List 14041 iške i & HM /m i Izhajajo vsako sredo po celi poli. \ karniei jem celo leto 3 gold. 40 kr., za pol old leta 90 ki pos po pa za celo leto 4 gold , za pol 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 70 kr 10 kr za četrt « -/ V Ljubljani 5. j an vi arij a 1887. Obseg: Priporočljivo orodje kletarjem. \f Kako boječe konje pomiriti. Kedo naj je ud c. kr. kmetijske družbe Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Gospodarske novice.. Vprašanja in odgovori. Trgovinska in obrtna zbornica. Zemlje- in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari če nimamo v ta namen primernega orodja. Orodje, Priporočljivo orodje kletarjem. Kedor se je uže pečal kedaj z napravo butelj- dobi 1. in 2. ki steklenico toliko osnaži goce f kot sploh mo- izumil je neki Koch ter obstoji iz primerno narejene krtače, kakor jo kažeti zraven stoječi po- skega vina, ve, koliko nadlege mu dela ono. Skoraj je mislil, da je vino za buteljko godno, a v buteljki krtačo tudi skozi najožji steklenični vrat. Iz pod. 1. razvidno je, da je mogoče poriniti Ko je postalo je zopet motno ali pa se je nabral s ča- pa enkrat krtača v steklenici, pa vsled pritiska na som obor (blato) na dnu. Tej nepriliki ni vzrok gumbo ročice se ona razpne in krtačine šetine se- vedno le ravnanje z vinom, ampak dostikrat tudi žejo na vse strani do stekla, celo v žleb na dnu 9 ki nastane vsled izbuhnenega dna, in to, če je žleb še tako ozek. Celo orodje je narejeno iz najboljše kovine in iz dokih ščetin. Krtača zadostuje svojemu namenu v vsaki buteljki ali steklenici, če je še tako čudne oblike. Priporočamo to krtačo mimo vsacega druzega tacega orodja, kajti prihrani se ž njo tudi mnogo časa, ker je delo hitreje, kakor na pr. z jajčnimi lupinami, s šibrami, s peskom itd. Zraven tega pa s zadnjimi sredstvi ni nikdar mogoče dobro osna-žiti žleba, ki je na dnu steklenice. Ako se po dolgi rabi šetine obrabijo ni orodje uže za nič, ampak vsak krtačar zamore je popraviti. Glavno zalogo Kochovih krtač za sneženje buteljk ali steklenic za Avstrijo ima Eihard Gartner na Dunaji. Naslov je: Rih. Gartner in Wien, Gisellastrasse 4. Cena krtači je za majhne steklenice gold t . < 50 kr., za velike pa nino vred. 2 gold. 75 kr.. in sicer s pošt- »c Kako < boječe konje pomiriti. Ako se konj boji kakega predmeta, ni dobro Pod. 2. Pod.t L ga s silo k njemu gnati, kajti prihodnjič, ko pride nesnaga posode, sploh posebno pa buteljke (ste- do kaj enacega, skuša se splašiti, in sicer vsled klenice). Ako buteljko še tako dobro snažimo ? ne- spomina na prejete udarce. Nasprotno pa moramo kaj umazanja ostane vendar le še v njej, posebno konja na lep način prignati k predmetu, katerega se konj boji, ter pustiti konju čas, da si ga ogleda, sovati Slednjič postane konj radoveden, obduha ogleda predmet od vseh strani ter se prepriča, da mu ne kakor vpelj m in ko bi ona nič druzega ne bila storila sadjarstva na Kranjskem; kar je iz arnost ne preti Omenjati nam > da se konj ne sme nikdar gledati ojstro v oči, ker ojstrega po gleda konj ne more izdržati. Nasprotno je pa konj ostane tudi še nadalj jako občutljiv in hvaležen za prijazen pogled. ključljivo njeno delo in kar se da podrobno doka je uže to velikanski vspeh, kajti sadjarstvo dslo je letos deželi nad pol milijona goldinarj zati in našega kmeta Res je Kedo naj ud kr kmetijske družbe Ako primerjamo število udov kranjske c. ki kmetijske družbe s številom udov družili enacih do neusahljivi vir blagostanju da je družba dobila tudi , a ta je bila od nekdaj uže da je pa država dala sploh zasluga družbe, ki ne- ačih družeb nam sosednih ki moramo eči nekaj državne podpore po vsem nezadostna; še to podporo, je pa tudi prenehoma pošilja na Dunaj prošnje za podpore. Kmetijska družba storila je, kakor uže rečeno da je pri nas zanimanje to prekorist družbo svojo dolžnost in sicer toliko kolikor je bilo pri ravno petkrat manje > kakor na pr na Koroškem Ce iščemo oka, najd da ni slabše delo njenih močeh sploh mogoče. To pa se ne more trditi od kmetovalcev in sploh kranjskega prebival- kajti večina njih je stva glede kmetijske družbe vanje ljubljanskega glavnega odbora c. kr. kmetij- mrzla ali pa kar naravnost sovražna družbi. Neka ske družbe temu ok i pak malomarnost onih ter ki so poklicani biti udje kmetijske družbe ter onih zabavljajo v obče na dražbo iz stare ; vprašani po vzrokih tega zabavljanj ki bi skoraj morali pristopiti. Drugi vzrok je pa kaj odgovoriti. Dru pa ne rade vedo napačno mišljenje o dolžnostih in pravica kr. kmetijske družbe. C. kr. kmetijska družba je prav za pi uda c. o družba svojim udom zopet pravijo, da kmetijska premalo da 7 kajti dosto je tacih (ki še celo hočejo biti omikani), da za 1 gld vlade, ki ima pa to kulturnimi sveti druzih dežel visna in da imajo udje odločevalno besedo pri vsaki veliko prednost pred c. ki da je od vlade neod gan ki ga odboru dajo, hočej nazaj imeti stvari, ki so da stvari. Kmetijska družba je za kmetovalce dežele vredne 2 gold. Prigodilo se je pretečeni mesec, je narodni zastopnik svoj izstop naznanil, ker mu je družbeni list premajhen. Toraj na 1 gld., ki ga odbor mor to. kar i trgovinska obrtnijska zbornica za tr- še vredništvo dati celega v tiskat > pr čemur pa gov in obrtnike. Družba zastopati nalogo, kmetovalce kar plačano, naj bi dobili udj morda pa važnejšo nalogo, kmetijsko pridelo- kmetovalec kmetijski dnevnik? Tretji zopet reče da ni To se vanje pospeševati in dobičkonosneje storiti, zadnje kmetijska družba v polni meri spolnuj ve, da le z ozirom na duševne in denarne sile, ki so ji na razpolaganje. Duševne sile, ki so družbi na i ) toraj nima pristop k družbi ni ni- kaivega pomena, a on ne pomisli, da ga le kmetova rok edi Naša dežela je povsem poljedelska, od poljedel- azpolaganje, ona izkoristuje popolnem in vedno bivalstvo in komui stva se živi neposredno ali posredno vse njeno P* in tudi elej kedar se je na blagru svoje domovin Denarnih sil pa porabi ona toliko, kolikoi » i w • v. " ■ ■ a J*! -L Ulhl B ^ 1 In nova prilika ponudi, ležeče, podpira naj kmetijstvo in to kaj I kakošni so njeni dohodki? Največ le obresti • i « • . • . <• glavnice, ki jo je družba prihranila v teku stoletja Od udov kmetijska družba nima prav nič, ker po jih ima. ako pristopi kot ud kmetijski družbi ajlože s tem Družba pri naša vsakemu posameznemu udu nekaj koristi, a glavna korist obstoji v tem, da se pospešuje blago lovico doneskov obdrže poddr stanje dežele. Tisti ki ga edij kmetovi davki, naj popolnem samostojne, polovico pa dobi tiskarna ki so skoraj bode hvaležen in skuša naj s podpiranjem kmetijske za tisek in razpošiljevanje družbenega lista. Dežela sicer da tudi podporo* a ta iznaša le toliko stota- ko\ družbe pripomoči kmetu Narodnost je ideal, kojega si omikani človek ve načaj in kolikoi dobi na pr. kmetijska družba v Ce- merah tisočakov od dežele družba z njenimi pičlimi dohodki? In kaj stori kmetijska prebivalstvo ohraniti pri najnepovoljnejših raz-A izkušnja nas uči, da ubožano kmečko vselej zanesljivo v narodnih stvareh svojo pisarno, ki jo do 2000 gold. na leto stane Ona izdržuje in daje pristopno marsikterim skušnjavam. Poglejmo preskrbi redakcijo in pisanje družbenega lista di lastno podkovsko šolo, svojo živinozdr > 1Z- m pa drevesnico; koj nad 1000 gold sama režija stane za zgodovino našega narodnega gibanja, našli bodem vse to potrjeno. Ako našemu ljudstvu pomagamo blagostanje pridobiti in ohraniti, s tem mu tudi na« 1886 In ako vprašamo po vspehih nje- tudi v si rodnost zagotovimo Vsak odnjak, ki je naroden nega delovanja: mogoče nam je dati naj je toraj tudi ud kmetijske družbe odgovor ajugodnejši In ko bi kmetje tirjali od kandidata, ki se jim po kr ves kmetijska družba kranjska sme skoraj mar napredek v Kranjski njenemu delovanj pnpi nuja za poslanca, da je ud kmetijske družbe sikater gospod izmed slovenskih poslancev ne sedel biV; zbornici. & 3 L-,.- In če sedaj vprašamo, kedo naj je ud c. kr. odbor c. kr. kmetijske dražbe je zastopal nje tajnik kmetijske družbe, odgovarjamo: * gosp. Gustav Pire. Predsednikom nove poddružnice Kedor ljubi lepo deželo kranjsko in nje voljen je bil gosp. M. Petrič, posestnik v Logatcu slovensko ljudstvo, komur je ležeče na blago- odbornikom pa gg. Arko, posestnik v Dolenjem ? stanji dežele in njenega prebivalstva, kedor Logatci, K me, nadučitelj v Gorenjem Logatci želi pomagati, da si zagotovimo svojo na- Rib ni kar, nadučitelj v Dolenjem Logatci, in To- rodnost, kedor zamore za kmetijsko družbo vplačati vstopnino in letne doneske, ta mora biti ud kmetijske družbe. Gustav Pire. lazzi, posestnik v Dolenjem Logatci. Izvrstno ute- da si predlog gosp. nadučitelja Ribnikarja > Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Gospodje udje, kateri še niso plačali letnine za poddružnica ustanovi svojo lastno drevesnico, je bil enoglasno sprejet. Želimo novi poddružnici mnogo vspeha in posnemanja od strani nekaterih druzih poddružnic, ki naj bi si logaško poddružnico za izgled vzele ter se prebudile iz svojega dolgoletnega spanja. * Deželno podporo v znesku 300 gold. za pre leto 1887., prosimo prav nujno, da to precej store, miranje lepe govedi v letu 1887. dovolil je deželni ker jim drugače moramo vstaviti dopošiljevanje druž- zbor na prošnjo si. odbora c. kr. kmetijske družbe. benega lista. Od letnega doneska (2 gold.) dobi po- Grlavui odbor abil bode to podp iovico poddružnica in drugo celo polovico pa tis- za okrajno nsko razstavo v Bohinju in pa ob priliki poki karna za družbeni list. Ako kmetijska družba po- jinske živinske razstave v Metliki Za šilja komu list, ki ni letnine plačal, trpi družba stavo prosil je gl adnjo raz- t odbor izdatne podpor pi vsled tega škodo, ker tiskarna vse eno mora dobiti plačilo. Glede na splošno korist družbe smo pri- c. ki kmetijskem ministerstvu. M A • j Deželno podporo za veliko drevesnico c. kr. siljeni tako postopati. — Glavni odbor je v tistih kmetijske dražbe v Ljubljani v znesku 200 gold. za poddružnicah. koje so bile s tem zadovoljne, narav- 1887. je si. deželni odbor uže nakazal. dreves- nost pobral letnino, drugod so si pa predstojništva niči nasadilo se je v letih 1885. in 1886. nad 20.000 poddružnic tudi letos še same pobiranje doneskov požlahnjenih drevesec. Letos zasadilo se jih bode pridržala. Ako v tem slučaji predstojništvo ne stori zopet 12.000 in potem vsako leto toliko. Iz dre- svoje dolžnosti, ne moremo pomagati, na udih je vesnice dala bode kmetijska družba na leto po predstojnike podrezati in jih spomniti na njih 10.000 nad 2 m. visokih, pravilno izgojenih dreve- najboljših sort sadja, deloma zastonj, deloma dolžnosti. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe ki anjske. sec prav po nizki ceni. Prvo drevje nove drevesnice oddajalo se bode koncem 1889 * Gospodarske novice. (Klbor metliške poddružnice <% kr. kmetijske Vprašanja in odgovori. (Na tem mestu uredništvo „Novic" radovoljno n bralci do družbe imel je sejo dne 14. decembra popoludne v odgovarja in razmotrava vprašanja, zadevajoča vse Metliki. Zborovanja pod predsedstvom gosp. pod- stroke kmetijstva, katere stavijo družničnega predsednika župnika Schweigerja uredništva.) Vprašanje 1. Meni prešiči uže več let bole- Bolezen se prične meseca septembra in sicer udeležili so se odborniki .: dekan Aleš iz Se- miča, notar Š ta j er in posestnik Navratil, oba iz hajo. Metlike. Razun imenovanih odbornikov udeležili so s tem, da prešič gnoj rije, malo kašlja in težko hodi. se seje mnogi drugi udje in pa gosti sosednje Hr- Tudi se dobi prešič, ki mu bolezen noge nazaj vatske. Navzoč je bil tudi tajnik c. kr. kmetijske obrne. Zaklan prešič, ki je bil tako bolan družbe v Ljubljani > ima . Pire. Izmed sklepov jako pljuča in jetra črna, na katerih so z vodo napolnjeni živahne razprave nam je omenjati, da je poddruž- mehurji do orehove velikosti. Prav dobro bi meni niča sklenila prirediti prvo nedeljo po sv. Jerneju in tudi drugim kmetovalcem vstregli, ko bi pove- veliko tombolo pri Treh farah v korist poddružnici, dali kako pomoč proti tej bolezni, drugi dan pa s pomočjo državne in deželne podpore dršici.) (J. v Hote govejo razstavo v Metliki. To poročilo o metliški poddružnici naj bode v spodbudo drugim dolenjskim poddružnicam. :: Logaška poddružnica c. kr. kmetijske družbe jasno Odgovor. Kolikor nam je iz Vašega popisa bolezen Vaših prešičev skoraj gotovo je vrančni prisad. Svetujemo in prav toplo Vam poročamo ? da se ob priliki obrnete na kakega živi pn- • . . /.'/>>; .; .,C,v'."* imela je dne 19. decembra svoj prvi občni nozdravnika, ki Vam bode zamogel celo stvar zbor. Vdeležba bila je zelo mnogobrojna. Glavni drobno razjasniti. Ako pa prešič pogine, naznanite ir. 1 j/ i - . i- i i k? • * #• c i • ite \ : ;; -:■:>,a'J to županstvu oziroma glavarstvu, da se stvar pre- sterstva s prošnjo, naj izvoli storiti potrebne korake Ne bojite se sitnosti, ki bi Vam znale iz išče. nastati, kajti bolezen je nalezljiva tega da se natančno izreče dolžnost da morajo neproto > to je ? kužna kolirani obrtovalci ime in priimek popolno neo ter Vam bode toliko časa škodo delala v Vašem krajšano brez vsakega dostavka, do katerega imajo svinjaku, dokler ne bodete storili tega kar Vam protokolirane firme pravico, rabiti pri svojih pod-bodo strokovnjaki svetovali. Za danes le toliko, da pisih in pri napisih oa prodajalnicah; to prepoved je ta bolezen z navadnimi sredstvi neozdravljiva naj obrtovna oblastva primerno razglasijo in izvršu # ter da hočemo o vrančnem prisadu kmalu enkrat prijaviti posebni članek v tem listu. • «> \ . k « i V < .1 «« lan. I • - Kmetovalci, kateri želijo dobiti izvirno rusko (rigajsko) laneno seme, naj se oglasijo za-nj pis- čas do Svečnice v pisarni meno ali ustmeno c kr. kmetijske družbe v Ljubljani. '9 » k' f. • 1. # V f • I i »t • J 4 * U Trgovinska in obrtna zbornica. t » » • M t * VII (Dalje.) "03 ^ 'X ' ' ' V" " J' J i * 1 1 i* ' ' * "-i . ll - - i* Gospod zbornični svetnik Ivan Baum poroča o dopisu dunajske trgovinske r in g a r t n e r obrtne zbornice, katera naznanja, da jej je gremij trgovcev Dunaji predložil v prepi ulogo 7 je tega A katero j » . r ^"r \ J i* V*. - ^ i » • i t • •• ( JRJJf! na c. kr. nižeavstrijsko namestništvo glede JC/ da se veliko število neprotokoliranih trgovcev in obrtnikov na svojih firmah, kakor tudi pri pod-pisih poslužuje okrajšanj, katere imajo čajih samo namen, v mnogih slu- da ke in kupovalce zmotijo lil I • vedejo. ■ Gremij povdarja v tej ulogi, kako zelo bi bilo v qo, da o nekaterih interesu varnosti prometa potreb stvareh, tičočih se poslovanja kake osobe, v kolikor možno velikem obsegu zve občinstvo in kako zelo je se vsak čas zanesljivo treba sredstev, s katerimi moglo zvedeti, katere osobe so prav za prav obve- % ai ' »i* rji f f L zane, katere jamčijo iz uže sklenjene kupčije in one, ki se ima še le skleniti. Pri protokoliranih tvrdkah (firmah) se tej potrebi ugodi s propisi trgovinskega registra; glede drugih obrtnikov so določila obrtnega reda (§§. 44 in 49) merodajna, po katerih se morajo na svojih stalnih prodajalnicah ali stanovanjih poslu- v ževati primernega vuanjega zaznamenovanja ter se storijo krive prestopka, če pri svojih podpisih ne ra ♦ . - - , , bijo popolnega imena in priimka. kakor gremij resnici pa je, dalje omenja, znatno število trgovcev in obrtnikov, kateri se, ne da bili protokolirani > poslužujejo okrajšanj pri svojih firmah, kakor tudi podpisih; s takim postopanjem pa se interesi trgov-stva in občiustva večkrat občutljivo oškodujejo, kajti v premnogih slučajih spozna upnik nasproti takim trgovcem še le prepozno, da ni ua opraviti s trgovcem, marveč z njegovo ženo ali hčerjo. Dunajska trgovinska iu obrtna zbornica se je vsled tega obruila do vis. c. kr. trgovinskega rnini- jejo. Ravno tako obrnila se je dunajska trgovinska zbornica do dolenje-avstrijskega namestništva zadevi. v tej Odsek naznanja na podlagi lastnih opazovanj, da se take nepriličnosti vršijo tudi v našem zborničnem - » j okraji > — J iv- f in ker je treba v interesu prebivalstva delati na to, da se odpravijo, stavi predlog: Slavna zbornica naj ulogo čestite posestrime zbornice pri vis. c. kr. trgovinskem ministerstvu pod- 1 • pira ter c. kr. deželno vlado naprosi, naj ona v svojem lastnem področji v tej zaievi ukrene primerne naredbe. t'. •> v: * % VIII se vsprejme. »L' Gospod zbornični svetnik poroča o dopisu praške trgo van Perdan obrtne zbornice s prošnjo, naj bi zbornica podpirala njeno ulogo na s. trgovinsko ministerstvo glede vpeljave trgovine s špiritom po teži v » tej ulogi navaja praška zbornica vse nedostatke, kateri zdaj vladajo pri trgo a • V • spi ritom ter prosi: 1. Visoko c t trgovinsko ministerstvo naj iz- voli ukreniti primerne korake da se sporazumno z Ogersko Avstriji trgovina s špiritom tako uravna, da se bode v bodoče določala količi teži kakovost pa z zdaj uporabi) špirita po čisti ! obmerom al- kohola; pri tem pa naj bi se z ozirom na dobljeno težo po vzgledu Nemčije izdale posebne prevodne tabele, da c. kr. normalna merosodna komisija preračuni svoto literskih odstotkov. . Ob enem naj izvoli vis. c ■ z ozirom na očitne prednosti, kate kr ministerstvo * f izvirale za trgovino s špiritom iz vpeljave alkoholnega obmera i w.j * 7 ; C * 1 ' K. . * • „ / ** ':i • . i in določbe alkoholove vsebine po odstotkih kilogramov da se skliče v ta namen mednarodna konferenca se jedinila o jednotnih določilih » ki katera naj bi bi veljala za vse pri mednarodni trgovini s špiritom udeležene države ter bi kot temeljno enoto za med- * v ^ narodno trgovino s špiritom vsprejela odstotino kilograma. N Odsek je pretresal to prošnjo ter našel, da bila izpolnitev prej navedenih težeuj tudi našim trgovcem s špiritom koristna, zatorej predlaga: Slavua zbornica naj to prošnjo podpira. Predlog se vsprejme. (Dalje prihodnjič.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. 50 100 kamel, 5000 do 20.000 drobnice in 500 do Nabral Fr. J ar o s lav. 1000 repov goveje živine; in kdor je ubožen, ima po « 47. ; ' » Kirgizi. ' ' ' ; ■ s ' - P r v> * V. i -V ' - *w » 'II «1 Stepa kirgiška je malo r o (i o »« z 50 konj, 100 ovac, 15 repov goveje živine, 5 kamel in 10 koz. Prijetno in veselo živi Kirgiz po letu, pusto in • V I 4 JL i -- " J. —^ ' ( • * večine dolgočasno po zimi. Preprosti šotor, v katerem tiči prazna planota samo ob severnem rob se uhajajo do 20 ljudi, ne varuje ga niti ostrega mraza, • « merekovi gozdi. Širi se ta na zahodu do Urala snega, ki ga veter prinaša skozi vse odprtine. niti Ob in Hvalinskega morja. lanskega. Pretrga azi- takih prilikah mora deco zagrebsti v pepel, da mu je na več mestih z gorskimi po noči ne zmrzne. Gorje pa čredam, ki ga žive! na vzhodu pa do višavja •i * 1 * • ! v ■ ' f ' V • t hrbti s peščeninami. Te razsežne nate Koliko repov mu počepa! Ali kakor hitro se vrne pokrajine so puste in dolgoč - dijo, kakor da je vse od daleč se ti vi- i * sama ker holm dolovi tako neznatni, da se tako rekoč pozgube od blizu ta planota prav taka, kakor valovito morje spomlad, mahoma ti pozabi vse nadloge, vesel in za-dovoljen pohaja zopet po nezmerni stepi. T # . i - ' | \ I | ». . _ , _ i | g m * 1 ' • V Kirgizi so razdeljeni na tri velike orde, in vsaka na več malih. Velika orda je na zelo slabem glasu navad času. Evropejec bi se koj zgubil v teh zbog divjosti svoje. Vsaka orda ima svoj o dločen ■ • « — neizmernih stepah, da nima kompasa pri sebi, ne tako Kirgi Njem treba kompa ne daljno- kos nezmerne stepe, po kateri kočuje. Časih klanja se caru ruskemu kot vrhovnemu svojemu gospodarju, «« gleda, bistro nje oko daleč tudi si zapomni a časih cesarju kitajskemu, in plačuje določeno svoto dejal bi za vselej, najmanjšo stepi, in ni se mu bati. da bi teh nepreglednih planotah. azliko ali poseonost na danja; prav za prav pa živi skoro neodvisno pod do- hoče karavana varno poto- potuj po mačimi načelniki. Ako vati ali zamenjavati robo ž njimi, mora se pogoditi V 1 r pre živi * / .. f nič Kirgiz je pravi prototip vseh kočevnikov, in svoje stanovališče skoro vsak dan. Kruha nima 1J ' . • 1 * J • 4 + f *** i I - . " T £ I* • M * " •' ' • - -n • -i le ob mesa in mleku. Pri njem ne veljajo 5 prav z dotičnimi načelniki, ki jej dado potrebnih sprem nikov in čuvajev. tedaj f • • / )ni stanovniki, ki se drže zgolj domače rušinje. ' • t!*..' * j* . i ^ se za odgovor, ki ga je dobil sloveči Vamberj »• v » • / od neke Kirgiške, s se je - y " .......I -7 ; " > J stalnem o ne- _ m >'l je močna rodovina prevzela sprernljevanje, tedaj so trgovci popolnoma varni in brez skrbi, in le tu pa tam morajo primerno prehod-nino plačati, če so se pa trgovci ne vede pogodili s plemenom, ki je morda tudi v razporu z moč- vem življenju. „Mi nismo tako leni, nejšimi, tedaj pa Bog pomagaj takoj taki karavani * , "t« Uf • ' " £ . i k«, mu je, „da bi po cele dni na enem kakor vi", istem mestu sedeli. Človek se mora gibati navadno ne hodi j. gledi: solnee, mesec, zvezde, voda Le tiči v* • v Tako kirgiško malo ordo je srečal tudi potnik - «• • | M r ^ Bassiner na potu z Orenburga v Kivo. Od Ileka na- ribe vse se giblj r : samo mrtveci in zemlja leže V prej ni naletel na nobeno kočo več ali blizu Tik-Ti- sagleda nekega lepega jutra nepregledno vrsto A • lepote 4 . f • Mongolski svoj tip ima za uzor ljudsk svojimi predniki se jako ponaša; kedar se srečata > 4 > . dva bolj tuja IV < mira * ■ L i ■ t No » • ■*»■ kakošni tedaj se najprej živine stala Ta imela vsega vkup, kedar j ob se ušotorila, čez 30 Spredaj so ja do sedmega ko ne- i * lena?" • T »k - ' ^ I • ; ^ 1. > Kirgiz je bolj • * n I i i - 1 . zelo rujave kože, # A' ♦ * ali v obraz ie •J-V i X P i rt i : t ; ti %. * i , • • • trščaste postave, črnih las, malih živih oči. Glavo » poraščeu. Ker je vedno na konj brije, f T l ' * zato hali načelniki vsi oboroženi z dolgimi sulicami, _j. ' - : i Š . , ^ is * L , VM I - :1fA -T f J' . V • I • t * Ijfc M % 4 M # ff ' ' ✓ 1 S ^ J kateri tudi s krivimi sabljami. Za njimi se je pomi- $ in široka vrsta kamel, ki so nosile prt- Ob obeh straneh so se kadile e godilo kala ljago, črede drob žene in deco V 1 v ima skrivljeni nogi. L » spletajo lase v beli kiti, a dekleta v mnogo kitic, čijo v pavolnato spodnjo obleko, in suknio ali Možaki se b de obla za časa ,,ljudske in goved. Menda tako se selitbe", ko so se azijanski lj v celih tropah v Evropo vsipali. Zvedeli smo po vrhu nosijo uže zvečer poprej po diteljih, da bodemo srečali kožuh. Opazujejo se s koženim pasom KI je olepotičen z medenim plehom. in od katerega visi nož in razua potrebna drobnj Obutev je iz č ordo, toraj skraj ki nas utegne neprijazno ojim prejeti. Ukazal sem I ljudem, da se prigotove na odpor sila in potreba tako nanesla. Puške če sa- uega, zelenega ali rudečega usnja z jako visokimi opetki. Pokrivajo se z ošileno kapo. Tudi ženske ivo si lepo- mokrese smo z novega nabili, straže sem daleč okrog postav ter učinil vse, kar zahteva previdnost ob se nosijo skoro tako kot možaki, ali glavo si tičijo, kar se da. Ker se Kirgiz vedno potika po stepi, zato takih prilikah. Toda nič žalega se nam ni zgodilo Kedar potnik stopi v aul kirgiški nima mu zakličejo: „aman!" to je, dobro došel stalnega doma. St v šotoru, ki mu veli ur ta ga sleharne krivice ali neprilike ) dokler ali ki bi t k Trideset do petdeset šotorov blizo kakor hitro se poslovi odide tedaj tedaj n čuvajo pri njih, pa tudi vkup, to je vas ali aul. Vse bogastvo Kirgizovo so ne pomišljajo dosti da ne bi je za njim udrli črede kdor je premožeu, ima po 1000 do 4000 konj, oplenili Kirgi rad napada in ga vede se za čudo zvito ter gleda, da zaloti nasprotnika v zasedi. Če pa ve ? da je karavana močna in z orožjem na ogenj previ-dena, tedaj se jako čuva, da jej kaj žalega ne učini. Do sebe drži Kirgiz mnogo. deželnega zbora Vprašaj ga: „Koliko vas VIL seja 30. decembra. V tej seji rešil se je proračun bolnišnične o in e?u Odgovoril ti bode ponosno: „Preštej pesek na druzih dobrodelnih zakladov. Poročevalec dr. vitez pustinji, pa bodeš zvedel, koliko je Kirgizov na svetu/1 Bleiweis priporoča deželnemu odboru, naj na to Vere je mohamedanske ali bolj površne, islam pri gleda, da primarij na kirurgičnem oddelku ne bo po- tako ukoreninjen, kakor pri južnih njegovih rabljal po toliko antiseptičnih obvez, ker te za 1000 po eno. gold. več stanejo, kot vse zdravila na druzih od- njem m sosedih. Bogatin ima po 5 žen, ubožec Kirgizi kupčujejo s kožami, s kožuhovino, z uva- delkih. Deschmann ugovarja, da ima raba ta- ljano dlako in drugo tako robo. Vzhodni Kirgizi pri ^ih obvez izvrstne vspehe ter umed vseh ranjenih Kitajcih zamenjujejo živino in drugo robo za tobak, 80 t0 iet0 samo 4 0Sebe umrle. — Dr. Vošnjak pa čaj, lakovano leseno drobnarijo, a časih tudi proda- to /avme rekoč, da število ranjenih v bolnici ostaja jajo za gotove novce. Kirgizi se radi zabavajo z vedno enako, stroški za obveze pa so vsako leto za godbo in s petjem. Mrtvece svoje zakopavajo naj- rajše ob razvalinah starih poslopij, o katerih gre svet glas med ljudstvom. Nekedaj je bila nzlata orda u kirgiška grozna nadloga ruskim zemljam, no, dan danes so Kirgizi še dosti mirni in ne preveč bojeviti Mnogovrstne novice. * Puške repetirke na Francoskem in Laškem. Prenarejanje francoskega orožja hitro napreduje. Polkovnik G ras, ki je bil poslan v severno-amerikan-ske združene države, se je ravnokar vrnil nazaj s posebnimi stroji za izdelavanje repetirk. Ti stroji vpeljani bodo v eno državnih tovarn do 1. aprila, ter bo tovarna potem izdelala na mesec po 30.000 pušk repetirk. frankov. Nakupljeni stroji stanejo dva milijona Laški vojni minister Ricotti izjavil je glede pušk laške vojne v zbornici poslancev: Sedanje puške so izvrstne, prenarejanje njihovo v repetirke je lahko in ceno, stane 10 frankov. Krog srede leta 1887. imela bo uže vsa vojna prve vrste puške repetirke. Za repetirke rabili se bodo sedanji patroni, tako da vojna ne pride v nikakoršno zadrego. * Draga vina. Na posestvu kralja-namestnika irskega, lorda Londonderry-a v Mount-Stewartu, vlomili so dne 12. decembra tatovi v vinsko klet ter so tam vkradli 130 korb z vinom v steklenicah. Vsled te tatvine poslal je lord Londonderry sledeče naznanilo: Ni misliti, da bi gospodje tatovi mojega vina in pa njihovi skrivovalci vrednost vina, katerega so vkradli, znali ceniti. Vsa ta vina darovali so v darji moji hiši in vredna so, da jih pijo cesarji in kralji. Zato predlagam naj se mi pošlje mož, ka teremu na častno besedo zagotovim, da ne bo kaznovan, in zavežem se njemu za vsako butelijo nepoškodovano, katero mi prinese, v gotovini plačati eno guineo (10 gold. in 7 kr. v zlatu). Zakaj bi se meni ne dala prednost, ako se moje vino prodaja? o 600 visi, na blizo toliki bolnici Wiedenski na Du naji porabi se komaj tretjina toliko obvez. Dalje poroča Šuklje o normalno-šolskem kladu, čegar primanjkljaj za to leto se proračuna na za- 244.200 gold., za kar se predlaga 10% naklada na vse neoosredne davke. To priliko porabila sta nasprotnika oaron Ap- f a 11 D e s c h m za svoj po vsem neo pravičene tožbe, kako slabe so naše ljudske šole in kako se zanemarja nemščina, v razpravo pritirala sta tudi slovensko časnišivo in pa ljubljauske nerede po- vodom razkritja spominske plošče Anastazija Ze- lenca u Govornika nameravala sta s tem krikom pri- ložiti enako deželno-zborski večini, Kakor gosp. de želnemu predsedniku prav po Zelenčevem receptu osoljeno novoletnico 1 ako podoben pol oskubljenemu krvavečemu in pohabljenemu petelinu, ki je pred na-šopirjenjem naskočil odločno močnejšega nasprotnika. Narodna stranka sme s tem dnevom biti zadovoljna V VIII. • • seji januar ija poročil je C. Luckmann o razširjenji prisilne delavnice in o zoper to vloženih prošnjah nekaterih ljubljanskih obrtnikov. Pri tej točki vriela se je ob-širueja razprava, katere se je vdeležil posebno mestni •M župan Grasselli, njemu nasproti pa Deschmann zavolj -cene zemljišč krog prisilue delavnice in pa za-volj poročil stroškov v prisilni delavnici za kolero obolelih. Sklenila se je vsled poročila poslanca Klana podpora »Narodni šoli", poslanec Ro bič poročal je prvi v enem oddelku letnega poročila, konečno pa še dr. P oklu kar obširno o dodatnem kreditu 12.000 gold. za ustanovitev dolenjske viuorejske šole v Grmu. Ta rov, Slovencem pomenljivih, enako izvirna poročila predlo v soboto or O sprejel se je brez ugovora. Prihodnja seja je iz državnega zbora in i v » m^ « . ^ ^ m i. njegovih odsekov, ki bodo po- januanja Naši dopisi. S Trsta 29. dec. zanimivi seji menljiva posebno sedaj pri borban pogajanja z Oger- sko; prinašale bodo dalje tudi podučnega berila iz » vsakovrstnih gospodarskih, obrtnijskih in trgoviuskih strok, vrh tega tudi kolikor moč po nekoliko kratko-časnega berila. Ker „Novice" za celo leto jziroma d zbora tržaškega, pri kateri je la- nino vred stanejo gold., s pošt-v tiskarni prejemane večina svoj pa celo leto gold. 40 kr., zato je tudi manj pre mošnje, poroča „Edinost" sledeče: Po drugem dnev- w w v možnim ali sicer z narodnim davkom bolj obloženim nem redu prečita se predlog šolskega odseka, naj se Slovencem mogoče, si z »Novicami* preskrbeti naj-^rotestira f I * m * ■ ~< * ' , m ceneje za vsak teden dobrega, podučnega posebno tem protestu je berila i z gospodarskega in političnega § rečeno, da škof v Trstu nastavlja le slovanske du- našega in ptujega življenja sosednih narodov • - 1 r j i * ™ . ' } ' L Tj n L i ' ' V i'* X ;- •> V - • hovne in da se v tržaških cerkvah vsi obredi vrše v in tudi oddaljenih krajev. Slovenci! sedite toraj v slovenskem jeziku, kolikor niso predpisani v latinščini prav obilnem številu T ' po (kaka piramidalna Novicah44, ki s to svojo ), da v dijecezanski kon- številko stopijo v 45. leto svojega stanovitnega in * » , - L- • t ' : . • - blagouejnega delovanja za blagor slovenskega naroda iz nemške gimnazije, hrvatsk ovori. mnogo bogoslovcev, kateri bodo na Primorskem ampak slovensko v vseh pokrajinah, kjer biva naš rod! Gospoda Apfaltrern in Desclimann skrbela vse ustavoverne da vse to se ne vjema delali slovensko propagando, s poklicem duhovščine in še manj z značajem mesta ^dežele, ki je ponosna na svojo stoletno italijansko ^kulturo in se protivi narodnemu duhu te dežele, ter da glede na vse to mestni zbor protestuje proti škofovemu postopanju ter si pridržuje nadaljno postopanje proti njemu, ob enem pa župana pooblaščuje, da ta protest izjavi kuriji in deželni vladi. (Galerija je po prečitanju tega protesta burno aplavdirala.) po telegramih v sta za to, da se liste trobi po širokem svetu, kolika kri se Nem cem in nemščini godi v deželi kranjski za čas se danje vlade in sedanje deželno-zborske večine. Le Gospod je govoril zoper predlog, ter ostro neresnično ki je v več točkah po-razžaljivo; mestni zbor nima čuda, da te vrste ljudje ue razobesijo po časnikih in ne kažejo v dunajskem „Wurstel-Praterju" kož nesrečnih kranjskih Nemcev, ki so jih odrli Slovenci! Mi tem gospodom samo toliko odgovorimo, da se pametni ljudje naveličajo verovati tako debelim lažem. Za čas Božičnih praznikov priredile so se v v tukajšnjih sirotišnicah kakor vsako leto, veselice za uboge sirote. >. vtikati zadeve konvikta. Slovenci Za ljubljanskega magistratnega svetovalca imajo tudi pravice, kakor drugi narodi in njihova kultura prav tako napreduje, kakor kultura drugih narodov, kar je v poročilu o Slovanih, to je obreko- tako se češkim bogoslovcem uže poprej On da imenovan je dosedanji magistratni tajnik Zamida. Za dolge zimske večere. Blaznikovi vanje prav podtika agitacija, predno so še prišli v deželo. tiskarni prišla je v drugem, ličnem natisu na svitlo, po pravici zelo priljubljena povest »Izidor, pobožen kmet44. Cena 25 kr. ^lpjt^po protestuje proti vsi tej izjavi in zahteva se me ? Gosp. Piccolo Zahvala. pa mu jo ugovarjal in ga zavračal med ploskanjem galerije. bosp. staller se je Milostivi knez in škof, preč. gospod dr. Jakob povodom novega leta izročiti Mi s si a je blagovolil in zato mu je ploskala galerija, mi sto in petdeset goldinarjev za uboge. Sprejel se je potem šolske komisije predlog, naj žu- Usojam si to velikodušno darilo javno oznanjati pan v imenu občinskega sveta pri c. kr. vladi in pri z izrazom najiskrenejše zahvale. škofovski kuriji odločno protestira zoper postopanje duhovnikov. To se ve 5 da je galerija zopet ploskala^ Ploskala pa je posebno Daneiu ia mu evviva klicala, ker je tudi on z Italijani glasoval. Ljubljane. — Današnji list „Novic" pošljemo Mestni magistrat ljubljanski 2. januarija 1887. Y Zupan: Grasselli tudi nekaterim, ki minulo leto niso bili še naročeni na-nje, s prošnjo, tudi vstopiti v vrsto naročnikov. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. splošnem političnem položaju ^Novice" zagovarjale bodo neprestano slovenski na- čuti bilo je enako tukaj, kakor v ogerski prestolnici rodni program trezno pa neprestrašeno kakor do se- pomirljivih besed: da ni nikakoršnega povoda za izdaj, prinašale bodo izvirna poročila iz deželnih zbo- nemirjevanje glede kaljenja splošnega miru v Evropi ker se od zasedanja delegacij ni zgodilo prav nič, volilnih okrajih, da se niihov korak odobril tudi ka moglo uemirjati protno pa so vse vlasti v sredini ljudstva. dejansko pokazale prizadevanj z a h Med tem sta bila cesarski namestnik in pa de- nj enj e mi dni pa je ta Najpomenljivejšn dogodba zadnjih želni maršal češkega kraljestva baron Kraus in knez da se je jadni časnišk boj 1 Jurij Lobkovic na Dunaji pri cesarju in sta se o tej med tri j s k g ers k šanja carine od petroleja, vila se je sedaj glede tega vprašanja na edino pravo a do zarad vpra- zadevi razgovarjala z grofom TaafFejem. — Kaj je Naša vlada posta- bil sad teh razgovorov, se da k večemu da ugibati. Gotovo je, da je ta dogodba vladi zelo nepo- qo pre- « . W —- stališče s tem, da ne zahteva več povekšanja carine voljna: ali jo bo pa skušala poravnati z daljno od neočiščenega petroleja, temveč po pravici veliko prizanesljivostjo proti česko-nemškim rogovi- naredbe da v glede pri- pa z vso odločnostjo zahteva, da se pobiranja te carine tako prenarede, hodnje ne bo več mogoče — kakor se sedaj godi pod litika" v popolnem soglasji z glasilom štajersko-nem- ležem, ali pa z večjo, gotovo zasluženo strogostjo, o tem se k večemu toliko da soditi, da se ,,Praška Po- zaščitjem ogerske vlade, očiščen in le pobarvan pe- ških Konservativcev odločno izreka proti dosedanji trolej za nižjo za neočiščen petrolej postavno do- polovičarski Taaftejevi politiki, pri kateri je bil bolj ločeno carino uvažati. To je v resnici tiho- prizanesljiv proti opoziciji, nasproti pa večini držav taps t v veliki meri, po kateri enako hud škodo nega zbora samo „po kapljicah" dajal pravice v trpe skupni državni dohodki (ki so se vsled tega rav- nastopnem programu vladinem obljubljene. nanja jone), nižali od 10 milijo na manj kot mili Ti glasovi časnikov iz desniških krogov dopuščali kakor tudi naša domača petrolejska industrija. Od ogersKe strani branil je tamošnjo vlado tudi prav mnenje, da se je bati še daljnih poskušenj danja nad strankami 71 vla- strastno poluradni »Pester Lloyd" žugajoč tukajšnji vladi, Nemška. da bo pa z drugo vlado nadaljevala poga- 15. dan t. m. Pruski deželni zbor skliče se za Nekateri časniki trdijo vkljub pre- ako sedanja f ni v stanu zastopati onostranske klicom, da ste se Nemška in Ruska pogodile glede janje, državne polovice. Na to predrzno vtikanje Ogerske gotovih slučajev, da se ne bo vtikala druga v akcijo v naše razmere odgovorilo je več tostranskih listov druge; tako Ruska ne, ako nastaue nemško-francoska vso odločnostjo, posebno pa se je odlikovai naš pol- vojska, nasproti pa Nemška ne, ako nastane rusko uradni „Fremdenblatt", glasilo ministerstva vnanjih avstrijska vojska. Vse to je vgibanje, gotovo zadev. pa je eno, da je v slučaju nevarnosti podpora prija- Ta se sicer ni vtikal v osebno vprašanje seda- teljev iz časa miru negotova, edino vsak za-se je njega ministerstva razun toliko, da je dokazal, da ni zanesljiv zaveznik. minister Dunajevski ravnal kot Galicijan, temveč Angleška. ministerstvo vstopil je mesto kot zastopnik koristi vse države, in da je bila ravno Churchilla sedaj po dolgih razpravah Goschen, po-v tem vprašanji opozicija državnega zbora s svojim tein pa Je na8tala govorica, da pa zato izstopita dva Siiss-ovim predlogom mnogo odločnejša nasprotnica druga ministra. Smith prevzel je vodstvo zbornice ogerskih zahtev, kakor pa državnozborska večina, ki se je izieKla za nekako posredovalni predlog Grohol-skijev. vlada nikakor noče odstopiti od stališča, čegar opravičevanje zagovarja pred vsem svetom. Ta javna borba med vladami kaže, da naša poslancev ter ima postati prvi lord zaklada iščejo še novega vojnega ministra. sedaj Žitna cena Češka. Odkar so nemški poslanci zapustili češki deželni zbor z grožnjo, da se ne vrnejo prej, „da dobijo poroštva za stvarno oceno njihovih prito-žeb in predlogov", obračajo se oči bolj na Cesko po-sebno zato, ker se po pravici sodi, da bode ta korak vplival tudi na delovanje državnega zbora. Izstopivši nemški poslanci proglasili so po svojem izstopu „oklic do nemškega ljudstva na Češkem v Ljubljani 31. decembra 1886- Hektoliter: pšenice domače 6 gld. 82 kr. banaške 7 gld. 80 kr turšice 4 gld. 87 kr soršice 6 gold 60 kr. rži 4 gld. 71 kr. ječmena 4 gold. 6 kr. prosa 4 gld. 38 kr. ajde 3 gld. 74 kr. ovsa 2 gold 92 kr Krompir 2 gold. 85 kr. 100 kilogramov u > v katerem skušajo dokazati, da je korak narekaval blagor, pravica in čast Nemcev na Češkem in v katerem priporočajo slogo in strajnost. Podpisanih je 80 poslancev, in toHerbst, Plener, Rus, Schar-schmid, poleg svojih protivnikov: Knoll, Knotz, _ M0 Pickertin Prade. — Nemci bobnajo po svojih V Kranj i 3. januarija. Hektoliter: Pšenica 7 gld. kr. Rrž 5 gld. 20 kr. Oves 3 gld. 25 kr Turšica 5 gld. 52 kr Ječmen 4 gld. 39 kr. 1 gld. 70 kr 52 kr. Ajda 4 gld. 55 kr. Seno 2 gld. 10 kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr, Odgovorni vrednik : Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.