Slav, 22
V Trsta, v necMjo 25. Januarla 1920
Letnik XIV
Izhaja vsak dan, odi ob nedeljah ta praznikih, zjutraj. — Uredništvo: nBca *v. Fra-.čižka Asi?kcga Rev. 20, L nadstropje — Bopfcl naj m poiiljajo ured-HJtvu. — Neftaokfiana pisma se ne fprejemafo, rokopisi se ne vračaj«. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik knuoreij liste fidinosil. — Tisk tiskarne Bdinost. — Naročnina znala ni mesec L 3-—, pol leta L 18 — in celo kto L 36 —. — Telefon oredniStva in upfive Stev. 11-57.
Posa&ezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo * Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mn po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1-—. Oglase sprejema inseratnl oddelek Edinosti. Naročnina in rekfamacijc se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v Trstu, ul. »v. Frančiška As. 23-
JvMe zine v
Odkar se je zopet začelo razpravljati jadransko vprašanje na mirovni konferenci, so se ra:'r>i predlogi in protipredlogi stavili tako hitro, da je danes skoraj težko reči, kaj se pravzaprav zahteva s te, kaj pa z one strani. Včeraj smo ofcjavili Lloyd Georgev predlog, za njim .pa jugoslavenski odgovor, tisti namreč, katerega smatra Itali'ja za nesprejemljivega in zaradi katerega hoče baje udejstviti londonski dogovor v celoti, kakor je bil sklenjen leta 1915. Tako so naši čitatelji vsaj deloma poučeni o stvari, kakor -je bila pred začetkom — konca in ponovnim začetkom, ne vedo pa, kako se je sivar pravzaprav razvijala -kajti jugo-slovenske zahteve v začetku sedanjih pogajanj niso bile objavljene nikoli, temveč se .je edinole poudarjalo, da sta bila Trnmbić in Pašič — ne-sprav'jiva. Da naš list ni izpregovoril o stvari, je brlo krivo čudno naključje, da je namreč poročilo našega portskftga dopisnika, .pisano 10. t. sil, »prispelo v Trst šele — včeraj. Stvar se je v tem času sicer že kolikor tolik o izpreme-n:Ia, ali ipreptičani srno, da bo naše čitatelje ludi še sedaj zanimalo, kaj sta zahtevala Trumbić in Pašič pred vrhovnim svetom, da ju je italijansko časopisje preglasilo za taka nnespravljivca«. Naš dopisnik nam je poro Cal:
Pariz, 10. .januarja
Kakor je znano, sta Lloyct George in Cie-menreau na zadnjem londonskem sestanku izrecna Scialoji spomenico, v kateri sta povede la, kaj Italiji priznavata in kaj odklanjata. Natančno .besedno te spomenice ni bilo obelodanjeno; iz Scialojevih izjav v laškem parlamentu .pa je mogoče posneti, kako si 1'rancija in Angina mislita rešitev 1asko->jugo«lovenskega spora. Ta rešitev se v glavnem ujema s zadnjim Wiiscnovim načrtom. Vendar sla Lloyd George in Clomenceau napravila Italiji še ne-krj koncesij. Vse to pa se je zgodilo, ne da bi se zaslišala jugoslovenska delegacija, kakor da se to nje ne tiče. Posamezni jugosloven-ski delegatje so sicej imeli priložnost, -da pri vplivnih članih mirovne konference tolmačijo zahteve jugcslovenske države; ali o načrtih za rešitev n::o bili obveščeni.
Vr očigled novi pariški konferenci, je 5ugo-slovonska delegacija sklenila jasno precizirati svoje str lišće in opozoriti (konferenco na nevarnost reševanja tega prevažnega vprašanja brez njenega sodelovanja in iproti njeni volji. Predvsem ;e zahtevalo, naj jo zasliši Clemcn-ceau. To se je z,godilo 7. t. m. Clemenceau je eleJ.I dzvajar/jem naših »delegatov z velikim zanimanjem in jih pozval, naj izroče o vseh 6pornih točkah pismeno spomenico. Še iisti večer je kila spomenica sestavljena in v seji delegacije odobrena, a po ncči je bila prevedena na f-cnccski in angleški jezik in drugi dan izročena vsem čianom vrhovnega sveta, tudi •— Ni ti: ju, ki se je med tem z Lloydom Georgem vrnil iz Londona v Pariz.
V spomenici se poudarja pred vsem, da je oc.dc či evropski mir odvisen od pravične rešil, e jadranskega vprašanja. Le taki rešitvi bi mogla delegacija prit/diti.
Potem podaja londonsko spomenico na podlagi Scialojevih priobčenj in ga podvrgava bvcH kritiki.
Poka2iuje namreč, da temeljna ideja tega flTiemoranđunva, to je strategično zavarovanje laške meje in vzhodne laške obali, varuje le laške koristi in se ne ozira na potrebo stra-tegičnega zavarovanja naše države, niti na dej-slv-o, da je Italija velesila, ki poseduje veliko vojsko in brodovije, d očim je naša -država šele v razvoju in ima štirikrat manjše število prebivalstva. Nameravana rešitev pomenja zato vel ko nevarnost za našo državo in bi bila izvor neprestinim sporom. Tako stan>je bi bilo neznosno.
To dokazuje potem tudi v podrobnostih. Iz JuVj.rkih. Alp ogrožava Italija dolini Save in Drave in s tem srce naše države, Ljubljano in
Zagreb^
V slučaju vojne ibi bili dalmatinski cltoki brez brambe; sovražna vojna >bi preko njih \drla na našo cbal. Naposled preti vpad še s strani Albanije, za katero bi po londonski po-gcr'oi Italija imela mandat. Vsa naša zapadna nit. ja ibi 'bila -torej nezaščitena,'kar bi naravnost \ac:io na napad. V tem oziru zadostuje D'An-nur.zjev primer. V kljub konferenci in Jasini \IaJi drže puniarske čete Reko, z odobrava-r je.n enega dela laških civilnih in vojašk;b krogov, To se lahko ponovi v bodočnosti, če bi b a naša meja razorožena.
Iz narodnostnega stališča se naglasa, da bi bil slovenski dei našega naroda razkosan, kakor ni b'i Te nikdar. 400.000 Slovencev (in Ih v a tov) bi prišlo pod l'olijo, 200.000 v vmesno državo in komaj ena polovica v na§o državo. Na la način bi ta visoko izobraženi, zavedni šn delavni del našegi naroda, ki se je do da-r. šr:jih dni uspešno upiral nemškemu prodi-i: rju na jadranska morje, doživel tragično u odo in bi postal odprta rana na tej tako važni strani centralne Evrope.
Spomenica govori potem o Reki in dokazuje, da vmesna država ne bi bila sposobna za ž ljenje, a bi z dtuge strani postala pri-bežal išče za vse prekucušhe življe iz sosednih držav, torej nevarnost za Italijo in Jugoslavijo, Živeti more le v zvezi s svojim jugoslo-venskim zaledjem,
Zad ar je tstotalro navezan na svoje zaledje. Čim bi se odstranile deželne oblasti, uradi, Šole i. t. d., bi moral Zader poginiti.
Otoki, ki jih Italija zaliteva, so sestaven del Dalmacije v vsakem oziru.
! Mandat nad Albanijo za Italijo spominja na -mandat Avstrije v Bosni. Posledice bi bile iste. Italija bi bila na Balkanu tuje telo. Kaj pomenja prisotnost takega na lastnem ozemlju, so ravno Jugosloveni izkusili najbclestneje.
to mesto izgubljeno: ko proti 11. uri pred:-poldne odidejo kmetje iz mesta in so uradniki v svojih pisarnah, so zadrsike ulice prazne, kakor da je prebivalstvo izumrlo. *
m blok kaže voljo, da se na široki osnovi sporazume z vlado tudi v ostalih -vprašanjih.
BELGRAD, 23. V nedeljo popoldne se je vršila iaterpariamendarna »konferenca načelni
Taka rešitev ne more prinesti miru. Treba je na?ti torej drugo podlago.
Velja naroda .je neomajna podlaga miru. Konsultacija naroda odgovarja načelu naro'd-ne samoodločbe, iki je :bido od mirovne konference veokralt uporabljeno. Kakor že prej, tako predlaga delegacija tudi sedaj, naj se načelo plebiscita uporabi na vse pokrajine bivše a. o. monarhije, ki so sporne med nami in Italijo. V vseh teh krajih prebiva izobraženo, svoje narodnosti n svojih(koristi zavedajoče ljudstvo. Lahko torej odloči o svoji usodi. Jugoslavija sprejme uspeh plebiscita za -vse sporne dežele. V tem primeru ne bi bilo več iredente niti z ene niti z druge strani.
Ako se to načelo ne sprejme, se vendar ne bodo smele zahtevati cd našega naroda večje žrtve kot ji'h nalaga Wilsonova črta. Po tej črti bi ostalo Italifi preko 400.000 naših rojakov, ki so po nezastarijivi pravici sestaven del jugcslovenskega narodnega ozemlja. Nobenemu zavezniškemu narodu se ni nalagala taka žrtev. Na vsak način je treba temu ljudstvu zajamčiti gospodarski in narodni razvoj.
Preko te črte ne sme segati iaška suvereniteta.
Z ozirom na razmere v Zadru in Reki izjavlja delegacija, da sta to mesti z mešanim prebivalstvom a na ijugoslovenskem ozemlju. Zato morata pripasti Jugoslaviji; vendar se jima zajamči popolna krajevna avtonomija. Pristanišče in železnica na Reki pa morata bi&i pod j r.g o slov enak o upravo.
Glede Albanije se zahtev?/;o najprej neke majhne poprave moje z 1. 1913. Sicer pa se zahteva njena neodvisnost. V Albaniji se najde dovolj razumnih življev, 'ki bodo znali upravo voditi (bolje ko katerakoli tuja oblast.
Ako bi se ne sprejelo to, temveč bi se južni del Albanije izročil tujim državam; potena za-teva Jugoslavija severni del do Drina, na katerega se vežejo najsvetejši spomini našega naroda in za katerega se <je prelilo toliko plemenite »jugoslovensike krvi, zlasti 1. 1913., sko je Sa^Lija izgubila več tisoč, Črnagora pa eno tre-tj'ino svojih, najboljših siinov. Slcadar je bila prestolnica srbskih carjev in je najvažnejše 'gospodarsko središče za Črnogoro in Staro Srbijo in najnaravneijši izhod na morje. Zalo ima Jugoslavija tak interes na tej pokrajini, interes, ki so iga tudd velesile že priznale povodom konference veleposlanikov v Londonu 1. 1913-Tudi regulacija Bojane je največje važnosti za nas, ker se z znižanjem nivoja skadrsktga jezera pride,bi 12.000 do 20.000 hektarjev naj-rodovšLnejjse zemlje, katere dve tret^ni pn^T padala Crj\pgcrcem, Za Skadar bi se dovolil pqpolna krajevna avtonomija.	r
S tako reš:.Lv";o bi dobila Italija skoraj vse po Lahih cibijudene kraje in še 400.000 Jifco slovcnov, zunaj Italije ne ibi ostalo niti to Lahov, kolikor ,je Slovencev v samem Trst tudi oni bi imeli avtonomijo.
Le pravična rešitev omogoči prijateljske noša.je,
V spremljevalnem dopisu je delegacija izrazila željo, da bi io vrhovni svet zaslišal, da more svoje stališče ;tudi ustmeno obrazložiti-
Že drugi dan, 9, t. m., po prejemu te spomenice, je prišlo na Nittijevo željo do sestanka med Trumbičem in Nitt:jem, ki je traijal dve uri in katerega sta se udeležila tudi Scialoja in bivši laški poslanik v Petrcgradu. Te!kom tega sestanka je Nitti marsikaj izvedel, kar so mu menda njegovi ljudje prikazali -v drugačni luči. Izraizil je željo, da bi se razpravljanja nadaljevala, če§: moramo to stvar zvršiti.
Adriaticus.
Pariz, 11. januarja.
Včeraj popcldne, takoj po ratifikaciji nemške mirovne pogodbe, se je sešel vrhovni svet in je dal priložnost jugosdovenski delegaciji, da razloži svege stališče napram jadranskemu vprašanju. Predsedoval je Clemenceau; za Anglijo je prisostvoval Lloy<l George in za Italijo Nitti in Scialc^a. V imenu jugoslovanske delegacije je govoril dr. Trnmbić, V svojem obširnem ekspozeju je pred vsem poudarjal potrebo pravične rešitve laško-jugcslovensikega spora, ker le taka more zasigurati mir. Najpravičnejša rešitev bi se našla, ako bi se za vse sporno ozemlje dopustilo Ijudslko glasovanje. Predlagal je zato vnovič, da naj se vpraša velja naroda. Petem pa je izvajal -v zmislu predložene spomenice; vendar je glede nekaterih spornih to ček podal nove podatke, ki so vzbujali veliko zanimanje. Tako je glede vprašanja posebnega ljudskega glasovanja za Reko dokazoval, kaiko krivično ibi bilo, ako :bd se prebivalstvo tega mesta, <ki šteje le kakih 40.000 duš, prepustila odločitev o pripadnosti luke in železnice. Ali je morda Reka sezidala te prevažne naprave? To je vendar stoirilo onih 20 milijonov Hrvatov, Srbov, Madžarjev, Slovakov in Romunov, ki so tvorili prebivaistvo nekdanje Ogrske in Hrvatske! Rečani lahflto zahtevajo, da se ;'m dovoli samouprava za njihove krajevne potrebe — in v tem oziru je Jugoslavija pripravljena dati resnično avtonomijo, ne tiste navidezne, ki je bila popolnoma odvisna od samovolje budimpeštanske vlade —, ali ta, po izgu!bi Trsta edini izhod na morje mora ostati v tesni zvezi s svojim jugosloven-skim zaledjem, iz 'katerega dobiva Reka tudi vse svoje življenjske potrebščine.
Trumbić je potem slikali razmere v Zadru in postavil Italijanstvo tega mesta v pravo luč z navedbo števila hrvatskih in laških dijakov na zadrskih šolah. Sedaj, pod laško okupacijo in ko je Zader odrezan od velikega dela Dalmacije, je v teh šolali skoraj dvakrat toliko hrvatske kakor laške dece! Ko se je to prevedlo, Lloyd Gecrgeu, 'ki ne govori francosS, se ni mogel dov-olj načuditi. »Aico odstranite iz Zadra urade in šole,c je rekel Trumbić, »je
Glede
vmesne
države qe .poudarjal nevar- koY «tranfc, zastopanih v parlamentu, na da-
nost, ki preti vsem, aJko se ustvari pribežališče za vse dezerterje (katerih v Italiji ni* nikdar manikalo! Op. ur.) in za nezadovoljne življe. Vrhu tega pa bi se s&ovenski narod, ki je tako uspešno (branil Adrijo pred nemškim pritiskom s severa, razkosal na grozen način. Navedel je število, 'ki bi prišlo pod Italijo in v vmesno državo.
Lloyd George je tu vprašal, koliko znaša sploh število Slovencev. Na Trumbičov odgovor in opazko, kaka krivica bi se storila temu malemu narodu, je Lloyi George z značilno geslo pritrdil temu,
Truoibič je tudi omenil :;a;ka nevarnost preti jadranskemu morju od porojene Nemčije. Italija sama se nemškemu pritisku ne bo mogla ustaviti: njena odporna n.oč se je polkazala nezadostna. Le v zvezi z Jugcsloveni se Nemcem lahko prepreči pot do Adrije. Ako se Jugcsloveni oslabe, ne bodo gospodovali na Adriji niti Lahi niti Jugoslaveni, temveč — Nemci.
Seja je trajala že dve uri in pol, ko je Trum- j bič prosil, da bi smel pretrgati in drugi dan" nadaljevati. Tej želji je Clemenceau takoj ustregel in določil nadaljevanje na ponedeljek.
Tako torej todiko zakasnelo poročilo našega, gotovo najibolje poučenega pariškega poročevalca. Objavili pa smo te poročili, ne glede na to, da vse-bujete marsikaj, ikar ni bilo doslej znanega našim čitateljem, še prav posebno tudi zato, iker se marsikedaj čujejo govorice, češ, za vse se brigajo tam v Parizu, samo za nas -tu se ne zmeni nihče. Kakor pa je razvidno iz teh poročil, za katera lahko* povemo, da izvirajo naravnost iz krogov jugoslovenskega mirovnega odposlanstva, nas v Parizu niso pozalLili. To ibodi v pemirjenje vsem tistim, ki so že hoteli obupavafti.
Rok za jogosiovenski odgovor podaljšan za 4 dni.
PARIZ, 23. (S.) Pašič, Trumbić in drugi jugoslavenski delegati so šli popoldne k glavnemu tafjnitku .konference, da predlagajo, naj se pc-daljša -retk, iki so ga določili zavezniki za odgovor belgrajsike vlade na načrt rešitve jadranskega vprašanja.
PARIZ, 24. (S.) Jugcslovenslcim delegatom se je podaljšaj rok za končno veljavni odgovor glede rešitve jadranskega vprašanja za 4 dni.
»Westminster Gazzctte« o jadranskem vprašanju.
^ONDON, 24. (S.) ' ^'--stminster Gazzefcte« k<5?nentira izjavo vrhovnega sveta, ki predvideva udejstvitev londonskega dogovora kol rešitev jadranskega vprašanja, in ugotavlja, da ni mogoč sploh nikaikršen dvom o dobri veri in želji vrhovnega sveta, da za dovodi upravičene zahteve in zagotovi politični in gospodarski napredek obeh nasprotujočih si strank^ Če bi pa Italijani in J ugoslo veni bili končna* prisiljeni sprejeti rešitev, dogovorjeno v na-glci v najhujši vojni, namesto sedanjega skrbno izdelanega načrta, iki bili krivi oni sami.
Nittijer pogovor s francoskim poslanikom.
RIM, 24. (S.) Nekateri listi so priobčili vest, da sta Niit** in francoski poslanik Barrere razpravljala tekom svojega pogovora tudi o morebitnem podaljšanju roka za odgovor na italijanske predloge, iki naj bi se dovolilo Jugoslaviji. Lahko izjavimo, da je ta vest ne-vtemeljena, ker se itekem tega pogovora ni govorilo o omenjenem podaljšanju.
Uspeh potovanja regenta Aleksandra.
BELGRAD, 23. »Pravdam priobčuje ir.terviev z ministrom Draškovičem. Minister za premet Draš-ković je izjavil: Potovanje prestolonaslednika regenta Aleksandra se je izvršilo v ugodnem trenutku in ije njegovo bivanje v francoski prestcdici rodilo lepe sadove. More se reči, da je to potovanje prineslo naši državi popoln uspeh. Vsa vprašanja so se pomaknila naprej in to z najboljšim potekom za naše interese. Lahko rečemo, da je vse debro, vrlo dobro. Glede vprašanja vojne odškodnine je minister Drašković izjavil: Kar se tiče vprašanja vojne odškodnine, ki je tvorilo neposreden vzrok tega potovanja, je rešeno ugodno za nas. Žal da se prc-tckol o določbah v tem oziru še ne more priobčiti ter vam tudi jaz ne morem ničesar natančnejšega povedati o rezultatih kakor to, da smo z njimi zadovoljni; Na vprašanje setrudnika »Pravde«, kako stoji jadransko vprašanje, <je minister Drašković odjgovoril: To vprašanje se je premaiknilo z mrtve točke -iai vse kaže, da se bo rešilo ugodno za nas. ■Reško pristanišče ne bo italijansko in Italija ne bo imela suverenitete nad Reko.
Pred preosnovo kabineta.
BELGRAD, 23. (jDS) V političnih kroiih zatrjujejo, da se namerava sestaviti koncentracijska vlada, v ikateri ibi bilo 6 demokratov, 6 opoficijonalcev, 2 ali 3 socijalisti in 1 republikanec. Voditelji posameznih političnih strank SO pc&iicajri v Belgrad. V novi kabinet bi imela vstopiti tudi dafcnatinskii poiiiik dr. Josip Smodlaka ki vs/učiliški profesor dr. Jovan Cvijić. V demokratskih krofih se zatrjuje, da je misel o koncentracijskem kabinetu izšla iz opozicijonalnega bloka.
Opozidjonalni blok. Ustavni odsek in vlada.
BELGRAD, 23. ^Pravda« javlja: Delegati opozicijonalnega bloka {Protić, Jovanović, dr. Ninčić, dr. Janković, dr. Peleš, dr. Manojlović, Banić, dr. Lovrenčič, dr. Švegel, dr. Drinković in dr. Lonković) so glede vprašanja sestave ustavnega odseka sklenili, da stopijo po predsedniku parlamenta v stik z vlado in sc začno žnjo pogajati. Predsednik Narodnega predstavništva bo omogočil sestanek. D.^oziciional-
teri se je razpravljalo o sodelovanju opozicijo nalnih strank v ustavnem (odboru. Kakor doznava presbiro, je bilo stavljenih več predlogov, a do definitivnoga zaključka še ni prišlo. Seja se je začela okoli 16. in se je končala ob 18. Od vladnih strank so brli prisotni: za demokrate: nrnistrski predsednik Ljuba Davido-vić in ministri: Svetozar Pribičević, dr. Albert Krarner, Veja Veljković, Pavle Marinković in dr. Paleček; za socijalne demokrate Vitomir Korač; za Črnogorce načelnik kluba Črnogorcev M. Daković. Od opozicije so se seje udeležili: za radikalce: Stojan Protić in Josa Jovanović; za Narodni klub: M. Drinković in Ivan Lorković; za Jugoslovenski klub: dr. Anton Korošec on Stanico Banič; za demokratske disidente: Gavro Manojlović in dr. Dušan Peleš. Jutri bedo imeli načelniki opozicijonalnega bloka skupno sejo, na kateri sc fcodo dalje posvetovali.
Ministrski svet.
BELGRAD, 23. V nedeljo dopoldne sc je vr-i šiJa seja ministrskega sveta pod predsedstvom prestolonaslednika regenta Aleksandra. Seja se je začela cib 10 in -je trajala do 13. Nato je bila prekinjena in se je začela ob 18 in sicer na divoru, ter je bila zaključena ob 21. uri. V ponedeljek se je seja nadaljevala ob 10. Pri teh sejah" sta ministra Drašković in Stcjanović poročala o svojem bivanju in uspehih v Parizu.
• Srbski predujem.
BELGRAD, 23. *P;ravda^ javlja iz Pariza: Kakor se poreča, je bido pred nekol'ko dnevi od merodajne zavezniške strani dano zagotovilo, da se bo Srbiji priznal 6% delež pri vojni odškodnini. Kakor se doznava sedaj, je odločitev v tem vprašanju že padla. Definitivne je toroij določeno, da sc naši zahtevi po 6% deležu zadovolji. Kar se tiče našega predujma, je mogoče, da bo znašal 750 milijonov frankov ki sicer z oz.Lrcim na to. ker se trdi v zadnjem času, da se od prvih 20 milijard frankov ne bo odbila vseta stroškov, ki bi znašala baje okoli 10 milijard frankov.
Centralizacija velepasestev. BELGRAD, 23. »Epoha. javlja: Iz poučenih krogov smo izvedeli, da se namerava izvršiti centralizacija vseh veleposestev, gozdov in rudnikov, posebno v Bosni. Na ta način bo imela država velike koristi, ker se ibo s centralizacijo naše gozdarstvo in rudništvo brzo dvignilo. To vest je treba vsa; za sedaj sprejeti z rezervo.
