pazili na lepotni izgled mesta. Pionirska knjižnica na osnovni šoli zelo dobro deluje, ža.1 ji orodni telovadbi. Tekmovanje organizira republiška zveza. Vodstvo Kmeti,jsko-goepodar- ske šole in tečaj a RK, katerih Mar ec bilo fo pravično? končani vojni je mladina z \ehkega Trna našla pri nekem ljak. Svoboda bo gostovala tudi: v bližnjih krajih, kot na primer na Raki, Zdolah in Vel. Tmu. V načrtu je tudi izmenjava gostovanj s Svobodami trboveljskega okraja. Videmsk; gasilci bodo proslavili 10. obletnico osvoboditve z veliko parado, ki bo združena z mokrimi in suhimi vajami, razvitjem prapora in odkritjem zbrali na sestanku, za ta izlet 21. april. se te dni x' y: 'J ^serao- Dan vrnitve iz «o MSI „„ g, je „Veljal priredilo gospodarsko razstavo. - v Leskovcu, ki »«. p*«:, s. avto-moto društvo, dela s pol- mlado in staro, kar i e razumi il no paro Obiskuje ga kar 43 vt* saj je bU na Velikem Trnu elanov, ki marljivo obiskujejo to edini instrument ki je pred-predavanja, ki so dvakrat na stavljal tudi nekak ’ začetek kul-teden. Kmalu bodo začeli tudi turnoprosvetne dejavnosti Toda s praktičnimi vajami. -jo žal klavir ni dolgo ostal na Ve- Tkem Trnu. Odpeljali so ga nekam na Senovo, kjer se še vedno „ , .. . . , . nahaja. Proslave 10. obletnice osvobo- T i/ i i m . ditve bodo tudi na Senovem kar še danes w ,T najbolj svečane Pred dnevi je niln šp °d takrat ms- bil sestanek predstavnikov vseh Telovadno društvo »Partizan« v Krškem bo v počastitev rojstnega dne maršala Tita priredilo slavnostno akademijo (govor in 15 telovadnih točk). Na sam rojstni dan maršala Tita bodo pionirski festivali. Poleti bodo motorne dirke na stadionu »Matije Gubca«. Na sestanku je bilo poudarjeno, da morajo organizacije in društva misliti tudi na kraje, kjer ne$ bodo mogli imeti samostojnih proslav. Pozdravili so tudi pripravljenost trboveljske Liudske prosvete, da pošlje v naše podeželske kraje potujoči kino, k; bo imel na sporedu domače partizanske in sodobne filme. Na koncu so predstavniki društev in organizacij izvolili sedemčlanski odbor, ki bo skupaj s člani predsedstva začasnega odbora SZDL izdelal dokončen program proslav desetletnice osvoboditve. -nc Navarnost za cesto v Kapelah pri Dobovi V Kapelah se je pri transfer■ Tudi na Senovem se že pripravljajo v napeian se je pri transior- "L “1’ uu mnraz m:- bil sestanek predstavnikov vseh mater ju tik ob cesti, ki vodi iz ze veo tet, niso pozabiti na | množičnih organiz. in društev, "RrP^in "Rii.eiT.ni r»iVi nnvvl KHVlOOy ki SC ilm it> vrrnrf i In r _ _j . i _• , r« _• • x nrimanilrnin ^ maTOT] U LIK OD COSTI, KI VUU1 IZ; - - .~s' L v! 1 g’ P°,sebno sla- Brežic v Bistrico ob Sotli, pred krivico, ki se jim je zgodila. I k; ga ;e sklica1^ Socialistična S^dSf^ dnevi sesul vod^k, verjetno ^ da ni pravično d! je v\^ £££*3 nti7nw-* 3 • 03 deluJe ze od zaradi posledic .Rega neurja ”, f® kraju kar sest klavirjev, 1 odbor ki bo izvršil vse notreb- -m j ve®,tx?0 v°dijo in letošnje zime. Vodnjak ni Vehkemu Trnu so pa vzeli odi- no da bodo letošnie proslave v pionirji sami pod_ vodstvom to- služil le okoliškim prebivalcem, ”e9°. ki je res služil napredku, j revirju čim lepše uspele. Vsem vamsiee Simončičeve. Obisku- temveč tudi potnikom in vozni- Kakor da na Velikem Trnu ni 1 organizacijam je dana naloga, jejo jo učenci 3. in 4. razredov, kom na tej cesti. Ker je sesuti nikogar, ki bi znal ravnati s kla- da pripravijo podrobne načrte pa tudi mlajši. Vseh izposoje- vodnjak tik ceste, je nevarnost, i vir jem! Pravijo tudi, da bi dob- svojega sodelovanja nia prosla- :ev je 148. vseh knjig pa da se zdaj ne bi usula tud; ce- li klavir že zdavnaj nazaj, če bi vab, na kar bo organizacijski T.rl K O no fln xr VOClUj VSG vo 1 nni « a »n.Xn.1 • n?./ n« I/0I1 hn»v> T1___» r , « • „ . - - - V ponedeljek, ll. t. m., je bil sestanek aktivistov, kjer so se ."