Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov.


List slovenskih delaiwT t Ameriki.

The aniy^ Sk) veni* daily
in the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays.

4
VB&BFON PISARNE: lffM BBCHKNL	Balan4 m BmmA-		mm ef Mare* S ltTi.	. TELEFON PISARNE: 1279 REOTOB.
NO. 214. — ŠTEV. 214.		NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 11, 1908. — PETEK, 11. KIMOVOA, 1908.	0	VOLUME XVL — LETNIK XVI.
Letanje po zraku. Pretep v postavodaji. Uspehi Orville Wrighta. Georgijski postavodajalci
ORVILLE WRIGHT JE IMEL VE-T.TK TJSPEH PRI POSKTJŠE-NI VOŽNJI PO ZRAKU.
letal
Po zraku je s svojim, strojem skoro polnih dvainšestde-set minut.
ZANIMANJE VOJAŠKIH KROGOV.
Južne republike. Brazil in Argentina.
PRI POSEBNEM ZASEDANJU P6-STAVODAJE DRŽAVE GE-ORGIJE JE PRIŠLO DO PRETEPA.
Dva ljudska zastopnika sta se pretepala po uzoru avstrijskih poslancev.
VPRAŠANJE O KAZNJENCIH.
ZADRZANJE ZJEDINJENIH DRŽAV V SPORU MED REPUBLIKAMA BRAZIL IN ARGENTINA.
Izjava pomožnega državnega tajnika i zvezine vlade v Washingtonu.
VENEZUELA IN NIZOZEMSKA.
Washington, 10. sept. Orville Wright, ameriški veščak v zrakoplov-
Atlanta, Ga., 11. sept. Postavodaja države Georgije zboruje že tri tedne
Stvu je imel včeraj izvrstno srečo s v posebnem zasedanju, da reši na ta svojimi poskušnjami letanja po zra-	način vprašanja postopanja proti ku. Zbudil je ne le zanimanje vseh	kaznjencem, oziroma, da odpravi dejavnih kiogov, temveč obrnil na se	lo kaznjencev pri zasebnih podjetni-celo pozornost vojaških krogov. S	kih, ki običajno izkoriščajo kaznjen-
avojim letanjem je napravil pravi rekord. Trikrat se je dvignil Wright v zrak; prvič za skoro celo uro, drugič za 02 minut in tretjič pa le za
ce do mozga. To vprašanje pa kljub temu še vedno' ni rešeno, kajti prepir med obema strankama postaja
vedno večji, tako da delovanje po-
eest minut, ker je imel s seboj ene- "t a voda je sploh ni mogoče in da po-
pa spremljevalca. V.-e to se je vršilo tako hitro, da so gledalci, člani kabineta in vojaški častniki. komaj čutili, da so pravkar videli pri če te k nove dobe napredka v zrakoplovstvu. Wright ima že toliko skušenj s svojimi zrakoplovi, da bodo slednji kmalu zavzeli povsem drugo mesto v zgodovini vojsk in vojaštva.
Ko se je zjutraj zrakoplove« prvič dvignil v zrak, je bilo le malo ljudij navzočih: ko so pa začuli, kakšen uspeh je bil, -o takoj prišli oj vseh strani na li<'e mesta, in strmeli nad predrznim vladarjem zraka. Vse tri vožnje so se zvrsile z najlepšim uspehom in natančno, kakor je Wright že prej določil. Zrakoplov v zraku je
taja napetost vedno večja. Včeraj je pri zasedanju prišlo celo do prijetje-ira prepira in končno tudi do pretepa, ki X' je vršil natančno po uzoru avstrijskih državnih poslancev.
Assemblyman Jackson, kteri je predlagal, da se jetniki več ne pošiljajo na delo zasebnim podjetnikom, je tem povodom kritikoval one po-- ta v» .dajalce, ki kljub temu priporočajo, da ostane vse pri starem, dasi-ravno je znano, kako grozno se postopa z kaznjenci. Pri tem je bičal ve- "irraiV. ki se na račun kaznjencev vrši med postavodajalci in državnimi uradniki. Assemblyman Cul-Ion je Jaeksona zavrnil, nakar je pa takoj na svojega kolega skočil in ga
jednačil divjajočemu avtomobilu. Im, t>1 »^delovati z pestmi. Pretep je Množica je predrznemu letalcu nav- i trnjaI ve<" minut in oba postavoda-dušeno ploskala, ko je prišel iz zra- -,aIca «ie bll° Ie težko spoznati, ko čnih višin. Vojaški častniki so mu sta kon;:'no lo«la.
Senat je za odpravo dela kaznjencev pri zasebnih podjetnikih, dočim je zbornica z malo večino za to, da ostane vse pri starem.
priredili burne ovacije. Občno mnenje že skoro prevladuje, da je Wrightov zrakoplov prvi, ki je res uporabljiv, in ne enak raznim nemškim ("ci i am, kteri h vožnje se vedno	--o--
končajo s fiaskom.
Vesti iz inozemstva.
Orleans. Francija, 10. sept. Poli-REPUBLIKANSKA KONVENCIJA Je v tuk- ruestu aretirala nekega
nemškega ogleduha baš v trenutku, ko je nekemu vojaku ponujal večjo —o—	svoto denarja, da dobi od njega dele
Kandidatom za governersko mesto je novih francoskih poljskih topov.
Lopov, ki se je izdal za agenta ne-oaoran Jj"ley-	ke nemške pivovarne, je pred krat-
—o—	kirn pričel občevati z nekim franco-
V CONNECTICUTU.
New Haven, Conn., 10. sei>t. Član kongresa za državo Connecticut, Geo. L. Lilley, je bil včeraj pri državnej republikanske j konvenciji odbran pri prvem balotanju governerskim kandi- l datom. Pri tem je dobil 402 glasova, dočim jc dosedanji governer Wood-!
>kim topničarjem. Slednji je o vsem tem sporočil svojim višjim, ki so vohunu nastavili past in ga res ujeli in zasačili ravno, ko je skušal francoskega vojaka podkupiti. Policija pripisuje temu veliko važnost.
Kodanj. Danska, 10. sept. Bivši
ruflf dobil le 42 glasov. Podgoverner- i Pravosodni minister, M. Alberti se skim kandidatom je bil odbran per j -ie prostovoljno javil policiji in jej acclamationem Frank B. Weeks. Da- naznanil> da je z ponarejanjem in siravno je bila pred konvencijo opo- j P°r.everjenjem tekom let nabral za zicija proti Lilleyu velika, je bil ko- j se veliko svoto v znesku $2.500.000.
nečno odbran skoraj jednoglasno.
Prijeti roparji.
Seattle, Wash., 10. sept. Ko je včeraj dospel semkaj parnik Nome iz Alaske, so prijeli James H. Beggsa, ki je obdolien, da je za $19.000 zla-ta ukradel in prinesel seboj. To zla-	Prve vrste in » je vedno
Alberti je resigniral dne 23. julija in sicer radi slabega zdravja. Kadi-kalci in socijalisti so mrl očitali že tedaj korupcijo in so ga imenovali Nasija Danske. Bivši minister je bil predsednik kmetske hranilnice in tako so večinoma le kmetje nosili v njegovo banko svoj denar, kteresra so sedaj zgubili. Alberti je bil vedno
to je del onega ropa, kojega so tedaj nepoznani zločinci izvršili na parni-ku Tanama, ko so si prilastili za $75.000 zlata. Ropa se je vdeležil tudi neki Robert Miller, kteri se je sedaj baje napotil v Seattle, da si z sedanjim jetnikom razdeli zlato. Oblasti imajo dovolj informacij na razpolago, tako, da bodo tudi Mil-lerja lahko prijele, kakor hitro pride ▼ Seattle.
Požiralci ▼ New Orleanau.
New Orleans, La., 10. sept. Tukajšnja velika porota je obtožila Julius Lippsa, Abe Wolfa in John Eckerta, ki so uslužbenci in uradniki tukajšnjega Central Glass Co., da so namenoma zažgali razna poslopja, vsi ©d Česar je v trgovinskem dela mesta nastal pred desetimi dnevi velik požar, ki je napravil nad poldrugi milijon dolarjev škode. Poslopje v kte-rem je nastal požar, je bilo last Central Olaaa Cb.	»>f
protivil vsemu, kar je bilo svobodnega mišljenja.
Cena vožnja.
Parnik Avstro - Ameriške črte na dva vijaka
"MABTHA WASHINGTON" odpluje iz New Torka dne 16. avgusta. Parnik vezi 14 dni v Trst. Vožni listek velja iz New Torka do Trsta ali Beke
$24.00
t Idubljako
$24.60
▼ Zagreb
$25.20
Vožnji listki so dobiti pri FRANK 8AK8ER, CO., 109 Greenwich St.,	New York,
in
6104 St. Clair Ave., Cleveland, OUo.
Washington, 10. sept. Pomožni državni tajnik Adee, kteri je vedno natančno informovan o zadržanju naše vlade napram inozemskim zadevam, je danes izdal ozirom na napetost ki vlada med raznimi republikami v Južne j Ameriki, sledečo izjavo: 'Položaj, ki je nastal med Brazilom in Argentino, tukajšnja vlada za sedaj 5e ne smatra nevarnim. Obe veliki republiki se že nad trideset let prepirata raili meje in ta prepir se je se-daj zopet obnovil, ker se je nedavnj Argentina pritožila, da je Brazil podpirala zadnjo u^tajo v Paragu. ayn. Slednja republika se nahaja namreč baŠ med Argentino in Brazilom in Argentina pazi na paragu-aysko neutral nost ravno tako pozorno. kakor Brazil. Ako bi se Brazilu posrečilo pridobiti Paraguay zase, pomenjalo bi to za njo veliko strate-gično vrednost napram Argentini. Vendar pa sedanji položaj med obema velikima jugoameriškima republikama še nikakor ni tak, da bi bilo pričakovati kacih dejanskih sovražnosti. Jedno ljudstvo pazi na drugo in sumljivost, ki vlada med obema deželama že četrt stoletja, se je sedaj še povečala.
"V ostalem je videti tudi medse-Ixijno nezaupnost med Argentino in Brazilom v tem, da Argentina prav gotovo naroči kako novo vojno ladijo, kakor hitro izve. da je to storila tudi brazilska vlada. Le na ta način je namreč mogoče obvarovati ravnotežje med obema republikama, kajti med njima vlada tako razmerje, kakor med posameznimi evropskimi državicami, koje si medsebojno nikdar ne zaupajo.
"Z ozirom na zadržanje, kojega zavzemajo sedaj Zjedinjene države napram položaju v Jnžnej Ameriki, se še nič gotovega ne ve, kajti znano je le toliko, da za sedaj položaj le opazujejo. Naša republika nima ni-kacih posebnih koristi pri razmerah, koje
so nastale med Argentino in Brazilom. Ako pa pride do vojne med obema republikama, potem bodo to vojno čutile tudi naše trgovinske koristi."
Z ozirom na položaj, ki je nastal med Venezueio in Nizozemsko, zavzema naša vlada ravno tako stališče, kakoršnjo je ono, kojega zavema napram prepiru med Brazilom in Argentino. Naša vlada bode sicer poslala
na Karaibsko morje svoje vojne ladije, vendar pa ne radi tega, da bi se umešavale v prepir med Venezuelo in Nizozemsko. Naše ladije bodo odplule tjekaj le radi tega, da opazujejo tamošnje dogodke, toda vlada želi, da se izposluje tako Nizozemski, kakor tudi Venezueli pravica. Monroe doktrina pri tem ne pride v poštev tudi ako pride do vojne med Venezuelo in Nizozemsko, kajti slednja ne bode smela zasesti niti komadiča jugoameriške zemlje, koja je sedaj od Evrope . povsem neodvisna. Nizozemska je poslala Venezueli svoj ultimatum, v kterem določa dan, ko se morajo njene želje spolni-ti. Ako se to ne zgodi, potem zamere Nizozemska začasno zasesti kako ve-nezuelsko luko. Temu se Zjedinjene države ne bodo protivile.
Iz Colombije se poroča nadalje, da se je tamkaj osnovalo revolucionarno gilbanje proti sedanjemu venezu-elskemu predsedniku Castru. Revolucija naj se prične, ko bodo Nizozemci izkrcali svoje čete, s tem, da bodo revolucijonaiji napadli venezuelake vladine čete za hrbtom. Ako bode pri tem predsednik Castro poražen, bode to v Washingtonu obudilo le zadovoljstvo.
