ClTATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. BfMkrrf mm SccMd CUn Matter September 25th. 194« »t the Po*t Office m* New York. N. Y., under Act ot Conerw of Hirck Srd. 1871. ZA NEKAJ VEČ KOT •• ' na dan dobivat*. VV^ > C 'GLAS NARODA" po poŠti naravnost na dom (izvsem&i sobot, nedelj In prsznlkvr CITAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 86 — Stev. 86 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, MAY 1, 1942 — PETEK, 1. MAJA, 1942 VOLUME L. —LETNIK L. 40-URNI DELAVNIK OSTANE V ODBORU ZA MORNARIŠKE ZADEVE V POSLANSKI ZBORNICI JE SMITH -VINSOVA PREDLOGA, PO KATERI NAJ BI BILI OMEJENI VOJNI DOBIČKI, DA BI BIL DELOVNI TEDEN OD 40 UR RAZTEGNJEN NA 48 UR IN DA BI BILE "ZAMRZNJENE" ODPRTE IN ZAPRTE DELAVNICE, TO JE, DA NAJ VSE OSTANE PRI STAREM, KAKOR JE, DOBILA SAMO EN GLAS VEČINE: 13 PROTI 12. S tem ostane še vedno v veljavi, sai za tekoče zasedanje kongresa, 40-urno delo na teden. To pa tudi pomeni veliko zmago za predsednika Roosevelta, ki je v svoji posebni poslanici na kongres v pondeljek povdaril, da glede dela ni treba nobene nove postave. Skoro dva meseca je kongres razpravljal o vojnih dobičkih in o delu. Razni odbori so zasliševali razne oseke, da iznajdejo splošno mnenje javnosti i "h < e, V oza jeseni narod volil in da bodo volitve v vsakem dkraju Združenih držav. "Tovariši" so mu prikimali, kot da bi se strinjali ž njim. Ameriški narod," > Vinston nadaljeval, "bo imel kaj govoriti o raketirstvu v tovarnah, o dobičkih vojnih kontraktorjev in o raket irstvu med delavskimi voditelji." "Tovariši" so mu priikimali. Nato pa je demokratki poslanec iiz Pennsylvanije Michael J. Bradley stavil predlog na glasovanje. In prvo glasovanje je bilo 16 proti 9. Naitjo se jo pričelo prerekanje. Poslanec J. .Bates je rekel^ TTn ,ie o Tel stvari govoril s svetovadcem zalcladniškega depart mei: a Randolphom Paulom, ki mu je povedal, da je predlog tako zelo zapletena, da jo bo zeio težko izvesti. Nato je prišlo glasovanje 13 proti 12. Stalin noče tuje zemlje NA ITALJANSKEM NEVARNO VRE Italjanski prefekti ali okrajni glavarji so s e iz Rima vrnili na svoja mesta z novo in večjo oblastjo, s katero bodo, kot ie rekel Musolini, "naglo in radikalno postopali v slučaju potrebe." II duce je poklical v Rim vsake-ga posameznega prefek-ta, da njegovih ust slišijo "važno izjavo o notranjem položaju. "Rekel jian je, da J mora biti civilno prebivalstvo Grki odprli novo fronto V svojem dnevnem Armada 5000 grških guerilla čet, ki imajo svoje bivališče | v gorah ob bolgarski meji, je pričela napadati osiške čete mobilizirano kot armada in da j jn je bilo v prvem napadu ubitih več sto nemških vojakov. i morajo pr.iti vsi nezadovoljno- _______ .. . Pove'ži, nasprotniki, brezbrižni k i in Teh Sr*kih & ter v: * lju za prvi maj pravi Jo- ,:.rni krošnja rji (brez dovoljo- PosaIlieznih napadajo sip Stalin, da Rusija ne nja) od sedaj naprej ipred voj-'netn^e *n italjanske gamizije išče nikakega ozemlja od no sodjV-e. iter raztl iraj° ce*te iri železnice tujih dežel in da je edini Mussolini jim je povedal, da j »" G^kean in na Kreti, cilj sovjetske vlade osvo- je mwl vs<«nlitaljaiL-kimi pro-j To jo tudi dol balkanske boditi svojo deželo od Čr- Menii največji problem glede ('Vpomladne ofenzive**, ki jo nih fašističnih sil. lede 11 rane. Kruh je tako niidko od-' merjen da ga ni mogoče več še "Naš cilj jo jasen in pleme- bolj Okrniti. je rekel. "Sovjetsko ze-1 Morala med italjanskim nami jo hočemo osvoboditi pred rodom je dosegla zelo nizko vodi general vie. Draža Mihajio- ROIIMELOVA OFENZIVA JE BILA VSTAVLJENA Diplomatski krogi v New Yorktt so prejeli obvestilo, da jo moral Hitler ukaizati feld-maršalu Krwiitu Ronunelu, da v Libigi preneha z ofenzivo, ki jo je pričel 8. aprila, ker se je nezadovoljstvo med italjanskim narodom razširilo tudi na italjanske vojake pod