Nikita šc rovari.
LJUBLJANA, 23. Pred tedni so se pojavile vesti, da leži črnogorski razkralj na smrtni postelji in da bo kmalu umrl. Podrobnosti pa se niso daie dognali. Zdaj pa se pojavljajo glasovi, da te vesiti -siplo-h niso bile resnične, ampak da so jih namenoma razširjali Nikitini agenti, da bi njegove nasprotnike prevarali in la čas lahko porabili za zbiranje prostovoljnih legij. Pri tem so postopali skrajno brezvestno in nasilno in terorizirali posebno naše ujetnike v Italiji.
Madžar]! sc opravičujejo.
BELGRAD, 23. »Pravda* javftja: Madžarska vlada se je po svojih zastopnikih opravičila za napad v Prekmurju in obljubila, da se kaj takega ne ibo več prlpei'lo. Nadomestila je poveljnik^polkovnika z drugim, degradirala poročnika - napadača in odpustila podčastnike. Plačala bo odškodnino za škodo in ranjence. Jugoslovenska vlada bo dopustila, .da se izvaža hrana v Madžarsko.
Jugoslovenski poslanik v Varšavi.
BELGRAD, 23. Iz Varšave poročajo: Semkaj je dospel zastopnik Jugoslavije Tadič, bivši član srbskega poslaništva v Petrcgradu.
Povratek jugoslovenskth ujetnikov iz Italije.
LJUBLJANA, 23. V ponedeljek zjutraj je dospel v Ljubljano prvi večji transport (jugoslavenskih ujetnikov iz Italije. Pred teden dni je odšel iz Verone preko Incmosta .v Ataribor, kjer je bila tridnevna karantena. Transport so tvorili po večini Bosanci, iki so bili takoj dirigirani v svojo domovino, dočim je 'bil oddelek 80 mož dirigiran v Ljubljano. So to po večini pripadniki nekdanjega 17. pešpelka, ki so bili ujeti pri prevratu na tirolski fronti. Značilno za italijansko propagando med našimi ujetniki <je, da so se nekateri zelo čudili, ker v Ljubljani še ni * boljše viške - vlade, kakor so jih učili Italijani. Oficijelno jih ni nihče sprejel, niti pogostil.
Blago za Jugoslavijo v Trstu. BELGRAD, 23. Ministrstvo za prehrano je osnovalo v Trstu sve^ poseben odsek, katerega nalega bo, prevzemati tla^o, Id prihaja v Trst za našo državo.
Sukneno blago iz Češke.
BELGRAD, 23, Minister za prehrano je sklenil s češkimi tvornicami sukna dogovor za veliko dobavo blaga. Naročeno sukno ima priti v Belgrad v drugi polovici februarja.
Iz {dskoslsvašhe.
Beneš o pogajanjih z Rennerjem.
PRAGA, 23. (S.) Minister vnanjih stvari Beneš je izjavil odboru za vnanjo polit:ko, da so se pogajanja vršila na podlagi saintgermain-ske pogodbe. Čehcslovaška in Avstrije ste skleniiLi dogovor za skupno obrambo proti vsakemu poizkusu reakcije in vzpostavitve stare vladavine. Obe državi ste pripravljeni na d&Ic za hitro ustalitev notranjih razmer in za vzpostavitev odnosajev dobrega sosedstva z gospodarskega stališča pc.tcai prostih dogovorov, toda izključujete vsako carinsko zvezo. Sledjli boste politiki, ki naj iju zbliža prijateljski vsem družini državam srednje Evrone.
Češka vlada za sporazum z boljševiku
PRAGA, 23. V politiki čehoslovaške vlade proti sovjetski Rusiji se je izvršil preobrat. L*radni Jist čehoslovaške vlade »Češkosloven-ska republika« prše: ^Zadnji dogodki v Rusiji so bistveno pripomogli, da se obrača vsa pozornost k tem deželam. Kolčakova armada je propadla, Denjikin se umika in čete sovjetov "avljajo uspehe z vseh front. Vse kaže, da sc je v kaosu sovjetske Rus:;e jelo svitati in da so se ruske notranje razmere okrepile. Ako ostane to trajno in ako se voditeljem moskovske vlade posreči, da pridobe zase tudi one sloje, ki so jim bili doslej sovražni, potem je Rusija na najboljšem potu, da ozdravi, kar mi kot ljudje in Slovani iz srca želimo. Potem pomenja to za sovjetsko Rusijo in njene zastopnike velik dobiček, ne le v notranji politiki, temveč tudi napram vsemu svetu.«
/	Masaryk obolel.
PftAGA, 23. Prefds ednik M asar^ k je obolel za lahko inliluenco. Verdar opravlja kljub temu najnujnejše posle in sprejema običajne referate.
Iz Korrjčija.
Krvavi izgredi v Beroiinu.
BEROLIN, 20. Prešli ponedeljcK so ic med množico, ki je oblegala državno zbornico, razširjali letaki nemške komunistične stranke z napisom: »Ruski gardisti v Beroiinu«, ki napadajo Ebertovo vlado in zali te vajo, da se Bermontove čete internirajo in razorožijo, dokler se ne sklene mir med sovjetsko Rusijo in prctirevclucijcnarji, da se ruski vojni ujetniki odpošljejo domov, da se takoj obnovi diplomatski in trgovski stik s sovjetsko Rusijo, da se nikakor, tudi indirektno ne, ne podpirajo več ruski prctirevclucijonarci. Ti letaki in pa hujskajoči govori raznih agitatorjev so vplivali na množico, da so razorožili varnostne organe, streljali n^nje z njihovim* orožjem in jih suvali z noži. Zgrabili so častnika in mu strgali znake z ramen. Položaj je bil tako nevaren, 'da so' drugi uradniki morali streljati, nakar je množica zbežala in si je uslužbenec cestne železnice pri tem zlomil tilnik, ker ije padel s stopnišča. Ko se je množica bližala drugim vratom, so začele streljati strojnice. Mrtvih je bilo 10, težko ranjenih pa 40 oseb, dočim je število lahko ranjenih neznano. Od varnostne straže je 1 mrtev in več ranjenih. Ko so ranjenega stražnika prepeljali na kliniko, je planilo nanj več ljudi in ga suvalo z nogami. — Varnostna bramiba je izgubila 2 mrtvcca, 2 stražnika pa pogreša, ki so ju najbrž ikaci zavl . kli, razen tega ima 10 ranjencev. Od napadalcev so našteli 42 mrtvili in 105 ranjenih.
8z Rvsiril*.
Segrejev odhod z Dunaja.
DUNAJ, 23. Kakor poročajo listi, je v ponedeljek s posetnm vlakom odpotoval dosedanji voditelj italijanske misije general Segrč, Po naictgu avstrijske vlade ga je spremil major Zcebemig <1$ meje. Na kolodvoru so se poslovili od njega Allize, italijanski odpravnik Biancheri, argentinski poslanik Pcrez, k " kor tudi vsi čast-iiki italijanske misije. Kakor javlja nadalje r.Neues Wiener Ta^blatt , so generala pred njegovim odhodom poselili državni kancelar dr. Renner, državni tajnik Deutsch in podtajnik We:ss.
Vzpostavitev železniškega prometa.
DUNAJ, 23. (S.) Z 26. t. m. se vzpostavi esebni premet po železnicah. Promet sc bo vršil v isti meri, kakor pred ustavitvijo, iz-vzemši promet z brzovlaki.
Avstrijsko - čehoslovaška pogejanja v Pragi.
DUNAJ, 23. (S.) Naredila skupščina. Rvnncr je ugotovil v svojem odgovoru na vprašanje o izidu pogajanj v Pragi, da se ni sklenil sploh nikakršen dogovor glede vprašanj vnanjo politike; določilo se je samo, da mora temeljiti vnanja politika obeh republik na saintger-inainski pogodbi. Vsled lega je postal jasen značaj naših ednešajev z vsemi našimi sosedi — je nadaljeval Renner — izvzemši Madžar* sko, ki ni še sklenila miru in ki se doslej upira saintgermainski pogodbi, posebno v kc':kor gre za zapadno nemško Madžarsko, kjer sc nemško prebivalstvo zlostavlja. Vendar bo naša republika ohranila tudi napram temu sosedu največjo rezerviran os t, ker -smo prepričani, da je Avstriji in Madžarski usojeno, da postanete po neuillyskem miru in po dokončanem sporu neodvisna soseda in dobra prijatelja. Kancelar Renner .je pripomnil, da se je sporazumel z Benešem tudi glede ustvaritve, udejstvitve in ohranitve miru, ki ga bosta t d) a odločno branila. Končno je kancelar izjavil, da je pogoj za vzpostavitev gospodarskih in prijateljskih odnoSa'ev s sosedi končno veljav na opustitev vseh starih teženj. (Odobravanje.J
Prostitucija ca Duniju.
DUNAJ, 2\ »Dcr Abend poroča, da se nahaja na Dunaju 1500 pod policijskim nadzorstvom stoječih prostitutek. Število onih žen?, in deklet, ki se vdajajo skrivaj prostituciji, je narastlo na 25.000. To število se cd dneva do dneva pomnožuje. Te dni je izvršila duna.j:k.i oolicija pogon, pri katerem je prijela nad 1000 deklet, ki so se vdajale prostituciji. Izmed teh je b:lo 800 spolno bolnih, to je celih 80 odstotkov. Med aretiranimi se nahajajo dekleta iz najboljših rodbin. List priponi i nja, da je beda na Dunaju tako velika, da celo očetje in matere, ki zavzemajo sicer ugledno socijalno pozicijo, ne zadržujejo več svojih hčera, da bi ne hodile ponoči na ulico, da si nekaj zaslužijo.	_
Kirovna konferenca.
Nizozemska odločna odklon'tev zavezniške zahteve po izročitvi Viljema.
PARIZ, 23. Generalni t ajnik mirovne konfe-—v«	je izročil nizozemskemu posla-*
siran 1L
»EDINOST« štev. 22.
\ Trstu, dae 25. januarja 1920.
liiku t Parizu noto radi izročitve bivšega nemškega cesarja. Nota se glasi: Pošiljajoč vladi Nj. Veličanstva kraJj-ice nizozemske poverjeni f repis člena 227. nemSke mirovne pogodbe, ki je 10. januarja 1920. stopila v veljavo, si dovoljujejo 23 vezniške in pridružene države obenem poročali, da so sklenile 'takoj izvršiti določbo tega člena. Države torej s tem službeno prosijo nizozemsko vlado, da jim izroči Viljema Ho-]i„nzcllernskega, bivšega nemškega cesarja, da pe more postaviti pred sodišče. V Nemčiji bi-
meljene vesti, ki govore, -da sta državni tajnik ža vojno in .poveljnik vrhovnega štaba nasve-tovala na zadnjem sestanku v Parizu, naj se pošljejo angleške čete na Kavkaz in druge dele
Rusije.
Vest o Fochovera potovanja r Poljsko izmišljena.
PARIZ, 23. (S.) Vest o Foohovem potovanju \ Poljsko je izmišljena. Vrhovni svet, <vrhovni štab in tudi Fcch se niso nikdar bavili s tem
\ajcče csc.be, ki sa .jiii zavezniške in pridru-j vPiažanjem'
žene države obložile, se morajo v zmislu člena i Potovanje medzavezniškili čet v bivše nemško
227. izročiti. Države ne morejo verjeii, da bi:	in sporno ozemlje.
Nizozemska manj obsojala dejinja bivšega j CURIH, 22. (S.) Iz Varšave poročajo, da pri-cesarja, kakor ene same. Nizozemska ne bi iz- j Jejo medzavezni&ke čete z zamudo 5 dni v la mednarodne dolžnosti, ako bi se branila, i gernjo Šlez^jo in ekraje 01iszyna, Kuridzejna, pridružiti se drugim narodom in kelikor je v; Gdanskega in Memela, kjer se bo vršilo ljud-
rjeni moči, pud.pirati kaznovanje storjenih zlo činov, ali pa kaznovanja vsaj ne ovirali.
PARIZ, 23. (S.) London, nizozemski poslanik v Parizu, je izročil ob 5 popoldne ministr-
sko glasovanje. Vsled tega zajpuđte tudi nemške čeLe lo ozemlje 5 dni pozneje.
Venizelos odpotoval v_Atene.
skemu preise^u Millerandu odgovor svoje ^ARIZ, 24. (S.) Grški ministrski predsednik
vlade na zavezniške zahteve glede izročitve bivšega nemškega cesarja.
HAAG, 23. (S.) Nizozemska vlada Je odgovorila na zavezniško r.oto glede izročitve Viljema takole: : Zavezniške države so izročile 15. t. m. kraljičinem poslaniku v Parizu noto, S katero so zahtevale na podlagi čl. 227. ver-.sailleskc pogodlbe od nizozemske vlade, naj jim izroči Viljema Hehenz operne a, bivšega nemškega cesarja, da ga sedijo. V tej noti so naglašale, da bi ga nemška ^lada morala izročiti po določbah čl. 228 mirovne pogodbe, če bi bil oslal v Nemčiji. Zavezniki smatrajo, da je bivši casar vsaj moralna odgovoren za namembne kršitve mednarodnih pogedeb in sistematično /preziranje najsvetejših pravil mednarodnega prava ter brezštevilne zločine, ki so jih zakrivile nemške oblasti tekem vejne. Zavezniki so izrazili mnenje, da bi Nizozemska ne izvršila svoje mednarodne dolžnosti, če bi »e jim ne hotela pridružiti ipo svojih močeh v postopanju, ali če bi tudi samo preprečevala kaznovanje početih zločinov. Zavezniki so končno nanašali posebni značaj njihove zahteve. ki ne temeiji na pravniški obtožbi, temveč r.a činu visoke mednarodne politike, in so se sklicevali na pravkcljubncet Nizozemske, izražajoč upanje, da ne bo hoteda ščititi s svojim H oralnim ugledom nemško kršenje bistvenih načel vzajemnosti med narodi.
•Kraljičina vlada si šteje v čast, da predvsem opozori, da določbe čl. 228 mirovne pogodbe, ki ao morda obvezne za Nemčijo, ne uorejo določevati vedenja nizozemske vlade, Li nima s io pogodbo prav nič opraviti. Nizo-cemika vlada Lna tehtne vzroke, da smatra to vprašanje ne samo « stališča zavezniških držav, temveč tudi ts stališča svojih lastnih dolžnosti. Nizozemska nima nič opraviti z vzroki vojne in ohranila je. ne »brez težav, nevtralnost do konca. Zato je njeno stališče napram vojnim dogodkom drugačno nego stališče zavezniških držav. Ona ciklanja odločno očitanje, češ da hoče jprakrivati s svojo suvereno pravico in s svojim moralnim, ugledom kršitve bistvenih načel vzajemnosti med narodi, toda ne more prizna»U mednarodne dolžnosti, pridružitve mednarodni pel'Liki zaveznikov. Ce zveza narodov uetanovi mednarodno razsodišče za razsojevaaje vojnih zadev, t. j. činov, ki so kvalificirani kot zločini in podvrženi določbam kakega prejšnje,ga statuta za Biočir.e, bi bila dolžnost Nizozemske, da se pridruži tej -novi ustanovi. Kraljičina vlada ne inore v sedanjem slučaju priznati druge dol-žnosii, nego ono, katero ji nalagajo njeni zakoni in državna tradicija. Temeljni zakoni kraljestva pa, k: so sestavljeni na podlagi splošno priznanega prava, in častna, stoletna državna tradicija, po kateri je bila ta zemlja vedno pribežališče premagancev v mednarodnih vojnah, ne dovoljujejo nizozemski vladi, da pristane rta željo zaveznikov in da odtegne bivšemu nemškemu cesarju zaščito teh zakonov in tradicije. Državna pravica in dolžnost, 'katere spoštovanje mora biti sveto, se temu protivite. — Nizozemski narod, prežet načel, katera je spoštoval v svetovni zgodovini, bi ne mogel izdati tistih, ki so se zaupno zatekli k njegovim svobodnim ustanovam. Kraljičina vlada upa, da bodo zavezniške države hotele upoštevali utemeljenost teh izvajanj, ki stoje izven vsakega dvoma in so tako stara, da ne morejo d vti povoda kakemu resnemu napačnemu razun. cv anju.
Iz Madžarske mirovne pogodbe.
BUDIMPEŠTA, 23. Madžarski dopisni urad poroča: Po mirovni pogodbi, izročeni madžarski mirovni delegaciji, estanejo Baja, Pečeh. O jri.ka Scbctica, Bekcscsaiba, Mezd
Venizelos je odpotoval v Atene. V kjratkem se povrne v Pariz, da se udeleži razprave o turškem vprašam ju.
General Petljura v Varšavi.
VARŠAVA, 22. (S.) »Kur.jer Poranyu piše, da se general Petljura nahaja bc!an v Varšavi. Čim okreva, odide v Ukrasno z novimi člani ukrajinske vlade, ki se nahajajo tudi v Varšavi.
Japonci se nočejo vmešavati v ruske zadeve.
VARŠAVA, 22. (S.)Japonski vojaški poverjenik: v Varšavi, stotnik Samavaiko, je izjavil, da imajo Japonci v Sibiriji dovolj čet za borbo proti boljševikom, toda oni se cm ejtoiej o samo na nadzorovanje sibirske železnice; Japonska se ne namerava vmešavati v boje med KcJča-kom in 'bolj še viki.
Prihod nemškega poslanika v Pariz.
PARIZ, 24. (S.) Maver, nemški poslanik, je prispel v Pariz.	«
Že'ezničarska stavka.
RIM, 24. Železnočarfka stavka se nadaljuje Razun nekoliko nepadov z bombami in streljanjem na potujoče vlake ni bilo hujših izgredov.
Petrolej in bencin se podraži.
RIM, 24. (S.) Odbor za mineralna clja javlja, da s 26. t. ni. poskočijo cene petroleju in bencinu.
Švicarski tečaji.
ŽENEVA, 21. (S.) Lira 3955.
ŽENEVA, 23. (S.) Lira 39*10.
ZlioroiKsnjs ssdjaMcnesa tim& rsis susta b Firenci.
Firenze, 14. januarja. V dneh 11. do 13. t. m. se je vršilo v- Firenzi posvetovanje italijanskega socijalističnega Narodnega sveta (ConsigHo Nazionale Socialista), ki je bilo vsled	notranjega in zuna-
njepolitičnega položaja izredne važnosti. Po kongresu v Bologni, kjer je italijanska socialistična stranka sprejela v celoti ruski bolj-še-viški program in s tem pristopila k tretji, to je moskovski in-ternacijonali, so se vršili tako pomembni dogodki (volitve, nova zbornica, stavkarsko gibanje, vedno 'bolj zamotani gospodarski in politični položa.}), ki so nujno zahtevali posvet in izmenjavo idej in načrta socijalističkih voditeljev.
Posvetovanja so se udeležiti zastopniki nad 60 deželnih zvez, med njimi tudi trentinske in takozvane Julijske Benečije (Passigli, Tuntar, Regent, Callini in Beneiti) in vodstvo stranke izven Lazzarija, ki je bolan. ZnačHno .je, da se Turati teh posvetovanj ni udeležil, ali se jih pa ni — smel udeležiti.
Glavni tajnik Bombacci je poročal o delovanju stranke po kongresu v Bolcgni in o parlamentarnem klubu, ki se bo moral odslej bolj strogo držali m a'ks i m al ist ičcih načel. Glede uspeha pri volitvah je opozoril zborovalce, naj sc ne udajajo prevelikiai iluzijam o njega posledicah. Za njim je več zastopnikov ostro napadalo parlamentarni klub, kar je pokazalo globoka nasprotja med vodstvom stranke in večino poslancev, ki ne zastopajo dovolj odločno maksimalistične smeri v -vsakem oziru. Modi^liani je branil svoj in nastop tovarišev v zbornici, ki v danih razmerah ni mogel biti drugačen. Parlamentarni klub je lahko stvarno veliko bolj revolucionaren, kot pa mmksima-1'stično pridigovanje, ki se 5c doslej izvajalo, a je ostalo — le pridijevanje. Govornik je epo-( zarja! na prrh. občinske volitve, pri katerih IIe-Jyos in K'sek Madžarski. Dardanski kot ba- morajo socijalisti napeti <vse moči, da dobe ran ega komiteta in Medmurje se priklopila j občine v svojo oblast in potom njih — celo dc-Jugoslaviji.	j želo.
Angleži ne nameravajo poslati svojih čet j Mnenju ModigHanija o parlamentarnem delu v Rusijo.	j sc je pridružil tudi ekstremni maksimalist
LONDON, 23. (S.) Ministrski predsednik j Serrati, češ, da mora parlamentarni klub iz-Lloyd George priobčuje iz.javo, da so neute-j siliti iz vlade čim več radikalnih ipreuredeb in
tako pripravljati pot popolni socialistični zmagi. A če hoče to, more z vlado — četudi negativno — sodelovati. Zmote Rusije in Madžarske nas morajo učili,, ne pa zaslepiti. Mednarodni položaj po poročilih čv. Morgarija za tretjo internacijonalo nikakor ni ugoden. Pripravljati moramo socialistično republiko, zato ne smemo zanemarjati politične in moralne vzgoje naroda. Mase moramo voditi mi, da se izognemo vsaki zmešnjavi, ki bi jo povzročila ulica brez vodstva in discipline.
Pri tej seji je poročal tudi tržaški zastopnik Tuntar o mednarodnem položaju z ozirom na
.pokrajine. Za reško vprašenje, je trdil Tuntar, ni druge rešitve, nego ta, da poslane Reka svobodno mesto. Odgovoril mu jo Mcdi^liani, "ki je poudarjal, da se strinja s Tuntarjem glede Reke celotni parlamentarni klub. Oglasil-se je tudi Passigli, ki je protestiral proti vladi, '	v
Naslednjega dne je glavni tajnik Bombacci polemiziral z ModiglianLjem proti sklicanju novega kongresa, ki bi stremel za modifikacijo ekstremnih načel in iaktike, sklenjene v Bologni. Pri glasovanju je bil njegov predlog z veliko večino sprejet. Po nekaterih sklepih ožjega pomena, je b'!a seja prekinjena do popoldne, kjer se je vršila izredno zanimiva debata
o mednarodni politiki in o jadranskem vprašanju.