Vesti iz Rusije. Obsojen poslanec.
Francija in Nemčija. Razburjenost narašča.
BIVŠI SOCIJAIiISTIČNI POSLA- STALIŠČE, KOJE ZAVZEMA DR. KORNILJEV OBSOJEN	NEMČIJA V MAROKU, NI-
V DVOLETNO JEČO.	KOMUR NE UGAJA.
Kolera se po vsej-Rusiji hitro raz-; širja; Taganrogu, Sibiru in drugod.
ROPARSKI NAPAD.
Nemčija je zajedno s svojim cesarjem pričela izzivati Francijo.
VOJNI OBLAKI?
-o——
Paris, 11. sept. Komentari, ktere objavlja nemško časopisje z ozirom na položaj v Maroku, zlasti pa še Članki, koje z ozirom na to zadevo objavilo glasilo nemškega državnega kancelarja Biilowa, ki je na ta način uradoma izjavil, da bode Nemčija francosko-špansko noto glede Maroka zavrnila, so provzročili, da je tukaj ponovno zavladalo veliko razburjenje. Poročilo, da je nemški konzul v Tan-gierju, ki se sedaj mudi v Fesu pri novem marokanskem sultanu, skušal izposlovati Remiquiju zopet državno Baku. 10. sept. Nepoznani morilci službo, dasiravno je vsled priporočila i so tukaj na javnej ulici napadli neke- prejšnjega marokanskega vojnega mi-
Petrograd, 10. sept. Poslanec prve gosudarstvene dume, dr. Korniljev, ki je v prvej rumi pripadal socijali-stičnej stranki, je bil včeraj obsojen v dvoletno ječo, kojo mora prestati v kake j trdnjavi. Dr. Korniljev je vedel, da ga v Rusiji nič dobrega ne pričakuje in radi tega je bežal v Finsko, od kjer so ga pa poslali nazaj v Rusijo, ker je bil v zvezi z ta-mošnjimi zločinci in revolucijonarji. Dr. Korniljev je tudi izdajal nek revolucionaren časopis.
Tolstojeva 80letnica. Na tisoče čestitanj.
Iz Avstro-Ogrske. Položaj Herceg-Bosne.
NA BRZOJAVNEJ POSTAJI NE PREBIVALSTVO OBEH TURŠKIH MOREJO REDNO SPRE JE-	POKRAJIN/ KI STA POD
MATI NEŠTEVILNIH	AVSTRIJSKO UPRAVO,
ČESTITK ZA TOLSTOJA.
Brzojavke prihajajo iz vseh delov sveta; službo opravljajo posebni uradniki,
SLAVNOSTI V RUSKIH MESTIH.
<ra policijskega narednika, ki je spre-i mljal nekega meščana. Oba so ustre-1 lili in potem brez sledu ušli.
T?iga, 10. sept. Policija je prijela morilca grofa Key seri i ngka. ki je bil lani v maju v Kjirskej guberniji umorjen.
Taganrog, 10. sept. Tukaj je pričela med ljudstvonf krožiti vest. da so zdravniki poslali mnogo takih bolnikov, ki nimajo kolere, v bolnico za kolero. Radi tega se je včeraj zbrala j velika množica ljudi, ki so prišli pred . bolnico za kolero, kojo so nameravali zažgati. Policija je imela obilo opra-! viti predno je zamogla množico raz-rnati.
rojaki,
"6LA* NABOB*. TTAJGHHT
MA
m
PREDSEDNIŠKI KANDIDAT T AFT NA POTOVANJU.
Obiskal hode razne države in govoril politične govore.
Cincinnati, O., 10. sept. Predsedniški kandidat republikanske stranke, Taft je bil včeraj ves dan zaposlen v svojih uradih v osmem nadstropju hotela Sinton, kajti nabralo se je vse jjolno korespondence iz vseh krajev republike. Nacijonalnemu republikanskemu odboru je naznanil, da se bode dne 21. t. m. osobno udaležil kampanje za volitve, dasiravno še ni izdelal načrte za svoje potovanje po republiki. Dosedaj je za stalno določeno le toliko, da bode osobno obiskal vse one države, koje so za republikansko stranko dvomljive. Osobno bode šel na potovanje ker ga bode le malo delegatov zamoglo obiskati v Cincinnatiju. Povodom volitev v letu 1900 so se namreč vsi delegatje, ki so obiskali predsedniškega kandidata republikanske stranke, vozili k njemu brezplačno. Ker se je pa tozadevna postavodaja spremenila in ker sedaj prostih železniških listkov nihče več ne more dobiti, so kandidati prisiljeni sami obiskovati svoje pristaše.
Včeraj je Tafta obiskal komisar i 14 Wetimil1 608,11 P01*6**-
naselniškega urada, Markus Braun iz New Yorka.
Veverice kot razširjevalke kuge.
Los Angeles, CaL, 10. sept. Tukaj je deček imenom Mulhola obolel za kugo, vendar se mu je pa njegovo stanje obrnilo na boljše, tako da se ni bati, da bi umrl. Imenovani deček je bil nedavno v mestnem parku, kjer ga je neka veverica ugriznila. Kasneje se je dognalo, da so vse veverice v mestnem parku zastrupljene z bacili kuge. Oblasti so mnenja, da se ni bati nadaljnega razširjanja kuge.
Morilka
— prosta.
Bertha letoma ljubčka
Auburn, N. Y., 10. sept. Claiche, ki je pred dvema umorila svojega prejšnjega Emila Gendron, je proeila za pomi lošeenje. Obsojena je bila na dve. leti zapora. Ker se je v zaporu lepo obnašala, bo najbrž spuščena, Se predno odsedi svojo kazen. Čas, ko jo spustijo iz zaporov, sedaj Se ni določen. Za morilko se je nabralo po eeli deželi več podpisov, da m jo osvobodi.
•p.istra moral ostaviti svoje governersko mesto v E1 Kazarju, je tukaj napravilo kar najslabši vtis. Vsled tega je sedaj prav gotovo pričakovati velike napetosti med Francijo in Nemčijo in mogoče je tudi, da pride do mednarodnih komplikacij, kterih posledice zamorejo biti osodepolne. V francoskih vladinih krogih vlada seveda rnir in tu se tudi izjavlja, da bode Francija izvedla svojo politiko tako, kakor si je že preje napravila svoje načfte, to tem bolj, ker se zaveda, da je njeno stališče pravilno in pravično.
Nemško ča jpisje. povdarja, da novi sultan ne more garantovati stroške, ko ji so nastali vsled francosko-španskih operacij v Maroku, vendar pa pri tem ne pomisli, da sta Fran-j cija in Španija pi*i tem postopali tako, kakor so jim naročile vlasti, koje j so podpisale pogodbo v Algeciras.
V francoskem časopisju je opaziti dan za dnevom večjo razburjenost, ktera se je včeraj še povečala, ker se je zvedelo, da so Nemci v Alzaeiji pognali iz vojaškega vežbališča francoskega poslanca Pierre Adigarda, ki se je slučajno tamkaj mudil.
Razun tega se danes tudi poroča, da namerava nemški cesar prekoračiti francosko mejo Alzacije-Lorene, da si zamore tako ogledati pokrajino ob meji raz vrh nekega hriba, ki je na francoskem ozemlju. Časopisje trdi, da je to direktno izzivanje od strani nemškega cesarja. Da je to izzivanje, je jasno, kajti kako naj nemški cesar pride na francosko o-zemlje v istem času, ko se je moral nek francoski poslanec umakniti iz nemškega ozemlja, oziroma iz nekdaj francoske Alzacije-Lorene.
Tangier, Maroko, 11. sept. Iz Mo-gadorja se poroča, da so tamkaj proglasili Mul a j Hafida marokanskim sultanom. Mogador je bila zadnja postojanka starega sultana Mulaj Abdul Azisa.
-o-
Policaj MeGrath je kaj prebrisan človek. Kakor znano štrajkajo v New Yorku prižigalci plinovih in električnih svetilk. Včeraj je opazil, kako 14 štrajkarjev prigovarja dvema skaboma, da naj zapustita sramotno delo. In ker so štrajkarji hoteli uporabiti silo, da preprečijo skabe o njih sramotnem početju, je pristopil k njim civilno oblečen policist MeGrath in vsem 14 napovedal aretacijo. Ljudje so sprva mislili na upor, toda policist potegne iz žepa revolver, kar je ljudi ustrahovalo. Nekemu mimoidočemu potniku izroči MeGrath ključ od telefonske policijske postaje, da telefonira po policijski voz, dočim sam straži 14 Štrajkarjev. Ko se je voz že bližal, mu je prišel na pomoč Se en tovariš, ki mu je pomagal prepeljati ljudi na policijsko postajo. Toda pred sodnikom policaj ni imel toliko sreče. Sodnik je Strajkarje odpustil izpred sodiiSa in policaju jih je nekaj dobrih povedal pod nos, ker ni imel vzroka ljudi zapreti
Petrograd, 11. sept. Mala postaja Cazejka, kjer je brzojavna postaja za Jasna jo Poljano, še nikoli ni imela j toliko opraviti, kakor včeraj in danes, kajti iz vseh krajev sveta pri-| haja na tisoče brzojavk, oziroma brzojavnih čestitanj za slavnega pisatelja grofa Leva Nikolajeviča Tolstoja, ki obhaja svoj osemdeseti rojstni dan. Na stotine je prišlo brzojavov iz Dunaja, Prage in ostalih slavjanskih mest v Avstriji in ravno toliko jih je prišlo iz Berolina, Pariza, Londona in družili velikih evropskih mest. Xe-številno jih je prišlo iz New Yorka in družili ameriških mest in tudi mnogo brzojavk je dospelo iz Japonske in Avstralije. V Cazejko je morala brzojavna uprava poslati posebnega brzojavnega uradnika, da zamore tako ^brzojavni urad dokončati vse ogromno delo, toda dela je tamkaj za deset posebnih uradnikov. Vsled tega je le težavno razpošiljati v svet brzoja-i ve o dogodkih v Jasnaji Poljani.
Več sto obiskovalcev, zlasti mnogo učiteljev, dijakov in časniških po-| ročevalcev je prišlo kljub Tolstojeve j izjavi, da želi biti v miru, v njegovo hišo, kjer so govorili s starim pisateljem iu njegovo rodbino.
Tekom dneva je minister notranjih del izdal izjavo, s ktero popisuje zadržanje, koje zavzema vlada napram slavnostim Tolstojevega rojstnega dneva. Iz te izjave je razvidno, da i je mnogo provincijonalnih guberna-torjev proti volji vlade nastopilo strogo proti nameravanim slavnostim v počast Tolstoja.; Ministerstvo je nameravalo le preprečiti politične demonstracije, dočim vlada nikakor ni nameravala preprečiti, da se Tolstoja počasti kot pisatelja. Jednako izjavo je izdal tudi ministerski predsednik Stolypin, in sicer ko je izvedel, da je moskovska mestna uprava prepovedala prirediti slavnosti v počast Tolstoja. Vse slavnosti se sedaj vrše natančno po programu.
Skoraj vse časopisje v Rusiji, brez izjeme in ne glede na stranke, je včeraj izšlo v slavnostnih izdanjib, da tako počasti velikega pisatelja, kakor tudi kritike njegovih del. Vse kritike so laskave, toda inače stvarne in pravične.
"Novoje Vremja" imenuje Tolstoja " Shakespeareja devetnajstega stoletja". V Petrogradu so bile slavnosti v proslavo Tolstoja bolj mlačne, kajti šolske oblasti niso hotele prirediti nikacih slavnosti v proslavo Tolstoja. Ako je kedo hotel hiše okrasiti z zastavami in Tolstojevimi slikami, so mu oblasti zabranile. Druga mesta so pa jubilarja lepo počastila. Mesto Sebastopolj je imenovalo Tolstoja svojim častnim meščanom in je tudi imenovalo neko mestno šolo po njemu. V mestu Dvinsku so imenovali najlepši trg po Tolstoju.