—" ‘“»j« pogovorili, kako bi kar najbolj-! tak? ,da so v večin: še izvedli občne zbore Sociali- ) uporabi za kritje primanjkljaja zdravstvenega zavarovanja ostalih zavodov. Pozavarovanja, v katerega bodo ysi okrajni zavodi plačeval- določen prispevek, ki bo določila republiška skupščina , sklada obveznega pozavaro-vanja bodo prejemali dotacije Dri nekaterih okrajnih zavodih z ozirom na n-žie povprečje plač tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje na zavarovanca niž-ii od repub'-'škega povprečja. Drugi razlog povečanih izdatkov zavodih stekajo tudi denarne zaradi tega ker niso bili izvede- kazni za prekrške in druge kršit- ni ali so bili izvedeni nezadost- ve določb Zakona o zdr.avstve-' no zdravstveni in tehnični ukrenem zavarovanju delavcev m pi, predpisani oziroma odrejeni uslužbencev, kakor tudi dohodki za varstvo zaposlenih oseb od obresti sredstev tega sklada. Razen teh o-snovnih značilno- — ....... ------ Z ustanovitvijo tega sklada sti Uredbe so v njej precizirana Ce primanjkljaj posameznega bodo dobili okrajni zavodi mož- tudj nekatera druga pomembna zavoda ni mogoče kriti iz rez er- nost za sodelovanje za izvaja- določila, kot na primer kdaj zave sklada zdravstvenega zavaro- nje preventivnih ukrepov ki naj pade v plačilo prispevek za so- vanja, iz dohodkov od Dozavd- hi nr’nnmnnl; L- icAnin oiioi-nn »ovomvor.;^ ____ ssvritezra: = s rovania iz rezerve Republiške- zdravstvenega Stanja naših zava- nih zavezancih, določitev 12 °/o ga sklada za pozavarovanje ter rovancev. Te naloge so v 5. po- letnih obresti za neplačan pri- iz presežkov skladov zdravstvo giavju Zakona o zdravstvenem spevek, določilo da lahko Okrajnega zavarovanja, od katerih zavarovanju delavcev in usluž- ni ljudski odbor pooblasti Okraj-lahko skupščina republ skega b ene e v posebno določene Skladi ni zavod za socialno zavarovati okr»T^- iTTa zavoda uporabi 25«/o za kritje Za preventivno zdravstveno var nje. da sam izterja neplačane so ‘izdatki ZaX°d: tprl katenh Primanjkljaja posameznih zavo- stvo se bodo uporabljali v spo- prispevke prj zasebnih deloda-rovanie rfj zdrayri.veP° zava' dov m°ra skupšc.na okrajnega razumu z zdravstveno službo in jalcih. da lahko Okrajni zavod • ' v,'ed objektivnih pogo- zavoda za socialno zavarovanje s pritrditvijo ljudskega odbora. ui-čVr, ^ k0t J.e normalno repu- pokriti primanjklrij z začasnim Tretja značilnost Uredbe ie v m' ra-rlrZZZf-to ■ "^ak’ objektiv- kreditom pri banki. tem. da uvaja posebne stopnje , 1 .?s Rlai° v tem daje Za najetje kredita je porok prispevka za zdravstveno zava- Okraini ljudski odbor Prav za- rovanje. Na podlagi teh določi radi tega je Okrajni ljudski od- bodo posamezna podjetja dolžna „u t,UUJCL)ai k.j ,e c uepiiviiDiui bor tud; pooblaščen da lahko plačevat; poseben prispevek za poslovanjem' povzročilo bolezen izda od ok o razpustu skupšč-ne zdravstveno zavarovanje takrat ali poškodbe po-samezniku da Okrainega zavoda za socialno kadar bodo izdatk: na enega morajo organi revizijsko instruk- obstoia v nrimeru zavarovanje seveda ,e takrat njihovega zavarovanca večji od torske službe Republiškega zavo- neki zavod več nošamezm'1-i ' kadar ,e, e *a EPre,emal.a neza- določenega odstotka in kadar bo da najmani enkrat letno pregle- stven-'h storitev n-a zavom traV" konite sklepe, oziroma kadar je odstotek obolenj pri njihovem dati poslovanje Okrajnih zavo- 1 j n j -, -arovanca slabo gospodarila podietju večji od povprečnega " .................. t i P°q°mv Tretja znači'nost Uredbe ie v Pogoje, ob katerih bodo posa- ,re . , ,a,a. -akratf ka tem. da je uzakonila obvezne mezni zavezanci dolžni plačeva- dar ’e. . '° obCT en' za hcleznl- sklade preventivnega zdravstve- ti prispevek za zdravstveno ža- rni, ki imam za posamezna ob- nerra varstva V te sklade se bo varovanje po posebn stopnji, bo- rih 'se obvezno odvede 25 °/o re- stekalo 3% od celotnega vpla- do določile