Romme-lovim poveljstvom. Romei .je pričel svojo ofenzivo 8. aprila, ko so pričeli vojaki laziti iz o stiski h vrst in so z veliko silo vdarili proti vzhodu. Pot dni pozneje je Ronunel nepričakovano ninnkuj-l svojo armado v Mekili, 100 milj za-padno od Tobrnka. Od tedaj je bilo Ubij. voj.no pozorišče precej mirno, razun nekaterih ipra.sk meti stražami'. In sedaj prihaja tudi konec dobe, tekom katere bi bilo mogoče pričeti kake večje vojne operacije proti Suezu. Po zadnjih poročilih je položaj v Italiji, visled česar so morale prenehati vojne operacije v Libiji, zelo nevaren. Mussolini ostaja na vladi samo še s pomočjo več stotisoč nem-šlkih vojakov in nemške policije Uestafpo, ki se nahaja po vseli strateških 'krajih po oefi1 Italiji. Admiral Leahy dospel v Lizbono Radio Pariz je sporočil v Lomi on, da je ameriški poslanik pri francoski vladi v Vi-chvju admiral William D. Leahy dospel v Lizbono na Portugalskem d n je na potu v Združene države. Rusi ljuto napadajo Rusi zelo napadajo nemško črto severno in južno od Kur-ska, ki je glavno skladišče za nemške armade od Moskve do Azovskega morja. Ruska (poročila naznanjajo," da so Rusi prišli že do Kore-naje, severozapadao od Kur-ska in ob cesti v Orel in sedaj prodirajo v bližini Belgoroda, 50 milj severno od Harkova in 70 milj južno od Kurska, S temi operacijami hočejo Ru*ii u-nafnti Hitlerjevo oporišče za poletno ofenzivo. O vročili bojih poročajo t fid i v okolici Lzijuma olb Donecu, 80 milj jugovzhodno od Harkova. Iz sedanjih ruskih napadov je razvidno, da sedaj napadajo na on'ab krajih, fci sw bili do sedaj primeroma mirni in k katerih -so Nemci nameravali pričeti svojo ofenzivo. ' Iz Kujbiševa prihaja poročilo, ki naznanja, da je rdeča armada v štirih dneh napredovala 45 milj in je prekoračila neko veliko reko. Po poročilih je mogoče sklepati, da je ta reka Oka, ki je v bližini Orla. Orel se nahaja okoli 200 milj južno od Moskve. Nato pa prideta ob fronti proti jugu Kursk in Harkov in ravno na tem kraju sedaj Rusi najhujše napadajo. Tukaj pa morajo Nemci zdržati za vsako oeno, ako hoče Hitler s svojo s pomladno ofenzivo prodirati proti Kavkazu. fašističnimi lopovi. 0»voda!i. •"Drugega izhoda ni." Xa.to poživlja vojaške poveljnike, da zastavijo vse svoje •zmožnosti in sile, da Ixxlo njihove armade še letos popolnoma premagale fašistične armade. Pohvalno se je tudi izrazil o Združenih državah in Angliji, kajti ol>e deželi pošiljata Rusiji orožje in munioijo in da je sedaj Rusija z Združenimi dr-žtvami in Anglijo v prijateljskih zvezali. Po desetih mesecih vojne je rdeča armada mnogo močnejša, kot pa je bila ob pričetku vojne-i n je iz defenzivc prešla v ofenzivo. Dalje je rekel Stalin, da je vojna (popolnoma premenila uatčin delavčevega življenja. In letos 1. maja delavci ne praznujejo, temveč delajo za o-bramibo svoje domovine. "Ker žive v ozkem stiku s svojimi brati na fronti," je rekel Stalin, "so praznik 1. maja premenili v dan dela hi bojev, v namenu, da kar največ pomagajo fronti in dajo več pušk, strojnic, topov, moznarjev, tankov, aeroplanov, vojaških potrebščin mesa, rib in zelenjave." Tekom deset mesecev rusko-nemške vojne sta Nemč>:ja in njena armada oslabili, vsledčesar ni nobenega upanja, da bi se še kdaj vojna sreča obrnila na nemško stran, "Vojna je nemškemu narodu prinesla veliko razočaranje," je rdkel, "na miljone ljudi je b:'lo žrtvovanih in nemški narod mora stradati in je bil vržen v revščino. Konca vojne še ni videti, človeške rezerve pa so že pri koncu. Petrolej je na koneu. Surovine so na koncu. Med nemškim narodom narašča zavedanje neizogibnega poraza za Nemčijo. Nemškemu narodu postaja vedno bolj ja- ki I,aznailJaJ°> se ie med katerimi so najvažnejši: | nova grška armada že osnova-' la pred več meseci v provincah Ljudstvo je že napol sestra- j Seres in Drava v osrednji Ma- dano; Italija je doživela