Dolenjske Novice izhajajo vsak iielek ; ako : : je ta ilaa praiïink, dau poprej. : : Cena jirri je za cclo leto (od aprila tio a}iri]n) K, Ka pol leta 1'.>D K. Narot-iiiiia za Nenidjo, Bosno in linig-o cvro[)sko države znaša îi-'iO K, za Aiiioriko 4'r>y K. List in Ofïliisi se pliutiijejo iiaprfij. Vse dopise, iiaroiiiiiio iii ozimiiila sprejema tiskarna J. Krajec uasl. SloiiBiici!„SloUBnsli0StrflŽD"5ashiiíB!SloiiBnhB! Vsi, ki ljubimo svoj i'o00 doljil.kov v vredriosti po 5 K. Srečka samo 1 K ! ^^^ Žrebanje se vrši že 31. maja 1915. Srečka samo 1K ! Segajte takoj po teli srečkab! Dokažite vsi, da v nas še ni zamrla narodna zavest i» človekoljubnost! — Srečke prodajajo razne trafike in trgovci, naročajo se pa tudi v pisarni „Slovenske Straže" v Ljubljani. Dobitlii SO sledeči: p. n« naročnikom vljudno naznanjamo, da smo danes priložili položnice, polom kojili se naj blagovoli vsa zaostala in nova naročnina poslali. Ako pa dobi slučajno kdo jioložnico v loko, ki je žciiaroenino ])omvnal, naj dobi novega naročnika in istenni i/,roČi položnico. Ker se mora Ust itak boriti velikimi gospodarskimi ležkoSa-Uii, pozivamo ponovno najočiííke, da čim prej poravnajo zaostalo ill vpošljejo obenem novo narofnino in ])ridobivajo nove naročnike! Upravništvo. Przemysl padel. že par dni so ktožile tned ljudstvom tajinstvene govoi'ice. da je naša ti'iliijava Przemysl pred padcem. Tudi iz ui-adnega poročila zadnjih dni je bilo čitati med vrsticami, kaj se pričakuje. Diie '22. t. tii. je konečiio nradno jioročilo krožeče govorice potrdilo. I'rzcm3^sl naš [wiios je padel. Řřiri ill pol mesea je prvovrstna ti'dnjava vztrajala in kljubovala I'liski velikanski premoť.i, ki se je trdnjave kakor železen obroč krog in krog oklepala, tako, da ]ii mogel nikdo noter in ven. Ko so sc namreč naše artnade ]>o bitki p]'i ti]'odeku umaknilo pioti zabodu in jngozaliodit, je obkolila trdnjavo armada bivšega bolgarskega generala Diniitrijeva. Ta so je odločil, da vzame Trzemysl s splošnim naskokom; napad se je pa ponesrečil in je stal okoli 70.000 mož. Dne 10. oktobra ii)i4 so se Uusi umaknili za reko San — trdnjava jc bila tedaj zopet prosta, a žalibog ic kratek čas. Ko so se pa morale ntnakniii pred ntsko premočjo armadi generala Dankla in Hindenburga, tudi našemu južneom krilu blizu Pi'zeiuysla ni diuzega kazalo. S tem iimikanjem sc je liusotn zopet omogočilo kmalu po 12. novembru trdnjavo obkoliti s silo, močno — »koli loO.OOO mož — med t(;m, k« j« ti-dnjavska jiosadka štela okoli 40.000 mož. K'ljub tri- do štli lki-atni jiremoči Rusi niso več upali podvzeti sptoŠen napad na trdnjavo, ampak so se bolj omejevali na strogo obkoliKiv Icot tako iii le na manjše boje, koje je veOÎJioma brabra ti'dnjavska posadka sama -■^svojimi iz])adi izzvala. Ko bi bila trdnjave odvisna od osebne lirabrosti trdnjavske i)osadke, bi Unsi še lahko (lolj;'o Čakali na padec, če bi ga s[)lob doiakali. Kar jia ni moglo sovražno oj'ožje in številtia premoč, je zmogla ilruga sila — lakota, katero je še bolj pospešilo preliivalstvo, ki je zbežalo Jired Rusi v ti'dnjavo, in okoli 20.000 ruskih ujetnikov. Sredi tega mesca je trdnjavski poveljnik opozoril vrhovno vodstvo, da ima trdnjava brane le še za par duij. Kljub impredovanju v karpatskih iirelazili in Bukovini ni bilo več misliti na to, da bi pia-vočasno pi'iSla naša armada do ri'zemyshi. Dne J'J. t. m. so trdtijavske izi)adalne Čete na vse zgodaj preko črte trdnjavskih pasov prodrle, a so se morale po sedennirnem boju ))red rusko premočj{) umakniti nazaj T trdnjavo. Hrane je bilo le še za tin dni ; Itoveijnik Kusjnanek je dobil torej ukaz po treli dneh razstreliti vse utrdijc in vojni matei'ijal in na to še-Ie trdnjavo Rusom prepustiti. Kakoi* poroča trdnjavski letalec, se mu je tudi posrečilo vse mučiti, tako, da so Rusi dobili 22. t. m. le kup trdnjavskih razvalin. Posadko hrabre trdnjave so seveda gotovo Rusi odi)eljali v vojno ujetništvo. Težko jc človeku, da smo izgubili fo postojatiko, na katero smo bili tako ponosni; človeku se zdi, kakor, da bi mu bili pokopali enega najboljših ]irijateljev. Hevoda je Skoda trdnjave in moštva, škoda tuili ovire, ki je vezala pi'eeej ruskih sil na-se, ki bodo sedaj pi'oste. nenadomestljiva in nepopi'avljiva pa tudi izguba seveda ne bo. Naše vrhovno poveljstvo t,a padec ne gleda le iz idejaliiega stališča, ampak v prvi vrsti iz praktičnega; vedelo je že veliko naprej, da je.tnliijava izgubljena in tudi z novim položajem davno že ra-cunila. Naše armade niso bile presenečene, nasprotno so že davno razvrstile svoje Čete tako, da bodo tudi v novem položaju rusko povodenj pretnagali. V Prze-my.slu je odločevala lakota — zunaj trdnjave bo ])a govorilo, kakor doslej ne-^''lomljivo orožje naših hrabrih vojakov. Gospodarstvo. Ne prodajajte delavne živine! Lov z a p ra z n i m d o b i čko m ! Tako in nič di'ugače moramo imenovati kupčijo, ki se jc razvila v zadnjem času po naših krajih pi'i živini. A'sak bi I'ad prodajal za visoko ceno, tega jia ne pomisli, da bo moral plačati še višjo eeno, če bo hotel kaj kupiti. Pred vsakim semnjem hodijo prekupei že par dni poprej oki'og, stikajo po vaseh in hlevili in kupujejo živino, da jo potem na semnju ali pa že prej zojiet prodado z dobičkom. Tako se živina preganja iz rok v roke in vsakih rok se mora prijeti nekoliko dobička. Nekateri prekupci spravijo v jiar dneli po 100 K dobička iji več skupaj. Taka kupčija ni zdrava iii se bo pri kmetu ntašfevala! Naša kmetija izgublja na ta način čim dalje bolj potrebno delavno živiiio. Kar ni vzela vojska, to daje kmet iz gole in v tem slučaju p r a z n e do-bičkarijc stran. Kaj ni to Skoda? Kako bomo pa obdelovali zemljo, če ne bo dobre delavne živine pri hiŠi? Naj bi naši gospodaiji vendar nuilo ])omisiili, da je sedanja cena slepil na in da se brez dobre delavne živine ne da izhajati na kmeliji! R. Nesreče pri naši živini. Vsako leto se prijjcti pri nas veČ nesreč pri živini in sicer raznih nesreč. Tukaj ])ogine krava za težkim porodom, tam pogine vol za neprebavnostjo želodca itd Take nesreče so hud udarec za malega posestnika. Ijetošnjo zimo se je pripetilo v novomeški okolici zopet vet takih nesreč. Nekemu posestniku sta n, pr. za neprebavnostjo poginili kar dve živali, en vol in ena krava. /žalostno je, da se naši gosjiodaiji zatekajo po potrebno iiomoč še le v zadnji ui'i, inimi'eČ potem, ko so doma poskusili že vsa mogoča sredstva in ko je vsaka [lomoč prejjozna. Ponovni taki slučaji bi morali naše gospodarje vendar že prepričati, da so taki slučaji bolezni silno nevarni in da je treba takoj dobre živino-zilravniške pomoči. /ilalostno je pa tudi to, da smo raznim takim slučajem nesreč sami krivi. Oj)o-zarjam za danes na nesreče, ki so se pripetile pri nas že zaradi ne)) reb a v nos t i želodca in ki so zalitevale že nešteto žrtev. Take nesreče so izključene v hlevih, kjer se živino skrbno krmi. V nasprotnih slučajih se pa lade pokažejo in je le irdni naravi imše živine pripisati, ako se taki slučaji še bolj ])ogosto ne dogajajo. Če se živini želodec zajjre, tako da ne more prebavljati použité krme, jiotem jo krivda le v slabi krmi ali pa v napačnem krmljenju. Čudno je to, da se od prizadetih gospodarjev noče nobeden tega zavedati. Xobeden nače vedeti, da bi bil sam kaj zagr(!Šil ! In vendar je tako! Če sc pokaže pri živini neprebavnost, v takem slučaju se zapre tretji želoilec ali [ii'a-vilno povedano tretji pj'edal želodca, tako imenovani „devetogiib", to je tisti del želodca, ki i[ua znoti'aj številne gube, ki delijo želodec kakor lanke jiregraje v ozke predalčke. Med temi gubami obtiči krma, tako ila ne more nain'ej ne nazaj. Vse prebavljenje se ustavi in če ni mogoče tako obležane krme, ki se nazadnje seveda strdi in zaiieče, naprej spraviti, nam mora žival poginiti, .Vko obleži krnm v „devetogubu", je temu kriva le krnm ali pa neredno krndjenjc. To se vidi tudi iz zgoi'aj navedenega slu- čaja, ko sta poginili dve živali, ena za drugo za neprebavnostjo želodca. Da se pred fako nesrečo jio možnosti vai'u-jemo, priporočam našim živiiiorejcem sledeče: 1. Ne pokladajmo krme, ki je praš n a, b I a t n a, predno je ne iztepemo ; s take krme mora prah dol. Sploh je prav, če se taka krnm mešaz(h'Ugo in zdravo krmo. 2. Pokladati ne smemo krme, ki je im en ali drug način p okvarjen a. Pred težko prebavno krmo se moramo sploh varovati. Tako krmo je mešati z drugo lažje prebavno in boljšo krmo in pomagati si je v enem in drugem slitČaju tudi s soljenjem krme. 3. Prekratka rezanica vpliva ravno tako slabo kakor celo koruzno liČkanje. 4. Ne preoblaga j m o želodca! Preobilno krmljenje je napačno. Če se želodec preveč nabaše, vidiva tako natlačena krma slabo na poznejšo preimvo in na ves užitek, /živina naj dobiva toliko, kolikor treba, da se nasiti. Nič več in nič manj ! 5. Potrebno krmo je redno pokladati, to se pravi, točno ob določenem času. Če je žival gladna, ker je predolgo čakala na krtno, sc tudi lahko pojavi neprebavnost, če se žival pozneje preveč nasiti, (i. Ne tiščimo živine in-eveč v hlevih, tudi po zimi ne. iiival, ki zmeraj v hlevu stoji in pride premalo ven, se mora nagibati k težji pi'ebavnosti. Vsi ti slučaji lahko povzroče neprebavnost, zlasti takrat, če nasto])ajo skupno, če manjka namreč živini dohre krme in dobre strežbe, Rodimo tedaj pi'evidni in ne nakopavajmo si takih nesreč sami! Čc se pa slučajno jiripete, skrijimo takoj za pravo ]tonioč! Rohi'inan. Škropljenje in žveplanje vinogradov. Ker se Še vedno sliši tarnanje vinogradnikov, da nimajo dovolj poti'ebne galice, tako da iie bodo mogli Škropiti svojih vinogradov, sporočam sledeče: Uazjneroma je dežela Kranjska z galico v Avstriji najbolje preskrbljena in vsak, kdor se je zato brigal, je od kmetijske družbe dobil vsaj toliko galitie, kolikor jo ]'abi za najhujšo silo. Dalje jo kmetijska družba i)reski'bela perociil, ki mii mnogi, ker je nekaj novega, še iuî zaupajo, pa gotovo po krivici, kajti najboljši avstrijski strokovnjaki so prepričani o njegovem popolnem učinku. Konečno luun ostane še eno, pri nas (tudi od itodpisa-nega) že izkušeno sredstvo, Tenax {beri tenaks). Tenaks je modrikast prašek, ki obst{)ji iz zmlete galice, sode in žveple-nokisle gline. Zadnja je primešana zaraditega, da galica na listu bolj drži, soda pa namesto apini. Raba tenaksa je zelo i>riprosta. Za 1001 vode se odtehta .1 in ena polovica kg do 2 kg tega praška, se vrže v vodo in se ž njo dobro premeša. Pi'aSi:k se hitro raztopi in škropilna zmes je pri-l)ravljena. Pri|U-avlja se jo toraj jako hitio, sproti, Če je treba lahko za vsako škropilnico poseliej. V tem slučaju se vzatue za vsako škiHipilnico 15 do ::!() g ( 2 deke) tenaksa. Tenaks se dobiva v vrečah po 5, 2'} in 00 kg, V vrečah po 2.") in 50 kg stane sedaj na Dunaju IHOK za 100 kg. Vožnjina ne stane veliko, ker je za iio-lovico znižana. „Tena.\" se dobiva pri tvrdki; Dr. G. Heiuer § Co, chcmisclies Laboratoriiim, Wieii If., Mollardgasse 69. Priiioi'očani tistim vinogradi)ikoni, ki Še iiiiiiajo ali no dobe potrebno galico ali perocid, da se t a k o j preskrbijo s tenaksoin, kajti tudi tega sredstva bo k malo z Ml a II j kalo, Svetujem Uidi trgovcem ua deželi, da si nabavijo tenaks, ker botlo s tem zlasti manjšim vinogradnikom, ki so navajeni kupovati galico po kilogramili v prodajaliialt zelo vstregli. Dalje opozarjam vinogradnike, da oddaja c, kr. kmetijska družba v Ljubljani jako fino, bolonijsko žveplo, l'reskrbite si tedaj tudi tega. Kakor galico (perocid, tenaks) in žveplo, tako si pa je treba nabaviti tudi škropilnice in žvejilalnike že sedaj, ker se jilt pozneje ne bo dobilo. Opozarjam na to vinogradnike še posebej. JCot tiajboljse izkušene škropilnice „Avstrija" stanejo sedaj po znižani, tvoniiški ceni z zahojčkom vred na Dunaj ti 35 K G6 h, žveplalniki, ročni K)K 2()Ii, nalirbtni od 2(>K i)()b do 31 K 70 it. Kdor želi teh strojev kaj naroíiíi, zglasi naj se takoj I>ri pod])isaneni. B. Skalický, C. kr. vinarski nadzornik v Rudolfoveni. Gospodarske drobtine. Paša v državnih gozdih. Uradno so poroia: roljedelsko ministrstvo je zato naroěilo vsetu gozdarskim ravnateljstvom, kakor tudi ravnateljstvu grškega pravoslavnega verskega zaklada, naj se I. I9Í5 dovoli paša na vseh primernih pašnikih gozdov, ki so last države ali gozdnih zakladov, v kolikor bi paša bistveno nc škodovala gozdarstvu. izdelovanje kruiia pri zasebniii gospodinjstvih. Trgovsko ministrstvo je dne fiO. januarja t. 1. prepovedalo, da se za izdelavo krnha ne sme uporabljati samo čista pšenična ali ržena moka, ampak se mora isti pridjati ječmenova, koruzna, ovscJia in riževa moka ali krompirjevo testo. Pšenične ali ržene moke se sme vzeti le saitio polovica. Če se n. pr. vzame 10 kg moke za eno peko, se sme vzeti satno 5 kg čiste pšenične ali ržene moke. Ostalo mora biti mešano z ječmenovo, koruzno ali kako drugo tnoko. Sladkorja se stne pridjati k 10 kg moke samo polovico kilograma. Te odredbe ne veljajo samo za pekc-obrtnike, atiipak tudi za domača gospodinjstva. Gospotlinje se naj po tem uradnem navodilu ravnajo, da ne bodo imele iiozneje kakih neprilik. Vladna odredba namreč jiravi, da imajo oblasti (samo oblasti !) pravico, nadzirati tudi peko krulia v domačili gospodinjstvih. Izdelava kruiia iz čiste koruzne, ječmenove ali ovsene moke je seveda dovoljena. Tuňáka vojska. streljanje na Dardanele. „Kiilnisclie Volkszeitung" poroča iz Aten: Turki s strelivom zelo varčujejo, Francoze in Angleže pa velja streljanje na Dardanele že vsaj 150 milijonov frankov. Nadaljne izgube Francozov in Angležev pri Dardanelaii. Pokg francosko okloti-nice „liouvet" se je potopila tudi neka torpedovka. Poškodovana je bila tudi neka angleška oklopnica tako, da ni bila' veČ sposobna za boj ; poškodovana je bila poleg te še ena oklopnica tako, da se jo morala umakniti. Francoska oklopnica „Bouvet" potopljena v Dardanelah. (ilavni stan poroča i i), marca: Ob današnjem obstreljevanju Dardanel se je jiotopila radi ognja turških baterij francoska oklopnica „liouvet" ob vbodu v Dardanele. „liouvet" je bil po turških topovih iz velike daljave večkrat zadet. Topovi križark so takoj utihnili, ker je najbrže izbruhnil v notranjosti ladje požaj', ki so ga morali mornarji gasiti. Kmalu nato se je'čula eksplozija; „Bouvet" je izginil v valovih. Mornarje so najbrže rešile druge oklopiiiee. Dve angleški bojni ladji potopljeni. Tudi dve angleški oklojiiiici, ena tipa „Irresistible" in druga „Afrika", ki sta bili že iirej poškodovani, sta se 19. marca ponoči vsled ognja turških baterij potopili. Angleži in Francozi izkrcali čete na otoku Lemnos. AngleŠko-francosko brodovje je na otoku Lemnos izkrcalo 2000 mož in odstavilo grške oblasti, ki so na otoku brez moči. Na otoku so zavezniki napravili postajo za premog in delavnico /,a jiopravljanje ladij. Grčija baje pnpravlja protest. Angleško in francosko uradno poročilo o potopljenih ladjah. Angleška Ad-miraliteta poroča, da so se britski bojni ladji „li'csistible" in „Ocean" kakor tudi fraitcoska bojna ladja „liouvet" vsled min v Dardanelah potopile. Izgube na moštvu na angleški strani niso težke, vendar je skoro vsa posadka ladje „Tioiivet" utonila. F'rancoska bojna ladja „(-laulois" je morala vsled poškodb, ki jih jej je in'izadel sovražni ogenj, zaiasno zapustiti bojno črto. Kako se kupuje krompir v Beroliuu. „Berliner Tageblatt" priohčtije sledečo zanimivo sličico: Ura je osem zjntraj. Na Wilmers-dorfskem trgu. Kopica žensk čaka s košaricami, torbami celo z vozički. Nekatere imajo v rokah popolnoma primitivne vrečice iz močnega papiija. Pridrdra voz s krompirjem. V dokaz, da je to „vojni ki'ompir", stoji poleg voza stražnik. A'oznik Ili niti stopil z voza in je dejal stražniku: — Prodajam 10 funtov le za 45! Množica žensk niti ne črhne, zato jja varuh posla ve odločno reče: — Po 4T) jitenigov ne gre! .le odlok! Toda nato se začne pripominjati, da je bila najvišja cena določena celo na (iO pfeiiigov. Stražnik, čigar žena se moi'da tudi preriva med množico žensk, je pa vesten in hitro telefonično vpraša wilmer-dorfski magistrat. Z magistrata telel'onii'ajo: — 40 pfenigov jc maksimalna ccna za 1(J funtov krompirja in basta! Trgovec ni niti zlezel z voza in jc dejal : — Dobro, pa grem! Toda sedaj ta hrup. Slišijo se kriki. Vse ženske so že videle v duhu polne košarice, torbe, vozičke in vrečice in sedaj jim hoče prodajalec uiti izpred nosa. Voz se odpelje. Protestirajoče ženske pa hajd za njim. (-ineča, zmešnjava kakor bi sc bile razvezale vse vreče in bi se bil ves kroiiijiir razsul po ulici. Stražnik teče za njimi. Voz gre proti mestni hiši. Žiuiske za njim. Alt je morda voznik nalašč zapeljal pred mestno hišo? In tako vidimo majhno nedolžno demonstracijo pred rileČo wil-mersdorfsko mestno hišo.--- Druga slika. Popoldne ob petih na magdeburském trgu pred glavno tržnico. Že od dveh dalje se zbirajo ženske. Ob vhodu stoji stražnik. Ženske se postavljajo v vrste, v vsaki vrsti jih je iio pet. Po iiretekii ene ure je treba drugega stražnika. Vrsta žensk je že tako dolga, da se stikajo že za voglom. Čez eno uro je treba zopet Se enega stražnika. Pred 5. uro je ogromna tržnica vsa obkoljena ])o čakajočih ženskah. V nekaterih vrstah jih je po sedem, osem in devet, Do 2000 ljudi je tu. Ko odbije ura pet, pride voz, do Vlita naložen s krompirjem. Ženske ga pozdravljajo z veselimi klici. Tokrat ni privatni trgovcc. To je voz tiicsta licrolina. Tokrat prodaja magistrat. V .sku]jinah — stražniki natančno odštejejo jio 25 do 30 oseb — spuščajo stražniki ženske v tržnico. Takrat je skrb za vsakdanji kronipti- res odlegla. Loterijske številke. Gradec, 17. uiarca 45 41 72 53 4 Trst, 24. marca li) 4b 69 29 39 Vojska z Rusi. Nemci zopet ujeli 1900 Rusov. Veliki glavni stan IS. marca: Zahodno od Szkwe so Xetiici njeli i)00, vzhodno od Szkwe j)a lOUO Rusov in zaplenili 4 strojne ])Uške. Odbiti ruski napadi pri Baligrodu in Užoku. — Težke ruske izgube. Z Dunaja se poroča 19. Jiiarca: Ruski ponočni napad na višine jugozahodno od Baligroda smo po kratkem boju odbili. Močnejše sovražne sile so napadle dopoldne naše postojanke severno od prelaza Užok. Kakor dne 14. t. m. tako so bili tudi včeraj s težkimi izgubami odbiti. Na bojni fronti v jugovzhodni Galiciji so se dopoldne srdito bojevali. Številni napadi, ki jih je sovražnik zopet naperil jtroti sredini in levemu krilu postojanke, so se vseskozi ponesrečili ob trdnem in vztrajnem zadržanju naših čet. Sovražnik je imel zelo težke izgube. Bojišče je pokrito z mrtvimi. Pet častnikov in 500 mož smo ]'azorožili in ujeli. Obstreljevanje Osovjeca. Listi poročajo iz Petrograda, da se obstreljevanje Osovjeca nadaljuje. Nemcem sc je posrečilo, da so razvrstili več baterij blizu trdnjave. Tudi pri Prasznyszu itemska artiljerija živahno deluje. Očividno pripravljajo večjo ofenzivo trdnjavske čete. Trdnjavo neprestano obstreljuje tudi veliko zračno brodovje. Obleganje jc tako intenzivno, da število v trdnjavo izstreljenih granat in bomb že presega 1000. Ruski vpad v Memel. Rusi so vdrli v malih oddelkih v najsevernejši kot vzhodne Pruske v smeri proti Memelu, ter Jieznan,sko plenili in požigali. Nemško vojno vodstvo je za to naložilo od KemccT zasedenim ruskim niestom {ilačilo večjih svot kot odškodnino. Ob enem je nemško vodstvo zagrozilo, češ, da bodo za vsako od teh tolp požgano vas ali posestvo na nemških tleh požgali tri vasi ali posestva na od Nemcev zasedenem ruskeui ozendju. Na vsako požiganje v Memelu pa da bodo odgovorili s tem, da bodo zažgali ruska vladna poslopja v Suvalkiju in drugih glavnih mestih gubernij, ki so zasedene od Nemcev. Velikanski boji v Karpatih. Vojtii poročevalci poročajo 22. marca: Rusi so v Karpatili spravili na fronto vse svoje razimložljive sile. Rusi neprestano napadajo, Pri Dukli, Užoku in Lupkovu so dosegli boji svoj viŠek. Našim četam se je posrečilo odbiti naskakujoče ruske množice s strašnimi krvavimi izgubami za Ruse. Prostor pred našimi postojankami jc poln trupel ruskih vojakov. Dvomljivo je, če bodo mogli Rusi še nadalje izpolniti vse vrzeli. DomaČe in tuje novice. Gospodarska zadruga za Novo mesto in okolico opozarja člane na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 28. t. m. ob polu 8. uri zvečer v Rokodelskem domu. Pridite polnoštevilnol P. J. Žurga iz Novoga mesta se nahaja še vedno v Karpatili. V zadnjem pismu poroča, da se nahaja v gorovju, na pro-stoi'ii, kjer se bije najljutejŠi boj za neko železnico, kjer bi Rusi radi prebili našo bojno črto, da nc bi bilo rusko levo krilo v nevarnosti. Nadalje piše: Najprej smo poskusili priti preko gorovja ob železnici, bili smo že skoro Črez, pa smo morali nazaj in po ilrugi poti po stranskih dolinah. Preko smo prišli, naprej pa ne moremo tako brž. lii'aji so lepi, jirav slovenskim podobni, Večkrat napravim daljše sprehode, da malo ogledam vojaško življenje. Nekatere interesantne prizore vjamem tudi v fotografični aparat, kadar je mogoče. Mnogo zanimivih že imam, da hodcte tudi drugi videli par vojnih prizorov, ako mi bo mogoče jih obvarovati pred pokvarjenjem do konca. Toda jirav do bojne črte ne morem priti peš v kratkem, meni odmerjenem Času, ker smo navadno nastanjeni 10 do 15 km dalečizadaj. Poiinevi sem ali doma, ali na sprehodu (sedaj, ko nismo etablirani) in lovim primerne slike, zvečer jilt proizvajam kljub vsem neugodnim j-azmeram. Nemške postne pridige bo imel P. liuiil Volbcrt od sobote 27. t, m. do velikega Četrtka vsaki večer ob polu 7. uri v kapiteljski cerkvi. Pridigoval bo o „jirerojenju sveta po vojski"; k pridigam povabi vljudno dr, Seb. Klbert, prošt. Duhovska vest. Ta teden je g. spiritual iz Pretnysla dr. liazilij Pynylo obiskal begunce rusinske po Belokrajini, da so opravili svojo velikonočno pobožnost. Nekaj grškokatoliških rusinskih vojakov je obiskal tudi v obeh tukajšnjih bolnicah. Za časa vojske biva gosjiod siiiritual v Škofji Loki. K poročilu v „Dol. Novicah" z dne 12. t. m. Št. 49, pod naslovom: „Bolnica v Kandiji" — darovi za bolne vojake — pripomnimo Še, da so po velerodni gospej .losipini Romold, soprogi c. kr. sodnika v Mokronogu, poslani znesek K 118*^0 podarile sledeče dame: gospa .lulija Eiletz, ga. Franja Keržon, ga. Josipina Romold in gdč. Ana Kolene, liog plačaj vsem ! V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji se nahajajo začasno sledeči slovenski vojaki : Aubar Alojz iz Globočdola, okraj Rudolfovo; Raye]' Ivan iz Žabjevasi, Rudolfovo; Bizjak Alojz iz Slinovca, Krško; Dular Fi'anc iz Potoka, Rudolfovo; h^ijavc Prane iz (íor. Suhadola, Rudolfovo; (ítištin Franc iz Brusnic, Rudolfovo; Hočevar Alojz iz Krke, Rudolfovo; Hhipar Martin iz Krupe, Črnomelj; .ludnič .ložef iz Semiča; Jarc .Tožef iz Žužemberka, Rudolfovo; Kastelic .Jožef iz Mleševa, iJtija; MalešiČ Franc iz Božjakova, Črnomelj; Miklavčič Franc iz Stare vasi, Krško; MikliČ Jožef iz 8ta-tenberga. Krško; Planine Marko iz Vidma, Brežice; Potočar Martin iz ilirne peči, Rudolfovo; Povše Alojz, iz (ioriške vasi, Rudolfovo; Rzeničiiik Lftopold iz Trbovelj, (îeljc; Repar Jožef ÎZ Soteske, Rudolfovo; Sotlar Anton iz Stranske vasi, Rudolfovo; Sirnik Frane iz Ljubljane;^ Smrckar Anton iz Pj'apreČ, Rudolfovo; Šušter Alojz iz Grmade, Rudolfovo; Škedel Jožef iz Mra-ševa, Rudolfovo; Škoda Anton iz Prekope, Ivrško; Tome Martin iz Škril, Črnomelj; Zaje Anton iz Kronavo, Rudolfovo; Žagar Ivan iz Grobelj, Krško; Žulič Ivan iz Ošterca, Krško. Iz ruskega ujetništva sta se oglasila tudi Josip Petelin, 27. dom. peŠpolk, doma iz Velike Slivnice jul Velikih Laščah, in Jožef Vintar, topničar, doma tudi iz Vel. Slivnice pri Velikih Laščah. V ruskem ujetništvu se nahaja Alojzij Drečnik iz Vinji vrha št. ki je služil pri 17. pešpolku. Ujet je v Kijewu; v ujetništvu so mu nogo amputirali. — Od Rusov je bil ujet tudi Jožef Kastelic iz Pristave št. 5, Sedaj se nahaja v Bisku, gubernija Tomsk. V srbskem ujetništvu sc nahaja Jožef Ausenik, jioscstnik Drganje selo št. 3. Njegov naslov je: Zarobljeniška komanda L četa Niš. Ujet je bil, ko so Srbi Belgrad nazaj vzeli. Ujeti Dolenjci na Ruskem. Ljudevit Bartol je sporočil svojcem v Podprcsko, občina Travnik, na Dolenjskem, da se iia-liaja v ruskem ujetništvu, in sicer v mestn Ivovrov v vladimirski guberniji. — Karel KordiŠ, doma iz Malega loga pri Tratniku na Dolenjskem je ondan nepopisno razveselil svojo ženo Frančiške s pismom, v katerem ji je Še-le čez več mesecev naznanil, da je Še med živimi in da se bosta še videla, če bo le božja volja fako, Karol KordiŠ nahaja se sedaj v mestu Tomsku v Sibiriji Legitimacije za kruh in moko bodo .ivedene dne 28. marca. Istočasno bo določen dnevni konzum z 200 g moke za osebo torej kakor v Nemčiji. Karte bodo ednotne, 4/7 bodo velele za kruh. 3/7 za moko. 0 Krasen meteor se je videl 24. t. i-ob 3. iii-i 20 iiiijiut /.jutnij. v îiiiiei'i '1 severoztilioda iJi'oti jugovshodii. Vtis st-tlobe jo bil tak ktikoi' bi se polna lrw natiiikrat jii-ikii/ala. Vpoklican jis bil na nagloiiut v la-tlaljiio aktivno službovanje novoiiitišl' g-profesor Stopař. Superarbitriran je bil pml krhkim i'adt na jnžncDi bojišřu zadobije nega ivnia-tiznia g. jjrofesor Mtikso Sever. Njitopil je že /opet pmink v gimnaziji. Vojaške vesti. Ki-ane Xurc pešcc 21. (loniobr. polka v Ivjnldjaiii, dma v Koritih pri Dobriiičn, je bil prvičcanjen v nogo pri Gi'oilekii; ko se je za 'lo ol'-vezal, je lezel še več ur daleč svojimi vojaki. A tu ga je zadeJî drnga krogla v prsa; bil jc nezavesten in še !e tretji dan se je osvestil v nekibolnici. iVed nekaj tedni je prišel na doi, da se ozdravi. Umrli so v Novem mestu: iMarko Radež, zasebnik, 84 let; ApolonijiBervar, zdravnikova vdova in mati unii^ga pro-vincijaîa F. Edvard, 82 let; EitiiRi Ogrin, dijakinja III. giinri. razreda, hči tuajšnjega trgovca, let; Ivana Kamor, soproga cestnega mojstra, 02 let. Prebiranje vletihl873.do všivši 1877. rojenih Črnovojnikov se vrsi na Dlenjskem G. aprila v Kočevju za sodni kraj Kočevje; 7. aprila v Riliuid za soďa okraja Ribnica in Vel. Lašče; 9. aprila iČrnomlju za. sodna okraja Črnomelj ij Metlika ; 1 L, 12. in 13. aprila v Rudoiovem za sodne okraje Rudolfovo, Treble in Žužemberk; 1. in 2. maja v Litij za sodni okraj Litija; 4. niaja v Višu; gori za sodni okraj Višnja goi'a; 23. in 24, ajji ila v Krškem za sodna okraja Kťko in Radeče; 25. aprila v Kostanjevih za sodni okraj Kostanjevica; 2fi. aprila vMokronogu za sodni okraj Mokronog. Vpokllcanje superarbitrianega moštva. Vojno ministrstvo je ođiedilo, da se vpokličejo s 1. aprilom lOli' v nadaljevanje aktivne vojaške službe vse one osebo moštva, ki so bile na podhp prezenta-cijskega izvida o priliki mol)ilií:ícije 1. li)14. snperarbitrii-ane in katerih dopist oziroma pustitev v neaktivnem stanju traja vsled dotičnega siiperarbitr. sklepa ěíZ 1 • «pril t. !. Slovenski častnik živ zçorel, Absol-virani jurist in rezervni porďnik 2. bos.-hei'c. polka Ivan (ïrandovec v. Trebnja je bil 21. februai'ja na severnem bojišfu zadet od sovražne krogle. Podal sij je v lazaret, katerega jc takoj nato vžg.0a sovražna granata tako, da so lanjenri, med njimi tudi líoroíínik Grandovec, zgDreli. Odpravljena carina. Mada je sporazumno z ogi'sko vlado začasno odpravila carino na prešičc, težke nad 130 kg, naravno maslo, sveže, osoljeno in tudi raztopljeno maslo kakor tudi na drugo jedilno 'uast, živalski loj, rastlinski loj, palmino olje, stroje za košnjo in žetev in modro galico. Vojni kpuh. V trgovinskem niini-nistrstvu se vi-še posvetovanja, da bi se sploh prepovedîUo izdi^lovanje nulega peciva (žcmelj itd.) in da bi smeli peki peči le vojni kruh. Prepovedan izvoz krompirja. Da se izvozu kroinjiirja in pretiravanji cen napravi konec, je deželna vlada ptepovedala prosto i)rodajo krompirja. Tako bo mogoče tudi manj premožnim preski'btti si tako poti'ebnega živeža in blago lu ostalo v deželi. Ako pa se bo dognalo, da je krompirja v deželi za lastne potribe dovolj, tedaj ho zopet dovoljena prosa prodaja. Pegasti legar na Kranjskem. Tam zaposleni 4r)lelni Savo Siinii' iz Bosne je v noči na 18. t. m. umrl na sumljivi bolezni. Uaztelesenje je dognalo, da jc umrl na pegastem legarjn. Kako je boleztsn naležel, se še ni dognalo. Tudi v jarkih vojakov ne zapusti humor. Praška ^Slavia" je dobila pred kratkim tako potiudbo z bojišía: „V .iarku, dne 24. februarja 1915. Ker smo dovršili zgradbo novo hiše (2 metra pod zemljo, 100 m pi-ed rusko fronto), smo se odlomili nii podpisani lastniki, da jo zavarujetiio in da Vašemu (cenjenemu zavodu stavimo to-le ponudbo: Zavarovanje naj velja ])roti ognju, šrapnelom, gi'anatam in proti po-rušenju. Prosimo, da nani pošljete svojega zastopnika, ki naj ])receni gradbo in odredi višino zavarovalnine, katero bomo jioši-Ijali vsakih 10 dni. Naša liiSa se nahaja na glavni bojtii fronti med Varšavo in lúirpatami. Prosimo skoi'ajšnjega odgovora: .losij) Repka, -lan. Taborski, Alojzij Dvorski, lastniki. Vožnja našega prestolonaslednika med sovražnim ogryem. Kose jc prestolonaslednik o priliki obiska nekega armadnega zbora v vzhodni Ogrski peljal z avtomobilom v Pilico, so Rusi s topovi najljutejše obstreljevali tiste ccste, po katerih se je vozil prestolonaslednik. Naš prestolonaslednik je nevstrašeno nadaljeval vožnjo med gromenjcm sovražnih topov. Za trupla vojŠčakov, ki so padli na bojnem polju ali utiirli za ranami ali vsled bolezni, katero so si nakopali na bojnem jjolju, se bo dovolilo na progah c. kr. avstiijskih državnih železnic in na privatnih, od države obratovanih železnicah 50 odstotkov znižanje voztiine, če se bodo mrliči i)rcvažali po končani vojni in kot navadno vozno blago. Aretirani dobavitelji za vojsko. Un- dimjieštansko redarstvo je aretiralo: agenta Izidorja (ilLicka, Jakoba Sperlinga in Jiartina Singej'ja, Ti so s pomočjo konzorcija, katerega so sami ustanovili, dobavili erarju 24.000 parov Čevljev, prt katerih so iia bili jtodplati deloma izdelani iz papirja. S francosko-laške meje. žvicarski listi poročajo, da so Francozi odredili na italijanski meji ztiaino premikanje čet proti jugu. Več Italijanov je aretiranih. Angleški rudarji groze s splošno stavko. 90.000 angleških rudai'jev grozi s splošno stavko. Zahtevajo 20 odstotne vojne doklade. Slovani v avstrijski vojski. „Moravska Orlice" je priobčila statističen pregled odstotkov poedinili narodnosti v vsej avstro-ogrski vojski: 52 odstotkov je .Slovanov, Nemcev in Madžarov skupno 42 odstotkov, Rniiuinov in Italijanov je (î odstotkov. V vojni mornarici je Slovanov 50 odstotkov, Italijanov 27 odstotkov, Nemcev 10 odstotkov, Jladžarov 7 odstotkov. V vojski jc 3 odstotke Slovencev, 7 odstotkov Hrvatov in Srbov in 1 odstotek Italijanov. Francoska križarka potopljena pri Tenedu. Kakor so izvedeli listi, v Caii-gi'adii se je diMiga francoska ki'ižai'ka, ki je bila v boju dne 17. t. m, težko poškodovana, ob obali otoka Tenedos potopila. Moštvo so druge ladje rešile. „Svetovna vojska". Pod tem naslovom je pi'iCelo izhajati lepo delo v zvezkih v zalogi Katoliške liukvarne v Ljubljani. Delo je opremljeno z lepimi slikami in bo nudilo enoten iti nepretrgan popis današnjih bojev, poleg tega bo pa podalo tudi iimogo izvirnih črtic, slik in vojnih dogodkov, : katerih niso prinesii časopisi. Uredništvo „Svetovne vojske" ima namreč na razpolago že se(hij obilo dopisov in ])oroČÍl po največ od slovenskih vojakov, ki so se vdeležili bojev lui južnem ali severnem bojišču. Delo bo vsled tega zelo zanimivo iu bo vredno, da si je shrani vsaka hiša za spomin na današtije težke dni svetovnih dogodkov. S prav jiosebnim zanimanjem l>a bodo po tej knjigi posegli naši vojaki, ko se vrnejo iz bojiŠČ, saj boilo pojiisani v knjigi boji, katerih so se sami vdeležili in ki so jim živo v spominu. Časopisi se l)ogube, ta knjiga pa ho ostala v spomin nam in znancem, saj bo nudila kroniko slovenskega junaštva. Vsak posamezen zvezek, ki je dokaj obširen, velja (iO vin., četrtletno (G zvezkov) pa znaša samo 3 ki-one, katere je treba poslati pri naročilu najjrcj. \ Najnovejša poročila. Pred Dardanelami vlada zadnje dni mil'. Sovi'ažne države so a kar naenkrat strese huda ziitKi z visoko vročino 39 do 40 stopinj, žila udari 100 do 120 ki'at v minutí. Istočasno postanejo bolečine v glavi in jlirhtišču neznosno, h.ilniku je slabo in bř^uje. Obraz je i'deč, zabuhel. Holnik je Čud/io dremoten fiOimiolenten) in iionoči se mu Jřwiie. Med 3. in 5. dnem se razvije značilni izpuščaj jio trebuhu, pi'sih, jK) lahtch do rok in po krakih do nog v obliki biedordcčih. kakor leča velikih peg (^zato pegasti legar). V začetku drugega tedna doseže bolezen svoj vrhunec; bolnik je nezavesten, blede se mu neprestano, otijiava in vleče za odejo, se nemirno obrača po postelji in poskuša celo vstati ali skočiti iz postelje. V drugi polovici drugega tedna nastopi kriza ali odločitev, smrt ali zdravje. Če se obrne bolezen na dobro, vročina pade in bolnik slatlko zaspi prvič po par tednih in se kakor prerojen prebuili iz trdnega spanja. Posebno nevaren je tisti slučaj pegastega legarja, pri katerem nastopijo v rdečih pegah krvavitve v obliki večjih ali manjših pik, kakor da je pičila bolha (fudroajanttia hemoragična oblika). Bolnik umre že tekom prvega tedna. Kdor je prestal bolezen, ne more več zboleti v drugo. A''sak človek brez izjeme je sposoben infekcije s pegastim legarjem, varni so pred njim samo dojenčki v prvem polletju. Bolezen je v obče nevarnejša za tiste, ki so prekoračili 40. leto, posebno za tiste, ki stradajo in žive v zanemarjenih razmei'ah in stanovanjih. Zato se imenuje pegasti legar tudi gladovni aH vojni legar. Smrtnost je v posameznih epidemijah različna, ob dobrem značaju bolezni jih unn-e 6 do 10, ob hudem 30 do 60 od sto bolnikov. Stalno se nahaja in razsaja pegasti legar na Angleškem in Irskem, na Poljskem, Ruskem in na Balkanu, odkoder se bolezen širi v naše kraje, posebno v časih vojske. Kakor Že omenjeno, prenašajo bolezen najbrže samo uši vseh vrst, zlasti pa oblečne uši. Nevarjii so tudi drug! mrČesi, kakor bolha, stenica, klop, muhe in komarji. Osobito o muhi vemo, da prenaša iiarav-nost uši. Boj zoper uši se deli na dva postopa: 1. v zatiranje uši na telesu, v perilu in obleki, v stanovanju; 2. v obrambo na-lezenja ušivosti tistih, ki so po svojem lioklicu prisiljeni občevati z ušivimi ali sumljivimi osebami (duhovnik, zdravnik, domačin, strežaj) ali pa prebivati v okuženih krajih (bojišče). Uši so posebno občutljive za dišave, močan duh jih pomori. ]\Iočno dišeča olja (kakor janeževo (Anis-(il), k6priČevo(Fencheli>l),k]inčkovo(Nclken-ol), evkaliptovo in bergmotovo olje) jih ugonobi hitro in zanesljivo; enako tudi vroča vodena iiara, bencin, petrolej, žveplo, naftin in voda skuhanega tobaka. Gin'de v obleki poginejo samo v žveplenem dimu, še sigurnejše v bencinovem soparu in v vroči vodeni pari (v desinťektorju). Uši na telesu zatremo, če namažemo ušiva mesta z mešanico petroleja in olja (vsakega pol), čez noč zavcžcmo, di'ugo jutro z miloin in toplo vodo izmijoiuo. Unide odstranimo, če potem lase še s kisom zmočimo in gostim glavnikom jiočešcino. Tudi sivo mazilo (dobi se v lekarni) je dobro. Pralne dele obleke razkužimo najbolje z vročo vodeno paro v desinťektorju. Velika sveta denarja se zamore nakljnèiti vsakomur, ki postane naš nttroinik. — Broziiiačnn pojasnila pošilja: Srečkoviio zastopstvo 13, Ljubljana, V najem se odda precej velika njiva na mestnem polju, "^fc® Več so izve pri gospcj Luser Hranilnice in posojilnice in druge zadruge, ste že sklenite koliko izvodov „Dolenjskih Novic" boste naročili? Češe niste, storite to takoj! Do 1. aprila naj dobi vsak naročnik vsaj Še enega naročnika 1 ali pa tako, da raztib^inio uMeko v zrakov tdsniU ííabojih ali pn^stoîili, ki jih poti^tii iiapoliiiiiio z diiiioi)! ^f)i'í!("íega Ž\''r.plii ali iioparoni puljteČcgá bcnrina, ii^î.nhoviiia in usnjevina se sme razkužiti samo z ' ' eplom in bcncinoiti. Ivdor prebiva v okuženem kraju (na jiščn), se zavaruje proti ušcni, če si nalže vsakih pai' dni telo ali telesno periio kakim dišečim oljem (janeževo, kúpri-( evo, kliiičkovo, bergamotovo, cvkaliptovo olje) v obliki mazila ati tekočine (30 do 40 delov olja in 70 do BO delov špirita) in sicer zlasti okoli vratu, zapestja in gležnjev. Zadošča tudi, Čc se perilo večkrat n;j, teden poškropi z dišečo tekočino ali če se naveže okoli vratu Hpiielasta vrečica z vato, namočeno z dišečo tekočino. Za daljo časa služi postop, da potreseiiio notranjo stran lîerila z naftalinom ali žve-pleiio moko, ki jo s krtačo vdrgneino v blago, Žveplena moka se priporoča posebno vojakom, ki se ne tnorejo večkrat preobleči. Pošiljajino torej svojim dragim vojakom v okiiženili krajih dišeča ma/,ila, dišeče tekočine, naftalin in žvepleno moko! Tako jih najlažje obvai'ujemo smrti pegastega legarja, ki je ž? v marsikateri vojski pomoril veČ vojakov nego sovražnikovo orožje. Dopisi. Od dolenjske Save. 1'rejeli smo od g. Fr. de Cecco naslednji dopis iz Čateža ob Savi, ki živo jii'iča, kako spoštovanje uživajo „Dolenjske Novice" pri razumnih Dolenjciit. Skozi 30 let. Kakor bi pripovedoval dolgo in lepo povest, kakor hi zlagal najlepše pesmice in delal zaključek svojemu dejanju in se j'adoval vsega tega, kar sem storil, se tni zdi ob pogledu na vas, „Dolenjske Novice". Zdi se mi, da imam pred seboj prijatelja, dobrega in izkušenega, ki je mnogo, mnogo izkusil na tem svetu, in ini sedaj razlaga dogodke svojega življenja. Poslušam ga z največjim zanimanjem, kakor posluša olrok svojega skrbnega očeta, ki ga podučuje v vsem tem, kar lau bo koristilo v življenju. Zdi se mi, da imam pred seboj očeta, ki je skrbel vse svoje življenje za svoje drage doma; ]tničil se je, a ne za-se, ampak za druge. Zdi se nii, da ob svoji tridesetletnici govori nekaterim nehvaležnim otrokom, češ: dostiki'at sem bil pozabljen od vas, a vse eno sem vas ljubil iji se radi vas mučil do daïies. Spoznajte vsaj sedaj svojega častitljivega prijatelja in se vsaj sedaj pokažite hvaležne sinove, ki rade voije pomagajo svojemu skrbnemu očetu. Pa me boš vjirašal, dragi bralec „Dol. Novic", kdo je ta prijatelj? Ali ga še nisi pogodil? Kdo drugi, kakor „Dolenjske Novice" same, ki so v miinilem letu dovršile svoj trideseti letnik? Da, „tri križe imajo že na svojem hrbtu." In vendar še niso opešale; nasprotno kličejo, ko zaključujejo svoj trideseti letnik, vsem znancem in prijateljem: „Ob sklepu svojega jubilejnega leta prosimo vse svoje znance in prijatelje, da nam ostanejo zvesti in naklonjeni tudi v bodoče. Želimo, da se krog našili prijateljev in znancev še bolj raz-Šii'i, zato prosimo vsakega izmed naših naročnikov in prijateljev, da se potrudi pridobiti še vsaj enega naročnika in so-ti'udiiika. To nam bo v največje veselje ob naši tridesetletnici in s podvojenimi močmi bomo tudi v bodoče skrbeli, da bodo naši ]iaročniki vsestransko zadovoljni." Kaj nam je torej stoi'iti? Nič dru-zega, kakoi- l;o, kar zahteva in prosi nas list od nas. Skibimo, di'agi Doienjei, da se naš list vsestransko razširi ! Zavedajmo se, (ia so l)ile „Dolenjske Novice" skozi 30 let na delu za nas; skozi vsa ta leta je bila itosvečena vsa listova skrb pouku slovenskega ljudstva, zlasti Dolenjcev. Skozi 30 let še torej niso opešale — še žele delovati za svoje ljudstvo! Ali boš torej, prijatelj odrekel svojo jionioč? Ni- kakor! skrbeli bomo vsi združeno, da se bo Število naročnikov in sotrudnikov vsaj 'podvojilo.. Vsak naročnik naj pi'idobi še vsaj enega naročnika i» „Novice" se boilo poijiladile in utrdile na novo in s svežimi močmi delovale naprej za svoje ljudstvo ! Skozi 30 let so delovale „Novice" za nas — mi se pa vsaj to leto, ko obhajajo svojo tridesetletnico, potrudimo za-nje ! Storimo vsaj to leto dolžnost in Bog nam bo pomagal pri našem delu iti čuvhil tudi Jiadalje naš list, „Dolenjske Novice"! Belokranjski - vestnik. - Padla sta na severnem bojišču Anton Vukšinic, posestnik in ndinar na Boža-kovem št. 3; padel je dne *J. sept. 11)14 pri Grodeku. V bťdnišnici Satoralja Ujhely na Ogrskem je umrl za ozeblinami Ivan Težak, posestnik in mlinar na Božakovem št. II; umrl je dtie 21. novenibi'a 1914. Prvi je bil star 29 let, drugi 32 let; med seboj sta bila kot soseda neločljiva iiri-jatelja. Obadva sta bila trdna gôspodai'ja in zapuščata mladi vdovi z več otroki. Cene v Belikrajini pred 29. do 30. leti. Leta 188G, in 1S87. je stala govedina v Jjipniku na Hrvatskem stari funt, to je dobrega pol kilograma, po 20 vin. Janci so bili po 3 do () K. Telečja glava pa (!0 viti. Kokoši so se dobile po 60 do 80 vin, Bokal slivovke ali tropinovca je stal 80 vin., a brinjevca 1 krono. Vedree vina, to je 28 iitrov, se je dobilo za 4 K, vrhutega pa je bilo še po ] do 2 bokala „námetka". Iz Adlešič 18. marca. Kakor sem sporočil dozdaj v svojih dopisih o naših vojakih, v vojski padlih, o ranjencih in ujetnikih, tako naj naznanim Še imena naših pogrešanih vojakov, o katei'ih ni nobenih vesti od začetka vojske sem in ne vemo, so li v vojski padli, ali pa so bili ujeti. Ti so: Jure (-vitkovič, posestnik iz Tj'ibuč h. št 3, star 20 let. O njem se je sicer poročalo, da je bil v vojski padel, vendar pa to najbrž ne bo res, atiipak le, da je bil ranjen in potem od Rusov ujet, kakor se sploii misli, — Drugi je Mate Vrebcc, samec, posestnik iz Ti'ibuČ h, št. 21., star 3G let, rezervist. Ta je skoi'aj gotovo padel, ker je prišlo neki od glavarstva vprašanje, koga je imel pri biši. Ima samo 2 sestri in četrt zemlje. — Tretji je Ivan AdlešiČ iz Gorenjec h. št. 7., star 25 let. Pred par leti je prišel iz Amerike in je bil ])oti'jen. Služi se-le drugo leto. — Četrti je Ivan Vranešič iz Gorenjec h. št. 2„ samec, star 24 let. — Peti i)a je Miko Veselic iz Vidiovec h. št. 8, samec, star 22 let, ki .služi še-le prvo leto. Naj priponijiirii tu še opazko k računu, koliko potrebuje pismo iz Rusije do nas. Ako se računa i)o datumu poštnega pečata na Ruskem, kdaj je bilo nanu'cč pismo oddano, tedaj se mora odšteti vselej 13 dni, da se dobi pj'avi čas, ker ]'ačunajo Rusi vsi jto julijanskem koledarju, ki je 13 dni za našim Štetjem. Književnost. Svetovne vojske 10. sešitek je pravkar izšel kot dopoliiilo k 9. sešitku, ki jc Jia-daljeval s popisi bojev na jugu, so v 10. sešitku priobčena zanimiva i)isma slovenskih vojakov, ki stoje tam doli nasproti sovražniku. Znanstvena revija „Čas" je v zadnji svoji številki objavila o „Svetovni vojski" pi'iporočilo, v katerem povdarja pometi tega dela zlasti v tem, da zbira „Svetovna vojska" gradivo za delo „Slovenci in svetovna vojska". Tudi 10. sešitek je nov tak donesek. Na ovitku 10. sešitka je objavljen tudi spored celega dela „Svetovne vojske". Iz tega sporeda se naročniki lahko ])repriČajo, da bo delo „Svetovna vojska" v resnici zanimivo in bogato z ozirom na naše slovenske razmere v sedanji vojski. „Svetovna vojska" bo objavila tudi popise bojev med nemškimi, avstrijskimi in ja|ionskimi četami, med Rusi, Turki, Angleži in boje v zrakn. Posebno zanimivo se bodo čitala jiisnia Slovencev, ki se nahajajo v raznih iijet-iiiStvih, kateia bodo priobčena v enem prihodnji]] sešitkov. 10, sešilku „Svetovne vojske" je bil za nai'očnike priložen tmli krasni zemljevid Evrope. — „Svetovna vojska" se naroča v Katoliški Bukvami v Djiibljani. Zahvala, Globoko (;i[ijciii ]ic> tulikib dukniiilt vBCstrrttiiikcgii, itikrcncgiLiiorutJa, ki ho tmin došli [jovodoiti smrti naàesréuo dobre liOcrkc, scfitticc Emilije O^riii in no v stftiiii, BQ vBiLkomu jiosehoj zahvaliti, prosimo tem potom siiriijeli našo nnjsrtiiicjšo ïubvalo. Iskrcim livula tudi za iiiqo|;o poklonjeno krrtstic vence in zn nido|fobrojno (tprcmslvo nit zadnji poti pokojnieo, Novoniosto, 23. nmrra 1915. Naročajte „Dolenjske Novice!* Zahvala, Za vse blap;o dokaza Kri'nega soĚutjn lovudmii Itoloítni in smrti naše isikrotio-jiibljuiie iiajIjDijàe mamico, gospe Apoloiiije lîervar kakor tudi za mnogobrojno íasteíe spremstvo rajnko k ziidiijemu poiMtkn, izrekamo VBOni sorodnikom, prijaldjoni io znauťcm lašo ]>TÍsr(;no zahvalo. v prvi vrsti pa velja naša iskrena abvala visjetiin okr. zdravniku, preblaKo-»daemu g. dr. .Î. Vaiipotii-n, ki je z no-uioraiin trudom in z izvanrednim in Ijbcznjivim ravnanjem lajéal v muke]i[)ltii bloKni bolnici njenu trpljenje, — Xadaljo KBso poBcbno iiabvaljujemo proiV kapitolj-sk diibovfliini, frg, 00. franfiškanom, gfi, iisiiljenim bratom, či. iisaiiljankam, bla-goodnim viijim iu nižjini uradnikom tur spUi slavnomn obiinstvn iz mesta in okiico in vsem, ki so izkazali pokojnici zao jo £Bst. Hog ))lat'aj vsem iu vsakemu posebej Rtoirokrat 1 Novoiiiesto, 21, KiiSca 1915. lii«) Žalujoči ostali. 165 Rodbina Ogrln-ova. MM ohlic. Zahvala. Za vso Ijnbeznjive dokaíia soíntja in tolažbo povodom bolesni in smrti našega Ijiibljenegii soproga, odnosno uajlioljšega oíeta, stareça oíeta in tasta, gos]ioda MíhíiBl-ti Srímšeg kakor tudi za obilno eprcnistvo umrlega k zadnjemu poiitkii, izrekamo najprien';-nejšo zabvalo. I'oscboj so ie zahvaljujemo za pokojniku izkazano zadnjo ilast : prei'i. duLoviítiii iz Šmibela, ii, oo. ťriiníiškanoJii in usiiiiljetiim bratom, it. sestram usm!-IJcnkam, blagorodnemn gosp. dež. poslancu iti xnpnnii Jus. Znicii, iilagorod. gospodn .toB- Bergmannn, stotniku un if, moíč, garde, ter vsem drugim veleoeujenim gg. zastopnikom iz k^Riitiela in Novega mosta. Sntibel, 23. snài'a ifjT Žalujoči ostali. ^ 8fi3/u Dn<âl. aprila 1915 Jopokidne ob pulu 10. uri bo pri C. krokroinem sodišén, v izbi St, 31, na podstavi s toni odolKiniti jiogojev draiiba sledeiib nejiremiftniii : KemL knjiga Mirnnpei, vi. št. 217: gozd. Ceu. vredn. ÍOO h Kajm. ponudek 267 K. VI, řt, 27«'/^,: njiva. Cen. rrcdu.MOK, Najm. poniidek 534 K. — Zemlj, knjiga Zagcioa, vi, št. hiSa in svinjak, goii]io- darsko posl(>je, pod in kozolc podrt, gozd (pare. St. 2iae/U). vrcdn. liiSO K. Najm. ponudek tíSO K. VI. št, 4,^:3 njivo, gozd. Cen. vredn. I2lj0 K, Najm. Ijouiidek eiCK, VI. it, gozil. Con vredii 8(X) K. Kajni. poL. DO K, — Zemlj. knjiga HmeUii, vi. št. f)43: njiva, tii, vrcdn. 3U0 K. Najm. pon. i^W K. — K nepřeniičini zpnilj. knjiga vi, št, 43ij k, o Zagcrica spadajo slcdea pritikline: 1 ko]ia škupe, vredna M K, Pod iiajmanj iii ponndkom bc ne prodaja. C. kr, okrjno sodišče v Riidoifovem, otid, IV., dne 2. marea IfllS, IIU iz «luiŠČine oskrbnika Gross-a na Ruperčvrhužel. postaja Blrčtiavas, obstoječe iz skoraj jKiiolnoma nove o]iiitve z;i sjialno in jedilno sibo in starega glasovirja, se za ceno 575 Mon takoj proda. i(ti.o-2 Popolnoma varno naložen denar. lIRâfifLNlCâie POSOJILNICI za Kili Milj o in okolico, rcg. zudr. iieoni. zavezo = v lastnem domu v Kandiji = aprejema hranilne vloj^e otl vaace^a, će je njen ud ali ne, ter obrc8tu]e po "m na leto brez odbitka rentnetia davka, katerei^a sama iz Hvojetr» l^acuje. 159-4-3 D Modna trgovina JL» Novo mesto vljudna priporoča hrasno izbiro najmodBrnejših damskih in otpošiiiii slomnihov pristnlh nojeviii peres, rož in drugega nahito, po nnjnižji ceni. il^ Cenjene dame se prosijo, da čim preje oddajo slaniriilie, da se pošljejo v popravilo^ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M