Serrati je skušal zavrniti Modiglianijeva izvajanja o tukajšnji nemožnosti uresničenja boljševiškega programa in je podrobno .analiziral linjinsko taktiko. Ali bo ruska republika definitivno ures-ričen^e? To je odločilno vprašanje za vse naše bodoče življenje. Neizpodbitno dejstvo je, da si stojuta nasproti dva svetova: proleiarski in kapitalistični, ki drug polog -drugega ne moreta vladati. V tem tiči vse naše revolucionarno delovanje. Sicer se je v raznih deželah Evrcpe pokaral nekak »narodni* boljševizem, a to ne upravičuje Modi-g-lianijevega pesimizma. Dokazuje na zgledih, kako so si zr.3le ruske delaivske mase marsičemu odreči, kar bi v Italiji gotovo povzročilo odločilni prevrat proti vsaki meščanski vladi. Ruska republika se ustcljuje vedno bolj na zunaj in na znotraj in njeno vplivno delovanje sega že v vse dežele Evrojpe. Ko nam bodočnost vse obeta, ne smemo biti pesimisti. Nato je poročal govornik o madžarskih grozodejstvih napram komunistom in prešel na jadransko vprašanje. S socialističnega stališča je dokazoval potrebo posvetovanja z italijanskimi socijalisti, z onimi Julijske BenečHc in Jugoslavije, ne z domnevo, da bi rešili ta problem, ampak da znova poudarijo princip samoodločbe narodov. Pobijal je nacijcsiali-stično idejo in dokazal, da ni pravično ne dopustno, da interesi velike manjšine povzročajo nemir milijonom in milijonom (ljudi. Zavračal je geslo: rReko Rečanom . kakor 'bi zavračal one, ki 'bi hoteli dali železnice železničarjem. To velja tudi za Trat, kakor za Ciper, Malto in za vsed ouge kraje, ki sc nahajajo v istem položaju. Toda teh problemov iburžc-azija ne mere in ne bo rešila. Le potem udejstvitve proletarske moči bcido rešena vsa narodnostna vprašanja.
Modigliaai se strimja s pretežnim delom Ser-ratijevega govora in razmatra nato boljše viško idejo in <njen program. Fo njegovem mnenju traja in se utrjuje sovjetska država <na?več radi ■tega, ker živi na ,razvalinah popolnega poloma starega ruskega režima. Poudarja posebne krajevne predpogoje, gospodarski položaj Rusije, vzgojo ia politično mišljenje ruskih mas in skilepa, da se zamore le petem lega tipičnega notranjega položaja razumeti in pravilno ceniti orijentacijo in način beljševiške stranke. Izključuje možjfiost vsake meščanske preti-revolucije v Rus^i, toda ne veruje, da se bo tam definitivno utrditi komunistična re-piibKka, kakor ne veruje, da bi bila komunistična revolucija v Evropi pred vrati, kakor mislijo mnogi. Vsled tega mora ibiti naša'mednarodna politika usmerjena -v to realnost, čeravno to boli. Ko razpravlja Mod igli an i o diktaturi proletarijata, ne priznava možnosti, da bi jo mogel vzpostaviti proletarijat Italije. Četudi se ne sine preveč upoštevati Južna Italija, 'ki je silno zanemarjena in caostala, obstojajo vendar dru^ge rane, ki zasledujejo socijalističko gibanje, predvsem pa so v Italiji gotova središča buržoazije, ki v Rusiji ne obstojajo, ki pa v Italiji izvajajo velik vpliv.
Serrati zavrača Modigiianija, po čigar teoriji bi ne v preteklosti in nc v 'bedeče ne prišlo nikoli do revolucije. Vse težkoče, ki jih je poudarja! Mcdigliaai nas morejo učiti, ne pa prisilili, da se odrekamo svejega programa.
Nato je bila sprejeta Serattijeva resjlucija, ki pravi med drugim: : Narodni Svet sprejema j zlasti predlog o sklicanju posvetovanja itali-! janskih st drugo z onimi Jugoslavije, Tirolskega [in Trentina, v katerem naij se proučr narod-
nostni problem, z željo, da bi se rešitev reškega vprašanja — majhnega vprašanja v velikem kompleksu narodnostnih problemov, ki jrh je vc,na povzročila, a ne rešila — prepustila svobodni velji reškega prebivalstva, ki naj bi ga podredilo — po socijalastičnem pojmovanju — najvišjim interesom proletarske internacijo-nale.«	,
Na dnevnem redu te seje ie bilo tudi upravno vprašanje občin, kjer je med drugimi Pas-sigli predlagal sledečo resolucijo:
Narodni svet odločno protestira proti obupnemu stanju, v katerem se nahajajo občinske uprave Julijske m Trentinske Benečije
lavskih razredov vseh plemen cbeh dežel in zahteva takojšen razpis občinskih vclitev v obeh pokrajinah na podlagi italijanskega volilnega zakona i:i odpravo srednjeveškega in kapitalističnega sistema kurij, ki je doslej obstojal.«
Resolucija je bila sprejeta soglasno in vodstvu stranke se je naročilo, da ukrene pri vladi vse potrebne korake brez odloge. Naslednjega dne se je Narodni svet bavil z vprašanjem ustanovitve delavskih svetov po ruskem vzorca. Bombacci je podrobno razložil predloge in načrte stranknega vodstva in tc^lo priporočal takojšnjo ustanovitev delavskih svetov po celi Italiji. Ugovarjal mu je Mcdlgliani, ki ne u%i-deva takojšnje nujnosti in trdi, da mora o lom tako važnem koraku sklepati samo narodni, kongres. Pri glasovanju pa je bil sprejet predlog Bombaccija z veliko večino, po katerem se ta načrt odda v pretres posameznem organizacijam, po preteku dveh mesecev pa bo Narodni svet sklenil kcnčnoveljavaio ustanovitev delavskih svetov.
Po tej razpravi je tri sprejet predlog, po katerem član stranknega vodstva ne sme biti istočasno poslanec in so zato bili izvoljeni novi člani v zameno onih, ki so postali poslanci. Bombacci je odložil svoj mandat in ostane glavni tajnik stranke. Ko je vodsitvo stranke še v trajni seji razpravljalo o trenutnem notranjem in zunanjem položaju, je -bilo posvetovanje Narodnega sveta zaključeno.
0 * *
Toliko iz ozkega okvirja dolgih razprav, ki jih jc doznala javnost. A tu-di ta zelo nejasni in nepopolni resume nam odkriva idejni razkol v italijanski socialistični stranki, razkol med maksimalisti (Bombacci, Serrati) in reformisti (Mcdigliani, Turaii, Treves), ki paralizira doslej vsako večje dejanje in odloči'ni »astop cele stranke. Sicer je tudi pri tem zborovanju — kakor v Bolezni — zmagala maksimalist:čna smer, a le na videz. Dejanski prevladuje zmerni element, ki s tino in obzirno taktiko zadržuje razgrete duhove pred nepremišljenimi in prenagljenimi koraki. Že lani je Bombacci za 1. majnika prerokoval revolucijo. Ni je bilo. Nato jo je prerokoval še pairkrat. Ni je 'bilo. Na bo-, lcnjskeni kongresu je trdil, da ne pride ao volitev, ker jih bo preprečila revolucija. Toda vciitve so se vršile — brez revolucije. Na tem zboroa-anju Bombacci ni več prerokoval.
Zato ie Modigliani s finim sarkadnom rekel, da je -maksimalistično pridigovanje, ostalo ie pridvgcvcjije : (Florentinci bi rekli -Molte chiiacchere^, slovenski *. in nego kokodakanja— malo jajc«) in opozoril na nedozorelost širokifc mas, 'ki imajo o revoluciji — prečudne pojme. Temne strasti bi prevladale, razbrzdane ■ulice bi nc mogel nlhce več krotiti in tako bi bil uspeh revolucije — popolni državni polom. Zrito je Medigliani zanikal možnost, da bi ita-tliganski proletarijat mogel prevzeti vso oblast, ter je teplo priporočal najvestnejšo politično in narodno vžgejo naroda, kar edino jamči za ue.pch vsakega prebrala.
De;stvo jc, da je doslej dejanski še vedno prevladoval Turat;jev in Modiglianijev zmeren nastop, četudi igra na videz glavno ulogo brezpogojni radikaLizem Bombaccijev. Kako dolgo bo to trc«>Jo, ne vem. Široke plasti so vedno nezadovcij-tejše in razgretejše. Draginja narašča do ba;nih cen, ki smo jih mi poznali v Trstu pred polomom Avstrije, negotovost vlade pri vsakem ukrepu, obupni gospodarski položaj, stavkarsko gibanje, podom italijanske zunanje polit ke v Parizu, vse to napc!nj.uje ozračje z dušečo nerveznostjo, ki ne more dolgo trajati, ker tlači kot mora vse javno življenje.
'1 J
m silila« Hirala Sležitl u Hcs dslstuu sedanjosti!
u.
-!w.ione« vabi na pohod po uricah, po trgovinah in javnih fokalih, da se uverimo, k^ico v&e drugače jc /.e sedaj v nameni Treh!. Prav ima. Res je drugače. V vsaki ulici vidiš več skladišč, ki so — zaprta; aii pa taia, v katerih usluzbrtcci — sa-
incvnjo. Tisti Živalmi promet o krb:i)ejo p > n.*;večjem delu — volivk? avtotniolvi?, oi)' j/eni, u!i im nt Ji ne! A kako- jc v Javnih sklad i-čih? l.> . ■ > jc označila položaj n-eka ilustracija v Jbtu del Diavolo«, ki ni bila zaplenjena. \ -J č^-u' m-smemo naderati, da nc bo imela cenzura n ć r temu, cc omenjamo te "lustracije -tudi tu.
Gre za prekopavanje grebov na p- kc.; ' pri sv. Ani. Mrtvcc«, vznemineni, so se dviv.-::'"'j iz grobov i u pra\ io: ^Če le -lavni munkip- e more pustiti pri m«ru živ.h, pa . j ua-m n:rt m ■ naj nc rnoti iuivu!- Na r.\ov r, da ivi pr a za razširknic p. kopališča, cdgov-ri^.'o n:rtv-.» »Kako !ie. saj imate razsežnega pr,-tora v javnih skladiščili! Ni ga bolj primerne;:-' r: :;c •za — pokopališče!« Ta ilustracija res ver;. II.--; struje resnico, ki vam !o :rc — seveda ■ ava J no v zaupnem razgovoru vsaj "semde et cd--s:oikov tržaških industrijalcev, trgovccv, obrtni-j kov in dtkivstva: da novo življenje i z j	.
iti — boljše, da Trsi ni postat nič - poinekrvm Posebno pa delavstvo, ki zahteva, ua> -c a\c. . Ija pravilo: delo v Trstu naprej doinaćeu::i pre-. bivalstvu!	#
-Nazionec se raduje, da je prebivalstvo Tr-ta postalo enoličnejet in pJodonosneicrinoličucie -- da, aii le za tistega, ki ga omami'a vudez. Kajti grozno se moti tržaški !' t in izavaia s tem tudi nepozoavatae razmer v krive sodbe, ee meni. -i se je prebivalstvo, k« je poprej kvar o Irčuost«, s tisi-"m>\ -ki so odšli, vse i/.sc! :o! Ne, ne. to prebivalstvo je še tu iiy»tane! Cc ire bi b o gtove po uredništvih iz vesti u'h listov tako z. Crknjene in zarite v svoje želje, v svojo enos>ir;vv: t in v svojo bedasto domnevo, da drugih ljudi o zato, ker jih oni- nočejo videti — ćc bi bile te glave boli razsodne, logične in pametne, ee !»i hotele gledat« dejsivom sedanjosti v obrr z: \ :-dele, kako ua-e snevrnje nadaljuje, Ln bi ra::;:-mele, da tisti, ki ga ni, tudi ne more snovat ! Ravno ie dni je naš živeli pr J: I tak sijajen dokaz o svojem obstanku in svoji vdji za živijenje, da ;»> moral spameiovati tuli šc tako zatkrknj. ne J:i zalepljene a ve: na eni -an:i prircv'rvi je i-olo ti naii 17.000 lir v svrho utrditve glavne;^, i.mela obstanku bodečnosti in 2A\ljenju naroda: sv<«.-» <!olo. za svojo tičeeo se deco!
Toda: razpaljenc glave se ne m en'jo za d<-'-.t\a ln besne reai škodo ravno iktl stvari, ki ji k.i-kor menijo — služijo.
Ne menijo se za dejstva sedanjosti;vel»kc> raje silijo v minulost! Nazioiie^ ne more driuiće, nego da- priznava, -Ia je »na tenr ozemlju Še neka) Hrvatov in Slovencev !<-. U ver j ena« pa ie, da se ti slednjič sprijaznijo žnjlmi in i no\ iin poio.^ - .em. Po dokaz v podkrepJjvnje Jc svoje ve>re pa s l-k a tržaški Hst v daljno njčniilost, češ: pred letom 1860. je -bilo naše razmerje do slovanske OTBOjS 0© naravnost sijajna« Sklicuje se na minulo-t, ki o
—	ne ipotzaa-. V prvo. ji hodi povoeano, da so 11» tudi tedanji italijanski Tr/.aeam drugačni napr;.:ii našemu življu, nego so današnji razgraja:; :v. u-redništviii italijanskih listov! Prijazni ' "i n ■so radi govorili z Ijudu^tvom v našem ic/Iku. ko-fjOoor i:\ kakor so ga pač z-;*a!i. Tadi tri - U InpaB-nje so. ko so prihs);i-H v stike z našim !ii;.J>t\ r.nn govorili v njegovem jeziku. Zadnji tak ži^a i e bU menda stari Pitteri. Taka je 'bfki tis a mv.ulo r, ki se 6'k'ieuje nanjo tržaiiii 'ist!!
Pa še nekaj moramo povedati tc^n gospod-^rj
—	neprijateljem; ri s teni prehajamo k slavnemu, kar smo hoteli reči. Tisto »izvrstno razmerje
je bilo možno pred šestdesetimi lctK danes pa izključeno! Tisto »razmer je * se vkU tts t u Na-zione« tako sijajno zato, ker se naši Ijudie te . ..I niso oglašali politično in »ker so bili brez trojnega ideala in brez narodnih ciljev, čemur tki -o bil vzrok v tem. da so bili broz jr-aroJne zuv-est«, brez politične Šole, brez vsake Trrgari'zacije! tedaj pit je naše Ijudstro prebilo vvlrko	ki
mu je zanetila ks-kro narodne zave-ti, «nu pode4.U ipclitiene zrelosti, in je organizirala njegove vrste. To jc razlika, dragi gospodje, med n-efohi; n ^e-d-aj: danes nimate pred seboj več mrtve mase, marveč živ organizem, pol-n krvi- i« sokov! Za. t o se tisto i sjajno« razmerje ne povrne nšk<iar vev! More pa priti do res dobrega rezmerja. Oe ^ sv r-jim .postopanjem nasproti nam ne bost© silv inimtlosf, če boste marveč računal z nami, kaknr sino sedaj! No glodajte kosti miiiuilost:. snr-vco raiei vas zaustavi irra nove d<-bc in našega raz-glejte v obraz dejstvom sedanjosti! Ne l>oJite nespame'm in zakrknjem, da bi si domiš!\wlt, da voja iu novega življenja! Tega pr'iva pa nc , -c-rno le na naslov iz vestnih žurnali.--to v, marveč in celo v prvi vrsti — tudi na naslov onih drugi-ii! Tudi ti - ne zaustavijo ure!!
He!2 ŠOlStvO.
Začetnica za slovenske ljud ke so!e.
Po vesti 'sem primoran podati svoje opazke glede te najnovejše slovenske ućr.e Jvnji^e.
Prejšnje začetnice, ki so bile v rabi po naših šolah (Gabršček-Razin^cr, Wider, Kruli) so sestavljene po takozvani »analitoko-sLate!-ski-x metodi v zvezi z nazornim naukom. Zadnja dva pa sta se poslužila za pridobitev j prvih par glasov (samoglasnikov) metode, s katero se ponašajo zaootnice nekaterih r.aio-dov že več let. Ta poslednji način pridebiva-
PODLISTEK.
DAMIR FHIGEL:
Ha mm.
Bil jc krasen zimski dan. Prosinec sam se je nemalo čudil, da ga je doletela taka sreča. Solncc se je šopirilo na neSu *v pomladanskem <irn?tu in vahilo s svojimi gorkimi žarki z mrzle »nešeane iz njihovih zadohlih scb.
Dolgo časa se nisem mogel cdločiti, ali naj £re:n v kavarno, aii na izprehod. Slednjič so o žugali žarki tareke in pagata in kmalu sem imel mestno cbzidje za sabo.
Zajec je brczskrfcno preskočil stezo pred mano. Za\edal se je, rokel i)i, dejstva, da je nastopHa 7.anj pred par dnevi varnostna doka •n da se mu ni bilo več bati lovcev.
Tam pred mano je izginil za ovinkom človek. Najbrže ie bilo tudi njega izvabilo solncc v naravo. Vzradcstila me je zavesi, imeti v Hižini sorodno doSo, ki je niso premotile ne •Jtavarcnske igre, ne f>opcidanske četrti. Srce ani je pravijo da gotovo dohitim prej ali slej simpatičnega neznanca.
Počasi sem stopal dalje. Na levo (pod mano je šumela Soča. Zadnji nalivi so ji biii skalili
modro prozorne valove. Na tem grmovju sem si bil kot šolarček itrgal hlače na begu pred poljskim čuvajem. Na oni trati v zavetju smo sc paj- let pozneje shajali dijaici in prepevali vkljub nemškim disciplinarnim postavam slovenske pesmi. Spomini so se vrstili za spomini. Nisem se jih mogel otresti, če tudi je bila vojna nekoliko izprcmenila pokrajino. Tik grmovja je bila postavila zarjavele španske viteze, preko trate izkopala strelski jarek, na murvo pa obesila »ptičje strašilo. In ravno pod to murvo sem bil prvič krivo iprise^el večno ljubezen in še večnejšo <z.vestobo. To strašilo je nemalo motilo moje spomine. Tak nesfcvor sredi najidealnejše ljubezni!
Čemu strašilo sredi zime? In kakor meteor, ki zažari na nebu, se mi je pojavHa misel, misci tako strašna, da sem letel preska«kovaje jarke mimo žlonth ovir kakor vihra proti murvi.
Z nadčloveškimi močmi sem odmotal zanko, srednje debelo in trpežno vrv, in človeško truplo je padlo na tla.
Nisem se bil zmotil. Neznanec pred mano se je bil obesil in me vabH ket strašilo k sebi. Kaj, neznanec? P oglodaj sem natančne jie in
spoznal v samomorilcu svojega prijatelja Se-verina.
Nič odlašanja! Slekel sem vrlino zimsko suknjo,- vrgel klobuk v travo in že sem pričel z umetnim dihanjem. Rdke sem mu nategoval, jih zopet krčil, dvakrat, trikrat, petkrat,... sedemindvajsetkrat. Potil sem se. Da bi mogel oddati vsaj nekoliko svoje -gorkote mrzlemu trnpiu! Le naprej! Vrgel sem še suknjo in telovnik v travo... Triintridesetkrat. Obrisal sem si pe t ob srajco . . . Sedemin« tiridesetkrat. Moje moči so pojemale. Ali bi nekoliko počival? Ne, ne, gre za življenje :-n smrt! Daljni zvon iz mesta mi .je dajal ritem . .. Petinpet-desetkrat. Na tleh kleče sem out:l strahovite krče v mečih. Črevljev že nisem več čutil na noga-h . .. Sedemintpetdesetkrat! Srce tni je bilo ob prsa, daje koščen gumb kar odskakoval od srajce... Oseminpetdesetkrat. Sapa mi je pošla, izpustil sem prijateljeve roke in v tem trenutk.ii mi je. prilepil Severin krepko zaušnico.
Nisem vedel, naj se-li jezim ali veselim, meje delo jc obrodilo uspeh. Prijatelj jc oživel. Truden sem sedel ped murvo.
Lice me je zaščepelo Ln me spomnilo za-usnicc. Moči ipa nisem imel najmanjše, da bi
: jo bil vrnil. Ogorčenost nad tako nehvaležno-I sljo mojega prijatelja, razža'jenost in lastna ! onemoglost so se izlile v eno samo psovko. rNesramnež.'^ sem mu zabrusil v cbraz, vstal in sc počasi oblačil.
De mortuis nil nisi bene! mi je odvrnil prijatelj. Vzdignil se je previdno in si potipal z obema rokama vrat, kakor bi čutil še vedno zadrgnjeno vrv ekrog njega.
> Kar iščeš, imam že jaz v žepu. Baje prinaša vrv cbešancev srečo! Sicer pa odpusti mi, če sem te razžalil! Kako neki sem moral biti tako j kratkoviden! Sprejmi, .dragi .dobrotnik, mojo najiskrenejšo zahvalo za klofuto cd hvaležnega ti prijatelja!*
Ne vem, ali me je bila bolj užalila zaušnica ali prijateljeve besede. Najraje bi jo bil odkuril v očigled tej črni nehvaležnosti. Bi! sem pa preveč truden, krči so mi še vedno nategovali žile in reke so me začele boleti v sklepih. Izmučen sem sedel v travo s hrbtom- obrnjen proti Severinu.
:.Pcvej mi cdJcritosrčno, kdo ti je dal oblast, .posegati v meje čisto zasebne razmere?-; Iz glasu sem spoznal, da se drži Sevcrin še vedno okrcaj vratu. -Si-li moj jerob, moj kurator?«
Ne eno, ne drugo! sem odgovarjal, obrnili
se pa le nisem hotel, r Zasebne razmere prav š, ko se pa javno obešaš! Doma, med štirimi stenami sc lahko udejstvuje tvoja zasabnest po tvoji lastni vCiji, tu je pa javen kraj in kot d«.l .javnosti sem upravičen, rešiti nesrečneža in ga vrniti človeštvu!
: Čenča! Samo s človeštvom mi več ne pii-hajaj! Sit sem ga do vratu!« Pri zadnji besedi so sc izgubile prijateljeve roke -zopet prnl brado. Vsega tega nisem Aidel, pač .pa čutil. . Umor se kaznuje s smrtjo. Zločin je. To je pravica, kaj nc! Ce pa obudiš človeka s prosto voijo in zdravim razumom, ki je že skJei i svojo bilanco, k življenju, ni to nikak aloč a! Niti prestopek ni! In to, to je krivica! Si mc-li rešil smrti? Nc, nasprotno! Naklonil si mi še eno smrt!«
: Kriva pota hodrš, prijatelj!* sem posegel vmes in se počasi obrnil. * Ali naj duha™, da si bil pri zdravem razumu, ko nisi hottl već stati na lastnih nogah? Kcl kakra>l dovedeno malenkostne neprilike človeka do nepremišljenega 'koraka, katerega se bi rad kesai, če bi že ne bilo prepozno! Če mi (pa dokažeš, da ni b la zate nobena druga rešite.' kakor vrv, evo ti moje besede, vrv ti vrnem Ln Hoju prosta volja mi bo sveta!«
T Trata« daa 25. faunu?« 1920.
»EDINOST« i ter. 22.
Slran OL
um aZo&J na prlrodaSi vzkMkSh {mcd-fa metod* fcna prednost pred drugimi trnu. da je	sanamireJSa, na-zornejša in
td&D predstav, da je zabljenje
r okC-^te.
H^tei r»veiateii tforiSkcga učiteljišča, g. V. S^fA, j« zirjdil v ture ndadih zanimanje za to metraža. Mamo se ogrevali zan$o samo vsled le-oraft&kHi trdit©'', tervveč smso se sami prepri-vaH dao fia dam pri ho*priacijaii in pozneje pri 'nastopih o njenih uspehtti. Isne* smo v načrtu, redati za£etnk:o po tej najnovejši metodi, a vo«)na nam je prekrižala račune.
Omenjam ie glavne napake, s katerimi greši r.ova začetnica proti metodičnim pravilom in načelom. Začetnica nima nobene ponazoritve glasu, oziroma njegovega znamenja — črke.
