Uto II. Poštnina platana o gotovini. Ljubljana, torek 13. julija 1920. N UST Posamezna številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Štev. 155. Cene po poiti! zb celo leto . H 8%*— u pol leta . H trza četrt leta. H Žiga 1 mesec. . B V— Za Ljubljano mesečno 7 fl Ea Inozemstvo meisCno B ir— Uredništvo in oprava: Kopitarjeva ulica St. 5 Dreta, telefon štev. SO Posamezna Številka 60 vin. Velika delavska manifestacija v Ljubljani. Delavnemu ljudstvu zdravih stanovanj! V nedeljo 11 16 v i.r."’” **• m- °b 4. popoldne se delavlb L dvorani Uniona vršilo veliko kvska ° rovanieJ ki ga je sklicala »De-nim ■ 2Veza«, da protestira proti krivič-Postai^-U^>J>rn^m nameram kapitalistov, ki no fvii'? , na dan objestnejši. S poseb- ie nad°3nnni0kS0 tis?Či navzočeŠa — bil° "astonT zborovalcev in zborovalk — Stanov*1 -Zt rešitev stanovanjske bede. likemt. jS i naredba je bila predmet ve* ^ °aobravanju. balkon^-^e*rt na so bile galerije in trt ^ ~e na^ačeno polne. Ko se je ob če-5irnaUUn;°iVOril0, kovanje, je bila vsa stolov, po?n°Va ^vorana v kateri ni bilo ^femiar ^rat^em pozdravu govori tov-nega r i0 ž'avni točki današnjega dnev-oje 2(j a[ 0 stanovanjski bedi. Vpraša-v&ženl ^ayskih stanovanj je velik J10 gospod^5 ®.oc’a^neŽa vprašanja. Social- apitalist- - Seveda t liberalnega meščanstva litna ne d V.Za *a ^ socialnega vprašanja S°d prot' *• De srca- Kapitalizem se pov-°° Stanič TSemu’ ^ar nai izboljša social-J1111 dehv •! VS^va' ^ato ru)e proti 8 urne-** drugim^ l ’ Pro^ delavskim dopustom f isto trm e{ravs^im zahtevam in pravicam i° ie i- t ? Pro^i stanovanjski naredbi, ?iyio dr p Poverjenik dr. Gosar (klici: Hna vi i0sar') ^er izdala celokupna de-{klici: ,a’.. Krščeni in nekrščeni judje V ^ * rad S° se za^e^b po pomoč o' .A®1 Kukovcu, ministru za socialno smrt!°s ^ici: *c m*n*s*er za zahtevamo, da zida država. Dr. Go- a nesocialno misleči sloj v cialn, sar ; Ma namt Proračun za 100 milijonov uge «« n’ *°^a v Belgradu so to črtali. t0 .* P°moči -• ’ .................. So l&narj Pred ni, da zidajo tisti, imajo: rjj. Vsem vojni dobičkarji — mili-* tako nr, a”es Prebivajo tako razkošno ll^lieir. „?en* v tujih hišah ter s tem od- na ta anovanja delavnemu ljuds Ers'’ kakn °jP°^a’ ^i ie vedno trkala p ^re Za ■ avno^vorna da je, je seUaj, sPodie n,M?e ZePe> zašla med upornike-fcviio, in njih zagovorniki lunina. M‘Se S *° naredbo krši zasebna ?st 47 ‘ Pa pravimo: Več ko zasebna Sčev ,* ')°narjev je zdravje in življenje avanje| °T VSjCe-^a ljudstva. (Veliko odo-°° sodiji 'C ie ce^° ljubljansko dežel-^°veduje C razsodbo, v kateri pre- ^°store' k ylada smela izprazniti i Iko«. fn Pi^alistično - judovski družbi §a sicel gorčenie ) Kaj bo storila vlada, j? njen» r>ne v®mo> toliko pa je gotovo, da zatn »red)be — postava in da je so-m "U’ j razsoia P° postavah- Vla-**} JUda . ®voie naredbe tudi izvrši Enak ?ečla *zzene (Živahno pritrjeva-ilstih °.!a*1ko vlada vrže na cesto vseh (VeliJ111 1)(?narjev, ki se igrajo uporni-0 Pritrjevanje.) Če pa se zdi ko- Delavska spomenica deželni In osrednji vladi. !