Št. 05 V Gorici, v soboto diie 21 > avgusta 1909. /P Tečaj *MXiJt. jtbsja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek soboto ob 4vjiri popoldne ter stanu po pusti prej«. n»a ali v Gorici na dom posiljana: . vse loto...........15 K ¦/• ;¦« •:¦;. • • •' • • • »O „ V3„.....,...,•...;.„ Posamično številke., stnnojo 10 vin. . fl806A'\-^V^.»^fik. Ka naroČila bre« doposlane naroCaine se ne 'oziramo. Oglasi in poslanice scucaAiu»ijoj)g Tetitvi-stah &> L&fcno .-bat'; 6 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večjo črke po prostoru. -|{,.jilii,me in spisi, v uredniškem delu 30 v vreta. Za „bliky in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Urednigtvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne ob nedeljah in ¦ praznikih od 9. do 12. dopoludne. (Jpravnistvo se nahaja, v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. Da levov tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravniStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek jn stane vse leto 3 K 20 vin. ali g!d. I-60. „Soča" in „Primorec" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakainali: J. Afrič, Gledališka ui.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, Tržaško, cesta 1; Marija Bregant, Potite Nuovo 9; Hen, Jelleraitz, Nunska ul. 3. I. Hova^ski. na Gorisčeku; . ' Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1 ; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pieško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mironska^cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwans, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tslafon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. SOia m kmeiisKo vurasanje. (Odgovor »Gorici« št. 64.) H. | Clankar »Gorice« se je postavil na stališče, da ljudska šola nima kaj opraviti „s kmetijstvom- in vpraša, koliko '/« otrok se bode bavilo ž njim. Vsakdo, ki pozna razmere v. naši deželi, mora priznati, da velika večina naših deželanov se peča in bode pečala ravno s kmetijstvom, ki je in ostane temelj »blagostanju.' Naravno je pač in po drž. šolskem zakonu in še posebej po šolskem in učnem . redu zapovedano, da mora vsaka ljudska šola imeti, šolski vrt in če mogoče zemljišče za razne kmetijske poskušnje. Narnen kmetijskemu pouku v lj. šoli ni toliko teoretski pouk, ali strokovna izobrazba, temveč, vzbuditi v mladini ljubezen ; do kmetijstva, ljubezen in zanimanje za opravilo skoro da vseh Slovencev. Brez tega bi rilo naše krnetsko ljudstvo še bolj v Ameriko iu večja mesta na pr. Trst, kjer provzročajo domovnim občinam neznosnih bolniških in drugih stroškov. — Na dež. odboru so na razpolago izkazi bolniških stroškov, pod katerimi ječe naše občine. In večina teh ima svoje izte- ( kulisče ravno v tržaški bolnišnici. Pomanjkanje ljubezni do rodne grude izvablja odraslo mladino v Trst, kjer se: je mnogo poizgubi za narod in domovino. Večina najbolj duševno ni telesno razvite mladine je izgubljena za dom, kjer kme-tuje mnogo slabejšega materijala. Mi, ki živimo na kmetih in s kmeti ter poznamo naše ljudstvo in njega razmere prav dobro, vemo, da ni zaželje-nega napredka v kmetijstvu ravno iz navedenih razlogov. To dejstvo je vplivalo po našem mnenju na fninisterstvo, da je v dokončanem šolskem in učnem redu zahtevalo več pouka in večjega zanimanja za kmetijstvo. Če je člankar »Gorice« drugega prepričanja, mu ne moremo pomagati, ker za nas ni še toliko merodajen, kakor ministerstvo za uk in bogočastje. Naravno pa je, da intenzivnejše pe-čanje s kmetijstvom v lj. šoli zahteva več časa in pa potrebnih pripomočkov. Drugače bi se reklo po nemškem pregovoru:; Mavrični ptič. • Češki napisal J ul i u s Z ¦ y e r (Dalje.),; In pokleknila je na stopnice cerkvice, oprla čelo ob železna vrata in.se zatopila v molitev. Zdaj šele je bila teta Ivanka popolnoma srečna, kajti Noemi je bila vesela in ščebetava ter je obsipala teto z dokazi svoje hvaležnosti in ljubezni. Po žalosti ,n' bilo niti sledu več, in teta Ivanka je re-Mtt zmagoslavno: »Ali ti nisem rekla, da °svežišin razcveteš, ko boš nekoliko med nami?« XToemi joje objelat ~ ' »In kaj tvoja izgubljena sreča?« je -vprašala, teta pol ostro, pol v šali, spom-"ivši se čudnih dekličinih besed. »Ali si jo •znašla?« »O da, teta, našla sem jo!«s je odvrnila 'Noemi zardevši ter odhitela iz prodajalne, •fo bi teta ne zapazila njene rdečice. • Noemi gospoda Rvbinskega ni vpraša, na kakšen način jo je našel; ni se »Wasch'mir den Pelz. aber maclf ilin nicht nass.« Ker pa tega ne znamo in ne moremo, je prišel poročevalec Medvešček do mnenja, da bi se uvedel osemletni celodnevni pouk, ki ga ima že večina avstrijskih dežel. Ali, ali. Aut »vuk,« — aut »koza.« Kar zadeva pouka v kmetijstvu in zemlje za poskuševališče poročevalca Me-dveščeka, zavračamo članka rja na šolska oblastva, ki mu povedo, da je že doslej vršil približno to, kar je propagiral v svojem poročilu, če ne v svojo, pač pa v za-dovoljuost šolskih oblastev. Ker se zahteva od lj. šole več pouka v kmetijstvu, je le naravno, da .zahteva učiteljstvo več in boljše izobrazbe, kot dosedaj. Ko se urede učiteljstvu pravne razmere tako, da bodo enake nižjim uradnikom, tedaj bode tudi upravičena zahteva, da se učiteljišče razširi za eno leto. Tedaj bode mogoče uvesti več pouka v kmetijstvu, posebno če se učiteljišče premesti v Gorico, kjer je dež. kmet. šola in razna poskuševališča. Smešno je člankarjevo vprašanje: »koliko bi koristila zemljišča za poskušnje v gorah; ki ječe po 7 mesecev v snegu.« Tudi v gorah se peča naše ljudstvo s kmetijstvom in sicer skoro da intenzivneje nego v dolinah, akoravno ječe v snegu po j člankarjevem koledarju 7 mesecev. Se-| veda ne pridelujejo tam sladke vinske ka-I pljicc in lepo dišečih trabuk, ki so kljubu j vsej pobožnosti bistven del člankarjevega ' srečnega življenja. Tudi v gorah, ki ječe 7 mesecev pod snegom, se pečajo s kmetijstvom, posebno s sadjarstvom in z živinorejo, ki' ni še na take j stopinji napredka, kakor zahteva umno gospodarstvo, ako so resnična poročila prof. Berbuča kot uda razstavne komisije. kapital ir) delo. Napisal Andrevv Carnegie. (Dalje.) In take želje, katerih bi se podjetniki nikdar ne domislili in katerih bi delavci tudi ne mogli povedati brez teh priložno-stij, sem sprejemal pogostoma na takih zborovanjih; zato pa pripisujem zasto-i*tetfi delavstva največji pomen. Vodja podjetja more biti še tako sposoben, sposoben delavec ga vedno še lahko opozori na reči, ki bi se dale bolje narediti, in oni obratni voditelj, ki nima zaupanja iu brezmejnega spoštovanja pri svojih ljudeh, ni nikaka prva moč. Karkoli še skriva bodočnost, pristaš nauka o razvitku, ki vidi v vsem le napredek in razvitek, ne poskusi nikdar zavirati pridobitve delavskega gibanja, tudi ne, ako bi se otvorila velika vse obsegajoča splošna industrialna interesna družba, do katere, kakor mislim, pride nekega dne. 26 let sem delal skupno z delavci, in kolikor bolj sem jih spoznaval, toliko bolj sem jih cenil. Včasih so bili zapeljani od ekstremnih elementov, navadno pa in po večini so bili razumni in pristopni. Strajk se mi zdi nesmisel; čisto jednako, kdo zmaga, njegova pravica ui s tem niti naj-manje dokazana, kakor tudi v vojni ne zmaga vedno pravica. V obeh slučajih gre za to, kdo ima največ sredstev, kdo bo zdržal uajdalje. Med sredstvi, ki naj vstvarijo boljše razumevanje, mora dobiti prvo mesto misel društvenega skupnega delovanja, pri kateri postanejo delavci v kakoršnisibodi obliki deležniki podjetij, v katerih delajo ter da so deležni tudi dobička. Zavest posesti poviša spoštovanje do samega sebe h; čuti se čisto v drugem smislu državljana kakor pa oni, ki je brez imetja. Čeprav že splošni čut s pravico za-metuje javno nasilje, tudi obliko, ki bi bila še najbolj opravičljiva, bi vendar rad opozoril še na strašno skušnjavo, kateri je delavec pri š t r a j k u večkrat izpostavljen. Ne more se pričakovati, da bi oni, ki je za svoje življenske potrebe odvisen od plačila za delo svojih rok, mirno gledal, da bi drugega postavili na njegovo mesto: Kaj takega se ne more zahtevati od njega. Revež potrebuje morda zdravnika za bolnega otroka, mora prinesti živeža slabotni ženi: to pa more samo, če je njegov zaslužek osiguran. Najbrže je prav malo podjetij, kjer bi ne bilo prav nepotrebno, ljudi podvreči taki skušnji; vsak delodajalec ve, da je najbolje, ako pusti mirovati svoje tvornice, dokler ne nehajo spori, mesto da bi nastavil druge ljudi, kateri imajo tako vest, da morejo delati tam, kjer čudila temu slučaju, da, zdelo se jej je to čisto naravno. In gospod Rybinski je bil vesel, da ga ni vprašala. Ko mu je izročil Manasse Noemino pismo, je zelo besnel, a se je kmalu >.o-miril. Zopet je rekel sebi in Robertu, da je pravzaprav vesel, da je puritanka sama končala dolgočasni roman. Pravkar je prejel tudi od tasta jako ostro pismo, v katerem ga je ta nujno pozival h hčeri na deželo in ob enem omenjal neko anonimno pismo, v katerem mu je skrben človeku-Uub naznanjal, da gospoda zeta zadržujejo v Pragi izvesnie zelo pohujšljive ljubavne spletke. To človekoljubno anonimno pismo je prihajalo od gospe Mrazkove, ki je s pomočjo različnih špijonov in špijonk skrbno zasledovala vse Noemine korake tudi potem, ko je zapustila njeno hišo. V teh okolnostih se je gospod Rvbinski odločil, da odide na deželo k, ženi. Gospa Rvbinska je bila prihoda svojega soproga zelo vesela. Iskreno ga je pozdravila, kajti dolga odsotnost od njega | je vzbudila v njenem srcu toplejše čute napram njemu, in mlada soproga mu te izpremembe ni skrivala. Gospod Rvbinski je bil vsled iskrenosti svoje soproge presenečen, in to presenečenje je zrastlo, ko je našel v svojih lastnih prsih slaboten odmev teh vročih čutov. Nekaj časa sta živela srečnejše nego kdaj prej, bližuje se drug drugemu v rastoči naklonjenosti; da, skoro se je zdelo, da šele zdaj praznujeta svoje medene tedne. Toda sreča gospe Rybinske ni trajala dolgo: kmalu je opazila na soprogu njegovo staro bolezen — dolgčas. Da, gospod Rvbinski se je začel na deželi dolgočasiti. Da bi temu zlu nekoliko odpomogla.mu je prigovarjala k pogostejšim izprehodom in izletom v okolico. Gospod Rvbinski, ki ni imel nič boljšega, s čemur bi si kratil čas, je delal po njeni volji. Posestvo je ležalo na podripski ravnini, in naravno je bilo, da je bil mogočni Rip največkrat cilj teh Henrikovih izpre-hodov. Od te dobe pa, ko se je na njega vrhu tako nenadoma sešel z Noemi, go- so drugi zapustili delo. Ne kot delavci ne kot ljudje se ne kvalifikujejo taki za najboljše. Vsak reden delavec se drži nezapisane zapovedi: »Ne smeš sprejeti svojega bližnjega delavske priložnosti!« Tako hitro tudi ne pusti podjetnik oditi svojim starim delavcem, kajti poznanje podjetja tudi nekaj velja. Še le ako se je vse pogajanje do konca razbilo, naj se vzame druge delavce. .laz tega nisem nikdar storil. Po mojem mnenju ne temeljijo štraj-ki toliko v sporih gledč plačila, kolikor v medsebojnem nerazumevanju. Podjetnik ne ve, kje žuli čevelj njegove ljudi, in obratno ne nastavljenci, kje njega. Tudi večkrat ne zna podjetnik ravnati s svojimi ljudmi in obratno se ne potrudijo delavci, umisliti se v gospodarja. Vsak vidi le svojo stran interesov. Ako bi podjetniki smatrali svoje delavce za polnopravne sodelavce, bi bilo r-anj sporov. Zakaj je v družinah manj sporov med gospodarjem in služinčadjo? Ker drug drugega natančneje pozna ter se vsak ozira na posebnosti drugega. Poprej sem rekel, da se je udeležil splošnega napredka tudi delavec, nisem pa hotel s tem reči, da bi bile delavske razmere, kakoršne so danes, zadovoljive: mislim, da se bodo v bodočnosti boljšale. •Oblika akcijskega podjetja omogoča tudi d e I a v c u, da dela kot akcijo n a r, kot podjetnik. V tem tiči po mojem mnenju rešitev vsega delavskega vprašanja. »Carnegie Steel Companv« je s tem pričela ter vzela tekom časa med deležnike več kot 40 uslužbencev, izmed katerih je bil samo jeden v sorodstvu s prvotnimi ustanovniki, drugi pa so bili izbrani na podlagi dolgoletne službe ali posebnih zaslug. Nikdo ni prispeval tu niti z vinarjem. Posebno se je pazilo na to, da se je vzelo za deležnike tehnično izvežbane moči, moment, katerega so drugi podjetniki doslej popolnoma zanemarjali. Prvi slučaj, da je bil sprejet uslužbenec nekega Car-negie-podjetja med deležnike, je vzbudil splošno pozornost; ko smo pa nadaljevali s sprejemanjem deležnikov, ki so se dvignili od zdolej gor, so zapazili tudi drugi prednosti, ki se nahajajo v tem sistemu. Sedaj je sedel tehnični vodja s prejšnjimi lastniki skupaj v kontorju. Mlajšim na podrejenih mestih se je izplačavalo za poseb- spej Rybinski moža ni bilo treba siliti na izprehode; da, bas nasprotno se je napram stari Katarini, nekdanji svoji dojilji, katero je ljubila kakor mater, večkrat pritoževala, da se gospod Rybinski s temi večnimi izprehodi njej in domu očividno od-tajuje. »Ah, Katarina,« je rekala z vzdihom, »da bi ta vročina že minula! Potem poj-demo v Italijo, tam bo gotovo veselejše, mnogoličnejše življenje. In če se Henrik ne dolgočasi, je mnogo ljubeznivejši.« Toda gospod Rybinski se je dolgočasil samo doma, in očitno hrepenenje, s katerim je pričakoval uro svojega vsakdanjega izprehoda, je postalo ljubeči soprogi končno sumljivo.— Noemi je bila nepopisno srečna. Ubo-žica je mislila, da so se jej že na zemlji odprla nebesa in da bo njena blaženost trajala večno. . (Dalje prihodnjič, Jutri v Vrtojbo na kolesarsko veselico! no izvrstno delo na leto tantijeme^ in ti ljudje so imeli občutek, da so stali na lestvi do najvišje stopinje deležnika. Vsaki »uslužbenec akcije deležnik,« ta sistem najhitreje premosti nasprotja med delom in kapitalom. Vsaka akcijska družba bi morala skušati, da pridejo sposobni in varčni delavci do akcjj, jim dati nekako prednostno pravo, naj bi v času kriz vzela nazaj akcije po kupnem kurzu. tako kakor dandanašnji ranžirajo delavske plače pred vsemi drugimi zahtevami. To je dolžnost nasproti delavcu, ker umljivo samo po sebi nima kupčijskega pregleda ter kupi akcije ne le v svojem interesu ampak tudi v interesu družbe. Te nazore je sprejela U. S. S. C. in akcije delavcev so zavarovane proti velikim kur-znim padcsm. Iz »sužnja plače« .je postal i tako popolnoma neodvisni delavec. Ako se obrnemo v bodočnost, vidim, da se bli-| ža dan, ko sedi delavec poleg kapitalista kot solastnik podjetja, v katero prinese ta svoje trgovsko, drugi svoje posebno strokovno znanje in spretnost, oba sta lastnika, oba sta udeležena jednako na uspehu akcijskega podjetja, drug drugemu neobhodno potreben, vsak ima zavest, da je potreben za vspeh. (Konec prihodnjič.) Moll-ov SeidH-z-p .3 za na želodca trpeče neprenosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami. Cena orlg. škatlje K2-— Ponarejanje se sod&ijska zasleduje. lohl-iv Franc, žganje in sol za ribanje života. — BoleCine olajSnjoJe in oirepJnjoče sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orig. steklenica K. L-90 Na proda} po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in far. dvorni založnik, Dunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. CristoMelti, A. Gironcoli. na posvetna zadeva (politicum). Saj se je vedelo, da je bil svetovni pregovor iz leta J 866. precej opravičen, ki je trdil, da je ljudskošolski učitelj najboljši general, isti pregovor, ki se je iznova potrdil po 40 letih za ruskojaponske vojske. v Odveč bi bilo na tem mestu navajati vse posamezne hibe in slabosti avstrijskega šolstva v dobi izza leta.1855., ko se je skleniljconkordat med državo in cerkvijo, po katerem si je osvojila cerkev poleg drgih pravic v državi tudi nadzorstvo nad šolstvom. Kar vas je starejših, moji dragi prijatelji, vsaj okrog 50 let starih, veste sami, kakšna je bila ljudska šola v dobi konkordata. Spomnite se tistih mladinskih šolskih let in nam pripovedujte, kako ste obiskovali šolo, kdo vas je poučeval, česa ste se učili in kako! Po edinem principu učenja na pamet ste se učili poleg veronauka še nekoliko čitanja, nekaj pisanja in računanja in to je bilo vse. O realijah, o zgodovini, zemljepisju, pfi-rodoslovju in sploh o predmetih, ki bi Ifertli . lahko razširili duševno obzorje mladine* ni bilo v tisti šoli niti sledu. Nekateri odstavki takratnih šolskih naredb pravijo celo odkrito, da ljudska Šola nima namena skrbeti za to, da se povzdigne duševno stanje ljudstva, ampak narobe, duševni napredek je treba ovirati, ker bi drugače ljudstvo lahko postajalo nezadovoljno in nesrečno. Mislečih in izobraženih milijonov ljudstva takrat niso mogli rabiti, raso le »pridne, dobre ljudi.« t. j. (po takratnem razumevanju) ljudi, katerim je vse po volji in ki ne morejo postati nikdar nadležni. Nekoliko srednjeveškega aristokratskega značaja si je ohranila še tista šola, ker je dajala zadostne izobrazbe le otrokom izbranih višjih stanov, množici nizkega ljudstva pa ne. Taka šola. ki skrbi samo za nekatere izbrane otroke, je razredna šola in po današnjih pojmih velik socijalni zločin. (Dalje prihodnjič.) Ob 40-leinici državnega ljudsko-šolskega zakona. (Govor gosp. dr. Ljndevita Pivka na XXI. glavnj skupini ..Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev* v Mariboru 16. avg. 1909.) Ob 40-letnici državnega ljudskošol-skega zakona se spominjamo razmer, iz katerih je vzklilo sedanje avstrijsko ljudsko šolstvo. Spominjamo se mož, ki so nam izvojevaii in branili državni ljudskošolski zakon, a tudi tistih, katerim je bil ta zakon neljub. Ob tem jubileju pa se ozi-rramo tudi v prihodnjost, ki pripravlja ljudskemu šolstvu še jasnejše dni. Po dogodkih leta 1866. se je moralo v Avstriji marsikaj spremeniti. Nevolje je bilo preveč, ker so državo še vedno bolele solierinske rane, ko nas je zadei novi udarec pri Kraljevem gradcu. Zdaj ni bilo več kraja, kjer bi se ni bilo žalovalo za kakim življenjem, žrtvijo takratne naše diplomacije. Toda žalost se ni priplazila samo v meščanske, kmetske in delavske hiše, tudi na preplašenem obrazu marsi-I katerega višjega gospoda si čital nemo vprašanje, kaj bo sedaj, kaj se zgodi sedaj! I. Po dunajskih palačah je strašila zopet po-> šast revolucije, podobna oni, ki je prevr-gla leta 1848. kneza Metternicha in njegov I stari avstrijski sistem. In glejte, kmalu nato se >e podarilo | narodom, po čemer so hrepeneli desetletja in desetletja. Grudna leta 1867. smo dobili ustavo in v njej podlago vsega tega, kar je potrebno v modernem državnem življenju. Veselje se je razlegalo po Avstriji, Dobili smo ustavo, ki v tej prvotni obliki ni mogla okameneti, ampak ki se je morala po svoji naravi razvijati in izpopolnjevati. Blagodejni vpliv ustave se je pokazal kmalu v stremljenju po osvoboditv; in zboljšanju našega ljudskega šolstva, ki je bilo v tej dobi resnično slabo v primeri s šolstvom ostalih kulturnih držav. Sedaj se je že čutila silna potreba, da se podr-žavi šolstvo tudi pri nas, da postane \z cerkvene zadeve (ecclesiasticum) držav- Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda K 2 — nabrano v veseli družbi pri Vuku v So-vodnjah. DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Rihemberk. — Imenitni časopis »Gorica« piše v 65. štev. lamentacije na rihem-berškega dopisnika »Soče,« ki je po vrednosti komentiral najnovejšo Berbučevo častno občanstvo v občini Rihemberg. Mi seveda »Gorici« ne bomo odgovarjali na celo klobasico, povdarimo le eno stvar: Mi srno pisali v »Soči,« da se večina starešin rihernberških nahaja v milosti božji. In glejte ljudje božji: »Gorica« to verjame!! Naj bi se pač čimprej odprlo prostore pri Šempetru!! Jlaha! Rihemberg, 18./8. 1909. — V zadnji »Gorici« se je čitalo, da »Soča« samo preti glede »spomenice« gosp. prof. Berbuča. — Naj se oglasi gosp. Berbuč ter naj nam zagotovi, da odloži »častno občanstvo« občine Rihemberg v slučaju, ko mu '-/¦.-, davkoplačevalcev občine Rihemberg podpišejo »nezaupnico«, pa bode videl, kako hitro jo dobi. R i h e m b e r ž a n i. Domače vesti. Iz politične službe. — Imenovani so pri c. kr. namestništvu v Trstu: Mame-stništveni koncipist Karol princ Liehten-sfcein provizoričnirn okrajnim komisar jem, namestniški konceptni praktikant dr, Josip Franzoni vit. Donnersfeld in Monte Franto defimtivnim koncepistom, namestniški konceptni praktikant Pavel di Ga-sparo provizoričnirn namestniškim konci-pistom. Somišljenike po deželi prosimo, A& nam poročajo točno o vsem volilnem gibanju; poročajo naj nam tudi, kje in kako se zlorablja cerkev v politične namene! Pazite rta volilne imenike! — Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da se prepriča, če je vpisan v volilni imenik ali ne: pregleda lahko tudi za svoje znance. Neobhodna nujna potreba je, da se pregledalo povsod) volilni imeniki ter stori vse potrebno, da bodo vpisani vsi naši somišljeniki! V imeniku skupin kmečkih občin morajo biti vpisani vsi oni, ki so ob razpisu novih volitev plačevali toliko davka, da bi imeli pravico biti upisani v volilne imenike za občinske volitve v prvem ali drugem razredu; ni se ozirati pri teni, ali so bili pri zadnjih občinskih volitvah upisani ali ne. Pozor! Hitro na delo! Pregledati imenike, reklamirati! Upogled v volilne imenike mora biti dovoljen vsakdan ob uradnih urah, to je: od 8.—12. dop., od 2.-6. pop. Noben župan se ne sme protiviti temu! Če ne hitro pritožbe na glavarstvo! Gospodarsko organizacijo klerikalne stranke in njene dobrote za ljudstvo zopet hvali »Prismojenec«. Lastna hvala se pod mizo valja. Pod mizo pa so jo pahnili sami klerikalci iz Ljubljane, ki'so povedali v svojem gospodarskem listu jasno-in odkrito, da goriška klerikalna gospodarska organizacija ni za nič, da je šibko stebelce, ki se ne more nikdar razviti v res koristno gospodarsko institucijo. Dobrot ni nikjer, torej samohvala neumestna, s farovškimi posojilnicami pa zavajajo ljudi v zapravljanje in slabo gospodarstvo. Tako dela »stranka dela«. Klerikalci že zmagujejo! — Na veliki čukovski slavnosti v Kamniku je govoril tudi naš prijatelj dr. Dermastia. Klerikalni slovenski listi so beležili samo' to, da je I govoril tudi dr. Dermastia, niso pa hoteli povedati, kaj je pripovedoval brihtni Dermastia. Govoril je menda zadnji, zato pa toliko bolj preroško. Rekel je, da staro-strujarji in novostrujarji na Goriškem se združijo ter premagajo sovražnika. Tako se čita v nemških listih. — Novostrujar dr. Dermastia je torej goltov zmage klerikalne stranke pri bližnjih deželnozborskih volitvah. Klerikalni listi pa niso tako gotovi zmage, zato niso hoteli zapisati, kar je govoril v Kamniku blebetavi Dermastia. Posebno je bil jezen nanj baje dr. Gregorčič, češ: ta človek, ki je prišel čez Hubelj na Goriško, ta novinec, ki uganja tu politiko, ki ni za ljudi goriške pasme; *a »politiški otročaj« je že začel zopet kvariti vse ter čvekati nekaj, kar more le škodovati klerikalni stranki. Dermastia jo najavnost smeši. Prorokovati je nevarna reč in rado se pripeti, da se prerok blamira. Dermastia je tudi lani mislil, da zmagajo klerikalci pa so pogoreli. Morda se mu zgodi tudi letos tako! Gregorčič.je sodil, da ga je premotil alkohol, drugače bi ne mogel govoriti tako zmešano o zmagi, na katero Gregorčič prav nič ne upa. Tudi iani je Dermastia preveč dermastil po deželi, da so se ljudje smejali njegovi napihnjenosti ter delali ne preveč prijazne dovtipe na njegov naslov; zato pa je bil Gregorčič strašno jezen nanj. Letos rnu je začel Dermastia spet uganjati komedije. Nam pa je prav, da se je oglasil. To je za nas dobro znamenje. Po navadi se pripeti, da se taki le čuki skažejo za krive preroke. Dermastia pa je že navajen biti kriv prerok; torej naj ostane še letos! V MJrnu se bo vršila jutri velika huj-skarska čukovska slavnost. Otvorijo neki »Društveni dom« in čuki se bodo »zve-rali«. Ob taki priliki seveda ne sme manjkati hujskačev. Pride Terseglav iz Ljubljane, tisti, ki je učil lani v Mirnu: »nasprotnikom zagreniti življenje, sproti podreti, kar sezidajo«. Poleg tega zločinskega hujskača nastopi ..iti dr.' Lenard, krivi prerok iz Kamnika Dermastia, dolgovezni dr. Brencelj in pa govornik iz lokovške mrtvašnice Francelj Kremžar, tisti znani I obrekovalec goriških Slovencev, ki pa j ima za to prosto stanovanje pod Mon-tovo streho. To bo hujskanja, lajanja, obrekovanja in zapeljevanja mladine na kriva pota. — Razvije se v Mirnu tudi velika pijanost, še večja kot je bila v Kamniku. 142 litrov vina je plačal lani v Mirnu samo biljenski kurat; koliko drugi. Letos pa bo brez dvoma še hujše/Seveda poprej ne bo manjkalo govora o protialko-holnem vprašanju. Teorija in praksa se pri klerikalcih vedno tepeta. Odkritje Volaričevega spomenika in spominske plošče. — Svojo udeležbo in sodelovanje so prijavila dalje naslednja društva:' Goriško pevsko in glasbeno društvo, učiteljsko društvo za tržaško okolico in pevski zbor bovške Čitalnice. Pro- simo, da bi nam tudi druga društva, ka. tera, bi bila liameoiena se udeležiti te slav* uosti, to naznanila v najkrajšem čusu, du nam bo mogoče napraviti natančen in do. ločen vspored, kakor tudi pesmi, katero bodo pela, da lahko naznanimo pravočasno okrajnemu glavarstvu. Da pa lahko že popred vse uredimo ter (ne bo nespora-zumljenja in nepriličnosti, prosimo uljiuu no, da bi nam vsako društvo naznanilo do 30. t. m, J. Ali želi, da mu mi preskrbimo voznike od Sv. Lucije do Kobarida in nazaj in za koliko oseb; 2.) ali želi, da že popred naročimo kosilo za določeno število oseb; 3.) s katerim vlakom dospe do Sv. Lucije; 4.) ali pride društvo z zastavo. V tem slučaju naj društvo to samo sporoči pristojnemu in okrajnemu glavarstvu v Tolminu. Poročajo nam tudi iz raznih drugih krajev o živahnem zanimanju za to slavnost, zato se nadejamo mnogobroj-ne udeležbe. Spomenik je že odposlan s Češkega in dospe v nekaj dneh v Kobarid, — Odsek za Volaričevo slavnost. Deželni odbor je začel nekaj časa sem razvijati čudovito delavnost na gospodarskem polju, in sicer v Fulaniji kakor tudi med Slovenci. Še le sedaj, ko so volitve tu — pravijo ljudje. I, kaj pa! Zveza Gre-gorčič-Pajer še živi pa hoče živeti tudi y bodoče. Zato naj bi se blestel sedaj deželni odbor kot velik prijatelj kmetov, katerih naj bi obilo sedlo na Pajer-Gregorčiče-ve gospodarske limanice. Pa ljudje vidijo, kam moli dež. odbor svoje namene. Jutrišnje velike čukovske slavnosti v Mirnu se udeleže tudi člani »Katoliškega delavskega društva« v Gorici. To »delavsko« društvo služi le za štatažo črni gardi. Vsako leto jih enkrat spravijo na Sve-togoro, da morajo revni ljudje tam darovati svoje težko prislužene novce bogatinom, in pa na kako ultrakatoliško veselico jih pahnejo, zopet le v Štafažo klerikalne stranke! To je »delavsko društvo, da se ga Bog usmili! Kaj res še niso sprevideli delavci, da nimajo nobene koristi od tega društva, marveč le škodo. Interesi delavstva so voditeljem pri tem sicer žo propadajočem društvu deveta briga; društvo imajo le za to, da se morejo kazati i njim, kako krščansko rešujejo delavstvo v Gorici. — Pa kako je že rekel ratijki dr. Pavlica? .. Da jih čaka plačilo onkraj groba; tostran groba zahtevajo plačilo za svoje nedelo črni možje, delavec za svoje delo naj dobi plačilo onstran groba! Neumen je vsak, kdor ostane le še minuto v takem društvu. Fon gradi prehode čez železnične tire! — »Prismojenec« je povedn!. da se napravi, in sicer prav gotovo, 1. i 910. prehod čez železnični tir pri postaji Volčja-draga. — Komu prišiti zaslugo za to ? Vol« čjadraga je v Fonoveni državnozborskem volilnem okraju, torej njemu pritiče zasluga za železen most za pešce pri imenovani postaji. In res piše »Prismojenček« tako. — Pa se mora smejati poslanec Fon! Kaj je že vse storil na papirju »Gorice in »Prismojenca« — v resnici pa nič, tako da so novostrujarji kar besni nanj ter kričijo, da je Fon »za nič poslanec« Same surovosti so zopet v zadnjem »Domoljubu«. "Najbolj neumno je zagovarjanje čukov v St. Ferjanu. Ti čuki so pokazali, da so podivjani in surovi elementi. Podivjali pa so jih oberčuki iz Gorice, ki sploh sejejo mej ljudstvo surovost in raz-bojništvo. To je res, vse drugo, kar čveka znani obrekovalec goriških Slovencev, je le grda laž. Materi Božji na Brezje se gre priporočit »slov. krščansko-.učiteljstvo« dne i« septembra. »Prismojenec« vabi učiteljstvo, naj se udeleži v obilnem številu zborovanja Slomškarjev na Brezjah pri Materi Božji. Na to pravimo,.da naj le gre »a Brezje tistih 5 Slomškarjev, ki so na Goriškem; morda se zgodi čudež, da kateri uvidi, kako žalostno ulogo igra kot privesek farovški suknji; čudež bi škodoval farovški stranici in morda bi uvidel »Pri-smojenček,« da je najbolje pustiti v mirit goriško učiteljstvo s takimi vabili. Preveč je bil navdušen za Italijo & letni Boštjan Maiano iz Montenarsa, in sicer na kolodvoru v Krminu dnč 3. t. m« Navduševal se je tako za Italijo in kričal, da je prišel v navskrižje z avstrijskimi kazenskimi paragrafi, vsled česar je dobil pred tukajšnjo okrožno sodnijo 3 dni zapora in da bolj gotovo molčal v prihodnje, še en post po vrhu. , tRlbtčf so bfii vSeml dopdldiie na1 trgti fcai glasni. Živo se je komentiralo seveda -i v izbranih besedah dejstvo, da je za-' "ienil tržni komisar Resen en kvintal in 0I rib, češ; da so v takem stanju, da se ijli ne Silne prodajati,- ker bi bile zdravju Vodljive. Ribiči pa so trdili, da so ribe sveže. Brzojavili so v Trst na osebo, ki jim je poslala ribe. Ta človek je prišel v družbi 2 nekiitiJt|rijgžni^^-v 6orie©r alM^Pa-ni bilo mogoče dobiti nikjer Resna. Ribiči praviio, da ne bodo hodili več v Gorico prodajat ribe. Na nekega 22-letnega Tržačana je presneto čudno uplutaki,goriška vročina. ge| it- v. tukajšnjo tolerančno hišo ter ho-[cl po vsej sili, da mora jedna izmed prostitutk, katero smatra za svojo ljubico, ž njim v Trst. Prišli so redarji, ki so vzeli vročemu fantu nabasan revolver ter ga gnali na'glavarstvo..Ker-nima pravice, nositi orožje, je bil obsojen takoj na 24 ur ¦zapora. Menda se mu je tačas pohladila želja po sarnoumbru. h Pred sodniki v Gorici je stal 41-letni Andrej Kralj iz Senadola, obtožen, da je v družbi z nekim neznancem ukradel iz ma-gacina postaje v Št. Petru 80 kg kave, katero je potem na raznih krajih ponujal na prodaj. Kralj je obsojen na J5 -mesecev težke ječe s postom vsaka dva meseca; po prestani kazni pride pod policijsko nadzorstvo. Kralj je bil kaznovan že 11 krat; sedel je tudi v kaznilnici v Gradišču, Angleški delavci v Tržiču so precej nasilni ljudje. Pretepi' in -ranjenja so na dnevnem redu. Zato je dobiti angleškega delavca pogostoma v goriški bolnišnici ali pa tudi v goriških zaporih. Te dni so pripeljali angleškega delavca, ki se piše Karol Mac Renalds iz Greenwicha, v goriške zapore, ker je obtožen težke telesne poškodbe. .Goriški zapori pa fnu-tako malo ugajaj«, da je začel noreti; baje prav spretno simulira blaznost. V nekem kamnolomu v Nabrežiui je ponesrečil 23-Ietni Miha Peric iz Bresto-vicc. Zašel je med dva vozička. Ker je | precej poškodovati, so ga pripeljali v goriško bolnišnico. Dnevno nad 4 vagone testenin izdelovali bodeta dve novi tvornici, ki sta se zgradili v Trstu. A tudi naše domače podjetje Prva kranjska tvornica testenin v Hirski Bistrici ne bode zaostala. Naročila si je nove modeme stroje s katerimi bo mogla svojo produkcijo potrojiti. Kar nas pa posebno veseli je to, da ne morejo vse te tovarne testenin v kakovosti doseči »Pekatet«, kakor imenovana tovarna svoje izdelke imenuje. J. Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1910 je že izšla. Ze čez sto let prihaja ta stara znanka v vsako slovensko kmečko hišo, zato ni čuda. da se je povsod tako priljubila. Letos se je njen poučni in zabavni del razširil in prinaša poleg važnejših novic, ki so se med letom prigodile, obsežni popis.krvavih dogodkov na Balkanu in grozni potres v Južni Italiji. V poučnem delu je opisano kdo sme sejmariti i« kakšno blago se sme na sejmih prodajati, kako se sr ozna nevarno bolezen škr-latico, da se je- lahko obvaruje. Našemu kmetovalcu bo prav dobro došel obširen Popis umetnih gnojil, njih hranjenje in raba, kajti umetno gnojenje se je dandanes *e povsod udomačilo,.ker gleda vsak poljedelec na to, da zviša in poboljša svoje Pridelke. Poleg tega so v »Pratiki« navedeni tudi prvi pripomočki v nezgodah, kako se kri ustavi, pomoč pri opeklinah, za-tfrupijenje, zmrznenje i. t. d. »Velika Pratika« in ima sedem lepih slik in zemljevid Bosne in Hercegovine in njenih sosednih dežel. Stane samo 24 vinarjev in se dobi novsod ali ie pa naroči v tiskarni .1. Bla-s'iikovih naslednikov v Ljubljani. K tatvini v Gorici. — Radi suma ta-,v'«e pri trgovcu Capella v Gorici je bil a/etiran med drugimi tudi Karol Konic, slednji je bil izpuščen na svobodo, ker se le Izkazala njegova nekrivda. Odprti lekarni. — Jutri popoldne bo-Ja odprti v Gorici lekarni Cristofolettl in Mirner. V teh*dveh lekarnah bo tudi po-n°čna služba v času od 22. do 29. t. m. V najem se odda ali proda na promet-n^ni kraju v Gorici, dobrovpeljana trgo-,,na- Ista se odda z blagom vred ali pa ¦^ lokal proti primerni odškodnini. Na-arit-nejše se izve" v našem upravništvu. Ustnica. — Nekdo v St. Petru: Ano-l,,u,i« dopisov ne prlobčulcmo. Za slavnost v Cerknem dne 5. septembra je od dne do dne večje zanimanje po deželi. Vabila posameznim društvom po Goriškem in deloma po sosednjem Kranjskem so se že razposlala. Nekaj društev se je še sedaj odzvalo temu vabilu in tako se n. pr. samo iz Idrije obeta nekaj stotin gostov. Opozarjamo posebno ona "društva, ki fefulktirajo na voz od kolodvora Sv. Lucija-Tolmin, naj kolikor mogoče kmalu naznanijo približno število u-deležencev, da se zamore dobiti zadosti voznikov. Vožnja od kolodvora pri Sv. Luciji pa do Cerkna traja kaki dve uri in je.jako zanimiva. Cesta pelje do Želina ves Čas ob reki Idrijci, po globoki dolini in je ena izmed najlepših cest na Primorskem, ktero hvalijo posebno kolesarji. Ob lepem vremenu ni prašna in istotako ni ob deževju na nji nobenega blata. Ta državna cesta je ena izmed najlepših, kar jih ima država v svoji oskrbi. Od kolodvora do Cerkna in nazaj bode veljala vožnja približno dve kroni za osebo in se dopošlje prijavljenim društvom posebne vozne listke, kteri imajitel bode imel prednost pred nepriglašenimi. Telovadno društvo »Sokol« v Ajdovščini priredi na Mali Šmaren dne 8. sept. svojo letno veselico z javno telovadbo in plesom. Pri telovadbi bode prvič nastopal tudi naraščaj. Sodelovali bodete tudi obe Ciril-Metodovi podružnici. — Na zdar! Iz Št. Andreža — Slavnost Sokola v Št. Andrežu, ki se bode vršila v nedeljo tudi proti trgovinsko-političnhn predlogam. — Deželni zbori utegnejo biti sklicani po večini meseca septembra; rešili bi le najmanjše tekoče reči. Zvišanje državnega davka na pivo odpade. Ministerski svet ni sprejel tega poviška. Treba bo torej spremeniti finančni načrt. Govori pa se o davku ali celo monopolu na*vžigalice; povišalo bi se tudi nove vire pri raznih pristojbinah. Da se le ne obdnči zopet najrevnejših slojev. Šusteršič zopet sili v ospredje položaja. V »Zeit« je priobčil članek, kjer pravi, da zahteva za delavnost drž. zbora 1). delavnost češkega dež. zbora, 2). zahteve glede bosanske banke in 3). gledč laške pravne fakultete. V krogih »Slov. Enote« je presenetil ta članek, ker S. je objavil te pogoje brez sklepa S. E. Posi. Maštalka je radi tega Šusteršiča ostro prijel. Mladotiirlu napravijo izlet v Avstrijo, izvolili so posebno komisijo, ki ima izvršiti vse potrebne priprave za ta izlet. čudovat cerkvene umetnosti, plačati vstopnino v cerkev Santa Croc* in Santa Ma-.ria Novelhi. Te dvij cerkvi vzdržuje namreč mestni svet. Mnogi tisti so poročali, da je prosil papež našega cesarja v pismu, naj se zav-.. zame za zagrebške »veLizdajnike « Rimski list »Osservatore Itaiiano« pa pravi, da to ni res. Dhfcgra, indijski študent, ki je umoril v Londonu pred par meseci obersta Wylie radi tega, ker so tega sovražili vsi Indijci, je bil obglavljen v Londonu. Bil je po-, polnoma miren in ni ica/ul nobenega strahu pred smrtjo. Smatral se je za mučenika zatiranega indijskega naroda. Priporočamo našim rodbinam Razne vesti. Mali oglasi. Rajuiaajša pristojbina stane 60 vin Afeojo celas obsetnejlt se rakuna za vsako besedo 3 vi a. HajpripravnejSe iti&oiiritnje za trgovce in obrtnike. b.t«,i?2 stopinj mraza. Komaj sta dihala I zrakoplovca. 1 Prejšnji perzijski šali ne more zapu- I stiti Perzije radi dolgov. Vsega dolga ima I «,000.000 mark. Viada hoče ta dolg popla-čati, toda šali mora prepustiti vse svoje nepremičnine državi, katera mu da vrhu j tega letne pokojnine 360.000 mark (1000 j mark na dan), toda ta pokojnina bi zapa- J dia, ako bi šah intrigiral proti Perziji. S tem pa ni zadovoljen šah. Ulom v banko. — V švicarsko zavarovalnico v Parizu je prišel o poldne, ko je v njej kosil samo en uradnik, eleganten gospod, vprašal uradnika po nečem, na kar mu je dal sunek v rebra, drug gospod pa, ki je nato prišel v urad, je pa nesrečnega uradnika zabodel. Pokradla sta neznana storilca več tisoč frankov. Najdebelejši predsednik. — Ameri-kanski predsednik William Taft tehta 155 kg. Ker po amerikanskih postavah ne sme predsednik zapustiti Združenih držav, si ne sme privoščiti blagodejnega vpliva Karlovih varov, zato je pokiical k sebi maserja dr. VValker-ja iz Bostona, ki naj mu z drgnenjem odpravi vsaj 15 kg. Tudi predsedniki* imajo svoje skrbi. Berolin pet ur brez vode. — V Bero-linu je počila velika cev, vsled česar je bilo ceio mesto pet ur brez vode, kar se je poznalo posebno v tovarnah, kavarnah in gostilnah. V Fiorenci je določil baje mestni svet, da morajo tujci, ki prihajajo v Italijo ob- Odvetniška pisarna dr. Franc BraHiča in dr. Mateja Pretnarja v Trstu, Via Nuova št. 1311. sprejme spretnega stenografa vcičsga slaven ko-mika iteiupfije. Strojepisci imajo prednost, Hrvatica zmožna tudi nemškega jezika simpatične ^unajuosti išee v Gorici mesto varuhinje (spremljevalke) k odrasbm otrokom v boljši družini. Prijazne ponudbe pod (lHrvatiGi" na upravo „Soče". Naznanilo. — Na razna vpraSanja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se toči pravo plzensko pivo »prazdroj« v Gorici v hoteljskih restavracijah, in sicer: v liotclu ..... »Pri poŠti« ......»Union« •» * . . ^Pri zlatem jelena« ¦>¦ ».....»Tri krone« ter- da ga oddajam na debelo h zaloge v sodčkih po UlO, 50 in 2"» litrov. Priporočam se z odličnim spoštovanjem A. I. Pečenko, zalagateij za Goriiko-GTadišCansko v Gorici, tek. Josipa Verdi -26./Ž8, N. B. Kdor pije phensko pivo prt »Zlatem olenu« prispeva 25 vinarjev pri hektolitra za »DijaSko kuhinjo«. Trgonko-obrtia ia gopdarike vesti. I Vinska poskušnja na slov. dež. kmetijski šoli v Oorici bo jutri 22. t m. Dež. odbor je naročil zbirko nižjeavstrijskih vin, ki se bodo poskušala brezplačno ob jednem s karakterističnimi domačimi vini. Politični pregled. Državni zbor namerava sklicati vlada začetkom oktobra ter mu predloži program, kakoršen si sestavijo stranke same; v programu bi bile vse v zadnjem zasedanju nerešene socialno-politične predloge, finančni načrt, predloga o lokalnih železnicah; vlada upa, da ne bo nasprotstev MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir — ,-nrrr*, rMftifr- ^age v Soteskl Gorica drž. kol. — Solkan * ^''JJav**«*^ *¦ (jast verskega zaloga). Osrednje vodstvo: M, Via tiella ČasenHi Intarurban. telet: Gorica It 14, Trst St 1631. — Tel.-. Eadntga, Used. k. B. C. Gode v. Edit Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile šL 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad ,1.50 H, P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični I« fotogrniičtii zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reurva K MDOO. — Resen® za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. F. P. VIDIC & Komp! Ljubljana Opekarna in zalOg^a peči, ponudijo vsako poljubno množino __ patentiranih ^^š \ zarezanih strešnikov »Sistem MADZOLA" (Stonifaizziege') »Sistem MARZOLA" Barve: a) rdeče naravuo ž*an1, b) drno imprcguirani. n Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, m Vsaki strešnik se zainore na late pribiti ali pa fc žico privezati, kar je gotovo velike važuosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja fn najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki $*R5CISOMOC( Jak.Šuligoj urar e. kr. državne železnice GORICA --------- Gosposka ul'ea št. 25. --------- Krčmarji pozor! Vsak si lahko prisluži denar brez truda, ako si nakupi godbeni avtomat. Isti igra za 10 vin. ravnotako, kakor 12 godcev. Plačuje se na obroke. Vsbk, kdor kupi avtomat, se mu istega postavi franko na dom. — Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za krojače, čevljarje in vse druge obrti. Sistemi: R/ngschiff, Šinger Favorit, Junker, Ruli itd. Cene od 38 kron naprej. Wn'm Izšla je edino prava, starodavna 8LASNIKUVA JVovo potljetje v Solkann. •nnfoAs J| ifOAig V Ljubljani. Natisnili in za'ož li J. Blnsnik-ovi nasledniki. Vso lihkovnp i>i:ivi>i» p-iliranjeiio._____ „I«fjB899 'mop '043A B3E »»A." ^{SSS ||4p 3S Bi31>f •B3f!lBJJ BOABpoJB)S BABJtfl 3f 'll* |P{A 38 KU§J0>1B>( 'oqopod o>|B* {ubjjs jajc! bu biuj isi 'BiniBJd buo aq (Jena 24 vinarjev. Naša Pr&tika prinaša tudi letos mnogo zanimivih podob. Držite se Vaše stare prijr.tclice Vc^ke E"ra(ikc, ki re ste najbolj navajeni. Trgovci z vinom in tropinovcem! Krasno posestvo z gostilno-trafiko na spod. Štajerskem se ceno proda. Ni prodaj je tudi vetje pm!vj z njivami, 'travniki in gojzdi ob novi progi na Gorenjskem. Kje ? Pove F. Cvck Ljubljana - Mosle, j Trgovina! ==3^FL^3E E5aRgg=!==5 Lekarna Gristofoletti • v Gorici. L • ŽELODČNE KAPLJICE | ˇ | • z znamko sv. Antona Padovanskega. o ^ Zdravilna moč teh L kapljic je neprekosljiva. ^ — Te kapljice vradijo • redno prenašanje, $ če se jih dvakra. ;ia dan • po jedno žličico popije. ¦ Okrepe pokvarjeni že- } lodec, store, da zgine J {Varstvena znamka). y kratkem ČaSU OUIO- A J tica in životna lenost (mrtvost). Te J J kapljice tudi store, da človek raji j6. a J Cena steklenici 60 vin. | • Spisiofoletiijeva pijača iz kine ¦ ? ili 7cId73 najboljši pripomoček pri ? t 111 ZtlltMd, zdravljenju s trskimm oljem, j 5 Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. J ¦ i POZOR! Edini specijalist - qtit 3. Primožič -Gorica na Kornu šf. 13. Steckenpferd- mlečnato milo lilijino je na [nežnejše milo za kožo priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh številkah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribo-lazce, vage za vino, žganje in "razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. Gena blaga konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča J. Primožič, optik. Miha Kožic, trgovec in gostilničar v Osiavlju št. 141 ''priporoča si. oh-Čhislvu svojo trgovino s špecnrijskim blagom. Trgovina je zalotena s popolnoma svežim blagom iz -najboljših virov. Lstotatit je dobra gostilna. Toči se pristno briSkO vino; črno (bordo) in belo. — Mrzla in gorka jedila. -Gene zmerne. —.Postrežba ločna. -Vabim posebno eenj. BH.C6 in okoličane, S spoštovanjem Miha Rožič, Oeiavije. ;Sta$bei)0 podjetje Znidarčič & Stepancič GORICA ULICA MATTIOLI se priporoča si. občinstvu in drugim korporoeijam za izdelovanje vaakovrs nih stavbenih' del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo priporočata Znidarčič & Stepancič. Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pristnih pijač. _ Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zniernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trg-ovee Gorici Tržaška ulica .štev*. 16 = v las ni hiši. ^ Opozarja se gg. odje malce, da je došla rao nokar oelika množin« raznorslnega blaga ha kouosli Iz abstrijskih i' angležkih looaren naj različnejših za vsaki stan. PMT- BREZ K O i\ K II K E N V K. -Wffl_______________ Naznanjam si. občinstvu, da sem otvoril v Solkanu v lastnej hiši veliko zalogo raznovrstnega pohištva. Pripoi^očam novoporočencem kompletne spalne sobe. Cene zmerne in brez konkurence. Blago trpežno in lično izdelano, Upogled zaloge dovoljen vsakomur, ne da bi bil primoran kaj naročiti. — Posebno se priporočam gg. rodoljubom z dežele, si. učiteljstvu itd. Za obilen obisk se priporoča I Ferdinand Delak v Solkanu *t. 299 i *""" : '. iwr* cTe w K"~z"ai e r n e. -nm»