eelo vrsto porazov, vsled česar je Lzguibila cesarstvo, več stotisoč italjam-kli vojakov je bilo ubitih iu ranjenih; okoli 400,000 jih je v voje -rn ujetništvu^ 300,U00 delavcev je bilo poslanih v Xonw'ijo; Italija nI dobila dosedaj še nobenega ozemlja, kakor so Tunizija, Korzika 'iu Niča; slednjič pa armade | združenih narodov, zlasti z vstopom Združenih držav v vojno, postajajo z vsakim dnem močnejše. Italjanska industrija je na robu propada, ker Nemčija ne drži svoje obljube, da ji bo vsak mesec j>oslala en miljon ton premoga, da morejo tovarne obratovati; poleg tega pa primanjkuje tudi surovin. Več •sto tovarn irn med njimi tudi tovarne, ki izdelujejo najpo cedoniji. Ta armada jo najprej napadla vlak z nemškimi vojaki in zalogami, ki je vozil po edini železniški progi, ki ]>elje v Solon. Železniški tir je bil na mnogih krajih ^ ntxde jan, več sto nemških vojakov je bilo u-bitHi in vlak jo bal razstreljen, prodno so se čete umaknilo v gore. Novo grško armado vodijo blvii grški častniki, ki so se po-svetovaliz generalom Mihajlo-vičem o načrtu z;i «[K)mladno ofenzivo. Mihajlovič je z grškimi, romunskimi in bolgarskimi častnJki izdelal načrt, po katerem l>odo posiuuezne gori Iske čete napadle osiške čete, talko da bo morala Nemčija na Balkanu imeti vedno močno armado in je ne bo mogla porabiti na kstki drugi, fronti. Odkar so Nemci zavzeli Grško, jo bilo po grških gorah vedno mnogo gorilskih oddelkov, ki so napadali Nemce in Italja- MEHIKA IZGANJA NEMCE Meliika bo najbrže poslala v Zdrtr/ene države 10 vodilnih Nemcev z njihovimi družinami, da Ixxlo « švedskim parni-kom poslani v Nemčijo skupno z nemškimi diplomati, ki se sedaj nahajajo v White Sulphur Springs, Vra. Državni department je mehiški ^ladi pred nekaj tedni predložil bnenik 250 Nemcev, ki se nahajajo v Mehiki in ki se smatrajo za nevarne. Uradniki mdhiškega notranjega urada so natančno pregledali seznam in je bilo ipozneje aretiranih mnogo Nemcev: Združene države so se z Nemčijo »popolnoma sporazumele glede izmenjave vseh Nemcev v Meh iki in v Združenih državah za Amerikance in Mehikance v Nemčiji in od Nemčije zasedenih deželah. V Mehiki je dkoli 6000 nemških državljaniov in 4000 Nemcev, ki : o mehiški državljani. Skladatelj Berlin v taborišču . Skladatelj Irving Berlin se je nastanil v vojaškem taborišču Ca m p U pton, L. I. v liiši z 8 sobami, kjer je prej stanoval nek uradnik COC. Berlin bo ostal v tej hiši toliko časa, da bo zložil vojaško pesem "This Is tihe Army". S seboj ima pisalni stroj in klavir, 'ki , . * ,. Tii jc posebne vrste. Berlin nam- lie, sedaj pa so se vsi ti oddel- J ,, . . , , . • • u rec ne zna na klavir igrati dru- k-t orjyanrzirah-v -pravo anna- „ , ^ n , , 7° do pod enim poveljnikom, če-gar ime pa ni bilo naznanjeno. SLABO KAŽE V BURMI Japonci v Burmi stalno napredujejo in so včeraj dospeli do Laslfcio in je s tem Burma cesta v japonskih rokah, poleg tega pa pomeni tudi skoro toliko, kot da je bila zabita za-gvozda med Kitajsko in Indijo. Poročilo iz Ounčimga pravi, da se bodo Kitajo! navzlic temu bojevali do konca. Lsto poročilo dodaja, da Iro v kratkem da na- trebnejši vojni m arte rja 1, obra- T>™la na fronto v Burmo žena tujejo samo po en dan ali dva na teden, ker ni pogonske sile. Sto in sto tovarn je moralo >jploh zapreti svoja vrata. Vsled drastične "civilne mobilizacije" prevažajo delavce po Italiji iz kraja v kraj, ikjer-koli so potrebni. Na ti: oče j."ih je ,poslanih v Nemčijo Ln proti svoji volji, in morajo delati v tovarnah, aLi pa na polju. Iz vseh poročil je razvidno, da je italjanski narod že sit vojne in želi, da je končana na katerikoli način, samo da je končana. generala Cankajšdka, vduši vojake. V London je prišlo le malo poročil s fronte v Burmi. Po zadnjih poročilih je 'bilo mogoče sklepati, da so slednjič Kitajci postavili Obramlbno črto v provinci San, sedaj