*°Pa sPlošnega delavskega na- t°vaajsko ocno in dosledno izvršitev sta-ft51? *De]AxnVe^c izjavlja delavstvo po- "’ J; " mu to prehuda kazen za kapitalistične revolucionarje, tedaj pa predlagamo: V vsakem izpraznjenem milijonarskem kvartirju naj dobita prostora po dve delavski družini iz vagonov in barak. Zato pa se lahko vsakemu milijonarju za kvartir nakažeta dva vagona. (Viharno ploskanje). To bo na vsak način pravična zamenjava in mila kazen za uporne milijonarje. (Klici: , Še preveč mila!) Nato govori govornik, kako nevarno igro igrajo milijonarji, ko se postavljajo v revolucionarno pozo. Značilno za naše razmere je, da mora delavstvo braniti vladne naredbe pred revolucijo kapitalistov. (Odobravanje). Delavstvo bo svoje pravice znalo braniti z vso odločnostjo! (Veliko odobravanje). Konečno omenja še uradni komunike dr. Gosarja, ki ga je izdal o svojih razgovorih v Belgradu v zadevi stanovanjske naredbe- Stanovanjska naredba je tu, stanovanjska naredba se mora izvajati in izvesti z vso odločnostjo. Delavstvo zahteva dejanj in kliče: Od svojih pravic ne gremo niti za korak nazaj! (Veliko odobravanje). Nato govori tov. Marinček o nasilnostih velikega kapitala v zadevi stanovanjske naredbe, glede 8 urnega delavnika in delavskih dopustov. (Veliko odobravanje.) Tretji govornik tov. J. Gostinčar se posebno peča z vprašanjem delavskih zbornic. Naredba o delavskih zbornicah je izgotovljena in čaka milostnega podpisa dr. Kukovca, kateri sedi na njej,. (Medklic: Dol ž njim!) Ako se bo tako zavlačevalo in se še naprej kratilo delavcu pravico, si bomo pa sami sestavili ljudski parlament (živahno pritrjevanje), Zahtevamo, da se bolniško zavarovanje pospeši. Reši naj se poselsko vprašanje. Zahteva se tudi enaka volilna pravica za ženske v državni zbor. (Živahno ploskanje in pritrjevanje.) Obširni in lepo izdelani govor tov. Gostinčarja je žel splošno odobravanje. V imenu delavk je govorila tovarišica Uršula Katauer, ki je še enkrat povdari-la vse stavljene zahteve glede stanovanj, dopustov, 8urnega delavnika, poselskega reda in delavskih zbornic- (Odobravanje-) H koncu je tov. Kremžar prebral brzojavne pozdrave koroškega delavstva današnjemu shodu, kar je izzvalo vihar navdušenja- Med čitanjem spomenice je vladalo odločno razpoloženje. Ko se je spomenica soglasno in z gromovitim odobravanjem sprejela, je tov. Kremžar zaključil shod z besedami: Ta spomenica je vizitka, ki jo pošilja delavstvo vladi v Belgradu in v Ljubljani. Na to vizitko pričakujemo od vlade dejanj! !Ta spomenica pa je tudi opomin kapitalistom, ki naj se odločijo: Ali mir ali boj! (Velikansko odobravanje.) Shod, ki je trajal poldrugo uro se je vršil v popolnem redu in ob soglasnem odobravanju vseh delavskih tisočev. Ui ga na-tev sta* ;vo po- ce zveze« centralni vladi v n deželni vladi za Slovenijo sle- t ®°J ZA STANOVANJA. ^Mavi stvo se stano- 4 vSo r^~r“.lvu 2 naj večjim poudarkom ^a%ke rt, ,°cnostj° zahteva, da a < d ari no< lje Hosti nJ?"IC seD1< amPak tudi ^triji-^mere *ainili i ■^tv\| . _ _______ rb ^ ^;^ost> pravica samoohranitve, k^lna Pa Prepričanje, da je so- Shi° SVoia ^ tistih> ki imai°- da vpora- iPloWf 1?et>a sebi, a r^^iskih u16-'? v Ljubljani in drugih in-|.0 obči .0r,st- Zato zahtevamo, da dr-v .P^slonia e 2°spodarska podjetja zidavi doh urade in uslužbence, 8etn ar)i Pa stanovania zase. Pred- tla| hJVefyo T“w' uu se nemuaoma m z V dp-°iCn0st’° izvrži stanovanjska n-, 0rgani,i Ze vlade za Slovenijo št, 166, redbe ^anem odporu proti izvedbi te Pa naj se že ta odpor kaže da se nemudoma in z DRUGE VAŽNE DELAVSKE ZAHTEVE. 5. Uveljavi naj se socialno pravičnejši poselski red. Za delavstvo, zaposleno v državnih podjetjih, naj izide zajedno z uradniško tudi delavska plačilna in službena pragmatika. 6. Poskrbi naj se potom zakona za zadostno delavsko in invalidno preskrbo. — Udejstvi naj se skoraj postava o socialnem starostnem in invalidnem zavarovanju; če vsled tehničnih ovir ni mogoče za celo državo, pa vsaj za Slovenijo, 7. Zahtevamo splošno žensko volilno pravico tudi za državni zbor, Ljubljana, dne 11, julija 1920, Kako zborufejo komunisti in socialisti. v pisanju kapitalističnega časopisja v delovanju liberalnih politikov v bojazni ljubljanskega župana ali v razsodbah deželnega sodišča — vidi delavstvo ne le organiziran boj velekapitala proti socialnim zahtevam delavskega ljudstva, temveč pravo revolucijo, ki tepta v prah socialno pravične zakone ter tako podira temelje družabnega reda, ZA OSEMURNI DELAVNIK. % Z ozirom na prizadevanje velekapitala, da bi se osemurni delavnik omejil ali celo odpravil, izjavlja delavstvo: osemurni delavnik, po tolikem boju uresničen, je stara delavska zahteva; in kar je delavstvo zahtevalo desetletja in si priborilo, tega si ne bo dalo iztrgati več, ZA DELAVSKE DOPUSTE IN DELAVSKE ZBORNICE. 3, Uveljavijo naj se plačani delavski dopusti, kot to zahtevajo vposlane delavske spomenice, 4. Uzakonijo naj se takoj delavske zbornice in paritetne komisije. Sinoči so imeli komunisti v »Mestnem domu« »velik« shod. Na dnevnem redu so imeli svoj program in osemurni delavnik. Tega pa le zato, da bi bolj vleklo. Pa ni vleklo. Ko so zvečer ljudje hodili po Krekovem trgu, so videli razsvetljena okna »Mestnega doma« in slišali veliko kričanje: »izdajalci! Ven ž njimi!« Zato je marsikdo šel gledat, kaj se godi v dvorani. In tako se je zgodilo, da je došlo na zborovanje, ki se je začelo ob osmih in trajalo čez enajsto uro, okrog 500 ljudi obojega spola -— z otroci vred. Današnji »Naprej« trdi celo, da jih ni bilo niti 400, In to vkljub lepakom in agitaciji. Na zborovanje je došlo skoro polovica socialnih demokratov s Čobalom na čelu. Ko sta govorila srbski komunist profesor dr, Markovič in hrvatski komunist Horvatin, je dobil besedo socialni demokrat Čobal, ki pa so mu komunisti sredi govora vzeli besedo. Med nadaljnjimi prerekanji, zmerjanjem in vpitjem je govorilo še nekaj komunistov in socialnih demokratov, ki so se med seboj obdelovali. Končno so socialni demokrati odšli. Shod je pokazal, kako neresno pojmujejo ti ljudje delavsko vprašanje. To je čutilo tudi navzoče delavstvo, ki je nejevoljno odhajalo od tega zborovanja, ki je bilo polno zmerjanja, a prazno na resnosti. Delavstvo nai takih rešUe’’'ev Bo?* obvaruje! Eksplozija v kamniški smodnitei. Razmere v smodnišnici na) se preiščefo in temeljito spremene! Kamnik, 12. julija. V soboto popoldne sta delavca Anton Zajc in Martin Dornik v smodnišnici snažila stroj, pri tem se je vžgal smodnik in nastala je eksplozija. Zajc je bil mrtev takoj, Dornik pa je prišel še k zavesti, toda je čez dober četrt ure po groznih bolečinah umrl. To je v kratkem času že druga nesreča, ki se je pripetila v smodnišnici, in delavci pravijo, da jih bo sledilo še več, ker razmere v smodnišnici niso več take kot prej. Stari, izkušeni delavci (Dornik je služil v smodnišnici že 36 let) omagujejo, ker morajo opravljati dela, katera so izvrševali prej po trije; pri tem še hite, ker se boje, da bi ne bili odpuščeni iz službe, kakor se je zgodilo to že enkrat pozimi, ko so postavili delavce meni nič tebi nič na cesto, češ, da niso zmožni in da ni dela. Plača pri tako nevarnem delu ni posebno sijajna, hrana draga in slaba, zato je razumljivo, da morajo omagati tudi najboljši,, in da je omahnil Martin Dornik ,ki je veljal za najzanesljivejšega in najbolj vestnega delavca- Te delavske žrtve pa govore grozno obtožbo proti sedanjemu vodstvu kamniške smodnišnice- Upor laških vojakov v Idriji. Ljubljana, 12, julija. Iz poročil, došlih v Ljubljano, izvemo, da se je v noči od petka na soboto v Idriji uprla vojaška posadka, ko so vojakom naznanili, da gredo v Albanijo, Karabinijerji, ojačeni z oddelki financarjev, so zaprli vse dohode v mesto. Vojaštvo se je udalo, a izjavilo, da v Albanijo ne gre, Idrija, 12, julija, V noči od petka na soboto se je tu uprl bataljon italijanskega vojaštva, ki je bil namenjen v Albanijo. Pometali so puške »Abbasso re d' Italia!« Karabinerji in financarji so zastražili vhode v sredino mesta. V soboto so upostavili mir. Vojaštvo je ostalo v Idriji. Vojaštvo izjavlja, da stvar še ni končana. PRED GLASOVANJEM NA KOROŠKEM. LDU Celovec, 12, jul, (Dun. KU) Kakor se uradno javlja, odpotuje štab angleškega oddelka komisije za ljudsko glasovanje dne 14. julija t. 1. iz Ostende v Celovec in dospe v Celovec prejkone 16. julija, Polkovnik Pečk, predsednik angleškega oddelka komisije in obenem predsednik komisije za ljudsko glasovanje, dospe nekaj dni kasneje. ITALUA SE UMAKNE IZ VALONE? LDU Pariz, 12. julija. (Dun. KU) »Fi-garo« javlja: Dogovor Aliottija z albansko vlado določa, da se morajo Italijani umakniti iz vse Albanije z Valono vred in se omejiti le na zasedbo otoka Sasena, Dogovor se bo baje v ponedeljek ali v torek objavil, BOJ MED ITALIJANI IN JUGOSLOVANI V SPLITU. LDU Split, 12. julija. Sinoči na predvečer godu Nj. Vel. kralja Petra I. sta 2 italijanska vojaka snela z neke zasebne hiše jugoslovansko zastavo in jo odnesla na italijansko ladjo, Vsled tega se je meščanstvo vznemirilo. Množici, ki se je zbrala k svečanostim, je zavrela kri. Ljudstvo, ki ga je bilo vedno več je prepevalo nacionalne pesmi. Prišlo je do veličastnih manifestacij. Dočim se je vse to normalno razvijalo, je priplul k ot>ali motorni čoln z italijansko vojno ladijo »Puglia«, na katerem so bili mornarji in častniki. Preden je še čoln pristal k obali, je pristopil načelnik policije in z jasnim glasom zaklical kapitanu, naj vojaštvo ne strelja na obal, ker jamči on za italijanske častnike, ki se slu- čajno nahajajo na kopnem. Preden je to izrekel, je bilo izpaljenih nekaj strelov. Tik poleg policijskega načelnika je padel na tla človek, ki je bil takoj mrtev. Razen tega so italijanske krogle usmrtile dva orožnika in več civilnih oseb. Pri policijskem načelniku je stal brigadir orožniški poveljnik polkovnik Kostič s svojimi častniki. Naši orožniki so nato otvorili ogenj na italijansko vojno ladjo. Kakor se je izvedelo kasneje, je bil pri tem ranjen poveljnik ladje »Puglia«, brigadni kapitan Gulli, nadalje dva orožnika in nekaj mornarjev. Medtem sta se zbrala na obali orožništvo in policija, ki sta napravila red in mir, Okrog 24. ure je vladalo v mestu normalno življenje. Zjutraj se je po mestu razvedelo, da je kapitan Gulli po izvršeni operaciji umrl. , . LDU Split, 12, julija. Iz Zadra je dospel v Split italijanski admiral Mille in se nastanil na italijanski vojni ladji »Puglia«. Odredil je, da se umrli poveljnik Gulli pokoplje z vsemi vojaškimi častmi. Radi mira in reda najbrže ne bo sprevoda ne pri pogrebu poveljnika Gullija, ne pri pogrebu begunca iz Tjesnega. Davi je dospel v Split ameriški admiral Andrevvs in takoj v škofovi palači pričel preiskavo. Italijani ne puste nobene ladje v luko. Davi sta dospela parnika »Danubio« in »Baron Bruck«, Italijani so ju ustavili v luki in niso dopustili, da bi se moštvo izkrcalo. Nato sta parnika nadaljevala svojo vožnjo. Širite ..Itežemi lijt“! JADRANSKO VPRAŠANJE PRED REŠITVIJO. LDU BMgrad, 11. julija. V Belgrad je dospel naš delegat na mirovni konferenci dr. Ribaf ter podal poročilo dr. Trumbiča in Mate Bokoviča o razgovorih na konferenci v Bruslju in Spaji ter o sestanku dr, Trumbiča z italijanskim ministrom za zunanje posle grofom Sforzo. Dr. Vesnič je takoj obvestil o tem regenta in pozval dr. Rybafa na konferenco. LDU Belgrad, 11. julija. »Politika« piše; Zdi se, da se bodo prihodnji teden rešila v Spaji važna vprašanja, ki se tičejo zunanje politike, zlasti pa Reke in Jadrana. NA REKI. LDU Reka, 12. julija. Odkar je prestolonaslednik regent službeno posetil Hrvat-sko in Slovenijo, italijanska zasedbena vojska na Sušaku ne ve, kaj naj stori. Vojaki begajo okrog kakor brez glave. Proglašen ye preki sod, ki ga je proklamiral general Cesare Facina, brigadir brigade »Lom-bardia« (73. in 74. pehotni polk). Civilnemu prebivalstvu je prepovedano zapustiti hiše od 24. do 5. ure zjutraj brez posebnega dovoljenja. Prepovedano je govoriti 0 jugoslovanski vojski. Naredba se strogo izvaja. Opaža se, da bi Italijani radi vzpostavili disciplino v svojih vojaških vrstah, NAŠ DENAR. LDU Belgrad, 11- julija. V smislu dogovora, sklenjenega 26- januarja t. 1. med ministrstvom financ in Narodno banko, bi morala Narodna banka sprejeti kot svoje vse začasne novčanice, ki jih je izdalo ministrstvo za notranje posle. Med temi so novčanice za en dinar in za pol dinarja. Skupna vsota prvih novčanic znaša 60 milijonov dinarjev, a drugih 25 milijonov dinarjev. Ministrstvo financ je sedaj sprejelo predlog Narodne banke, da te novčanice ni smatrati za bankovce Narodne banke, temveč za papirnati državni denar, kot je to na Angleškem z novčanicami od 1 in 1 in pol funta, ter v Italiji z novčanicami od 5 do 10 lir. Na podlagi tega je dosežen sporazum. Ministrski svet je vsled tega sklenil: 1. da se enodinarske in poldinarske novčanice smatrajo za državni papirnati denar. 2. V privatnem prometu ni nihče obvezan, od poldinarskih novčanic sprejeti več kot 100 dinarjev, od enodinarskih pa ne več kot 200 dinarjev. 3. Vse državne blagajne morajo sprejeti te novčanice v neomejenem obsegu. Finančno ministrstvo je izdalo vsem podrejenim organom tozadevna navodila. PLOVBA PO NAŠIH REKAH. LDU Belgrad, 11. julija. Admiral Priča preiskuje z mornariškim osobjem že deset dni naše reke, da ugotovi, ali je plovba po teh rekah mogoča. Preiskovale se bodo reke Morava, Timok, Drina, Sava v gornjem toku, Kulpa, Una, Bosna in Vardar. Ko se konča ta preiskava, bo ministrstvo za promet organiziralo plovbo in prenos blaga po vseh naših rekah, na katerih bo plovba mogoča. KONGRES POŠTNIH NAMEŠČENCEV. LDU Belgrad, 11. julija. Ob 16. uri se je v veliki dvorani Bajlonove pivarne pričel kongres poštnih in telegrafskih nameščencev, katerega se udeležujejo delegat-je organizacij vse Jugoslavije, Kongres je otvoril predsednik belgrajske organizacije Tomo Jovanovič. Pri kongresu je bil navzoč tudi minister pošte in brzojava dr, Drinkovič, ki je v govoru pozdravil kongres. Izjavil je, da bo upošteval vse upravičene želje nameščencev. Udeleženci kongresa so burno aklamirali govor ministra dr. Drinkoviča. Za predsednika kongresa je bil nato izvoljen g. Toma Jovanovič, za podpredsednika pa zagrebški delegat Serbendžija in ljubljanski delegat Urbančič. Kongres je izvolil Centralno ve-če, v katerem so po enem članu zastopane vse pokrajinske organizacije. Centralno veče ima svoj sedež v Belgradu, V Centralno veče so izvoljeni predsedniki vseh pokrajinskih organizacij in po en namestnik, Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, da se izdela zakonski načrt za poštarsko stroko. Nadalje zahteva resolucija, da se podržavijo vsi poštni uradi, ki še niso podržavljeni, Jutri se kongres nadaljuje in zaključi. Kongresu prisostvuje preko 400 poštnih in telegrafskih nameščencev, POLJAKI SE UMIKAJO, LDU Kovno, 10. julija. Po poročilih iLitvinske brzojavne agencije se Poljaki umikajo iz Litvinskih krajev, ki so jih bili zasedli. Izpraznujejo tudi Vilno. Litvinske čete so stale sinoči 12 km pred Vilno. ENTENTA ZA POLJAKE. L°U Spa’ 11. julija. (DunKU — Ha-vas.) ^ Kakor se govori, je Lloyd George sklenil, naprositi rusko sovjetsko vlado, da sklene s Poljaki premirje. Ako bi se boljševiki branili, bo Lloyd George Poljakom zagotovil pomoč Anglije, LDU London, 11. julija. punKU — Reuter.) Kakor poroča »Telegraph«, je pirejela angleška vlada iz Moskve poslanstvo, v kateri izjavlja ruska sovjetska vlada, da bo ustavila ofenzivo, ako zavezniki --pripoznajo boljše viško državo, . LDU London, 11. julija. (DunKU) Reu- j terjev urad javlja iz Spaje: Zavezniki so ruski sovjetski vladi predlagali, naj dela na to, da se sklene premirje na podlagi, da se umaknejo Poljaki za svoje meje. Premirju bi sledila mirovna konferenca, katere bi se udeležile obmejne države. Ako bi se sovjetska Rusija branila, sprejeti ta predlog, ali ako bi Poljsko napadla na njenem ozemlju, bi zavezniki Poljsko v najiz-datnejši meri podpirali. LDU Pariz, 11. julija, (DunKU) Agen-ce Havas javlja: Kakor poroča »Petit Pa-risien« iz Pariza, je poljski ministrski predsednik državnemu predsedniku Pilsudske-mu poslal brzojavko, naj bi se uvedla pogajanja za premirje, POLJSKI MIROVNI POGOJI. LDU Pariz, 12. julija. (Dun. KU) Kakor poroča »Chicago Tribune« iz Spaje, je poljski ministrski predsednik dal generalu Degouttesu navodila za takojšnji začetek pogajanj glede premirja s sovjetsko vlado, LDU Pariz, 12. julija. (Brezžično) »Fi-garo« javlja iz Varšave, da je poljski ministrski predsednik v imenu poljske vlade izjavil, da se poljska vlada odreče Vilni in da je pripravljena, umakniti svoje čete na črto 200 km zahodno od Berezine. Poljska vlada se strinja s tem, da se vprašanje vzhodne Galicije, ki ga je poslaniška konferenca že končnoveljavno rešila, še enkrat razpravlja. To izjavo je podal baje na prizadevanja maršala Focha. Ni dvoma, da bodo boljševiki pripravljeni skleniti premirje. LDU Moskva, 12. julija. (Brezžično.) Ljudski poverjenik za zunanje posle je protestiral v noti na vse zavezniške vlade proti porušenju vladimirske katedrale v Kijevu in zlasti proti uničenju vsega kanalskega omrežja v Kijevu po Poljakih, vsled česar so zelo ogrožene zdravstvene razmere v mestu. ENTENTA PROTI TURKOM. LDU London, 12. julija. (DunKU — Brezžično.) Kakor poroča »Daigly Mail«, so zavezniki turški vladi naznanili, da bodo, ako ne podpiše mirovne pogodbe in ako Kemal paša ne ustavi svojih operacij, internacionalizirali Carigrad. ZDRUŽITEV STRANK NA MAŽAR-vSKEM. LDU Budimpešta, 10. julija. Stranka malih poljedelcev, krščansko-socialna zveza in skupina disidentov so priredile v soboto konferenco. Vse tri stranke so sklenile, da se združijo v eno stranko v svrbo čuvanja krščanskega kurza, varovanja agrarnih interesov in rešitve nujnih socialnih vprašanj, PoSifilne novice. -f- Demokratski oslički. Zadnjič je dr. Tavčar pisal o osličkih ki venomer rigajo svojo- Ta njegova prispodoba je kakjr na-lašč za ta-le slučaj: Povodom kraljevega godu: Petrovega dne je častniški zbor v Osjeku v družbi mestnih dam nabiral darove za invalidski sklad- Nekemu liberalnemu časnikarju je prišlo na uho, da >e po mestu nabira »Petrov dar«. Mož, ki je cči-vidno uglasben samo na eno struno, je, kakor pravi osliček, takoj zarigal svoj liberalni i-a, to se pravi dvignil je svoj glas proti pobiranju Petrovega novčiča in udaril po papežu, katoliški cerkvi, katoliškemu tisku, sv. Petru in vseh svetnikih, da se je kar kadilo. List, ki se je tako blamiral, je zagrizeni osješki »Jug«. Dr. Tavčar sedaj lahko vidi, v katerem uredništvu sede osli. -j- »Hrvat« in Orlovski tabor. »Hrvat«, glasilo Hrvatske zajednice, je te dni očital dr. Korošcu, da za namene svoje stranke razsipa državni denar, češ, da je po vseh gimnazijah nabiral izletnike za orlovski tabor in jim ponujal brezplačne vozne listke za Maribor. »Narodna Politika« je označila to trditev kot neresnico in pozvala »Hrvata«, naj navede imena. »Hrvat« se je nekaj časa zvijal, nato pa izjavil, da so imena v njegovem uredništvu na razpolago. »Nar. Politika« je nato poslala k »Hrvatu« dva gospoda. Tu se je izkaza, lo, da gre za dva senjska dijaka, ki sta proti plačilu 10 K prejela takoimenovano t a-borsko izkaznico tj. legitimacijo za dostop na mariborske prireditve ter za prejem polovičnega voznega listka, ki ga je prometno ministrstvo po vsej pravici dovolilo izletnikom na to visokokulturno prireditev. O kakih brezplačnih voznih listkih nobenega govora. Tako je moral »Hrvat« spraviti v žep naslov lažnika. + Težave pri volitvi župana v Osjeku. Dne 9. t. m. se je v osješkem občinskem svetu vršila volitev župana. Za to mesto tekmujejo radikalci in pristaši Hrv, zajedn, Pri prvem glasovanju je dobil kandidat zajednice 19 glasov, radikalni kandidat pa 12 glasov, ostali glasovi So bili razbiti. Pri ožji volitvi je dobil zajedničar 18 glasov, radikalec 13 glasov, Volitev je torej ostala brezuspešna in se bo vršila nova volitev v prihodnji seji. + Radič pred sodiščem. Razprava se je nadaljevala 9. in 10. t. m. Radič se je obširno zagovarjal in tajil vsako veleizdaj- niško delo in namero. Priče so izpovedale zanj večinoma ugodno. Radič se je s svojimi zagovorniki znova skliceval na svojo poslansko imuniteto, češ da verifikacijski odsek še ni rešil vprašanja o njegovem mandatu. Sodišče je pa izreklo, da Radič ni imun. Na razpravi je došlo večkrat do viharnih nastopov ter je sodnik Radiča večkrat strogo opomnil ter mu zagrozil s kaznijo, Razprava se nadaljuje danes, -f Mažarska pred novo revolucijo? »Narodna Politika« poroča iz Pečuha, da objavljajo mažarski listi neko pismo častnikov bele garde, iz katerega se vidi, da je Ogrska na pragu nove vojaške in kmetske revolucije, -j- Za nove občinske volitve v Zagrebu so vložili svoje kandidatne liste samo te-le skupine: Hrvatska zajednica, fran-kovci, Seljačka stranka in izvenstrankar-ska skupina dr. Politea. Demokratska zajednica se v znak protesta volitev ne vde-leži, ravnotako Ljudska stranka, ki zastopa stališče, da vladno postopanje nasproti prvoizvoljenemu občinskemu zastopu ni bilo zakonito. Dnevne novice. — Zahvala. Delavcem, ki so spremili mojega očeta k zadnjemu počitku, in pevcem kamniške delavske organizacije, ki so mu zapeli dve lepi pesmi v slovo, se najiskrenejše zahvaljujem. — Dr. Ivan Dornik, — Brzojavne pistojbiae za inozemstvo. Počenši s 1. julijem t, 1, se znižajo brzojavne pristojbine za inozemstvo na dvojno izmero one pristojbine, ki je bila v veljavi do 29. februarja t, 1., dočim je bila od 1, aprila do konca junija v veljavi trojna izmera gori omenjene pristojbine. Za Avstrijo in Čehoslovaško so določene posebne pristojbine, ki so bile uže razglašene. Za vsako brzojavko v vse inozemstvo pa je plačati eno besedo več, kakor jih je v resnici. — Sekvestrirana podjetja lesno industrijske stroke, ki so last podanikov Nemške Avstrije, spadajo sedaj pod kompetenco ministrstva za gozdarstvo in rudarstvo, glavna gozdarska direkcija (odsek za se-kvestre)) v Belgradu. — Izdajanje voznih listkov v Domžalah. Iz Domžal smo dobili poročilo, da ljudje ne dobe voznih listkov. V ponedeljek je odšlo zjutraj iz Domžal v Ljubljano devet oseb peš, ker niso dobili več voznih listkov, četudi so že čakali pol ure nanje . Sprevodniki so pa klicali, ko so videli, da niso vsi dobili voznih listkov: »Dobro! Dobro! Zdaj bodo pa plačevali po 40 K kazni!« Vsekakor se mora storiti vse, da bodo dobili popotniki v Domžalah pravočasno vozne listke. — Ponarejeni dinarji krožijo po Hr-vatskem, in sicer kosi po 5 dinarjev (20 K). Spoznati jih je lahko po jezikovnih in pismenih napakah. — Zavod za nameščanje služkinj v Zagrebu je prešel v roke krščansko-socialne organizacije služkinj. Služkinje najdejo tu vsakršno socialno in moralno pomoč. Zavod ima svoje prostore v Zagrebu, Vlašlca ulica 52, — Kaznovano izzivanje Slovencev. Dne 30. majnika t. 1. je priredil narodni svet v Borovljah manifestacijski shod, kar je nemškutarijo v Žrelcu silno razljučilo. Nemškutarji so se vozili na okrašenem vozu in izzivali Slovence; posebno so kričali, da bodo pretepli župnika dr. Arnejca, če ga bodo dobili. Nemškutarji so se pripeljali v Šivicevo gostilno, kjer so popivali in pričeli psovati orožnike, ki so v gostilni večerjali. Posebno glasan je bil Ivan Kav iz Žrelca, ki je orožnike tako-le izzival: »Čušen! Aufwiks! Heil Deutsch-Oester-reich! Wir sind deutsche Manner! Heil! Alles ftir Deutsch-Oesterreich!« Kav se je 10. t- m. zagovarjal pred ljubljansko deželno sodnijo. Govoril je lepo slovensko in pripovedoval, da je bil do nezavesti pijan, če tudi je le en liter vina izpil. Hajlov-ca je obsodila deželna sodnija v Ljubljani na malenkostno kazen šesttedenskega zapora. — Okraden je bil v Dolu pri Stični posestnik Anton Zajc, 2400 kron ima škode. — Velik vlom v Prekmurju. V noči na 30. m. m, je bilo vlomljeno skozi okno v shrambo posestniku Radoha Peter v Nedelicah, Prekmurje, Vlomilec je odnesel razno obleko in platno v vrednosti 13.126 kron. — Tatvina v Spodnjem Svinskem. Posestniku Mihaelu Troha iz Sp. Svinskega pri Št, Rupertu je bila ukradena črna, 3000 K vredna obleka, sive, 300 K vredne hlače, 600 K vreden par čevljev, 500 K vreden nov klobuk in 70 K denarja. — Valute na belgrajski borzi dne 10. julija: 20 dinarjev v zlatu 20 dinarjev, 1 angleški funt 63 din.; 100 francoskih frankov 138 din,; 1 amerikanski dolar 16 din.; 100 italijanskih lir 108 din.; 100 grških drahem 212 din,; 100 rumunskih lejev 44 din.; 100 čehoslovaških kron 40 din.; 100 nemških mark 48 din.; 100 bolgarskih levov 35.50 din.j 100 avstrijskih kron 11 din. ljubljanske novice ROPARSKI NAPAD NA ŠIŠKENSKEM HRIBU. Dne 10. t. m. je bil zopet izveden^-drzen in nesramen roparski napa , Ivan Murn iz Celovca je še! na po Šiški, za cerkvijo je odšel pro l ^ po OISK.1, z a ocijvviju —-- . , . . v v gozd. Tam v gozdu je stopil pre 1^ ^ črno obleko oblečeni človek, ka ^ nastavil »brovning« pištoto se je »Novce sem! Roki v zrak!« Vllp“ bil seveda prestrašil in to tembolj, .. sam brez orožja. Na to so prt«? “ tovariši napadalca, med katennu . dva oblečena v vojaško obleko. g so zapovedali Murnu, da se mo ^ Murn je bil oblečen v črno obleko » kosmatim klobukom in je bil obu v črevlje. Imel je s seboj tudi nahr ' katerem je bila obleka belo in črno bel žametasti klobuk, par i 5. uri popoldne. Murn ni zasledova . jev, marveč je čakal mraka, nakar šel na policijo ovadit rop. ^ lj Otročji voziček ukraden. Žele kemu ču'a,u na dolenjskem kolo ^ bil ukraden otročji ’ oziček vreden . lj Teliček je ušel Katarini un ^ na Ilovici. Teliček je 3 tedne star den 1500 kron. , ... sbtr