Manka ji koloriranih slik. Prva otrokova knjiga izgubi s tem veliko vrednosti, prvič s strogo metodičnega stališča, drugič radi tega, ker ctrc'c take knjige ne vzljubi. Po mojih nazorih bi morala biti prva otrokova knjiga najlepša med vsemi. BiLi bi morala odsev njegove senčne duše, poljana bujne fantazije in zaklad lepote. Kje najdemo v dosedanjih slovenskih začetnicah lepo pravljico, podprto z cnaHo lepo sliko? V katerem borilnem koščku vseh naših začetnic vidi otrok samega sebe? Koliko jc v njih lepih pesmi, n. pr. Župančičevih?
K&j je vodilo sestavijaka, da je razmetal red pridobivanja glasov tako navzkriž, lega ne vem. Najbolje bi bil takrat naredil, če bi bil glasove razvrstil po genetskem redu, kakor sia storila Krulc in Vvider. S to razvrstitvijo je sestavijalec povzročil le tezkeče učitelja in učencu.
Nesx:?elna se mi zdi vezava nove pismenke (pri-malih črkah) z že znanimi v brezpomembne stavke ali tudi fraze. Učitelj izgubi pri tem z razlaganjem mnogo časa, a učenec nc pridobi ničesar. Vzemimo primer!
Na osmi strani beremo: ■ Merim novo mero.« Kaj na; učitelj začne? Treba mu je, da na dolgo in široko razloži pojem mere in potem &c!e ra.:ia~ni pomen gornjega stavka, da sam žrneri kako nero. Ker učitelj načelno ne sme prezreli oziroma preskočiti stvari, ki otrokom n: inana, mu uide mnogo dragega časa; ostane pa še vedno vprašanje, so li otroci razumeli pomen gornjih besed (oziroma vsebino stavka)? Takih in enakih stavkov je vse polno v tej, »kakor v prejšnjih, začetnicah.
Res, da rabijo te vezale le urjenju v čitanju; bolje pa >bi t lo in edino pravo, da bi se otroci vadili obrati v tem, kar jim je znano, razumljivo in je tudi dovolj nazorno.
Besedne skupine za milimi črkami, bi sc brez najmanjšega greha lahko opustile in nadomestile s konkretnimi pojmi iz nazornega nauka. Velike črke ibi morale biti razvrščene po razvojnem redu.
Drugi del vsebuje večinoma zastarele koščke polne nadzemeljskih značajev.
P-pir je slab — najslabši, vezava mehka; tako bodo imeli otroci v par mesecih kes raz-cefrane cunje.
Pripomba. Ce se kdo kolegov učiteljev 'Joti v prihodnje sestavljanja začetnice in bi hotel uporabiti novo metodo v pridobivanju glasov in njih znamenj, sem mu z nasveti in navodili rad na razpolago.	C. D.
Uesti iz Jugoslasije.
Obrazloženje k valutni reformi.
LJUBLJANA, 21. Presbiro ministrstva zu-aanjih poslov javlja uradno: Po dolgem in vsestranskem proučevanju stanja naše denarne cirkulacije, je kraljevska vlada odločila, da je za sedaj nemogoče, {izvesti vse »odredbe, ki bi mogle izvršiti njeno radikalno saniranje. Temeljno izboljšanje vrednosti našega domačega denarja zavisi deloma od faktorjev, ki so izven dosega državne otblasli. Med faktorji, na katere more država vplivati, so tudi laki, katerih premena bi v resnici koristila izboljšanju novčnega prometa, toda bi na drugi strani mogla povzročiti nedogledne škodljive posledice v gospodarskem in soctjalnem Gziru. 'Neposredni cilj valutne reforme ne more biti izboljšanje vrednosti domačega denarja, nego izključevanje faktorjev, ki delujejo na njeno poslabšanje, in ustvarjanje pogojev za njeno izboljšanje. Valutna reforma ima vebče za cilj samo ustvarjanje pravnega reda za domači denar. Njegova vrednost pa izhaja iz obsega valutnih odredeb. Ustvarjanje pravnega reda denarnega prometa ne sme izzvati nikakega gospodarskega nereda. Kakor je obsojali vsako valutno odredbo, ki bi imela za neposredno posledico naglo poslabšanje vrednosti domačega denarja, tako je obsojanja vredna odredba, ki bi povzročila naglo izboljšanje njegove vrednosti. Pri denarnem prometu ni največje zlo potla-čenje vrednosti (depresija) domačega denarja, temveč neprestano in znatno variiranjc njegove vrednosti. Ako bi valutna reforma povzročila naglo padanje vrednosti domačega denarja, tedaj bi imelo to za posledico osiromašenja lastnikov denarja in upnikov, z dru^e
stran: pa oboga t en jc dolžnikov in lastnikov drugega imetja. Naglo povečanje vrednosti domačega denarja "bi značilo osiromašenje dela dolžnikov in obogaten je upnikov in lastnikov denarja. Pri proučevanju valutnega vprašanja ne smemo prezreti temeljne činjenice, da denar ni samo gospodarsko dobro po sebi, temveč hkrati predmet mnogobrojnih kreditnih odno-šajev in da izprememba njegove vrednosti ne vpliva samo na stanje imovine lastnikov denarja, temveč tudi na imovino še večjega števila oseb, ki sleje medsebojno v kreditnem razmerju. Postavljajoč kot osnovno smernico valutne reforme izbegavamje vsakršnega njenega vplivanja na vrednost domačega denarja v času njenega izvrševanja, je kraljevska vlada valutne odredhe omejila na izločitev drugih denarnih neprilik našega današnjega denarnega prometa, od katerih ,je prvi kroženje kronskih novčanic avstro-ogrske banke, a drugi obsioj dveh vrst zakonitega denarja, .krone in dinarja. Kraljevska vlada je odločila, da v najkrajšem času potegne iz prometa kronske novčanice avstro-ogrske banke in da jih zamenja z novčanicami Narodne banke kraljevine SHS. Dvojnovrstnost v denarnem prometu se odstrani na ta način, da sc s to novčanico zamenja tudi dinarska novčanica Narodne banke kraljevine Srbije. Nova novčanica Narodne banke kraljestva SHS jc nov denar. Ona ni niti današnja kronska novčanica, niti današnja dinarska novčanica Narodne banke. Glasila se bo hkrati na krone in dinarje in bo -kronsko-dinarska novčanica. Na ta način bo krožil v našem premetu !e ene vrste denar." Tako se bodo onemogočile vse špekulacije z domačim denarjem. Valutna reforma nima in ne sme imeli cilj ukinjenja ene teh dveh obstoječih denarnih cdinic, krone ali dinarja. Kraljevska vlada ni vodila računov o slabih separatističnih pojavih na denarstvenem polju, ki zahtevajo uničenje krone ali dinarja. Take odredbe bi bile zelo Škodljive za gospodarsko življenje. Iz zgodovine denarstva vemo, da ni nič težjega, nogo priučiti široke mase naroda, računati z novimi denarnimi edinicami. Kraljevska vlada ni niti trenotek premišljevala, da bi primorala oni del našega naroda, ki je navajen računati s krono, da preko noči začne računati z dinarjem. Taka odredba bi v ostalem niti ne bila potrebna. Naše ■gospodarsko življenje ni trpelo vsled tega, ker del našega naroda računa s kronami, a drugi z dinarji, nego vsled tega, ker obsiojita dva zakonita novea, o katerih je eden odgovarjal vsem pogojem najslabšega denarja. Valutna reforma ima za nalogo, potegniti iz prometa lo slabo krono, da unifikacijo denarja onemogoči, da bi bila krona blago proti dinarju, a dinar proti kroni. Ta cilj se da doseči z ustvaritvijo edine kronsko-dioarske novčanice Narodne banke kraljestva SHS.
S tem se bosta s kronsko-dinarsko novčanico odkupili od naroda današnja kronska novčanica avstro-ogrske banke in dana'.r.ja dinarska novčanica, in sicer obe al pari. Lastniki današnje kronske novčanice bodo dobili namesto slabega novca denar, za katerega jamči Narodna banka kraljestva SHS z vsem svojim imetjem in kraljevina SrlS z vsem svojim kreditom, in katerega poličina se ima v prometu stepnjevaje zmanjševati. Jasno je, da prejmejo lastniki kronskih novčanic boljši denar, katerega vrednost mora biti vsaj tolika, kakor današnje kronske novčani e. Za isto kronsko-dinarsko novčan:co se bo zamenila tudi današnja dinarska novčanica Narodne banke kraljevine Srbije. Daiaj >č novo krono v zameno za današnjo krono al pari, kraljevska vlada ni mogla niti pomisliti, da lastnikom dinarske novčanice da manjša vrednost, nego je ona, ki jo oni dajejo v zameno za novo novčanico. Stoječ pred činjeni :o, da morejo dobiti lastniki dinarske novčanica za en dinar vsak čas najmanj štiri krone, je ona smatrala za zahtevo pravičnosti, da v tem razmerju izvrši izmenjavo današnje -dinarske novčanic? z novo kronsko - dinarsko novčanico. Ker pa je potrebno, da v našem kraljestvu obstoji denar, s katerim je mogoče plačevati cene, izražene v kronah ali v dinarjih, mora nositi ta nova novčanica Narodne banke kraljestva SHS cbiležje krone in dinarja. Ker sc je tedaj odločilo z ozirom na naravne zahteve pravičnosti, da se za vsak današnji dinar zamenjajo štiri krone, sledi iz tega, da se novčanica za sto kron mora glasiti na 25 dinarjev, ali ako se vzame, da je s kronsko-dinarsko novčanico zamenjena nova dinarska novčanica al pari, a kronska za dinar v razmerju 1 : 4, da se ima tedaj novčanica za 100 dinarjev glasiti na 400 kron. Na ta način se doseže, da valutna reforma nc izzove perturbacije v vrednosti denarja, ker se naslanja na obstoječo vrednost enega in drugega denarja.
S to reformo je omogočeno, da se naš narod pri izračunjevanju cen poslužuje tudi še nadalje one denarne edinice, na katero je bolj navajen, bodisi krone ali dinarja, a da sc bo plačevanje izvrševalo z eno in isto novčanico. To je glavni cilj vsake valutne reforme.
Z unifikacijo denarja so onemogočene vse nadaljne kupčije med krono dinarjem. Hkrati jc preprečeno, da vrednost krone raste, dočim vrednost dinarja pada in obratno. Omogočeno pa je pararclno gibanje vrednosti ene in druge denarne edinice. Po tej reformi in s pogoji povoljnih gospodarskih odnošajev našega kraljestva se bo pokazala posledica, da se bo vrednost krone in dinarja stopnjevaje dvigala v smeri svoje predvojne vrednosti.
Ker je ustanovljeno tako stalno razmerje vrednosti med krono in dinarjem na osnovi nove efektivne današnje vrednosti, kraljevska vlada ne namerava utrjevati maksimalne mc;e vrednosti enega ali drugega denarja. Vlada sc omejuje na to, da ustvari novo novčanico, in sicer najboljšo, ki se more ustvariti v naši državi.
Koliko količino zlata ali srebra bodo predstavljale krone ali dinarji, to je vprašanje, ki sc mora regulirati s posebnim zakonom Mi, kakor tudi vse države, ki so se udeležile strašne svetovne vojne, so še precej daleč od momenta, da se bodo mogle novčanice zamenjati s kovanim denarjem. Oči vidno pa jc, da bo stopil ta zakon v veljavo mnogo prej, nego se bo v pridobitnem življenju občutila potreba po njem.	LDU.
Mesto ravnatelja je razpisano. Na državni realni .gimnaziji z nemšk>m učnim jezikom v Ljubljani sc razpisuje mesto ravnatelja z zakonito določenimi prejemki do 15. februarja t. 1.
Legitimacije tujcev. V vseh ljubljanskih hotelih in prenočiščih sc morajo došli tujci odslej legitimirati pri vratarju odnosno lastniku prenočišč.
Državni urad zoper navijanje cen, verižnike
in tihotapce je začel poslovati za vso Slovenijo v Ljubljani, Bleivveisova cesta Št. 22, II. Namen tega urada je: 1. Pobijanje veriženja, 2. pobijanje tihotapstva z živili, tobakom, različnim blagom itd., 3. pobijanje kupčevanja z i denarjem, ki se vrši brez kontrole, 4. nadzor-[ stvo trgovine in obrti katerekoli vrste in sploh, I da se vrši v zmislu zak. predpisov, 5. nadzer-j stvo branjarije ta. tržnega prometa, 6. nad-I zorstvo ob uvozu in izvezu v Sloveniji bodisi t katerekoli vrste blaga, izdelkov in pridelkov.
—	Postavile se bodo posebne ekspoziture urada cb meji in posebni nameščenci bodo potovali in zasledovali tihotapce in verižnike. Da bo imel ta urad uspeha, ije potrebno sodelovanje vseh uradov in vseli slojev prebivalstva. Delovanje tega urada je pač najboljša obramba proti onim brezvestnim osebam, katere izrabljajo sedanje razmere, le da sebe okoristijo, ne glede na škodo, katero trpijo sodržavljani in država sama. Razveseljivo dejstvo je, da so sc že ustanovili v več mestih akcijski odbori iz raznih slojev prebivalstva, kateri prav marljivo sodelujejo s te:n uradom. Dolžnost vsakega državljana je, da pomaga zatreti to zlo;
—	radi tega naj vsak prijavi temu uradu take škodljivce človeške družbe. Med uradnimi urami — od 9. do 14. — se bodo sprejemale ovadbe in strogo postopati. Na deželi bo postopalo okr. 'glavarstvo in crožništvo gotovo z isto vsi policijski nameščenci imajo ukaz, sprejemati ovadbe in postopati. Na deželi pa bo postopalo okrajno glavarstvo in orožnišivo gotovo z isto vnemo, energijo in brezobzirnostjo, kakor bo nastopala centrala urada zoper navijalce cen, verižnike in tihotapce v Ljubljani. Postopalo se bo z vso strogostjo, in se bo potom časopisja redno obveščalo prebivalstvo o izidu •kazenskega postopanja z natančno navedbo kaznovanih oseb. Pravomočno obsojene osebe se bodo javile »tudi stanovanjskemu uradu: kateri 'bo gotovo ukrenil potrebno, da se stavi poštenim strankam stanovanje obsojencev na razpolago.
f Linijski kapelan Anfon Dolenc. V SjAitu
je umrl, kapetan linijske J&dge Anton Dolenc. Ž njim je preminul odličen slovenski mornarski častnik. Rojen je bal leta 1871. v Ložu kot sin okrajnega sodnika dr. Hinka Dolenca, slovenskega pisatelja, najboljšega poznavatelja Krasa in njegovih čarov, ter njegove soproge, hčerke slovenskega pesnika Miroslava Vilharia-Kalskega. Pet gimnazijskih razredov .je dovršil v Ljubljani, nato ipa vstopil v mornariško aka-
demijo na Reki. Kot mornarski kadet je nato nastopil pot okoli sveta. O svojih doživljajih :n dojmih je pisal pridno domov v Ljubljano, kamor je bil njegov oče premeščen. Tista pisma pa so (bila tako mikavne vsebine in tako krasno pisana, da jih je Ljubljanski Zvon« priobčeval pod naslovom »Potovanje okoli sveta«. V drugič je premeril svet na jadrnici grofa Coiloredo-Mč®sfe«tda. Na tem (potovanju se je nsijdalje mudil v Braziliji in v Zedinienih državah, katere spoznal in poznal, kakor malokdo drugi. Uporabnost Antona Dolenca in pa njegova svetovna naobrazba — govoril in pisal jc šestero jezikov, ga .je usposobila za najtežje ■misije. Bil je več let dodeljen mena-rični sekciji na Dunaju in ie mnogokrat interveniral kakor referent mernaričnega komandanta pri delegacijah. Pozneje se je vrnil iz dunajske službe na morje. Poveljeval je na
Uianu, Sv. Juriju, nazadnje v šarži kapetana •linijskega .broda; leta 1918. je postal komandant drednota Tegetthoffa. 2al, da ga je cb vojnih naporih prisilila — naduha, da se jc mora! zopet umakniti in iskati zdravja v priljubljenem gradu Orehku. Pa dovoljenega dopusta niti ni do konca užival. Prišel je — prevrat in niti trenotka ni premišljal, da se jc takoj javil k službi — v vrstah jugoslovenskih mornariških častnikov. Prevzel je velecdgc-vorno zadaćo, da sc je udeležil v zgodovinskih dnevih novembra leta 1918. kakor mornarski ekspert razgovorov in pogajjanj na Krfu. Tam je stopil v stik z naje dličnejšimi jugoslovcn-skimi politiki in kar akter izaciia, katero je podal precej po povratu o njih, jc povsem odgovarjala — poznejšemu razvoju dogodkov ... S Krfa se je vrnil v Pulo in v Orehek. Ker pa mu je grozila internacija, se je odpeljal — v nezasedeno domovino in se nastanil v Ljubljani. Po kratkem cdpočitku je odpotoval na novo službeno .mesto v Kotor, kjer <je bil jugcslo-venski mornarični komo dere. Od aprila dc avgusta 1919 je bil radi bolezni na dopustu v Ljubljani. Na to pa jc odšel na novo mesto kakor delegat ratne mornarice SHS v Split. Znano nam je, da jc napisal obširno spomenico o reorganizaciji ratne mornarice, katero je pred kratkim predložil odločilnim krogom. Brez dvoma se bo njegov glas na pristojnem mestu upošteval. Sredi med delom za dobrobit naše mlade države mu zastavi koščena žena pot — do novih uspehov. Zapušča dva brata in dve sestri. Večnaja j emu pamjat!
Kako živi pesnik Josip Stritar? Naš 83lelni pesnik in pisatelj Josip Stritar živi s svojo družico v Aspangu pri Dunaju. Godi se mu, kakor vsem drugim Avstrijcem, zelo slabo in trpi pomanjkanje. Tukajšnji odsek za prehrano si je nadel nalogo, da pesniku kolikor mogoče pomaga in mu olajša težke dneve starosti. Poslal mu rje že večkrat razna živ;la. Na zadnjo .pešiljatev živil, ije preje! direktor odseka za prehrano cd pesnika naslednje pismo: V Aspangu, dne 9, januarja 1920. Blagi gospod ravnatelj! Toliko pisem sem že pisal v svojem dolgem življenju; pri .nebenern mi ni bilo treba premišljati in ugibati, kako naj primerno izrazim, kaj mislim in čutim. Tu pa res ne vem, kako naj se spodobno in dostojno zahvalim Vam in svoji ljubi domovini za blage in tako obile darove, s katerimi me podpirate v anoji skrajni sili. Naj torej zadošča ena sama preprosta, pa iz glcbočine srca izvirajoča beseda »Hvala-;. Lahko je umeli, da je človeku težavno stradati v svojem 83. letu (6. marca jih bo že 84). Kaj bi Vam obširno popisoval, kako težko ali celo nemogoče jo zdaj tu kaj dobiti živeža, tudi po najvišji ceni. Od občine že dolgo časa ne dobimo ničesar. Od kmetov so že vse pobrali dunajski »hrčkarji« in tihotapci. Toda dovolj lamentacije. Verjemite mi, blagi gospod, da se nam zares hudo godi, prav hudo. Jaz sem že zelo oslabel! Vaše poslat ve so pravo rešenje in meni in moji ubogi družici, ki kakor prava mati skrbi zame. Ostanek druge poslatve smo čez dolgo časa in z mnogimi težavami prejeli. Pravo veselje! Samo na pograbljcno človek ne sme misliti pri tem. Lahko si mislite, kako željno pričakujemo naznanjene tretje poslatve, ko bi na:u !e došla neoplenjena! Pa težko bo ludi z Dunaja spraviti jo v Aspang. Toda upajmo! Imejte blago potrpljenje z mojo slabo pisavo; oči so mi oslabele v tej stiski. Še eno prošnjo: Rad -bi sc tudi Narodni vladi ljubljanski zahvalil za njeno blagovoljnost in ljudomilost, za njeno blago pomoč v rfloji sili. Ker pa ne vem prav po katerem potu, prosim Vas, oddajte priloženi list na pripravnem mestu. Blagor Vam in vsem dobrim ljudem na tem svetu. Hvala! Jas. Stritar. 10. januarja. Dozdaj ,mi prihod poslatve ni še rfaznanjen. — Pismo naslovljeno na Narodno vlado se glasi: V Aspangu, dne 10. ijanuarja 1920. Slavna narodna vlada! S preprosto, pa pristno in srčno besedo se dragi svoji domovini zahvaljujem, da z blagimi in tako obilnimi darovi podpira svojega zvestega sina v daljni tuji deželi, oslabelega v silnih težavah. Sreče solnce naj ji po slavnem preporodu sije vse prihodnje dni. To ji iz srca želi in vošči hvaležni sin Josip Stritar.
Ameriška darila za domovino. V soboto so prispeli v Ljubljano James Debevec, urednik »Ameriške Domovine« v Clevelandu, Francis Jakšič in Rudolf Perdan, oba trgovca v Cle-velandu. Imenovan: gospodje so odposlanci »U. S. Relief Shipment«, in so prevzeli nalogo, da spravijo v domovino darove, ki so jih nabrali ameriški Jugosloveni za svojce v domovini, ter peskrbe, da pridejo ta idarila v prave roke. Darila so spravljena v 3422 zabojih in imajo vrednost okrog enega milijona dolarjev, to jc po naši valuti ekreg 50 do 60 milijonov kron. Darila so ibiia nabrana po vsej Severni Ameriki. Zastopane so vse države, tudi daljna Kalifornija, razmeroma največ daril pa je iz Cle-velanda, namreč 1213 zabojev. Vsi zaboji skupaj tehtajo 700 ton. Zgoraj omenjeni odposlanci so darila prepeljali v New York ter jih tamkaj shraniti v skladišču, ker ni bilo mogoče tako; dobiti transportne ladje za prevoz,-
Ko so rešili vprašanje glede prevoza, so odpotovali naprej v domovino, Pošiljatev prispe najbrže konccrn februarja v Trst, odkoder se prepelje v Ljubljano, kjer ijo prevzamejo odposlanci Relief Shimpment ter po skrbe za pravočasno in pravilno razdelitev. Odposlance požrtvovalnih naših rojakov v Ameriki iskreno pozdravljamo ob povratku v domovino.
Koroški Slovenci v pasu B za Jugoslavijo* Iz pasa B se poroča: Na deželi še malo živimo, čeravno marsikaj zelo občutno pogrešamo; posebno trda je za petrolej (jaz ga lani od marca nisem dobil niti kaplj:ce). V večji množini ga dobijo le tisti, ki dajejo v mesto mleko, drugi pa, ki mleka ne moremo oddajati, smo v temi. Posebno težko sc dobi tobak. Mesa je malo; za tri osebe se dobi pol kilograma na teden. Tudi vžigalice in stl sc težko dobe. V obilici imamo samo plese in veselice; kakor da bi bili Avstrijci zmagovalci. Vsako nedeljo -Kriinzchen , na Žili pa vsak dan plešejo Italijani po vseh gostilnah in upijejo kakor bi zbesneli. Zdi se mi kakor svoje dni v Sodomi. Tam so ljudje Italijanov strašno siti. Čc bi prišlo na ZMi do glasovanja, bi dobila Jugoslavija večino. Mi jo gledamo čisto pred seboj. Tam red in obilnest, tu strašen nered in stradanje. Saj se dobi moke samo 1 kg na mesec! Kako si mi želimo priti v svojo pravo domovino! Bo se ii to kdaj zgodilo? Ako ostane ta del pod Nemško Avstrijo, jo prvi dan mahnem v Jugoslavijo. Sicer bo težko pustiti naše dobro ljudstvo. Čujemo, da so v pasu A nekateri nem-čurji še za Nemško Avstrijo. Naj bi tiste nem-čurje le za en mesec pc-slaii v Celovcc, pa bi bili za večno ozdravdjeni. Čc bi Ie trohico tega počenjali proti Nemški Avstriji, kar si upajo nemčurji v pasu A, bi nas takoj aretirali. Paziti moramo na vsako besedo in kretnjo, ker jc vsak pod nadzorstvom. Nc odc-brujemo sicer sedanjega vašega vladnega sistema, ki pa je samo začasen, a vendar se tam diha vse drugače, svobodneje kakor v laži-republiki. Srečni Jugosloveni, nesrečneži mi, ki nam jc ententa prisodila tako suženjsko -usodo!
Žic ila Epraulzatllsftg Komisije
za teden od 26. do 3i. januarja 1920.
(Preščipne se številka 31 živilske izkaznice.)
Testenine: 1 kg po 1-15 lir kg.
Riž: 50 dkg po i'40 lir kg. Pšenični zirob: 5 clkg po 170 lir kg.
Kristalni sladkor: 15 dkg po 5 lir kg.
Prvovrstno olje: 15 cl po 7'20 lir liter.
Losos: v posodah p-o okoli pat po 2'25 lil 1 posoda na izkaznico.
Okajena ameriška gnjat po 5'60 lir kg.
Kup o val o em, ki so vpisani pri prodajalnah aprov izacijske komisije, sc bodo pro'i predložitvi živilske izka/;nice lahko razdeljevala dnevno in poljubno tudi naslednja živila:
Cikorija po L 2'20 kg; ekstrakt holandske kave v zavojih po 60 g, po 50 stot. zavoj; kavin surogat >^S. Giusto••■, v zavojih po 200 g, po L 150 zavoj: leča po L 2 kg; slanina po L 11"— kg; trebušnina po L 8'40 kg; kis po L 1'20 1; kondenzirano ncsladko mleko marka ^Colombo ■'■ v posodah po 1 kg po L 3 75; sveče po 30 stot. komad; milo v komadih po okoli 210 g po 80 stot. komad; kakao v prahu po L 14'— kg; Severno-ameriška inast po L 11*50 kg; muškatovi orehi po 20 stot. komad; belo milo »Marsiglia« v komadih po 50 dkg L 275 komad; kristalna soda po L 1"—
1	kilogram; sardine v oLjčnem olju »Arrigoni* v škatlah po V* kg po L 1'35, 1/5 kg po L 1*85 in rExceIsior« po kg po L 2'70 škatla; fileti v olju »Excclsior« po i/9 kg po L 1'30 škatla; jabolčna marmelada po L 5'50 kg; kitajski Č3j po L 20 kg; poper po L JO kg; pimenta po L 9'— kg; kumin po L 8'— kg; zabela »Torregiani« po L 6 kg; hranilna moka za otroke po 60 stot. zavoj; mešano maslo po L 10'40 kg; paradižnikova kor.serva po L 3'50 kg, v posod ah po 1 kg po L 3'40, v posodah po J s kg po L 175 posoda; biškoti (London Facto-ry A. Galti, Trieste) »Melropolitani* po 8 lir kg, druge vrste biškotov, kakor »Albert«, Petit Beurre , »Secccssion« itd. po L 9'60 kg; biškoti v zavojiii po 100 g po 1 liro zavoj; gren-čni biškoti po 16 lir kg; angleško milo Wat-son< po L 2'60 komad; belo ameriško toaletno milo marka »Ivory« po L 1'20 komad; kancla v prahu po L 15'— kg; dišave po L 10'— kg; vino Chianti -- Rulfino^ v steklenicah po 2 litra po L 6'40 steklenica; škrob po L 8'50 kg; vino Chianti (»bratje Dal Canto ) v steklenicah po
2	litra po L 6'—; zelen suh grah (zdrobljen) po L 3'80 kg; fižol po L 2 25 kg; fižol koks po L 2'S0 kg; suhe smokve po L 3'20 kg; zeleno milo marka :>Trieste« v komadih po \\ kg po L l'—, v komadih po kg po L 2'— komad; marelična marmelada po L 7 50 kg.
Mazilo za čevlje (marka = Lift J v škatlah štev. 1 po 65, štev. 2 po 80 stotink, štev. 5 po L 1*65 škatla; tekočina (»Lift ) za kovine v škatlah št. 1 po 80 stolink, št. 2 po L 1'45, št. 3 po L 2 80 škatla; mazilo (»Lift-) za kovine v škatlah št. 1 po 40, št. 2 po 55, Št. 3 po 95 stotink škatla; vosek za parketirane
> Možato si govoril. Hvala ti! Daj mi roko, da je med nama pozabljena zaušnica!« Severin mi je proseče molil roko nasproti in udaril sem vanjo.
•Kdo pa pravi, da nI zaušnica prvi znak vračaječega se življenja pri rešenem obc-i-encu?* sem tolažil Severina. - Mogoče sc to dogaja pri vsakem takem siučaju? Bral sicer nisem še nkjer o tem. Kdo bo pa tudi pisal o t^ki stvari, ko sc navadno doseže sprava med cbema. še predno zagrabi ta ali oni za pero. Sed;.j pa cdkrij svoje srce in bedi prepričan, da bom sledil z največjim zanimanjem tvoji povesti!«
Sprava je napravila čudeže: krči so prenehali, bolečine izginile. Z lahkoto sem si zvil cigareto in ponudil tudi prijatelju svojo dozo.
xPosJušaj!<T Udobno se je "leknil Severin po mehkem mahu in se zagledal skozi vejevje
v jasno nebo. Nič se mu ni poznalo, da bi mu bil jaz pred kakimi dvajsetimi minutami kmalu odtrgal obe roki v ramenih, ali mu ju pa vsaj izvini! v lah tih. Umetno dihanje je včasih koristno, vedno pa združeno z veliko nevarnostjo.«
»Pardon, da nc žabi m! Predno pričncS, sem ga prekinil v premišljevanju, >. ti moram odkri-
tosrčno povedati, da si izbral neokusne kulise zadnjemu dejanju svojega življenja. Veš, kje midva sedaj počivava? Tam jc kcnjederec in par korakov cd naju pa pasje pokopališče!-Previdno sem zamolčal, da sam svoj čas na j istem mestu zlagal sonete, med tem ko se je ! pasel moj pegaz blizu konjederca, od katerega j sem ga moral večkrat z vso odločnostjo zahte-i vati. Kadar je bil dobre volje, mi ga je prepustil tudi za navadno cigaro.
: Spretna režija cd moje strani, dragi prijatelj! Le poslušaj! Psu se češče 'boljše godi, kot se jc godilo meni zadnji mesec! Kakor izbruhne lokomotiva, predno se začne premikati, gost oblak dima v zrak, tako je tudi Severin pihnil z vso silo precejšen cblak proti vejam in zabrusil ostanek cigarete daleč proč cd sebe.
j'Torej pozor!- Ni dolgo temu, ko sem spisal za »Naš list črtico. Narekovala mi jo je edino | le ljubezen do rodne grude. Črtiaa jc imela gotovo tendenco, ki se je pa bolj sramežljivo skrivala med vrsticami. Dekle z belimi zobmi, modrimi očmi in rdečimi lici je vstopilo v prodajalno. Trgovec se je slinil okrog dekleta, razkazoval mu najrazličnejše blago, hvalil na vse pretege svojo robo in kupček pred dekletom je naraščal. Zavitki, zavoji, čkatlje, ste-
klenice. Ko je pa pri računu dognal trgovec svoj dobiček in cpa>:il pred sabo najrazličnejše bankovce, se ni mogel premagovati in uščipnil jc ves blažen odjemalko v poLno lice, zahvalivši se gospodični za naklonjenost. Pri njenem odhodu -je šepnil svojemu vajencu v uho: »Da veš, naslov gospodične dela čudeže!« To je bila 'kratka vsebina črtice. Čitateljem nisem nudil kar naravnost jedrca, dal sem jim cel oreh, naj ga sami strejo, naj si sami izluščijo jedrce! Čntlca se je priobčila in z dotično številko lista je pričalo moje mučeništvo.«
Sledila je kratka pa\za. Severin se je obrnil proti meni, da bi ne preslišal nobene njegove besede.
- Kmalu nalo sem šel v trgovino nakupovat si južino. • Dober dan, gospa! ■ — Nobenega odgovora. — -.Prosim 10 dkg sira! — -^Ga nimatnoj.: — »Saj se šopiri pol hleba v oknu!«
—	»Že prodan!« — >Prosim 10 dkg šalama!-
—	Diši po petroleju.« — -.Kaj pa s k'.obaso?-
—	^So žaltave? — ^Klanjam sel- Odstranil sem se, za sabo sem pa Še slišal: »To ^e listi pojac, ki trdi, . da ščiplje moj mož dekleta!« i-Bo;ba! sem si mislil, >saj nimaš samo ti trgovine!- in šel k sosednemu trgovcu. Z moškimi se da lažje govorili, sem se tolažil. Dober
dan, gospod!« — Nobenega odgovora. — Prosim 10 dkg gnjati! < — > Kuhanc ^i surove?« — »Kuhane!« — ->Je nimamo! — >Pa surove!« — »Nam -je ravno kar pošla!■: — »Prosim dozo» sardin!« — Sardine prodajamo na debelo, ccl sod, če hočete! Gledal sem po bogato založeni trgovini, kje istaknem kaj primernega. »Ne trudite se, drugega nimam kakor pet let staro polenovko! Hočete,kar cel sveženj? Sedem kg bo približno! Sicer pa vam povem, da se pečam malo s trgovino, ker moram ščipa'i dekleta.« — Čc vas tako delo lahko preživlja, vam zavidam! Ne boste me nc izstradali, čemu so pa gostilne! In ha^d! v prvo na voglu ceste. Pri mojem vstopu je šepnil, (v takih trenutkih ima človek fin, občutljiv sluh.) gostilničar svoji ženi: Sedaj pridemo krčmarji na vrsto!* — Postrezi mu s primerno pijačo!*- mu -jc odvrnila ravno tako tiho gospodinja. In ros, dobil sem kapljico, kapljico ti rečeni, katera bi žirafi zavozlala vrat. Dva dni so imela meja usta ofci:ko cirkumflcksa in cel leden sem le pcmežrkoval. -
Scverinu se je pritem spačil obraz, desno polovico ustnic je odprl, levo stisnil krčevito skupaj, oči so mu izginile za nagrbar.čeno kožo, čelo sc mu ;c .Da nabralo v tisoč 6ub. Tudi
meni je obračalo želodec. Pljuval sem na vse strani, a okusa po vražji kislini sc le nisem mogel znebiti.
>Pravcat: bo^ot se je bil osnoval proti meni, kakor hitro je izšla številka z mojo črtico! t je žalostno nadaljeval prijatelj in se po možnosti iimikal mojim pljunkom. *Kdor seje veter, žanje vihar! Slaba tolažba zame, kaj ne! Šel sem na deželo. Po poti sem srečava! žcnice prihajajoče od postaje. Dober dan, mamka! — = Kaj menile, 'da sc moja Albinca pusti ščipati vsakemu trgovcu?! t — v Ali ima Albinca bele zobe? — »Bolj bele kakor je tvoja srajca, pisun grdi.'c Šel sem dalje. Nobene nisem več pozdravi!. Kakor žival gre mimo, brez pozdrava, le čakajte, da vas dobi moja Tončka v pest! Kaj mislile, da jc via-< čuga?^ — : Brez zamere, mamka, ali Ima vaša Tončka modre oči? : — »Tako modre, ka-koršna bo vaša koža, ko se vas bo lot'1 njen zaročenec, mesar Lojze!* —■ Pozdravite mi oba! < sem se šalil, a pri srcu ml je bilo hudo, hudo. »To je tisti.. nova ženica jc buljila vame oči iskaje primerne psovke zame, tisti, tisti verižnik! pri tem si jc gotovo predstavljala samega vraga, ki ga slikajo z verigo v roki. »Verižnik, moja Lavra pade še v tcLiko«
a ras IV.
"EDINOST« štCT. 22,
V Trsta, dne 25. januarja 1«20.
furde ( Lift ) v škatlah po kg po L 2'40, v •Škatlah po yt kg po L 4'SO škatla.
Samo na odmerek kondenzirano sladko mleko marka ^Marcurio - do petih odmerkov 1 posodica; od 6 odmerkov dalje 2 posodici po L 3*10 posodica.
Žrri'a, ki se razdele posetnikem ubožni-frkia izkaznic: sladkor in vsa živila, ki se morejo dnevno in poljubno kupovati.
Sa ribji tržnici: namočena polenovka po L 4'SO kg.
Pregledovanje živilskili izkaznic.
Aprovizacijska ikomistja je sklenila pričeti s pregledovanjem živilskih "izkaznic. Pregledovanje bodo izvrševali uslužbenci pri uradu za izkaznice v posameznih prodajalnah ob dnevih, ki ss določijo. in naznanijo pc-tom poseb-r»ih oglasov, kateri bedo pc-stavljeni na vidnem me^tu v v siki prodajalni. Odjemalci se morajo predstaviti cb določenih dnevih in urah v svojih prodajalnah ter se izkazali s krušno ali petrolejko izkaznico, ker bi se v nasprotnem sluča>u morali javiti pri dopolnilnem pregle-dovasiju, ki se bo vršilo za neprijavljene v uradu za izicasnice v ulici della Valle 3. Iz-kaziKce, ki ne bc-do opresiiljenc s kontrolnim iigoro. se ce bedo mogle v prihodnjih tednih U4>c€tev&'i£.
Razdeljevanje petroleja.
Likazn*ce št. 60 (za nakup enega litra petroleja) so veljavne do ponedeljka, 26. t. m. Pre-giedcvsnje teh izkaznic se bo kakor doslej vršilo v ulici Casesa di Ris-parmio 13. II. do torka. 27. januarja 1920.
Izdajanje novih izkaznic.
V tem tadau se oodo na isti običajni način razdeljevale posestnikom sLvo-vijoHčaste pe-tnclej^ke izJkacnčce (stanovanja brez plina in električne razsvetljave) izkaznice št. 61 za na-kr.p ene^a litra petroleja; preščipne sc št. 17 pe&roJejiike izkaznice. Petrolej se bo prodajal cd 27. t. m. do ponedeljka, 2. februarja 1920., po naslednjih cenah: Za mesto po 1'20 iir; za predmestje in okolico po 125 lir liter.
Prodajalci petroleja se vnovič opozarjajo na ddžnosrt, da postavijo na vidnem mestu v svoji prodajalni KnHico z naznačenim! prodajnimi cenami petroleja.
vesti.
Organizacije le treba! Prejeli smo: Povsem so-t fcašamo z vašim pozivom za organizacijo vsesa na-a-ja snovanja na vscJi pcl*h: na politikom, om ?n kirfnrrueriT. Posebe? Je še treba organizacije in t Is teme pri nabiranju sredstev za K"l'-turno svrhe, za šolo. Dobra organizacija porive.H: ie uspeh. Zavode in razna društva ste žc opozorili na njihovo narodno dolžnost v tem po-J--z pa bi izpresovoril besedo sdede pn-dreboefia nabiranja od osebe do osebe. To jo: čc se pobira rc-dno. ob dclccem*! rakih, in če >ma p^birJee vpisanih gotovo .'-levilo darovalcev, ki so se obveza U pa bito tudi za najmanjše zneske, more navrat« tekem časa zelo fedatne svoie. Daro-valc? ne občutijo prav nič, maii dar ne pomenja ernj prav nečake ga bremena, a nabiralec ne ve, tka&o da se je nabrala tolika svera. ViicI sem to v Pra*i pii oab&rara za šcfcko Matico. Redno vsak večer je št! krčsnsr aii restavrater parkrat okoli Sos tov s škrabico ki gostje so metali vanjo 2. 3. -fcovčšde. V !et» dni je nabral ta tisočak, drugi pa celo po ved lisoakov. S tem nagnem se dosega, da darujejo vsi .brez vsake težave — tudi tisti, ki bi sicer morda ne darovati. Vsi moramo sodelovat: In prfcpcvati. Tako spiošno prispevanje pa se mccc doseči le -potom organiziranega dela.
Ob usiojičenju novega škofa. Siatrstrčni po-da+ki o tržaško koprski škojr* po zadnjem -šema>-tazrou K 1918. so nastoćajt: Združeni ŠkoiiK imate U> dekan a. to v. Od teh le 11 čisto jirgoslovcnskih,
5 pa mešanih, higosiovensfco-Halijsanskih. Cisto ftaćirckega ni nobenega. V obeh škofijah je o-kroKio 258.000 Jc seski venov 137.000 Italijanov, air, z druzlma besedami: đve tretjini Jugoslovanov I« le tre**«a Italijanov. Taka ie torej narodnostna sestava tržaško-^oprske škofije. Tržaška in ko--prska ? kori ja nšste toli nikdar itafenski, ampak mešani! Vedno yt bil, iziatsti, kar se tioe tržaške škofije, ogromen <ki — po 2/3, 7's jegoslovenskr. — S«kc4i;a :e imeia namreč zdaj veoji. -zdij manjši gSamo sedež skočijo ie bi! italijanski; aii, bodje rečeno: tudš na sedežu škofije, posebno pa v Trstu, ie bilo prebivalstvo vedno mešano — tudi v rtarih Casšii! Te tstatfsiične ^podatke naj si ■ttsteda novi nionsasiior
Pokojna
Lev XIII. in kardinal Rampo Ma bi bila gotovo razumeta in uvaževaia govor teh številk.
Pretisedništvu deže4ne«a sodišča v Trstu. Prejeli -::no: Na deželnem scdrlču v Trstu \iadajo v raznih ozirrh zelo ču»Jne razmere, ki se jih ob priliki dotaknem-o. Za danes začenjamo od zdolaj. Predsedmštvi* deželnega sodišča }e gotovo znano, da veljajo do-lej v zasedenem ozemlju še avstrijski zaken?. AH -:e to prav, aH ne, aii. je to kcn:u prav. e^i pa ne, — o tem ne nameravamo danes razprav vati, pač pa ugotavljamo, da so do danes
iu-L; r?. delclrcnT ' odKei: avstrijski zaTccnf v veljavi, in jc potemtakem tidfnost .predsodništva tlcžcTr.egn. sodišča, da <poskibi za spoštovanje in izvrševaa'e teh zakonov vso? v svoji hiši: na de-/"eJncni sodišču srimenr. Dobro! — AH je terei predsedreštvii deželnega sodišča znano, da Imajo kaznilniški pazniki po sakonlh, ki veljajo na do-želr;e:iT sodišču še vedno, vs ko 'leto pravico do nove obleke, novih čevljev in vsakih 18 mesecev do nove suknje? — Ali je predsednik tvu deželnega sedišča znano. Ć3 ni^o kaEn3ni?ki pr^zn'ki od L 1917. sem dobili sploh nobene cMcke, sploh nobenih Hevlj-ev Ln sploh nobene suknje, namesto katere so jobrli :. 1918. par krene in .potem nič več? — Ali je pred-edništvu deželnega sodišča znano, da bedijo vsi kami-hlškr pazniki, tudi v službi, v lastnih oblekah in čevljih, ali pa .popclnoma raztrgan; in da sc morajo v prostem času skrivati dc:na. ker j-ih je srem v takem stanu na ulico, a nove obleke si nc morejo kupiti, ker imao družino, otroke, ki hočejo... jesti? — O, deželnemu predsednlštvu ;c gotovo znano, ker je z lastnimi očnu večkrat videlo... raztrgane paznike, ker je osebno večkrat pos&ušalo njrhove tozadevne prošnjo in pritožbe, a je ob trkih prilikah vedno le tolažilo, češ: bo že, bo že... In pri .tem' =>bo že« je ostalo do danes —. Gospod predsednik (deželnega sodišča! Prosimo, da ukrenete, da daste ukrc-nsii, ali pa da posredujete pri merodaširlb mestih, da ?c čimprej ukTer.e .kaj v tem oziru, kajti sedanje stanje ni... častno za nobenega«. — Nekoliko opazovalcev ttsmiijcnega srca.
Naznanitev prostorov, zaseženih po vojaških oblastih. Civilni koupsir za mesto Trst in oko'i-co opozarja zopet prrzadete osebe, da »se prične rok 2a naznanitev zaseženih prostorov s 25. januarja; ta dolžnost sc kžiko izpcin-jae do 5. februarja 1920. Kršitelji te določbe zapadejo kaznim, ki jih določa naredb« generalnega civilnega komisarja od 16. januarja 1920. Tozade\Ti-i vzorci se bedo dobivali in morali izročiti tekom gerinave-denega roka v uradnih urah od 9—12 pri civilnem, kcmšsariiatu za Trst in okolico v ulici 30. oktobra 7. pritličje, soba št. 1. C:ebe. stanujoče v predmestju in okolici, ki morajo naznaniti svoje prostore, lahko izpolnijo svojo dolžnost v ura':U pristojnega okra a. Za izročitev pravilno izpolnjenih \ zoreč v sc izda odgovarjajoča sprtr.emnica.
Prvi veliki variieictnJ večer s plesom v prid podpornemu fondu gledaliških igračev. V soboto. 31. Januaria 1920., točno oh 20-sprirctle slovenski tržaški igralci v vseh prostorih Narodnega docna nrvi veliki vanietetni večer s plesom z naslednjim sporedom: 1. Nedved: Pogled v nedolžno oko: poje g. Šflmenc. 2. Pa.uč-"č: PasHrfca; poje gdč. Mezgečeva. 3. Strauss: 5an;e sc-mr:-.ku; poje g. Bratuž. 4. Smetana: duet iz opere ^Prcdaiia nove, tac; pojeta gdč. .Mezgečeva in g. Šimenc. 5. Lehar: duct iz operete -Grof Ltricsenrburšfci«; izvajata gdč. Kraljeva in g. Bratuž. 6. Ze!!cr: duet iz operete »Ptičar:-; Izvajata gg. Požar in Krađj. 7. »Počivaj v miru*; šaljivi .prizor; izvajata gdč. Voitkcva in g. Mikolvč. 8. An dram: Tercet iz operete iPunčka*; izvajajo gdč. Kral'eva in gg. Po2ar »n Kralj. 9. ???— Velllro iznenađenje...!!!! — Pevske točke l>r> spremijal g. Dušan Stular. Aled posameznimi 'točkami in »pri plesu bo svirala m a udolini stična skupima- V. Parma. Po sporedu ples in prosta rzabava, pri kateri bo delovaia dobro organizirana šaljiva pošta z dobitki ter prečkanje za Krjavijevo koso. Odboru se j.c .posrečilo angažirati za ta večer ved »k pottijočr cirkus, ki nastopi s celim .ansamblom. .Mimogrede naj bo o-menieno. da nastoprio: nas bivši rojak medved Marko, svetovni atlet Urstrs. originalni Pavlih a, slavna plesalka 5 e norita Rozita, takozvana španska muha« in drugi trmetniki. Preskrbljeno bo tudi za dober prigrizek in izborno kapljico. Ker •je zanimanje »za ta večer v mestu in na deželi vetfko, in ker je olriio popra^ševanja po vstopnicah, ss bo vršila razprodaja vstopnic od tdSmcs dalje cd 10—12 p-n gledališki bla-gajrš v veai Narodnega
doma.	•
Rojanski Sokol priredi danes ob 19 iplesni ven-ček. Vabijo tem potom vsi čiairi in prijatelji Sokola. Rrjpravtja se družinski čajev večer, ki se bo vršii 7. februarja. Zdravo!
Ženska podružnica CMD Ima v sredo, 28. t m., svojo sejo ob 15. Na dnevnem redu »kostunriran ples', v korist siromašni-m šolarjem.
Plesna prireditev šentjakobske mladine v Trstu 14. februarja ie organizirano pobiranje prispevkov za NaroJ!no šolo pri Sv. Jakobu, vsl-ed česaT upamo. da noben tržaški Jugoslcven ne odslovi prirediteljev praznih rek. Dolžnost vsakogar ie, da prispeva po svojih močeh za šolo naših malčkov.
Odbor šentjakobske mladine ima jutri sejo v vDei. kons. društvu« cb 20'30. Pro-rimo, da sc je udeleži <trdi naprošeni za-stopnik Naroir.e šele.
Šentjakobski pevski zbor. V torek tečno ob 20 pevsko vaje za gospodične, cb 21 za gospode. Prosimo tečne in pctr.obtevilr.c «deležbe, ker se bliža nastop.
V nedeljo, 1. svečana, se bo vršil zabavni večer Šentjakobskega Gcdbeuega društva v prostorih Narodnega doma. Začetek de idolečen na 17. uro, čis:i dobiček pa jo namenjen za izpopolnitev društvenega orkestra in za otroški vrtcc pri Sv. Jakobu. Za dobro kapljico -In majhen pregriz-ek je .preskrbljeno, samo fccearce je treba s s^-boj prinesti. Spored se naznani pravočasno.
PasJedlce prepovedano ljubezni. Pred ne&oSko dnevi so sprejeli v n?estaio bclnišnieo ISfetno A. D., ki I-e tožila o močnih fcrčili v trebuhu. Zdrav-ndka so takoj videl*, za kai gre. in so jo spravili v oi'delek za porodnice. Pozneje j« dekle tudi samo priznalo, da je imelo pred meseci ljubezensko razmerje z nek;m voja&cm. Ko so ee pa je'e kazati posledice tega razmerja, ;e dekle obiskalo neko babico. Seveda r/j n'hče o tem vedel'. Babica je napravila stvar, kakor Je najbolje fznaia-, toda izd: se. da je izvršila svoje d-sfo precej nerodno, kat: dek-Pe je začutilo že po nekc^ko dnevih grozne bolečine v trebtrfHf. Z-iravndv? so poizvedovali za ime babice, toda dakle ga ni hotelo izdati. Končno je prišla v bolnišnico sedna komisija, kateri je dekle poverilo po dogem obotavljanju, da so babica kliče Antoniia Par-enzajt in da stanuje v ud. Ponte 4. Komi' v a je torej obiskala babrčino stanovanje in našla, pri prečkava veJiko orodja ki ga babice nc smejo rabiti. Parcnzan ie b&a aretirana, čeravno se je brasiila. češ -da }e popolnoma nedolžna in da ne ve ničesar.
Vojaki tatovi. Bred uekc&ko dnevi so orožniki (zasačili- tri vojake, ki so prodajah v starem mestu 1000 voščenic, ukradenih na južad .postaji. Dva sta u^'a, a enega, nekega Viacfgtrerro iso aretirali. Ko Je šla- včeraj orežniska patri:ia po ulici P:bCTgo, je zapazila na nekem vogalu dva sum-IJšva vojaka. Ustavila -ja je. in gter: biva sta- dva stara znanca, trgovca z ukradetikr«i voščenicami.
V	zaporu sta prrzniaia tatvino na južni postoji in tudi tatvino v škodo vojaški upravi, kateri sta ukradla za 7000 lir kož. Ukradene kože sta prodala Josipu FifVppichu, stan u jočem u na Scali Sen t i 773. Orožniki !S-o šS tudi k nJemu pogledat. Našli so Šb vse blaigo in je -zaplenili, a Flllipiclia so aretira::. Vojaki se izgovarjajo, češ da so morali krasti, da se prežive; 11. t. m. so namreč vsi tri e zbežali iz zaporov pri Sv. Justu in se od- tedaj dalje klatili po mosta.
Speljala sta ga na led. Pctecijski agent Pagilari Je HI, kakor smo že poročari, ra-njen tekom poboja v -gcstilni i-AMe due ruete* v ulici Sapone.
V	bo-Inršnlci je izjavil, da. je zasledoval vojaka Manfce&ija že celi časa. ker -jo vodc-t, da krade vojaško blago in -je prodaja okoli. Poročali smo že vč eraj o neki idtužini v Kolon H. -ki je kupile blago cd tega vojaka, ftedaj je pa policijski agent Izdal še dve -družini, ki ste kupili cd vojaka blago. Tekom preslišavanja je prišel na dan precej zanimiv T22VO. cele cadeve. Pagliari je zasledoval vojake in Čakal samo ugodne prilike, t'a jih aretira«. Nesreča pa je hotela, da so tudi vojaki vedeli, da jjli zasleduje, in so tudi oni sejno čakali ugodne prilike, da mu zrahljajo kosti, o čemer pa ni Pa-gMari niti shrttt. Tako je prišel pred par dnevi v gostilno t>AI'c due mote«, kjer je sede! vojak Mr.ntcllr v družbi svojih tovarišev in nekoliko žen k. PagUr.ri jc sedel za po-sebno mizo z nekim znanim vejakrm in... čakal ugodne pričeke. Zgodilo se je potem, fcvkor je zn-aivo, da je Manteili vrgel v šaH svojo suknjo oa glavo neki ženski pri mizi in pri tem razbil hič, vsled česar je nastal prepir. PagKari se je že vcseKi, da bo moral posredovati »n tako na'ti pretvezo in aretirati Man-tt-llija. Sede? je zc.to nrlrno pri ndzi in poslušal, dečim <se je (njegov tovariš vojak vmešal in začel žaliti Mantei-lla. ki ga je končno povabil na uilco, -kjer sta sc spoprijela Ko >e PaigHari to zapazil, je planil na lisico in zgrabil ManteHija iza roko. toda v tem hipu sta se oba vojaka obrniSa proti nJemu, ga razorožila in pošteno naklestila. Šele tedaj jc spoznal, da sta ga vojaka spravila na led: bila sta namreč zgovorjena, da se navidezno spoprime ta in ob tej priliki naMestiJa PagKari ia, ki bo gotovo posredoval, da ju aretira. Orožniki so aretirali tis.'5 lastnika gostilne »AMe due ructcc, ker ima stere dolgove pri... rimski policiji.
jiilsl v maski, obleki, kakor tudi v igri. Ga. Silo v a velo Vtarako i:» bralno druStvo, katero je tudi
m morda Še nikoli .pedala k a-; boljšega.
Vti ostali, razen Roberta D'Aviona — dobri. Robertovo vpitje, njegovi Iz grla iztisnjeni glasovi, sc bili nepristni In zaradi tega jc ostalo prvo dejanje brez viška in brez vtisa. Mnogokrat je mirnost bolj tragična od torupnesa, po sebi tekajo-čega obupa. Da ie ir'šel	na oder, 32 Je
tudi poznalo. Simcna -Je morala inprovizirati vzklik: papa. da ga je priklicala. V zadnjem dejanju! Je bil boljši.
Nekateri igralci se premočno šminkajo.
Inscenerija za luži vso pohvalo in .priznanje. Oprema v iđrugem dejanju je biLa .lepa in kar je
glavno: okusna. Tudi naš ako hoče. Pavze predolge.
oder jc lahko bogat, R.
DOPISI.
Književnost in umetnost.
»SIMONA«.
Po snov! Champcla, »e Cair.ilo de Nson napisal romantično zgc-ibo za oder.
Rodbina D'Avicn stoj« na: robu propada. Nesrečo je zakrivit redbinskt glavar Robert D'Avicn. N'egova iiči Sknona se odpelie na Angleško k bogati teti, da si od nje izprosi pomoči. Teta lady Elcajnor i? trst reže, adi !e pod pogojem, da po-reči Simona svojega bratranca'. Simona se po daljšem boj-u odloči za to žrtev: poroči moža ki sa še m nikoli videla-; .aii že prvi večer mu pove, da ga nc ljubi. Rihard, (ki nesi po lovski nezgodi spnčen obraz), ražaijcii odide na eno svojih oddaljenih posestev ter predlaga svoji ženi lečkev. V za±njem trenutku pred sodnfloom spozna Simona, da ljubi svojega moža, ga 'prosi odpuščanju in konec je vseh bo te v in nesreč.
Simono, glavno ulogo v tej igrj te igrala gdč GraidSšarieva. Nastopila je prvič v daljši in glavni ulogi. Izbira igre kaže, da dobro parna uloge, ki so njenemu talentu aajbolj prikladne. .Medli, romantično navdahnj-eni, naoo! seatmrentalrri tipi so kaker nalašč zanjo. V sd^ugem: dejanju, ko je »igrala ob strani izvrstne soigralke, je prišlo precer njenih vrlin na dan. 'Le škoda, da so njene geste kaksenfcrat t..kf* neokretne oglate. (V prisrije-r.em odhodu z RihaTdom koncem 3. dejanja).
Ga Silova- je Igrala ulogo lady Eleamor. Boljše, bolj dostojanstvene lady si le težko misliti, bo-
St Vid pri Vipavi. V noddio. I. februarja, priredi tukajšnje prostovoljno gasUuo društvo velik ples in srečolov. ki se bo vrsti v prostorih gostilne »Rudolf*. Začetek plesa ob 15 srečolov nato cb 17. Sode'uie dom-nča godba iz Lokavca. Cisti dobiček Je namenjen nabavi novih gasilnih cevi. Vipavci, udcJežimo se te prireditve in pokažimo, da ianarrro smisel za koristne namene! — Prijatelji gasilstva.
Rop na Pivki. Pčšejo nam: Na Kalen v kneža-ški ©bčlni, na nekdanji Viibarjevi grajščini, živi že več let družina Alojzija Tomšiča. 15. t. m. ob 17 sc je priklatilo tjakaj 7 oboroženih vojakov ter so prosili za prenočišče. Ob prihoJu so se delali celo prijazni. (Posestnik jim je takoj dovodi! prenočišče v senu, ker sobe da nima na razpolago, in jih je postregel <$> kavo. Ali kar hipoma se le stvar preobrnila. Ko je gospodinja prižgala sve-tiljko, se ji pribKža eden z namenom da bi pri/gnl svalčico, in vrže svetil~ko na tla. Ko je gospodinja molče poinetla razbito svetil j ko ter odnesla iz sobe. sta v istem hipu skočila dva k govno dar ju. Eden ga je stisnil aa grlo, idrugi pa !e z bodalom skočil proti njemu, zahtevajoč denar. Otroci so •začel'}1 vpiti: »Mamo, mama. ata .hočejo zaklati.« Zona Je prihitela v sobo. ali tudi njo sta prijela dva. Drug vojak je prijel Kletno dekl'co ter jo vlačil se min tja, dva mala' otroka pa sta jokajoč v velikem strahu zbežala v hlev pod Jasli h koncem. kjer sta. se tiščala ves večer. Kar so imeli denarja in par ur in verižic so jim takoj izročili. aH krvolcki so zahtevali še vedno večje svote, čeravno so jim izrodi vse. samo da so j:h .pustili pri življenju. Aii k'.rOobneži so še vedno naprej stikali in jim grozeč <z bodalom m samokresom te uboge ljudi trpinčili iti vlačil: semtertja cele tri ure. Ker se Kaleč t*ahaja 10 minut cd bližnje vasi- Rača, je bilo omenjeni drr.'ini nerirogcče pri-iklicati ljudi na pomoč. Odhcrajcči roparji so jih posadili v kot drugega za drugim in jim zagro-izili, da sc ne smejo tgeroti z mesta celo noč in oa Hh umore ako naznar.i'o komu, kar se jc zgodile. Drugo jutro tso prišli ar.cilo živ i od velikega strahu v bližnjo vas Bač iskat stanovanja. Ker ni bilo mogoče takoj doh:ri stanovanja so morali možje, sorodniki in prijatelji, vsak večer hoditi varovat ubogo družino, ki mora sedaj svojo hišo pustiti in se preseliti v vas.
Iz Postojne se nam piše: Slavni naš konrlsarr-jat -je izdal pred kratkim odtok, ki je klasičen po svoji slovenščini. No; navedemo iz tega odloku nekaj odstavkov v večen spomin. »Med županstvom v Kor min u in ondetnim okraj, sodiščem >?-e je vršilo — prerekanje glede dolžnosti županstev za sodelovati pri pregledovanju smrti. Razni cc-saTski patenti' iz 1. 1850 Ia 1854 določajo, da je oolžnost sodelovati pri pregledovanju smrti, ki sc je do sedaj stanovitno priptiznala in izvrševala itd.« Stavimo predlog, naj se izda uraditi odlok oziroma poziv, da se ima smrt uradno zglasiti pri slavnem komisar:ja-1 u v Pastcjm, na kar se zberejo vsa žtrpatrstva, da sš pregledajo smrt. če je prava, hi io potem prrpozuaio. Prosimo! Tistemu prevajalcu iz iaščine v slovenščino pa se naj za vsako prestavo določi taksni 2t) lir, ker nam preskrbi neplačano zabavo, ali pa Ncblova nagrada za leto 1920.
Iz dutovske občine. Ni ravno iraša krivda ker ni cd nas nobenega 2'asu, temveč sedanje razmere in tukajšnje okoliščine so vzrok, da spimo spanje pravičnika. 2e dolgih pet let sc pr: nas ni slišala ubrana narodna pesem, ne uprizorili slovenska igra, čeravno se Je bilo pred vojno društveno živ-vijenie precej povzpelo. Po mnog'?t prizadevanjih se nam je slednjič posrečilo izpcslovati od! oblasti dcvroljen;e, da smemo po tolikem času sklicati občni 'Zbor tukajšnjega pevskega društva :-Ven-čeks, ki sc je vršil minulo nedeljo. Namen tega se-stamka je bil, da zopet oživimo in pekažemo, da tudi v naši občini ni zamrl- naš uaredni čut, in rmanro vcljo gojiti naše ^epo narodno petje ter sčasoma ustanoviti čitalnico in .potegoma tudi knjižnico. S poslednjo bomo morali še m-alo počakati; vojna nam je ugrabila veliko lepih slovenskih knjig, katere jc sedaj težko dobiti. Imamo sicer knjižnico v Krepljah, ustanovljeno po slovenskem akademskem društvu * Balkanu« že leta 1908.. rdi žniibog raz<poIa.ga le z malenkostno množino knjig, katere se r.oliajajo tu ž e od leta 1912. Kdor bi nam .poma&al v tem pogledu, bi mit bili iskreno hvaležni. I >to tako Jc v tej .ir.ali vasici oži-
P» - - kratkim imelo svoj cbčui ibor. Čeravno ma ie vojca zadala precejšnjo rane', sc je društvo obdržalo v življenju. Novi cdbor, ki obstoj.', mislim, večinoma U dclavtrih in upa po-i p h moz, si je nadel nalogo, da obnovi društveni vinograd, uredi brui-nico in poskrbi za časopise, katere pogrešamo. Posebno naša mladina, katera jc med vojno zapustila šolo, nam obeta !o malo dobrot; zato nam •je potrebito dek> izobrazbe. 17p. p-. Iniu v na j knjižnice In čitakdce, od katerih dobe otroci kakor tudi cdrastli marsikaj za- pczne'ie živ ljenje.
»Sokol« v Ajdovščini je po petih letih prisiljenega odmora zopet pričel s svojim delovanjem. S sokclsko priipraN-iljenostjo je čakal že lanjsko leto na trenutek, ko mu bo dano zopet zbrali svoje člane in je smatral kot ugoden trenutek nastop civilnega komrsarijata v prešlem avgustu. Toda pri oblastih in n.jiJt organih je naletel na od,por. Pokazalo se je, da po kcncesijiskem si-stemu ne bi najbrž nikdar dosegel pravice do svojega cuhatanka. Sc le, ko je politično družtvo fEdinost« pripomoglo do veljave staremu društvenemu zakonu, je smel sklicali prod kraitkim svoj občni zbor, ki sc je vršil ob .pclncštevilni udelež-bi.
Ozlrajno se z bridkostjo na pet let zamujenega dela. Kdaj jc nadomestimo? Sokolska misel kot trka pa mej tem ni trpela r»padka, nasprotno poživela in .potjicbila se ije, ker je postala notranji doživljaj in trdno prepričanje vsakega posameznika. Vojaško življenje, kakor je je more! živeti skoraj vsak izmed nas, ni šlo mimo nas brez sledu. Videli smo organizacijo, tujo in trdo, poveljevan-je nas:lno in rezko, ravnanje brezčutno in sirovo, sistem neumen in poneumnjujoč, in smotri — na smotre je treba gledati pred vsem — tako tuji in temni, da smo občutili vsak hip, da smo le sredstvo in da smo priseljeni zatajiti svoja čustva Ln svojo osebnost. Tedaj ,je v srcu vsakega posameznika. v vojašnici, na maršu, v za>kopu, ob lem kontrastu jasneje zasvetila ali se celo sama ob sebi porodila misel drugačne vzgoje, drugačne organizacije itn drugačnega smotra. Ir» če orlmerjate, bratje Sakc4i, ta svoi ideal, po-rodi-vši se v trenutkih trpkega poniževanja i.i grenke boli, z na^im sokolskim idealom, ne boste našli med niima. nikake razlike. Rizvc.i telesnih 'n di sevn'h sil potesn sislematičnc^a vzgoj-neja dola v duhu enakosti in bratstva v ljubezni do stvari in -do nareda, lo je naša naloga. Zato je »Sokol vreden, da ostane prvi med naSlimi društvi, in sposoben, da zbere pod svorm ckri'jem vse, ki se zavedajo Vegovega pomena, telovadcc in netelovadce, pocr.rnezni-ke in krolrce. V kratkem razširi in poglobi svoje delo. Pri tem upravičeno računa na to, da se mu olajša njegovo delo z vsestranskim ume vanj cm in podooro. Da lit ne more biti pomislekov in da bi bili brezpredmetni vsi ovitki naoram cl^^tvu in njegovim članom, jc pokazal občni zbor.
Sloi=ensKB §l8tfnllsč2 u Trsta.
Danes, v nedeljo, 25. januarja 1920. sta dve predstavi
Popoldne točno ob 13
Španska resast
Burka v trdi dejanjih. Spisala Amold in Ernest Bud:. Režiser M-arij SJa.
Zvečer točno ob 2D
Igrokaz v petih dejan jih, in ena dikf. Po Champo-lajevera romanu spisal Catuile de Nion. Režls-er Emil Kralj.
V četrtek, 29. januarja; 1920. točno ob 20'30
Skeruls
(L'avare)
Komedija v petih dejanjih. Spi-al Mcličre. Rečiicr Emil Kralj.
Razne vsstl.
Bankovcev jc imela republika Avstrija kcnccm
leta twd 12 nrliijard.
Madžarska blaznost. Sedaoja m .d/arska vlada ne mara knjig socijalne in ekonomske vsebine. V tej mržnji je izdala odredbo, da se se/gc tudi budimpeštanska mestna kitfžrn^a. In res je upadla ognju, 15.000 zvezkov te mučenih. Pdidia pleni knjige, o katerih misli, da b» mogte ^kodo
vati nazorom vlade.
Schonbrann v nevarnosti. Pomankcaie premoga in kuriva splob je krivo, da so celo lepi schon?brunn«kl nasadi v nevarnosti. Bilo ,e dovoljeno, da so pobirali dračje in čistili nasade slabega in krivenčaste.ga drevja. Toda kl^ub strogi .prepovedi je romalo skozi vrtna vrata v nahrbtnikih mnogo lepih dreves, sezagandi in razsekanih v kose. Mnogo jih je b>!o, ki mso sekali lesa za lastno potrebo, ampak so uganjali ž njim verižništvo.
tako je užaljena!« — > Potem pa r.ima več rde-črh lic??« — rBo«?ie že videli, mej mož je kovač m vas pozna!« Vedno lepše! Nikamor nisem šel več! Zsjprl sem se doma v sebo in iskal izhoda, rešitve!«
x O pre s ti, da te prekinem! Kak naslov si oa dal črtici?«
*NaHov? Čemu povprašuješ? Včeraj, danes, jut-v se je glasil naslov.«
Vulkanska zmota! Kako naj čitatelj ve iz takef-i naslova, da mora irosliti in iskati jedra? Će bi ti b:! naslovil črtico s Predvčerajšnjim, danes, 7Cjutrišnjem! stoj, bi si rekel vsak bralec, zakaj marukata tu vmes kar dva dneva, to mora nekaj pcmeirUi. In to bi ga napotilo na pravo pot. Ni vraga, da so bili vsi jezni nc le, ker so spoznali iz naslova, da se dodaja ščipanje vsek dan. Razumem, da ne maraš baneln-b naslovov kćkor Danes meni, jutri tebi!« aii = Svoji k svojim! , toda vedi, da mora govorriti v takem slučaju naslov glasneje ka-kca- vsa črtica!« Razvnel sem sc bil.
r.-Kar je, je! Razmotrivanja, kaj bi bilo boljše, aLiO več na mestu! Prepozno! Žal m: jc, da raseca nasiovil črtice Lunin ščip ! Nobena mati si ne bi drznila trditi, da ima njena ALbln-ca, Tccčka, Lavra obraz kakor luna.- Pri spo-
minu na lakoto, klslico. mesarja Lojzeta in iko- [ vača-jc stresla Severina mrzlica.
Smilil se mi je prijaitelj, v resnici smilil. Ko- j
I ko je moral pretripeti, re^ež. In zdelo se mi je, da ga vidim ležečega na grmadi. Zubelj je že oblizovai njegovo telo. Skozi dim sem videl, kako mu je ipala^ala na glavo Velika Ideja mučeniSko krono.
Mclčala sva. Tak molk, ko se odloča useda človeškega življenja, lega na živce. Tako rad bi izpregovcril ibescdd, toda kaj? Svetova>ti, tolažiti, p<ritrdili? Svetovati to je fcda pač pametna ideja, a ka-j svetovati, ko pa nisem imel nebene pametne ideje. Spomnil sem se cbe-šančeve vrvi v svojem žepu. Skri-vaj sem segel v žep in iposkušal iz-puliti ipar vlaken, hotel sem namreč za lase iprivleči srečo iz vrvi. Za-m?n je bil ves trud!
Zdi se mi, da si prevelik pesimist! = s to označbo sem se izmotal h. zagate. V takih slučajih združuje dobrohotno predbaervanje odkritosrčen nasvet, naj se tovariš prelevi pravočasno v ciptinvsta, in obenem tudi blagodejno tolažbo. V 'tej zadevi bi jaz šel v Kanoso fn priobčil nc-vo črtico, v kateri uščapne dekle z belimi zobmi i. t. d. trgovca.«
»Ali se ti meša?! Da bi ime! potem še vsa
dekleta, njihove fante, sploh vso javnost proti sebi! Šc bolj hi se zarrl v blato. Vidim, da ni pemeči zame! Zakaj nisi šel danes ikakcr običajno v kavarno!«
>Ne clbupaj! Še vedno ti je sveit odprt, zapusti te Icra^e, sajj dobiš tudi drugod dela in jela d ovc!;!*
»Ne, ne! Uskck.pa že nočem jpostati! S svojo smrtjo sem hotel -privesti svoje pragan-javce na prava pota ra<zmctrivanja. Naj ne -iščejo več posameznih oseb, marveč naj se vžive v stvar samo, v idejo, v re3nico!« Lepo je govoril pri-joite1] in iprepričevaine so -bile njegove besede.
Vzel sem mimo vrv iz žepa.
-Hvala ti!« je vak&knid Severin, -dana beseda ti jc sveta in moja presta volja tudi!«
•Eh, kaj, jaz ogledujem vrv, če bo dovolj dclga za oba!« sem odvrnil.
Kmalu nato je viselo na murvi dvoje trupel.
Kdor pa pride mimo murve, naj se ne loti več samaritans-kega dela z umetnim dihanjem, kajti »prvi znak oživljanja bo, o tem sem popolnoma prepričan, tudi v mojem sroča^'u — zaušnica. Čim uclj časa bom v^sel, čim bolj sc odpočijem na murvi, tem krepkejša ibo zaušnica, naj sc je tudi potrojila njena cena pre! okraino sedniao v teb časih splošne dra£in;.c.
PODLISTEK
Za stero prsoflo.

Avgu«t Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
»A, a!« le položil »odvetnik* .kazalec na čelo, r.-spomiajam se, fino pišče. Pak?«
rNe pušča blizu. 2e nekolikokrat mi je o žgal a brke.«
Fu!« se je zasmejal Širne, =če ti ni ravno /a jus primae noetis, lahka -je pomeč. Pokaži jo Tabo, ta se razume v to. Potem bo mebkeja. Ko je sod načet, pige iz njega vsak vrag.«
=>Ef to ni neumno. *
> Kako da 'bi bilo neumno? Če jaz to govorim, jaz. Širne Drmačič. Oh — ja — ja — ja —* je udaril ^odvetnik« cb praa in se je nezavestnđ zvalil na mizo. Peter je zapustil pijanca ter cdhitei hitrega koraiia na grad. Tu jc -poiskal Petra Pefcričeviča.
»Gospod Petrovič!« je rekel, »jaz vem, da mraite Loliča, ki vam odnaša vsako kost izpred ust.*
,Ki se je kot delavec narinil v gospodsko službo,° pa vlada kot gospodar, ker ie njegova žena gospodarja nadvladala! Gospod Peter' Jaz vem za kadilo, s katerim uskadtmo tega nepridiprava iz Suscda. Vi sami boste kaštelan. Ali hočete?«
»Hočem, aili----
^Roko na to! Dalje ne vprašujte. Moja puška ne more zgrešiti.«
Pa dobro!« je zaključil Petričevič, podavši Bošnjaku roko.
Na dokijem &usedskem dvorišču je bilo naslednjega jutra veliko krika. Sredi dvorišča jo stal gosBpcdič Gavro besen, držeč v roki debelo paJico. Lici sta mu žareli, a črni očesi goreli od srda. Ves se je tresel. Pred njim jc jadikoval postaran človek, ki se je z obema rekama držal za glavo, po kateri je tekla kri curkoma, po dvorišču pa so skakali nebi zdani konji v divjih skokih.
Lopov!« je vzkriknil Gavro, *ti žc pokažem, kaj sc to pravi, dotikati se mojtfi kenj, na katerih ije ena sama dla&ca več vredna, nego vsa tvoja neumna budita.«
»Ta udarec vas bo drago stal,« je škriparl človek v bolečinah, oinerrvši mladeniča s sr-
V Trstu, <ke 25. StfMftrga 1926.
»EDINOST* St«T. 22.
Stran V,
podobi.
Po!icovnr\; in kar prime, mu pove naprej, kaj mu prfnese prihodnje leto. VeMk&tt&o božično drevo. V londonski
kristalni palači, ki služi v prirejanje razstav, so postavili v 1. 1878., torej tpred 41 leti urne-taLno božično drevo, 'ki je bilo 120 čevlje v pri-ptkalo, da je pokala zcmia. V pekoči vročini I visoko ter je bilo iz posameznih drobnih jelk tenkimi. K: • - ainti Čeladami iu glavah so stali tako spretno sestavljeno, daje gledalec mislil, -ki, izbrani iz razniii jn/kov, ter Caka-i na pri-: da je to eno samo veliko drevo. Ves London
Viljem II. v svf»ji prav
Bauer, ki ga je svo?e5asno general Lu-endorff oenač^ Ipot •naiboTjsc.ga in najpametnejšega Sast-ii»ka nemške armade, opisuje o razgovoru z ameriškim aovluarjein VViegandom, bivšega nemškega jce^aiia ;.kc!c: -3:1 je krasen poletni dan. Soteoe
Ne
jjvegii Veličanstva, da j-im vroči — ie- ] je romal k rečenemu drevesu, da bi vide! naj-
žce. Prisopcla jc zl.a vrsta avtomobilov. večje božično drevo vseh narodov in vseh ča-
p. te:
kit r.
m si.u ... ton;
To m
kerlc reseli.
eeje
. e pukrit s šamani redovi.] sav. Drevo je stalo 100.000 kron, na njem je r pav, je izstopil iz enesa viselo četrt milijona reči (bombončkov, igrač, neziriim) pozdravi! rojake] zastavic in drugih okraskov). Jelke, iz katerih
i, slišim, tia ite Rusu stol-
m! i
akč
•v bkJ
kak
dcjam se, da boste tudi v krepko razbili r...c Nato kra-crihii adiaiant je razdelil vojakom Potem je bil odmor iu žejn Iithko gleuaii. kako so spra\ bogate zalese na?razt>č!tejšfh il'c-kako so pokale Šampanjske šteje visoka gospoda žrla in /r!a ob rogato obloaenUi mizah, ki so se šibile najboljših božjih darov. Zanje, ki so biii glauui in žejni, pa ni odpadla od te mize iliri kapljica niti drobtinica...«. K:, ta Vili ni bil samo nore;, marveč tudi surovel : po bo 2ji voiji«.
Boljševišivo — mrtvec. V -Kainische Ztg.-je bil objavljen podučljiv članek o boljševištvu in usodi Lenjinovi. V članku beremo: Boljše-vištvo nam rusko naro
iiče v mesijanski ideji Velike Rusovske, čiji glavni glasniki so Tolstoj in Dostojevski. Po tej dc^i € o Rusi v kljub svojemu dušnemu pešanju izvoljen narod, ki ima rešiti zapadno Evropo. Luna rt Šarsky, prvi Lenjincv pomočnik hoče najti idejo verske Trojice, v kateri .primerja produktivne sile z Bogom Očetom, proletarijat z Bogom S'nom ter «nanstvcni socijalizcm s sv. Duhom. Lenjin zeaačuje pojem nabožnesti s pojmom revolucije. Zanj je boljše v išIvo
je bilo drevo sestavljeno, so .pripeljali iz Nemške in Francoske.
HALI OGLASI
te računajo po 10 stot. beseda Najmanjša pr??toj-
bina L 1'—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša prisvuibioa L
KUPUJEM vreče in cunje. Babic, MoJ in	prande
St 20.	156
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih	cenah,
kakor "lili nihče ne plača. Ul. Pondnres	št. 6,
I. nadstr.	159
Tržošba KmetilsKsi tiružUa
na željo izrečeno od več strani, sklicuje na
Narodnem
PRODA se elegantna damska obleka <za 60 L, nove gosli Y\ in lepe punčke po najnižji ceni. -Marahig. Zgornja Gret:; št. 276, I.	.150
■
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah vsaki množini. Vel ka vrh, urar v Sežani. 1:
UBOGA MLADENKA, 27 let stara, z otrokom, želi znanja v svrho že nit ve z mladeničem oii vdovcem do 45 fet. Naslov pove ins. odd. Eiaino-sti.	152
nedeljo, I. iebruarja 1920. ob 9.30 v domu v Trstu
. 4 . ..__„««■.	VDOVA, 38 let »stara, tz dvema otrokoma, žeii zna-
sestnnsk zastopnikov vseS kmetijsain orga-	,,ia v SVTho /cn:tve (Z resnhn vdovcem,
nizffcU in Kmetijskih siroKcvnjeRov v zasedenem ozemlju Primorske in Kranjske.
.enim U V I. V tiauivu uv:nnu. nuijjv- ..-Ul utmv j t	■	----
n je le tedaj untljivo, ako poznamo kmetijskih združenj In organizaciji vdno dušo. Njene najgloblje korenine sploh v zasedenem o/cm!:u eventnel
Namen tega sestanka je posvetovanje o nacmn združitve i-t skup;uan delovanju vseli obstoječih
kmetovalstva no o ustanovni enega a-ii več centrakiih uradov in nabavnih central iz-a kmetijske potrebščine. Sklepalo se bo tudi o ustanovitvi lista za kmetovalstvo. To in nič drugega ie namen in program tega sestanka.
Tržaška kmetijska družba vabi torej vse kmetijske strokovnjake, zastopnike kmetijskih združeni v zasedenem ozemlju iu vse one, ki sc za to stvar zanimajo, da se udeležijo tega važnega .posvetovanja.
BANKA .SLAVI J A« V PRAGI
pove ins. odd. Edinosti.
GOSPODIČNA. trgovka. z lastno (koncesijo za prodajo živil na (debelo, želi znanja v svrlio ženi t ve z gvrs^odom trgovcem od 40 do 50 let s premoženjem. Sprejme ponudbe tudi z dežele. Ponudbe na ins. odd. Bdioostr pod št. 40. 154
! Zobozdravnici ambulatorij
prej dr. BODO. S
Zobozdravnikdr.E,Clonfero
- in -
dentist Stanko Perhavec
Trs?« Trg doldoni št. 11, II. nadsSr.
p sprejema od 9 do 12 in od 15 do 19.
— ■■■■ItMMMi
Izdiranje zoS brez bolečin, zobovja, zlati mostovi
brez neba, reguliranje zob in zlate Krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki.
■
jI
H
i
i
KIRURGICNI instrument)- in zdraviliške knjige sc prodalo. UL Carducci 14, vr. 7, od 14-16. 155
I
VELIK dehod vdikih iu majhnih železnih štedilnikov pri tvrdki A. De Masi & Sfenz-a. ul. Torre bianca St. 32. -	1§6
ORKESTRON -za pTesno dvorano ali gostilno z
20 plesnim: kosi sc proda-, tri. gostilna'.
Arcata št.
14, 157
NAGELJNE, več tisoč, požIahtn>ene trte, vsoke, figova drevesa proda Nar din, Barkovlje. 117
ince, Jii vzhaja na vzhodu in Ima odrešiti! bat^a .navija« v ^ naznani ! et kakor Kristusov nauk. Po Radkovih be-: svojim članom, da bo zopet redno delovala v j edah jc Lenjia srce svetovne revolucije. Nje- ' zasedenem ozemlju, kar ji dosedaj radi izrednih [
govo bistro oko je \ idelo preje ko drugi, da je' tefkoč n> bilo mogoče. Gg. zastopniki dobe te i boijšcvištvo izdubljeno. Žc pred časom jc dejal j ^ Uebaa navctJila ia oožtae nakaznice, s
Lenjin: BOijševištvo je ze dolgo sem samo) . .	w	j_
mrtvec, samo mrtvec, samo da ni mogoče najti katerimi se bo plačevala zavarovalnina. Liane I DE-gET ^^ ^^ ^^ ^ z^stnioe
zanj grobarja. -	! opozarjajo, naj zavarovalnino plačajo ta^oj, j	se .,r{Kia pQ ug0iin\ ceni Pojasnila v ins. odi.
. | ko dobe nakaznice, da bodo za slučaj požarja j	Edinosti.	P 214
_ kriti. Vsakdo naj plača v lirafe, da bo tudi
lirah zavarovan.
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v
vsaki množin: Pridem lahko ponj. A!o]z Povb, Garibaldijtv trg št 3 (prej 3arriera.) 3341
;iuei z: pri ŠZ'
icri-
Elcktrika \ služb« zločincev. Veliki z r.Lh let se pv.-s!užuj«;.k> pogosto elektrike van j u svojih ćinov. Neki ie priš »•kemu m!Hjonar:u Beiitonu neki nihd gospod, ki tnu ie razlaga'kako dobro učinkuje elektrka pri revmatiznra. Pokazal mu je nov apsfiai, k^ereka ;e bi! Beutcn ves vesel, ker je irpel že doTgo časa na rcvanatizfliu. Pesetnik postavi Beutonii aparat iu rame. Sled:! je električni udarec in Bcuton je onesvcstH. Zločinec :e pobral denar, ki ga ie naicl pri Beutcmi, ckoli 11SM
DAROVI.
—	V prid podpornemu fondu draaiiatičnHi igralcev so idarovali v Gorici: g. Rajcr 50 lir, g. Pe-trovčič 20 Jir, sg-- Bratu/, K^ren, Sarniig in Stare po 10 lir. g. A buja 5 lir, s. Kcmiane 4 lire, gg.
, Molar Bandaž po 1 liro; v Trstu: g. Antcnič jc u iz-] dircva' za podporni fonJ dram. igralcev 50 lir, g. Kan'1.	Rak 23 lir. Odbor dram. igralcev sc tem potoni
Poročna obleka ▼ pohujšanje. Pariški lisi! vsem gospodom srčno zahvaljuje.
poročajo, da je \ neki cerkvi nedavno pohuj- j ___ Šentjakobski' podružnici CMD je daroval g.
šanje dajala nevesta, ki se je ipojavila pred Viktor Trebeč L 1>U na roke preprodajalca -Edi1-
nosti:-. I>ejrar izrečen bJaKajiriku.
—	Podpornemu društvu za dijake na realki v Idriji« so darovali: sodni svetnik A. Maš era v
<k-J ni bilo druge pomoči, nego da se je šla j Qorki J0 L njdn;sko ravnateljstvo v Idriji 300 L, nevesta preobleči.	j župnik [Van Zupan v Hrt novicah (kot morebitni
Popularen nekdanji cesar. Dočim ves svet j izkupiček od begunskega koledarja za L 1920.) ugiblje, kaj bo mednarodna sodba z Viljemom | 50 L, Jadranska banka v Trstu 50 L, Kat. tiskovno •Hokenzcilernskim ukrenila, živi bivši nemški i društvo v Gorici 200 L, knezonadškol dr. Franc cesar na Holandskem idilsko življenje. V svoji! Bergla- Sede j v Gorici 2u L, -Centrahia 'posojil-^isokesti, iz katere ga ni iponižal najhujši po-j alca . v ii iSCS 10O L. generalni civilni komisarijat gotovo t,pa, da ga usoda .ne bo prehudo ' v Trstu jc nakazal J'riii'.vu 700 L in razen tega pet 51a Hol sadiki listi tfa še »odoira.o v nie- ! štipendije v po 147'06 L v skupnem znesku 738*32 L.
oltarjem v preveč kratkih krilih in prozornih nogavicah. Duhovnik jc izjavil, da je nevestina obleka nemoralna ter .ni hotel »poročiti. Napo-
raz
udarila. Holandski 1 govi veri v priliodnost ter prinašajo dan na ; Darovateljem in dobrotnikom dan poročHa, kaj dela in kako se mu godi. | ptejv zaJnaljujc. — Odbor.
Viljem se dosti vozi z avtomobilom v svoje t ^----------- . ----
^rihedno bivališče, a zadnji del poti g'e na- i -vadno rpeš. Izprehaja sc svobodno po vasi in j 1 nosi običajno sam svoja pisma na pošto. Anic- j t ronški otroci ga prijazno pozdravljajo: • Dag j : Kaiser , na kar jim vljudno odzdravlja: Dag j;
se uriiStvo eiaiio-
Vladimira Sreboinjakova prof. dr. Giorgio Ravasini
Kinder . — Pač nekam dolgo ga nc doleti za- j s&užena kazen.	j
Razni novoletni običaji. O novem 3etu me- j čejo na Romunskem pest žita na prag z željo, da bi drevje bujno cvetelo ter prineslo dosti sadia. — V nekaterih krajih Macedomje se dotikajo dečki z zelenimi vejicami vsakega, da bi mu v novem letu ničesar ne mankalo,! kar se ima zgodili cl dobro lebino. — V Atenah j hodijo po ulicah o novem letu člani ubožnik j društev z blagajnicami, ki imajo obliko tako- j imenovane Vasilijcve ladje, na kateri se baje sv. Vasilij, čigar god se obhaja na dan 1. janu- ' arja, odjadral iz Cezarejc. — V Maicrusih po-! stavljajo nekje okeli mire otejpc ?lame, za ka-• terirni se gospodar skriva. Na njegovo vpra- » šauje, čc ga otroci vidijo, odgovarjajo, da ne, . na kar oče pristavlja: v Bog daj, da Ibi me tudi j ne videli, ko bosi pred bodočo žetvijo šel po j ž tu. — Na Litvanskem pečejo o novem letu j devet - aznili reči iz testa: aenar, zibelko, kruh, j prstan, mrtvaško glavo, starko, starčka, le- j stvo in k^uč. \ sak sme ^eči v pokrito kopico i
aanes zaroceDa.
Trst, 25. januarja 1920.
PRODA se lepa, prostorna hiša s prostori za trgovino. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 3356
L DE MASI & SFERI A
NASLEDNIKI TVRDKE M. WACKWiTZ # Trst, Torre feianca št. 32 - Tel. 2983 I Zaloga majoličnih in železnih peči. — Specijaliteta tvrdke: mramornate in porcelanaste leve, štedilniki lastnega izdelka. — Oblaganje in tlakovanje z majoličnimi ploščami. -
H
tfi
SAMO F. PERTOT, urar, ul. S. Franoesco 15, II Jtupiri? srebro fn zlato po najvišjih cenah. 41
ODDA se takoj v najem postelja .poštenemu mladeniču. Ul. Istituto 18, III. nadstr.	140
POZOR! Plačam za srebrn denar najviše cene, tudi več kot drugi trgovci. Albert Povh, ulica Mauzoni št. 17, vr. 2, pritličje.	44o7
KROjACNICA Avgust Stutar ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, Ili. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
I7LETNI mJadenie iš-čc shiibo. Učil bi se trgovskega krojaškega obrta. Naslov pove ins. oid. Edinosti.	128
KROJAĆ Jernej Caharija stanuje v ni. Galatti 20, vrata 30, ter se prporoča <slav. občinstvu iz mesta iu okolice.	B 117
MAKS KRIZE, ključavničarstvo v Postojni, izde-iujc in ima na prodaj železne štedilnike in štedilnike za se zidanje.	3357
FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, ul. Roma 24. Gorica Corso št. 36 na dvorišču.	P 711
RAZNO pohištvo se proda, id. Gatteri 32, L vr. 6.	146
PIANINE, kratke đilav^rle (tudi potrebne popravke) kupim v vsakem kraju v Istri-Furlamjr. Po-nacbe: Kavarna Reclame«, Corso Oarfteldi (Barriera), Ivan Aodrossr.	147
ZIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
S!ita Besa m\ ul Mm. — Ls® palsia.
DelniSka glavnica fn rezervni zaklad K Č. S!. 225,033.000
izvršuje kHl3Btn: vs2 bs&:32 h Rjgaiilsltss tnas^ćj«.
Uredne ure od 9.36-11.30 in 14.30-16
Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega inseratnega oddelka pcšije|o denar, naj blagovole napisati na odrezek poštne nakaznice,
— številko dotičnega računa, —
drtim oče-.cm,	delajo razbojniki, ne pa J atakov! je iztisnil Taki jezno, a petem se je
baroni. *	| abrnil do npraviteiia:
Mladenič j'e prebledel, naletel «c je v onega j -E,jT kaikor ^ idim, pazno čuvate, kar je krači o vek a besno in zamahnil s palico, toda za- ; Ijevega. Ali, dobro bi bilo, ako bi manje kra-jela ga je železna roka od zade-j. Mladenič je ! Ijevega vina in jedi porabljali za svoje goste, rhrnil glavo in opazil pred seboj upravitelja j ki se pri vas po gesrpesko geste; bilo bi dobro, Grdaka, ki ie še o pravem času priskočil v ako ne bi razsipali toliko kraljevega žita med
pomoč.
Sram vas bodi, mladi gospod, mari je to gospod-ki način, raniti človeka do krvi, ko vrši svojo dc'anost?^
Kaj ;e to?-- je zakričal go&pod Tahi iz hripa-^ ega grla, dospevšl s Petričevičem in Bošnjakom na doijnje dvorišče.
Oče, obranite me pred tem človekom, je drhtel mladenič.	-
v ; Kaj se je d^gcdilo?^ je rekel Tahi ter pogledal Grdaka srdito.
-Ta kukavica, ta Žival, je vzkliknil mladenič, s je izgnal moje konje iz hleva.«
In .prav je storil,* je rekel Grdak mirno, ker ste vi mladi gospod, izgnali konje iz kraljevega hleva, ki ni vaš. Vi imate zase dovolj ifr^vov. Jaz. sem mu velel, naj stori tako, a vi ste udarili kraljevega slugo, da mu teče krt, m da ni »bjlo mene, -bi ga bili ubili.^
»Pr»jdi v grad, smko, in izogibaj se teh pro-
KUPIM v^ako oroožmo pravih gladkih in pletenih tržaških bičevnikov. Ponudbe z navedbo cene naj sc pošljejo na OsvaMa Dobe-c, Ljubljana, Martinova cesta št. 15.
SPRETEN, pošten 15!etnc deček se želi izučiti mizarstva. Pojasnila? v Posredovalnici za slu?be v Postojaf.	-	335S
Skupina „Viktor Parma
priredi
danes, v nedeljo, 25. januarja
PLESNI mMii
v dvorani Kons. društva pri Sv. Jakobu.
Čisti dobiček je namenjen za izpopolnitev edinega slovenskega orkestra v Trstu.
K obilni udeležbi vaM	ODBOR.
]g 11® II [ffiUClE
ul. Kazzini 40 (vogal ul. S. Lazzoro)
Za prihodnjo sezono:
boaata izber volne-nega btaga, barfcenta meakega blaga, voK nenih odej. zaves in
lasino Izdelovanja vaiiranili o3ei.
Potom prostovoljne
lavne dražbe
se p-oda 30. januarja ob 9 dopoldne pri okrajnem sodišču v Postojni hiša v sredini mesla P( stojne z 10 prostori in pritiklinami, pripravna za trgovino in vsrko obrt, nada'je ena nj va in en travnik. Izk ic.ia cena znaša 1*00 lir. Dražbe i pogoji se zamorejo vpo-gledati pri s disču in pri dr. A. Zupančiču, odvetniku v Postojni.
kun, vider in lisic v vsaki množini po vsaki ceni.
I litim	Corso V. L lil. 37, rreln.
Bsnes, nedeljo, n ursi v spodnji dvorani ifsretfRtSfl dome
LEM ZABAV
Začetek ob 19.39. Plesne vaje se vrše vsaki torek in petek. Začetek ob 20. Poučujejo se novi plesi.	VODITELJ.
Trst, ul. XXX. oktobra 14, Trst
(prej Caserma).
Priporočamo cenj, občinstvu svojo zalogo istrskih in italijanskih vin. V zalogi imamo tudi chianti V originalnih steklenicah, asii, Šampanjec, marsalo ver-mouth, žganje itd1 itd.
Hm Rolrnjia S8innj9u
is Mmn® in
Zfl
S3 Z3p2t otvori, kakor pnnsu^i vsakega 26c v Dsvaš*.
liačeifl^ivo občine Divsčs.
K&HTizmm
Fratelli Sgaravatti
Saonara (Padova) 125 hektarjev obdelanih CENIKI BREZPLAČNO
luan Kscin, Gorita, ol. k Antona R
Izd luje vsake vrste harmonij za pevska jdiuštva, cerkve itd. Popravlja in uglašuje tudi cerkvene orgije in druga glasbila. — Kupuje stare harmonije, klavirje, vijoline itd. itd., izvršuje vse točno po naročilu.
jh m
J L
i in brez čcl:usti, zlate krone in tudi o'»robkl
VlUENTUSCHEaioii'feS
i TRST, ul 30. oktobra (cx Ciscr .ia»l {. .i S^jJ Ordinira od 9 pred p. do t» zvečer.
MM MM Jialsj" v MM
vabi na V •
besne kmete.
^Jaz nisem nikogar sprejel kot gosta, razun svojega ibrata šišmana in sorodnika fceležniika Mihafla iz Zagreba. Žito pa sem razdelil med tiste kmete, iki ste jih <vi oplenili do golega, in nimajo sJcorjice kruha.«
r^Bene, bene,= .je mahnil Tahi. .zasmejavši se zlohotno; :>zepet nas boste tožili radi te raz- j bite butice, ikakor ste mc lani 'tožili, jaz pa vas, ! da kradete in trošrte traljevo b3ago.it
5 Gospod Tahi! * ije planil Grdak, stisnivši j pesti, *to je nepošteno.«
»Bene, be®ef« je odvrnil Tahi mirno, »vaš rova« ije poln. Svojo glavo stavim, da midva ne umreva pod isto streho. Pojdimo, otroci!'-sc ge zasukal potem. Ferko (k svojim služabnikom, r sedaj imamo važnejše posle! *
Grdak je odvedel ranjenca pod streho, a [ Tahi je odšel, stisnivši roki v žep.	*
% *Dalie.) f
ki se^bo vršil
v nedeljo, 1. februarja, ob 13.30 v dvorani „Narodnega doma" v Barko vi j ah..
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Premtmba § 21. drustv. pr.
5.	Razni predlogi.	r
ODBOR.
Edino mazilo	Edino RiaziSo
ki ohranita!« usnje In 9a vzdržuj« mehko. SkZadiSfe v Trstu, ulica TOrra bianca štev. 12 - Telefon štev. 10
S"
Prodajalna obuval
ul. Udine2 p BADfECCIM ul. Udinea
(prej Belvedere)	| V W% VEJalE	(prej Belvedere)
BalprilKnelše nakupsoolišče ubuvalo za gospode In sospe.
Posebnost za otroke.	Posebnost za orroke.
Velika izber n9|ivic, gum. Mpctnikov nPir«lliu, vrvi« In mašila um obuvata.
Na drobno in na debelo.	Postrežba točna.
Stran VL
.»EDINOST« štev. 22.
V listu, One /3. januarja iv/u.
Od nedelje do nedelje.
Prem uda Tripcovich Ampelca Cement Dalmatia Cement Spalato Čistilnica petroleja Čistilnica olja Čistilnica riža Krka
Tržaška ladjedelnica Tržaški Tramway
I:.-/tli rob IrapiMinskesa snča večnega mes-ta đ-^iirva, — kjer sto* sedaj cerkev Senta Marta 'četta — tvori takozvana TarpeVrška pečica. s katetre so v starih časih hi pozneje tudi v ue-saTstva in r»jn»bfckc metali v globino zio-Coec izdajalce domovine.
| T.*rpeji§toa pe#na te bHa v tesni/bližini ka<pi-ftu&t. starasa rimskega gr-adu. liraaui n-rodnega isvettšče, versfro-pofctfčnasa središča države. Pote? vcW?oe tore* — propadT Še danđane* se rabi f*mix>doba te pečine, kadar ie ka<ka sodobna veličina fenenada tetebnAa iz višin stave in moči v propad bre&pOmembiiosti. Kakor se je zgodito Ta vil oka r C+emeceauju — ti^ru. Včeraj gospndo-vaJcc FrirtJC^e, na par-rSki konferenci diktator, ki *«. ® mogočno ki avtokratsko, da ne rečem: tiransko samovoljo krojil narodom in državam njih t>rxkico usodo; danes pa — politično mrtev mož! i!1*>:el »e povzeti na naivišp vršek moli in časti na kapitoiu — v republik: — na mesto predsednika. glavarja države; volilci. zbornica in se-oat. pa so ga pahnili v gicbino.
Pirigka konferenca mxii sedaj kaj pculino »sliko, tki kaže, kako te žira je tu; i za mogotce pot cd ■volje do n?e uresničenja! Razglašali so v svet, da fimajo že v rekah kožo — rešitve jadranskega vprašanja: val pa jim jo le sproti odmika in od- j Neprepečalene krone n: >... Do tesa. hipa. ko to pišem, vprašanje še nemško-avstrijske kro aii rešeno! Saj je eden davnih interesentov, č:.sii-v redni gospod Nit ti, odpotoval — po čudni dalj-n: poti preko TouJona in po morju, mesto .po •krajši kopni poti — v Rim. kjtr menda šele j> svetuje, ali nej udejstvi londonski pakt, al; pa _ ne?!
f Čudna je stvar s tem reševanjem jadranskega vr-rašanja Vsi trde, <ža imajo prav. V resnici pa stoji sivar tako, da: če ima prav ta, nc mere »meti prav drugi, ker vsakdo hoče pač nekaj dru-^egc- — nasprotnega. In kako dokazuje vsakdo, da Iir.a le on prav!! Jasno, neizpodbitno — 'kakor ftrdi seveda on sam. Pa vendar ne tako neopo-cečno, kakor se je zgodilo pred mnogimi leti j nekje v soški dolini. Očetu se je rodil sin. Ker pa! j j ^ggvs $0 krstili hkraitu dva otroka, je bdi oče vedno v! h	J^Jj
d\o;iiih. so mu li prinesli od krsta res pravega j|| ^ njegovega sina, da-U niso morda zamenjali? Radi 1 <tega dvoma, ki je vedno mučil očeta, ni mogel j nikoli prav vlj-ubiti sina. Ta je rasel; a še potem, J j »ko ie dorasel do mladeniča, je bi-lo med očetotn? I jji <im.m še vedno nekako napelo razmerje, neka M:: d nest. Sinu je lilo hudo. SlecnKč mu je prišla rešilna
še le on pravi —------------------_
1-';
Borzna poroiila«
V Trstu, dne 24. januarja 1920. Tečaji:
Jadranska banka C os ulic h (Austroamericana) Dalmatia (Parobr, dr.)
Gerolimich Lloyd Lus»ino Martinolich
Navigazione Libera Triestina Navigazione Libera Triestina Oceania
325— 340 630— 635 380— 390 i 2200— 2250 I 1250— 1300 j 2300— 2350 j 455— 465 1080— 1120 080— 1020 450— 460 645— 660 645— 655 780— 80C 380— 390 430— 440 2300— 2350 840— 870 300— 310 440— 400— 230—
— TVRD K A —
AlarEco Lanfschner
v Trstu, Via Roma 28 (biiva ul. delle Poste) vogal uL Giorgio Galatti. Zraven velike poŠte. — Telefon 198.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
Bogata zaloga V6eh potrebščin. Mchaničn- delm-nica za vsaku popravi ian^a.
Stroj u mm in muji pra/i mfti Seidel & Neumann in ,S1nger' Gast & Gasser
T vidita ustanovljen I. 1373
FRAHCESC8 BEBKAF,
Tist, ul. Campunile 1!)
Ulpasslto, Ulmniinslso in istrsko vino
se prodaja po znižanih cenah od L 2 do 2a59
v iM m Antena Kelte rs Glinah.
■■■■■■i
450 420 238
Tuja valuta n.i tržaškem trgu:
V Trstu, dne 24. januarja 1920.
7.45— 7.65
rijske krone jugoslovenske krone čeiicslovaške kroae dinarji levr marke dolarji
frrjic. franki švicarski franki angl. funti rublji napoleoni
5.15— 5.25 14.50— 15.—
17.- 18.—
55.- 57,—
IP STRBCK
Tisi, vojcl Via Nueva-S. C^&rina.
Vei ka izbora vsakovrstnega blaga za moške in ženske. — B ago za suknje, ža:net, barhant, s. ile. etnniin ter raznih predmetov za okras oblvk. Vse po znižnnh konkurenčnih cenah.
i stgijž Oijuerre
Trst, Corso štev. 33.
B.i7f;l«ln'ce v platini!. s*ccija,;:».ta: ?like v barvah, fotcschlzzl. Ganiret. vnit. }> rt produkcije vsakevrsle. E'.cktr. razsvetljava.
COLSIEE 0LHH0EIE
Družba za uvoz in izvoz z omejeno zavezo
itn i«, sirovine za ■Me, Miilao blago.
Trst, ul. Uit Luigi ds Patotrina Z
Telefon: skladišča 2403; urada 2405.
Veliko dobavno skladišče za leknrne, 1 inirodtlnice, prodajalne jestvin, ladjedelnice in za vse druge obrtne zavode.
Zahlavajta v^dna novi ceniti.
Posetns ponudLe na ulit^vc.

BMB agag^MBEB ZOBOZDRAVNIK rTgjffirT^ffi^

1
a « £ a ^ki
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3

fciš'
mm jss, ol iselili a 5
priporoča vsem iiovoporcčenccin svoj® !zde':ke po najugodnejših cenah
6 pop.
28.75— 29.— 28.50— 29.—
11930—i2o!so EitSnfe^i \£m\i ul fss^m i? m\i\ z®
257.-259.— 5BaM5 BBIMBaBBiMamMB
51.50— 52.—
16.- 17.—
54.- 54.50
n*
mm ssusiiCc klsbsrou
dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd.
U Esn y. E. lil. Itžv. 24.
Stat-Mno podlsila l. mm in tež o liirsKi Bistri d
naznanja, da sprejema vsa v stavbno stroko spadajoča dela in naročila za stavbni materijal tudi v Rubeših št. 8 pri Maiuijah (zaloga cementa). — Načrti in proračuni pri sprejemu dela, brezplačno. — Posreduje tudi pri prodaji in nakupu zemljišč in stavb.
iieia. kako 'hi moseJ prepričati očeta1, daj i pravi sin. Oče je rad -pil in > nesrel« ga ie.! t ikakor tr. dokda Ponašaj se je s tem. Sin jc pova oJeta: pcjva v krčmo! Na to uho oče m bi' | Izpraznila sia prvi ^pclič . Oče molčai —j j t-ln tirlčal. Prišla je dnrsa mera — nr.-^je mc!'l; | [ on obeh strr.nch. Tretja, -četrta,... Sin ni zaostajal
17;
^eren:.
,nesti« ga je znal tudi on! Te:aj pa
»
s. ?e oče dvisnH radostna, ponudil sinu roko in | i
a likal: Sedaj vidim, da si res inoj sin!! Piti ga .
_ . - ! i
U i
kakor laz!
To ie bil prepričevalen dokaz, kakrinjesa morejo podati prepirajoče sc sirauko v Parizu dru^a klrugl. I11 ker ne morejo, pa ec cglaša v ii*ih — škodoželjnost. Cc nc meni, pa tudi tebi j I 11 e! In beležijo po svojih glasilih z veseljem, da j j sc re godi dobro — sosedu! Taka škodoželjiost je enostavno — norpainetnost! Kaj mi ic a pri sosedu, če pa jaz niinain kori>ti? I11 škoiožoLj-jo^t poraja maščevalnost, ki ni nič manje nespa-moina. Nekje je gor tlo. Prišli so ljudje iz sosed;i;e v:si, da bi pobirali žebije na pogorišču. Domačini-pogorelci so jim pa to odločno •zabrajivJ'. na kar
v Trstu
registrovana zadr, z neomejenim jamstvom
ul trm Egttht! (ml SMea) il l\
^rv3
sprtj^a te!l32
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
== 4
j2 O -
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoča čekovne račune. — Posoja hr nilne pusice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
"i
Cenjeni inserenti, kateri nam poši j^fo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo antecipatno.

h
'-KP** ^fllP ^ftffS TStf
«5.	vse^hia 25v« 2
ima viliko zdojjo ir.rtvaškdt predsietov.
Vecci iz porcata;ie :u biserov, vezani z nie-Ieno 2ico, iz u-netn"!i cvtl :c st aknvi in nir>'Si. Sliki ni porce-aaiUih ploščai ix grob-e spomenike itd. Najnilie k;>n iaretićiie cene.

PIKO, zisitircica-uraraica
Trsi, Sar so štev. 15
Kiip^jsra srebrna krona in
go'dinarja p«	cc^ah.
ulica Chiozza §t. 5, I. nadstr.
Sprejema od 9—l-l in od 15-17. Izvršujejo se umetni zobje v UakrSncmsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki
rr. F- T^trfearHni
MfiESO K05Ž0, tehnični vorffa.
V ulk:i Udlue (prej Belvedsre) štev. 49, sc nah-ja PRODAJALNA USNJA, KOŽ, sploh vseh čevljarskih potrebščin. — Specijaliteta: Za krojenje in prešivanje (šiepan(c) zgornjih delov najmodernejše fasone.
FiUpčič in drug. .
prodaja tvrdka
t-r J

a
Trst, lil. tilCQlČ IlSKlllH'JEllI ft 13
a L m*m m:
■iisi
Dele posojila
m
iiJ IV
34
po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na rastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši
nedelj in praznikov od 8 do 1. —_
■
* aM
i £
t I EE—1
i e m
; I!"
? r.
\ sfi'ii	^gfrflUMliMi in l^o-faKJ^/B ^tanfllH lil i
Er -	OkUjUuaillll lil uiU^lib^a bvtlv^u IM i H
E i i J?
po konkurenčnih cenah se dobijo edino pri dobroznani
tržaški	<caizelsria THesiinn)
Trst, Corđacci 21 — ustsasclifiia le'a 1350 — Trst, CarSacci 21.
EUII! H1R0UC
Trsi, ul. Udine 32 (prej i%\nM
(na vogalu nI. Lodovico Ariosto) Različna obuvala za gospode, gospe in otroke.
L .i si na (klavnica, ter se sprejemajo

m
rr*a.
si jim užaljeni sosedje zagr zili:»Le čakajte, bo že thdi pri vas gorelo in tedaj tudi \i nc boste j šmeH pobirati žeb'Jev!*
Stranke, interesir^ne na jadranskem vprašanju? < v:r ne žele, Ja bi gorelo tudi pri njih, pač pa se .•veseli:, čc pri sosodu gori, čeprav ne le da nimajo đv^rlsti od teea, marveč obstoji še možnost, da bi
f a
rs
tre;
mrnami kuhe
P
a
cd
TRGOVINA JLSTVIN tU Genova (Campanile) 13. Zaloga: kave, olja, mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja i. t. d. Pristni Jamaika rum, konjak, vermoutb, maršala,
ip! men pobegel tudi tja 6rez k njim samim, ni Aar vliniewec ter raznovrstna vina, vse po zmernih ULegTvli prhi drugi- .pcbšrut žeblle na n;ihovo cenah	Ivan Bidovec.
•»P' ^or:vćeI Ka4 pravijo k temu gromovinki po uredništvih itaJijanskiii listov?! Ah razumejo mori'o u mole prispodobe? Aii nc b: bilo koristneje j •.tudi za njHi. če l)i v sosedovi hiši \i .--li nrir, red m Mh0DBI a nje? Iz hI-'c bdagestanja moreš prl-a-Kovaii usiu-g m koristi, iz siromašne in razdejane l iše pa ne nlkakih! In siromašni, bedni I;uJ-:c so Ae posabno radi šlrod- ž.^iii hi - maščevalni! -.-utrnejo H Haiijenska gospoda?! Mari hočejo rajie podG&ni tistemu tnoiu, ki je — da bi se na ženo, ker mu je \ .non«:r grenila živ-— češ: čaka?, ne bos več imela lepega Riga jc kaznoval? On >e bil ipohal)l;en. ca v.t^K) pa jc b41o še veJlio — drustii kpih mož...l itJt^iji« — razmislite! Tudi naša sosedmja bi mogta dobiti — drugih lepm mož! Pa hrčrd-h in fjeričmh!..
S Se v e^rio nt priJiajajo soduho^l poko'tiega Mo--I e Ter novca z racmmi anekdotaim, zahtevajoč. ..aj iiit pr-i."šjč?!n. tiodl se mi ktkor v Gothevem » Zatfberlehrlingu*: 1 ioh rief, uie Gelstcr, vverd u;h nun ničli t lose —. Ne morem se tznebiti
MEHANICNA DELAVNICA.
Odlikovana iivarnica Osvaldeila. Via Media 26.
Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni.
P La Li i^.
C
m r
i K
g
&S3 kOI
knjigoveznica.
Pietro Pipna«, Trst ulica Valdlrivo 19. Artistična težava. Zipni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (.•egisrri) posd5t?ega sistema.	201
Trst - ulica Makanion Stv. 9
(Hi5a usfsncvijena leta TS28.)
KOŽE in (JSMjE za ženske
- Trst
in moške.
Bot in Chevreau^c, lak, podlage in vsakfvrstni predmeti za čevlje iid. Vse po ugodnih cenah.	Postrež&a tov.12.
MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar. ul. S. Giotanat 6 in 12. NaibolKu izdelovanja in najpcpolnejša vrsta. Cene zmerne. _ 202
PAPIR.
Velika zaloga papirja „m ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih ban{ in velikosti. Cene zmerne. Gasione Dolllnar, Trst, Via det Gelsi 16.	256
'bnv. ki sem jih izzvaL Seveda* niso to zlobni du-
DAMSKA KROJACNICA
A. Riceor. Trst, ulica Conimerciale 3. Izdeluje vsa i kovrstne obleke po atiEieškeui in irancoskeui kroju, j piesne obleke, obleke za pcrGke. bluze za fileia- ' lišče itd. Cene zmerne. Po.t/ežba točna. 337
»li .\ i. Na® podam tu še eno, ki jc zria-čvina za sod-:tiKa in pniatelja ljudstva. Mateja Terin>voa! So-,v-d'r ste se neki'.} sporekH. In kakor se to že tako beseda je dali «be-edo — gn.o besedo. Sose-da K' kruto raz žalila sosedo — kakor je namreč menita ta poslednja. Hotela te na so Ji. Hi oprati ^ '> žensko č.tst. \ l<»ži'a je tožbo radi razželje-■ .i časti. Soduija je storila kakor je morata sto-r :": raz.srl-a?a je raizpra\ot Cim pa ste n-soroinict. r.račnega in sniitega lica. vstopili v ^sodnico■, }e . .i-k Ternovec pozval slugo in mu velel: ■■Od-veiiie ju v zapor obe: ko se pobotate m epri-;.z:i'te, privedlte ju z-ret! — Ni minulo četrt ure, ko >c sfluga že pri vedel — bivši nasprotnici; vVv,i. ivajli izjavile ste: PobotuJi sva se! In od^ie st? lepo skupno domov — zadov-oljnj ki tzadovo-•] _>n ie bšl tudi saimk Ternovec! Na kratek in odstaven, četo Ji morda > nekorekten* način je ng.i>anil tini sovroštva, kjer naj \kidata sporazum in strpHnost. če hočejo ijudje mirno in zadovoljno živeti med seboj. V Temovcu je bilo »pač - :ic 'f:cijci:ic pameti in iiube.'i:i do ljudstva! t	C—č.
rt ^i'iT rt\ -ranr^f g i
Deln. glr/. K 30,')010Rssirvj K \o)VljQ C«ntrilj. TS 5?
fla[«n	5 - lil S. M) 9
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj., Kot>r, Ljuo-ljana, Metković, Opatiji Spiit. Šibenik. ZiJar £i;spozitura: Kranj.
Oživlja vse v binč.ia strj\j spi tajska pjil«
Sproja.fia u!O£3
na hranilne knjižice proti '«1/.!% let ii n o'>re" stiin. v banro^tro-jKJmetu nroti 3io let ii n o-bresti n. ITa odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejS It posojili, ki se im.ijo pogoditi od slučaja do slučaja.
IVfiV B3j2!l Va!3»i32 jHlJlIl (il!« iljliihsl
Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 11.30^-16
.nlsllnaKakrsđitMlKinfia
Podružnica u Trstu. Cenirala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Cfelr,vec. Gor ca, Sarajevo, Split.
Dcifti£ka glavn'ca: K 2C.0C9.M«.-. :
Rezervni xak!sd3 s K 2,530.0*0.-. ■
Obavlja vse v bančno široko spadajoče 1 posle. — Sprejema vloge v lirah na
hranilne knjižice proti 3',.°> rbrBitosnii na žiro-raćune proti 3 7, j? Za na odpoved vezane vlo^e plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne usloge in da]e v najem varnostne celice.

Izdelujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) in rezanih las po najnižjih cenah. — Ku-^ pujem izčesane in rezane lase. JOSIP KOLAKOVIČ, brivec !n [ lasničar — Ajdovščina.--
o Trsta, ul. m T^ra 11 n. — mm 31-72
gTel. St. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13.
ilip


H
k iđi
S' -i

llesiha s^jilika!
Na prodaj je v Lokave u pri Ajdovščini več stavb (Mižinska v; s). — Na zelo lepem kraju. — Pripravni za razna podjetja.--Več se izve istotam.
nove in rabljene v vseh merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, vlačivce v In odeje za konje, v
G10VAHNIS1UITZ - Trst
ulica Glorglo Galatti Jtev. 8
Corso V. E. lil. šiev. 47. Telefon	<io3<tenl|«w trg).
Dobroznano že mnogo let obstoječe podjetje je preskrbljeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških sob in odrov. — Poseduje različne razredne vozove do najsvecanostnejših s kristali. — Prevažajo se mriiči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, ko-vinaste rakve vsakovrstnih oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, razli.ne vence s trakovi in napisi, obleke,, pajčolane, sveče itd.
Cene zmerne.	Postrežba točna.
V primeru izrednih ur se sprejemajo naročila v lastnih prostorih podjetja ulica
Tesa štev. 31. Teleion štev. 14-02.
Zastopstvo in prodaja mrtvašk h potrebščih J. A1ERŽEK, Opčine 170, pri se?, cesti.
D ležnik in upravitelj H. ST1BIEL.
pri« najbliža zebna krema
edina razprodajalua za Jul. Rer.e^ijo
fltolfo l&Mm—£rst
ulica San Saba .tiar.o štev, 4
Skladišče vsakovrstnih igrač drobnarij, galanterij, dišav*
mila itd. itd. — Razpošilja se na deželo. —

l^bUU'^i iilt
3BK3B