SLOVENIAN IIORNINQ DAILY NEWSPAPER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN * N LANGUAGE ONLY CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 3, 1942 Tudi velike glave so prizadete! Was king t on. — Leon Henderson, ameriški car za racionirjanje, je pronašel, da odredbe, ki jih izvaja ameriškim mot o vi stom s tem, da jim meri gdzolin, udarijo včasih tudi nazaj. Henderson se je peljal v svojem avtu po ivashing-tonskih ulicah, ko mu je zmanjkalo gazolina. Vzel je malo posodo in hitel na bližnjo gazolinsko postajo po gazolin, da bi dospel do svojega urada. Toda John Leigh, ki obratuje to gazolinsko postajo, mu ni hotel dati niti kapljice gazolitia, najsi je Henderson zatrjeval, da je to v skrajni sili. Leon je moral vzeti do svojega urada taksij. Ogromno jezersko ladjo bodo spremenili v nosilca letal za vaje letalcev Ogromni jezerski parnik Greater Buffalo, ki je plul med Detroitom in Buffalo, bodo spremenili v nosilca letal. To se pravi, da bodo spremenili njegov krov tako, da bodo z njega lahko odletavala letala in se zopet spustila nanj. To bo služilo za vajo novim avija-tičarjem, predno bodo poslani na razne fronte. Greater Buffalo je eden izmed največjih parnikov na svetu, ki ga gonijo stranska vre-tena. Je tako velik kot so pre-kooceanski parniki. Zgrajen je bil leta 1924 v ladjedelnici v Lorain, O. Nosil je lahko 1,750 potnikov in je veljal $3,500,000. --—o- Rusi so začeli s čiščenjem pete kolone za linijo Moskva, 3. avg. — V okrožju reke Don so začeli Rusi čistiti s peto kolono in nemškimi parašu-tarji, ki so se pustili na tla za rusko linijo, da pomagajo ruskim izdajalcem. V enem samem sektorju ob reki Don so Rusi usmrtili 45 petokoloncev. Vrhovno poveljstvo je posvarilo narod, naj pazi na nemške vohune, petokolonce in nemške parašutarje, ki se hočejo preriniti skozi rusko linijo, da bi v ozadju ustvarili nered. ---»- Gradnja ladij je dosegla v juliju rekord, pa tudi izgube so velike Washington.—Mornariška komisija izjavlja, da je dosegla zgradba novih ladij v juliju svoj rekord; 71 tovornih ladij i in tankarjev je bilo spuščenih v morje v tem mesecu. V istem času se pa neuradno poroča, da je bilo v tem mesecu potopljenih po osiških podmornicah 90 ladij ob atlantskem obrežju. V zadnjih treh mesecih je bilo več ladij potopljenih kot pa zgrajenih. Tako je bilo v maju potopljenih 78 ladij, zgrajenih pa le 58. V juniju je bilo potopljenih 80 ladij, zgrajenih pa 67. V tem so vštete samo tovorne ladje. ■-—o- Stric Sam je nakupil več v 25 dneh kot v vsem letu 1930 Washington. — Ameriška vlada je danes največji kupec raznih potrebščin v vsej zgodovini Amerike. V prvih 25 dneh novega fiskalnega leta, ki traja od 1. julija 1942 do 1. julija 1943, je Stric Sam potrošil 4 bilijone dolarjev, medtem ko je v vsem letu 1930 potrošil le $3,994,152,-487. --o-- Uradna odprtija Feighanove kampanje je nocoj V hotelu Hollenden bo nocoj ob 8:30 uradna odprtija kampanje Michael A. Feighana, ki kandidira za kongresnika v 20. okra-j ju. Shodu bo načeloval Ray T. Miller. Med drugimi bo govoril na tem shodu tudi župan Frank J. Lausche. Slovenski radio kvartet bo zapel nekaj pesmi. Vsakdo je dobrodošel in vsak je prijazno vabljen na ta shod. Zavedno društvo Samostojno podporno društvo Ložka Dolina je kupilo za $500 vojnih bondov. Prej jih je kupi10 pa že za $500. Vsa čast zavednim Ložanom. ^CTORV wfWj JfHjVAR wVMmbonds tiran 1*. tSB3|\siXMPs CHi^ t ^lllllrilliiiiiiiiii i _ DOMOVINA AMERICAN HOME 180 LETO XLV. — VOL. XLV. 11» — to kandidata Feighana ubit; w kandidata nehata s kampanjo ! soboto popoldne je avto 1 Michaela Feighana ml., kandidata za kongres v 20. u- Poldrugo uro zatem je P Podlegel poškodbam v 8W°od bolnišnici. T. K. Ma-pelnik Feighanove kam-| kmalu potem podal iz-j,da se kandidat Feighan f® ne bo udeleževal kampa-r> izvolitev, katero bodo vo-njegovi prijatelji. ^ u zatem je izrazil Mar-• weeney svoje simpatije „ ,mku ter tudi izjavil, da Do ^ ' ne bo udeleževal ^ kampanje do primarnih 'n da bodo isto vodili ir ^i«- se je pripetila v so-v£P°ldne ob 2:15 na Ro- < »žil61" Drive- Pet dečkov se '. en.° na bicikljih po tej obrt ichC6Sti' prvi je vozil mla" { ;e3| el Feighan. Na križi- nj jee ga 3e zadel avto, kate-^Vozil neki John Clarke. Pripovedujejo, da je s de!? 35 milj na Ur° in l)f brz- Vozil svo-ie kol° 3 'n°. da ni mogel usta- VESTI IZ feOSLftVIJE i|^°NVrme" poroča' da je iif6 kfti t ^ sPrejel predsta- Gen,, v iz okolice Požarev-iC- "vorps r(.; »dkov ° razv°Ju svetovnih 1 vetj,' ^ de,ial Nedič> da An" j j j! r^ r Za večerom širi laži. jji r^-j^ ne bo realiziralo to, Hi(a : da bi v Evropi iz-i„l eži sl'evolucija in tekla kri. [f! 1 Največji lažniki na iH' lJi at'onai; .. * J i'.^"stični ukrajinski ča-;ei k. ^mka,» ki izhaja y Hr. ,kdalavlja članek, v kate-je! Hacio rja simPatije ukrajin- 1i K. Jahstov z vstaškim gi-0f ve^ e simpatije so obsto-,e(« e" 2 ostvoritvijo "Neod-!l: ^ljskVatske države, pa so K Dok V6Zi postale še tes" ^ teKa je dejstvo, da dobrovoljci bore z T proti k0" fe^jeprijela 87 ^ na ' Federalna tajna V ^arni?anja' da ^ prijela v a sovražnih tujcev in 15 Italijanov in )!T l8l*nd 1 S0 odPeljali na tfOJ ' k3er jih bodo zasli- V P ^emPriJetih Japoncev in lnePosta6V je prišl° v t0 de" Vnim Potom in vseh ;BC iva21Zjavo. da ne bodo J,' ft 16 ^-nikov v r^iiciif ]e iz avii na_ vtaknete e bomo vdal pri pr- K K 35o ^ 3e policija areti- (S i 2 Romunca in ^Wisconsin« jrKf^av'e'-ohn Ansick p°" U g? 12 Racine, Wis., vi počitnice. k vite, ko je privozil od strani Clarkov avto. Dečkovi tovariši so mu zastonj klicati, naj pazi. Oba, Mr. in Mrs. Feighan sta bila ob času nesreče v mestu in sta takoj hitela k sinu v bolnišnico. Kot pripovedujejo, je Mrs. Feighan malo prej poklicala domov, če so otroci varni. Kmalu potem, ko se je raznesla vest o nesreči, so začeli prijatelji pošiljati od vseh strani izraze sožalja. Martin L. Sweeney, Feighanov protikandidat, je poslal Feighano-vim sledečo izjavo: "Moje in moje žene simpatije pošiljava Mr. in Mrs. Michael A. Feighan nad izgubo ljubljenega sina. Vzpričo okoliščin ne bom osebno imel nobenih javnih nastopov do primarnih volitev 11. avgusta. Žalujoči oče ni v stanu voditi kampanje in jaz je tudi ne bom. Ako želijo isto nadaljevati najini prijatelji, to lahko store. Vzpričo take tragedije se moramo ukloniti volji pravičnega Stvarnika." Unija CIO ponuja premirje Ameriški delavski federaciji > Pittsburgh, Pa. — Philip Mur-!ray, predsednik CIO je pripravljen začeti mirovna pogajanja z Ameriško delavsko federacijo ter je topogledno pisal pismo Wm. Greenu, predsedniku A. F. of L. Murray je imenoval odbor treh mož, ki naj z enakim odborom od A. F. of L. razpravljajo o premirju in bodočem sodelovanju med obema nasprotnicama. Prejšnji poskusi se premirje v letih 1937 in 1939 niso imeli uspeha. -o--1 Japonska se baje pripravlja, da udari v Indijo Cungking, Kitajska.—Premikanje japonskih čet v Burmi da slutiti, da se Japonci pripravljajo na invazijo v Indijo. Japonske čete se vedno bolj po-mičejo proti meji Indije iz zahodne Burme. Iz Bangkoka je govoril po radiju Rash Behari Bose, vodja Indijcev za svobodno Indijo, v katerem govoru je svaril Indijce, da so japonske čete pripravljene preiti mejo Indije. Japonci čakajo samo na to, če bodo Indijci sami odvrgli angleško oblast brez pomoči Japonske, je govoril Bose. -o- Paji so mu pomagali do avanziranja Hannibal, Mo. — Harvey Leake, ki služi v armadi v taborišču Young, Cal. je po poklicu pek. Oni dan je spekel v 90 minutah 300 pajev. Zato je bil povišan v narednika ter postavljen na čelo vsem kuhom in pekom v taborišču. -o- ' Seja škrjančkov Nocoj ob 7:30 bo seja mladinskega zbora škrjančkov na Re-cher Ave. Vsi starši so napro-šeni, naj se gotovo udeleže. Bolniški čeki Bolniški tajnik društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ naznanja, da je prejel čeke za bolnike in da lahko pošljejo ponje. --u--- Italijani uničili štiri jugoslovanske naselbine London. (UP) — p0 verodostojnih vesteh so italijanski bombniki zravnali zemljo vsaj štirim jugoslovanskim naselbinam v bližini Sarajeva za kazen proti prebivalcem osumljenim, da so pomagali četnikom pri napadu iz zasede na italijanski oddelek, v katerem sta poginila dva višja italijanska oficirja. I Javljajo, da je pri bombardi-I ran ju Prijedora poginilo nekaj sto ljudi, med njimi žene in otroci. Trdijo, da je Prijedor, ki se nahaja 40 milj »0 Sarajeva, popolnoma zravnan z zemljo. V drugih bombardiranih naselbinah je prav tako poginilo mnogo ljudi. Glede četniškega bojevanja proti osišču poročajo, da je to postalo v Bački tako učinkovito, da je šef štaba madžarskih okupacijskih čet osebno moral voditi kazensko ekspedicijo v tem okraju. Za vojsko generala Mi-hajloviča javljajo, da na več krajih vodi krvave borbe s sovražnikom. Tukajšnji jugoslovanski krogi poročajo, da sta dva jugoslovanska aviona napadla neko tabori-I šče italijanskih čet v planinah črne gore. Svetilnik bodo ugasnili prvič po 178 letih Port Hancock, N. J. — Leta 1764 so prvič prižgali luč v ob-' morskem svetilniku na Sandy Hook-u. Razen za kratko dobo v času revolucijonarje vojne, je svetilnik kazal vsako noč pot mornarjem iz vseh delov sveta. Zdaj je ukazal svetilnik ugasniti do konca vojne brigadni general Gage, ki je poveljnik obrambe njujorškega pristanišča. -o-- Voda v kleteh v Euclidu Kot že večkrat prej je tudi naliv včeraj zjutraj povzročil, da je udrla v kleti mnogih hiš v Euclidu voda. V kleti trgovine Fred Jazbeca na 222. cesti je dosegla voda nad 4 čevlje višine in je na-I pravila za več tisoč dolarjev škode. Ljudje sodijo, da je temu krivo dejstvo, ker zidajo vedno več tovaren in da so za vse nove naprave odvodni kanali premajhni. Mesto Euclid mora na vsak način nekaj ukreniti, da se ustavi ta nadloga) ki povzroča ljudem tako veliko škodo. Prva obletnica V sredo ob pol sedmih bo darovana sv. maša v 'cerkvi sv. Vida za pokojno Johano Nahti-gal. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Nemci so že 100 milj za Rostovom Miller jev kandidat Heer je lepoznan v okraju Cuyahoga zato ne bo dobil glasov Izmed štirih demokratskih kandidatov za guvernerja v okolici Clevelanda, ima največ prilike biti nominiran John McSweeney iz W o o s t e r, O. Ostali trije kandidatje so: Walter Heer, Joseph Ferguson in Clarence Knisley. Walter Heer, ki je tukaj popolnoma nepoznan in katerega hoče vsiliti demokratski načelnik Ray T. Miller, nima, po mnenju politikarjev, v okraju Cuyahoga nobene priliki do nominacije. Zanj bodo volili samo oni, ki slepo sledijo političnim voditeljem, naj bo že kandidat kdor hoče. Torej b«mo videli, kako močna je jdemo-kratska organizacija v okraju. Iz vseh okrajev v državi Ohio prihajajo poročila, da prednja-či povsod kandidat John McSweeney, ki je leta 1940 dobil v okraju Cuyahoga; ko je kandidiral proti Burtonu, tako ogromno večino. -o- Angleški motorni čolni so napadli nemške točke na francoskem obrežju London, 2. avg. — Brzi angleški motorni čolni so sinoči švignili preko Rokavskega preliva in kljubujoč nemški obrambi'fe skrajne bližine, potopili dva nemška torpedna čolna pri Cher-bourgu. Ta nenadni napad je tako presenetil Nemce, kot se poroča, da so v zmešnjavi streljali na svoje lastne torpedne čolne. To je bil že deveti slični angleški napad v treh tednih, pri katerih so Angleži potopili ali poškodovali 15 nemških bojnih edinic. Uradni angleški viri se nočejo izjaviti, če so ti napadi samo tipanje, kako močna je nemška obramba na francoski obali, ali je to priprava za splošno invazijo. —-o—- Nagla smrt V nedeljo zjutraj se je na-gloma zgrudila in par minut zatem umrla zji stf&no kapjo dobro poznana Gertrude Kapler, rojena Možina, stara 53 let, stanujoča na 952 E. 207. St., Euclid, O., kjer so vodili groce-1 rijo zadnjih 18 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Jo-sepha, doma iz Bučke na Dolenjskem in tri otroke: Mary, Josephine in Josepha, sestro Rose Piškur, po pol sestro Frances Repar, teto Josephine Dolničar v North Randall in I veliko sorodnikov. Rojena je bila v vas Zalog, fara Šmarje-Sap, kjer zapušča tri brate: Jožeta, Lojzeta in i Martina, po pol sestro Marijo Jerina in več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 30 let in je bila članica podružnice št. 14 SŽZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Zeletovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v cerkev sv. Kristine ob devetih in potem na Kalvarijo. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim sožalje. Obisk iz Penna. V soboto sta nas obiskala naša zvesta naročnika Mr. in Mrs. Joseph Skerl iz James City, Pa. Mudila sta se par dni na obisku pri sinu v Clevelandu. Joe je Meniševec, doma iz Kožljeka nad Begunjami. Dve nemški koloni sta 75 in 50 milj južno od Dona. Rusi priznavajo nadaljni umik proti Kavkazu. Rusi se še vedno drže na fronti pred Stalin-gradom. GLAVNA RUSKA ARMADA V KAVKAZU JE ŠE VEDNO V REZERVI Moskva, 2. avg. — Nemške čete, ki prodirajo v zahodni Kavkaz, so dosegle Salsk in Kuščevk, to je 75 in 50 milj južno do reke Don. Nemci ogrožajo s tem prodiranjem presekati rusko zvezo s Stalingradom. Salsk leži ob železnici, ki veže Stalingrad s Krasno- darom, Kuščevka pa leži ob železniški proti Rostov-Baku. __ Edino na fronti pred Stalin- ~ gradom poročajo Rusi, da vzdr-j žujejo ves pritisk nemške bojne sile. Tukaj so Rusi pognali v boj ogromne rezerve, da bodo preprečile Nemcem doseči Stalingrad ob Volgi. Kozaki in sovjetski marini so se pridružili ruski armadi, da bi ustavili nemško povoden j južno od Dona. Na cvetočih ruskih planjavah v zahodnem Kavkazu se bore ruski tanki, bombniki, konjenica in pehota. Dostikrat pride do boja mož proti možu. Hitlerjev načrt, da doseže oljna polja v Kavkazu, da preseče centralno in južno rusko armado in da ustavi dotok potrebščin od zaveznikov iz Osrednjega vzhoda, se vedno bolj izpopolnjujejo. Toda nevtralni vojaški opazovalci trdijo, da je glavna ruska armada v Kavkazu še vedno sveža in v rezervi. Maršal Timošenko je svojo armado spretno umaknil čez Don, razen v velikem ovinku, ki ga na-pravlja reka, kjer se nameravajo Rusi postaviti Nemcem v odločilnem boju. Rdeča zvezda, glasilo ruske armade piše: "Rdeča armada nima nobene pravice do nadal j nega umika. Narod ne bo nikdar | odpustil armadi, ako se umakne še nadalje. Umikanje pomeni nevarnost za fronto. Umikanje pomeni izdajstvo do tovarišev v boju." -o- Prvi ruski poslanik za Kanado imenovan Ottawa, Kanada. — Premier Mackenzie King je poročal v poslanski zbornici, da je Rusija imenovala svojega prvega poslanika za Kanado in sicer Fjordo-ra Guseva. Kanada še ni imenovala svojega poslanika za Rusijo. -o- Važna seja Nocoj ob osmih bo redna seja društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ v stari šoli sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od šestih naprej. Po seji bo nekoliko medsebojnega razvedrila. Matere, pridite po vstopnico v naš urad! One jugoslovanske matere, ki imate svojega sina ali sinove v ameriški armadi, boste posebno počaščene na prireditvi Jugoslovanskega kulturnega vrta v Gordon parku v nedeljo zvečer 16. j avgusta. Drugega vam ni potreba, kot da izpolnite spodnji kupon, ga prinesete ali pošljete v naš urad in dobili boste brezplčano vstopnico za to sijajno prireditev! Ime (matere).................................................................................. Naslov ............................................................................................ Ime sina-vojaka ............................................................................ Roosevelt svetuje ljudem v vzhodnih državah, naj kurijo s premogom Washington. — Predsednik Roosevelt je posvaril prebivalce vzhodnih držav, to je one, ki grejejo svoje domove . z oljem, da bodo to zimo zmrzovali, ker ne bo zanje dovolj olja. Svetuje jim, naj pravočasno spremene svoje furneze tako, da bodo lahko kurili s premogom. Tajnik notranjih zadev, Harold Ickes, je k temu dodal, da tiste hiše, ki lahko spremene svoje furneze tozadevno, pa jih nočejo, ne bodo dobile olja za gretje. V Odsek poslanske zbornice, ki preiskuje zaloge kavčuka, gazo-lina in olja, je svetoval vladi, naj vpelje racioniranje gazolina, kot je v -vzhodnih državah, tudi v državah Ohio, Indiana, Illinois in Michigan. _____-o- Izgrede v Parizu devljejo na rovaš ameriški agitaciji Vichy, Francija. — V soboto popoldne je prišlo do izgredov pred neko tržnico v Parizu, pri katerivh je bila ena oseba ubita in devet nevarno ranjenih. Pred. tržnico je ob štirih popoldne neka ženska skočila na mizo, na ves glas zavpila: "Amerikanci zahtevajo izgrede!" ter vsula na okrog stoječe pest letakov. Nek moški je hotel žensko po-'tegniti iz mize, nakar so priskočili trije moški in začeli i streljati. V par minutah je ležalo na tleh v krvi več oseb, eden ubit, devet ranjenih, med temi nek nemški vojak, a povzročiteljem izgredov se je posrečilo pobegniti. ___—o- Vesel dogodek Družini Mr. in Mrs. John Dekan, 1108 E. 77. St. je bila rojena zala hčerka v Mt. Sinai . bolnišnici. Materino dekliško ' ime je bilo Elsie Koželj. Mati l in dete se dobro počutita. Čestitamo ! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVBC. Editor «117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 ibr 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. »83 No. 180 Moil., Aug. 3, 1942 Kako je na Slovenskem? Naj je tudi kdo postavil svoj šotor za zmeraj v tujem kraju, vendar ga srce še vedno vleče k domačim goram in vodam, k domačim vasem in ljudem. Zato se danes Slovenci razkropljeni po vsem svetu vprašujemo, kako je doma. Tam v Severni Ameriki in tam v Argentini so srca polna misli o preganjani domovini, in tam v Egiptu trepečejo usta v vprašanju, kako je z našimi pod neusmiljenim tujcem. No vice iz Slovenije niso preveč pogoste in po dolgih ovinkih pridejo do nas. Marsikaj je treba tud< prerešetati, da se najde čisto resnico. In ta je za nas tako težka, da jo moremo prenašati samo z mislijo na boljšo bodočnost. Naj torej kratko povzamemo, kako je doma v Sloveniji. Nemci so zasedli blizu dve tretjini naše zemlje, ki je bila v Jugoslaviji: Štajersko, Gorenjsko in vasi ob desni strani Save od Ljubljane do hrvaške meje. Dobre 4 km od Ljub Ijane je nemško-italijanska meja. Št. Vid in Jerica sta že pod Nemci. Ostalo je zasedla Italija in napravila novo provinco Ljubljana. Zakaj so se Nemci ustavili na tej črti? To ni jasno. Jasno pa je, da bodo — če bi zmagali seveda — šli naprej do morja. Slovencem, ki so prišli pod Nemce je strašno. Ne smatrajo jih za ljudi, ampak za sužnje. Danes, ko moremo bolj natanko videti, se zdi, da je končna slika preganjanih ta-le: Najprej so pognali čez mejo v Srbijo in na Hrvaško ali pa poslali v koncentracijska taborišča kakih 35,000 ljudi. V prvi vrsti vso inteligenco: vso duhovščino, uradnike, odvetnike, zdravnike in večino učiteljstva. Večine od teh so naj prej zaprli in potem po daljšem ali krajšem mučenju posadili na vlak in zapeljali na Hrvaško ali v Srbijo. Po kmetih so dalje pobrali uglednejše kmečke posestnike in obrtnike. Tako mislijo, da bo ostal narod brez vsakega vodstva. Zelo so se zdeli Nemcem nevarni Primorci, ki so pribežali pred leti izpod italijanskega jarma. Tudi te so Vse pognali na jug Jugoslavije. Kakih nadaljnih 10,000 ljudi pa se je prostovoljno umaknilo ali bežalo čez mejo na italijansko stran Slovenije. Vojni ujetniki se niso vrnili domov, ampak so jih Nemci pridržali za delo po tovarnah. Takoj v začetku so pobrali po zasedeni Sloveniji tudi precej fantov in deklet ter jih odgnali na delo v Nemčijo. Koliko znaša to število se ne da dognati. Najhujše pa so izvršili v mesecu novembru. Izpraznili so vse vasi ob obeh bregovih Save od Radeč do hr vaške meje. Ljudje so morali vse pustiti in oditi na Nemške in na Poljsko. Sedaj tam stradajo po taboriščih in čakajc na vsakdanje delo kot nemški sužnji. Kakšno je bilo tc slovo od doma! Trpljenje vojske pač ni samo na fronti! In tam na severu sedaj umirajo starci in otroci, drugi stradajo in propadajo. V njih domove pa naseljujejo 'Kočevarje in Nemce iz severnih krajev. Teh v Nemčijo preseljenih Slo vencev računajo, da je doslej kakih 50,000. Na mesto slovenskih izobražencev naseljujejo nemške zdravnike, uradnike in trume nemških učiteljev in učiteljic. Ti so se v jeseni vrgli nad slovenske otroke, da jih hitro ponemčijo. Ves pouk v šolah je seveda samo nemški. Vse, kar bi moglo spominjati na slovenstvo so zatrli. Vsi kraji so dobili nova imena in seveda nemške napise. Zatrta so vsa društva. Cerkvenega življenja ni več. Zadruge in druge slovenske gospodarske organizacije ne delajo več. Kmetje se morajo vpisati v štajersko ali koroško ljudsko zvezo. Kdor se ne vpiše mora od hiše. Pravic pa s tem vpisom še ne dobi nobenih. Pravice bo dobil, če bo dokazal, da je nemško — misleč1. V Mariboru je izhajal tednik "Slovenski Gospodar." Tega so sedaj spremenili v Štajerski "Gospodar." Ker kmetje ne znajo nemški, morajo zanje pisati še vedno slovenski. Tako zlorabljajo naš jezik, da bi kmete naučili — nemški misliti. Malo boljša je slika pod Italijo. Italijani ljudi vsaj nasilno niso preseljevali in ne naravnost mučili. Ne smemo pa seveda pozabiti, da jih mnogo ječi po italijanskih ječah. Prebivalstvo ima vtis, da se Lahi samo boje Nemcev, zato postopajo malo bolj človeško. Pod italijansko zasedbo je še slovenska šola in cerkev. Tudi slovenski listi še izhajajo. Prinesti morajo seveda vse, kar Lah ukaže in nekaj mora biti vsaki dan napisanega v italijanščini. Pravic pa ljudstvo nima nobenih. Kake slovenske oblasti Italijani ne trpe. V začetku so postavili neki posvetovalni odbor, ki naj bi govoril v imenu prebivalstva, pa se je izkazalo, da je bilo vse samo igrača. Tega odbora niso sklicevali, še manj pa pustili do kake besede. Izjave v imenu tega odbora so sestavili Italijani sami, tako kot se je njim zdelo prav. Prizadeti, ki nikdar ne bi kaj takega povedali, se niti braniti niso mogli. Sedaj tudi tega odbora ni več. Italijani iščejo tudi v Sloveniji kruha. Priselilo se je veliko uradništva in tudi mnogo trgovcev. Razume se, da so prinesli v Slovenijo tudi svoj posebni blagoslov — fašistične organizacije. Vsa ta nečloveška nasilja germanskih tolovajev so morala nujno izzvati odpor. S silo niso mogli niti Nemci niti Lahi pridobiti nikogar. Ta odpor je marsikje prišel do izraza, o čemer smo poročali že nekajkrat obširneje. Čet-niki, ki se imenujejo "Osvobodilna fronta" se zbirajo po gorenjskih gozdovih, mnogo pa jih je tudi po Šta- jerskem, zlasti v Pohorju. Napadi na Nemce trajajo dalje in jih tudi zima ni mogla popolnoma ustaviti. Bojimo se, da so te žrtve prezgodnje in bodo zato imele samo več ali manj simbolični značaj. Zato tudi jugoslovanski državniki v Londonu pozivajo Slovence, naj se izogibajo žrtev, ki prinašajo samo nova gorja medtem ko stvari sami le malo koristijo. Pozivajo jih naj bodo pripravljeni na trenotek, ko nas bo vse poklical glas VSTAJENJA. Težka je slika trpljenja našega naroda. Upravičeno upamo, da bo bodočnost toliko jasnejša. Danes še trepetamo in razmišljamo s pesnikom: "Čegava Indija? Komu Bagdad? Kaj z zlatim ključem carigrajskih vrat? Razpredel zemljevid je diplomat. I jaz razgrnem pred seboj papirje: Glej rodna zemlja, naša draga prst! O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje Celovec, Maribor, Gorica, Trst? (Župančič). Pa tudi verujemo preroku pesniku Gregorčiču: "Oj vstani borni narod moj Do danes v prah teptan! Pepelni dan ni dan več Tvoj Tvoj je vstajenja dan." BESEDA IZ NARODA Nedelja 16. avgusta Še samo dva tedna je do dneva 16. avgusta, ko bo naš Jugoslovanski dan. Večina ljudi še nima pojma, kako važen je ta dan in kako velikega pomena bo. To ne bo nekaj vsakdanjega ali ftekaj zasebnega, to bo dan, ko borfio južni Slovani ali tako-zvani Jugoslovani na umeten način dokazali ameriški javnosti, koliko smo že doprinesli za Ameriko. To bo dan, v katerem se bo igralo v dramah na odru v predstavah, kdo so oni, kateri so doprinesli Ameriki kulturo in blagodarnost za duševno in za gmotno dobro naše nove domovine Amerike. Z dopisi in članki se tega ne more doprinesti javnosti tako živo pred oči, kot se bo to lahko storilo dejansko na odru v igrah, kar bo občinstvo lahko videlo in slišalo. Mnogi tudi do sedaj še ne pojmujejo, kaj vendar bo ta dan, si ne morejo predstavljati in domišljevati načina, kako bo v parku, ha javnem prostoru to prikazano. Naj tu nekoliko pojasnim to stvar, da bi vsaj približno podal primerno sliko, kako se bo to izvršilo. Prvič naj bo znano to, do so najeti umetniki, ki bodo imeli v rokah vloge. Te vloge so spisane iz življenja onih, natančno tako do besedice, kakor to tiste osebe, o katerih se bo vršila predstava živele in ravnale. To se mora vršiti dejansko natančno tako kakor je pisano v knjigah onih, ki so njih življenje preiskovali in zabeležili. To velja tako za Barago, kakor bo veljalo za generala Mi-hajloviča, ki vodi vojsko upora napram sovražnikom našega iugoslovanskega naroda. Prepis in vloge imajo v rokah, kakor rečeno profesionalni ljudje, ki bodo za to sicer deloma plačani, več kakor to je to, da se s tem pripomore sedanjemu času vojske, da se s tem pokaže ameriški javnosti, da smo Jugoslovani narod, kateri zasluži tu priznanja radi svoje lojalnosti in doprinosov tega, kar smo kot taki v skupnem in posameznem storili za povzdi-go kulture v Ameriki. Igra se bo vršila v treh dejanjih. Prvič bo razlaga o narodni aktivnosti in potrebi, aktivnosti v teh dneh in časih. Za to bodo prišli uradniki narodne varnosti, ki bodo časom primerno razložili pomen in potrebo teh tako resnih dni. Za tem bo igra o generalu Dražo Mihajloviču, katera bo primerno predstavljena kot neumornega branitelja svoje domovine, kateri rajši zgubi vse, kot da bi dopustil v propast rodno grudo tujemu grabitelju. Druga drama bo o vlogi iz življenja Barage kot misijonarja, ki ni bil samo za dušni blagor indijanskega naroda, marveč jim je prav tako bil pravi oče v gospodarskem ozi-ru, ki je po očetovsko skrbel zanje, da so dobili kulturo in življensko zboljšanje v vseh ozirih zapuščeni in izkoriščani revni Indijanci. Dalje bo igrana vloga, ki ima pomen za vsakega Jugoslovana. Ta vloga bo prikazala pod imeni : Pupina, Tesle in Meštrovi-ča, da so vsi Jugoslovani doprinesli, deloma po svojih delih in zmožnostih, vsak svoj del za dobro Amerike. Tako bo predstavljen jugoslovanski sin, ki se je povzpel po svojih delih na visoko stopinjo kulture in slavnega imena. Vsa dejanja bodo stokrat popolnejša in vse drugače ime-nitnejša, kakor se da opisati. To, kar je tu zapisano, je le od daleč nekoliko pojasnjeno, kako se bo to vršilo. Med dejanji bo tudi godba in petje. Za te vloge se vežbajo že par mesecev, prepisavajo in zopet izboljšujejo vloge, da bodo po vsebini resnice primerne in take kot moro j a biti. Za to so v ta namen najeti umetniki, kakor so umetniki v igrah na odrih mestnih gledališčih. Sam moram spričevati, da je to delo ogromno in nehvaležno, če bi kdo računal, da bo za to plačan, bi se daleč zmotil. Več kot plačilo velja to, da se bo enkrat pokazalo javnosti, kaj so narodi doprinesli za Ameriko, to na eni strani; na drugi strani pa to, kaj lahko narodi tudi sedaj, v t o j nem času, lahko pripomorejo k zmagi zedinjenih vojska napram nacijskem in fašističnem imperiju. Za to je ta prireditev tako važna in pomembna! Vse premalo se je o tem do sedaj še pisalo. Ameriški dnevniki so to že prav dobro opisali, cleve-landski dnevnik Plain Dealer je imel o tem fin uredniški članek. Cleveland News je imel fin članek na prvi strani v soboto, 25. julija. Plain Dealer pa v nedeljo 26. julija in v pondeljek, 27. julija. Naši dnevniki naj zadevo razjasnijo in narod za ta dan povabijo. Ker bodo ta dan dospeli višji uradniki iz stolnega mesta Wasningtona in iz državnega urada v Columbusu kot ameriški zastopniki. Prav tako tudi jugoslovanski ministri. Torej je naša dolžnost, da se mi vsi pripravimo, da bomo navzoči. Tole si zapomnite: Za nami bodo imeli še drugi narodi na isti način svoje nedelje povrsti. Ali nas ne bo zeblo, če bodo drugi prihiteli v večjem številu in z boljšim programom? Mi smo do danes znani, da smo sila, kadar kot narodna skupina nastopimo. Dajmo torej ohraniti ta kredit in ta ponos na katerega so ponosni tudi uradniki mesta, ki so nam panudili prvo priliko. Za to je potrebna, da poku- pimo par tisoč vstopnic, ki so v ta namen naprodaj. Te vstopnice bodo prišle prav vsakemu, ki bi rad imel sedež za tako imenitno in dolgo predstavo. Dalje: Te vstopnice naj bi rojaki, trgovci in drugi pokupili v dobro in na čast materam, katerih sinovi so odšli v.armado. Na ta način bo stvar dosegla svoj cilj in ves program bo postal veličasten. O vsem tem boste v nekaj dnevih čitali, ka ko se bo vsa stvar izvrševala po odborih, ki so odbrani v ta namen. Sedaj je prišel čas, da se pokažemo! Jugoslovani, na dan! Anton Grdina, predsednik J. K. Vrta. LokaInidbor¥?JPO-SS Lokalni odbor št. 2 Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenska sekcija, ima tudi svoje pododbore, ki pridno in vestno delujejo. Tako se je dobro izkazal pododbor v" Maple Heightsu, pododbor v Collin-woodu, a sedaj so prišle na vrsto naše zavedne in usmiljene Slovenke v West Parku, ki tvorijo tamkajšni pododbor. Zavzele so se z vso dobro voljo in trdno zavestjo, da morajo nekaj pomagati našim revnim in bednim bratom in sestram v zasužnjeni domovini. Ta pododbor v West Parku tvorijo požrtvovalne in odločne Slovenke, katei'ih imena so: Cecilija Brodnik, Josephine Bizjak, Mary Makse, Mary Ho-sta in Angela Prišel. To je prvi odbor naših ameriških Slovenk, ki so se organizirale v naselbini ter šle nabirat denarne pri spevke od hiše do hiše. Čutile so v sebi sveto človeško zavest, da je potreba pomagati našemu narodu v domovini. Niso se ustrašile dela, pregovarjanja in prosjačenja, ampak so šle na delo, kakor so se dogovorile na seji. Na zadnjo sejo so prinesle $241.22, kar je zelo častna vsota za tako malo naselbi no. Darovali so sledeči: Po $5— Družine: Bizjak Math, Brodnik Leonard, Brodnik Steve St., Gabriel Frank, Hosta Anton st., Koželj Frances, Kuhar Marko, Prišel John, Tomažin John, Santa George in društvo Maccabbees, West Park Tent, št. 557. Po $4 sta darovala Sankar Joseph st. in Žnidaršič Luke. Po $3 so prispevali: Gabriel Joseph, Katič Peter, Papež Joseph in Zrnel John, Augustin Joseph je dal $2.50. Po $2 so darovali: Košak Frank, Kožuh Lovrenc, Križ-mančič John, Makše Frank, Mirtič Andrew, Pelčič John, Prijatelj Agnes, Potrebuješ Frank, Šinkovec Louis, Škoda Anton, Sušel Jack, Tomažič Joseph, Weiss Mike, Zalar Edward, Zakrajšek Matevž, Ze-bevnik Jennie, Zupan Frank, Zupančič Matija in Zupan Paulina. Jožel John je dal $1.80; Mlakar Jim in Poturica Math sta darovala po $1.50; Strekal Joseph st. je prispeval $1.25. Po $1 so darovali: Augustine Johanna, Augustine A n t o n, Barberič Tom, Bolta Stanley, Buh Anton, Blatnik Frank, Brodnik Steve, ml., Cimper-man John, Chesnik Jack, Daff-ner (Mrs.), Flandera Rudolf, Golič John, Golič Anthony, ml., Hays Chas., Hosta Marie, Hosta Anton, Hočevar Matija, Hunter Jos., Intihar George st., Intihar Joseph, Jesenovec Mary, Jurca Rudolf, st., Kave Frances, Kathrein Celia, Kmet Jennie, Komačar John, Kotar Joseph, Klun Joseph, Kovač R., Klun Gottfried, Kukec Anton, Lach Frank, Lach Anthony, Lunder Joseph, Lunder John, Lunder Louis, Maletič Ljubomir, McKenzie Joseph-, ine, Mišmaš John, Mencin Frances, Petek Anthony, Peru-šek Peter, Perušek Jakob, Phillips Mamie, Pozelnik John, Race Frank, Rahne (Mrs.), Sa-mich John, Sankar John, Sesek Frank, Šinkavec John, Slokar Josephine, Snedec Mary Strle Frank, Šuštaršič Jakob, Slabe Paul, Tisovec Joseph, Tomazin Jim, Vehar Anthony, ml., Vidmar Edward, Vidmar Jack, Zalar John, Zakrajšek Edward, Zakrajšek Joseph, Žabec Anton in Zupan Leo, st. Po 50 centov so prispevali: Brodnik Helen, Mrs. Felicijan, Glau Bertha, Gustin August, Kuhar Joseph, Legan John, Škoda Albert, Strekal j Joseph ml., Vrtačnik John, Vuk Anna, Zakrajšek Anthony in Zakrajšek Rudolph. Po 25 centov so prispevali: Jesen Edward, Maver Jennie in Race Vincent. Mrs. Mary Makše je darova-vala dve prevlaki za podzglav-nici (pillow cases), za kateri se je prodalo listkov za vsoto $25. Preostanek od večerje $7.56; Frank Makše in Frank Košak nabrala pri večerji vsoto $13.36; skupno nabrale po hišah $195.30. Skupna vsota je $241.22. Hvala lepa vsem dobrosrčnim Slovencem in Slovenkam v West Parku, ki so se tako zavzeli za naše bedne rojake v domovini. V Clevelandu so do 29. julija prispevali še sledeči: Društvo Carniola Tent, št. 1288 T. M. lepo vsoto $50; Mrs. Fany Novak, ki v resnici čuti bolest in grozodejstva v domovini je že v drugič darovala v blagajno pomožne akcije; sedaj je izročila vsoto $40. Hvala, Mrs. Fany Novak! (Da bi se vse Slovenke tako srčno zavedale). C. B. Tood, župan mesta Willoughby, O., $10; Louis Dular, poznani kulturni delavec, ki je odšel k vojakom, je daroval tudi $10. Po $5 so darovali: Društvo št. 103 ABZ v Collinwoodu, Matevž Mesec, John Voglar, Zora Petruška, družina Frank Pečjak in družina John Tavčar. Anton Ba-vec je prispeval $3. Po $1 so' darovali: Mrs. in Mrs. John Zaje, Anton Kovačič in Jakob Knap. Skupno $146. Hvala vsem v imenu trpečega naroda v domovini. Slovenci in Slovenke v Clevelandu in okolici! Veliko vas je še, ki niste darovali ali prispevali v pomoč rodni domovini. Zganite se sedaj in dajte, kolikor pač morete. Poskrbite, da bo vaše ime kaj kmalu priobče-no v naših listih med onimi, ki so darovali v sklad pomožne akcije. Za odbor: Janko N. Rogelj. -o- Euclid Rifle Club Ce se Newburžani tako vneto pripravljajo na ofenzivo proti Barbertončanom, kot se naši fantje, potem bodo zavezniki (naš klub in newburški) gotovo zmagali na 30. avgusta v Rittmanu, O. Da se res vneto pripravljamo na tekmo kaže in dokazuje to, da smo zadnjo sredo v pol uri predihali cel sod ječmenovca. S tem je že precej rečeno in Bogu potože-no od strani onih, ki so prišli prepozno k ofenzivi pri kantini, pa so morali biti v tisti strašni vročini na racioniranju. Se reče, saj je prišlo morda povelje iz Washingtona, da ne dobimo več kot en sodček vsako sredo. Po dolgem času nas je pose-til tudi naš dober in zvest član John Zulich, katerega smo takoj komandirali v polkovno pisarno, da je "skor kipal." John je pa za tako delo preveč po- šten, kar je razvidno v tata mojega streljanja Tonetu Gubancu se Je polomila, kar je ime'0 sledico najmanj štir,( manj, kot običajno str{' Frank Kramer počas' normalno roko. Še Par' sov in 25 jih bo imelllS V sredo jih je premah sar že dolgo ni dosegi se mu le šperklapa neP" 30. avgusta ko bomo proti Rittmanu. General Timošenko newbnrški Fortune) je| val, da bi v soboto p?^. gustom zasedli viš'ne Rittmana in v nedelj" J strani hkrati planili P h" bertončanih. Naš cun zasedel strategično rittmanškim klancem,5 ška stotnija pa višine11 jatlovo farmo. Ce bi ^ dobiti na posodo en P8' tankov ali vsaj kak P° kanon, da bi prodira'1' Shermana ž njim, bi),e pek. No, se bo že ka*0! vilo. Zadnjo sredo smo tal1" ljali: Mandel .......... Sepic............'' Gubane ..........•' Kramer.........."'! Plesec ...........•' Kramer.......... Baraga ..........''' Kastelic .......•■'' ' Levstik ..........'' Markolič.........'' Kramer ........••'' Mack........... Rose............ ' Debevec .........'■' Gubane........••"' Mack.......... 5 Rose ...........••• Kramer......... ; Debevec ........•'' Kastelic ....... -ol-r-J ' Prestolica sovjets^, ' ske republike je mes^ i llWICJ^ ) TfJ? t' A Jm m ' HI % '■■MA fcf iSK f- i rfM^S^ if ubbbBhB Judek je obratov^ j; no v nekem mestu- ^ ] varni je dolgoval ve.( denarja. Ker je m'11^ secev in Judek ni P if na, je poslal tovai'J1 zastopnika, da i"aC ^ i Ko je zastopnik Pre°i: jo tirjatev, je Jud^J: dvignil roke in zaJ'a,Jf "Žal mi je, ampJJ' > morem poravnati T i "Kdaj boste pa « i li?" 0 4 i "Ne vem natanOj. \ jt ■ veste kaj, pošljite 1 ' en tisoč cigar, ker ^ > ga kmalu pošla." a * i Zastopnik pravi: , i i bom vrnil v New ^ ^ !< izročil v uradu va^ej Judek si je ves ^J k ■ ke, da je zopet naple narja. J & Ko je prišel zast0^ York, izročil novo h tisoč cigar, obenem. p ^ vedal, da Judek nl fjj prejšnega računa, ]e zojavila Židku: J . "Kadar boste P1^ račun, dobite drug® J J Judek je pa brz°j ^ ^ "Kaj se vam meša ■ ^ ? go vendar ne I cigare." Z izgnanci okrog Afrike Piše Franc Gabrovšek PO RUDEČEM MORJU Po šestih tednih so nas naložili na vlak in potegnili spet v Kairo. Od tu pa hitro v Suez in na ladjo. Rdeče morje nas je spominjalo na Mojzesa in njegov prehod, vročina na tem morju pa na žejo Izraelcev v bližnji Sinajski puščavi. Vozili smo skozi to morje res v taki vročini, da so mnogi mislili, da je ne bodo prenesli. Kdor je mogel po noči na krov iz kabine, vsak si je postal zunaj. Ni pa bilo za vse prostora. Pa je kmalu minilo. Prešli smo Port Sudan, kjer smo naložili laških ujetnikov za Južno Afriko; pogledali v Aden, kjer je ladja dobila goriva in kmalu smo bili čez Ekvator. Nikjer se nismo ustavili do Durba-na. Tu je bil presledek, ki nam je res dobro del. Ves čas smo na ladji morali nositi rešilne pasove in ves čas smo imeli zatemnitev. Z ladje se ni smela videti nobena luč. Zato smo bili veseli Durbana, ker smo tu spet prišli v razsvetleno mesto. Zanimivo pa je bilo za nas tudi to, da smo od bližje videli afriške črnce v njihovem vsakdanjem življenju. Odpeljali smo se celo v naselbine, kjer rod Zulu še živi svoj stari način življenja, in kjer se ne sme naseliti noben Evropejec. Tujcu, ki pride v to naselbino, kažejo svoje koče, svojo obleko, svoje staro orožje —■ vse seveda za denar. Torej nekaka razstava ali muzej. Pri tem ne morejo utajiti, da civilizacija hitro spodriva, kar so imeli dobrega od starine, človek se vprašuje, ali je tem narodom evropej-ska civilizacija res v dobro. Ali ni morda prišla prehitro, brez prehodov in bo samo pokvarila njihovo naravno življenje.. MED AFRIKANCI Po treh tednih vožnje smo pri-vozili okrog Kapa Dobre nade v Cape Town. Mesto leži pod Mi-znato goro in ima zelo lepo lego. Razteza se daleč ob obali, ki jo krase števil«©-ralale vile. Mesto je vseskozi moderno, četudi na prvi pogled čutiš, da si v Afriki. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV ■WW Tu je vse kar je ostalo po vojni virhi, ki je divjala skozi El Alamein, mesto v Egiptu. Vse kar je ostalo od tega, mesta je železniška postaja in par barak v ozadju. —•^^xxzxnixxtiiiiixiixixiixirxTxrxxTxxTi • Mai- « ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ;ldel in slišal. V Osaškem T ii 'tabori. s rl »i slavni beli brat naj mir- ji «s ezdl z nami na Buttlerje- n ilfrmo! Tudi rdečelasi je , n L Omenjen s svojimi tram- n P' j p :o> Buttlerjevo farmo -? S v •Pi -.?» rt d ' n 1 ; Firehand je nalahno za- zi i«ž, d *Povi —t Napasti jo mis- n 6 u. Zato s0 se zbrali v Osa- s< k0tu-! Za rafterji pri- j< f t: Vvrsto farma in kdo ve, Ij > eje kanijo A ,l! , °d Pa ve moj brat, da s< c cornel na farmo?" S1 1,11 ^oril je o napadu v tabo- č< tf, lumply Bill je prisluško- si 2t , k J0-? Kedaj pa misli k 'i armo?" « e Jst. Popoldan odrinejo, n ;0 1 Pa menda misli pono- v; i fefti t>, • ^ Je kimal orjak in b poy1,8? se mu zamislile, n ., j, ®duj, kako si se sešel z .. ^j. ^ijeli so te —d ,, so okoli ognja in po- ž< ,. )a Je Pripovedoval. v ., k™^ so me. *Obiskal • • ]et kakor vsako leto n ttiorf- S sv°J'imi bojevniki z; ''' ^al{0r Pravimo mi ■ ■ io\e U vkotu. da počastimo j' Pad?aŠih b°jevnikov, ki so a pl/ .v boju. Pa so izne- v ' oSe nad nas trampi, č Mi, v? ^ih ljudi, nas pa r ' 'l^110^ so nas mislili do v ' iftluš ]laztrgal sem jermen ž' ' "a Bii]' ^pot°ma sem nale- 1» ■ n 1)a , a> na strica Gunstic- p '' los« t oltožca. ki ima tvor ti .. ^ \ smo in osvobodili ■ ■ astj f.da mislijo trampi -t: ' Pa pohiteli, da b Mn^°Buttlerja.'> n J1 > t)et tSl ušel> to je zasledo- k JKpel■rampov —? 1)0 sem v \ )§.» 1 Za teboj, kajne?" I Jpn tyi . . e ■'Se?-. sta taborila Bill in n rfra' IV k [j Jiju av tukaj sem naletel 8 ^ Salo' • . 1 » :lej,„ u prej Ju je našel j k h A f brat ^P^ odkod Pa ve Vse to?" se je čudil 1 llC llt C Ti dni sem za petami že t J*k Bear^m' jezdili smo ob j yT^iiie erJu navzgor do s il^sliii . h rafterjev, ki so 1 T Stevii 1Zr°pati trampi, jih ] f! isii J p9bili> drufcri Ph s0 1 ifj com , 2 njimi vred tudi 1 'I't^acv i Davi 81no zapu- ] j 'li v rT ear River i se na- : " kot- In tule smo 1:L lV' Z.,1*1 trampov—." ^ hi nKa Je prekinil BiH, 1* lSje Je3te> da so bili tile % , crampi __?>> iu ^." Koaček papirja jih je lfSeli • Je žepa kos časo- ^Nali ; i ^ Vh, Ste sicer trampe llf,' ičkaj'L Pobrali, kar je bilo ^Nrli ?no' tale papir pa ^lSwb ■tut0?" ,, casoni Je' 0zir°ma samo J ki je8a- ih na njem čla-'UiVatn Jf° zanimiv. Pre- /č^hi v and i* bral "• -a ie ^nusar Zedinjenih rli nedavnim časom >jen h neŠek v razmejitvi el ki je kar ne- ea je zakrivila , ba pa malomar- :>' 1 Zvenih uradnikov. lIV?in^ulado' da le« sre-" v> C?, ržav dežela, ve-' h ki !raSlkatera Zvezna dr-ne vlade ne TkfV 2a prav "i last ^ k/6 Zanimivi kos de- 'i eu .^ilj i men štirikot, štiri- :«Hsivkin stopetd,e" f H : skoraJ štiri mili-pVo Leži pa med ^>ko ^torijem in No-' Severn0 od države Texas in južno od držav Kansas in Colorado. Pokazalo se je, da so pri javni razmejitvi na tisti kos dežele pozabili, oziroma da so napačno izračunali — meje sosednih držav. Dežela ni prideljena nobeni državi, nima vlade in tudi ne sodstva. Zako- S na, pravice in davkov ne po- ri zna. Komisar poroča, da je de- 6i žela ena najbolj rodovitnih in najlepših na vsem zapadu, po- p sebno sposobna je za živinorejo in za poljedelstvo. Tudi ob- št ljudena je. Toda "svobodni cl Amerikanci," ki tam živijo, ni- B so miroljubni poljedelci in pa- cl stirji, ampak krdela postopa-čev in brezposelnih ljudi, konjskih tatov in roparjev, ljudje, V ki so se skregali z življenjem, a-ki so jim tla prevroča po drugih državah, vojaški in politic- M ni begunci, ubegli kaznjenci, iz vi vseh koncev so se pritepli. Strah so sosednih držav, pose-bno živinorejci mnogo trpijo od d njih. In sosedje nujno zahtevajo, n da vlada poseže vmes, da pre- si žene roparje in uvede urejeno t( vlado in sodstvo." Kar je bilo rdečih, so malomarno poslušali, beli pa so se p začudeni spogledovali. "Ali je kaj takega mogoče?". S je vprašal Lord. p "Sodim, da je res," je odgo- d voril Old Firehand. "Pa končno je vseeno, ali je poročilo s1 resnično ali izmišljeno. Pogla- C vitno je, da bo le tramp nosil v z žepu tak članek in še tako daleč na zapad. Iz njegovih pa- i pirjev sem sklepal, da so bili ri tisti ustreljeni ljudje trampi. Ko smo prispeli in našli g •trupla, smo seveda koj razume- s, li, da so se trampi spopadli z nekimi drugimi ljudmi. Preis- i kali smo trupla in brali sledo- r ve ter končno zasodili takole. Dva bela sta taborila v dolini, k eden dolg, drugi majhen. Nji- r ma se je pridružil tretji belo-kožec in pojedel ostanke srn je- i ga stegna. Streljali so za po- j skušnjo in ustrelili dva orla. _ Tretji belokožec je dokazal, da je dober strelec, in prva dva sta ga sprejela v svojo družbo. Ne dolgo potem je peš pri-hitel Indijanec, na begu je bil, od Osaškega kotu je prišel, pet trampov ga je zasledovalo. Prijatelj si je bil z belima, zasedli so bližnje griče in postrelili trampe, pa odjezdili. Indijanec si je izposodil konja od ubitih trampov, štiri konje so vzeli prazne s seboj, Po ovinku so se splazili na Osaški kot, najbrž da bi napadli trampe. Sklenili smo, da jim pomagamo. Ker pa se je medtem naredila noč in ker sledov ni bilo več videti, smo še utabori-li kar na mestu, da počakamo ; na drugo jutro." "Jako natančno ste prebrali • naše sledove!" je dejal pohvalno Bili. "Cisto tako je bilo." i "Ce nam je mislil naš beli ) brat pomagati, zakaj pa naju i je napadel?" je vprašal poglavar. "Ker sem nujno zasodil, da 3 ste trampi." "Kako to?" "Zvedeli smo, da se zbirajo trampi v Osaškem kotu. Pet jih je odjezdilo in zasledovalo ti Indijanca. .Padli so, niso se več ti vrnili v tabor. Njihove tovari-ri še je zaskrbelo za nje in zelo i- verjetno je bilo, da so poslali a pomoč za njimi. Postavil sem "- straže in prejel vest, da se nam '. bliža četa jezdecev. Veter piha 1- od Osaškega kota sem, že od 5- daleč smo vas slišali. Moji raf- ter j i so prijeli za puške, z ie Drollom pa sva vam šla napro-st ti. Dva od vas sta razjahala in 2- šla na poizvedovanje. Zgrabila i- sva vaju." "In kaj namerava storiti moj i- beli brat? Zasledoval bo tram-d pe?" > "Da. Obračunal bom z nji-'e [mi." AVGUST 16.— Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 16.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovi farmi. 23.—Zveza slovenskih društev Najsv. Imena v Clevelan-du priredi Katoliški dan na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 12.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v avditoriju SND. 19.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND. 26.—Jugoslav Camp, št. 293 WOW ima plesno veselico v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 37 ABZ priredi proslavo 40-letnice obstoja v avditoriju SND. OKTOBER 10. Honor Guards of SDZ, ples v avditoriju SND. 10.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Mladinska godba fare sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples. 1 16.—Carniola Hive, št. 493 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 17.—Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 24.—Carniola Tent, št. 1288 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 25.—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava in ples v avditoriju SND. 31,—Društvo sv. Katarine, ZSZ, plesna veselica v avditoriju SND. 31.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v Slo. venskem društvenem domu na Recher Ave. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica, opera in ples v avditoriju SND. 7. — Društvo Clairwoods, št. 40 SDZ ples v avditoriju SND. 8.—Društvo Kras, št. 8 SDZ praznuje 30-letnico ustanovitve v Slovenskem . domu na Holmes Ave. 14.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 15.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti. 15.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd. 21.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. ' 22.—Dramski zbor Ivan Cankar predstava v avditoriju SND. 28.—Plesna veselica Junior lige SDZ v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 6.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne, j 20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND. 20.—Mladinski pevski zbor Škrjančki priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28.—American Jugoslav Veterans, prireditev v avditoriju SND. 31, — Silvestrov večer slov. nar. doma in Klub društev SND v obeh dvoranah SND. -o—-— Alaska je izvozila od leta 1867 za $1,250,000,000 rib, ko-žuhovine in zlata. 1942 AUGUST 1942 jSttlMo IT. Th JFr S« 1 m i H 3 ti l5 J T m H1 um B 114 115] 16 17 18 19 20 2li|22 m 126 27 28 29 Gornja slika jei bila, povzeta na bojišču v bližini El Alamein v Egiptu. Nemški v o-jaki so imeli tu veliko neprilik, posebno kjer so jim prišli nasproti domačini-vojaki, katerih od sonca ogrena telesa je kaj težko razločiti od puščavskega peska. Poleg Angležev in Afrikancev, šl ki govore "afrikanski" jezik, so- ti roden holandskemu, je mesto s^ polno "barvanih" ljudi in črn- šl cev. la Afrikance smo včasih imeno- n vali Bure. Pred 40 leti so se bo- št rili z Angleži, kasneje so znjimi r( skupaj ustanovili angleški dominion Južna Afrika, ki ga sestavljajo štiri pokrajine Transval, F Orange, Natal in pokrajina Cape f Town. Med belci imajo Buri ve- n čino, tudi predsednik vlade je iz k; njihovih vrst. Zelo pa se še po- vi zna sovraštvo proti Angležem, ni Morda je večina teh Burov da- n nes proti vojni. Tako se mašču- j( jejo stari grehi. Za tujca pa so T zanimivejši takoimenovani 'bar- S1 vani" — colored — ljudje. To tc je mešanica med raznimi afriški- vi mi rodovi, pa tudi med belci in t< črnci. To je danes rod zase, ki n pa govori afrikansko-bursko. Nihče jih ne mara, ne Evropej- n ci, ne domači črnci. Tudi politi- P čnih pravic nimajo. Te so v Južni Afriki samo za belce. n Dvomljivo je, če ima ta mešani u rod kako bodočnost, četudi jih Sl cenijo na 700,000. Bopine Ban- v tu. Teh je blizu 7 milijonov in P so tako v ogromni bodočnost pa i' imajo domači črnci iz raznih ro-dov jezikovne skuvečini. To ni- k so kaki zabiti ljudje, ampak po s naravi nadarjeni. Danes ne po- s menijo še nič, ker nimajo političnih pravic in ker je njih iz- v obrazba nizka, toda v 50 letih v bodo vladali v tej pokrajini. Gle- č dal sem njih naselbine v Wor- 0 cestru, 170 milj od Cape Tow- t na. Njih življenje je res pri- a prosto, toda kar čuti se, kako so l1 željni izobrazbe. Nauče se hitro k brati in prebirajo sveto pismo i v svojem jeziku, nauče se pa hi- r tro tudi afrikanščine in angle- 1. ščine. Tu je polje za katoliško l Cerkev, da bi mogla te po izo- z brazbi hrepeneče ljudi obrniti v v pravi tir in da jih moderna ci- I vilizacija, s katero prihajajo hi- t tro v stik, ne pokvari. Cerkev č stori mnogo za to bodočnost, c Vse evropejske narodnosti ima- c jo doli duhovnike in razne sestre, t ki imajo pripravljati za bodočo Č setev in žetev. s MED NIGERCI r Po dveh mesecih je prišla od- 1 ločitev, da grem v London. Naš c minister Krek je že prišel tja in l jugoslovanska vlada je dobila 1 zame in za 10 drugih Jugoslova- \ nov pri angleški vladi dovolje- J nje za pot iz Južne Afrike v An. ' glijo. Ta pot ni prijeten izpre- 1 hod v sedanjih časih. Ladij -manjka, ker vse vozi vojaštvo in ; živež križem sveta, pa zmeraj ' katera tudi izgine ob nemških napadih. Dobili smo lepo poljsko ladjo "Sobieski," ki vozi v angleški službi in smo jo že poznali iz Durbana. Nismo se vozili sami, ampak v spremstvu drugih oboroženih ladij. Na ladji smo imeli črne angleške vo- ■ jake, ki so se vračali v Lagos, glavno mesto Nigerije, iz Abe-sinije, kjer so v glavnem opravili svoje delo. Angleški častniki so jih zelo hvalili kot pogumne in disciplinirane vojake. Tudi na ladji so se držali vzorno. Le enega niso prenašali — vojaških čevljev. Večinoma so bili bosi. Tudi k maši so prišli I zjutraj — bosi. Na ladji sem' namreč lahko maševal, ker je bi- j la ladja poljska, ter je imela oltar in svojega duhovnika. Veliko število črncev je bilo katoliških in so prihajali tudi k sv. obhajilu dnevno v lepem številu. Imeli so tudi svojo godbo, ki nam je vsako popoldne zaigrala. Dvoje nas je pri tem posebno zabavalo. Radi so zaigrali staro popevko iz evropskih velemest:; "O dona Clara." čudno se sliši j iz zamorskih flavt in trobent!j Druga posebnost pa je bila, da je vseh 20 godcev stalo bosih, čevlji pa zraven nog. Prvič smo se ustavili v*mestu Lagos, kjer smo imeli pet dni priliko ogledovat črnce Jaruba-plemena. Imajo v mestu več črnskih duhovnikov, s katerimi je škof zelo zadovoljen, imajo pa že tudi nekaj svoje inteligence. Ko sva bila z dr Angjelinovičem pri škofu na obisku, se je pripeljala na obisk v svojem avtu zdravnica črnka, ki je končala svoje študije v Dublinu. Ti črnci torej niso tako neumni ljudje. PROTI LONDONU Druga težja postaja je bil Freetown, štirinajst dni smo morali čakati v tem velikem, pa malo izdelanem pristanišču, čakati smo morali na določen konvoj, ker je postajalo vedno bolj nevarno. To čakanje v vročem in mokrem ozračju je bilo nepri-jetneje kot nevarnosti na morju. Tam smo sicer morali vedno nositi rešilne pasove, pa smo se na to tako privadili, da smo na nevarnost že malo mislili. Iz Free-towna smo zavijali proti zahodu, nismo pa vozili naravnost. Včasih smo zavijali na jug, včasih na sever, včasih ves konvoj skupaj, včasih smo se ločili — kakor so bila pač naročila. Kje se nahajamo smo morali le bolj uganiti. Višji častniki o tem niso nikdar govorili s potniki. Za-vozili smo zapadno od Azorov proti severu in se potem bližali irski obali. Tu so nas pozdravili prvi aeroplani, ki so prišli konvoju nasproti. Po 46 dneh smo končno pristali na Škotskem. Vprašal boš, kako je sedaj tu v Londonu. Po tem, kar smo vse poskusili na poti, moram reči, da ni slabo, če pa začne kdo ogledovati mesto, se zgrozi nad tem, kar so napravili nemški aeroplani. V tisoče gre število hiš, ki so porušene do tal. Koliko je drugih poškodb. O ubitih in ranjenih, v pogoriščih speče-nih itd. — nihče ne govori. To ljudstvo je vztrajno in potrpežljivo.. Vzdržali bodo vse — in zmagali. Govoril sem pred dnevi z neko gospo o teh napadih. Pripovedovala je, kako so se zatekali v zavetišče, kjer je prenočevalo čez 200 ljudi. Sklenila je, da ne gre več v te prostore, kadar bo alarm. Res je pgoumno ostajala v svojem stanovanju in čakala češ: kar bo, pa bo. Pristavila pa je, da je bilo včasih res strašno, ko je udarjalo celo noč in ni bilo mogoče zatisniti očesa. Vedno bolj se pozna Londonu vojska tudi po tem, da marsičesa, kar je poprej Anglež imel —- nima več. Tudi hrana je vsaki dan — slabša, četudi se zaenkrat ni bati, da bi bil kdo lačen. Mnogo, mnogo ljudi pa je pobegnilo iz Londona. Zlasti otroke so odpravili v šole po deželi. (Dalje prihodnjič.) i j For Victory... I J U.S. DEFENSE BONDS ; STAMPS MALI OGLASI - Kletke (folovži) naprodaj Kdor si želi nabaviti kletke - za kanarčke, se nudi ugodna - prilika. Na razpolago imamo: Ena velika kletka za preleta- - vanje mladih kanarčkov, v ob- - segu 14 čevljev dolga, štiri čeV-i lje visoka in tri čevlje široka, -t j Dve malo manjši, tudi za prele-. j tavanje mladičev. Dalje 21 _ kletk za rejo ali parenje; 36 za . samce (shelf) kletke. Vse klet- ke so napravljene iz posebnega r_ lesa in žice ter so zelo praktič-ne. Oglasite se po 4. uri popol-i dne na 15413 Luckriov Ave., ali j pa pokličite IVanhoe 1229. ^ _(Aug. 3, 5, 7.) o VSE KARKOLI ;:ise potrebuje od zobozdravnika, H j bodisi izvlečenje zob, puljenje -! j zob in enako, lahko dobite v va-a še polno zadovoljstvo pri dr. | Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je na-u j rejeno, kadar vam čas dopušča, ni j Uradni naslov : a- DR. J. V. ŽUPNIK n-i vhod na 62. cesti, Knausovo poje'slop je. (Aug. 3, 6) paymaster P vam vsak dan prinaša v hišo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo Ell Ko mu je Mihail Petrovič prinesel ugodni odgovor Mili-čin, je olajšano vzdihnil in ni še minila dogovorjena polovica ure, ko je bil že pri stopnicah terase. Vsa v belem in z rožo v laseh je Milica sedela na nizki ograji svojega balkona. Bjla je videti v skrbeh in zamišljena in mehanično je trgala cvetlico. Ni dvignila oči, ko je grof stopil pred njo in se globoko priklonil; težko jo je vznemirjala misel na nenavadno slučajnost, po kateri je postala grofova nevesta. — Ali smem upati, Milica Jurjevna, da /potrdite besede svojega deda in hočete zares postati moja žena? — jo je vprašal po trenotnem molčanju. Glas mu je bil miren, samo pogled je izdajal notranji ne-mir. Milica je odločno dvignila glavo. — To je res, le če se vi, grof, zadovoljujete samo z mojim prijateljstvom in spoštovanjem, ker vas ne ljubim. Berenklau se je pozorno zagledal v njeno bledo in razburjeno obličje — To vem in zdi se mi docela naravno, vaše prijateljstvo mi je dovolj no jamstvo naše bodoče zakonske sreče. Ljubezen je muhasto ču vstvo; vzplamti in ugasne kar tako, da ne veš za vzrok; poleg tega je to čuvstvo tiransko, ker žena, ki je zaljubljena v svojega moža, ga gotovo muči s svojo ljubosumnostjo in s svojimi muhami. Spoštovanje in prijateljstvo sta trdna temelja, na katerih je mogoče zgraditi skladnost življenja. Milica je pričakovala, da bo začel ugovarjati in jo bo moledoval, naj ga vzljubi vsaj v bodočnosti; ko pa je slišala ta mirni odgovor, ga je začudeno pogledala. —Zakaj ste me prosili za roko? Zdi se mi, da me tudi vi ne ljubite? — je rekla s pretr-ganim glasom. Zagonetni nasmeh, ki ga Milica ni mogla trpeti, je šinil grofu preko obličja. — Iz sebičnosti, ker hočem imeti popolno oblast nad lepo in razumno žensko. Vam se do- PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Preizkušena zdravila proti glavobolu MANDEL DRUG STORE 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 500 MandePs Headache Tabs SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po poŠti hiš zdeva, da vas ne ljubim? Mogoče je tako, ker globoko in ne-izpremenljivo ljubezen si je treba zaslužiti, in to boste mogli doseči sčasoma, ko bova združena; toda v meni ste zbudili živo zanimanje, iskreno prijateljstvo in globoko spoštovanje. To je dovolj, saj mi tudi vi ne diiste več kot toliko. — Čujte, grof! kar mi govorite, je drznost! Vi me prosite, naj postanem vaša žena, istočasno pa izjavljate, da me jemljete iz sebičnosti, samo zato, da pridobite oblast nad menoj, kakor da sem kakšna reč ali kakšna umetnina, a vašo ljubezen da si moram zaslužiti, ko postanem vaša žena. Čudna že-nitev! Da jaz vas ne ljubim,— je naravno: saj ni nobena tajna, da je podlo dejanje izrulo iz mojega srca nekega drugega. Zato je na vas, da napravite vse možno in si pridobite mojo naklonjenost. — Kdo pa vam je rekel, Milica Jurjevna, da si ne bom prizadeval zavoj evati vaše srce in si pridobiti vašo ljubezen? Toda priznati morate, da se je naša zaroka sklenila v izjemnih okoliščinah, ki se odražajo v najinih medsebojnih čuvstvih. — Dobro, ne bom se prepira la o tem. Vsekakor pa moram staviti svoje pogoje: prvič se za nobeno ceno nečem ločiti od Marte Sidorovne, a poleg tega hočem vzeti s seboj svojo sobarico Dan j o. — Cemu bi se temu upiral? Jaz se sploh ne bom vmešaval v izbor vaše služinčadi. Marta Sidorovna je imenitna starka, zelo vam je udana, a sčasoma bo bržkone nadzorovala najine otroke. \ — O ne, jaz je ne jemljem zaradi tega; jaz ne morem trpeti otrok in jih ne želim imeti, — je rekla Milica razdraženo in zardevajoč. Grof se je nasmejal. — Jaz pa tako obožujem, to so angeli domačega ognjišča. Sicer pa bo o tem odločala božja volja! Kakšne pogoje naj še vključimo v najino ženitno pogodbo?, — Razen tega, hočem preživeti nekaj mesecev na svojem posestvu v Turovem. — Tudi s tem rad soglašam: rad potujem in z veseljem bom preživljal svoj dopust na vašem Jekaterinoslavskem posestvu. Je to vse? — Vse. Kakšni pa so vaši pogoji? — je posmehljivo in zbadljivo vprašala Milica. — Nimam jih, — se je rahlo nasmehnil grof in skomizgnil z rameni. — Ker pa ste svoje našteli do konca, tedaj moreva smatrati, da je soglasje doseženo? Molče je prikimala in se ni branila, ko je stopil k njej, jo prijel za obe roki in jih prižel k ustnam. Nato je Milica vstala, privzdignila krilo in ga molče prijela pod pazduho. Tako je bilo vse zaključeno in ona je odločila svojo usodo. Pri tej misli se ji je izvil iz prsi globok vzdih, toda grof se je pretvarjal, kakor da tega ni opazil. Vsa rodbina je bila zbrana v sprejemnici, ko sta vstopila ženin in nevesta; obstopili so ju in jima začeli čestitati. Celo generalka je bila takrat prijaznejša in dobrohotnejša kakor navadno, samo Meli in ba-ronesa nista mogli prikriti svoje nevolje in razočaranja. Stari grof Berenklau pa je sijal od sreče ter izjavil, da takoj prevzame svojo očetovsko pravico, in poljubil je Milico na obe lici. Pri večerji je feilo živahno proti vsakemu pričakovanju in vkljub dogodkom prejšnjega dne in vnovič so pili na zdravje zaročencev; toda takrat je bi-a nevesta bledejša kakor prejšnji večer in se je zgodaj poslovila, sklicujoč se na utrujenost. Prvič v življenju bržkone se je Marta Sidorovna resno razsrdila na svojo razvajenko. — Kakšna reč pa je to? Včeraj si se zaročila z enim, danes z drugim! Po tvojem je torej dopustno menjati moškega ka-