RIMSKA STATUETA IZ DVORIŠČA SAZU V LJUBLJANI IVAN PUS M estni muzej, Ljubljana Skrom nem u štev ilu v L jubljani n ajd en e antične bronaste p lastike m o­ remo dodati še figurico boga dom ačega ognjišča — la ra — ali boga sonca Heliosa (Sol), k i smo jo našli p ri odkriv an ju grobov k u ltu re žarn ih grobišč leta 1964 na dvorišču Slovenske akadem ije znanosti in um etnosti v L jub­ ljani (SAZU). Figurica, k a te re celotna višina znaša 7,5 cm, brez nastavkov za p ritrd i­ tev na podstavek p a 6,7 cm, je ležala v prem etan ih plasteh v globini 1,50 m pod površino, skupaj z večjim številom frag m en tiran ih b ro n astih predm e­ tov, ki p ripadajo k u ltu ri žarnih grobišč in p rav gotovo pred stav ljajo inven­ ta r uničenih prazgodovinskih žganih grobov, ki jih je na tem prostoru veli­ ko; uničeni so pa bili verjetno p rav od antičnih vkopavanj in planiranj. L jubljana, dvorišče SAZU, S tatu eta boga Heliosa (Sol) P odročje dvorišča SAZU je bilo zelo izpostavljeno v poznem srednjem veku, k er je predstavljalo koristen pro sto r za gradnjo objektov. Zato je bil ves prostor v ečk rat prekopan za tem elje zgradb in za gosti p replet kanali­ zacije in ni čudno, da smo našli m ed seboj pomešano k u ltu rn o gradivo vse od k u ltu re žarn ih grobišč pa do najnovejšega. P oudariti pa m oramo, da fi­ gurica ni edini najdeni antični p red m et na prostoru, izkopanem leta 1964. V p rem etanih plasteh smo nam reč našli veliko antičnega keram ičnega in kovinskega k u ltu rn eg a gradiva. Poleg tega smo ugotovili tu d i dele zidov antične stavbe, ki je stala približno 50 m izven obzidja antične Emone. G ra­ divo najdeno n a dvorišču SAZU le ta 1964 in 1965 še n i objavljeno, razen nekaj latenoidnih predm etov.1 G lava naše figurice je razm erom a dobro izdelana. N a njej se v obliki venca ozirom a diadem a razteza od desne na levo stran glave pet žarkov, ki so o rn am en tiran i z vrezi v obliki sm rekove vejice, njihovi spodnji robovi pa so na glavi zavihani, naprej. N a dolgem, nekoliko koničnem obrazu vidi­ mo oči, ki so plastično izdelane, nos je razm erom a dolg in koničast, usta naznačena z vodoravnim vrezom , b ra d a ozka in nekoliko naprej potegnje­ na. Z atilje ozirom a zadnji del glave je polkroglast, pod n jim pa navpična zareza, ki p red stav lja združitev obeh koncev venca žarkov. Telo kot obraz sta m ladeniška in nežna, v itkih in fin ih linij, k a r se vidi k lju b močni divji patin i na prsih, nogah te r delom a n a rokah in zatilju. M ladeničeva desna roka je v kom olcu upognjena in iztegnjena naprej. D lan je norm alno veli­ ka, p rsti pa so naznačeni z vrezi, nesorazm erno veliki palec pa je navpično dvignjen. L eva roka je postavljena v bok tako, da so z v rezi naznačeni prsti obrnjeni n ap rej, palec pa se p rileg a v bok in je obrnjen nazaj. V itki tru p s poudarjenim trebuhom in boki p re h a ja prek naznačenega, vendar deloma ohranjenega, spolovila v vitki nogi, k aterih desna je v kolenu rahlo upog­ njena, p rsti n a stopalih pa so naznačeni z vrezi. Leva noga je navpično postavljena in je ravna, prsti pa so tu d i naznačeni z vrezi. Stopali obeh nog sta povezani z močnim podaljškom v obliki črke V, k i je na spodnjem delu nekoliko zravnan in močno stan jšan te r je bil gotovo potreben za p ri­ trd itev figurice n a podstavek. T akih fig u ric iz L jubljane doslej ne poznamo. Podobno, tj. s skoraj enakim vencem žarkov na glavi sicer h ran i N arodni m uzej v Ljubljani.* v en d ar se v vsem drugem močno razlikuje od naše, saj ta predstavlja H erakla z n jem u značilnim i p redm eti: levjo kožo v levici in, domnevajo, kijem v odlom ljeni desnici. V elikost figurice iz N arodnega m uzeja, postava, petokraki venec žarkov n a glavi in izdelava pa popolnom a ustrezajo našem u kipcu. T ri podobne m ladeniške fig u re ozirom a dve poprsji in eno masko h ran i N arodni m uzej v Z agrebu,1 * 3 vse tr i pa naj bi pred stav ljale boga sonca Heliosa. Dve od teh, in sicer eno poprsje in m aska im ata v vencu na glavi po d ev et žarkov, zadnji p rim er poprsja pa im a tako kot naš na glavi venec s petim i žarki. Oblike glav in njihov m ladeniški izraz na licu 1 I. Puš, AV 17, 1966 (1967) 413—413; F. Leben, AV 19, 1968, 303 ss. * R. Ložar, Poročila arheološkega oddelka Narodnega m uzeja v Ljubljani za leta 1931—1933. GMDS 14, 1933, 49, pod. 37. 3 V. B runšm id, A ntikni figuralni bronsani predm eti u hrvatskom narodnom m uzeju u Zagrebu. Vjesnik Hrv. arh. druš. 13, 1913-14 (1914) 211 in 212. so močno podobni oblikam našega kipca, je pa razlika v obliki venca žarkov na glavi; n aš p rim er im a nam reč k ra tk e trik o tn e žarke z ornam en­ tom, žarki zagrebških figuric pa im ajo bolj ali m anj okrogel presek z daljšimi kraki, p re d vsem v enem prim eru. Celo vrsto podobnih statu et najdem o v Reinachovem delu,4 ki se v posameznostih m očno razlikujejo od našega prim era. Ti so n am reč vsi, vsaj deloma oblečeni in im ajo v rokah določene predm ete, naša fig u ra pa je brez obleke in p razn ih rok. O bstojijo tu d i razlike v vencu žarkov na glavi tako v številu k o t tu d i v obliki krakov, v en d ar to ni bistvenega pomena. Nekaj statuet, k i jih obravnava S. R einach, pripada larom 5 * z njim značil­ nimi predm eti v rokah, druge pa, ki so močno podobne prvi, pa bogu sonca Heliosu.8 K lju b nekaterim razlikam v obliki venca žarkov na glavi poznanih figur H eliosa m orem o z gotovostjo tudi našo figurico pripisati istemu božanstvu. Figurica je u lita v enem kosu in dokaj preprosto izdelana. Na njej m anjka finih in d e tajln ih obdelav tako obraza kot tu d i d rugih delov telesa, kar nam u trju je prepričanje, da je kipec n astal nekje n a najd išču bližnjem področju in da je, po predlogi seveda, delo dom ačega m ojstra. Časovni n astan ek naše statuete je težko določiti, k er je n ajd en a v se­ kundarnem položaju in celo m ed predm eti, ki pripadajo popolnom a d ru ­ gemu, mnogo starejšem u k u lturnem u obdobju. Če vzam em o v poštev an­ tično gradivo, n ajd en o na področju SAZU, m orem o samo n a podlagi tega ugotoviti, da je n aša figurica n astala v 2. polovici prvega ali 1. polovici drugega sto letja n. š. D atacija naj velja le začasno, k er nam lahko podrobna obdelava antičnega ku ltu rn eg a gradiva prinese nove m om ente za natanč­ nejšo časovno opredelitev naše statuete. RÉSUMÉ La statuette romaine de la cour de l’Académie Slovène des Sciences et des Arts La cour de l’A cadém ie Slovène des Sciences et des A rts à L jubljana, qui est connue comme un e riche nécropole de la culture des nécropoles à urnes, nous a donné à côté des m atériaux préhistoriques aussi de riches m atériaux céram iques et m étalliques antiques. Pour sa rareté en Slovénie est im portante la statuette du dieu soleil Hélios, que nous avons trouvée dans les couches rem uées parm i les objets de bronze qui représentent pour ainsi dire tous, à l’exception de notre statuette, l’inventaire des tombes d’incinération détruites de la culture des nécro­ poles à urnes. La fabrication sim ple de la figure juvénile nous persuade qu’il s’agit de l’oeuvre d’un m aître du pays. Nous connaissons aussi à L jubljana une statuette avec une couronne de cinq rayons sur la tête, m ais celle-ci représente Héraclès. Trois statuettes de jeunes gens analogues, au plutôt deux bustes et u n masque, se tro u v en t au Musée 4 S. Reinach, R epertoire de la statu aire grecque et rom aine. P aris (1913). 5 l.c. II/2, 501 si. 3: 56 in 502 si. 6: 7. • 1 . c. II/l, 110 si. 4, 5, 6; 111, si. 1, 2, 3, 4, 5; IV, 60 si. 3, 4; 61, si. 2, 3, 4, 5. National de Zagreb. Nous trouvons beaucoup de statuettes pareilles ou du genre dans l’oeuvre de Reinach R épertoire de la statuaire grecque et romaine. D’après les m atériaux céram iques et m étalliques antiques de la cour de l’Académie Slovène des Sciences et des A rts, nous concluons que notre statuette a été faite dans la seconde moitié du 1er siècle ou la prem ière moitié du 2e siècle après notre ère.