Jasnaja Poljana, 11. sept. Pisatelj Tolstoj je preživel včerajšnji dan v krogu svoje rodbine, prijateljev in najboljših znancev. Njegovo zdravje se hitro izboljšuje, vendar je pa še zelo slab. Pisma, adrese in brzojavi prihajajo iz vseh krajev Rusije in iz vsega sveta. Tudi je prišlo neštevil-no daril, ki so zelo dragocena.
ZAHTEVA SVOJE LASTNO ZASTOPSTVO.
Predstojnik civilne uprave v Bosni in Hercegovini, Buri an, je prepotoval obe deželi.
PO IZGREDIH NA ČEŠKEM.
Budimpešta, 11. sept. Ker so v novejšem času prihajale iz Herceg-Bos-ne vedno bolj vznemirljive vesti, oziroma, ker se je poročalo, da zahteva ljudstvo svoje zastopstvo v Carigradu, ne pa v Avstriji, kajti deželi sta še vedno turški, pričelo je avstrijsko vlado skrbeti, da končno ne izgubi imenovani dve deželi, koji je že itak do mozga izsesala, ne da hi dala prebivalstvu tudi najmanjše pravice. — Vsled tega je Avstrija poslala v Bosno in Hercegovino svojega civilnega upravitelja obeh dežel, Buriana. kteri je sedaj prepotoval obe deželi, da po-izve. kakega mnenja je prebivalstvo. Burian se je povsodi prepričal, da se prebivalstvo niti zmeni za Avstrijo in da povsodi energično zahteva ustavo in ljudsko zastopstvo. Burian sedaj potuje na Dunaj, da poroča o tem vladi in se na potu v tukajšnjem mestu ustavil. On tudi zatrjuje, da so ■ nektera poročila o nezadovoljnosti prebivalstva v omenjenih deželah nekoliko pretirana. Vsekako bode pa potrebno, da se bodo avstrijske delegacije pri prihodnjem zasedanju ba-vile z ustavo in ljudskim zastopstvom, koje naj se podeli llerceg-Bosni. Kako bode to ljudsko zastopstvo, si že : sedaj vsakdo lahko misli, ako ie malo , uvažuje pravice, koje uživajo Slavja-111 v Avstriji in Ogrski. I Tukaj se tudi zatrjuje, da bode Avstrija sedaj svoje vojaške posadke v Bosni in Hercegovini -pomnožila, ker se boji, da ne pride med prebivalstvom do vstaje.
Dunaj, 11. sept. Iz Prage se poroča, da je višja oblast odstavila o-krajnega komisarja Pavlovskega v Bergreiehensteinu, kjer so Nemci priredili veliko izzivanje Čehov, nakar jih je dal imenovani komisar s pomočjo vojaštva pregnati. Na njegovo mesto sta prišla dva nemška komisarja. Jeden izmed ranjencev, ki so zadobili svoje rane od orožništva, je medtem umrl. Med prebivalstvom, zlasti pa med Čehi, vlada sedaj veli-1 ko razburjenje, ker je vlada odpo-| zvala češkega komisarja Pavlovskega in radi tega je pričakovati v drugih i pokrajinah Češke nadaljnih protinem-' ških izgredov.
Bergreichenstein se po češki imenuje Kašperske Hory.
Ognjenik Kilauea zopet bluje.
Honolulu, Hawaii, 10. sept. Na o-toku Hawaii se je minoli petek pripetil lahek potres in par ur potem se je jezero lave na kraterju vulkana
Kilauea ponižalo za 700 čevljev. V soboto se je pripetil zopet potres in takoj nato je pričela stopljena lava v jezeru zopet naraščati. Dosedaj se je ognjeno jezero zopet povišalo za 400 čevljev in še vedno narašča.
XWJiJiJUVAnjTJTJXrjTj-LTLxr-"- -	~ - ~ - m - -
Denarje v staro domovine
pošilj-mo:
Čin blaznega.
Wilmington; Del., 10. sept. OOletai Pearson Talley je v hipnem napadu blaznosti učinil grozno krvavo dejanje. Vzel je v roko sekiro in hitel nad svojo staro ženo, ktero je pri priči pobil na £la; bila je takoj mrtva. Nečakinja, ki je prihitela na vpitje stare žene na pozorišče krvavega prizora, je dobila tri udaree s sekiro na glavo in bila tudi na mestu mrtva. BlazneS je težko poškodoval Se tri drage osebe, predno so ga ukrotili in zvezali.
za	f 10.35.......	
sa	20.45.......	
sa	40.90.......	..... 200 kron,
sa	102.25.......	
sa	204.00.......	
sa	1018.00.......	
Pofcv rina je všteta pri tek wotak. Doma se mk—ine vsoto popeinoma izplačajo brez vinarja
Naie denarne poifljatve c. kr. peztai hranilni urad v II. do 12. iaefa.
Denarje nam podati j« neje do $25.64 v fotwtid ▼ čeaon aH registriranem pfeom, vsCJt
Order att Few Trt
109 Onsnrfcl 8t,
C104 St. Olafr An., V.
OftiSL

M
GLAS NARODU
(Slovenk: Daily.)
Bryanovo 'prijateljstvo* do delavcev.
Owned mod published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEL>1K, Treasurer.	...
Place of Business of the corporation end , " pnjatelj delavstva je jAkiiweg of above officers: llfti Greenwich ni predsedniški kandidat William J. Bfpwl, Borough of Manhattan, New York : grvan
'	Na Labor Day je namreč Hearst*

srditejši nasprotniki združili in sprijaznili, ker jim je bila zopet povrnjena svoboda. Že v proglasa drugover-cem pravijo Mladoturki, da hočejo njih podporo in da računajo na to. V skopljanskem okraju se organizirajo Mladoturki, pa povabili so tudi
demo kratic-
leto velja Ust za Ameriko in
Guiado.......
leta.......
*a mesto New York . pol leta sa meeto New York Evropo sa vse leto .
$3.00
William Randolph Hearst je ravnokar javnosti naznanil nekoliko dokazov, iz kterib je razvidno, kako velik srbske in bolgarske učitelje in metro-
politanske namestnike, naj se organizirajo ter je vabijo v svoje odbore. Seveda se ne more reči, da ni to postopanje preračunjeno, ali da je odkritosrčno, o tem nam priča dejstvo, da so pozvali tudi enega Grka in ene-
govoril svoj političen govor v Daven-
1.50 portu, Iowa, in tem povodom je pro-
ga Armenca v novo ministerstvo. Mladoturkom se gre sedaj za to,
H
4.00 čital tudi affidavite, v kterih se pred 2 00 ■ - tw mi«	L50 vsem izjavlja, da je Bryan v letu
~ pol leta .* .* ! 2^50 1893 kot član kongresovega odseka da utrde in si ohranijo na novo pri-»_9'etrtlot^ • •	.*/75 za pota in sredstva dejal nekemu od- dobljeno ustavo. V svojem postopa-
boru delavcev, ki so prišli k njemu, nju kažejo Mladoturki energijo, izda ga naprosijo, da se še v nadalje borno organizacijo in kar je glavno, vzdrži carina na steklovino: "De- veliko političnega takta proti drugo-»KJLAS NARODA" lavci so tolpa prosjakov." V Daven- i vercem in še posebno proti pravo-("Voice of the People")	portu se ji tudi izneslo na javnost,' slavnim, kterih je 40% od vsega pre-
* every dg^.««*!* Sunday* and ^ ^ tedanji demokratični blagajnik bivalstva v evropski Turčiji.
Subscription yearly $3.00.	Haskell v svojem rojstnem mestu Vse to nas sili, da primerjamo de-
■cAdvertisement onlagreement.	ustanovil organizacijo, ktere namen lo, ki so ga Madjari storili za svojo
——————————__ i je ve(jno jn povsodi nastopati svobodo 1. 1848 z onim, ki ga delajo
I»*£eji>.bre* ^^ ^ 06011110811 86 M proti delavskim organizacijam. Tudi , 1. 1908. Madjari niso bili taktni 1.
Denar naj se blagovoli pošiljati po ta trditev je s prisego v obliki a£Ei- [ 1848 in niso tudi Planes. Vtepli so Money Order.
Evropo pošiljamo sknpno tri številke "titLAti NARODA" izhaja vsak dan iz
Tiotnii nedelj in praznikov.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudi prej&njef bivalldčo naznani, da hitreje naj-imo naslovnika.
>piaom in poSiljatvam naredite naslov: "GLAS NAWODA" lflf Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
davita potrjena, tako da o nje resnic- si v glavo, da morajo ustvariti jed-nosti ni dvomiti.	~	notno državo in v tej fiksni ideji ne
Nezvesta Katriea.
Spisal C. Golar.
o	#
Hudo, hudo se je zaljubila Melaj-neževa Katriea, zalo in prijetno dekle, v Janeza izpod; Gore. Zelr goreča je bila njena ljubezen; t^.ko j</ je pekla pri srcu, da kar ni mogla vzdržati, ne strpeti, tako jo je žgala kot pereč ogenj noč in dan, zjutraj in zvečer. Včasih je kar nanaglo-ma šinila z roko in jo položila na srce, zakaj zdelo se ji je, da hoče prebiti in pretolči tesno ječo ter pogledati, kje se mudi Janezek izpod Gore.
In zvečer je komaj čakala, da je odpotovalo solnce za sveto goro in božjo milost, že je tekla v svojo kamrico, se naslonila na okno in pričakovala v vednem strahu in trepetu svojega fanta. Štela je zvezde in se dolgočasila, dokler ni zapazila sence v globočini vrta, ki je vlekla seboj dolgo in težko lestvico ter jo nato prislonila pod njeno okno. Katriea se je seveda nato potuhnila kot mi-
V tem trenotkn >pa je Katriea počila starega dedca po roki, da je prestrašen poskočil in se začel umikati, dokler ni zadel s hrbtom ob zid.
"Katriea", je začel zopet pohlevno, "ali me ne poznašf Beloglavec sem jaz, vdovec Beloglavec. Saj si rekla, da me hočeš za možat Vidiš no, pa me nisi poznala! Kje so pa oče? Kar udarili bomo, pa boš pri nas molzla liske in dime."
"Ti si dima, ti, pavliha stari, kaj -pa misliš f Vidiš jo, takole bom jaz tvoja!"
In Katriea je zelo umetno zvila palec med kazalec in sredinec roke ter to umetnijo pomolila Beloglavcu tik pod nos.
Snubač je znova poskočil in se z glavo zadel ob zid, da bi se kmalu utrnile iskre.
"Glejte jo, Katrico, ali me še ne poznaš? Ti punčka ti!"
"Kakšna punčka sem jazf Veš, rajše hočem, da me vzame hudiček, kakor pa da bi bila tvoja, Štempihar stari!"
"Oj, oj, oj, Katriea, kaj pa govoriš? Saj ne boš, če nečeš. Jaz sem le kar tako dejal..."
Da, veš, prej bom hudič kova ka-
Slovensko katoliško
podp. društvo
svete Barba
xa ^J©dlnjen© države Severne Amerik«,
Sedež; Forest City, Pa.
Qnkorporlrano dne ai. Januarja I903 v držav« Pmna/mu-^^
Delavci pod oskrbni' štvom.
ška in se šele po dolgem trkanju in j	... ______
Brvan bode naravno sedaj izjavil, izbirajo sredstev. Iskali so zares pod- rotenju oglasila zaljubljenemu vaso- kor pa tvoja, ti grdavš grda!"
pore pri narodnostih, pa samo trenot-i Valcu.	"Zdajle sem pa lepo naletel", se
no in z namenom, da jim bodo za to j Zgodilo se je pa, da sta se Janezek! je tolažil Beloglavec grede proti do-
in Katriea hudo sprla. To je bilo ti- mu. Počohal se je za ušesom in zma-
da kaj tacega v vsem svojem življenju ni dejal, dočim se bode tudi Haskell zaklel, da ni nikdar v svojem življenju bil nasprotnik in sovražnik delavstva in delavskih organizacij. Oba bodeta tudi izjavila, da so do-tični affidaviti neresnični in da so ljudje, ki so jih izdelali in potem podpisali, jednostavno nesramno v njuno škodo lagali.	w
Radi tega se ne smemo čuditi, ako
Ako zahtevajo delavci v našej deželi varnostne zakone, kteri naj
uravnajo delavni čas, kakor tudi pla-	bode Br>an v kratkem Pnčel v ->av
čo, koji naj delavce varujejo pred	nosti »aPadati kandidate republikan
povračali pozneje z odrekanjem pra-
vic in s preganjanjem. In vendar so , stikrat, ko je dobila Katriea lepo no-narodni in verski odnošaji na Ogr- vo krilo iz svetlega atlasa. Janezek skem onim na Turškem podobni, raz- j je dejal: "Tole krilo je sicer lepo, lika je pa ta, da Madjari na Ogrskem t0(ja bij0 b; ge lepgGj ako bi se maIo
nimajo večine, dočim jo imajo musli-j ua ro^no spreminjalo."
mani na Turškem. In kako postopajo vkljub temu Madjari? Poglejte pred vsem volilno pravico, ki je tako preracunjena, da zavaruje madjarske-
Katrica je pa dejala: "Kaj ti veš, ti Brdavs, ali se ne spreminja na zeleno? Sicer pa je vseeno, ali je belo ali črno, ti butec!1' In vzdignila je
j al z glavo.
(Dalje prihodnjič.)
CESAR VILJEM PROTI PROTI-POLJSKEMU ZAKONU?
ODBOHNIE2:
Predsednik: ALOJZU ZAVERL, P. O. Box B74, Fores* City, 9n Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Wert MhwrU, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Wm. • H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, •k!«. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 637, Forest City, Ra
NADZORNIKI:
MARTIN GEBČMAN, predsednik nadzornega odbora, V«ml Sfe KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, Wm. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, »09 Braddoek Ave*«* dock. Pa.
TBAN SUNK, m. nadsornik, 60 Mill St., Luzerne, *».
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Wei*, IUm JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Wilioek. Wm. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, ft.,
Dopisi naj se pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P, V, 3*9 WL Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Važno.
Važno.
poškodbami pri delu itd., potem se jim od podjetniške strani vedno očita, da bi oii^ dali državi najraje ta-kozvani patyrnalicni značaj in da bi radi dosegli, da bi država nadzorovala razmere, ki vladajo med delavci in delodajalci, oziroma da bi razmerje med delavei in delodajalci postalo tako, kakoršno je ono med .stariši in otroci. Vsled tega se potem v imenu samostojnosti, neodvisnosti in svobode delavcev protestuje proti pater-nalističnemu značaju države.
Pri vsem tem je pa čudno, da naši kapitalistični sodržavljani le tedaj nastopijo proti paternalistiČnemu značaju države, kadar se gre za blagor delaveev. Kadar se pa gre za povečanje izkoriščanja delavcev, oziroma j	° za povečanje njihove odvisnosti od Oirrsko mnogokrat delodajalcev, tedaj slednji nimajo kaj iztočno državo, kakor bi hoteli s tem so Madjari v interesu dobrih odnosa
^ rada~nu* iniaš,~pa ravnaTz meno7 kot Se' df. se ^ e.osar biljem v pogovoru ^
mu živi ju nadvlado v deželi, poglejte ročico in težko udarila Janezka, ki vsa mogoča preganjanja, ječe, globe j ji pa tega ni zameril, temveč je od-za kakoršnokoli in tudi najmanjšo j govoril:
stvar, samo da se narodnosti poniža-: " Veš kaj, Katriea, tega bi se že jo, oplašijo in da se je odtuji same i jajik0 odvadila. Tvoj ženin sem in sebi in svojemu bitju. S šolsko proti
Krakovski poljski dnevnik "Czas" priobčuje na čelu lista pismo iz Poznanja, v kterem se glasi: "V tukajšnjih j »oljski h krogih pripoveduje
ske stranke, kojim bode očital sovraštvo do delavstva, dasiravno ve, da s tem ne bode ničesar dosegel, kajti sovraštva in škodoželjnosti napram delavstvu tej stranki nihče ne more očitati. Ysled tega povdarjamo tudi na tem mestu ono, kar smo v naših
('tankih o republikanskem P«^|(ljare šamo oni morajo biti na Ogr-. Ug, ^glle" BrdT™ 'ui I'"*> Sa"k<!* Poročilo resno no.ra- Q
narodno politiko gre v roko v roki | s pastirčkom."	Z nekim njegovim zaupnikom izrazil
tudi gospodarska politika. Skratka: Katriea pa je nato kar vzkipela. ,akole: Jaz sein sicer Pu(1Pisal raz' Ogrska je in mora biti samo za Ma- <<jaz da bi te imela rada? Pa te. lastit vem zakon, ker bi bilo odreČe-
dZ-l^o redno v^teden nl^i i siem ^podarji, samo oni smejo biti, ^ kdaj °Pa" s^moj 'ženin	T^bi	- * »>il jaz primoran od-
str^i^tiamida bodo slovenski de- I''zSoraj Je li na Ogrskem pravi j rada Jdela! Glejte ga uo! NikoU!^ vse ministre, kteri so se pre-
lavci pri novemberskih volitvah od-
Srb, liumun ali Slovak, ne morda kak ve-. te ne pogledam!"
več engražirali v tej aferi. Ali dokler
dali svoje glasove za predsedniškega kandidata Tafta.
Pre- Jaz xlvim> zakona."
se ne bo izvrševalo taket
Težko je sicer konstatirati resničnost omenjene izjave. Ali vsekakor
Turčija in Ogrska.
navesti proti paternalizmu države.
Da je temu tako, naj nam služi sledeči slučaj v dokaz:
V državi Massachusetts so pričeli skopuhi poslovati z delavci, kterih
! renegat, ampak aktiven politik, po-j jjes, take se gode na svetu. | stal še kedaj minister? Nikdar! In ve- sta se ;mela rada in zato je pri_ kaj je s Hrvatsko! Hrvatska ima j S|a nenadoma huda jeza in trma, ki z Odrsko skupne ministre, kteri so ju je ločila. I najbolj šovinistiški niadjarski nacijo- t.yežj rajSe vidim) da me vzame, '6 z"ačilno za današnji položaj, da j nalci in kteri upravljajo tudi hrvat- j vdovec Beloglavec, kakor pa da bi se sPloh more kaJ takeSa pripisovati ske finance, trgovino, železuiee itd. ! nie dobil ti! Pokora!"	nemškemu cesarju. Protipoljski bar-
I Nikdar še, odkar obstoji med Ogrsko In obruiia se je od njega in gani, barizem na Pruskem J*e Pač dosegel imenujejo — in Hrvatsko nagodbeno razmerje, ni- j pogledala.	le to' da razburiI Poljake na Pru-
No, meni je tudi prav", je rekel skem in sovražil avstrijske Poljake
C
C >
Važno. Važno,
Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni..................
$13.00 $15.00
$13.00
z 17 kameni..................
Ravno take vrste nre za gospe bolj male (size C) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham
Za blago jamčim.
Priporočilni se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa.
/W. Pogorele,
1114 Heyworth Building,	Chicago, 111.
"Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich.
Važn
<
D
N< 3 0
<
DD N< 3
0 •
o. Važno« Važno. Važno,
reči, da živi na Ogrskem konglomerat	jev s Hrvatsko storili to, da bi bil, i janezek. ''Takšnih Katrie kakor ti
najrazličnejših narodnosti raznih ver	recimo, trgovinski minister Hrvat. Ne i [mam d^et na vsat prst." Tako je
pomešanih, nad kterimi vlada z brez-	samo da niso tega storili, napravili j rekel iii šel. Katriea pa za njim in
obzirno absolutnostjo edini pol. narod	so tudi iz onega ministra, kterega mu vrže klobuk v obraz. Nasmehnil
v državi — Madjari. Ti so gospodje,	delovanje bi moralo biti posvečeno se je janezek in omenil, da čez se-
mnogo so pridobili za to. da so jim uživajoči vse pravice, drugi so sluge,	Hrvatski, svojega sužnja, ki dela dem let vse prav pride.
na njihovo plačo, posodili večje in IloSeči vsa bremena brez najmanjše	proti interesom svoje domovine.	"Veš, da boš vedel. Pa ravno Be-
manjše svotice denarja, seveda proti	"	............
in Slovane vobče. Tudi iz Dunaja so izšli važni nemški glasovi — pri-pomenjamo le članek starega Chlume-ckega v "Neue Fx-eie Presse" — ki smatrajo prusko protipoljsko politiko za nesrečno, ker da kompromitira nemško-avstrijsko razmerje. Nemči-
pravic
•e. Danes preganjajo in zatirajo Ne vem, kaj bi Madjari rekli, ako iogiavea> tistega vdovca debelega bom Ja Pa danes tako izolirana v evro-
/IninXi A f n, 1 i o t'l ir imonn PiiAtnP Ui TT»*i-of in ^olitornli	lir* finflTIPTIl i _ __ ____■,■ z__i •	1 neiskem koncertu, da ii ie avstriisko
velikim obrestim. Te obresti so pa gospodujoči Madjari v imenu enotne bi Hrvatje zahtevali, naj bo finančni i vzeja za moža, ki ima tri hiše. Kaj običajno tolike,, da je zadolženim de-	,1,-žnvnp* ideie vse one na- minister Hrvat. Bržkone bi Wekerle 1—s
ol)ičajno tolike,, da je zadolženim de-	madjarske državne" ideje vse one na- minister Hrvat. Bržkone bi Wekerle lavcem redno nemogoče svoje dolgo-	rodnosti, ktere so 1848. in pozneje, planil na noge in obsul Hrvate s celo ve poravnati. Posojevalci denarja	ko se je snovalo novo Ogrsko, na vse množico veleizdajskih obtožb, progla-prihajajo z dolžnimi pismi običajno	na£jDe vabili v svoj tabor, obetajoč sil bi je za upornike, revolucijonarce, k tovarnarjem, kteri jim potem iz-	jJm politično prostost in vse držav- rušitelje enotne madjarske države itd. ročajo plačo delaveev, tako da dela-	[janske pravice. Ko je bila država In vendar, kaj bi bilo bolj umestno, vec dobi le malo od svojega zasluže-	ustanovljena in utrjena, so kakor do- nego ta zahteva? Da, bilo bi naravno nega denarja. Da se to odpravi, iz-	sedaj ge vedno Madjari pozabili dano in umestno za one, kteri vodijo poli-delali so poseben zakon, ki določa, da	besed0j da> svoje obljube so spreme- tiko, ki tvori temelj pravne moderne se prepis delavčeve plače posojevalcu	uili y pravo nasprotje, uklenivši vse ; države, ne pa politiko, ktera podira uradoma vknjiži, kajti le vknjiženi	nar0dll0sti, s kterih pomočjo so osno- j te temelje in ktera mesto da bi vpli-prepisi delavskih plač naj bodo ve-	vali svojo državo, v sužnost, nad kte- vaia pomirljivo, draži in neti prepire ljavni. Toda tudi zakon ni mnogo	rQ se že ves civilizovani svet zgraža. iu sovraštvo. To njih šovinistiško pomagal. Sedaj so tamkaj izdali nov	RaZmere na Turškem so onim na j stališče je bil razlog, da Madjari ni-zakon, ki predpisuje, da prepis plače	Ogrskem 1848. leta nekako podobne. ! so mogli z uspehom izvesti svojo borne more biti veljaven, ako v to ne	Tudi na Turškem žive razne narod- bo za neodvisnost. Madjarsko pleme privoli tovarnar ali podjetnik, koje-	nosti različnih ver jedna poleg dru- ni zmožno ustvariti si kredit in spo-mu zadolženi delavec prodaja svoje	tudi nad njimi je vladal turški štovanje mirnega in kulturnega ele
tviaXi \T fn mnro nrurnliti 111 Hi 7Pnn 1	. •	i	3___1_______<i4-	. _ ____" 1_i____L! J_______-J3
moči. V to mora privoliti tudi žena	element in mohamedanizem z absolut-
dotičnega delavca in šele potem za-	nQ m05j0. Posledica te turške in mo-
more biti delavčev dolg zakonito pri-	hamedanske samovlade v mnogona-
poznan,	rodni državi je bil oni moralni in go-
Dasiravno je ta zakon z veseljem	spodarski bankrot,, iz kterega je tur-
pozdraviti, ga iz delavskega stališča	gko državo rešila mladoturška revolu-
ne moremo odobriti, kajti ta zakon pripomore do tega, da so delavci od
cija. Zanimivo jo in poučno posebno za nemške centraliste v Avstriji in
svojih delodajalcev sedaj še bolj od-	za #madjarske šoviniste na Ogrskem,
visni, nego so bili dosedaj. Marši-	spoznati vodilno misel mladoturške
kak delavec bode kedaj prisiljen na-	Slavni Midat-paša, oče mla-
jeti posojilo tudi proti oderuškim ob-	j doturgkega gibanja in »turškega poli-
restim. Ako bode hotel dobiti tako	tii;.nega preporoda, piše: "Začenjam
posojilo, bode moral delodajalca pro-	podjrati legendo o turški nespravlji-
siti za pomoč pri najetju posojila.	yogti in Q turgkem fanatizmu. Načelo
Novi zakon poveča moč delodajalca,	iz]amizma si0ni na demokratizmu in
ktersmu izroči na ta način tudi kon-	svobodi> pQ pridobitvi Carigrada je
trolo financijalnega položaja delavca,	pozvai suitan Muliamed IT. mnogo od-
1.^-t«	ofrvKiti i-cn l' O T* mil	..	u .	1	i T _XI__—
menta, pri kterem bi drugorodci iskali zaščite in pomoči, baš nasprotno, ta element vedno odbija. Neki dogodki so zadosten dokaz za to ter tudi objednem pričajo, da ta pot ne vodi do uspeha.
Turčija, oziroma mladoturško gibanje stoji danes pred Ogrsko, ktera se tako rada sklicuje na Anglijo. Na Turškem se uvaja ustava, Ogrska daje na Hrvatskem ustavo rušiti in teptati. Na T&rškem se uvaja volilno pravica na najširši podlagi, brez obzira na narodnostne in verske razlike, Ogrska hoče uvesti volilno pravico, s pomočjo ktere bode ustvarila državljane prvega, drugega in tretjega reda. Turčija sprejema med svo-
koji mora potem storiti vse. kar mu Ufnih mož in med npmi tudi grškega ' je ministre Grke in Rumunce, Ogrska
patrijarha. Patrijarhu je poslal sul- g0tli Hrvate celo iz službe na držav-
delodajalec ukaže.
Evropska vseučilišča.
V Evropi je bilo leta 1907 125 vseučilišč, ki jih je obiskovalo 228 tisoč 722 dijakov. Največ dijakov je bilo na berolinskem vseučilišču, namreč 13,884, za Berolinom Pariz z 212 tisoč 985 slušatelji, Budimpešta s 6 tisoč 551, Dunaj s 5265 itd. Po številu je največ vseučilišč v Nemčiji in Italiji!) V Nemčiji je število dijakov še enkrat tako veliko nego v Italiji. Nemčija in Italija imata po 21 vseučilišč, Francija 16, Avstro-Ogr-ska 11, Anglija 15, Rusija 9, Španska 9, Švica 7, Nizozemska 5, Ru-munska 2, Švedska 3, Belgija 4, Hrvatska, Srbija, Bolgarija, Grška in Portugalska imajo po 1 vseučilišče.
tan naproti vse svoje ministre, in ko je vstopil v dvorano, piu je šel tudi sam deset kora"kov naproti. Kaj takega sultan še ni nikdar in nikomur : storil... Ko narodi na zapadu in severu še niso bili izgubili svojega barbarskega značaja, zatekali so se od vseh strani v otomansko državo. Žid-je, ktere so preganjali na Španskem in iz drugih držav, vsi so našli svobodo na turškem ozemlju."
Ako so stvaritelji prve ustave na^ glašali demokratizem in svobodo izla-mizma, prirejajo Mladoturki*ali pre-ustvaritelji prve ustave temu demokratizmu prave triumfe. Na Turškem so se sedaj spravile in pomirile narodnosti med seboj. Dogajajo se v raznih mestih po proglašenju ustave prizori, ki nam pričajo, da so se naj-
nih železnicah na Hrvatskem.
Zvonik se je zrušil.
Iz Subotice (Szabadka) na Ogrskem javljajo: Na pusti Tavanka se je neko nedeljo zrušil 26 metrov visok zvonik katoliške cerkve, in sicer par minut potem, ko je z njega prišla strokovnjaška komisija, ki je kon-statirala, da je vse v redu.
Noto mesto.
Med Stolpom in Hermsdorfom, severno od Berolina, nameravajo zgraditi novo mesto. Mesto bode urejeno po načelih moderne gradnje ca 140 tisoč prebivalcev. Za novo železniško postajo je že določenih 300,000 mark.
boš ti s svojo bajto!
Janezek je še omenil, da dobila tudi sedem otročajev s starim dedcem, Katriea pa tega ni hotela
pejskem koncertu, da ji je avstrijsko prijateljstvo jako prirastlo k srcu.— Hi ne illae laerimae !
^ Velik« Zaloga vina in žganja.
Marija OrilT
Prodaja belo vino po........70c. gallon Ž
črno vino po........50c. „
Drožnik 4 galone za............$11.00
Brinjevec 12 steklenic za........812.00
ali 4 gal. (sodček) za...........$1G.00
Za oblino naročilo te priporoča
Marija GriU,
S308 St. Clair Are., N. EL,	Cleveland, Ohio.
slišati.
Tako sta se nehala ljubiti in sta se ločila Janezek in Katriea.
Vdovec Beloglavec pa je sedel ravno za svojo hišo in kadil iz tuifike pipe, ko mu pride glas, da ga hoče Katriea za moža.
"He-he-he", se je zasmehljal možak, "he-he-he, vidite no golobicko! Torej bi me rada, he-he-hef No, zakaj pa ne, kaj nisem še imeniten fant, težak in močan, da še sam ne vem kako! Rada me ima, golobič-ka!"
Vstal je in se pogladil po sivi, str-šeči bradi in po tolstem, zopernobe-lem licu.
"He-he-he, to sem pa res kar imeniten dečko! Najlepše dekle me hoče za moža. Pa moram biti res 5e korenjaki" «
Šel se je brit in ko se je očedil, $e vzel pot pod noge, pa palico v roko.
'' Kam pa f " ga je vprašal sosed in se zarežal.
"Ženit se grem. Ongava Katriea je odejala, da ne more živeti brez mene."	'
"Beži kam!" se je začudil solbd.
"He-he-he, ne more, ne more."
Majal je z glavo in široko odpiral usta ter se režal iz vsega grla. Zamahoval je z grčavko in se poganjal z njo naprej, kot bi kopal. Okrogel klobuk mu je čepel nad napihnjenim obrazom, kratka suknja je pokala na njegovem . hrbtu.
Tak je prišel k mlademu dekletu in jo napadel v veži.
"Katriea, kajne, he-he-he, jas sem pa Beloglavec. Kaj bi Be ne ženila z menoj t He-he-he!''
Dekle je strme pogledalo starega dedca.
"No, no, Katica, saj sem jaz, kaj me pa gledaš tako, kot bi me ne poznala. Ti mačica, ti, ti, poredkana, H. ti - ^ - _"
i-TiDuzai se ji je in prijel nalahno za podbradek mladega, čvrstega dekleta, ki je stalo tam in strmelo nad nenavadnim obiskom.
"No, res, ti mačica!''
Koliko je nčiteljic?
Število učiteljic, ki sodelujejo pri i CESAR VILJEM PROTI PROTI- 1 vzgoji mladine, je dokaj narastlo. V
knjigi "Žensko gibanje" so navede-e te-le številke: Avstrija 20,000,
NEMŠKI AGITACIJI NA RUSKEM.
Ruski poslanik na nemškem dvoru grof Oster-Sacken je bil od cesarja Viljema naprošen, naj dela na to, da se v Rusiji ustavi časnikarska agitacija proti nemškemu narodu in proti Nemčiji. Ako bi se ta agitacija nadaljevala, bi se utegli odnošaji med Rusijo in Nemčijo ohladiti.
Ali je navihan ta Viljem IL! Ali pa — naiven! Mari meni, da je kje kaka živa duša v političnem življenju Evrope,, ki ne bi bila na čistem, da je ravno mogotcem v Berolinu na tem, da bi se razmere med Berolinom in Petrogradom ohladile?! Viljem zbira svoje čelo v ostre gube, da bi koga ustrašil, v resnici pa se boji — on sam!! Po sestanku v Revalu se ruskim državnikom pač ne treba vznemirjati pred mračnim čelom Berolina___Časi se spreminjajo in z njimi
se je evropska konstelacija že temeljito spremenila in vzlic vojni na skrajnem Iztoku in vzlic debelemu prijateljstvu med Viljemom in turškim sultanom. Minoli so časi, ko se je svetovna politika v strahu ravnala po berolinski volji.
Če morda tudi na Dunaju neprijetno občutijo to spremembo, Slovani gotovo niso krivi na tem, saj so vedno in dovolj svarili pred politiko, ki celo Avstrijo le ponižuje v ulogo — sekundanta Berolinu!
Ogrska 5,986, Švica 3,600, Anglija G6,300, Irska 7,000, Danska 1,800, Švedska 2,649, Norveška 2,354, Rusija 22,400, Francija 49,400, Italija 31,800, Portugalska 22,000, Zjedinje-ne države 76,348. Ako upoštevamo v omenjenih državah število učiteljev, tedaj se nam pokaže kaj zanimiva slika o razmerju med ženskimi in možkimi odgojevalci. V Avstriji ima ženski spol 28 odstotkov vseh učiteljskih osob, v Švici 26, na Angleškem 71, na Irskem 53, na Danskem 28, na Švedskem 25, na Norveškem 69 (v mestih), 26 (na deželi), na Portugalskem 88, v Zjedinjenih državah 92, v Nemčiji 15.
Madjari ^sprejemajo Hrvatice pri železnici, podijo proč Hrvate.
Vsled mihisterske- odredbe je bilo te dni nameščeno sedem Hrvatie kakor blagajničark kralj, ogrskih državnih železnic.
Jubilejni spomenik.
Jubilejni cesarski spomenik postavijo v Dalmaciji na 1900 metrov visoki gori Osjen v KrivosijL
SMEŠNI CE.
Zna si pomagat.
Deček (sam pri sebi): "Jutri moram k spovedi, *a greha nimam nobenega. Vem, kaj storim." Materi vzamem kvoder, tako bodem imel greh in povrh še kvoder."
Izjava.
Oče se je pretepal s svojo ženo; v tem je naenkrat zaklicala osemletna hčerka Rozika:
"Mati, to je pač — divji zakon."
Maščevanje.
Zločinec: "Kaj, fotografirati me hočete? Nalašč ne napravim prijaznega obraza!"	f
t
Muhasta tolažba.
A: "Če pomislim, koliko me stane lovska karta, koliko zapravim pri lovu, koliko raztrgam obleke in obu-tala in koliko zamudim doma, stane Sne vsak zajec, katerega utrdim, vsaj 10 kroni"
B: "Zahvali torej Bogo, da £h tako malo ustreliš!"
POZDRAV.
Pred d o se podava v staro domovino, pozdravljava še enkrat vse prijatelje
in znance širom Amerike, posebno moja sina, oziroma brata v Dunlo, Pa. Bilo srečno!
New York, 10. kimovca, 1908.
Jakob Naglič, Fran Naglic.
Pred odhodom v staro domovino Se enkrat pozdravljava vse rojake po
širni Ameriki, posebno one v Eve-lethu, Minn., ki so naju spremili na kolodvor. Bog Vas živi I Na svidenje !
New York, 10. kimovca, 1908.
Matevž Jančar, Lovrenc Flis.
SAM H. OWENS, stanujoč na Evelethn, Minn., se priporoča za ŠERIFA za St. Louis Oe^ Minn. Sam H. Owens je kandidat republikanske stranke, dobro rojakom v Towern In Eveletku, biva v teh krajih že 26 let.
(15_8—15-9)
NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKALYINA
Dobro črno in belo vino od K it 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 eeatov galona.
Resiling 56 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 gales vina, mora sam posodo plaiati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovi ca po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popvat. Spoštovanjem
STEPHEN J AKte, Cpsekett, Oontra Oosta O*. Ost


Jugoslovanska
doe 24. januffija 1901 v državi Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, IIL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopostn * Evropi.)	- - »^fiEŽ
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNTK, L. Box 383, Rock Spring«, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Elj, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-3oe~, Pa.	«
ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenne * Glob« Street, Booth Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. 0. Box »41, Eveleth, Minm.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.	'
IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa.
IVAN N. GOSAR, HI. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chicago Street,
foliet, QL	*
Krajevna druživa naj blagovolijo pošiljati vse dopis«, pre me m be udov
b druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZ1CH, Box 424, Cly, Minn., po svojem tajniku Ln nobenem drugem.
Denarne poliljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Bo* 105, Ely, Minn., po ivojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duphkat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov aaj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožb«.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V	Ameriko. Dne 25. avgusta se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 14 Slovencev in 32 Hrvatov.
V	Kotel vrele vode je padla Antonija Pajk v VojVkem pri Logatcu in se liudo opekla. Prepeljali so jo v dež. bolnico 'v Ljubljani.	*
Utonila bi bila v Savinji hlapec Mihael Pajek in delavec KHtak, da ju niso zadnji trenutek rešili. Padla sta pri Laškem vsak na eni strani vode v Savinjo.
Nesreča. Dne 26. avgusta dopoldne i e je pri zgradbi jeza ob Grubarje-vem prekopu v Ljubljani tesar Ivan Danej iz Trzina tako usekal s sekiro v levo nogo, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnico.
"Velikomestna Ljubljana". O čednih razmerah v mestni ubožnici govori sedaj vsa Ljubljana. Trdi se. da je v mestni ubožnici toliko uši in stenic, da je že nekaj časa prebivalcem prepovedan izhod. Tako se je mestna ubožnica izpremenila vjetni-Šnico, v kteri so pa boljše sanitarne razmere.
Ogenj. Dobrniče, 22. avgusta 1908: Danes popoldne ob 4. uri je pričela goreti v Stranjah koča po domače Ulepca; rešili so živino, nekaj denarja ; koča slama in klaja je vsa zgorela in pa deklica štiri leta stara, na vozičku pred hišo. Kako se je zažgalo se ne ve.
Radi češpelj smrtno nevarna poškodba. Z Breznice se poroča: Miha Mul tj, delavec pri železnici, iz Rodin j vulgo " Verbankov" je dne 20. avgusta z nožem težko telesno poškodoval Matevža Golmajerja, posestnika iz Smokuču, ker ga je posvaril ter zahteval, na naj pusti na njegovem vrtu češplje pri miru. Ko jih je trgal Mulej, skoči proti Golmajer-ju z odprtim nožem ter ga večkrat sune v trebuh, da mu je mrena ven stopila. Takoj poklicani zdravnik je nazaj spravil mreno ter poškodovanca toliko obvezal, da so ga. poslali v bolnico. Baje bo težko okreval.
Z nožem. 25. avg. je šel po Karlov-ski cesti v Ljubljani ključavničarski mojster Jakob Valand v družbi nekega stolarskega pomočnika in njegove žen«. Prisoten železolivar Alojzij Krump, rodom iz Štorov pri Celju, se je s stolarjevo ženo hotel v šali nekoliko potrgati, kar možu ni bilo všeč. Ko se je začel tudi Valand vmešavati v prepir, je Krump potegnil nož in ga zasadil v Valanda. Poškodoval ga j« tako, da so gr morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Krampa so zaprli.
PRIMORSKE NOVICE.
Nasledki vasovanja. Neki dvajsetletni mladenič iz Dorniberga šel je vasovat pod okno svoje izvoljenke. Da hi se mogel i njo tudi kaj pomeniti, pristavi! je lestvico k njenemu,
oknu. Hišnemu gospodarju pa to ni u-rajalo; zato je fanta pregnal ter ira naznanil, da je hotel krasti, vsled čer-ar so ga pripeljali v goriške zapore. Fant, Josip Mrevlje z imenom, pa je vendar dobre volje in trdi, da mu ne more nikdo prepovedati vasovanja; le to ga peče, da nima svobode ravno sedaj, ko je toliko dela na polju. Upa. da bo kmalu stal pred sodnikom, kjer se dokaže njegova nedolžnost. Vasovanje je bilo in bo, dokler bo obstal dvospolni človeški rod — tako zatrjuje fant, komur le more.
Obesil se je v Trstu zaradi slabih 2-motnih razmer 481etni hlevni hlapec Anton Ranzaro.
V	morje je skočila v Trstu 251etna Lucija Sardoč, hoteč se utopiti. Neki mimoidoči je videl, kako se je borila z valovi, je pa skočil za njo in jo z lastno smrtno nevarnostjo rešil pri življenju.
Napad. 401etnega delavca Josipa Serotiča iz Poreča je v Trstu napadel 341etni Alojzij Novarol iz Italije z nožem. Zabodel ga je v hrbet in ga nevarno ranil. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, napadalca pa zaprli.
Mrtveca so potegnili iz morja v Trstu. Ne ve se, kdo da je. Po obleki soditi/ je delavec.
Za poškodbami je umrl v Trstu oni zidarski vajenec Ivan Oblak, ki je te dni padel z odra sedem metrov globoko.
V	morje je padel v Trstu 69 let
stari težak Andrej Fernetič in utonil.
Zastrupiti se je hotela v Trstu 20 let stara Viktorija Perjevec, a so jo rešili
Zaprli so v Gorici 311etno kuharico Marijo Trampuš iz Medvod na Kranjskem, ker je hodila okoli brez posla in ker je baje okradla svoje gospodarje v Celovcu.
Usmrčen pod vinskim sodom. Nedavno sta kočjaž Anton Peruško, 49 let star, in težak Štefan Coverlizza nakladala na molu Elisabetta v Puli 6 sodov, polnih vina. na voz. Dva moža sta stala na vozu, dočim sta gori omenjena porivala sode po legah '.ror na voz. Nesreča je hotela, da sta dala sodu od 6 hI. vina prevelik sunek, tako da ga nista mogla udržati, ko se je zvalil z vso močjo navzdoL Peruška je sod podrl na tla in ga zmastil. Njegov obraz in prsa so bila strta, vsa rebra so mu bila zlomljena. Kmalu potem je revež izdihnil. Zapustil je vdovo in 4 otročicer
ŠTAJERSKE NOVICE.
Žid pomlaja Ptujčanke. Iz Ptuja
poročajo: Sem je prišel neki žid, ki *e predstavlja kot zdravnik dr. Weiss. Objavil je, da bode Ptujeane in posebno še Ptujčanke pomladil in olepšal s pomočjo hipnotizma. Svoja olepševalna dela je izvrševal s privoljenjem župana Orniga v nemški hiši. (Deutsches Vereinshaus) v četrtek. Vstopnina je bila 1 K. Gledalcev, in večinoma gledalk, bilo je o-krog 200. Zatrjeval je, da bode posebno gospodičnam in gospem s pomočjo hipnotizma pripomogel do čudovite
lepote. Osebe, katere so se mu ponudile za poskušanje, pa so večinoma obolele. Konec tem čarodejnim poskusom naredil je okrajni zdravnik dr. Janez Mauczka, ki je dr. Weissu nadaljne eksperimente prepovedal. Dr. Weiss bil je na prepoved silno ogorčen ter je rekel, če mu ne bodo pustili izvrševati njegovih olepševalnih del na mestnih "lepoticah," bode med nežnim spolom nastala revolucija. Presneto slabo mora stati za nemčursko lepoto ptujskih gospa in gospodičen, da jim Ornig in Plach-ki morata isto pustiti sugerirati od judovskih mazačev.
HRVATSKE NOVICE.
Pijana bolniška strežaja. V bolnico usmiljenih bratov v Zagrebu sta prišla tam nastavljena bolniška strežaja Josip -Šafer in Josip Topol. Ker je prišlo med njima in vodstvom bolnice do prepira, začela sta kričati vsa divja in razbijati, da so poklicali na pomoč policijo. Prvega stražnika sta vsega oklala, ravno tako drugega in tretjega in šele ko je prišlo šest drugih stražnikov, se jim je posrečilo, ukrotiti divjaka in ju povezati.
Pretep med Italijani in Hrvati na Reki. Dne 20. avg. zvečer je v neki krčmi na Reki prepevalo šest Hrvatov hrvaške pesmi, kar jih napade kakih 30 Italijanov. V pretepu je bil nek Ttalijan težko poškodovan. Policija je posredovala in zaprla dva Hrvata. Po zaslišanju so jih zopet izpustili.
Hrvaška na interparlamentarni konferenci. Več članov lirvaško-srb-
ske koalicije pod vodstvom predsednika koalicije Tuškana in predsednika hrvaške delpgacije v Budimpešti, dr. Medakoviča, se poda na interpar-lamentarno konferenco v Berlin, da tam spravi v razgovor hrvaško vprašanje. Tudi Bjornson bo na konferenci zagovarjal hrvaške pravice.
BALKANSKE NOVICE.
Spomenik turški ustavi. Carigrad,
24. avgusta. Na trgu svobode postavijo spomenik glede na zopetno uved-bo ustave. Na spomeniku bosta tudi vklesani imeni mladoturških voditeljev Njazi in Enver bega.
Obesila se je, ker jo je bilo sram. V Vraln-ičih pri Mostarju se je obesila 161etna Dolfa Sesar, ker je kradla v vinogradu grozdje, pa jo je čuvaj zasačil in naznanil. Dekle se je balo kazni ter sram jo je bilo pred domačimi, da so jo zalotili pri tatvini.
Zahteve bolgarskega eksarhata. Sofija. 24. avgusta. Bolgarski eksarhat pripravlja novo noto na turško vlado naj &e dovoli ustanovitev bolgarske sinode. Obenem prosi eksarhat, da se ustanovi v maeedonskih pokrajinah in drinopoljskem vilajetu deset novih metropolij.
RAZNOTEROSTI.
Sporazumljenje med Poljaki inRu-
sini. Lvov, 24. avgusta. Poljski in ru-sinski voditelji so se zadnji čas zaupno posvetovali, kako premostiti na-sprotstva med Rusini in Poljaki. Položaj je zdaj sledeč: Poljska krakovska stranka, v kateri ima namestnik dr. Bobrzinski veliko vpliva, je za spravo in jo pospešuje.. Nacionalni demokrati, ki jih vodi dr. Glabinski, se še niso izjavili, a žele spravo. "Poljska ljudska stranka" še nasprotuje nekaterim točkam sprave, a upajo, da poravnajo nasprotja. Med Rusini ne pride v poštev ruska narodna stranka. Ukrajinci in rusinski radikalci pa zahtevajo enakopravnost. Dejansko je že vsa zadeva tako dozorela, da se o sprav' posvetujejo rusinske stranke 1. septembra, poljske pa začetkom septembra.
Policijski nadzornik zblazneL Zblaznel je policijski nadzornik Geza Kolossa v Budimpešti. Peljal se 'e v Kraljev dvorec, kjer je hotel govoriti z nadvojvodom Jožefom. Pozneje je zbesnil in grozil policijskim uradnikom s sabljo.
Velika nesreča na morju. Parnik "Holgefonden" se je 22. m. m. pri Skaaneviku potopil. Vtonilo je 30 potnikov.
Poneverjenja v nemških tvornicah orožja in streliva. Po nemških tvorai-cah orožja in streliva so zasledili velike tatvin©, in zaprli 20 oseb, pri katerih so našli kar oela orožna skladišča.
Bda vrana med madžarskimi politiki. Budimpešta, 24. avgusta. Podpredsednik ogrskega državnega zbora, dr. Navay, je imel nedavno v Bat-toniji shod, kjer je rekel glede narodnostnega vprašanja, da se nikogar ne sme motiti v njegovi veri in jeziku. Neanadžarske narodnosti je treba prepričati, da so tudi svobodni državljani, potem se gotovo noben ne bo boril proti ogrski državni ideji —vVoIilei 550 Ploskali, toda v Budimpešti se smejo, ker vedo, da je Navay zopet igral veliko komedijo.
Italijanske vojne priprave v Be-nadirju. Rim, 24. avgusta. V bena-dirsko pristanišče Mogadiscir je do-šla italijanska transportna ladja z mnnicijo in z nekaterimi italijanskimi častniki. Italijanski guverner postopa zelo previdno, ker hoče, doseči ipopolen uspeh z operacijami, ko bo
počasi in previdno vse pripravljeno. Med Brovo, Merco in Mogadiscirjem so uvedli tudi brezžično brzojavlja-nje. Poveljnik italijanskih čet major Di Giorgio ne misli prej prodirati, dokler niso njegove Čete popolnoma oborožene in kos nevarnemu in hitremu sovražniku. Guverner zunanjemu ministrstvu še ni predložil napadalnega načrta, a sodijo, da bodo zasedli Italijani zgolj kraje Kantoi, Merere, Gheledi, Algoi, Piti in Sinsi
«MMKMWMMM
Pozor Roiaki \
Novoiznajdeno garantirano mazilo >: plešaste in golobradce, od katerega v i tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo ! Revmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. Potne nogi 'kurje očesa, bradovice in ozeblino Van v 3 dneh popolnoma odstranim, da! je to resnica se jamfii $500. Uprašajte" se pri —
Jakob Wahcft
F*. O. Box 69
CLEV^LA>D, OHIO.
Naznanilo,
Rojakom Slovencem in Hrvatom
kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo
Josip Scharabon~a,
409 WEST MICHIGAN ST.,
DULUTH, MINN., kteri ima svoj
SALOON
i
l prav bllzo kolodvora. Vsak rojak J* I pri njemu najbolje postreien.
Spoštovanjem
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
40 West St., 60-62 Washington St
NAŠI ZASTOPNIKI,
kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za '' Glas Naroda'' in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle.
San Francisco, Cal.: Ivan Stariha.
Pueblo, Colo.: Peter Čulig.
Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman.
"Waukegan, 111.: Fran Petkovšek.
Chicago, III.: Mohor Mladič.
South Chicago, 111.: Josip Kom-pare.
La Salle, 111.: Mat. Komp.
Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shaltz.
South Range, Mich.: Ivan Barič.
Duluth, Minn.: Josip Scharabon.
Hibbing, Minn.: Ivan Povše.
Ely, Minn.: Ivan Gouže.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze.
Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič ! in Ivan Rahija.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec.
Brooklyn, N. Y.: Alojzij Čefiarek.
Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka.
West Seneca, N. Y.: Jovan Milič.
Cleveland, 0.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak.
Oregon City, Ore.: M. Justin.
Conemaugb, Pa.: Ivan Pajk.
Canonsburg, Pa.: Geo. M Shultz.
Greensburg, Pa.: Fran Kebe.
Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga.
Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja.
Forest City, Pa.: Josip Zalar.
Pittsburg, Pa.: Ignac Podvasnik.
Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik.
Willock, Pa.: Fran Šeme.
^Youngwood, Pa. i Nik. I. Grba.
"West Jordan, Utah: Anton Palčič.
Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in ' Josip Cunta.
Rock Springs, Wyo.: Maka Ker-žišnik in A. Justin.
NAŠI POTNIKI:
J. A. Pibernik in Damo Vuletič, kteri potujejo sedaj po državi Penn-sylvaniji.
Vsi naši zastopniki so z nami ie dalje časa v poslovni zvezi, vsled Sesar jih rojakom najtopleje priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda",
109 Greenwich St., New Tork, N Y.
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobre belo vino od 6U do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavlcn od $2.50 do $3 galon s posodo vred. .Manj nego lO salon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg na* rocniki dopošljejo demo1, ota^ ma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
, HARMONIKE
bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem in popravi j sun po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo za-neslj ivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorSno kdo zahteva brez nadaljnih upraSanj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O.
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALONW
Zmodernim kogljlščem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ii druge raznovrstne pijače ter uni'sk* smodke. Potniki dobe pri meni čedno
prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanon se toplo priporoča
Martin Potokar
564 So. Center Ave. Chicago, IR
iT
Rojakom potnikom na znanje!
Od Anstro-Americana proge bodejo v mesecu SEPTEMBRU odpfatli is New Torka v Trst in Reko ŠTIRJE paniki, in ricar:
! Parnik MARTHA WASHINGTON odpluje 16. septembra. Parnik EUGENIA odpluje 23. sopt. Parnik ARGENTINA odpluje 99. septembra.
Nižie oodDisana nriDoro-
£am potajoiliLiS _____
in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. žba solidna----
Postre-
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-10° Ireenwich St., Ne* York
^	^	-J
ANGLEŽ ČINA ▼ S. de 6. mesecflL
Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj.
Slovenska korssponden2na šota, P. O. Box 181, Sta. B, Clovoland, O.

Pozor Rojaki!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:-
bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reuinatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, poslediceonanije, šumenje v ošesih intokiz ušesgluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bo-L®2?* na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI l Ako ste bolni ali slabi ter V" am je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenj eni in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTOiNJ. ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov:
THE
GOLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST.,
NEW YORK N. Y.
Zdravju
najp(iDu$^»,ia£. d j&ca >e
^LBISY PIVO^

J*?**
di » «or!' i
ktero je varjeno iz najboljšega 'Tirort^inrg* ceškeg? omeia naj n;kdo ne zamudi po?kusit. ?.% :wj.jo '^nokor-st. kalco-svoje drufinev svojih prijatelj« Lr
Lel«y pivo je naibo- pr.i-'biie_ao t*r se dob* ■ -s-a jii^ gostilnah. Vse podrobnost«	v>. <Jrc ^volka^ju 6102 ■<*««' v v ( i
kteri Vam dragevolje vse poj*vn .
THE ISAAC LE1SY BREWING CONPAN!
CLEVEiJUAND, O.
I ■ ■ mjm
AVSTRO-AMERIKAN5KA ČRTA
(preje bratje CosuH@^»
-ns NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črti m mvsm m Mmi,
rosoKi
V salogi "Gltt Naroda" j« idi <"»dnina tajiju, ki obaagm M iij, a naslovom: Kaka aa imarlitd drftarljaa? Kar Ja jako potrebna in koriatna, naj Jo takoj naroČi vaak rojak. 5 centov, ktoro poAjita
SLOVENIO PUBLISHUrO OO., 40 Wast St. 60-63
Za vreMno tnjih ogia^. _ odgovora. aa upratnlftvo na uredništva
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN j
V as. spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični braojav:
AIJOB, LiATJBA, UABTHA WASHINGTON, ] J ABGENTTFA.
\ meaooili majn in junijn se bodeta zgoraj navedenemu brodovjn pri-draii]* Se 4?» drnff* nora potniška p ara tka.
Cine vožnih listkov h NEW mu 1a III, razr«ri 10
..«28.60 ..•28.«— -W9J0
TESTA........... .............................
LJTTBLJAKE..............................
HBKJ9.........................................
ZAGREBA......................................
KABLOVCA..... ...................^
1 LL RAZBKD do TROTA ali RBKJI...........................^»jmi
Parobrod "MARTHA WASHINGTON" odplnjo 16. septembra 1908 in vožnja do Trata ali B«k© je $S4.
Phdps Bros. & Co^ GAgents,



*■ -
v
Kami May; sa "Ghu Naroda" priradil L. P.
DRUGA KNJ1QA.
;PO DIVJEM KURDISTANUi
-o
"Gospod, glej, drži že drugega človeka. Pokliči psa proč od tega
knjig,
katere ae dobe v zalogi
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN. V.
MOLITVENIH.
DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Bar raga,) platno, rodeča obreza 75e., broširana 60c.
JEZUS IN MARIJA, tuuo ▼ akmo-kost $1.50, fino vezano ▼ nanje 2.00, rezano ▼ j. latno 76c.
KLJUČ NEBEŠKIH VBAT, Tesano t alonokost $1.50.
M A T J DUHOVNI ZAKLAD, šafrin, zlata obreza 90e.
NEBEŠKE ISKRICE, T*UM • olat-no 50e.
$2.00.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70«., alonokost imit. $1.50.
UČNE KNJIGE.
ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c.
AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c.
ČETRTO BERILO, 40e.	_
Dimnik: BESEDNJAK SLOVANSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90c.
EVANGELIJ, Tezan 50e.
GRUNDRISS DER SLOVENT-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. __	______
HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZ- 0B TIHIH VEČERIH, 70c. GOVORI, veliki 40c, mali 30c. OB ZORI, 70c.
KATEKIZEM mali 15c., veliki 40e. ODKRITJE AMERIKE, 40c.
NAVODILO ZA SPISOVANJE PAVLIHA, 20c. RAZNIH PISEM, nevez- 75c. !
PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e.
PRVA NEMŠKA VADNICA, 35e.
ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c.
SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežie-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00.
moža!"	J CU.*
"Tesja pač ne storim; vendar povej možu, naj bo miren in ne spregovori nobene besedice, ker ga sicer pes takoj umori."
"Pa ga vendar ne boš pustil, da bo ležal celo nož na strehi pod psom!"
"Truplo izročim tebi; toda drugi mož je moj." "In zakaj ga hočeš obdržati za sebe?"
"Če se še kdo drzne na streho, ga bo pes raztrgal. Ta mož ostane qtR(TšKA POBOŽNOST,
tukaj kot porok."	RAJSKI GLASOVI, 40c.
"In jaz zahtevam, da ga izročiš meni,' zavrne nezanum neuljudno. gKRBI ^ BUg0f	oWa 80e.,
"In jaz ga za ^be obdržim," glasi se odgovor.	fino vezano $1.75.
"Jaz sem načelnik te vasi in zapovedujem, da mi izročiš tega moza^ gRCE JBZUSOVO, vez. 60«. "Kaj mene bri-ajo tvoje zapovedi! Ali vzames truplo s seboj ali ne7 ^ ROŽNI VENEC vez $1 00 "S seboj vzamem mrtveca in drngega moža."	|	^ ^^ kao't^«k>
"Toda povem, da ne izrodim druzega moza. Da se pa prepričaš, da nisem grozovit, hočem oprostiti tatu njegovega nevarnega položaja. Vzel ga bom s seboj v našo sobo. Toda če nas skušate napasti, ga takoj umorim. ^ "Zapadli ste že vsi smrti, ker je vaš pes umoril tega moža. Ali morda pri vas ne poznate krvnega maščevanja?"
"Kaj blebetaš o krvnem maščevanju? Pes je umoril tatu. In to še ni povod, da se kriči po krvnem maščevanju."
"Zadosten povod, ker se je prelila kri, ki kriči po maščevanju." "In četudi, toda kaj tebe to briga? Sam si mi povedal, da so tatovi tujci iz druge vasi."
"Kri se je prelila v moji vasi, in sorodniki umorjenega bodo od mene zahtevali zadoščenja. Daj mi oba moža!" *' Samo mrt veea !' *
"Molči!" zakriči sedaj glasno nad menoj, dasi sva dosedaj tiho govorila. "Zapovedujem ti še enkrat. In če se ne pokoriš mojemu povelju,
tedaj te sam priučim pokorščine." "Rad bi vedel kako?"
" Lestev je pri;Jonjena ob streho. Svojim ljudem zapovem, da pridejo j na streho, in te prisilijo, da nam izročiš oba moža."
"Toda pozabil -i na glavno stvar: — spodaj v sobi so štirje možje, ki se nikogar ne bojijo, in na strehi čuva moj pes." "Tudi jaz sem na strehi i" "Toda takoj boš zginil! Glej!"
Preilno se /r.ve položaja, gra že primem čez pas in dvignem. "Go;-pod!" zatuli kot zaboden vol. i'' Spustim ga iz rok.
"Kdo bi mi branil, da te lopnem na ulico? Sedaj pojdi in povej svojim možem, kar ti slišal."
"Torej mi ne izročiš druzega moža?*' "Sedaj ne!"
"Torej obdrži tudi mrtveca. Plačati boš moral odškodnino." Nezanum stopi na lestvo, da spleza navzdol.
"Povej še svojim ljudem," kričim za njim, "da naj gredo lepo mir-; no spat in odne-ejo lestvo s seboj. Moja želja je, da imamo pred hišo mir; kdor se hiši približi, temu zapodim krogljo v glavo."	j
Nezanum je dospel do svojih ljudij in se tiho z njimi pogovarjal. Ra- j zumeti nisem mogel nobene besedice. Toda že čez pet minut prime nekdo ^ lestev, in ljudje se razidejo.
Šele sedaj pokličem psa. Takoj popusti moža, vendar ne gre daleč od . njega.
"Vstani!" zapovem Kurdu.
Kurd težavno vstane in težko zazdeha. Bil je slabotne postave in njegov glas je donel prav mladeniško, ko je zaklical: "Hode! O Bog!"
Izgovoril je samo to besedico, vendar je donelo iz nje stotine odmevov prestanega smrtnega strahu.
"Ali imaš orožje pri sebi?" ga vprašam. "Samo bodalo."
Radi varnosti stopim korak nazaj. "Položi ga na tla, in stopi dva koraka nazaj." Takoj spolne povelje, in jaz spravim njegov nož. "Pojdi z menoj."
Pes. ostane na strehi, dočim se podam jaz z jetnikom navzdol, kjer so me tovariši že težko pričakovali. Povem jim vte, kar se je dogodilo iia strehi. Anglež zelo natanko ogleduje ujetega Kurda in reče čez nekaj časa: "Master, ta adut je zelo podoben! Staremu! Yes!" "Pa res; morda je njegov sin!"
"Gotovo! Zelo gotovo! — Vprašajte ga, potuhnjenca!" Če je bil ujeti Kurd res sin vaškega načelnika, tedaj je bilo umljivo, zakaj se je slednji tako potegoval za njega; toda s tem je vaški načelnik prekršil tudi svojo go>toljubnost, ker je poslal svojega sina, da nas napade in okrade.
"Kdo si?" vprašam ujetnika. "Kurd," mi odvrne. "Iz kterega kraja?" "Iz Mije." "Lažeš!"
"Gospod, resnico govorim." "Ti si v tej vasi doma."
Le trenutek se je obotavljal z odgovorom, vendar se je s tem izdal, da sem slutil resnico.	.. v-
"Iz Mije sem," ponavlja.	A	'
P < "In kaj delaš v tej vasi tako daleč od svoje domovine?" "Prišel sem v vas kot poslanec našega načelnika." "Meni se pa zdi, da poznaš tukajšnjega vaškega načelnika bolje nego onego v Mi ji, ker si njegov sin."
Zdajci se prestraši, dasi še je po možnosti zatajeval. "Kdo ti je povedal to laž?" me vpraša.
"Mene ne nalaže nihče — niti ti niti kdo drugi. Na vse zgodaj hočem polzvedeti, kdo si ti; gorje ti, če zvem, da si me nalagal."
Mladeniča se poloti zadrega. Ni vedel, kaj bi odgovoril. "Kjfckor se obnašaš," mu rečem, "tako bomo s teboj ravnali. Če boš odkritosrčen, ti hočem v>e oprostiti, ker si še premlad, da bi mogel vsako stvar in njene
KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 50«. r"RALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB, 20c. KRVNA OSVETA, 15c. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20«. MAKSIMILIJAN L, oerar
ski, 20c. MALA PESMARICA, 30c. MALT VITEZ, 3 zvezki $2.25.
MALI VSEZNALEC, 20c. MARIJA, —Čl POLKOTA, MARJETICA, Me.
MATERINA ŽRTEV, 50c. MATI BOŽJA Z BLT 7DA, 10«. MTKLOVA 7.AT.A, 303. MTR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIC, 20c. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40e. MRTVI GOSTAC, 20c. MUČENIKI, A. Aškerc, elegantne
vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENCEK, 20c. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, ZirovniK, %
zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zrezki vsaki po 20e. NASELJENCI, 20c. NAČELNIKOV A HČI, 20c. NAS DOM. Zbirka povesti. Vsak 20e.
NEDOLŽNOST PREGAJANA IN
POVELIČANA, 20«. NEZGODA NA PALAVANU, 20c.
NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c.
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VIKA, ktera v kakovosti nadkrilja-jejo vsa druga ameriška vina.
KndeČe vino (Concord) prodaja« po 50 centov galono; belo vine (Ca tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA TI NO JE 50 GALON.
BRINJEVEO, za kterega sem in> portiral brinje iz Kranjsko, velja II steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VSO $2.50 galona. DROŽNIK $2.71 galona. — Najmanje posode za iga nje bo galone.
Naročilom js priložiti denar.
Ea obila naročila se priporoia JOHN
lidii OkU.
topple GeMiale Transatlantigoe
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA CBTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANI.
Poštni paraiki ao:]
«La Provrence** na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moč'.
'LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „
"La Lorraine" w „ ....................12,000 „ 25,000 „	"
"LaTouraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „	"
1'La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000
'"La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „	"*
* Glavna Agencija: 19 STATE ^STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parmiki ed pi njej o od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri žopolndne iz pristanišča št. 42 North Rirer, ob Morton St., N. T.
*LA LORRAINE *LA SAVOIE *LA PROVENCE *LA LORRAINE *LA TOURAINE
17. »ept. 1908 *LA SAVOIE 24. sept. 1908.*LA PROVENCE 1. okt. 1908.*LA LORRAINE 8. okt. 1908 *LA TOURAINE 15. okt. 1908 *LA SAVOIE
22. okt.	1908.
29. okt.	1908.
5. nov.	1908.
12. nov.	1908.
19. nov.	1908.
POSEBNA PLOVITVA.
Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 3. okt. v Havre. Parnik LOUISIANE odpluj dne 15. sept, v Bordeaux. Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje zap. 44. ulice.

m m m m
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. SLOVENSKA KUHARICA, Plei
weiss. $1.80. SPRETNA KUHARICA, brosiro jno 80c.
SPISOVNIK LJUBAVNIH IK
NITOVANJSKEH PISEM 31*. 'TOSOlLNI LISTI aOe. ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNTTBix^
NIH PISEM 30c. ZGODBE SV. PISMA ZA NI2JE RAZREDE LJUDSKIH SOL 30c.
POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30. PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30e. ROBINSON, broširan, 60c.
Cena imgega razreda do Havre: #55.M in viije.
mnaiuo^afi^ 'loajt K .Tji^.
;Mrn w, Kozminski, £*»neratn_ ageo t* , «
7* Ueo»v)rn St., Uhlcajco, k
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne up ravni št v o ne uredništvo.
ZABAVNE
IN RASNE KNJIGE.
DRUGE
▼ez. 90e.
20c.
ALADIN S ČAROBNO SVETILNI-
CO 10c. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI,
nevez. 70c. BELGRAJSKI BISER 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA i^OŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 35c. BURSKA VOJSKA 30c. CERKVICA NA SKA TJ, 15c. CESAR FRAN JOSIP, 30c. CESARICA ELIZABETA, 15e. CIGANOV A OSVETA, 20e. CVETINA BOROGRAJSKA, 20& CVETKE, 20a. CAS JE ZLATO, 90a. DAMA S K A MET J A MT, *L®0. DARINKA, MALA CRNOGORKA,
DETELJICA, iivljenje skih bratov,
TOiskUT,
DOMA IN NA TUJEM, Me. ] DVE CUDOPOLNI PRAVLJICL 20c.
ENO LETO MED INDIJANCI, »a ERAZEM PRED JAMSKI, 15c. ERI, 20c.
EVSTAHIJA, 15c.
posledice preudariti. Če pa ostaneš trdovraten, tedaj pa moram poklicati | PABIOLA, 60c.
zopet svojega psa."
"Ah. sospod, kaj pomaga tajiti! Da, sin sem vaškega načelnika."
"Ilaj si iskal v moji basil"
"Konje!"
*' In kako si jib hotel odvesti
" Zaprli bi vas v vašo sobo in odprli obojna vrata, in konji bi bili naši."
To odkrito priznanje ni bilo za Kurda sramotno, ker pri Kurdih velja konjska tatvina kot vsako dmgo roparsko delo, vitežki 6in.
"Kdo je mrtvec, ki leži na strehi f"
"Lastnik te hiše."
"Pametno! On je šel naprej, ker je poznal svojo hišo, kako bi se dala tatvina najbolje izpeljati. Toda zakaj si šel ravno ti za njim? Saj Je bilo vež možnih in starejših mož zdolaj."
"Žrebec, kterega ti jahaš, efendi, je bil namenjen za mojega ofceta, torej sem moral pariti, da ga nihče prej ne odpelje; kdor namreč konja prvi zagrabi za uzdo, istega last je."
"Torej tvoj oce ti je zapovedal, da nas pokradežt Tvoj oče, ki nam je
obljubil gostoljubnost."
"On ti je gostoljubnost samo obljubil, vendar vi niste naši gostje."
"Zakaj ne?" vprašam začuden.
"Ker stanujete sami v tej hiži. Kje je vsž gostitelj, ki bi vam stre-gelf Če bi zahtevali, da prebiva lastnik te bifce z vami, tedaj bi bili nafi goetj«."
GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oče itfes-
nie, 40c- '0 GODCBVSKI KATEKIZEM, 20c. OOLOBCEK IN KANARČEK, 15e. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20c. H3RLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB, 30c. IZANAMI, mala Japonka, SOe. IZDAJALCA DOKOVTKE, Me. IZGUBLJENA 9KECA, SOe. IZIDOR, potwiai ksaet, Mu IZLET V CiSHUtiD, 40a. JABWIPLr Ma
JURČIČEVI SPOD, 11 Ts*nf, wmetoo vesaae, ink nwk OAOiL KAKO JE HUMI OOBD, Ms. KAS8
BAS BOO «CBI JE
RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50.
ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5
zvezkov za 75e. SANJSKE KNJIGE, velike, 30» 8ENHIA, lie.
SITA, mala Hindostanka, Me.
SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zvezka,
po 20c. SPISJE, 15c.
SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORlSCE, 20c. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, 60c. STO PRIPOVEDK, 20e. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60c. SVETA NOC, 15c.
ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20c.
ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF, slavni admiral, Me. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20c. TISOČ IN ENA NOC, 61 zvezkov, $0^0.
TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40c.
V	DELU JE REŠITEV, Me. VENČEK PRIPOVESTI, 20e.
V	GORSKEM ZAKOTJU, 10a. VOHUN, 80s.
VBfTOMIROV PRSTAN, Me.
V	ZARJI MLADOSTI, Ms. WINNETOU, rdeči gentleman, tri
sre^i 0L00. ■LATA TAB, Me § 2JLATOBOG, |H 2MAJ IZ B08NE, «0e. Z OGNJEM IN MEČEM, ŽALOST IN VESELJE, 46c.
ZEMLJE VXDL
ZEMLJEVID AVSTBO - OGRSKE
Teliki 25«., mali 10e. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, Bali 10e. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DEBAT, Me.
EA&OLKDNIGE.
Ako hoceft dobro postrežbo
z mesom in groceri}o,
tako se obrni na
Martin Geršiča, p
301-303 E. Northern Ave.. Pueblo, Colo
Tadi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso. namreč:
klobase, rebra, jezike šunke itd.
Govorim v vseh slovanstab
- .- - ^t;
Bratom Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj po zelo nizki ceni dobra, stara, naravna : vina. Imam bela in rudeča vina po 40c. galona s posodo vred. Pri manjših j naročilih kot 50 galon računam za posodo ir"2. Z naročilom naj =-e pošlje polovica zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina.
Za vsebino tujih oftaaor al Torno as vpraTnifttre a
»■v

»"Hip
Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon tri "Triglavu",
572 Blue Island Ave., Chicago, III.
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Chicago, IU. a R. R. No. 7,
nffln...jiaii^Hmi.........................rtin. ..rtii.i i^-iin
Za obila naročila se priporoča posestnik vinogradov
Frank Stefanich,
Box 81,
FRESNO, CAL.
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
(KNAFLOVE ULICE
Ustanovljena leta 1820.
9)
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem L 1907. blizo 68 milijon« kron.
Rezervni zakladi znašajo 9,373.077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom zadnjega računskega sklepa okoli 82 OOO.OOO kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve................ 37,814.374 K
Posojila občinam in korpo-
racijam................. 2.048.214 "
Menice .................. 676.000 "
. Vrednostni papii ji........ 30,028.626 "
Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin.................. 2,925,746 "
Čisti mpravni dobiček — razen vsot, ki
sa p rid ene j o rezervnem zakladom _j«
odmenjen dobrodelnim in občekoristnim zavodom, dniltrom in podjeljom na Kruyikem. Kranjska hranilnica daro-vala_ je za take namene do sodaj blizo »edem milijonov kron.
Denarns>poiiljatve iz Zjed. držav in Canada posreduje tvrdka:
" FRANK SAKSER CO., 8ffillWL
4