skupščine okrajnih zervnj sklad in 25°/o v sklade zahteva revizijo cen zdravstvenih storitev po arbitražni komisiji, katere odločba je dokončna da lahko Zavod zahteva povračilo vseh dajatev od posameznika ali od podjetja, k; je z nepravilnim moči a poseben pomen večje od republiškega po vpreči a teh obolenj (na primer sijjkoza TBC itd.) Četrti razlog naj bi bi v večiem odstotku zavarovank kot rnaša republiško povprečje Peti razloo naj bi b-'1 v večtom šte- dov Končno je z Uredbo ure j e no tud: kako se razdelijo sredstva oziroma presežki zavodov za poslovno leto 1954, od katerih ' ‘ ------- . — — -.- . — ........ usivnj sklad in 25*1* v sklade s č-aneaa DrisDPvka za zdravstveno zavodov v okviru sklepov kate posebnim namenom za oospeše zavarovanje Ti prispevki se bo- re bodo pred tem spreiele skup- vanje zdravstvene službe in do nato debli med okrajnim in ščine Republiških zavodov zdravstveno graditev Ostalih republ:šk-m zavodom Z Uredbo Odločbe o uvedb; posebnega do- 50 °/o pa se zaenkrat do izdaje ie določeno da Tahko skupščina polnilnega prispevka ki v nobe- posebrih predpisov Zveznega Republiškega zavoda sprejipe nem primeru ne »me presegati izvršnega sveta ne sme uporab j .. , ., 'avoud sprejine nem primeru ne =me nresegati izvršnega sveta ne sme up orat družinskih elanov na enega sklep o tem kakšen odstotek bo splošne stopnje prispevka za več ljati. Fianc Lipovšek meravajo na Senovem vrteti film o potovanju predsednika Tita po Indiji Proslave se bodo nato nadaljevale v maju. Na predvečer Dneva zmage bo senovška Svoboda priredila akademijo z lepim kulturnim programom, kjer bodo sodelovala tudi ostala društva, predvsem TVD Partizan. Prav tako bodo naslednji dan proslave v šoli. V kulturnem tednu, ki ga mislijo prirediti marljivi Svobodaši od 14 do 21. avgusta, pa se obeta Senovčanom ln vsem prebivalcem velike občine bogat program z gospodarsko razstavo, ki bo pokazala uspehe 10-Ietnega plodnega dela po osvoboditvi. Zveza borcev z rezervnimi oficirji namerava pripraviti dostojno proslavitev letošnjega Dneva vstaje. Za takrat bodo pripravili lep program spominskih svečanosti dopolnil; bodo spomenik ter verjetno izvršili ob sodelovanju prebivalstva in organizacij velike vaje v obliki improviziranega napada na Senovo, s čimer bodo poživili spomine na slavno preteklost in boje iz narodnoosvobodilne vojne. K. B. V pomoč gluhim in skupnosti Prejšnji teden sem bral dopis Posavskem tedniku o delu skupščine Zveze gluhih našega okraja in o dolžnostih, ki jih bo kot organizacijska celota izvršila. Razveselilo me je, kar sem is. dopisa zvedel in organizaciji ter novoizvoljenemu upravnemu in nadzornemu odboru iskreno čestitam. Želim, da bi organizacija svojim zdravstveno in socialno ogroženim članom pripomogla do vsaj nekaj lažjega življenja, tako sedaj v mladost:, posebej pa še v starejših letih. Ne bi bilo napačno, če bi se tej organizaciji prostovoljno pridružila v pomoč naša podjetja in tovarne, pa tudi posamezniki, da bi organizaciji pomagali. Tako bi olajšali delo in pomagali njenim članom, za kar bi jim bili zelo hvaležni. Zavedati se moramo* kaj pomeni biti gluh, ločen od sveta, od glasu narave. Gluhim ljudem Pa lahko olajšamo življenje s tem, da jim omogočimo razumevanje seveda ne s sluhom, ampak prikazano v sliki Vedeti moramo še ta da so gluhi ljudje naši skupnosti lahko v korist in bi lahko bili še v večjo, če bi jim omogočili pomoč v vajah ki jih jim nudi le organizacija gluhih Bezjak Jože, Drnovo Brežišk' dijaki ob 10-letnici gimnazije Ob obletnici delovanja brežiške gimnazije bodo priredi:; njeni dijaki 16. in 17. aprila, vsakokrat ob 20 uri, v Prosvetnem domu v Brežicah W Shakespearovega »Beneškega trgovca« Vstopnice so v predprodaji v knjigami. D. V. U niirči fl9 fiimsieoa lii Bizeljskemu rojaku Antonu Smehu bodo 8. maja na bizeljskem zadružnem domu odkrili soominsko ploščo Verjetno je le malokomu zna- Maa no, da se je v Orešju pri Bizelj-skem rodil 28. novembra 189.. :11#|||!| eden izmed pionirjev slovenske- "" ga in jugoslovanskega filma — snemalec Anton Smeh Njegovo veliko in zelo uspešne filmsko delo ne terja slavospevov, pač pa je dožive.o že z: časa njegovega življenja vse pri znanje. Smehova pot k filmu je bil-zelo značilna. Rodil se je ' kmečki družim in se na želje staršev izučil pekarske stroke Toda kmalu je ta poklic ki gt ni zadovoljeval, zapustil in s odpravil v Gradec na rudarske šolo. Prva svetovna vojna j< pretrgala njegovo šolanje P. vojni je živel v Zagrebu in tai. ga je povsem slučajno sreča med obiskovalci neke male ka vamice režiser Franjo Ledič. k snemanje »v kutsui muiiui in v i*ksui iinro&ii p* že dolgo nisem de-XS° eCar mu gje'Ia1-" tako je živahno. pripovedoval tovariš Smeh, ko se je vrnil Proslave 1MST1 v Brežicah Socialistična zveza delovnih lovadno akademijo, na kateri V avgustu bodo priredili Po- ljudi in ostale množične orga- bodo nastopile vse vrste telo-nizacije v Brežicah se resno vadcev. Sektorska pionirska pripravljajo na proslavo 10. ob- tekmovanja bodo v Brežicah, letnice osvoboditve. Proslave Globokem in Dobovi, nato pa v bodo v vseh večjih krajih ob- \ Brežicah pionirski telovadni na-močja bodoče brežiške komune,; stop s kulturnim programom, zaključene pa Bodo v Brežicahj Tudi nogometaši, košarkarji in ob drugem Posavskem tednu in kulturnem festivalu. V sklopu teh proslav bodo tudi prireditve 10. obletnice ustanovitve sindikatov in brežiške popolne gimnazije. V ponedeljek je odbor SZDL Brežice sklical širši sestanek pripravljalnega odbora in določil program in datume prireditev. Tako bodo brežiški gimnazijci že nocoj ob 20. uri in v nedeljo, dne 17. t. m., ob 16. uri uprizorili Shakespearovega »Beneškega trgovca«. Za prvi maj odbojkarji se marljivo pripravljajo na tekmovanja in turnirje. TVD Partizan pripravlja v Brežicah velik telovadni nastop 12. savski teden, ki je lani odlično uspel, in kulturni festival. V okviru Posavskega tedna naj bi imela gospodarska razstava komercialni značaj v obliki sejma. na katerem bi sodelovala podjetja vsega Posavja, vključno trboveljski okraj. Zadolžili so 5-članski pripravljalni odbor, ki bo proučil komercialno in tehnično stran prireditve. Kul- za 12. maja 1955. Na povorki j turni program bodo oskrbeli in nastopu bo sodelovalo nad j posavski SKUD in Svobode. 400 telovadcev domačega in Maks Toplišek okoliških društev. PARTIZAN (Videm-Krško): PARTIZAN (Senovo) 3:2 (2:1) glavno vlogo. biPvse^io zadnjc^a'^di'e^svojeaa čiEa Ieta 1949 — Na sliki vidimo Smeha kot letalca, oborože življenja — umrl je 2. julija 1953 zaradi neozdravljive bolezni — zvesti služabnik boginje sedme umetnosti — filma Ko je končal snemanje, se je vpisal na filmsko šolo tedanjega zagrebškega podjetja »Jadran film« in delal kot laborant v nekem manjšem podjetju za distribucijo filmov Ker je spoznal, da na tej šoli ne bo dobil onega znanja, po katerem ga je žejalo, je šel v službo k podietju »Stela film«, kjer je dobil službo snemalca. Lastnik podjetja je v njem kmalu prepoznal nadarjenega moža, ki je ves gore za film. in mu zaupal vedno zahtevnejše naloge. Med tedanjimi Smehovimi dokumentam mi filmi so »Življenje in smrt Ste-pana Radiča«, »Življenje in delo otrok iz Like«, »Zagreb, naš Zagreb«. »Življenje umetnikov«. Leta 1931 je sprejel ponudbo beograjskega podjetja »Jugoslovanski prosvetni film« in tu posnel vrsto dokumentarnih in. poučnih filmov Č= omenim le najpomembneiše. moram imenovati »Naš Jadran«, »Boka Kotorska«. »Borski rudnik«, »Jaho-rina«. Sodeloval je pri snemanju Srijateljska nogometna tek- , zati vse svoje znanje in sta več-ma. ki je bila odigrana v nede- krat navdušila gledalce, pripravlja mesto obširen. ijo, 10. aprila 1955, na stadionu j Domačini so nastopili v spre-program prireditev. Na predve- ( v Krškem pred 2000 gledalci, se | menjeni postavi; preizkusili so čer delavskega praznika bodo je končala z zasluženo zmago nekaj novih moči. ki so se dobro imeli v Prosvetnem domu v domačinov Brežicah akademijo s slavnost- _ ... nim govorom, pevskimi točka-! . Gost]® so. na °piJ\v P?m,a' m*. 5» . . jem postavi m so pokazali do- ™ m. rec-tacjami. Planmc, in padlj£0 igro Napad gostav je ovc, bodo kuni, kresove v oko- ime; vef ugodnih prilik za do_ s snemanja dokumentarnega Ulma »Bcdoč, čuvarji nebi«, ka- Iliči. Za naslednja dva dni so 1 ift n ™1 terega je izdelalo podjetje »Triglav-film« v režiji Janeta Kav- j predvideni organizirani izleti na ’ P 3 obnesle Treba je samo še potrebne kondicije saj je bila to prva tekma v letošnji sezoni. Gole so dali Čurin. Tasič in Rupar po enega. Pri gostih so bili najboljš5 vratar Žičkar, organizirani izleti na izknri^uT"" “ ...... srednji krilec desni branilec. Št. Vid, Stojdrago, ČateŠke To- desno krilo in leva zveza Za I plice in Bizeljsko, kjer bodo od Slabo vreme in težak teren pa Krško so se odlikovali Vodopivc, sur tszzif&tz \ k ssrjrs&SBib1*:' »“i—'-?£rS SEHCrrtZ sremski fronti. Leta 1946 je! teh« zadnje njegovo delo pa je >c ", l 5 vratarja sta imela priliko poka- Alfred, sprejel ponudbo »Triglav filma«, film »Mojster Plečnik«. n razstavo^ gospodarskega raz- da pride v Slovenijo in da slo-j Neozdravljiva bolezen je pre- ’OJ.a- v Do"°v' 1,0 razstava raz-venskemu filmu bogastvo svojih! zgodaj pretrgala plodno Smeho- 0Ja 1945 1955> v Cerkljah: izkušenj. Kmalu je tu postal: vo življenje. Pokopali so ga na , bodo Priredili tabor na pro- najboljši učitelj mladim, znanja pokopališču v Stožicah. Fi.mski s ^ 1 z obširnim programom. ' željnim snemalcem, ki se še da- delavci v Sloveniji in Jugosla- SKUD »Stanko Černelič« bo nes radi spominjajo teh skupnih i viji pa so ohranili na njega naj- dne„ tn 8- ma.;a uprizorilo ur učenja. Poleg pedagoškega lepši spomin. Ob desetletnici lavcarjevo delo »Otok in Stru- ■ dela pa je sodeloval skoraj v | slovenskega filma mu bomo sku- Ka*> 23 !catero vlada veliko za- ! KINO vseh številkah »Obzornika« in1 paj s kolektivi slovenske kine- kimanje. Delo je kvalitetno in posnel nekaj naših najboljših matografije odkrili 8. maja na sasedba vlog posrečena, zato dokumentarnih filmov Med nji- j zadružnem domu na Bizeljskem Pričakujemo, da bo igra dobrot mi so »Mladina gradi«, »Parti- • spominsko ploščo, da se tako “snela. zanske bolnice v Sloveniji«. »Tu- skromno oddolžimo temu nese-| Tud, fizkulturnikj pripravija-jega nočemo — svojega ne da-jbičnemu filmskemu de'avcu | Jo obširen program. V solroto, mo«, »Gradimo zadružne dnmo-! Vitko Musek 21. maja 1955 bodo priredili te- Problemi v $o#©$o skega narašča a Dvig zaostalih predelov naše ^ olf 3* dveh umetniških f'lmov ki so ba lahko vlaga ogromna sred-bili posneti v , koprodukciji, a stva za izgradnjo tovarn, podje-1940 je začel snemati prvi jugo- tij, institutov, šol itd., toda če slovanski zvočni film »Ljubica in s tem ne upravljajo sposobni Janja«, Id je ostal zaradi izbruha ljudje, so vsa ta sredstva brez-vojne nedokončan Med vojno je prave vrednosti. Zato vlagamo ^______________________________ ogromno sredstev za vzgojo ka- republike. med katere spada deloma tudi naš okraj, ni mogo"__________________________________ samo z dajanjem subvencij za komunalno-gospodarsko dejav- mu je, kako bi dosegel čimprej nost. Dvig je odvisen predvsem službo v razvitem kraju. Te pri-tudi od strokovnih kadrov kij mere lahko stalno opažu'črno. Iz -so neprecenljiva vrednost Druž-1 tega sledi da moramo biti pozorni in stremeti za tem, da se Okraj: Visokošolcev: Takšni so drov, predvsem v naše visoke izšola čimveč nadarjencev iz manj razvitih krajev. K temu cilju bi moralo usmerjati republiško šolsko vodstvo preko štipendij itd. Kot že znano, je vprašanje Črnomelj 189 Novo mesto 134 Tolmin 122 Šoštanj 109 Ptuj 106 Okraj Sežana je skoraj na istem mestu ko Krško slabša sta samo okraja Murska Sobota in Ljutomer. Gornje primerjave so zgovoren dokaz da polagamo v našem okraju vprašanju visoko-: šolske vzgoje premalo pažnje. srednješolske izobrazbe krš’ ega Kako naj v bodoče krški okraj pozabiti, da so te šole namen j e ne vsem nadarjenim neglsde na socialni razred iz vseh predelov, pravtako pa so potrebni izšolani kadri vsem predelom. Dogaja se, da imajo razvitejši napredni okraji veliko več šolanega kadra kot zaosta i. Vzrok temu je, da se v naprednih g <. okra jih šola neprimerno več £s kadra kot v zaostalih. Izšolan kader iz zaostalih okrajev sicer ne moremo z administrativnimi merami siliti, da ne gre v naprednejše okraje, toda več upa-, nja je, da tam ostane, kjer je — ...No, in potem jfe rekla, že navajen okolja, v katerem je da je Marjanca rekla, da Tilčka zrastel, medtem ko se visoko-tega ni rekla, temveč da je to šolski izobraženec, doma iz raz-povedala Pepca, ki... Toda vitega kraja, težko privadi — Tetcr! ,Saj ti me sploh ne po- kar sicer ni pravilo — v razme- slušas' re zaostalih krajev Glavna skrb šole. Pri vsem pa ne bi smeh okraja v primerjavi z : stalo rešuje vprašanje kmetijstva, če 'Slovenijo zelo pereče. Morda je1 ima v istem razdobju v raz-ta problem pri visokošolski iz- merju 6:19 študentov agrono-obrazbi v našem okraju še bolj j mije v korist okraja Novo me-pereč. Po stanju visokošolske | sto, ali vprašanje ljudskega izobrazbe je krški okra! zopet; zdravja pri razmerju 6:8 medi-med zadnjimi v Sloveniji. j cincev in izgradnjo p-d jeti j in V krškem okra ju pride po sta- j oblasti pri razmerju 14.17 štu-nju vnisanih v zimskem seme- j dentov prava, vse v ko.ist okrasim 1954-55 na 100.000 prebival- i ja Novo mesto? Pri tem pa ima cev komaj 94 visokošolcev ki okraj Krško okoli 5000 prebi-imajo stalno bivališče v krškem I valcev več! Primerjava z okra- .okraju. V ostalih okrajih (brez naših večjih mest) je stanje, računa- no prav tako na valcev gedeče: 100.000 prebi- Okraj: Visokošolcev: Radovljica 319 Kranj 243 Kočevje 229 Slovenj Gradec 205 Trbovlje 200 jem Novo mesto je podana zaradi sličnih razmer, primerjave z drugimi okraji pa so še neugodnejše. Iz vsega tega sledi da Je v interesu prebivalstva krškega OšjoM M KINO OBJAVA BREŽICE predvaja od 15. do Kmetijska zadruga Globoko 17. aprila francoski barvni obvešča vse člane da bo redni film »SUŽNJI MAMIL« — letn: občni zbor Kmetijske za-FN 11. druge Globoko v nedeljo, 24. IV Od 19. do 21. aprila ameriški 1955 ob 9 uri v prostorih zadruž-krimina.lnj film »ŽENA IZ nega doma v Globokem. sobe Štev n«. Od 22. do 24 aprila mehiški I VABILG fn^io1110 ESCONQIDO< — | Avto-motc društvo Krško vabi vse člane :n ljubitelje avto-moto VIDEM-KRŠKO predvaja od športa na redni letni občni zbor, 16. do 17 aprila ameriški film ki bo 19 aprila 1955 ob 20. uri »BENEŠKI TAT«. v mali dvorani TVD Partizan v Od 20. do 21. aprila slovenski Krškem. film »KEKEC«. SEVNICA predvaja od 16 do! JAVNA ZAHVALA 17. apr. amer. barvni film »VI- | Podpisani Mirt Aloja: izrekam HAilNI ZALIV«. j najprisrčnejšo" zahvalo in pt-i- KOSTANJEVICA predvaja !7. ‘ znanje ..za trj usPele, .operacije aprila ameriški film »CYRA- primariju splosne bo mce Bren-NO DE BERGERAC«. i ce dr Vladimirju Brglezu, dr An »»»ST..««. ... 1 tonu Glušiču ter vsemu ostalemu BRESTANICA predvaja od 15. osebju za nego ln požrtvovalnost do 17 aprila ameriškj film po operaciji Enaka zahvaia »HARLEM«. dr Krištofiču na V dmu za zdrav- Od 20 do 21 aprila ameriški niško pomoč v moji bolezni, barvni film »NAJBOLJŠI Mjrt Aloiz, Soteljtiko 6 MED SLABIMI«. Od 22. do 24. aprila italijanski film »NI MIRU MED OLJKAMI«. SEJMI 18 aprila v Kapelah m Leskovcu. p. Videm-Krško III MALI OGLASI Sprejmem otroka v odgojo v starosti od 6 mesecev naprej. Vprašati Kardeljeva 115- Videm-Krško Prodam hišo v Zadovniku pri 19 aprila v Cerkljah (okraj Kr „ P[odam V "T? - ,PP 1 1 ^ Krškem, primerno za kakršenkoli ,23. «p,„„ . Dubravici Luki | "$• (okraj Klanjec). OBVESTILO Pehncnj pregledi motornih vozil za leto 1955 bodo za za-mudnike še 25. aprila v Krškem okraja, da Svet za prosveto pri m 26 aprila v Brežicah V bo-OLO Krško temeljito analizira doče bodo tehnični pregledi mo-vzroke tega stanja, kakor tudi tornih vozil v Krškem in sicer o ukrepih za izboljšanje in da i vsakega 11. v mesecu o tem obvesti javnost R C. I Iz pitarne TNZ, Krško dobno. Montiran je industrijski tok in telefon v hiši. Zupančič Ivan mizarstvo. Zadovmek 16 p. Leskovec pri Krškem. Kmet jski tehnik z odsluženim vojaškim rokom in dvema letoma službe želi z upoštevanjem enomesečnega odpovednega roka, ki poteče od 1 v mesecu, menjati delovno mesto Naslov v upravi lista pod »Vesten«. Elin Pelin Elin Pelin, s pravim imenom Dimitar Ivanov, si je zagotovil v bolgarski književnosti sloves enega najplodovitej-ših in najbolj priljubljenih pisateljev. Živel je dolgo časa na kmetih med svojim opj, kakor se imenujejo kmetje Sofijskega polja (rojen 1878 v Bojiovu, umrl 1949 kot upokojeni upravnik Narodne knjižnice v Sofiji). Bil je član bolgarske Akademije znanosti in predsednik Zveze bolgarskih pisateljev. Do smrti je bil prijatelj Jugoslavije. Zasedal je senat okrožnega «o- hripav, kakor da prihaja iz po-dišča. Razpravljal so o kazni- čene cevi. Vreščal je vpil. dvi" vem dejanju Mitra Marina iz v a- ga] očd k stropu kakor da kliče sj Goroieka, ki ga je sosed Pe- nebo na pomoč na koncu vsake-ter Marin tožil češ da mu je ga stavka pa se je dostojanstve-konja ubil. no izprsil in krepko zamahnil z Neznosno vroče je bilo Od zu- roko. Toda na topih obrazih sod-naj $ ceste so skoz okna raz- nikov je kakor vedno lebdela pravne dvorane trucL.j in obup- tista negibna sodn.ška potrpež-no gledale bele stene sosednjih ljjvort in ravnodušje. ki nikoli hiš in bleščale v sončni luči, V ničesar ne obeta, dvorani je bilo dušeče soparno Predsednik se je bil poglobil v in občinstva skoraj ni bilo Sa- daljna razmišljanja Prvi Jodnik mo dva trije kmetje, ki so bili je risa) konje, drugi, ki je bil tu za priče, so sedeli plaho 'n glasbeno nadarjen je narisal ve-negibno in poslušali z odprtimi liko noto m jo s svinčnikom usti. j skrbno povečal. Govoril je zagovornik — ni- ' Obtoženi Mitar Marin droban, zek čokat advokat z velikim tre- plavolas kmet, bos in v srajci, je buhom, gologlav, v ponošeni stal s pokrivalom v roki prav obleki. Pogled je uprl v pred- njč ni razumel kaj govori nje-sednika in zdaj pa zdaj vzel ro- gov zagovornik in je gledal jn ko iz žepa pokazal na obtoženca opazoval veliko črno muho, ki je in govori] neverjetno prizadevno, brenčeče udarjala ob okensko da bi vse preglušil vse prevzel, šipo, ven pa ni mogla Čez čas Toda njegov glas je bil votel, ko je advokat premolknil, da bi si oddahnil se je Mitar obrnil k sodnemu slugi, ki sj je pri vratih ravnodušno čistil nohte ir mu glasno rekel; »Prijatelj, daj no, preženi to nesnago dovolj se je nabrenča-lal« Sodniki so ga pogledali z nasmehom in sočutjem Predsednik je pozvonil: »Mitar Marjn, zavedati bi se morali da kot obtoženec niste v zavidanja vrednem položaju. Spodobnost zahteva, da molite!« »Ha! Odfrčala je!