pa izgleda, kot da je ta črta padla. London je zelo vznemirjen, ker je nevarnost, da se bo moralo 'podati več tisoč angleških vojakov in žnjinii tudi mnogo Kitajcev. Po mnenju v Londonu bi bilo najboljše, ako bi se ta armada razkropila ter se razdelila v gorilske oddelke, ki naj bi nadlegovali Japonce, kolikor največ mogoče. Norvežani beže iz mesta Ker angleški a e rop lani večkrat napadejo Trondheim, so v sredo ponoči oilo Ivočcvarji preseljeni in na ta način izločeni izpod laških clblasti v" Pro-vfrncia Lubiaaia." Tudi sem v Los Angelesu ter je bil z gene-. niso se mod seboj ujemali. Eno poročiiilo je vedelo povedati, da je za Kočovarje odločen okraj ralom MaeArthurjem na Baa-j f-*«.."from. Poljan- tanu 'kot .poveljnik zračne rile1 fa. <'»"»'?• -».">. ^ . . 1 . ,,__- +l%ri: culi, da jih ze preseljujejo v in je z MaeArtlmnem tudi pn- . J ' J > > šel v Avstratjo. Star je tal Najholj so pa poročik, ki pravijo, da je končno padla odločitev za preselrrtev Kočevarjev v okolico Brežic. " Kolikor je mogoče ugotoviti, «o najpoznejša tozadevna po- let. položaja: rešitev Nemčije pustolovske tolpe Hitlerja Goermga." iz in roČila iz meseca oktobra 1941. Neko poročilo iz zadnjih dni septembra prava, da se bo pričelo preseljevanje Kočevarjev ]>r\Tim oktobrom Ln sicer v brežiški okraj. Tam da bodo (So/bili 'boljša posetva kot so jih imeli do sedaj. I*o tem poročilu naj bdi bila preselitev pro- „ „ . stovoljna, to se pravi, da lahko i ^ komjiioveljavno znano, kam ostane, kdor noče iti. Vendar jAl m ^Vltl. Tudi se ne pa je pri t bik od strand Nemcev | V' prttle Tnal?/Ulova dose' iz Rajha tako velik, da se bo danJa mosta' ^bjanski komi- bra, pa ve takole poročati. O preselitvi Kočevarjev je vetlno znova slišati. Baje so enkrat že dobili nalog, da se pripravijo, in celo datum jim je bil odločen. Pa je bilo spet preloženo. Sedaj je zopet čuti, Ida prav gotovo odidejo. Ni pa brez dvoma preselitev v pol- sar zagotavlja, da bodo dobili nem ob^e^u izvršila. Sprva so ^aznjeno zemljo samo slo- se Kočevarji skoraj stopro-^™1*1 bf?UI1"1' ^ v eentno izjavili za preselitev, pokrajini. Vendar pozneje je pa zavladala med f tr^ vedeti, da vse to vodi-njimi velika zaskibljen o s t.' ^abjani brez sodelo- Zlasti starejši ljudje so se začeli preselitvi upirati. Drugo poročilo, še iz okto- rvanja domačinov. Zato je za to težko dobiti točne informacije. —JIC, NEWYORSKI SLOVENCI: V NEDELJO JE VAŽEN S HOD V SLOV. DOMU V BROOKLYNU, NA KATERE M BO GOVORIL TUDI ZASTOPNIK VLADE GLEDE U. S. SAVINGS E NDS / "GLAS NA B O D A* i- New Talk FRIDAY, MAY 1, 1942 YOTANOVLJBN 1893 "GLAS NARODA tf (voici or by SUvealc PoMlahiac C—f). (A Oorpormtloa). Frank SakMr. Pre«ld«-nt; J. Lopttaa, See. — Piece of bn*in«u at ttte kerporatlon «ad add re—m of above oCfleen: 21« VIST 18th STRUT. _ NEW TORI. ». T. 49 th Year tlu Nerada" le Sabeeiiptlo* Yearly erery day uetpt Saturday*, Bnadaye aad Holiday*. Id.—. AdTartteeeeot ea Ea eelo leto velje llat aa Aaieriko la Kanado H-t aa pol leta WM m tetrt leta «1.50. — Za Ne« Tort aa eelo leto 17.«=»; aa pol lata HH. Ee IbombbCto ea eelo leto $T.—; ea pol leta fUO. "•lai Naroda" tahaja riakl dan lanemH aobot, nedelj la praanlkor. •SLU NARODA." BI« Itik STRUT, NEW YORK, K. I. I CHeleea t—ISO Prištino dele Štajerskih Slovencev (Izvirno poro&lo.) (JIO.) — Iz Celja so nas slovenske aretirance najprej prepeljali v Maribor m nastanili v meljski kasarni. Tam smo našli nad tisoč ujetnikov in beguncev, pa rtič manj političnih kaznjencev. Ko smo stopali skozi kordon mrkih SS (nem- do dobili odškodnino, in so bili naših obiskov še veseli. Toda inOeno bo se uračunali. . tDrva in les smo vozili ob visakem vremenu. Naložili smo jih najprej visoko, potem smo sarmi splezali na vrh ter oddr-drali v Maribor. Šofer je pa Tereelnka Polki Na ptanincab—ralfiek fetv. M «78 tn DUQUESNR UNIVERSITY TAMBURICA — it?. M «91 Za to*, cenik ln cene plc££ m obrnite na: JOHN MARSICH Inc. MS Wert 42od Street. New iork ^a policija) sem med njimi za-i nalašč tako nerodno vozil, da g-lodal nekdanjega uslužbenca pri Nabavljeni zadrugi, znanca Rozmana. Ta nam je pojasnil v slabi hrvaščini, da "nema '' slame in bo treba ležati na golih tleh. V soibe so nas kar natrpali. Gestapovci so nam poprej vzeli prav vse, kar je kdo prinesel s seboj kot dar od domačih pred odhodom iz Celja. Takoj so zaičeli lajati na nas, suvati in poditi po hodni-NEZADOVOLJSTVO V ITALIJI kft, zaničevati in psovati. Med Zadnje čase vsak dan prihajajo porodila o nezadovolj- J a rtt Iranci je bilo poleg moških slvu in j m »trt ost i v Italiji. O nemirih iti nikakih poročil, tudi okoli 100 žensk, toda italjanski narod poveša glavo. In kadar pridejo taka znamenja, tedaj mora bita nekaj za zagrinjadom. Poročila tudi pravijo, da je Mussolini bolan in da ga tarejo velike skrbi. Pa kaj nebi? Nič več ni divjega vpitja "Eviva Mussolini!" kar je tako rad slišal. Prefek-tom, ki jih je nedavno poklical v Rini, se je pritožil, da je med narodom izginila vsa disciplina. Včeraj je prišlo celo poročilo, da se I bo »kot načelnik vlade Mussolini moral uanakniiti maršalu Badogliu. Pred nekaj meseci kaj takega nikdo pod nobenim pogojem ne bi verjel; tudi danes je skoro neverjetno, toda—mogoče. Pa naj bodo poročila taka ali taka, nekaj je resnice na niili in sicer ta resnica, da je italjamski narod vojne sit do grla. Pa sit je tudd nemškega nadgospodstva. V zvezi s tem pa je še treba pomisliti na Hitlerjev govor v nedeljo. Govoril je o velikem trpljenju, ki ga je moral nemški vojak prenašati celo zimo na ruski fronti. Iz njegovega govora je razvidno, da ni govoril kot zmagovalec, ki bi mogel diktirati mir. Pa pri vsem tem je opisal Nemčijo kot zmagovalko, da pa jo še vedno čaka veliko prelivanje krvi in še mnogo velikih bojev, predno -bo zma ga dobljena. Kot pravijo poročila iz Rima preko Berna in Stock -liolma, italjaoiski vladni krogi niso bili nič kaj zadovoljni s Hitlerjevim govorom. In kot je poročal dopisnik lista 'The New York Times", so prihodnji dan, v pondeljek, hodila v Quirinal iai iz Quirinala visoki državniki, diplomati in generali. Kralj Viktor Emanuel je imel tudi konferenco z Mussolini jeni in vnanjim ministrom grofom ( ianom, nato z nekaterimi svojdmi svetovalci in slednjič i: maršalom Badogliom, nazadnje pa je sklical kronski so nas veje obcestnega drevja teple po obrazih. Ambrožič si je oib taki priliki raztrgal vso obleko, ko ga je vejevje oplazilo čez in čez. IŠe v bolj ojddaljeno okolico so pa hodili rcikvirirat svinje. Prav v Slovensko Bistrico, Celje. Konjice, in celo v Savimko dolino so jih hodili ropat. Mjed nami jetniki je bik* šest me- KADAR GREMO NA OBISK. Večkrat se ljudje obiskujemo med seboj. Včasih nas k temu sili nujen opravek, včasih pa obiščemo svc(je dobre prijatelje in sorodnike. Tudi pri prijatelj i!h nn sorodnikih se ne smerno vesti, kakor bi se nam poljubilo, tudi za tam so pravila, katerih se moramo držati, ako hoceano, da bo obisk prijateljem ljub in ne nezaželjen. Obisk mora biti o pravem času. Zjutraj, ko sobe še niso pospravljene in ima gospodinja i vet. Že dolgo časa ni Ibilo oznanjeno v svet, da bi imel italjanski kralj toliko dela, kot ga je imel ravno v pondeljek. Rim je vsekakor pričakoval, da bo Hitler napovedal naglo zmago osiškega orožja. Mesto tega pa je povedal, da se bo vojna zavlekla še v eno zimo. In Italija, ki ji vsega primanjkuje na vseh koncih in krajih, ene zime vojne ne bi mogla več prenesti. Ne samo, da Italiji zelo primanjkuje premoga, železa in živeža, mora še mno£o blaga dajati Nemčiji, sama pa mora trpeti pomanjkanje. Vsepovsod po Italiji je mogoče videti nemške vojake. Nemški častnika so nastanjeni v najboljših hotelih, v naj- kot da je Koliko je mogoče verjeti poročilu iz Ankare, ki pravi, da se Italija že prijemlje misli, da bi sklenila separatni mir, je težko povedati. Da italjanski narod iskreno želi, da bi bil dosežen mir, pa naj Ibi že bil kakoršenkoli, je gotova stvar, pa tudi nekatere visoko stoječe osebe si to želijo, četudi ne 4'za vsako ceno." Toda pomisliti je treba, da nemško vojaštvo trdno drži v svojih krempljih Italijo, da se ne more niti ganiti brez dovoljenja Nemčije in da ji je tudi skoro nemogoče skleniti separatni mir, če bi ga tudi hotela. Je resnica: kadar sta dva lopova združena v zločinih, eden ne more pustiti drugega na cedilu—brez kazni. 'Dnevni red je bil jako natančen in strog. Vstajali smo že ob petih in takoj je bilo treba na delo. Ob pol šestih je že vse suažilo stranišča, hodnike in sobe. Ves čas so nas obdelovali na vse načine, da je bilo diflo jako mnično. . Prve dni maja so nas začeli pošiljati tudi na delo izven kasarne in sicer najprej samo irfiajše. Podirati smo morali pravoslavno cerkev. Dne 4. maja je bilo slabo vreme, pa smo morali vseeno ves dan delati na dežju in v mrazu. Da bi se preobleki!, ni bilo mfeli-ti, zato so se mnogi močno prehladih. JMravniške pomoči pa ni bilo skoraj nič. Ko je bila pravoslavna cerkev podrta, so naB začeli na-ganjati ropat in razdirat drugam. Vsako jutro so nas sklicali skupaj iz posameznih soib okoli 1.00 fantov in 20 deMet. Odpeljali so nas v palačo Union in nas razvrstili po skupinah, ki ?o se potem razkropile na razne strani. Nekaj jih. je oe£a~ lo v kuhinji Umiona, ostali so odšli v frančiškanski samostan ali v dijaško semenišče v bogo-slovnico, v klavnico itd. Povsod je bilo "dela" za nas, ki ®no morali pdd nadzorstvom Gestapa odnašati vse, kar se je dalo. . V TTnionski kuhinji je bilo res dosti opravkov. Skozi Maribor so tiste dni prihajali tisoči fantov in deklet iz Bosne. Srbije in Banata, pa tudi iz Madžarske na delo v Nemčijo. V<*ak dan smo pripravili kakih 2000 oibedov. Ko je izmsanjkalo blaga, so nas Gestapovci naložili na avto ter odpeljali v razne mariborske trgovine. Tam so kar zahtevali, bolje rečeno, vzeli vreče moke, krompirja, sarjev in ti so morali dan navadno obisk ni dan hoditi v klavnico klat skupaj zvožene svinje. Boljše meso je izginilo že v klavnici, slabše so dali prepeljati v naše taborišče in so nas krmili ž njifra. Kruh je bil pa dober, samo malo ga je (bilo: po en kilogram za tri dni. . Oni. ki niso bili poslani na delo izven kasarne. &o dobili vsakovrstno zaposlitev 'doma.' Mnogokrat smo stoje ali kleče pobirali drobne slamice in blato po dvorišču in okoli kasarne. Če smo se še tako potrudili, da bi surovinam ustregli, je bilo vedno kaj narobe. In potem so nas nagnali v klet, kjer i so nas na vse načine mučili za kazen. . Konjiški arhidijakon Tovornik. kaplan Jager in znani dramaturg o najbrže prebil maršala Petama, da mn dovoli odpotovati v severno Afriko. Nemška vlada je za aretacijo generala Girauda. razpisala visoko nagrado 100,000 mark, toda Laval ga Nemčiji ne bo izročil, ker bi prav gotovo nastala revolucija. Ako pa bo Gi-raud kaj dolgo ostal v Viehy-ju, bo kar naenkrat "izginil." Angleški bombniki nad Francijo Angleški 'bombniki so vrgli več ton bomib na Goodrichevo tovarno za gumi j in na Gnome-Rhone tovarno za aeroplane v predme&tju Pariza, V obeh tovarnah so nastali veliki požari- Ob atlantskem olbrežjiu v severni Franciji t do veljavo in moči s tem. da je no^tal zavetnik mogočne akvilejske cerkvo. V1 tedanjih bojevitih časih, ko je odločevala le surova sila močnejšega, so morali vsi ne-oboroženi ljndjri, ki se niso mogli sami braniti ali si z mečem poiskati pravice, imeti varuha ali zavetnika, ki se je zanje potegoval kadar je bilo treba. Razen vdov in sirot so imele talke zavetnike tudi cerkva samostani. Bili so to bližnji plemiči. ki so jih morali varovati ropa, nss'lnosti in se tudi vojvo-doiTi ali cesarjem potegnili za njihove pravice, za kar so dobivali navadno dobre plače. Dobivali so del dohodkov od sefchiije, od letnih pridelkov, pa tnd'r posestva v fevd ali užitek. Se večje pravice so si znali taki zavetniki sami pridobivati, iker so si prilaščali cerkvo no pranloženje. nasilno ravnali z duhovniki in cerkvenimi pod-ložniki ter tako postali mesto vamlhov njihovi zatiralci. IZavetni<štvo akvi'lejske cerkve je ibilo za goriške grofe tem pomemrtmejše, ker so stopili v tiesno zvezo s starodavno patriarh i jo, »ki je s svojim ugledom tud: njih zelo visoko dvignila. Pa tudi plača za varnštvo ni bilrt skromna. To vidimo že ia pogodbe 1. 1202, ki je bite. sklenjena med Patriarhom II. in goriškimi gTftfi. Patriarh se je odrekel svojemu delu v go-riiški grofiji in jo popolnoma prepustil v last svojemu zavetnika. Goriški grofi •Nisem mislila, da bom videla toliko ljudi, s katerimi smo skupaj doma. Vrnili smo se k Mrs. Rihtar, ki nam je zopet pripravila dobro večerjo. Nato me je zopet spnecmtila ik Prevčevim. Tako je minil torek večer in sem se GENERALNI PRAVDNIK ZAGOTAVLJA LOJALNO ČASOPISJE. Generalni pravdnik Francis Biddle je izjavil,_da vsi časopisi, ki so lojalni napram Združenim državam, brez ozira na jezikr v katerem so tiskani,, se nimajo bati nikakih zaprek s strani federalne vlade izjava -generalnega pravdni-ka je bila podana v obliki brzojavke na kongresnika S. A. Weissa iz Pittsburgha, ki je bB brzojavil Mr. Biddle-u, da mnogo oglasnih družb je smatralo umestnim prenehati oglaševanja" v tu je jezičnih časopisih, ker so pomotoma domnevale, da Jus lični department namerava splošno ustavljen je časopisov, tiskanih v ka-kom tujem j;veta." Cesar se je bolestno nasmehnil: "Za vse nas je to pa« najblihija pot." Posamezniki in v skupinah so valovali begunci iz bojne črte proti kolodvoru. Streli zasledovalcev so postajali živahnejši. Posameoni streli iz pušk po udarjali že na zidovje. Grof je nujno prosil: "Porabite moj avto, veličanstvo- tu je za vas nevarnost. Smrt si išče tu svojih žrtev!" _ V ozračju je zažvižgalo in pokajoč je granata udarila v zemljo par korakov pred kraljevsko dvojico, ki se ni. ganila. Kakor blisk je ibil WolkenMein pred »cesarjem in in,u zaklical: "Bežite, veličanstvo!'* V tistem hipu tie je že zgrudil na tla in iz ust irau je tekla puhteča kri. I|1 granato ga je zadel v vrat. Jedva je ee VESELE IN ŽALOSTNE VESTI IZ COLORADO Dovolite nti m&lo prostora v vašem listu "Glas Naroda", ker ravno sneg cefedra na vse pretege, sem se zopet namenil napisati par vrstic. Xi doeti dopisov bz nai3e naselb ine, dasi je še precej nas starih očakov tukaj in se večkrat sestanemo, da kakšno modro uganemo pri dobro poznani du&ini Antona Škoda, ki ima dobro urejeno Obrt z mešanim blagttm, pohištvom in tudi groccrijo. Seve-dta. Tone ti>di rad postreže z naj boljšo kapljico tam od zida. in pravi: "No, sedaj ga je še par liti o v, ampak kaka bo pa drugo leto ? Ve se bo sploh mogel dobiti Kalife mijec, posebno če bomo tudi mi ta stari morali Vti potrest Japonca lin miu u&esa navihat prav po starokrajsko. Je pač tako, če fantov pomsanj-ka. pa pojdemo mi." CKar se tiče delavskih razmer, ho še precej ugodne Ptemogo-rovi obratujejo precej dobro, seveda, da zaslužek je r^dvisen dihal. Nekaj trenutkov kasneje je izdihnil ob cesarjevem od delavca in od prostora, am- vznožju. Karel je pokleknil k umirajočemu in mu stiskal desnico: "Grof Wolkenste!n, bili ste mr/ prijatelj. Umirate zame. Odpustite mi vi> predsednika Roosevelta dne 28.' (i, I marca, vsebuje med drugim do- j<... , . . jo opustiti nekateri pogoji na-'< »i »»Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici turalizacijskih zakonov v slu-lfl # ft !! 8 Recepti so napis&ni v angleškem jeziku- ponekod pa soj tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi' Ta knjiga je nekftj posebnega za one, ki se zanimajo za < kuhanje in m hočejo v njem čimbolj . izveibati in« izpopolniti. b3 zakonito prepuščen v Zdr. Naročite pri države, vštavlši njihove teritori-. Martin J. Bavuk,-Wal-enbnrg, Colo. VESTI IZ CLEVELAND, O. roj. Skerl iz Slemena pri Rake- V nkestrni holni&nior je po dolgi bolezni pr ma pristojbina za vložitev, oziroma je bil iz Spodnjih Dupelj pri reševanje naturalizacijske pro-Kranju- odkoder je prišel v A-.^nje ali za končno zaslišanje meriko pieol ka priča pozna prosilca kot o sebo dobrega moralnega enačaja, ud an o načelom konstitucije 7j&roženidi držav in dobro razpoloženo napram dobremu redu in sreč* Združenih držav. . 2. Služba prosilca v vojaških ali mornariških silah Združenih držav se nnora dokazati potoni dveh zapri.-eženili izjav, tvorečli del prošnje, s strani vsaj dveh državljanov, ki so oziroma so bili tekom sedanje vojne člani vojaških oziroma mornariških sil v činu podčastnika, "warrant officer" ali višje- ali pa potom overovljenega predpisa zapiska ekseku-tivnega departimenta, ki drži zapeke o prosilčevi elužbi. v dokaz da je ali je foil prosilec tekom sedanje vojne član, ki je častno služil v teh oboroženih silah. 3. Prejšnje treba vložiti ne kasneje kot leto dni po 31. decembru 1944 oziroma prej. ako kongres ali predsednik tako od-|red;. . j' {Določbe tciga zakona, olajšujoče naturalizacijo postopanje za inozemce, službujoče v oboroženih silah, ne bodo veljale-za osebe, nečastno odpuščene od oboroženih sil. niti ne na osebe, ki nočejo nositi orožje iz vrstn ih razlogov (conscientious objectors). Slovenic Publishing Company NEW YORK, N. Y. 216 WEST 18th STREET V Kjinlcville. Mo., je pred ne-davnkrn innrl rojak John Spruk v starcfiti 76 let. Doma je bil Iz Kevfja pri Kamniku na Gorenjskem in je prišel v Ameriko pred 39 leti. Zapušča ženo, dva sinova in tri herre. t V Calumet je pred kratkim umrla Mrs. Margareta Bom. v starosti 76 let in doma od 0t-nonflja v Beli Krajin-. V Ameriki je bivala čez 50 let. . t 'V Hibbing, Miim., je pred dnevi umrl Anton Podobnik, eden pionirjev te naselb:ne v starosti 73 let. Zapušča 3 sinove in 2 hčeri. . V Strutihers, 0. je pred nedavnim umrl po dolgi bolezni AleksiPenich, star 59 let. Doma je (bil iz Krasiča prri Jaški in je bival v Arrteriki 42 let. Zapušča tri s!nc*ve in hčer. t (Ka Ely, iC'im. je neda\mo umtrl Jo«. Palčar, star 40 let in rojen tukaj. Zapušča ženo. sina, hčer, «est bratov in pet sester. . t V Calumet, Mich., je 9. aprila preminil Josip Plaveč, star 67 let in doma od ^rnoTolja v Beli Krajini. V tej okolici je bival dolgo vrsto let. t V Pueblo. Colo, je pred nedavnim umrl Joseph Berglez. Pokojni je bil doma iz Šmarja, fara Slivnica. Star je bil 54 let. Zapušča ženo, tri sinove :n eno hčer ter sorodnike v DenvcTju. + V Radiov. Kanis., je 16. aprila umrla Katarina Dolar, stara 58 let in rctfena v Trnovem na Gorenjskem. Vzela jo je sladkorna bolezen, na kateri je dolgo trpela. ZaputSča moža. pet sinov in hčer Angelino Godi-na v Ohieagu. + V Clari(Vre, Pa., je umrl T vrertc Rturm. star 73 let m rojen v Oselici nad Skofjo Loko. t V Ghicagu, 111. je dne 16. apr. v bolnišnici umrla Mary Petek, stara 58 let in rojena v Prugi pri Adlešičih v Beli Krajini. V Ameriki je bila 35 let in zapu-. «ra moža, sina, dve hčeri brata in sestro. Mesto naprodaj V nekem listu v Los Angeles, Cal., je bil objavljen oglas ea prodajo celega mosta s 400 zemljišči, vodovodom in železnico v dolini San Joaquin. Prvotna cona je (bila $100,000, sedaj pa je naprodaj za — $15,000. V tem času narodne stiske potrebuje «»» naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno United States Savings Bonds in Stamps. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2 so Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime ------- St., ulica ali Box št.- Mesto in država--- NaroČite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK