Posamezna številka 6 din P&nedej&jsha izdaja LETO L ŠTEV. 19 Uredništvo m uprava: Ljubljana Knafljwa ul s, telet &5-SJ do ii-2a. za oglasni odd J8-9«. za ljubljanske naročnike 24-6J, za zunanje naročnine 38-sa — Postni predal 2S — Teko« račun Narodne banke S01-80321-«. Ljubljana, ponedeljek 12. maja 1952 üü lisne prebivalcev Istrskega okrožja je demonstriralo proti sklepom londonske konference Koncesije Italiji v Trsiu pomenijo napad na že ogrožene pravice in svoboščine tržaškega prebivalstva — Po sklepih londonske konference so Slovenci na STO ostali brez sleherne zaščite svojih narodnih in političnih pravic — Resolucije jugoslovanski vladi sprejete na zborov»* njih v Kopru in Bujah Koper. H. maja (Tanjug). Ver kot Moskovska konferenca razočarala indijsko delegacijo Na konferenci niso pokazali nikakršnega razumevanja za potrebe gospodarsko nerazvitih držav 23 tisoč delavcev in kmetov Istrskega okrožja je zapustilo včeraj.svoje tovarne in polia, da bi dali na zborova- nub v mestih Kooru in Buteh du£ka svojemu ogorčenju proti odločitvam londonske konference. Na zborovanju v Kopru, ki se ga je udeležilo približno 15 tisoč oseb. je član okrajnega komiteja Partije. Furlani poudaril, da prebivalstvo Istrskega okrožja ne bo nikdar pri znalo rezultatov londonske konteren ce. »Mi jih ne priznamo — je dejal Kairo. 11. maja. (AFP) Egiptovski časopis »Ael Ahram« je objavil včeraj najnovejše predloge Velike Britanije za poravnavo anglo-egip-tovskega spora. Britanska vlada je po teh predlogih pripravljena priznati Faruka za sudanskega kralja, vendar s pogojem, da sudansko ljudstvo poprej samo izjavi, ali je za to. Da bi sudanskemu ljudstvu omogočili, da prosto izrazi svoje mnenje, predlaga britanska vlada, naj Egipt in Vol. Britanija olajšata avtonomni režim v Sudanu z novo ustavo. Ce bi Egipt vztrajal na plebiscitu v Sudanu, bi Vel. Britanija to sprejela s pogojem, da bi ljudstvo neposredno glasovalo v po krajinah severnega Sudana, to je v najbolj razvitem delu dežele, posredno pa v južnem Sudanu. Časopis piše, da predlaga Vel. Britanija sklicanje tristranske konference v Kartumu, na kateri bi so delovali predstavniki Egipta. Vel Britanije in Sudana. Britanska vlada sodi. nai bi mednarodni komisiji poverili nalogo, da ugotovi pravo mnenie sudanskega ljudstva Velika Britanija izraža, da je pri-pravljena postopoma umakniti britansko vniaškp sj|p s Sueškega pre- Hidroarrafska konferenca Monte Carlo. 11. maja (AFP). Včeraj je bila končana v Monte Carlu šesta mednarodna konferenca hidro grafov. Na konferenci, ki so se je udeležili delega-i 25 držav, med njim tudi jugoslovanski delesat, so obrav navali tudi vprašanje enotne izdelav, pomorskih zemljevidov, vprašanje po enotenia navtičnih pravilnikov in druga tehnična vprašanja. Seul, II. maja (UP): Severnoko rejski ujetniki v taborišču Kodjed. so izpustili včeraj ameriškega ge-nerala Francisa Dodda. ki je bil v njihovih rokah dobre štiri dni. Se ni znano, ob kakšnih pogojih je bil general Dndd izpuščen. Prav tako tudi ni bilo sporočeno o kakršnih koli izgredih v taborišču Kod jedo. Po nekaterih poročilih je povelj-nik ameriške osme armade privolil v to, da se bo pogajal s predstavniki severnokorejskih ujetnikov o njihovih zahtevah. Doslej še ni znano, za kakšne zahteve gre. Na današnji seji v Pan Mun Jobih je prišlo do nenavadno ostrega razpravljanja med voditelji glav- Furlani — ne le zato. ker najbolj grobo kršijo mirovno pogodbo z Italijo, ampak predvsem zato, ker to mešetarjenje globoko zadeva tudi naše koristi in povzroča nove težave našim narodom.« Furlani je nadalje dejal, da koncesije, ki jih dajejo sedaj v Trstu zahodni zavezniki v minuli vojni premagani Italiji, pomenijo napad na že ogrožene pravice in svoboščine tržaškega prebivalstva. »Sklepi londonske konference na široko odpirajo vrata fašizmu in novim grožnjam, kar bo privedlo do novih žrtev Slovencev maršalu Titu Ne moremo iti brez besede mimo krivic, ki nam jih povzročajo imperialistični mešetarji v Londonun ter njihovi pomagači v Vatikanu in Moskvi v zvezi s samovoljnim reševanjem tržaškega vprašanja brez sodelovanja Jugoslavije. Dosledno vztrajamo ob Tvojih miroljubnih in odločnih besedah »Tujega nočemo — svojega ne damo« in pri izjavi, ki si Jo dal v Krapini, »da je Trst bil naš in bo tudi ostal naš« r"m je holandski film »Jettons le filets«, najboljši lirski film pa je ameriški film »Medium«. Posebna nagrada razsodišča za kratkometražni film je bila dodeljena Švedom za film »Vas In du« in Francozom za dokumentarni film »Greenland«. Za najboljšo režijo je bil nagrajen francoski režiser Christian Jacques- kopa. Podrobnosti tega umika naj bi določila angloegiptovska vojaška konferenca, ki bi upoštevala strateške razloge in se ne bi prav nič ozirala na politične in diplomatske razloge. Danes je bila v Trstu živahna volilna nedelja in dela prosti ljud je so se bolj iz radovednosti, kot pa iz kakšnega strankarskega prepričanja, tod in tam udeležili številnih volilnih sestankov vseh mogočih 'talijanskih iredentističnih strank hoda tudi ta ugodna nedeljska okoliščina ni šla po sreči krščan-«kim demokratom, ki so na svoj. današnje zborovanje povabili itali lanskega ministra za transpon Malvestitija, kateremu so kot prvemu predstavniku italijanske vlade ki je prišel v Trst po podpisu ion Ionskega odgovora, pripravili nje rovi strankarski funkcionarji uradni spored, od obiska pri generala Uintertonu, do otvoritve raznih italijanskih ustanov in polaganju prvih kamnov na njih. Njegov volilni nastop je maloštevilne prisotne pristaše popolnoma razočaral Minister Malvestiti ni povedal nič pomembnega ter se je omejil v glavnem na polemiko z neofašisti in monarhisti. Glede Trsta samega je pohvalil zunanjo politiko De Gasperijeve vlade, ki dela sicer počasi, toda temeljito, in še to. da -če je bil drst leta 1946 za Italiji izgubljen, danes ni več izgubljen ker je prav londonski dogovor po trdil, da je Trst del Italije.« Do nih delegacij Delegat Združenega poveljstva admiral Thurner Joy je opozoril severnokorejsko delegacijo. da je odgovorna za zavlačevanje pogajanj o premirju na Koreji. Severnokorejski general Nam II jp ostro grajal Združeno poveljstvo, češ da »da ustreliti vsak mesec« stotine in stotine severnokorejskih in kitajskih ujetnikov. Na današnji seji, ki je trajala 20 minut, je Nam 11 vnovič zavrni! predlog admirala Jova. naj bi pogajanja odgodili za nedoločen čas Prihodnja seja bo jutri. Opazovalci v Tokiju poudarjajo, da bo v najboljšem primeru še vrsta neuspešnih sestankov. in vsega demokratičnega italijanskega prebivalstva.« Cian okrožnega komiteja Partije Mario Abram je v svojem govoru v italijanščini ostro obsodil kominfor movske voditelje v Trstu, ki tekmujejo s fašisti v imperialistični gonji za priključitev Trsta k Italiji. Z zborovanja v Kopru so poslali vladi FLRJ resolucijo, v kateri prosijo, naj ukrene vse, kar je v njeni moči za zaščito interesov prebival stva tržaškega ozemlja. »Za načela, ki so jih zasledovali udeleženci londonske konference — je poudarjeno v resoluciji — je značilno zapostavljanje slovenskega življa, ki je ostalo po sklepih konference v Londonu brez sleherne zaščite svojih narodnih in političnih pravic. Docela ignorirajo tržaško prebivalstvo v upravi ozemlja, na katerem le-to živi. Da bi prikrili diskriminatorsko politiko proti Slovencem v Trstu, napadajo našo ljudsko oblast in govore o tem. da je treba zaščititi Italijane v Istrskem okrožju.« »iz tega mesta najodločneje prote- Trst, 11. maja. Slovansko-itali.ian-ska Ljudska fronta je danes objavila svoj volilni program za tržaško občino. V političnem delu programa Slovansko italijanska Ljudska fronta opozarja, da je glavna ovira za dejansko ustvaritev Svobodnega tržaškega ozemlja v tem, da imajo iredentistične stranke monopol nad tržaškim gospodarskim, političnim in upravnim življenjem, kar je posledica diskriminacijske politike, ki jo od junija 1945. leta izvaja angloameriška vojaška uprava na škodo delovnega ljudstva. Zato Ljudska fronta poziva vse slovenske in italijanske ljudske množice, da se združijo in iztrgajo sovražnikom Tržaškega ozemlja iz rok maci predstavnik krščanskih demo kratov, ki ga je predstavil, pa sije v uvodu svojih izvajanj dotaknil včerajšnjega govora maršala I ita, in sicer predvsem onega dela kjer je maršal govoril o tem, da ji lugoslavija zatezniška država. Menil je, da je zavezniška država samo Italija, ne pa Jugoslavija, in 'icer zato, ker je Italija podpisala zavezniško pogodbo in stopila v Atlantski pakt. Od ostalih volilnih nastopov je treba omeniti predvsem zborovanji fronte za neodvisnost, ki sta bili pri Sv. Jakobu in Sv. Ivanu ob velikem številu poslušalcev. Porazno za kominformovce je bilo pred vsem zborovanje pri Sv. Jakobu, kjer se je jasno pokazala indipen-dentistična usmerjenost delavskih množic, ki so docela spoznale izdajalsko politiko Viđalijevega komin-formovskega vodstva. Dokaz za tako usmerjenost delavstva je tudi slabo obiskano kominformovsko zborovanje na Trgu Garibaldi, na katerem je govoril župan iz Livorna. Vrsta uspešnih zborovanj Ljudske fronte pa je bila pri Sv. Magdaleni. v Banah. Padričah. medtem ko so se pristaši liste slovenske skupnosti sestali na svoja zborova nja v Brišnikih. Mavhinjah in Vitovljah. V Banah je govoril med ostalimi Boris Bace. ki je med dragim dejal, da je program Ljudske fronte zapečaten s krvjo, ki so jo prelili najboljši sinovi, in naglasi! nepodbitno dejstvo, da je Ljudska fronta med političnimi organizam' jami najbolj borbena in dosledna v protifašistični borbi. V Mavhinjah ie volivcem govoril Janko Furlan ki je predvsem omenil podporo jugoslovanske vlade in jugoslovan skill narodov za pravično rešitev tržaškega vprašanja. Poudaril je da je zasluga Jugoslavije in njenih narodov, da italijanski imperializem na londonski konferenci n’ dosegel tega, kar je hotel, to je vojaško okupacijo Trsta. Glavno zborovanje Ljudske fron te bo drevi v Lonjerju, na katerem bo gorotil tor. Branko Babič. stiramo — je rečeno nadalje v resoluciji — proti odločitvam londonske konference in izjavljamo, da ne bomo nikdar priznali sklepov, ki so v nasprotju z mirovno pogodbo in ki škodujejo koristim jugoslovanskih narodov ter teptajo pravice in težnje tržaškega prebivalstva. Znali bomo primerno odgovoriti na italijanski imperialistični pohlep, ki uživa podporo nekaterih zahodnih krogov.« Več kot 10 tisoč prebivalcev bujskega okraja Je na zborovanju v Bujah odločno poudarilo, da ne bodo nikdar sprejeli sklepov londonske konti renče. Na zborovanju sla govorila predsednik okrajnega ljudskega odbora Anton Gorjan ter predsednik italijanske unije za Istro in Reko — ljudski poslanec okraja Rovinj Giusto Massarotio. Govornika sta obsodila dejstvo, da dajejo fašistom v Trstu in Italiji nove koncesije, ter poudarila, da je bila londonska konferenca za hrbtom jugoslovanskih narodov in I Trsta in da je dala nove koncesije italijanskemu imperializmu, ki pome ni največjo nevarnost za mir. osnovo njihove moči ter ustvarijo neobhodno potrebne pogoje za boljše življenje. Ljudska fronta v političnem delu svojega programa zahteva ustvaritev Svobodnega tržaškega ozemlja z jamstvom obeh sosednih držav, da bi se tako zajamčil njegov obstoj in miren razvoj; uveljavljenje enakopravnosti med Slovenci in Italijani; pravico, da si tržaško ljudstvo samo izvoli svoje vladne organe; nacionalizacijo ključnih gospodarskih naprav ter da se Tržaškemu ozemlju izroči vsa imovina, ki je na področju Tržaškega ozemlja prej pripadala italijanski državi. Ob zaključku svojega programa poziva Ljudska fronta tržaške volivce, naj se borijo za takšno tržaško občino, ki ne bo orodje politike, ki je sovražna svobodi in neodvisnosti Tržaškega ozemlja. Svoj volilni program je danes objavila tudi Lista slovenske skupnosti, ki je predložila svoje kandidatne liste v občinah Devin - Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina. V programu poudarja, da se bodo njeni kandidati borili za dokončno ustvaritev STO, za resnično enakopravnost Slovencev z Italijani, za razveljavljanje fašističnih potujčevalnih zakonov, za široko občinsko samoupravo, proti zapostavljanju Slovencev na gospodarskem področju, za povrnitev gospodarske škode, ki jo je Slovencem prizadejal fašizem, za stalnost in samostojnost slovenskega šolstva, za pomoč slovenskemu kmetu, proti razlaščanju slovenske zemlje, za progresivno obdavčenje in zato, da bodo imeli domači delavci in uradniki prednost pri sprejemanju na delo. Sinoči je imela Ljudska fronta predvolilno zborovanje v tržaškem delavskem okraju pri Sv. Jakobu, kjer so zborovalci sprejeli protestno resolucijo proti sklepom londonske konference. V resoluciji je poudarjeno, da tržaško delovno ljudstvo ne priznava sklepov londonske konference, ker so bili sprejeti brez posvetovanja s prizadetim prebivalstvom, ker so ti sklepi nasprotni interesom Trsta in duhu mirovne pogodbe. Dalje naglasa resolucija, da vsaka koncesija italijanski državi pri upravljanju anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja praktično pomeni dajati poguma neofašizmu. Hkrati pa zborovalci v resoluciji obsojajo tudi kominformovsko vodstvo, ki je odkrito podprlo londonsko mešetarjenje. V govoru, ki ga je imel na tem zborovanju kandidat Ljudske fronte Eugenio Laurenti, je dejal, da so tudi kominformovci krivi za rezultate londonske konference, saj so 20. marca manifestirali skupno s fašisti. Poudaril je, da se ves komin-formovski tisk pritožuje, da je Italija dobila celo premalo. Dejal Je. da so prav zaradi tega dogodki 20. in 22. marca predstavljali največje izdajstvo nad delavstvom, kar jih pomni zgodovina tržaškega prole-tarita. Navedbe govornika Ljudske fron- te potrjujejo tudi zadnji dogodki, New Delhi, 11. maja. (Tanjug) Delhijski tisk piše, da se je indijska delegacija na nedavni ekonomski konferenci v Moskvi vrnila v Bombay razočarana nad rezultati konference. Vodja indijske delegacije Hiracant je iz- ki kažejo, da se kominformovci in fašisti vedno bolj tesno povezujejo. Pred dvema dnevoma so skupno izzivali na zborovanju Ljudske fronte na trgu Garibaldi, včeraj pa so na kominformovskem zborovanju na trgu Goldoni fašistični voditelji pozivali svoje pristaše, naj ne motijo zborovanja, češ da so dobili tak ukaz. Skupina fašistov je bila sinoči na enournem obisku v kominformovskem krožku »Rinaidi«. Ljudska zveza za neodvisnost je imela včeraj dve uspeli zborovanji v krajih miljske občine v Sv. Barbari in Škofijah. Največji uspeh predstavlja zborovanje v Sv. Barbari v Miljskih hribih, kjer so imeli do nedavna monopol kominformovci. Kljub temu, da so kominformovci ves dan krožili po vasi in grozili, da bodo zborovanje razbili in kljub njihovemu žvižganju ob zborovanju, se je zborovanje Ljudske zveze za neodvisnost vršilo in ljudje so z zanimanjem poslušali govornika. Predstavniki liste slovenske skupnosti pa so imeli včeraj zborovanja v Saležu in Malem Repnu. AT Saležu je govoril star protifašistični borec Anton LTonar, ki je v svojom govoru poudaril pomen skupnega nastopa vseh Slovencev na volitvah prav v času. ko sega italijanski imperializem ob vsestranski podpori italijanske in lokalne ko-tninformovske podružnice grabežljivo po slovenski zemlji. Izvedelo se je, da sta v občini Dolina pri Trstu odpovedala svojo kandidaturo dva člana »neodvisne gospodarske liste«. Omenjeno listo je po navodilih italijanskih iredentističnih krogov in škofa Santina sestavil dolinski občinski tajnik, bivši fašist Gerli. Lišta je pri vseh poštenih Slovencih naletela na odločno obsojanje in s tem tudi tolmačijo odstop omenjenih dveh kandidatov. London, 11. maja. Jugoslovanska motorna ladja »Crna gora« je odplula včeraj iz Velike Britanije, s prvo skupino osmih naših beguncev bivših vojnih ujetnikov in ljudi, ki jih je zapeljala sovražna propaganda ter so med narodnoosvobodilno vojno zapustili domovino in se potikali po begunskih taboriščih. Med povratniki so bivši podpolkovnik jugoslovanske vojske Sreten Petrovič, civši rezervni kapetan Cedomir Topžič in Dragoljub Veseljinovič, bivši rezervni poručnik Sretan Gavrič, bančni uradnik iz Beograda Zivorad Andric, Svetislav Jef-tič, Dragoljub Radovanovič in Stojan Manovič vsi iz LR Srbije. V razgovoru z dopisnikom Tanjuga so izjavili, da so bili neprenehoma pod pritiskom sovražne propagande, ki jo vodijo proti novi Jugoslaviji četniki in velo-srbski elementi. »Prepričali pa smo se — pravijo povratniki, — da vodijo to propagando tisti, ki so med narodnoosvobodilno vojno zagrešili hude zločine v Ju- javil na tiskovni konferenci, da so člani njegove delegacije upali, da bodo v Moskvi sprejeli z razumevanjem potrebe nerazvitih držav. »Toda« — je pripomnil Hiracant, »konferenca ni posvetila temu vprašanju malone nikakršne pozornosti, pač pa se je omejila na dolgotrajne polemike o omejitvah po izbruhu vojne na Koreji. Vodja indijske delegacije ni hotel neposredno odgovoriti na vprašanje, kakšen je razvoj sovjetskega gospodarstva, poudaril je le to, da po njegovem mnenju »sovjetski sistem nikakor ne bi bil sprejemljiv za Indijo, ki si prizadeva sedaj predvsem zboljšati delovna pogoje.« Vse člane indijske delegacije na moskovski konferenci je izvolil posebni »pripravljalni odbor«, ki mu načeluje-jo znani indijski kominformovci. Čilski senator j ugos Sopranskega rodu na obisku v Jugoslaviji Beograd, 11. maja (Tanjug). Član senata republike Čile, gospod Rado-miro Tomich je prispel sinoči s soprogo v Beograd. Na zemunskem letališču sta ga sprejela načelnik protokola ministrstva za zunanje zadeve, pooblaščeni minister dr. Sloven Snaod-laka in čilski poslanik v Jugoslaviji, g. Ricardo Boizard. Gospod Radomiro Tomich je po rodu Jugoslovan in je prispel v Jugoslavijo kot gost vlade FLRJ. Predsednik Zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ Vladimir Simič je sprejel danes ob 11. uri v Ljudski skupščini gospoda Radomira Tomicha, senatorja republike Čile, ki je bil v spremstvu gospoda Boizarda, čilskega poslanika v Beogradu. New Delhi, 11. maja. (Reuter) Predsednik indijske vTade Nehru je bil danes izvoljen za voditelja kongresne stranke v novem indijskem parlamentu, ki se bo sešel prvikrat v torek. Nehru je bil izvoljen na sestanku poslancev kongresne stranke, ki je bil danes v indijski prestolnici. Poziv jugoslovanskim izseljencem v ZDA Washington, 11. maja (Tanjug) Ugledni jugoslovanski izseljenec v ZDA Kostelski je pozval vse izseljeniške organizacije, naj aktivno podpro borbo za obrambo Trsta in narodnih koristi Jugoslavije. Pozval je Američane jugoslovanskega rodu naj prav-tako dvignejo svoj glas proti italijanskemu imperializmu in naj v tem smislu vplivajo na ameriško vlado, saj gre za življenjske koristi ljudstva iz katerega izvirajo. Eno izmed znamenj te solidarnosti z jugoslovanskim prebivalstvom v Trstu je tudi akcija za zbiranje pomoči za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu, ki je pokazalo doslej že lepe uspehe. Samo med jugoslovanskimi izseljenci v Clevelandu so zbrali doslej več kot 3 tisoč dolarjev pomoči. goslaviji.« V zastraševanju naših ljudi se v Angliji odlikujeta zlasti bivša generala Mita Zivkovič in Uroš Teša-novič. V tej propagandi proti naši državi so izredno aktivni tudi pobegli duhovniki, ki širijo izmišljotine o preganjanju cerkve v Jugoslaviji. Vsa ta skupna povratnikov trdi, da je velikanska večina emigrantov pripravljena vrniti se v domovino in je prepričana, da se bodo letos številni izmed njih vrnili domov. Sodijo, da je v Veliki Britaniji 7 do 8 tisoč beguncev. Ukaz Prezidija ljudske skupščine FLRJ Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je izdal ukaz, po katerem ni dovoljena uvedba upravnega spora proti rešitvi o prevedbi državnih uslužbencev na nove plače, po predpisih, ki so bili izdani na podlagi 38. člena zakona o planskem upravljanju narodnega go» spodarstvsu Sl o ven s k % železu i čar ji Z rednega letnega občnega zbora sindikata železničarjev Slovenije so poslali delegati predsedniku vlade maršalu Titu pozdravno brzojavko na slednie vsebine: Z naše skupščine Ti pošiljamo, dra gi tovariš Tito. najiskreneiše borbene pozdrave, posebno pa čestitamo k Tvoji šestdesetletnici z željo, da bi nas še mnogo let vodil zdrav in čil do končne zmage socializma. Obljub ljamo Ti, da bomo vedno neomajno sledili Tvoji zgodovinski revolucionarnosti, ki je pomembna ne samo za delavski razred Jugoslavije, temveč za proletariat vsega sveta. Razdeliled nagrad na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu Pariz, 11. maja. Sinoči se je končal peti medna rodni filmski festival v Cannesu in so bili razglašeni najboljši filmi. Kot najboljši umetniški film je bil nagrajen italijanski komični film »Za dva solda upanja« (režiser Renato Casteliani) in ma-I roški film »Otelio« (režiser Orson Welles). Najboljši kratkometražni N©wi pi®0£ll©§ff za poravnavo angIo-egiptov§kega spora ßritanska vlado pripravljena priznati Faruka za sudanskega kralja, če v to privoli sudansko ljudstvo Ameriški general Dodd izpuščen Živahna volilna nedelja Tržaško delovno ljudstvo no priznava sklepov fTo«Ce««c Protestna resolucija volilnega zborovanja Ljudske fronte proti sklepom londonske konference — Volilni programi Ljudske fronte in Liste slovenske skup nositi — Italijanski minister Jlalvestiti izjavlja, da je londonski dogovor potrdil, da je Trst del Italije — Zre tržaške krščanske demokrate Jugoslavija ni zavezniška država — f .apela zborovanja Fronte za neodvisnost — Kominformovci so se še tesneje povezali s faširdi Veliteansfca večina, beguncev je pripravljena vrniti se v domovino PONEÜLLJSK1 I'OR OCEV ALEC It 19 / 12. ma)a 1952 0 N E I ) ] E L J S 1 K A 1 K 1 R 0 N 1 K A Včerajšnja nedelja je minila v Ljubljani v znamenju raznih letnih obr ih zborov*, pionirskega praznika »Pozdrav pomladi« in začetka »Tedna pošte«. Najpomembnejši je bil v-rjetno občni zbor republiškega odbora sindikata železniških delavcev in uslužbencev za Slovenijo, ki je bil v lepo okrašeni dvorani železničarskega sindikalnega doma na Masarykovi cesti O tem prazničnesi dnevu naših slovenskih železničarjev so pričale zunaj zastave na domu in postajnem poslopju ter razsvetljen napis: Živeli sindikati Jugoslavije. Kazen 97 delegatov iz 153 podružnic ter 10 krajevnih odborov, ki vključujejo 19.700 članov -železničarjev ali 9Ö.2 o/o vseh pri železnici v Sloveniji zaposlenih ljudi, ter funkcionarjev republiškega odbora so se udeležili skupščine tudi predsednik CO sindikatov železničarjev l/. Beograda, direktor ljubljanske direkcije tov. I.epin in večje število gostov Uspelemu občnemu zboru je dalo lep okvir SKUD »Tine Rožanc«, čigar mešani zbor je zaptd za uvod nekaj slovenskih narodnih in partizanskih pesmi, medtem ko je zbor zaključila folklorna skupina istega SKUD s tremi plesnimi točkami. Redne letne občne zbore so imeli še republiški odbori sindikata delavcev in nameščencev komunalnih podjetij ter ustanov, državnih uradov in ustanov, delavcev in nameščencev živilske ter pre h rami>ene industrije in lesne industrije. Upajmo, da so prav tako lepo uspeli in da nas bo izvajanje sprejetih sklepov pripeljalo zopet malo bliže našemu cilju — *o-cialističm družbi. Pionirski praznik »Pozdrav pomladi« je potekel dopoldne po programu. Vreme je bilo namreč kar lepo. Toda že okrog 1. ure popoldne se je začelo temniti na vzhodu n*?bo. K obetalo obilne plohe. In res niso izostale. Med bliski in grmenjem so se od */* 3. ure do l/, fi. ure vlivale hude plohe: vmes je padlo v Ljubljani celo nekaj zrnc toče, v Zelimljah pod Krimom pa je kar pobelila njive. Vendar ni posebne Škode kajti zrnca so bila drobna. Škodovale pa so te plohe popoldanskemu sporedu pionirskega praznika. Tako nista mogli nastopiti ▼ Tivoliju folklorni pleshi skupini »Toneta Tomšiča« in »Tineta Rožanca«. Dokaj dolgo — za nestrpne pionirje vseka kor predolgo — ni »deloval« ne tobo gan ne vrtiljak in prodajalke ter pro dajalci pri številnih stojnicah so verjetno že obupavale nad uspehom dne va. K sreči se je okrog pol 6. ure zvečer več ali manj zvedrilo in ve> Tivoli je napolnil živ-žav in povsod se je kar trlo staršev z njihovimi pio nirji. ki so vztrajno čakali tudi 2“ minut, da pridejo na vrsto pri toboganu, pred vrtiljakom in stojnicami. Spraznili sta se na tivolskem otroškem igrišču tudi lični zavetišči v obliki mušnice, v kateri so se zatekli v urah plohe najvztrajnejši pionirji. Bili so pa med njimi tud taki, ki jih nit; plohe niso ugnale. Videli ste jih lahko, kako »dirkajo«, vsi premočeni v lase. na svojih avtomobilčkih po stezicah, »ogražajoč« z nenadnimi zavoji varnost starejših pešcev. Pač vsi, kar jih je bilo v tem času zunaj, pa so občudovali naše letalce, ki so kljub ploham priredili pionirjem obljubljeno veselje: v vedno novih lokih so jih pozdravljali iz prav neznatne viši ne. dokler niso končno izginili v smeri letališča. Sprehod z nedeljskimi izletniki Med izletniki, ki jih je včerajšnja sončna nedelja zvabila n.a številne 7-letniške točke v neposredni bližini mesta, je bilo največ kolesarjev. Marljivo telovadno društvo »PARTIZAN« v Borovnici je včeraj pripravilo otvoritev znane in že nekdaj zelo obiskane soteske pri Borovnici. Ob otvoritvi so poskrbeli tudi za prijetno razvedrilo obiskovalcev. Med temi je bilo prav mnogo Ljubljančanov, ki so se v prijetnem razpoloženju vračali v mesto. Tudi pod Šmarno goro, ob pionirski železnici in prijaznem gostišču v Podutiku si srečaval številne kolesar-je-izletnike, mnogi pa so napolnili SAP-ov avtobus in pohiteli v Iški Vintgar, kjer tudi ni manjkalo zabave in dobre volje. Fantje-domačini so pil Domu v Iški poskrbeli za prijetne zvoke in je bilo res veselo ... Posebno številno so bili na včerajšnjih izletih zastopani pionirji, ki so se s tem prisrčno oddolžili svojemu prazniku ... Nad 100 PUTNIKOVIH izletnikov je obiskalo včeraj Postojnsko jamo, 2 Putnikovi skupini pa sta sj ogledali Rogaško Slatino in Mursko Soboto. V Murski Soboti so prisostvovali tudi nogometni tekni; Odred-Mura. Inozemskih turistov je z vsakim dnem več. Pretekli teden jih je bilo nad 150 in je bilo tudi nekaj takih, ki so bili že na poti domov. Z najlepšimi vtisi so se vračalj z letovišč ob Jadranu in nosili s seboj spomine — revije in izdelke naše domače obrti. Obljubljajo, da se kmalu zopet vidimo ... Med tujci je bilo v preteklem tednu tudi več turistov iz Zahodne Nemčije, IZ CELJA Včerajšnja nedelja je bila v Celju pravzaprav nedelja športnih prireditev. Dopoldne se je začelo z atletskim mitingom in z rokometno tekmo, po-joldne pa je več tisoč Celjanov obiskalo še nogomet. Med prireditelje se je tokrat uvrstilo tudi olepševalno društvo, ki je dopoldne priredilo v parku uspel koncert. Spored je izvajala godba na pihala SKUD »France Prešeren«. Tudi drugo prireditev, ki jo je priredilo to društvo — izlet pod naslovom »Neznano kam« — je okrog 30 meščanov navdušeno pozdravilo. Saj so šele na Štatenbergu pri Makolah poznali cilj potovanja. MARIBORSKA KRONIKA Včeraj zjutraj je gasilska milica v Mariboru sodelovala pri gašenju velikega požara v Selnici ob Dravi. Gorelo je gospodarsko poslopje Venčeslava Mikliča. Sumijo, da je bil požar podtaknjen. Mikliču je razen skednja in hleva zgorela tudi mlatilnica, slamoreznica, ö kmečkih voz, 14 kubikov desk, 3000 kg sena, večje količine slame, orodja in razne druge stvari. Skoda je ocenjena na 1,050.000 din, Miklič pa je bil zavarovan samo za 340.000 din. Pri gašenju so sodelovala tudi gasilska društva Studenci in Pobrežje, LM ter gasilska društva iz bližnje okolice. Rešili so vso živino ter obvarovali samo en meter oddaljeno stanovanjsko hišo. Pri železniškem mostu se je opoldne pri kopanju ponesrečil Niko Šebart, dijak VI. razreda gimnazije. Pri skoku v vodo z dveh metrov višine je obvisel na ostrem žeblju, ki se mu je zadrl globoko v pljuča. Prepeljali so ga v bolnišnico. Na Slemenu pri Selnici ob Dravi je mlada gospodinja Marija Zabringer čistila okenska stekla. Pri tem je tako nesrečno razbila šipo, da si je prerezala glavno žilo na rokah. Hudo krvaveči je nudil prvo pomoč vojaški j zdravnik iz okrevališča Viltuš, nakar | so jo prepeljali v bolnišnico. * • • v,-.™- Na Goriškem so dozorele PR¥E ČEŠNJE Navzlic muhastemu vremenu v začetku pomladi, so na Goriškem dozorele prve češnje. Kdor si je ogledal razstavo lokalnega gospodarstva v Solkanu, je prve sadeže lahko videl v paviljonu državnega posestva »Nova Gorica; naslednje dni so jih nekateri iz bližnjih Lok ponujali po 75 din za kilogram, takoj zatem so bile v Šempetru v trgovini kmetsko - vrtnarske zadruge po 50 din. Nekaj dni pozneje Naše železarstvo v preteklosti Oe primerjamo naše sodobne železarske kombinate v Zenici, v Sisku, na Jesenicah m drugod z našim železarstvom v preteklosti, so to velikanske razlike. Današnji plavži in stari, kakršni so goreli v naših najstarejših železarskih revirjih kot so Železniki, Bohinj, Jesenice ali v pečeh na volka — predhodnikih plavža, kakršne so imeli lastniki pohorskih fužin, nam kažejo lep razvoj železarstva pri nas. O tem govore tudi številke: v zadnjih 3000 letih se je v naših slovenskih krajih pretalilo nad 20 do 25 milijonov ton železa. To je le veliko in smo s tem zelo izčrpali naše železne rudnike. Velika železarna v Sisku proizvaja danes v dveh novih plavžih in v manjšem starem plavžu 300 ton surovega Železa na dan. Ko pa bosta v obratu še novi turbopihali, se bo proizvodnja lahko povečala za 50 ton. Novi plavž v Zenici bo dajal 600 do 800 ton surovega železa na dan, stan plavž v Železnikih — edini pri nas ohranjeni — je dajal komaj 100 centov dnevno. Plavže in fužine so postavili tam, kjer je bila v bližini voda, da je gnala kolesa in mehove za razpihovanje ognjišč, kjer so bili razsežni bukovi gozdovi, v katerih so kuhali oglje in pa seveda — železna ruda se je morala nahajati prav tako blizu. Pohorski fužinarji so dobivali rudo iz jeder magnetovca in železovca, ki ju je bilo dovolj na severni strani pohorskega pobočja okoli Velike Kope, rudo pa so vozili tudi iz drugih krajev, iz Velenja, Vranskega, Slovenjega Gradca in iz okolice Celja. Jeseniški železarji so kopali rudo v predgorju Kočne in Golice, v Fhistem rovtu, v Savskih jamah in v drugih bližnjih hribih. Železniški fužinarji so dobivali rudo v Dražgoški gori, ki so jo imenovali tu- i l fi i ^ j 4 ' %, m ‘v- i ™ jH*'— Peč na volka — prednik plavža lezarsko podjetje, vendar zaradi zastarelih naprav m zaradi pomanjkanja železne rude v bližini ni moglo dolgo uspevati. Železarstvo v Železnikih je staro in ima svoje tradicije daleč nazaj, ko so se s to obrtjo ukvarjali še naseljeni ‘urlanski fužinarji. Plavž, ki so ga postavili, je bil do pred sto leti nazaj na mrzlo sapo, pozneje pa so ga preuredili na gorko sapo. Prizidali so mu dimni nadzidek, ki se še danes vidi na plavžu. S to preureditvijo so povečali tudi zmogljivost plavža od 40 do 50 na 80 do 100 stotov surovega železa na dan. Rudo, ki so jo po letu 1870 vozili celo iz oddaljenega Horjula, so talili tako, da so na dnu peči zažgali ogenj, ki so ga razpihovali z zrakom. Na »vignovko« so vozili rudo in oglje in oboje usipali izmenoma v * - .kM-NMi -s- Stari plavž na Jesenicah di Železno goro. Plavžev seveda v zgodnji dobi naše železarske obrti še niso poznali. Rudo so talili na nizkem ognjišču, v tleče oglje pa so pihali z ročnimi mehovi. Zato so morala biti taka ognjišča na odprtih krajih, kjer je bil stalen prepih. Kepe surovega železa so še obdelovali s kladivi. Odprta ognjišča so pozneje izpodrinila že zaprta ognjišča s pređuhom. V Mislinju. kjer so bile največje fužine na Pohorju, je leta 1752 grof Schrottenbach zgradil prvo peč na volka. Take peči so bile visoke približno 4 metre, vanje pa so pihali zrak z mehom. Devet let pozneje pa je baron Zois, ki je medtem postal lastnik pohorskih rud nikov, zgradil tamkaj tudi prvi plavž. Njegov naslednik je bil znani slovenski mecen Žiga Zois, ki je razširil že- CENTHALNA LJUDSKA UNIVERZA V torek, 13. aprila bo ob 20. url v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva cesta, tretje predai anjc v okviru tečaja »Vzgoja naših otrok«. Predaval bo prof. dr. Leon Žlebnik: »NAS OTROK MED SEDMIM IN ŠTIRINAJSTIM LETOM STAROSTI«. . !......;l.....:- J peč. Na dnu peči se je zbiralo staljeno železo in ko se ga je dovolj nabralo, so predrli z ilovico zamašen odtok, da je surovo železo steklo v modle. Za obdelavo so tako surovo železo talili še v fužinah, iz nastalega kovnega železa pa so potem v glavnem kovali žeblje. Danes surovo železo ponovno tale v martinarnah ali v besemerskih hruškah in izdelujejo iz njega na stotine predmetov od navadnega žeblja do najbolj dovršenega stroja. V Železnikih so predelovali železo v »vigen-cih«, mehove v njih je gonila voda. Pri enem nakovalu sta delala navadno dva zebla rja. Stara žeblarska obrt je po drugi svetovni vojni zastala, po prvi pa jo je nadomestila tovarna »Niko«, ki ima danes že lep strojni park, ki izdeluje risalne žebljičke, šestila, precizne tehtnice in mnogo drugih predmetov. Glavno tradicijo železarstva v Železnikih, v Kropi, v Bohinjski Bistrici, v Tržiču m drugih krajih na Gorenjskem pa so danes prevzele moderne železarske naprave na Jesenicah. pa jih je bilo že več po isti ceni. Smokvice ali gozdne jagode iac Stare Gore pa so imele ceno 120 din. To je prvo letošnje sadje na domačem trgu. Zadružno odkupno podjetje »Rastlina« jih je poslalo že tudi na ljubljanski trg. Dobro se je pripravilo tudi za izvoz ter odkup. Najelo bo tudi okrog 300 sezonskih delavcev za sortiranje in obiranje v krajih, kjer nimajo delovnih moči. Tako bodo poskrbeli, da češnje ne bodo ostale na drevesih neobrane, kot se je dogajalo v zadnjih letih. Goriška predstavlja za Slovenijo nekakšno toplo gredo, saj jo oskrbuje v veliki meri v zgodnji pomladi in celo pozimi s povrtnino, z zgodnjim grahom in zgodnj’im krompirjem ter tako pomaga pri izboljšanju prehrane delovnim ljudem. Poleg tega pa daje na trg zgodnje češnje, breskve, smokve in namizno grozdje. Izvzemši Gor je vsa Goriška ploden vrt. Sončna Brda in Vipavska dolina pa se ponašata s svojimi sadovnjaki in vinogradi. Pridelki iz teh krajev so si pridobili velik ugled tudi v svetu. Za sadje iz teh krajev se zanimajo predvsem države severne in severnozahodne Evrope. V zadnjih letih je zgodnje goriško sadje na trgih v Stockohlmu, Zurichu, na Dunaju, v Londonu in Frankfurtu, kamor ga pošiljamo z letali, čim nastopi sezona. Tudi letos so pripravili za izvoz potrebno embalažo, da dospe sadje na ta tržišča v čim boljšem stanju in čim hitreje. Odkupljene pridelke podjetje dobavlja tudi v sosedne bratske republike Jugoslavije. Češnje so letos lepo odcvetele, se zaradi ugodnega vremena tudi oplodile in bogato zarodile. Ne bo pa pričakovanega sadu. Napada jih namreč mali zimski pedic in grozi jim češnjeva muha. Kmetje iz Cmič pripovedujejo, da jim bo pedic uničil najmanj 50*/• češenj. Predvsem so napadene prve češnje črnice, ki so najboljše in najbolj trpežne za izvoz, in posebno sladkega okusa. Nekatera drevesa so povsem gola. Zajedalec je požrl listje in žre tudi nedozorel plod, ki ga ogloje do kosti. Podobno sliko smo videli na G-rgar-skem. V kolikor je prizanesla češnjam velika zmrzal v letošnji zimi, so sedaj v nevarnosti pred pedicem. Največ je te golazni na področju Fobce. Ce greste skozi sadovnjake, se vam zelene gosenice po svojih tenkih pajčevina-stih nitih spuščajo celo na glavo in za vrat. Ogromno škodo je domačinom lani povzročila tudi češnjeva muha, ki razjeda dozorel plod in boje se je tudi letos. Podobno je tudi v drugih krajih. V Goriška Brda so te dni peljali več stotov kemičnega preparata »Ga-zarol« za zatiranje tega škodljivca. Najboljše sredstvo, ki mora biti opravljeno že v jeseni, so lepilni pasovi in potem zimsko škropljenje. Na tern področju pa je bilo premalo storjenega. Zato bo treba začeti z resnejšo načrtno enotno borbo proti vsem sadnim in poljskim škodljivcem, za kar so poklicane predvsem zadruge na vasi, poskrbeti, da preprečijo škodo sebi in skupnosti. -jp Domnčo zdravilo proti visokemu krvnemu pritisku Tri neolupljene limone razrežemo, dodamo dve do tri neolupljene pomaranče, ki jih prav tako razrežemo na tanke rezine, dodamo poldrugi liter vode in vse skupaj kuhamo 10 minut. Nato dodamo nekaj medu, mešanico kuhamo še enkrat pet minut, odlijemo in pustimo da se ohladi. Pijmo na dan dva do tri kozarce tega »zdravila«. Naredimo Ljubljano še lepšo Ljubljana je vsak dan lepša. Tu nekaj novega, tam nekaj novega in vse skupaj nanese kar precej. Posebno pred L majem se je za lepši videz Ljubljane precej napravilo. Nekdanji častilci »Figovca« ga bržkone zdaj.več ne obžalujejo, ko ga je zamenjal lično urejen park, kjer bo tudi letna kavarna, in ko je iz središča mesta lep razgled proti Tivoliju. Vrsta hiš je bila prebeljenih, mnogo nasadov v mestu urejenih in tudi novi lični prometni znaki so Ljubljani v okras. Zal le. da se mnogi šoferji, kolesarji in pesči ne ravnajo po njih in vozijo ter hodijo še kar po starem. Takim bo pač treba povedati, da se bodo pač morali, če ne bo šlo zlepa, privaditi z raznimi kaznimi na sodobne prometne predpise. Mnogo pa se še da Ljubljana polepšati z majhnimi stroški. Ne bi nas mnogo stalo, da bi imeli od Opere do Drame lep park. Zakaj naj bo tako imenovani Nunski vrt obdan z zidom in skrit? In, aii je prav, da imamo v središču mesta vrtnarijo med Nunsko in Erjavčevo ulico? \ rfnari-ja naj bo v okolici Ljubljane, tam naj goje solato, peteršilj ali čebulo, v središču mesta pa naj bndo parki, naj bo dovolj osvežujočega zelenja in 1> ■ pega razgleda. Ako bi podrli zid oko-I li Nunskega vrta in vrtnarijo med Erjavčevo in Nunsko ulico spremenili v park, bi tudi odpadla ožina Nunske ulice, ki je doslej često služila za javno stranišče. Kmalu za Dramo, ob delu Gregorčičeve ulice med Igriško ulico in Gradiščem, kjer je sedaj nekaj njivic in gred, ki jih meji od ceste razredčena ograja, bi se prav tako lahko uredil lep park. Za vse to bi bilo treba porušiti tri bajte in sicer v Nunski in Gregorčičevi ulici, ki skoroda ne služijo za drugo, kakor da kvarijo videz Ljubljane. To delo bi prišlo v poštev seveda šele prihodnje leto, — razen porušenja zidu okrog Nunskega vrta, — ker so vrtne površine že zasajene. Letos bi bilo treba urediti primerne prostore za vrtnarije izven Ljubljane, prav tako pa najti tudi primerna stanovanja za pet ali šest družin, ki stanujejo sedaj v omenjenih treh bajtah. Ob prvomajski paradi je bilo pred Narodno galerijo postavljenih nekaj palm, pa je bilo takoj mnogo lepše Tudi ta kotiček ob promenadi in ob vhodu v naš Tivoli bi bilo vredno dobro urediti, morda poškropiti z asfaltom, da se ne bi dvigal prah. postaviti tja nekaj palm. Poleg letne ka- varne na bivšem Figovčevem dvorišču pa bi še na raznih drugih primernih krajih kazalo postaviti nekaj mizic s stoli, majhen bife, kjer bi v poletnih mesecih prodajali sladoled, limonado, pivo in turško kavo. Prav gotovo bi s tem zmanjšali gnečo v nekaterih prometnih ulicah kakor v Čopovi in drugih, kjer se že sedaj stiskajo v vrsti ljudje, da pridejo do sladoleda, in s tem ovirajo promet. V takih letnih kavarnah, ali kakor bi jih že imenovali, bi lahko igrale tudi manjše godbe, ker bi bilo pač vsakemu ljubše, da ob vročem popoldnevu ali večeru sedi na svežem zraku kakor pa v za prti in zakajeni kavarni. Mnogokaj bi se še dalo narediti. Lepo zunanjost mesta motijo turi: nekateri vogalni stavbni prostori, kakor ob križiščih Beethovnove in Gajeve. Titove in Puharjeve, Nunske in Prešernove in drugih, kjer bi se prostor ne mogel bolje izkoristiti, kot da se sezida primerna stavba. Zato bi bilo prav, da se — v kolikor to dopuščajo krediti, — pozidajo najprej take stavbne parcele, kar bi zunanjosti mesta mnogo koristilo. Seveda vse to stane in spričo velikih potreb za dovršitev naših ključnih objektov letos na kaj večjega še ne more računati,prav pa bi bilo, da temeljito razmislimo o vseh naših notranjih rezervah, o prostovoljnem delu in o tem, kar lahko drugje pri-štedimo. Treba je premisliti, kaj bo bolj koristilo tako za potrebe Ljubljančanov kakor za lepši videz mesta m tujski promet: ali gradnja stavb na takih krajih ali pa stalno notranje renoviranje mnogih lokalov, gradnja modernega bara v »Slonu«, o katerem se mnogo govori, da bo precej stal. prepogosto obnavljanje nekaterih gostiln in trgovs’ h lokalov ter drugo. A,, «-j* *: * Is- I "< llPISflflmßW: % % il- ti raili« 4 Tam, k)er %o stali v Ljubljani za bivšim »Figovcem* hlevi in umazana skladišča, so napravili park in odprli razgled proti Tivoliju na Šišenski hrib. V ospredju ploščad, na kateri bodo uredili kavarno. KO LED AR Ponedeljek, U. maja: Pankracij, Uglješa. Torek, 13. maja: Jasna, ServadJ. SPOMINSKI DNEVI 13. V. 1442. — Notranjski odred In Belokranjska četa sta napada Start trg ob Kolpi. 12. V. 1942. — Partizani osvobode Prijedor, prvo večje mesto v Bosanski krajini. 12. V. 1445. — Jugoslovanska armada Je osvobodila In očistila Maribor, Bled, Jesenice in druge kraje. Kaj je na sporedu: DRAMA Ponedeljek, 12. maja ob 20: Kreft: »Kranjski komedijanti«. Red dramski H. Sreda, 14. maja ob 14.30: Kreft: »Kranjski komedijanti«. Zaključena predstava za učence v gospodarstvu kovinske stroke. ob 20: Anouilh: »Povabilo v grad«. Abonma red C. OPERA Torek, 13. maja ob 20: D'Albert: »Nižava«. Abonma red B. Sreda, 14. maja ob 20: Puccini: »La Boheme«. Zaključena predstava za LMS. MESTNO GLEDALIŠČE, LJUBLJANA Sreda, 14. maja ob 20: S. N. Behrman: »Zgodba njenega življenja«. Četrtek, 15. maja ob 20: J. B. Priestley: »inšpektor na obisku«. (Predstava v korist vzajemne pomoči). PREDAVANJE Centralna ljudska univerza. V torek 13. apnia bo ob 20 v dvorani fizikalnega instituta univerze (vhod iz Gosposke ulice) sedmo predavanje iz ciklusa poljudnih predavanj v zvezi z razstavo Palais de la decouverte v Moderni gašenji. Predavala bo tov. dr. Stanislava Rus: »Antibiotiki in zdravljenje z njimi«. Nadaljnji program predavanj bo objavljen, v dnevnem časopisju. KONCERTI Simfonični koncert drevi ob 20.15, dirigira Jakov Cipci, solistka Jelka S tanič- K rekov a. Zbor CD J A iz Beograda bo koncertiral v sredo 14. maja v FiiharmonijL Dirigent Siooodan Krstič. Vstopnice v Koncertni poslovalnici. KINO KINO »UNION«: anglefiki barvni äinu »Nebo brez jastrebov«. Tednik. KINO »MOSKVA«; ameriški film: »Dom sovraštva«. Tednih. KINO »SLOGA«: nemški film: »Poročna noč v raju«. TedruK. Predstave v vseh treh kinematografih ob 16, 18.15 in 20.30. — Prodaja vstopnic od 15 dalje. KINO »TIVOLI« angleški barvni film: »Nebo brez jastrebov«. Tednik. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic od 19 dalje. KINO »BEŽIGRAD«: ameriški film: »Postaja »Union«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo. KINO »TRIGLAV«: «smer. film: »Dean sovraštva«. Tednik. Predstave ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »SISKA«: nemški film: »Po- ročna noč v raju«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. RADIO PONEDELJEK Poročila ob 5.15, 6, 12.30, 15, is.30 in 22. uri — 5.00—7.GO Pes-er glasOtnU spored — vmes Ob 5.20—5.25 Objava dnevnega sporeda. 5.50—6.00 Jutranja telovadba. 6.30—6.40 Pregled tiska m radijski koledar. 12.00 S .o venska orke-strama glasba. 12.40 Zabavna g;asba, vmes objave. 13.00 Znameniti prizori iz oper. 14.00 Šahovski pregled. 14-10 Od melodije do melodije. 15.10 Zabavna glasba, vmes objave. 15-30—16.00 Šolska ura* za nižjo stopnjo. Neitaj — drobnih in koristnih iz čitanke o zdravju. 16.30 Polke m valčki. 16.40 Narodne in umetne pesmi poje Komorni zbor mariborske radijske postaje pod vodstvom Ferda Pirca (prenos iz Maribora). 19-00 13. lekcija tečaja francoskega jez.ka. 19.15 Ig: a orkester Ali Goodman. 19.40 Zabavna glasba, vmes objave. 20.00 Veljko Petrovič: Sremska ša.a (literarna oddaja). 20.20 Simfonični koncert orkestra Mariborske filharmonije, dirigent Demetrij Zebre (prenos iz Maribora). 22.10 Pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Igra študentski Plesni sekstet. 22.35—23.00 Zabavna glasba. — Oddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu 327.1 m. 23.00—23.15 v nemškem jeziku. 23.15—23.30 v poljskem jeziku. O G IL A § II ZAMENJAM suho sončno enosobno stanovanje v Trnovem za večjega ali dvosobnega. Za stanovanje prevzamem tudi mesto hišnika. Naslov v oglasnem oddelku SP. ~9 MOTORNO KOLO 500 ccm s prikolico v brezhibnem stanju prodam, pokopališka ulica 22. 126-4 ZAMENJAMO ELEKTROMOTOR 220-380. 1.6 KW, 2820 obratov, za motor 1.5—2 KW. 1400—1600 obratov. Naslov v oglasnem oddelku. 125-7 UMRLI Delavski kolektiv tovarne »Motvo* ln platno« v Grosupljem sporoča žalostno vest, da je tragično preminul naš dolgoletni zvesti tovariš ALOJZ BUČAR. Ohranili ga bomo v trajnem spominu, njegovim svojcem pa iskreno sožalje. Vreme VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Napoved za ponedeljek, 12. maja: Se naaaije sončno vreme z menjajočo se oblačnostjo. V popoldanskih urah krajevne plohe. Temperatura ponoči do 50 Celzija, podnevi do 25° C. Prevladoval bo slab jugozahodnik. Posebni dodatek za uslužbence resora za notranje zadeve Za uslužbence resora za notranje zadeve in zdravnike, častnike Ljudske milice je določen posebni dodatek od 500 do 3000 din na mesec. Ta dodatek se giblje za miličnike-podčastnike in častnike od 500 din do 1500 din. Posebni dodatek pripada uslužbencem za ves čas, dokler opravljajo delo, za katero je določena višina dodatka. Uslužbencem pa ne pripada posebni dodatek, če ga prejemajo po kakih drugih predpisih. Po pravilniku je poleg posebnega dodatka predpisano, da sme podeliti minister za notranje zadeve zvezne ali republiške vlade enkratno podporo do 50.000 din družini uslužbenca iz resora za notranje zadeve, ki je izgubil življenje pri opravljanja 'službe. PONEDELJSKI POROČEVALEC It. 19 / 12. maja 1953 TELEVIZIJSKI PRENOS PRVE EKSPLOZIJE ATOMSKE BOMBE, ki so /o pokazali eksploziji atomske bombe Je nastal oblak v obliki oranžne gobe Zadnje dni prejšnjega meseca so v Združenih državah Ame- r ’-'e, v pustinji države Nevade, vrgli z letala poskusno atomsko bombo. To je bilo prvič, ko je bila eksplozija atomske bombe pri-::ar,a javnosti. E oplazijo so namreč prenašali po televiziji, tako da so si mnogi ameriški državljani lahko s svojimi očmi ogledali, kakšna je ruš iva moč tega novega orožja, o katerem so bili poučeni le iz opisov razdejanja v japonskih mestih Hirošimi in Nagasakiju ob koncu druge svetovne vojne in iz bolj ali manj senzacionalnih člankov v časopisju. Franccoki novinar Nicolas Chatelain, ki ga je nek pariški dnevnik poslal v ZDA kot posebnega dopisnika, je gledal eksplozijo po televiziji. Svoje poročilo je napisal tako-le: Drzni načrt japonskega profesorja dr. Mucu-Jang Liao ¥eliikassska elektrarna v Eiefrasfosti vulkana 2 roi.li’o. Izkoriščati toplotno energl ]o. ki oribala !z žarače tekoče notranfostl zero' a /Jasli na vulkanskih področjih, se že več desetletij ukvarjajo strokovnjaki za izkoriš/eniu enersije. Na pobočjih vulkana Etne v Siciliji že v majhnem obsegu izkoriščajo to toplotno energijo, toda prvi zares velikopotezni načrt te vrste so začeli uresničevati Japonci, ki imajo malo vodnih sil id tudi ne dovoli premoga, oač pa vrsto velikih vulkanov. Ob vznožju uaaslpaa vulkana Aka-i,- , visokega 3.093 m, je letos nastalo 1 - .vo mesto barak za okrog 10.ÜU0 •s- •• ki so začel: graditi gigant- : . ejkirarno v notranji sti vulkana. Ta eiektrarna bo ena izmed največ-j:ii na svetu, saj 'do po projektu imela v velikanski podzemeljski strojnici 2 > orjaških parnih turbin, ki bo vsaka kr.:.!a generator za 75.000 kilovatov ,takr. da bo znašala celotna zmeg-l;:vn:t : . .vrne 1,9 milijona kilovatov a'.i '- .i :i:i ijona konjskih moči. Ce b hoteli Japonci v takšnem obsegu p: .dobivati o -ktrično energijo iz preit. .ga, bi potrebovali za vsako uro obratovanja z vsemi agregati 1 milijon ton najboljšega premoga. Elek-trarr.a v not ran.-' iti vulkana Aksiši pa ne bo potrebovala nobenega kuriva, se; bo vso potrebno toplotno energijo črpala iz notranjosti vulkana. Avtor tega drznega načrta je profesor na tokijski univerzi dr. Mucu- - ag Liao, eden izmed prvih japon- • znanstvenikov na p drrčju ener-.jsko tehnike, ki mu za tehnično iz- - edbo preje..la pomagata dva ameri-i> >. inženirja. Projekt je plod dolgo-1 ega geološkega študija na vulkanskem pogorju zahodno od Tokia. Po projektu so začeli na vznožju vulkana Al,- severozahodno od znanega vulkana Fuziama kopat} širok predor \ ro:r st gore. Po računih japonskega profesorja vlada v notranjosti vu kana izredna vročina. Po predoru bodo skušali prodreti 2000 do 3000 m v globino, kjer doseže vročina 400 do 600* C. To skrajno mesto, do katerega nameravajo prodreti, pa je še daleč od sredine vulkana, kjer je kamenje že tekoče v obliki lave. Največjo tehnično težavo br> predstav 'jajo kopanje predora v tako vročem kamenju. Američani, ki financi- rajo izvedbo projekta, bodo dali na razpolago najmodernejše tehnične pripomočke za delo v razbeljenem skalovju, zlasti najboljše naprave za zračenje, velikanske hladilne stroje, specialne stroje za kopanje in odstranjevanje kamenja; za delavce pa imajo pripravljene posebne azbestne zaščitne obleke, kakršne uporabljajo pri gašenju požarov na izvorih nafte. V desetih do dvanajstih mesecih bodo predor izkopali že tako globoko, da bodo prišli v pas razbeljenega kamenja. Takrat se bo praktično izkazalo, ali bo drzni poskus v celoti uspel. Ko bo predor izkopan, bodo na njegovem skrajnem koncu namestili kotlarno v obliki cevi, ki jih bo segrevala vročina kamenja. Nastalo vodno paro bodo pod pritiskom 15 atmosser dovajali po predoru do velikanske podzemeljske strojnice v prvi četrtini predora, kjer bo, kakor rečeno, 25 parnih turboagregatov. Ob vhodu v predor pa že sedaj grade drugo veliko podzemeljsko dvorano za transformatorje, tako da bodo vse naprave te gigantske elektrarne pod zemljo. Ce bo uspelo načrt uresničiti v celotnem obsegu, b0 ta vulkanska elektrarna lahko dajala na leto okrog 16 milijard kilovatnih ur električne energije, kar se da primerjati le z zmogljivostjo sistema hidroelektrarn, ki ga grade na Reki Rhoni v francoskih Alpah (13 milijard kwh na leto) in z ameriško hidroelektrarno Tenesse (10 milijard kwh). Prof. dr. Mucu-Jang Liao je od začetka del na gradbišču elektrarne, kjer z živo besedo prepričuje delavce o koristnost; projekta in premaguje religiozni odpor teh delavcev, ki menijo, da to delo ne bo »po volji bogovom« glede na bližnjo »sveto goro« Fužiama. javnosti »&* aaj U ft Je obdajala svetloba srednje j^costi, se je prebijal skozi črn oblak; čez pet sekund je bilo slišati oglušujoč hrum eksplozije. Pogledali smo na ure: poldan in trideset minut; točno ob času, ki so ga napovedali. Eksplozija atomske bombe je uokvirjena v šestih kvadratnih decimetrih televizijskega platna. Gi&s poročevalca, ki je štel setnmde, je nekoliko zastal, nato pa je spet povzel: »Sedaj lahko opazujete kako se oblikuje oblak v obliko oramžnočrrae gobe.« Res vidimo, kako se svetlejši oblak izloča iz črnega prahu, ki se gnete ob zemlji. Oblak se naglo dviga in se nagiba k desni strani projekcijskega platna. Manj je podoben običajni gobi kot pa padalu, ki se dviga, namesto di' Orošel’ iz Maribora SPORED PRIHODNJE NEDELJE MARIBOR: Železničar : Mura (5:1) LJUBLJANA: Odred : Kladivar (4:01 D LENDAVA: Nafta:7clezn L. (2:4) TRBOVLJE: Rudar : Branik (0:1) KRANJ: Korotan : Sloca (3:0). Rezultati v oklepaju so Izidi tekem Iz prvih srečani. Drutr okolo ho odlcrano v četrtek. 15. t. m., v nasledniih parih: V MAPTROPTi. ?e!eznirar :Odred. v DOT NJI LENDAVI: Nafta : Mura. v CELJU: Kladivar : Rudar, v KRANJU: Korotan : železničar Lj. In v LJUBLJANI: Sfnea : Branik TEKMA V ROKOMETU Avstrija: Jugoslavija 11:11 (6:6) V nedeljo je bila v Leobnu odigTana meddržavna rokometna tekma med reprezentancama Avstrije in Jugoslavije. Tekma se je končala neodločeno 11:11 (6:6). Gole so zabili za Jugoslavijo Jakli-novič 7, Korbar 3 in Pa tič 1. Tekmo je sodil Švicar Mizulin. Gledalcev je bilo 4000. Rokometna reprezentanca Jugoslavije v Celju Celjani, ki so pred leti v velikem številu obiskovali lepe rokometne tekme in se navduševali za to iitro. že dolgo niso fonell priložnosti, videti tekme dveh izbranih na-sprotniKov. Tokrat pa bodo gledalci gotovo prišli na svoj račun, saj bodo igrali najboljši rokometaši lu^nc’nviie in SlovenReprezentanca Jugoslavije se bo na povratku iz Avstrije v torek ob 18 uri srečala z reprezentanco Slovenije, ki bo c»c*avliena iz članov d<'*" >ea 2SD Celja in drucih ekip Slovenije. Glazija bo zopet prizorišče 'epe n kakovostne r^-^-^etne tekme. K. P. Cel javi so prvaki Celje. 11. maja. Povratna finalna tekma med 2ŠD Celje in Enotnostjo iz Ljubljane se je končala s prepričevalno zrnasto domačinov'. s čimer so Celiani osvojili naslov prvaka Slovenije in si priborili pravico sodelovanja v zvezni lisri. Tekma je bila pre-cei ostra in na trenutke celo srroba. pri čemer zadene krivda tudi sodnika Kastelca, k ie erešil v škodo obeh moštev Gostje, k: so se požrtvovalno borili za čim boliš: uspeh, so igrali po sistemu «cone«. Moštvo Celjanov je grešilo v tem. da se je slabo odkrivalo in netočno strelialo. Med gledalci. ki lih je bilo okoli 500. se lih je neka! vedlo precej nekulturno. Šahovski turnir v Tšeogradn V XVII kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Beogradu so se partije končale z naslednjimi izidi: Karakiajič — Janoše-vič 1:0. 0‘Kellv — Lob 1:0. Matanovič — Germek 0:1. Udovčič — Alexander remi. Puc — Pirc remi, Milič — Porecca 1:0 Fuderer — Nedeljkovič remi, Bogoljubov — Piinik remi. Nedokončani sta partiji Andrič — Grünfeid in Stolz — Golombek. V nadaljevanju prekinjenih partij XVI. ; kola je Nedeljkovič premagal Miliča, Andrič pa Loba. XII. gimnazija prva na krosu med 25 ljubljanskimi zavodi Ljubljana. 11. maja. Danes dopoldne je bilo v izvedbi aktiva profesorjev in učiteljev telesne vzgoje prvenstvo ljubljanskih srednješolcev v krosu. Na startu so se pojavili le tisti tekmovalci, ki so na raz * *’- in zavednih tekmah dosegli najboljši uspeh. Temu primerna sta bila tudi kakovost in kondicija tekmovalcev. Organizacija je bila v rokah eiovadnih učiteljev, ki so celotno tekmovanje opravili v dobri uri kljub temu. da je tekmovalo osem oddelkov, razdeljenih po starosti in spolu. Skupno je nastopilo 446 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se kot eki-pa svojih zavodov borili za pokal — darilo Atietskega kluba Odred. Lanski zmagovalec Klasična gimnazija je imela oriložnost osvorti pokal v traino last. če bi zrna'-''’'’ na današnjem tekmovanju. Te račune oa ji je nepriča kovano orekrižala Ml. gimnazija, ki je imela v vseh oddelkih boli izenačene tekmovalce Tudi pionirji so tekmovali za pokal — darilo MTO Partizan Ljubljana. 2al rezultatov kitnega plasmana ne moremo javiti, ker rezultati in točke še niso izračunani. Glede na prilično dobro pripravljenost te- kmovalcev in tekmovalk Rdeči krii ni Imel skoro nikakršnega posla. Najboljši tekmovalci v posameznih skupinah so bili: pionirke. 300 ra. tekmovalo 92i 1. Breda Boc. MII. g. Polje. 2. Ljuba Gregorčič XI. c.. 3. Pe:rič. III. g.; pionirji, 500 m. tekmovalo Sl: 1. M.ha Zupani,č. Vlil. g.. 2. Jane/ Tabernik XIII. g.. 3. in 4. 1'ranc' Jemec. XIII. g.. Božo Verbič. IV. g.; mlajše mladinke. 500 m. tekmovalo 60: 1. Sianeičič. VII. g.. 2. Potokar. V. g.. 3. Prosen. Klasična: starejše mladinke. (»00 metrov, tekmovalo 60: 1. Alenka Kačar. V. gimn.. 2. Iva 2upič. V. gimn.. 3. Matejka Cerar V. g.; mlajši mladinci. 1600 m. tekmovalo 51: 1. Vinko Keržan. VIII. g., 2. Rudolf Breznik. XII. gimn.. 3. lože Rotar, XII. gimn., starejši mladinci. 1200 m. tekmovalo 64: l. Peter Kunc. Klasična. 2. Pavel Kunc. lil. gimn.. 3 Herman kapljan. IKS; člani. 1500 m. tekmovalo 40: 1. Franc Dolinšek GT 2. Leon Tončič, II. gimn., 3. Janez Babnik. III. gimn; članice, 600 m. tekmovale 3: 1. Tominc. VII. gimn. — ELlpn* plasman: Ml. gimnazija 723 točk, 2. Klasična gimn. 714 točk, 3. V. gimnazija 566 4. TSS 4M točk itd. M. K. Beograjski atleti v Atenah Zagreb, Beograd In Split v ožp konkurenci sa naslov državnega prvak» Včeraj se Je končal prvi del tekmovanja za najvisjo nogometno konkurenco prt nas, tako da se bo sedaj nadaljevalo v ožjem krogu štirih najboljših moštev, ki so bila — z edino izjemo drugega mesta v I. skupini — znana že nekaj nedelj. Tekme se bodo začele že prihodnjo nedeljo s srečanji: Hajduk : Lokomotiva in Crvena zvezda : Dinamo. Dinamo : Rabotnički 4:1 (4:0) Zagreb. U. maia Favorizirana enajsterica Dinama je z današnjo zmago nad Rabotnič-kim postala prvak v svoj: skupini- Ker s: ie zmago zagotovila že v prvi polovici igre. ji ne gre š*eti v zlo. da je po odmoru očitno Dopustila Zato oa ie Rabotn čk: v tei polovici Darriie zaigral zelo dopadljivo in si ie celo Priboril edini gol tega polčasa, med-*er* ko Omamo ni «pravil nobene žo-- več v nasprotno mrežo. V tem delu gostje n so Mii «amo enakovredni, marveč celo boljši od domačinov. Oole so dal? Dvorn-Č 2 ter Cimermahčič in Senčar po 1 medtem ko ie častni eol za Rabotnički zabil Vučinovski. Tekmo ie zelo siabn sodil Makiedo ’Z Splita, ki se ie prepočasi kretal do igrišču in tudi ni upošteval prednosti. '■* Lokomotiva : Mačva 8:0 (9;n) Zagreb 11. maja. Današnje srečanje med Lokomotivo in Mačvo iz Sabca se je začelo v znameniu velike nervoze, ki jo je predvsem kazala Lokomotiva v svesti si. ie od izida re tekme odvisen njen ob«**-“’' na drugem mestu v tabeli. Po čudnem nakliučiu iž©gonsefs5š tssrair Za praznik naših najmlajših Je LNP organizirala pionirski nogometni turnir, za Katerega so se prijavila štiri moštva, in sicer Železničar. Slovan, Odred in K. _m. V sobotnih tekmah sta se sreća.: moštvi Krim in skovan ter Odred in železničar. Po mnogo ooljši igri so pionirji Knina prepričljivo premagali S.ovanovce 3:1. Železnikar pa je odpiavil Odred 2:0 Tako sta se pasirala za tekme v nedeljo kot premaganca Odred ;n Slovan ter ko-zmagovalca Krim in 2e!ezničar. S.ova-novci bili v prvem srečanju nedeljskih tekem boljši :n so premaga'/ Odre-dovce 7 rezu.tatom 2:0 Slovan ima fizično močnejše igralce, ki so to svojo prednost udi izkoristili. Odredu je man;-ka.a skupna igra in zaključni udarec Mnogo zanimivejša je bila tekma med Zmagova -ema prvega dne. Sprva so bi. koristnejši Železničarji. ki so prišli tud' E^i-epskc ppvenstsc v k-STjSjanju Od 25. maja do 2. junija bo v Zagrebu evropsko prvenstvo v kegljanju. Doslej eo prijavile svojo udeiežoo Danska, Avstrija, Belgija. Švica m Francija, vsaka z dvema vrstama moških in eno vrsto žensk. Tekmovanje bo na novozgrajenem 4-steznem kegljišču, ki ustreza vsem mednarodnim predpisom. Jugoslovanska reprezentanca bo sestavljena po izbirnih tekmah, ki bodo od 17. do 20. t. m. v Zagrebu in ki se jih bodo udeležili tudi tekmovalci m tekmovalne iz Slovenije. Med evropskim prvenstvom v kegljanju bo v Zagrebu tudi mednarodno srečanje v balinanju med reprezentancama Italije in Jugoslavije Jugoslovansko moštvo bodo sestavljali slovenski igralni. v vodstvo, vendar so pozneje popustili ;n prvo besedo so prevzeli Krimovci, ki so kmalu izenačili. Konec tekme je bil 1:1. V 2X5 minutah podaljška so Kri-movci pnšil po lepem udarcu Sedeja v vodstvo n končno zmagali. Prejeli so ep prehodni pokal m žogo Na ki a tke: po dolgem času smo gie-:aii naše najmlajše nogometaše in takih srečanj si želimo spet kmalu. Iz pokazanega znanja lahko trdimo, da ima Krim v Ljubič an: najboljše pionirje. se le tudi to srečanje ločilo v dva preče) različna dela v katerih je v orvetp Lo*o-vsem kazaia Lokomotiva v svesti si. da je mela zmago boli ali manj v žepu — vidno Dopustila, tako da ie M!a ta polovica utre zelo mlačna in v precejšnjem delu skorai dolgočasna Sodnik Stefanovič iz Beozrada e opravil svojo nalogo dobro. Gole so dai> Odžak Firm in Bobek 2. Stanju po 17. kolu je naslednje: Piinik 12 in pol točke Milič 11 in pol. Neđeliković. Fuderer 11. O’Kellv 10 in pol. Matanovič 10. Pirc 9 in pol. Udovčič )ano*evič 9 Stolz s in pol (l). Karaklai č. Alexander 8 in pol. Bocoljubov 8. Grfinfeld 7 in pol (0, Golombek 7 (1) Porecca 6 in pol. Andrič 6 (2). Germek 6 (1). Puc 5 in pol. Lob 1. — Se prekinjene: Andrič : Germek. Andrič : Grün-feld. Stolz : Golombek. Partizan : Vojvodina 4:0 (2:0) Novi Sad, 11. maja Moštvo Partizana je danes v ligaški tekmi proti Vojvodini zmagalo visoko in zasluženo. Gole so dali Ggntanov. Herceg in Bobek (2). Go-1?! 90 začel, z ostrim tempom in igrali tako vse do prvega polčase. Ze v tem delu igre bi bili lhko zmagali z večjo razliko od dosežene Kombinirali so hitro in enostavno ter učinkovito osvajali teren. tako da je imel vratar Vasic mnogo dela. Pn tem pa so Partizanovi napadalci precei slabo streljali Vojvodina je nastopila slabo razpoložena, najslabše moči oa je imela v krilski vrsti, ki ni mogla uspešno zadrževati napadajočih nasprotnikov Po odmoru je bila igra precei medlejša kakor v začetku, dokler ni Bobek zabil še tretji gol za svoje, nakar se J* vojvodina spet zdramila in poskusila doseči vsaj častni gol. kar ji do konca ni uspelo pač pa je Partizan dal še četni gol. Med gosti so najbolj ugajali Čajkovski. Bobek in Ognjanov. medtem ko od domačih igralcev ni mogoče pohvaliti nikogar. Tekmo je sodil E pert Iz Zagreba pred 10.000 gledalci. Crvena zvezda : Sarajevo 2:0 (1:0) Beograd. 11 mala Crvena zvezda Je v današnji tekmi proti Sarajevu nastopilf-nekoliko oslabljena — brez Mitiča To-maševiča in Djajiča Posledica tega je bila. da je bila igra v prvem polčasu z obeh strani enakovredna, razen tega pa so gledalci imeli vtis. kakor da se nobeno moštvo noče dovolj zavzeti za dosego rezultat- Prvi gol je padel šele v 33 minuti po zaslugi Ognjanova, čeprav so malo prej Sarajevčani zastreljali lepo priložnost. Igra je po tem prvem golu postala nekoliko živahnejša, pri čemer ie bilo najbolj opaziti levo krilo Vuko-savljeviča. ki je siaino tiščal pred nasprotnikova vraia. kjer pa je imel sigurnega in zelo dobro razpoloženega čuvarja Pejata. V drugem polčasu je bil pritisk Crvene zvezde nekoliko močnejši in pred sara-;evskim goiorn se je zvrstila vrsta dramatičnih prizorov, od katerih pa nobeden ni vplival na rezultat, ker je vselej uspešno posredoval odlični vratar. Tako so morali gledalci čakati do 5 minut pred koncem igre. da je Vukosavljevič slednjič ie ukanil sarajevskega vratarja, ki je bil obenem tudi najboljši igralec na terenu, in mu zabil še drugi gol dneva ter postavil končni rezultat. i. SKUPINA Dinamo 10 8 0 2 27:13 16 Lokomotiva 10 7 0 3 20:9 14 Partizan 10 6 0 4 24:15 12 Vojvodina 10 5 0 5 21:15 10 Rabotnički 10 2 1 7 9:30 5 Mačva 10 1 1 8 10:22 3 Atene, 11. maja. Atleti Partizana in Crvene zvezde iz Beograda so v soboto in nedeljo prvič po voj'ni nastopili v Atenah, kjer so bi'li prisrčno sprejeti. Prireditev na olimpijskem stadionu je prišlo gledat 25.000 ljudi. Na tekmovanju je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov, med njimi izenačeni jugoslovanski rekord v teku na 100 m. Prvi dan so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m: Cokalis 10N, Jovančlč 20.7, Ven-tikos 10,9, met kopja: Rubanis 62.05. Pavlovič 58,73, Simonis 47.44, 400 m: Filis 49,3, Sabolovič 49,4, Račič 50.8; 110 m zapreke: Kabadis 15.4. Mihaič 15.7, Rebula 16.3; 1500 m: Pavlovič 4.00,7. Stritov 4:02,5, Ke-nelidis 4.02,7, Krstič 4:04.0; skok v daljino: Spiropuios 7,04, Kipuros 7,02. Brnad 7 m. Radovančič je bil peti s 6,50; 3000 m steeplechase: Segeđin 9:10.2, Djuraškovič 9:14,0. Halaris 9:40,0; 4 x 100 m: Partizan (Jovančič. Sabolovič. Račič, Rebula) 43,2, Etnikos 43.4 Metalec kladiva Gubijan je na treningu v Atenah dosegel odličen rezultat 57.40 m V nedeljo Je prireditvi prisostvovalo med številnim občinstvom tudi mnogo odličnih gostov, med njimi podpredsednik grške vlade Venizelos ter jugoslovanski poslanik Radoš Ivanovič. Skupno so v tem dvoboju Grki zasedli 10 prvih. 10 drugih in 8 tretjih mest. Jugoslovani pa 8 prvih in 8 tretjih mest. Za najboljša tekmovalca sta bila po finskih tablicah razglašena jugoslovanski metalec kladiv* Gubijan in grški atlet Cokalis. zmagovalec v teku na 100 m. V nedeljo sta~ biia dosežena dva nova grška rekorda, in sicer po Silisu v teku na 400 m z 49.2 (prejšnji 49.3) in Elstatiadisu v skoku ob palici s 4.17 m (prej 4.05). Jugoslovani so postavili dva nova rekorda, ki sta bila že prej dosežena na grški olimpiadi, in sicer po Segedinu v steaple chaseu na 3000 m s časom 9:10 2 (prej 9:21) in po G ubijanu v metu kladiva S 56.09 (prej 52.49). Podrobni rezultati drugega dneva tekmovanja so bili naslednji: kladivo: 1. Gubijan (J) 56.09, 2 Eereo (J) 52.58. 3. Kabaflis (G) 4132; 800 m: 1. Mavraidis (G) 1:56.8. 2. Kanaiidis (G) 1:57.4, 3. Hočevar (J) 1:58; 400 m z zaprekami: 1. Kosmos (G) 54.5. 2. Smimiotia (G) 54,6, 3. Radulovič (.1) 57 4; skok v višino: 1. Dimitrijevič (.T) 1.86, 2. Nikolič (J) 1.83. 3. Panajotopulos (G) 1 83; 200 m: 1. Petrakis (G) 22 2 . 2. Siliš (G) 22-5. 3. Jovančič (J) 22.7; disk: i. Krivokapič (J) 47.24, 2. Silas (G) 46.50. 3. Kmjajič (J) 46.22: troskok: Mihail (G) 14 64 , 2. Sekeia-rakis (G) 24.37. 3. Radovanovič (J) 14.11; 5009 m: Djuraškovič (J) 15:03.3. 2. Stefanovič (.T) 15:11.7. 3. Mavrapostos (G) 15:13.3; 4X100 m: 1. Partizan 3:36. 2 Paniomos 3:36.2: skok oh paiici: Estakiadis (G) 4.17 (nov grški rekord), 2. Dušanovič (J) 3,60 m. IZBIRNE TEKME STRELCEV Ljubljana, 11. maja. Pri današnjih Izbirnih tekmah strelcev za sestavo državne reprezentance, ki bo nastopila na sve-ovnem prvenstvu in na olimpijskih igrah na Finskem, so bili doseženi naslednji podrobni rezultati: precizna olimpijska pištola: 1. Edvard Dp Lorenzo 524 krogov (izenačen sloven- PRVENSTVO SLOVENIJE V ODBOJKI NT Pcmemben uspeh Železničarje Ljubljana, ll. maja. V soboto in nede-1 ničarja m Krima. Krim je nastopil / .;o so b:^e odigrane prve tekme republiške Lge v odoojki. Zaradi izenačenosti nasprotnikov je bilo vsekakor najzam-OLA'ejše srečanje med moškima vrstama ljubljanskega Železni zarja in Krima medtem ko ženska vrsta Knma v srečanju z ianskim državnim prvakom Železničarjem n: pokazala pričakovane igre 2enske: Železničar : Krim 3:0 (15:3, 15:13, 15:3) Tekm® ie bila nezanimiva Le v drugem nizu so se igralke nekoliko razživele V zadnjem nizu so odbojkarice Krima popolnoma popustile in slabo lovile ostre servisane žoge Gajškove Pr; Železničarju sta se odlikovali v polju Zupančeva m Vadnalova. na mreži pa Gajškova. Moški: Železničar : Krim 3:2 (15:9, 4:15, 16:14, 9:15, 18:16) Okoli 150 gledalcev Je željno pričakovalo tekmo med moškima vrstama Zeiez- Plavalna tekma v Vevčah Ljubljana, H. maja. Preteklo soboto bo v Vevčah gostovali p.avaici in plavalke Primorja z ReKe, ki so se v dvoooju pomenil z ljubljanskim Železničarjem v ženski ekipi gostov so nastopaie v glavnem rekorderke Loparićeva. Lavrenčiče-va in Basta, ki so za začetek sezone dosegle razmeroma dobre čase, med njimi masti Loparičeva. ki je ie za dobro sekundo zaosta.a za državnim rekordom. Plavalni dvoboj se je končal z visoko Emago gostov 76:49 točkam, vendar tega ne smemo šteti za slabost plavalcev Železničarja. če upoštevamo, da je Primorje že nekaj let zaporedoma naš najboljši plavalni koiektiv v državi, medtem ko Ima mlada plavalna sekcija ljubljanskega Železničarja za seboj šele 3 sezone delovanja. V ženskih disciplinah so gledalci lahko občudovali trojico reprezentantk (Lopa-Tič, Lavrenčič, Basta), ki je daleč prekašala vse ostale tekmovalke. Mnogo bolj zanimive in napete borbe pa so se odigravale v moških disciplinah, kjer so bili tekmovalci precej izenačeni. Ce upoštevamo rekordni datum, ko prirejamo tako zgodaj javno tekmovanje takega obsega, smo lahko z rezultati domačih plavalcev nadvse zadovoljni, tekmovalci Železničarja Strgulec, Kacjan, Rotter, Goršič, Vergelj in Hočevar so že na tem tekmovanju dosegli svoje življenjske rekorde. ha sezone svoje čase še precej izboljšali, saj imajo letos za seboj vsega 15 treningov. Najboljše uspehe na tekmovanju so dosegli: MOŠKI: 209 m prosto: 1. Kordič (P) 2:34,6. 2. Vukelič (P) 2:38,1, 3. Strguiec (Z) 2:45.4: 100 m prosto: 1. Mohorič (P) 1:06.7, 2.-3. Rotter in Kos (oba Z.) 1:08,0; loom prsno: 1. Stampalija (P) 1:20,4. 2. Kočevar (Z) 1:23,6, 3. Battehno (2) 1:24.2. 100 m hrbtno: 1. Sojič (P) 1:21.1, 2. Goršič (2) 1:21.5, 3. Grohar (2) 1:28.5; 3X66 m mešano: 1. Primorje 2:20.2, 2. 2elezničar 2:29,5; 4X33 m prosto: 1. 2elezničar 1:14.6. 2. Primorje 1:18,1; 2ENSKE: 100 m prosto: 1. Loparlf (P) 1:12,9, 2. Spicijerič (P) 1:23.0, 3. Gaspari (2) 1:35,4: 100 m prsno: 1. Lavrenčič (P) 1:32.0 (200 m 3:12,4), 2. Volčič (P) 1:35.0. 3. Jakomin (Z) 1:39.4; 100 m hrbtno: 1. Basta (P) 1:26.2, 2. Trošelj (P) 1:31,9, 3. Bar (Z) 1:42.2; 3X33 m mešano: 1. Primorje 1:14,2. 2. 2elezničar 1:22.8. Tudi v waterpolo tekmi, ki je končala z zmago Primorja 9:2 (5:2), Ljubljančani niso razočarali. V prvih minutah igre so bili enakovreden nasprotnik v polju, pomanjkanje kondicije in treninga nasploh pa se je pokazalo v drugem delu igre. kjer 90 gostje ostreje diktirali tempo. Uspešna prireditev v krasno urejenem kopališču v Vevčah Je bil lep uvod v zato lahko sklepamo, da bodo do razma- letošnjo plavalno sezono. naslednjo prvo postavo: Kosec, Skerbinek. Jošt. Punčoh Justin m Turk. za Železničarja pa so igrau: Garibaldi, An-tekolovtč, Meserko. Maksim, Sivko in Ferengjo, V prvem nizu je ves čas vodil Železničar, nakar sta Cirman in Cucek ramenjala Justina in Turka, ki sta lani graia še v drugem moštvu. Pri Železničarju pa sta se izmenjala Novotny in Ferengjo. V drugem nizu je bil Krim .stalno v vodstvu Tudi v tretjem je ime; prednost i-l. vendar je Železničar izenačil na 8:8 in prevzel vodstvo s 14:10 Čeprav so Krimovci dohiteli svoje nasprotnike pri 14:14, je Železničar vendar zmagovito zaključil tretji niz. V četrtem nizu ie oil zopet Krim v vodstvu, v petem pa se je vnela ogorčena borba za zmago. Sprva je vodil Železničar 6:1, nakar ie Krim izenačil na 7:7 in povede: z 9:7. Železničarji so dohiteli Krimovce m iih tudi prehiteli s 14:12. vendar so slednji izenačili na 14:14. 2e!ezničar je znova ušel za eno točko, nakar je Krim še er.krat izenačil in prišel v vodstvo s 16:15. Navzlic temu je Železničar zmagovito zaključil poslednji niz z 13:16 In dobil tekmo Moštvi sta igrah zelo borbeno m pokazali požrtvovalno igro v polju Posebno napet je bii zadnji niz v katerem se do konca ni vedelo, kdo bo zmagal. Gledalci so navdušeno odobravali požrtvovalnost posameznikov7 v polju in dajati priznanje za duhovito plasirane žoge in močne udarce •bombarderjev«. Krim je igral predvsem s 4 tolkači in 2 podaja-čema. Železničar pa s 6 tolkači. Pri Krimu je b i najuspešnejši Kosec, izredno gibčnost in prisebnost pa je pokazal tudi Cirman. ki Je prestregel kar 3 žoge z glavo, ko iih z rokami ni mogel. Igralci Železničarja so bili močno izenačeni. Zenske: 2elezničar (Mrb) : Krka 3:1 V Novem mestu so odbojkarice Krke vzele mariborskemu Železničarju prvi niz, v katerem so Mariborčanke poizkusile zaigrati s 6 tolkačicami. Ostale 3 nize so igrale po sistemu 4 tolkačič in 2 podajačic in zmagale 3:1. Rajšpova je dobro zaigrala v polju, na mreži pa je odpovedala. Flisova se Je dobro uveljavi na mreži, Zoržova pa kot podajačtea. Moški: Kamnik : Krka 3:1 Kamničan! so s svojim mladim moštvom gostovali v Novem mestu in pripravili presenečenje z zmago nad domačini 3:1. Borbeno moštvo Kamničanov Je igralo po sistemu 6 tolkačev. Prvi niz so gostje sicer izgubili, v nadaljnji igri pa so se Izkazali kot dobro in izenačeno moštvo. US& : aa.|(iuk 6\l (u:l) Split, 11. maja. Pred 10.000 gledalci Je bil Hajduk danes v ligaški tekmi z enajsterico 3SK po 3 letin prvič zasluženo poražen na svojem igrišču. Tekmo je sodil zagrebški sodnik Podubski, gole pa so zabili za BSK Markovič 2 m Jocič enega, za Hajduk pa Vukas oba. Koti 9:1 za Hajduk. V BSK-ovi enajstorici, ki je danes zaigrala zelo borbeno in koristno, so najbolj ugajali desni krilec Davidovič, ki je bil obenem najboljši mož na igrišču, vratar Cvetkovič ter v napadu Markovič n Antič, medtem ko je mogoče med Hajdukovci pohvaliti ie Luštico v krilski vrsti in napadaica Vukasa ter Krslulovi-'a Tekma je bi!a močno razburljiva in rezultatu ni mogoče oporekati, čeprav je -me! Hajduk v presledkih druge polovice tekaj več od igre. BSK je s svojim pole-om docela razbil Hajdukove vrste in je >e prvi polčas z 2:1 zaključil v svojo ko-ist. Domačini so vedno znova poskušali lobiti premoč, toda vsi poskusi so bili zaman. Ko so Beograjčani piešli dokončno v vodstvo s 3:2, so se vidno umaknil: v obrambo, pri tem pa so še sem in tja tudi napadali. Vsi napori Hajduka, da b: izenačil, so se razbili ob energični obrambi gostbv. Vurdiir : Z:tsri*h 2:1 (2:! Skoplje. 11. maja. Današnja tekma zvezne lige med Vardarjem in Zagrebom se e končala s tesno, toda zasluženo zmago domačega moštva. Vardar si je naskok dveh golov zagotovij že do odmora, ki iih vse prizadevanje zagrebških gostot ni moglo izravnati. 11. SKUPIMA Crv. zvezda 10 7 0 3 20:16 14 Hajduk 10 6 0 4 23:11 12 BSK 10 4 2 4 19:12 10 VardaT 10 5 0 5 13:18 10 Zagreb 10 3 2 5 7:12 8 Sarajevo 10 3 0 7 8:21 6 Prvenstvo Slovenije v košarki Košarkarska tekma za slovensko prvenstvo med Krimom in Domžalami se je končala z visoko zmago Krima 91:46 (42:27). Najboljši igralec Krima je bil Potokar I. Tekmo je gledalo okrog 100 ljudi. • V I. kolu mariborske podzvezne košarkarske lige so košarkarji mariborskega železničarja zmagali nad ekipo 2ŠD Celja z 72:50 (39:25). Zvozila liga V zvezni košarkarski ligi Je bila v Zagrebu odigrana tekma med Jedinstvom m Mladostjo, ki se je končala s tesno zmago Jedinstva 50:48 (23:23). ask : Železničar jkarlovac) 42:37 (19:20) Železničar lj. : zadar 38:3« BOKS Italija i ZDA 10 : 10 skl rekord), 2. Franc Planinc 520. 3. Milan Kranjc 519 krogov; švicarska voiaška puška na 300 m: 1. Franc Planinc 507 krogov, od tega leže 185. kar je za 4 kroge manj od svetovnega rekorda. V precizni malokalibrski puški je bil vrstni red naslednji: 1. Karel Mlinarič 1120 (od 1200 dosegljivih) krogov. Stoje je napravil 362 krogov, kar je nov slovenski rekord. 2. Franc Planinc 1119. od tega 2 nova slovenska rekorda, in sicer kleče 377 in leže 391 krogov. 3. Milovan Mihorko 1105 krogov, od tega stoje 360. V težki precizni 7.5 mm kalibrski puški na 300 m je bil najboljši Milovan Mihorko s 1059 krogi, od tega stoje 333. k’eče 347 in leže 378. kar so novi slovenski rekordi. Za njim se je uvrstil Franc Planinc s 1042 krogi, od tega kleče 352 in leže 377. kar je tudi boljše od prejšnjih rekordov. Izenačen svetovni rekord v Beogradu Beograd, ll. maja. Strelsko tekmovanje kandidatov za svetovno prvenstvo in olimpijske igre se je danes nadaljevalo. Tovan Kratohvil iz Beograda je izenačil v streljanju s švicarsko vojaško puš.%0 iz stoječega položaja svetovni rekord Jo-hansona (Švedska) s 173 krogi. V tekmovanju z vojaško puško je zmagal Liubiša Petrovič s 462 krogi, drugi je Dragoljub Miljenkovič z 439 krogi, isti rezuitat je dosegel tudi Pavle S*3mvu.rCO-vič. V streljanju s pree zno pištolo je dosegel 502 kroga Pavle Alavaija. TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL ftaš nasprotnik v 2. kola |e Atiulifa S srečanjima Jugoslavija : Finska In Francija : Norveška je bilo končano I. kolo tekmovanja za Davisov pokal. Z /.magama nad svojim nasprotnikoma sta se Jugoslavija in Francija kvalificirali za nadaljnje tekmovanje. Naši reprezentanti se bodo ta teden pomerili z Angleži v Beogradu. Kakor smo že poročali, Je Petrovič z /.mago nad Forsmanom priboril Jugoslaviji odločilno točKO. Prvega finskega gralca je premagal v 4 setih 2:6. 6:4. 8:6. d:3. Petrovič je začel dobro, vendar je Foreman izenačil na 2:2 ter osvojil niz predvsem zaradi Petrovičeve velike nervoznosti. Drugi niz je Petrovič z gotovostjo odločil v svojo korist. V tretjem nizu je bila borba zelo zanimiva. Petrovič se je uveljavljal pretežno na mreži :n z odločnim napadom osvojil niz. Foreman je postal malodušen, kar je Petrovič prisebno izkoristil in z lahkoto dobil tudi četrti niz. Po nekaterih poročilih Je bila Petrovičeva zmaga povod, da je Sakari Salo irugo igro posamezno predal brez borbe, ako da je Jugoslavija zmagala 4:1. Poročila iz drugega vira pa pravijo, da je LETNI TELOVADNI NASTOP NA TABORU Ljubljana, ll. maja. Nekaj nad 1000 gledalcev je prisostvovalo danes popoldne prvemu letošnjemu telovadnemu nastopu na prostem v Ljubljani. Sezono je otvo-ril Partizan — Tabor. Prireditev, ki jr bila v počastitev 60-ietnice maršala Tita. so posetili tudi Franjo Ljubej, sekretai Prezidija Ljudske skupščine, Jaka Av-šič. predsednik MLO. Joško Gorjanc, podpredsednik MLO. dr. Viktor Murnik in drugi. Ker je popoldne deževalo, se je zače. nastop s tričetrtumo zamudo. Pri otvoritvenem defileju je sodelovalo 420 pripadnikov društva in oddelek vojske. Ob činstvo. ki se je zaradi dežja umaknilo pod kostanje in na tribuno, jih je spontano pozdravljalo. V hitrem vrstnem redu so se vrstile posamezne točke. Pionirke so ugajale s svojim rajalnim nastopom s petjem. Najštevilneje so bili zastopani pionirji. Dež Jih je hudo motil pri izvedbi razmeroma težkih vaj vendar so vztrajali nasmejanih obrazov do konca. Cicibančki so nastopili z vajami na gredeh in s štafetnim tekmovanjem če? ovire, ki je vzbudilo živo zanimanje občinstva. O posameznih oddelkih lahko rečemo, da se jim pozna vestno prizadevanje vodnikov. Čeprav Je še zgodaj, izvajajo nekateri (mladinke!) svoje vaje predvidene za zvezni zlet Partizana leta 1953. v Beogradu, že precej skladno. Mladinci so delali zletne vaje s palicami prav dobro, število nastopajočih pa Je bilo v primeri z drugimi oddelki odločno prenizko. Zvedeli smo, da Jih je bilo v zimskem času toliko, da so morali telovaditi v dveh oddelkih, zdaj pa so mnogi klonili in popustili, ker se je bilo treba žrtvovati in pripravljati za nastop. Tak odnos prizadetega dela mladincev do telesne vzgoje tn do društva ni pravilen! Poleg kombiniranih vaj, vaj s cvetnimi loki in podobnih točk so videli gledalci tudi uspelo splošno telovadbo s pomočjo najrazličnejših sredstev. Zlasti Je ugajala vrsta vrhunskih telovadcev na drogu m bradlji. Svoje znanje so pokazali posamezni oddelki tudi na krogih, dvovi-šmski bradlji, gredi, skoku v višino, v spretnostih s kratko kolebnico, kakor tudi v preskokih čez kozo in konja. Zdi se da so gledalcem (ki niso štediii z odobravanjem), najbolj ugajali prav najmlajši, ki so še malce smešni, ko se trudijo. da bi kar najbolje opravili naloge. ;n pa vrhunski telovadci. Proti koncu smo videii še jiu-jitsu (Japonski način samoobrambe) ter zletne vaje članov in članic. Lepo uspeli telovadni nastop je zaključila efektna živa slika »Trst«. Vredno bi biio. da bi bili v bodoče taki telovadni nastopi še številneje obiskani. Društva ki nesebično skrbijo za vzgojo in zdravje mladine, zaslužijo vso pozornost! Palada izgubil igro s Salom in da je izid srečanja med Jugoslavijo in Finsko 2:2 za Jugoslavijo. V Oslu je francoska dvoiica Abdesse-!am-Remy osvojila tretjo točko za svojo državo z zmago nad parom Hessen-Lie 6:1, 6:3, 6:2. PODRUŽNICA SLOVENSKEGA POROČEVALCA in LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA V PTUJU sprejema za naše liste NOVA NAROČILA, NAROČNINO in OGLASE Posreduje za vse vidnejše jugosLovanske dnevnike, tednike in mesečnike ter za demokratične liste v Trstu Na razpolago ima broširane knjige »DOBRI VOJAK SVEJK«. brošuro »O PAPEŽEVI NEZMOTLJIVOSTI« in posamezne snopiče romana »GROF MONTE CRI-STO« Brošuro 0 papeževi nezmotljivosti lahko naročite tako« da i naročnino Slovenskega poročevalca nakažete §e 21.— din (cena brošuri 15.— din + 6.— din ra poštnino) in na hrhfnf strani srednjega dela položnice pojasnite «vojo željo. Izdajatelj tista Tiskovni konzorcij Osvobodilne fronte Slovenije. — Direktort Bodi Jankaba. — Odgovorni uredniki Sergej VoSnjak. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 55-22 do 55-26. — Uprava: Ljubljana, Čopova ollca SO-III, telefon #5-75 tn 46 2L — Oglasni oddelek: Ljubljana, Setenburgova ulica 5, telefon 18-H. ca ljubljansko naročnike 24-63, ca zunanje 38-32. — Postni preda) 29. « Tekoči račun NB M1-M3&4. «■ Mesečna naročnina 28 din« ^