« je rekel Mitar in pokazal na okno. Sodniki so se spet zasmejali. Advokat je strogo pogledal svojega varovanca, nato pa raztegnil obraz v blag nasmeh in nadaljeval: »Da gospodje sodniki! Te okoliščine je treba, da tako re čem upoštevati. Z drugimi besedami. pojasniti je treba psihologijo, moment tako rekoč! Zamislite si: noč, črna kakor vrag noč na kmetih! Še prsta ne vidiš prod očesom Moj kljent leži sredi dvorišča alj tam neloje na gumnu in po svoji sveti državljanski pravici varuje svoje snopje in stog žita, ki ga je s krvavim znojem pridelal. Varuje svoj trud tako rekoč, in tam leži truden po dnevnem delu. Na vse je pozabil (priče se v dvomu spogledajo). Na vse: na ženo na= otroke, še celo na nebo, kakor pravj pesnik Delo ga je popolnoma uspavalo A zdajci kaj vidimo, gospodje sodniki? Kaj? Ni besede da bi lahko opisali. Človeški jezik tega ne more izraziti. Dal Zdajci se moj klient zbudi in vidi... o groza! Življenje mojega klienta visi na dla ki! Alj res? Nad njegovo glavo stoji velikanska pošast, grozovita, strašna pripravljena da ga požre. V strahu, docela prirodno izgubi moj klient gospodje sodniki, tako rekoč vso zavest. Vidi. kako bruha pošast ognjene zublje iz nozdrvi, vidi njene krvave oči ki žare v pijani krvoločnosti . . moj klient se trese od strahu ... Ne ve kje je, ne ve, kal se z njim godi. V polsnu zgrabi puško in — daaaam — ustreli! Pošast se zgrudi nato vstane, preskoči plot, zbeži na piano, naleti na neko slamo, se od bolečine zarine vacjo in . pogine! E gospodje sodniki vprašam vas, mar je moj klient kriv če j ta pošast ni bila nič drugega ka- | kor tako rekoč koni nekega Petra Marina? Nekakšno zgarano kljuse vredno kvečjemu petdeset levov. Da! Kje je tu kaznivo dejanje? Kje?. Sicer pa gospodje sodniki, presodite ' in preudarite! Upoštevajte oba za- , kona. Božjega ki nam sleherni trenutek govori da varujmo svoje življenje pred prikaznimi in sploh pred čemer sj bodi, ter človeškega ki ločuje dejanja na kazniva in nekazniva . .. Obadva zakona pa opravičujeta mojega klienta.« Advokat je ponosno pogledal naokoli obrisal pot s čela se nasmehnil svojemu varovancu in sedel. Sodniki so začeli šepetati med seboj. Predsednik je pritisnil na zvonec in zaklical- »Obtoženi M.tar Marin!« »Tukaj!« je odgovoril Mitar po vojaško in se postavil »mirno«. »Kaj nam lahko ti poveš o tej zadevi?« »Kdo? — Ali jaz?« »Ti, seveda Kdo pa!... Saj s teboj govorim.« »Bom pa tudi iaz povedal, da je to takisto ...« »Kaj praviš, kaj je — takisto?« »Zastran konja pač.« krepko odvrne Mitar »Venomer je skakal čez, na moje dvorišče. Pre-nekikrat sem Petru rekel: .Sosed, zapri konja, ker ga bodo volkovi požrli! V škodo mi hod; kaj? Ves vrt mi pokonča! Komaj se zmrači hop. preskoči plot. Uničil me bo! ...’ Za nič drugega mj ni bilo žal, gospod sodnik, ampak za bučo. . srce se mi trga. da vam po pravici povem. To vam je bila buča, kakšna buča na — takšnale! To kljuse jo je požrlo Tipel sem. trpel, potem pa rekel: čak ti bom že dal, se pravi njemu potem boš v,del' Dobro nabašem puško pa čakam. Pozna noč je, pravkar sem hotel leči, lej ga, hop preskoči Vrag ne orje in ne seje . ..« »Potem?« vpraša predsednik. »Potem! Kaj je bilo potem? — Puško sem vzdignil in .. . namestil!« »Potem?« »Potem sva ga z ženo odvlekla tja na kraj vasi. Tam sva ga za« rinila v slamo, sva ga pač hotela skriti a potem .« Advokat je poslušal kako odkritosrčno razlaga njegov varovanec zadevo, in se je tresel od jeze. Z očmi je skušal ujeti Mftrov pogled ampak Mitar ko da je pozabil na svojega zagovornika in je gledal samo v predsednika. »Kaj praviš, koliko je pa bil konj vreden?« vpraša predsednik. »Kje bi jaz vedel, koliko je bjl vreden. Dober konj je bil« odgovori Mitar Advokat srdito tresne s knjigami ob mizo in razkačen vstane. Senat se umakne k posvetovanju. Zagovornik potegne Mitra na hodnik in se zadere nanj, tresoč ?e od jeze: »Živina! Kaj pa jemlješ advokata če ne znaš lagati!« In togoten odide po stopnicah, (Iz knjige »Svet humorja in satire«) Lastnik m izdajatelj Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško - izhaja vsako soboto - Urejuje urednišk, odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: POSAVSKI TEDNIK. Videm-Krško 1 — Telefon urednjštva in uprave Krško 17 — Tekoči račun pri Narodnj banki, pbdr Krško št 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din — Posamezna številka 10 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru