JI MI' PRIiviukSKI DNEVNIK Nnina plačana v gotovini ^ „AA ,, postale I gruppo Gena o()U IlF PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« I 'Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Lelo XXXV. Št. 293 (10.312) TRST, sreda, 19. decembra 1979 TEŽAVEN POTEK 55. ZASEDANJA DRŽAV OPEČ Velika nesoglasja o cenah petroleja postavljajo v dvom uspeh konference Možnost dogovora o «osnovni» ceni 24 dolarjev za sodček ovirajo zahteve po visokih «dodatkih» - Različna stališča tudi o omejevanju črpanja in o pomoči nerazvitim državam CARACAS — Konferenci ministrov 1 držav proizvajalk nafte, ki so Otlice OPEČ, je sinoči grozilo, da bo prekinila pred današnjim predvidenim zaključkom. Ob zaključnem basanju novih cen za nafto, so se tištoreč nesoglasja med prisotnimi jjfadnimi delegacijami še zaostrila. 'mezuelski minister za energijo ‘uimberto Calderon Berti, ki predeluje 55. zasedanju petrolejskih dr-«>v, je okrog 700 časnikarjem, ki jj-strpno stikajo za vestmi v hali hotela «Tamanaco» pred sejno dvojno, kjer potekajo razgovori v stroji tajnosti, izjavil, da bi mogli ob bajanju nesoglasij poveriti rešitev vPrašanja cen tako imenovanemu 'strateškemu odboru* OPEČ, ki ga izstavljajo zastopniki Saudove Ara-?ije, Kuvajta, Alžirije, Irana, Iraka J Venezuele in bo prav danes za-Cel v venezuelskem glavnem mestu !voje delovno zasedanje. Ro sicer skopih vesteh, ki jih ^Pe novinarjem iztrgati udeleženem konference, ki jih prestrezajo fted dvorano, vse kaže, da doslej DOLOČITI BI MORALI, KDAJ SE BO SESTAL CK Danes seja vodstva socialistične stranke V Rimu čedalje bolj vztrajno govorijo o vladi s prisotnostjo komunistov niso zalegla prizadevanja za usklajevanje stališč posameznih držav, ki so jih vodili celo noč med prvim in drugim dnevom zasedanja na dvostranskih in večstranskih razgovorih. Včeraj so se, po izjavah samega Calderona in enega najvplivnejših udeležencev, saudskega ministra Jamanija, razmere še poslabšale. V krogih konference in v samem predsedstvu pa izkjučujejo, da bi lahko prišlo do razbitja OPEČ. Calderon je poudaril: «Mo-rarno ostati skupaj, ne le v korist proizvajalk, ampak tudi industrijskih držav in nerazvitih.* Iz istih virov se je izvedelo, da so precejšnje možnosti sporazuma o «osnovni» cehi petroleja, ki naj bi se giba'a okrog 24 dolarjev za sodček. Nepremostljivo oviro pa naj bi predstavljala skrajno različna stališča glede «dodatkov» k ceni za nafto boljše kakovosti. V prvi vrsti Iran in Libija, pa tudi Alžirija in Nigerija (ki črpata boljšo nafto) zahtevajo baje po mnenju zmernejših proizvajalk kot so Saudska RlM — S ščepcem zlohotnosti je Mtajnik PSI Signorile, ko je spo->čil, da se bo socialistično vodstvo ►stalo jutri, dodal, da se danes ne 'ere, ker mora pač tajnik Crajti Ogovarjati pred komisijo za pro-tčun poslanske zbornice. »Najprej 0 hotel v škandal ENI vplesti me-sedaj pa je sam zabredel,* je kjal Signorile. Na jutrišnji seji socialističnega odstva bodo morali določiti da-titn, ko se bo sestal centralni kotite stranke v tistem okviru pa “odo morali obravnavati vrsto pe-Jsčih problemov, ki že mesece premešajo PSI. Vse kaže, da je domova o sklicanju predčasnega konusa trenutno kaj malo verjetna. ? predčasnim kongresom je grozil e Craxi, vendar kaže, da je svojo Ktožnjo že opustil. Signorile in vsi |'sti (in kaže, da jih je mnogo), ki ffenutno kar se da ostro napadajo Ctaxija, pa za sedaj nimajo name-ti® zahtevati predčasni kongres. Še Jgč, po mnenju Signorileja bi o kongresu govorili le v enem primeru: če bi tajnik sklenil spremeniti politično linijo, ki so jo odd-tifili in določili strankini organi. *Samo kongres lahko sklepa, če socialist lahko sprejme predsedstvo viade in vodstvo petstrankarske klade brez KPI*. Signorileiu jo takoj odgovoril Claudio Martelli, Craxijeva desna f°ka, ki je poudaril, da petstran-sarska vlada ni cilj, ki bi imel abotno prednost. Do take vlade bi jshko prišlo samo zaradi odpovedi APl in v primeru, da KD prizna hačelo zamenjave v vodstvu vlade, ^tališča v okviru socialistične stranka so torej zelo jasna, čeprav nad kavami vseh visi Damoklejev meč, pravi škandal ENI. Zelo težko je reči, kako se bo “Por, ki pretresa PSI že nekaj me-“Pcev, prav gotovo že precej časa Pced volitvami, končal. Skupina, ki je oblikovala med nasprotniki praxijeve politične linije, se je še ?8r okrepila in ima, tako zatrjujejo v Rimu, večino, tako v vodstvu Rot v centralnemu komiteju. Ni pa tesno, če ta skupina zahteva zame-tijavo tajnika, o tem se nobeden “d zgodovinskih voditeljev KPI, Romba rdi, De Martino in Mancini, *ti izrekel. ^ Niti Craxi pa ni ostal križem rok. Rjavijo, da se je v svojih prizade-v&njili, da bi ohranil oblast v stranki. številčno zelo približal svojim tiasprotnikom. Ostaja vsekakor dej-stVo, da je njegov položaj zelo re-tien, in da bi mu tudi najmanjša na-Paka utegnila biti usodna. Tudi če “Odo sklicali centralni komite z namenom, da bi obnovili notranjo e-tiotnost stranke, ne da bi pri tem postavili vprašanja Craxijevega tajništva, je gotovo, da bo slednji moral “Prejeti marsikateri kompromis in v vsakem primeru nekoliko spremeniti svojo politično linijo. Socialistična stranka bo še dalj časa ohromljena in ne bo mogla sprejemati tveganih sklepov niti v eni smeri, Piti v drugi. V Rimu ta čas mnogo govorijo o Prožnosti vlade, ki bi vsebovala tudi komunistično partijo. Predlogi v tej smeri, čeorav zelo plahi, so prišli s strani Zaccagniniia in Galloni-3a; omeniti je treba Berlinguerjev Kovor v Turinu in včerajšnji intervju Natte, v katerem je jasno rečeno, da *> spet v teku Dogajanja za oblikovanje zasilne vlade: vse to so dejavniki, ki so politično vzdušje še kar segreli. Kaže pa, da je še vse prezgodaj, da bi govorili o tej možnosti kot o nečem realnem. Naj o-menimo še, da v italijanskem glavnem mestu čedalje bolj vztrajno krožijo govorice o pritiskih na Pertini-ja. ki bi v primeru vladne krize tokrat moral vzeti v poštev tudi možnost, ki jo je zadnjič zavrnil: sestavo vlade pod Fanfanijevim predsedstvom. P. P. PEKING — V kitajskem glavnem mestu se mudi delegacija palestinske organizacije Al Fatah, ki jo vodi Mohamed Klob. Pogovori med Palestinci in Kitajci so bili, trdi tiskovna agencija Nova Kitajska, zelo prisrčni. ISLAMABAD — Konec prejšnjega tedna je prišlo pri rezidenci afganistanskega predsednika Hafi-zulaha Amina do hudega atentata, ki je bil baje že tretji v zadnjem mesecu. Opozicija v Afganistanu je torej, kot dokazujejo stalni aten tati, še vedno zelo živa. BRUSELJ — Španija je včeraj v Bruslju uradno zaprosila, da bi trajalo prehodno obdobje pred njenim polnopravnim vstopom v EGS vsaj 10 let.' Arabija in Venezuela, pretirane dodatke, ki naj bi presegli 6 dolarjev za sodček. Mimo tega predlaga jo ravno Iran in nekatere druge države, naj bi poviške, ki so jih skoraj vse članice OPEČ uvedle le nekaj dni pred začetkom konference, pojmovali kot «dodatke*. ki bi jih bilo treba doplačati k novi «osnovni» ceni. Tu je torej jedro spora, ker bi se dejansko končna cena petroleja s tem povzpela krepko čez 30 dolarjev za sodček, česar zmernejše države nočejo sprejeti. Precejšnje nesoglasje vlada tudi o drugih pomembnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu konference. Doslej se niso mogli dogovoriti niti o proizvodni politiki, pri čemer so Kuvajt, Venezuela in Libija že izjavili, da bodo omejili ' črpanje, Saudova Arabija bo od aprila ohranila običajno raven črpanja na 8,5 milijona sodčkov dnevno (sedat jih zaradi iranske krize črpa milijon več), Nigerija ne bo zmanjšala proizvodnje, medtem ko je Ekvador celo najiovedal, da jo bo povečal za 5 do 10 odstotkov. Prav tako ni še soglasja o sredstvih, ki naj zagotovijo večjo pomoč nerazvitim državam. Alžirija in Venezuela sta predlagali ustanovitev banke OPEČ z začetno glavnico vsaj dvajset milijard dolarjev in vlaganje vsaj 0,2 odstotka vseh dohodkov od petrolejskega izvoza v korist držav v razvoju, Irak in druge članice pa se zavzemajo za skupen sklad, v katerega naj bi vlagale sredstva tako petrolejske, kot industrijske države. Posebej ostaja odprto še vprašanje plačilnih sredstev za petrolej. Kot je znano zavrača Iran dolarje in si prizadeva prepričati še druge, naj storijo enako. Njegova prizadevanja pa na videz niso dosegla posebnega uspeha, čeprav tudi ostale petrolejske države skrbi stalno upadanje vrednosti ameriške .valute. Zato je pričakovati, da bodo odločitev odložili in da bodo poverili posebni strokovni skupini nalogo, da prouči možnost navezave vrednosti nafte na »košaro* trdnih valut, kot so nemška marka, švicarski frank in japonski jen. Še nobene jasne odločitve torej, oziroma precejšnja možnost, da se konferenca zaključi (celo predčasno) brez jasnih sklepov, medtem ko narašča zaskrbljenost v vsem svetu, ki mu je petrolej gonilna sila. Tak zaključek bi bil slab uvod v proslavo 20-letnice OPEČ, na katero je predstavnik Irana povabil za prihodnjo jesen državne poglavarje 13 članic. (Ivi davčne politike, družinskih doklad, pokojnin in tarif za javne storitve. Z Lamo, Carnitijem in Benvenu-tom se bodo Cossiga in njegovi ministri sestali v petek zjutraj, popoldne pa bo seja enotnega sindikalnega vodstva, ki bo odločalo, upoštevajoč odgovore vlade, ali bo oklicalo novo splošno protestno stavko. Če bi bil izid srečanja na vrhu nezadovoljiv, bo po vsej verjetnosti stavka 10. januarja prihodnjega leta. Vlada bo svoja stališča za srečanje s sindikati izdelala danes, ko bo obravnavala vprašanje energetske krize, borbe proti inflaciji in brezposelnosti, davčno politiko, ukrepe za spodbujanje stanovanjskih gradenj in vsa najnujnejša gospodarska in družbena vprašanja. PO SPRAVLJIVIH IZJAVAH ZUNANJEGA MINISTRA GHOTBZADEHA v ■v HO VOIA OSTRO VANJE IRANSKEGA STAUSCA HOMEINI IN ŠTUDENTJE NOČEJO POPUSTITI Talcev ne bodo osvobodili dokler ZDA ne vrnejo šaha - V Teheranu neznanci ubili Homeinijevega najtesnejšega sodelavca, teologa Moiataha V petek srečanje vlada-sindikati RIM — Cossigova vlada se je vendar odločila sprejeti srečanje na vrhu s tajniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, ki ga je dolgo odlagala, da ji ne bi bilo treba odgovarjati na določena vprašanja in predloge o temeljnih problemih TEL AVIV — Delegacija izraelske vlade na pogajanjih o avtonomiji Cisjcrdanije in Gaze je včeraj odpotovala iz Tel Aviva v Kairo, kjer se bo danes udeležila nove seje z egiptovskimi predstavniki. j..,.......................iiiiiiiiiiHiMiHiiiiiiniimiiiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiMtmiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iimiiinim...■■iiiiiiiu* PO NAPADU NA ŠOLO ZA UPRAVNE KADRE IN NA OBRATE FIAT V TURINU Karabinjerji generala Dalla Chiesa aretirali šest domnevnih teroristov Gre po vsej verjetnosti za pripadnike turinskega voda rdečih brigad - Preiskovalci odkrili dve teroristični skrivališči ter zaplenili orožje in razstrelivo TURIN — Po množičnih krvavih napadih na šolo za upravne kadre in na obrate Fiata, kaže da so ka-. rabinjerji generala Tlalla Chiesa v prejšnjih dneh prišli na sled tako imenovani torinski koloni rdečih brigad. Aretacija šestih oseb in odkritje dveh skrivališč domnevnih brigadistov, to je obračun širše protiteroristične akcije, katere dobršen del je še popolnoma zavit v meglo. Karaoinjerji generala Dalla Chiesa so po vsej verjetnosti stopili v akcijo v petek, ko so na podlagi še nepojasnjenih informacij v središču Turina odkrili skrivališče teroristov, nekaj dni kasneje pa so skorajda podobno skrivališče odkrili v Nichelinu, večjem središču v bližini piemontskega glavnega mesta. Med šestimi aretiranci je bil kot terorist znan preiskovalcem le 31-letni Giuseppe Mattioli proti kateremu je torinsko sodstvo januarja letos izdalo zaporni nalog zaradi sodelovanja v oboroženi tolpi. Moški je namreč preti približno enim letom za las zbežal karabinjerjem, ki so vdrli v njegovo stanovanje ter aretirali terorista Nicolo Valentina in Mario Rosario Biondi, ki sta bila pred kratkim obsojena zaradi umora1 sodnika Calvose in TOŽILEC ZAHTEVAL SMRTNO KAZEN ZA MORILCE PREDSEDNIKA PARKA dveh članov njegovega spremstva v Patrici pri Frosinonu. Mattioli, ki je po rodu s Sardinije, pa je vpleten tudi v preiskavo o umoru dveh mladih agentov javne varnosti, ki so ju 15. decembra lani teroristi zahrbtni ubili pred torinskim zaporom «Nuove». Odgovornost za ta atentat so prevzele rdeče brigade. Drugi aretiranci Giuseppe in Car-mc-la di Cecco, Angela Vai, Mario rim _ Preiskava o pokolu v Ul. Volgarino in Antonio Delfine pa so paAj v Rimu, o ugrabitvi in umoru bili dosle j skora j neznani polici ji a Ida Mo ra in sodnika Palme ter še in karabinjerjem in le Delfino je 0 nekaterih drugih atentatih, ki jo bil pred desetimi led obsojen na vc»'interpelacije KPI, PSI, DP in PDUP (te svetoval-ske skupine so namreč spremenile svoje resolucije v .interpelacije), ter na vprašanja LpT, DP. MF in MSI, '-i so ravno tako obravnavala vprašanje evroizstrelkov. Pri tem je treba vsekakor pouda riti, da so predstavniki omenjenih svetovalskih skupin obrazložili svoja stališča o tem vprašanju in sprožili razpravo, v kateri so ponovno opozorili na posledice, ki bi jih imela namestitev jedrskih izstrelkov na deželnem ozemlju; po drugi strani pa je treba podčrtati, da deželni svet ni zavzel lastnega stališča v zvezi s tem problemom, kakor bi ga lahko v primeru, da bi se raz-psavlialo O; resolucijah, o katerih bi bilo treba tudi glasovati. Pre jutjicialng, i^JHevg ^ščanskega de ruokrata Turella,.. ki .rso jo podprli še PSDI, PRI, PLI, MSI in svetovalec LpT Tassinari, da se vprašanje evroizstrelkov črta z dnevnega reda je torej preprečila, da bi se deželni svet Furlanije - Julijske krajine opredelil za tako ali drugačno NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na predavanje MISEL IN DELO EDVARDA KARDELJA s posebnim ozirom na narodno vprašanje Predaval bo FRANC ŠETINC, sekretar Izvršnega komiteja CK ZKS. Predavanje bo danes, 19. decembra 1979, ob 18.30 v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Istega dne bo ob 17. uri v prostorih NŠK v Ul. sv. Frančiška 20/1. nadstropje odprta razstava Kardeljevih del. Razstava bo na ogled občinstvu vsak dan od 9.'do 18. ure (ob sobotah od 9. do 13. ure), vključno do 31. decembra 1979. Skupščina delničarjev deželne finančne družbe Friulia, ki se je vče raj sestala v Trstu nod predsedstvom dr. Bianchija, je soglasno o-dobrila obračun za poslovno leto. ki se je zaključilo 30. junija 1979. Poslovno leto — po navadnem u-pravljanju — se je zaključilo z 823 milijoni lir dobička, ki jih je družba namenila za naknadno kritje preostalih izgub. Tudi izvenredno uprav ljanje posebnega dotacijskega skla da, ki ga je dežela dodelila finančni družbi za posege v korist tistih pod jetij, ki so na potresnem območju ter za posebne potrebe gospodarske ga in družbenega značaja, se je za ključilo z ostankom aktiva v višini 365 milijonov lir. Skupščine se je udeležilo 20 delni čarjev za 2.391.793 delnic od skupno 2.460.000 delnic, ki sestavljajo družbeno glavnico, ki dosega 24.6 mili jarde lir. Deželno upravo, ki ima absolutno večino delnic, je zastopal odbornik za industrijo in trgovino KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO pri SKGZ obvešča, da bo odhod otrok na ZIMOVANJE v Zg. Gorje v nedeljo, 23. decembra 1979, ob 9.30 izpred železniške postaje-v Sežani. Dario Rinaldi. Poročilo upravnega odbora je imel predsednik Bianchi, ki je uvodoma podal okvirni pregled o splošnem gospodarskem položaju v deželi. Orisal je nato kompleksno dejavnost družbe Friulia, ki promovira in podpira deželni gospodar ski razvoj,- Njena dejavnost je v glavnem usmerjena v dve smeri: z navadnimi p>segi prispeva k razvoju že obstoječih ali pa novoustanovljenih industrijskih podjetij, z izrednimi posegi s sredstvi iz posebnega do tacijskega sklada pa ukrepa na po tresnem območju. Iz poročila je bilo razvidno, da je bila družba soudeležena v 73 podjetjih za skupno 52,4 milijarde lir, od katerih odpade 15.3 od sto na tržaško. 40,5 od sto na videmsko, 20,1 od sto na goriško ter 24,1 od sto na pordenonsko pokrajino. Mladi proti oboroževanju Drevi ob 20.30 bo v Domu prista niških delavcev na Trgu Duca degli Abruzzi 3 predkongresna skupščina sekcije KPI Curiel — Središče mesta na temo «Izstrelki v Italiji in Evropi. Zaplet za mir in popušča nje napetosti v svetu Politika KPI o razorožitvi*. Zaključke bo povlekel član pokrajinskega tajništva Ugo Poli. Pomembna demonstracija proti o boroževanju bo v soboto, 22. decem bra. Pobudo zanjo so dali Mladinski odbor pri SKGZ, Komunistična mla dina, Socialistična mladina, mladina ACL1, partija proletarske enotnosti in DP. Demonstracija se bo začela ob 17.30 na Trgu Sv. Jakobu, od koder bo krenil sprevod z baklami po mestnih ulicah do gledališča Verdi, kjer bo v mali dvorani koncert. Demonstracija je namenjena proti postavitvi novih atomskih izstrelkov ZDA in nebrzdani oboro-ževami tekmi. , DANES V NABREŽINI Začetek delovanja družinske posvetovalnice V nabrežinski občinski ambulanti bo danes začelr delovati nabrežin ska družinska posvetovalnica. Posvetovalnica bo odprta vsak pone del jek od 15. do 17 ure in vsako sredo od 17. do 19. ure. Pomembno naročilo konzorciju Friuljjiulia Konzorcij med uvozno iz vi znimi podjetji Furlanije Julijske krajine Friulgiulia si je zagotovil naročilo 6 pomorskih vrtljivih konstrukcij za pristajanje petrolejskih ladij v Abu Dabiju. Zgradila jih bodo tri specializirana podjetja iz naše dežele do konca leta 1980. Dela bodo zaposlila okrog 200 ljudi. Vrednost naročila znaša nad poldrugo milijardo lir. stališče, kot je npr. storil deželni svet Sardinije, ki se je jasno izrekel proti namestitvi raketnih izstrelkov na sardinskem ozemlju. Kakšno pa je stališče deželne vlade v zvezi s tem vprašanjem? V svojem odgovoru se je predsednik Comelli praktično opiral na tiste teze, ki so prišle do izraza med raz-PrW9i,.ViiiParlWW>!'H,i1ih, kj,,bi ,.uh lahko strnili in na kratko označili kot. nujnost, da se istočasno zagotovita varnost ter dialog med obema' blokoma. Kar pa se naše dežele tiče, je predsednik Comelli še enkrat poudaril zaskrbljenost, da je prisotnost vojaških sil v deželi praktična ovira za družbeno - gospodarski razvoj, za zaščito okolja ter za uporabo teritorija, kar je glavna skrb deželnih, pokrajinskih in občinskih organizmov. Čeprav se dobro zavedamo potreb državne obrambe je še dejal predsednik Comelli, moramo še enkrat poudariti naše nasprotovanje, da bi na deželnem ozemlju lahko prenašali večjo težo kot je sicer lahko prenašamo v zvezi s potrebami postopne rasti deželne skupnosti. Odgovor je zadovoljil le svetovalca Bologno (LpT) in Casulo (MSI), ostali interpelanti — Puppini (MF), Barazzutti (PDUP), Cavallo (DP), Pascolat (KPI) in Renzulli (PSI) — pa so bili z njim nezadovoljni, ker bi se moral deželni odbor jasno izreči, ne pa osvojiti stališč, ki jih je zavzel parlament. Včerajšnji seji so sledili uslužbenci bivšega inštituta Rittmeyer, ki od ponedeljka dalje manifestirajo pred deželno palačo, da bi jim dežela priskrbela, kot je sicer obljubila, novo zaposlitev po razpustu inštituta. Njihovo delegacijo so sprejeli načelniki svetovalskih skupin, ob koncu zasedanja pa se je predsednik Comelli obvezal, da bo zdravstvenemu konzorciju zagotovil nadaljnjih 160 milijonov lir, s čemer je vprašanje 25 uslužbencev bivšega inštituta Rittmeyer praktično rešeno. Predsednik Comelli je nadalje sorejel resolucijo (codpisali so jo PSI, KD, KPI, PDUP, DP, PSDI, SSk in MF), s katero se deželni odbor obvezuje izvajati vrsto pobud za organsko politiko na področju socialnega skrbstva, deželni svet pa je z večino glasov (vzdržali so se le KPI, DP in PDUP) odobril zakonski osnutek, s katerim je med drugim nakazal 495 milijonov lir za triletje 1980-82 inštitutu za slepce Rittmeyer. Z glasovi KPI, PSI, SSk, KD in PSDI (vzdržali so se svetovalci MF, PLI in LpT. neofašisti pa so bili proti) je deželni svet na včerajšnji seji odobril zakon, ki spreminja in dopolnjuje ter v nekaterih primerih avtentično tolmači določila deželnega zakona štev. 10 z dne 4.4.1972 o pokrajinskih seznamih kmetijskih podjetnikov. Zakonski osnutek je bil izdelan tudi zato, da bi se v tržaški pokrajini podaljšal rok za usta novitev pokrajinskih seznamov kmetijskih podjetnikov. Slovenska strokovna organizacija Kmečka zveza si namreč že dalj časa prizadeva, tudi pravno, da bi zaščitila krajevno kmetijstvo in da bi čim bolj omejila škodo, ki jo bodo utrpeli krajevni kmetovalci, ker jim ne bodo izplačani po zakonu predvideni prispevki. Zato je tudi nastopila pri pristojnih deželnih organih, da bi se zakonski osnutek čim prej odobril. Skupno z zakonskim osnutkom je deželni svet odobril tudi resolucijo (predložili so jo KPI, KD, PSI in SSk), s katero se deželnemu odboru priporoča, da bi bili že nakazani prispevki izplačani krajevnim kmetovalcem v najkrajšem času. (as) Razprava o proračunu od danes dalje v deželnem svetu V deželnem svetu se bo začela razprava o proračunu za finančno leto 1980, ki se bo nadaljevala tudi jutri in v petek. Prijavilo se je 19 svetovalcev, zaradi česar bo deželni svet v vseh treh dneh zasedel tudi v popoldanskih urah. Po glasovanju, ki bo v petek, bo enobarvni demokristjanski odbor odstopil — vsaj tako je pred dnevi napovedala KD — razprava o tem dokumentu, ki je osnova za vsakršno dejavnost deželnega zakonodajnega organa, pa bo pokazala, kakšne so še možnosti da bi se nadaljevala politika demokratične solidarnosti, potem ko so nekatere stranke, predvsem PSDI in PRI, zahtevale, da bi tudi same vstopile v novo deželno vlado. Tržaški občinski svet obravnaval upravne zadeve Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je potekala razmeroma mirno. V glavnem je šlo za tekoče upravne zadeve ter za vprašanja, ki so zadevala probleme prometa v mestu, razsvetljave, otroških jasli ipd. Skupščina je imela na dnevnem redu tudi izvolitev gradbene komisije, kar pa so na predlog ko munistične. skupine prenesli na prihodnjo sejo, ter imenovanje občinskih predstavnikov v upravna sveta Inštituta za slepce Rittmeyer in glasbene šole Tartini. Kar zadeva prvo imenovanje, je prišlo do kratkega besednega dvoboja med županom in načelnikom demokristjan-ske skupine Richettijem, ker je LpT v nasprotju s tem, kar ie bilo predhodno sklenjeno, predlagala svojo kandidatinjo Nordiovo, ki pa ni prejela zadostnega števila glasov in bodo morali glasovanje ponoviti na prihodnji seji. Prav tako bodo ponovili glasovanje za imenovanje drugega predstavnika v upravni svet Tartinija. Na prejšnji seji ie bil izvoljen Valcini (ki ga je predlagala KD). LpT je včeraj zamenjala prejšnjega kandidata Fabia Vidalija s Porrom, medtem ko je KPI predlagala Ravla Kodriča. Imenovali so tudi komisijo, ki je pristojna za izdajanje dovoljenj za taksiste. Drevi ob 20. uri bo v prostorih na Trgu Barriera 11 druga konferenca - razprava na temo »Gospodarski položaj, boj delavskega razreda, nezadržno naraščanje cen; naši predlogi za izhod iz sedanje krize*. Konferenco organizira sekcija KPI «P. Tomažič* v okviru svojih predkongresnih dejavnosti. NA POBUDO SLOVENSKEGA KLUBA V GREGORČIČEVI DVORAN} PREDPRAZNIČNI TOREK VRES VESELEM VZDUŠJU Elektronska harmonika Giorgia Gustinčiča uvod v dražbo del naših grafikov, nato pa pokušnja Parovelovega vina Zamisel, po kateri se je odvil sinočnji «predpraznični torek» v Gregorčičevi dvorani, je izvirna. Naši ljudje ne kupujejo stvaritev krajevnih slovenskih likovnikov na razstavah tako množično kot bi človek morda mislil, ampak jih nabavljajo pozneje neposredno pri umetniku. Toda ni vselej lahko navezati slik z njim. Zaradi tega in pa seveda z namenom, da bi omogočil nakup po nižji ceni, je Slovenski klub priredil pravo dražbo, in to grafičnih del Avgusta Černigoja, Marijana Kravosa, Klavdija Palčiča, Dezide-rija Švare, Franka Vecchieta, Franka Volka in Edvarda Zajca. Izklicne cene so bile dostopne za vsak žep, šle so od 50.000 lir navzgor. Dražbo je šegavo vodil Aljoša Žerjal in pri tem kajpak z dovtipi nazabaval številno publiko, v kateri smo zapazili tudi jugoslovanskega generalnega konzula Cigoja. Uvodnim besedam predsednika SK Marka Kravosa je sledil briljanten nastop Giorgia Guštinčiča, ki obiskuje peti letnik študija elektronske harmonike pri Glasbeni matici. Zatem je bila na vrsti dražba, nazadnje pa pokušnja izbrane kapljice, ki jo prideluje priznani vinogradnik Zoran Parovel iz Mačkolj. • Patronati INAS - CISL, INČA -CGIL, UCAP - UIL obveščajo, da je parlament ponovno odprl rok za Obvestilo Kmečke zveze Nova davčna zakonodaja določa, da bodo morali vsi kmetovalci, ki bodo v letu 1979 presegli 10.000.000 lir bruto dohodka (deset milijonov) od prodaje kmetijskih proizvodov, s L januarjem 1980 obvezno voditi knjigovodstvo IVA (davek na dodatno vrednost). Da bi podrobno preučili tozadevno problematiko z neposredno prizadethpi prireja Kmečka zveza naslednje sestanke: danes, 19. decembra,;rpb 19.30 v prostorih prosvetnega društva «PD Rovte - Kolonkovec* v Šalita Zu-gnano številka 46; jutri, 20. decembra, ob 19.30 v prostorih stare o-snovne šole v šempolaju za celo nabrežinsko občino; v petek, 21. decembra ob 19.30 v prostorih športnega krožka Kras za zgoniško in repentabrsko občino, ter isti dan za Prosek, Kontovel in Križ na Proseku v Soščevi hiši ob 19.30. Za dolinsko občino bo sestanek predvidoma v četrtek, 27. decembra, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 12.30. Vabimo vse zainteresirane kmete, da se omenjenih sestankov gotovo udeležijo. Kmečka zveza poziva pa vse svoje člane in ostale kmetovalce, ki so ali bodo pred koncem letošnjega leta v omenjenem dohodninskem položaju, da se NUJNO zglasijo v njenih uradih za vsa nadaljnja pojasnila ter za ureditev vseh po zakonu predvidenih obveznosti. IIIIIIIHIIIIIIHHIIIHHHIIIIIIIIIIIimilinilllllllllHIIIIHIIIIIlIltllllllimilHIIIIIHHIIIimilllllllllllHIHIIIIIIIIIIIII S SINOČNJEGA POSVETA NA LICEJU DANTE V Botaču poseben center za preučevanje okolja? Številni posegi strokovnjakov in predstavnikov oblasti vložitev prošenj za priznanje d®" lovne dobe za tiste osebe, ki bile zaposlene pri političnih str®"' kah in sindikalnih organizacijah a meseca junija leta 1974. Istočasj1 je parlament odprl rok za pred*®" žitev prošenj, na osnovi katerih 00 zainteresiranim osebam priznan obdobje, ki je "ledilo odpustu z o® lovnega mesta iz političnih ali sin‘ dikalnih razlogov. Včeraj popoldne so se v veliki dvorani liceja Dante srečali razni izvedenci, ki proučujejo ambientalno vzgojo, predstavniki uprave dolinske občine, Stelio Spadaro in Gian-franco Carbone za pokrajinski odbor, nekaj predstavnikov učnega o-sebja višjih srednjih šol, starši dijakov in drugi. Govorili so o ureditvi in namestitvi posebnega študijskega središča za proučevanje okolja v dolini Glinščice, točneje v mali vasici Botač. Po krajših uvodnih besedah obeh predstavnikov pokrajine je prevzel besedo prof. Poldini, ki je prisotnim orisal svoj načrt o rekonstrukciji Botača in o usthrldViHn središča, kjer bi dobili svoje prostore tako Izvedenci za proučfeVanje ambiental-nih problemov, kakor tudi študentje, ki se za to zanimajo. In v tem smislu bi potekalo redno strokovno proučevanje tega zgodovinsko in geografsko bogatega področja. Kot znano, je vasica Botač popolnoma odrezana od sveta, še prava cesta je ne povezuje s sosednimi vasmi. In menda prav zaradi tega se število stalnih prebivalcev iz leta v leto niža, tako da trenutno stanujejo tu le tri družine, od katerih ena vodi gostilno. Znano je tudi, da celotna dolina Glinščice zaradi množičnega, predvsem nedeljskega, navala ljudi zgublja svoj prvotni naravni čar, saj «je razumljivo*, da množični obiski puščajo za sabo sled onesnaževanja. Poleg tega že sama arhitektura Botača razpada. In da ne bi prišlo do takega popolnega uničenja in da bi se ovrednotila naravna lepota obstoječih poslopij se poleg univerzitetnih profesorjev in drugih strokovnjakov, med temi tudi lllUaiMIIIIIMIItHHHIIIIIIIIIIIIIlilllimillllllllimilllillllllllHIIIIIIIIIIimilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIH NA POBUDO KMETIJSKE ZADRUGE Uspel tradicionalni izlet z obiskom pomembnih tovarn Zadružniki in kmetje so si ogledali obrate v Corticelli, Reggio Emilii in Modeni O strokovno - poučnem izletu, ki ga je v soboto organizirala Kmetijska zadruga iz Trsta, lahko z zadovoljstvom rečemo, da je popolnoma uspel. Čeprav je vreme nekoliko nadlegovalo, v glavnem megla po poti in precej hladna temperatura, je bilo vzdušje zelo veselo in prijetno. Izleta so se udeležili poleg predsednika Kmetijske zadruge Dušana Kodriča in njenega bivšega predsednika Alojza Markoviča še predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin in tajnik Edi Bukavec ter kmetovalci člani Zadruge in drugih sorodnih zadružnih organizacij. Izlet sta vodila direktor Kmetijske zadruge in predstavnik Združenja kmetijskih zadrug Pojan. V Corticelli pri Bologni smo si o-gledali tovarno močnih krmil ter tovarno testenin, ki nosita ime tega kraja «Corticella». To je velik komplementarni proizvajalni kompleks, ki je, kar se tiče proizvodnje testenin, prav gotovo eden največjih v Italiji. Moderno tehnologijo proizvodnje močnih krmil so nam orisali in obrazložili tehniki in strokovnjaki, ki so nas z bratskimi pozdravi tudi sprejeli in nas v iskrenem gostoljubju sprejeli. Primarne važnosti, je bilo poudarjeno, je vloga te in tovrstnih struktur v zadružnem gibanju, saj težijo le k temu, da nudijo kmetu - proizvajalcu največje jamstvo za uspešno proizvodnjo. Proizvodna zmogljivost te tovarne znaša okoli 2000 do 2500 stotov močnih krmil na dan. Nato smo si v Reggio Emilii ogledali znano tovarno kmetijskih stro- jev znamke NEBB1, ki je že dolga leta s svojo proizvodnjo prisotna tudi na tržaškem tržišču. V priznanje za dolgoletne napore, da bi zadostila tudi potrebam našega krajevnega kmetijstva, je predsednik Dušan Kodrič izročil kot priznanje njenim predstavnikom Hlavatyjev akvarel. Po izvrstnem kosilu, ki smo ga namakali z znanim lombruškom, smo si v Modeni ogledali še tovar-1 no umetnih gnojil, protizajedalskih in drugih tehničnih sredstev za kme- j tijstvo »SCAM*. Cilj, ki si ga je zadala Kmetijska 1 zadruga s tem, da je organizirala letošnji že tradicionalni izlet, da bi neposredno ter na kraju proizvodnje seznanila svoje člane in druge domače kmete s proizvajalnimi kriteriji omenjenih struktur, ki delu 1 jejo v skladu s smernicami za kvalitetnejše in večje proizvodne zmogljivosti kmetov in njihovih zadružnih struktur v korist celotne družbe, je bil več kot dosežen. Naj povemo še, da so udeleženci izleta zbrali in podarili v znak solidarnosti skromno a pomembno vsoto 71.000 lir za Skupnost - družino na Opčinah, ki je v nedeljo imela svoj redni občni zbor. Edi Bukavec predstavniki ustanove za varstvo spomenikov, poteguje tudi sama u-prava dolinske občine. Tako je tudi ob zaključku včerajšnje razprave poudari] odbornik Sancin, ki je dodal, da se mora rekonstrukcija Botača, sicer postopoma, a vendarle, uresničevati. Žal pa to pomeni za krajevno prebivalstvo razlaščanje zemlje. V razpravi sta včeraj posegla še dr. Goldstein, dr. Franca Scotti ter drugi prisotni. VAŽNO OBVESTILO ZA KMETE, OBRTNIKE IN TRG0VCE;'l'“'>',"ay',’J i',l‘ V skladu z zakonskim predlogom, ki ga je izdelal ministrski svet, ne bodo prepuščeni k plačevanju prostovoljnih prispevkov za dopolnitev svoje pokojninske dobe vsi tisti zavarovanci, katerim bo INPS izstavil dovoljenje z veljavnostjo po 31.12. 1979. Ta omejitev se od blizu tiče predvsem obrtnikov, kmetov in trgovcev, ki so bili kdaj zaposleni kot oodrejeni delavci in si lahko s plačevanjem prostovoljnih prispevkov oridobijo pravico do minimalne delavske starostne pokojnine celih pet let prej kot pri sedanjem samostojnem skladu. Vsi zainteresirani zavarovanci naj se za morebitna pojasnila in predložitev prošenj nemudoma zglasijo v uradih Patronata Kmečke zveze INAC v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62785. Trčenje dveh skuterjev Ob 9.40 včeraj so obdržali na ortopedskem oddelku tržaške glavne bolnišnice s prognozo okrevanja v 3Q dneh 16-letnega Marca Fabbra iz Ul. Scoglietto 5. Med vožnjo na motornem kolesu ciao je na vogalu med ulicama Besenghi in Verone-se trčil v vespo, ki jo je upravljal enako stari študent Giuseppe Dolžani. Pri padcu si je Marco zlomil desno zapestje. Pet dni po nesreči umrl Na ortopedskem oddelku tržaške glavne bolnice je včeraj ob 19.30 izdihnil 59-letni Marino Manzin za posledicami poškodb, ki jih je za-dobil 14. decembra, ko ga je na Garibaldijevem trgu povozil z oplom kadett Mario Scrigni. Pokojni je prečkal cestišče na nedovoljenem kraju. V nesreči si je zlomil desno ramo in piščal. Instrumentalno - vokalno in baletna interpretacijo glasbe 17. in 18. stoletji Po imenitnem koncertu Italti0^ skega kvarteta v sestavi De K05®! Zanettovich, Baldovino in njeOoV mojstrski izvedbi Schumannove} Tria in drugih del, je bil v P°ne' deljek gost Tržaškega koncertni društva francoski ansambel Grande Ecurie et La Chambre " Roy», ki ga vodi sloviti oboist 1 preučevalec stare glasbe Jean ' Claude Malgorie. Ansambel sestav' Ija 14 inštrumentalistov in pet kalnih solistov. V orkestralno sesta' vo so vključena tudi stara glasb» sedemnajstega in osemnastega S T letja kot na primer čembalo, PIr_' na flavta in velika viola (čelo). v‘ volno se je ansambel posvečal lf' ključno glasbi 17. in 18. stoletja •* se je tudi imenoval samo «Grana Ecurie du Roy», sedanje ime pa 17j odkar se posveča tudi komoi 'glasbi. V prvem delu je imel na spoved* odlomke iz tragičnega baleta ^an. čredi skladatelja Andreja CamP’’ in Haendlov Concerto grosso op-v drugem pa balet Pggmalione sM' datelja Rameauja za glasila in kalno - baletno zbor petih solist0' (solist baritonist e sodeloval t*a pri Caprajevem delu). Kvaliteta in pomen tega ansom bla nista toliko v njegovem siejf finem muziciranju, kot predvsem v njegovem posredovanju široki j nosti skoraj nepozabnih glasbenm del in v njegovem vernem interjfl1' tiranju v stilu časa, v katerem ,s nastala. Predvsem zanimiv in •*' vajan z redkim smislom za inštv*' metalno, vokalno, koreografski oz. pantomimsko ir. vernost, je bU balet Pygmalion oziroma interpreti' cija pravljice o kiparju, ki je **' stvaril ženski akt in se potem za., ljubil vanj, nakar je Amor vdah*' kipu življenje in se je tudi kip z°’ ljubil v svojčga avtorja. Občinstvo je simpatične, v P°drS, čju zelo mlade izvajalce, nagradn ■i ' dblgiift' hplavzom in izsililo P°n°' vitev sklepnega baleta. Odprtje razstave «Božič-Novo leto» Jutri bodo odprli v galeriji So/1®’ nopulo na Trgu Papa Giovanni " tradicionalno božično - novoletn0 razstavo slik in kiparskih del. GaN' rija bo ob delavnikih odprta od do 20. ure, ob praznikih pa od do 13. do vključno. 5. januarja. Zakonski osnutek KD za nameščanje handikapiranccv Krščanskcdemokratska svetov^ ska skupina v deželnem svetu P te dni vložila zakonski osnutek, n* podlagi katerega naj bi dežela J ki sicer nima primarne pristojnost* kar zadeva problem zaposlovanja s primernimi ukrepi omogočila n®‘ meščanje handikapirancev. Dežel* naj bi konkretno priznavala dol®" čene finančne olajšave podjetje1" in zadrugam, ki bi bile pripravljen* sprejemati v službo telesno in ul*1' sko prizadete osebe. Slovenska kulturno - gospodarsk* zveza izraža Izidorju Predanu J® družini globoko sožalje ob sntf" brata Elia. Svojemu podpredsedniku Izidori11 Predanu ob izgubi dragega brat* Elija izreka SPZ globoko sožalj6. 19. 12. 1975 - 19. 12. 1979 Ob četrti obletnici našega dragega IVANA LOZEJA se ga z žalostjo spominjajo Trst, 19. decembra 1979 Občinsko pogrebno podjetje ŽENA IN OTROCI Včeraj v prvih popoldanskih urah so imeli Kraševci, ki se z osebnimi vozili ali avtobusi vozijo v mesto čez Kontovel po Furlanski cesti, precejšnje nevšečnosti. Ta je bila namreč več časa zaprta zaradi lažje prometne nesreče brez ranjenih. Za- I radi tega je bil avtobusni in osebni avtomobilski promet preusmerjen . čez Opčine. 1 19. 12. 1978 — 19. 12. 1979 Ob prvi obletnici smrti našega predragega LADIJA B0GATCA se ga z ljubeznijo spominjajo žena Marta in mama Prosek, 19. decembra 1979 Gledališča AVDITORIJ Namesto običajnega nedeljskega koncerta bo prihodnjo nedeljo ob 11. uri nastop baleta Verdijevega gledališča, ki ga vodi koreograf Alfredo Kollner. Nastop bodo ponovili tudi naslednjo nedeljo. Vstopnica stane 500 lir. • » • Danes, 19. in jutri, 20. decembra, dve izredni predstavi gledališča Črni teater iz Prage: «Teden sanj*. Parter 6.000 lir, galerija 3 tisoč, abonenti 50 odst. popusta, študentske skupine 2.000 lir. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in za šole pri tajništvu gledališča Teatro Stabile. ROSSETTI Danes, 19. t.m., ob 18 uri (konec ob 20.20) red «prva sreda* Pirandellovo delo «1 giganti della montagna*. Gostuje turinsko stalno gledališče. Režija Mario Missiroli. V abonmaju odrezek št. 4. Rezervacije pri osrednji blagajni za ponovitve do 21. decembra. Kino Nazionale 15.30 — 22.15 »Cindarella 2000 — il primo film di pornofan-tascienza*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 16.00 «Fedora». Ritz 16.00—22.15 «La patata bollen-te». Renato Pozzetto, Edwige Fe-nech, M. Ranieri. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.30 «Indagini su un delitto perfetto*. G. Guida L. Manna, A. Celi. Excelslor 16.00 «Bocca da fuoco*. S. Loren. Grattacielo 16.30 «Senza buccia*. L. Čarati, O. Karlatos. Fenice 16.00 «Sbirr , la tua legge e lenta... la mia no!» M. Merli, M. Merola. Mignon 16.00—22.1. «Cheen il pugno che uccide*. Barvni film. Filodrammatico 15.30 — 22.00 «Gola profonda*. Barvni film. Prepo vedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Bianco, rosso e...» S. Loren, A. Celentano. Moderno 15.00 Glasbeni film — «Dal rock al rock». Aurora 16.00 «Assassinio su com missione*. Capitol 16.00 «Chiaro di donna*. R Schneider, 1. Montand. Vittorio Veneto 16.00 «La vedova allegra*. Volta (Milje) 16.00 «Palmiro, lupo crumiro*. Risanka. Aldebaran Zaprto. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE D3' V TRSTU Kulturni dom V. Mejerhold in Jurij Bondi A L I N U R mladinska igra v dveh delih Danes, 19. t.m. ob 15.30 jutri, 20. t.m. ob 15.30 v petek, 21. t.m., ob 15.30 ETBIN KRISTAN KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih Danes, 19. t.m. ob 19.30 v soboto, 22. t.m, ob 19.30 GIUSEPPE BERTO NEZNANI BENEČAN igra v dveh delih V nedeljo, 23. t.m., ob 16. uri Izven abonmaja — Popust za abonente SSG ANGELO BEOLCO-RUZANTE POMJENKI Jutri, 20. t.m., ob 20.30 v Slovenskem centru v MILJAH Ul. D’Annunzio 62/1 V petek, 21. t.m., ob 20.30 na sedežu PD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Sernio 29. f Čestitke Danes praznuje v Slivnem svoj rojstni dan ADRIJANA LASKA. Ob tej priliki ji želijo mnogo sreče in zdravja mama, tata, Marino in sorodniki. Šolske vesti Razstave V okviru poimenovanja osnovne šole pri Sv. Jakobu po Josipu Ribičiču bo v soboto, 22. t.m., ob 10. uri v Marijinem domu, Ul. Risorta, uprizoritev Ribičičeve igrice «Pri Sv. Petru*. Sledita srečolov in božičnica. Nastopajo otroci šentjakobske o-snovne šole. Starši in prijatelji toplo vabljeni. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois« vabi starše III.A, III.B, IV.A in IV.B, V.A in V.B razreda na med-razredni sestanek in govorilno uro, ki bo danes, 19. decembra 1979, ob 18. uri. Dnevni red: 1. Poročilo razrednikov in razgovor s predmetnimi profesorji; 2. Sledi govorilna ura s posameznimi predmetnimi profesorji o učnih uspehih. Državni poklicni zavod za industrijo in obrt sporoma staršem, da bo roditeljski sestanek jutri, 20. decembra, ob 18. uri, na sedežu šole. Ob zaključku mednarodnega leta otroka VABIMO mlajše na SREČANJE Z MLADINSKIMI KNJIŽEVNIKI ki bo danes, lSi„,t.m.,toh.l6. uri v Gregorčičevi) Tl\frfttVR T AIL, sv. Frančiška 2P,.Trst.........V. PD PROSEK - KONTOVEL — pokrovitelj SPZ vabi na koncert pevskega zbora KOČO RACIN iz SKOPJA v soboto, 22. decembra, ob 29.30 v Kulturnem domu na Proseku. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna............................... 38.000 lir Polletna................................ 25.000 » Mesečna.................................. 5.000 » Celoletna naročnina za Prim rskl dnevnik v višini 38.000 lir se lahko plača samo do 30. aprila. Tistim, ki je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir. Vsem naročnikom bomb še naprej brezplačno pošiljali revi|o DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672 Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun štev. 1192 V stalni prodajni galeriji «Bor» Nabrežina — Postaja 69, razstavlja svoje akvarele dr. Robert Hlavaty. V galeriji H Mandracchio razstavlja Pejo Kovačevič. Razstava bo odprta do 28. decembra. V galeriji «Alla Corsia Stadion* razstavlja Luciano Crivellari. Razstava bo odprta do 3. januarja. V galeriji Torbandena je odprta razstava grafičnih del mojstrov našega stoletja. V galeriji Cartesius razstavljajo člani tržaške «Grupe 12». Razstava bo odprta do 20. decembra. V osnovni šoli Caprin je odprta razstava Riecarda Daliseja in njegovih sodelavcev Cuoma, Catene in Lera v okviru sekcije «Modi e ritmi partecipativi*. Razstava bo odprta do 6. januarja ob delavnikih od 9. do 13. ure (ob praznikih zaprto). V Slovenskem klubu, Ul. sv. Fran čiška 20, II. nadstropje, razstavlja LOJZE SPACAL svoje grafike na motiviko Krasa. Razstava je odprta vsak delovni dan ob uradnih urah. Razna obvestila Združenje upravičencev jusarskih pravic v Bazovici vabi jusarje na masovni sestanek o letošnjem sekanju drvi, ki bo danes, 19. t.m., ob 20. uri v Bazoviškem domu. Društvo naravoslovcev in tehnikov bo priredilo danes, 19. t.m., ob 20.30 v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3, predavanje z naslovom ^Relativnost od Galilea do Einsteina*. Predaval bo prof. Ninko Černič, PD Lonjer Katinura in ŠD Adria prirejata danes, 19. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju, predavanje: «Mamila v današnji družbeni ctvarnosti*. Predaval bo Vojmir Tavčar. Vabljeni. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 VEST, KI PRAV GOTOVO NI VZPODBUDNA Rok za rešitev krize v Podgori odgodili za nadaljnje 3 mesece Doslej niso rešili niti enega od ključnih vprašanj ■ Jutri skupščina delavcev Včeraj-danes Danes, SREDA, 19. decembra URBAN Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.42 — Luna vzide ob 7.20 in zatone ob 16.56. Jutri, ČETRTEK, 20. decembra SVETOZAR Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,5 stopinje, najnižja 3,9 stopinje, ob 18. uri 7,3 stopinje, zračni tlak 1013 mb ustaljen, veter 28 km na uro vzhodnik - severovzhodnik, s sunki burje do 45 km na uro, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 11,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Federico Mi-cali in Alessandra Di Luca. UMRLI SO: 65-Ietni Ettore Morgan, 83-letna Marinella Bartoli, 75-letni Mario Fabro - Fabris 64-letni Marcellino Anzolin, 80-letni Giuseppe Chaudoin, 86-letni Pietro Span-garo, 86-letna Anna Mladossich vd. PELI JHT-RIA C E R V O priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata Izbiral TRST, Viate XX. settembre 16 Tel. 796301 Bretti, 67-letna Edvige Bruno vd. Semerini, 74-letna Rosa Basezzi por. Scherli, 89-letna Olga Bavcer, 68-letni Giordano Vascotto, 88-letna Caterina Pirovich vd. Turina, 81-letna Antonia Starec vd. Fabro, 83-letna Rosina Matatia por. Fattor, 85-letni Carlo Miceu, 81-letna Ernesta Bernes vd. Irredento, 45-letni Giovanni Sarno, 52-letni Vieri Co-stantini, 75-letni Giovanni Vascotto, 76-letna Sofia Gherbaz por. Otma-marich, 94-letna Antonia Bonetti vd. De Giacomi, 71-letni Vittorio Cor radini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Soncini 179, Ul. Revoltella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. PRODAM eno leto star rdeč Ritmo C1 60 s petimi vrati prevoženih 10.000 km. Telefonirati na številko 0481-45829 ob urah kosila. PRODAM italijar.ski bakreni in ni-kljasti drobiž. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Dro-biž*. UGODNO prodam rabljeno peč za centralno ogrevanje na nafto, «premog alLdrga? 28 - 30 tisoč ka-, lori j, gorilnik »Thermatic* z vse-rry priključki, vključna električna vodna črpalka. Telefonirati med 19. in 20. uro na telef. štev. 211221. ZORN RADOVAN «Agraria» Prosek št. 160 obvešča svoje cenjene odjemalce da ima na razpolago bele in črne sadike vinske trte, vsakovrstno sadno drevje, vrtnice, okrasna drevesa in grmičevje, božična drevesca ter vsakovrstne sezonske čebulice in gomolje. Obiščite nas, pa boste sami preverili izbiro, kvaliteto in ugodiu cer ZVONKO OSTROUŠKA toči črno in belo vino, Zagradec. ODVETNIŠKA pisarna išče strojepisko. Telefonirati na št. 040 — 31-385. PRODAM mizo dolgo dva metra. Telefonirati ob delavnikih na tel. št. 741670 od 10. do 13. ure. SONČNO ogrevanje sanitarne vode in stanovanj vam po ugodnih cenah nudi tvrdka Bogdan Butko-vič, Sovodnje, Ul. Impero 64 — tel. (0481) 882123 AVTOMOBIL 1100/R v dobrem stanju s plinsko napeljavo prodam Telefon 53874 Trst. NA DOMAČO kapljico in prigrizek vabi Robert Pipan iz Mavhinj na novi št. 22/D (blizu gostilne Ur dih). TOPLEJE vam bo in prihranili bo ste, če obložite stene vaših stanovanj z leseno oblogo. Vse potrebno dobite v Saležu v huzarski delavnici — Boris Grilanc, telefon 229-190. KLEPARSKA obrtniška delavnica Mučič Mario išče vajenca ali delavca že strokovno izobraženega Javiti se v Ul. Taeliamento 11, Štandrež - Gorica. Tel. 5301 OSMICA - Franc Gec, Podlonjer 168, toči belo in črno vino. KUPIM 80 - 120-basno harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 228451. PARCELO . ri Briščikih ugodno prodam. Površina 5.600 kv. m. Informacije na tel. 225-534 vsak dan od 9. do 11. ure. DELAVCA za namestitev pohištva in mizarskega pomočnika s šoferskim dovoljenjem nujno iščem. Telefonirati na t št. 54 390 ali 571-326. PRODAM avtomobila Fiat 125 Spe-cial in Lancia Fulvia GT 1300 po zelo ugodnih cenah. Telefon (0481) - 870-59. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61-034 in UL Sa lici L Opčine, tel. 211489. Leto se izteka, vse bliže je 31. december, skrajni rok, v katerem naj bi našli sprejemljivo rešitev za podgorsko tekstilno tovarno. Kakor je bilo že od vsega začetka predvideti. se tudi v zadnjih tednih ni zgodilo nič bistvenega kar bi pripomoglo k razvozlanju več kakor dve jeti trajajoče hude krize. Po vsej verjetnosti se ne bo nič zgodilo v prihodnjih desetih ali e-najstih dneh, kolikor jih je še do konca leta. Od včeraj je vest, da so celotno zadevo vnovič odgodili do 30. marca prihodnjega leta. To naj bi bil res skrajni rok in na-daljnih odgoditev najbrž res ne bo mogoče tako zlahka doseči. Tudi zato ne. ker bi v tem primeru morali sklicati skupščino upnikov koncerna Bustese, ki bi se le s težavo izreklj za nadaljnje zavleče-vanje. Resnici na ljubo je treba zapisati, da sindikati niti v teh zadnjih tednih niso mirovali, čeprav o njihovih posegih ni bilo poročil v tisku. Tako so se udeležili nekaterih sestankov na deželni ravni, ki pa na žalost niso obrodili uspeha. Stališča ostajajo glede bistvenih vprašanj še naprej močno različna, Tako je še zmeraj odprto vprašanje predstavitve realnega in sprejemljivega načrta ureditve poslovanja podjetja v prihodnjem obdobju. Menda so predstavniki združenja industrijcev že nakazali nekatere rešitve (ki pa so za sindikat nesprejemljive), o konkretnem načrtu pa še ni bilo govora. Vtis je, da se pogovori na tak način odvijajo v prazno, brez kakršnega koli namena, da bi do rešitve krize prišlo. Morda je to tudi v dalj-noročni politiki industrijcev. Posebno vprašanje predstavlja še zmeraj tudi ohranitev zaposlitvene ravni v podjetju. Prav glede tega pa so nameni industrijcev sila ne jasni, če že ne zaskrbljujoči. Tako so nekateri delavci, ki so v dopol nilni blagajni, prejeli na dom pismene ponudbe za zaposlitev na drugih delovnih mestih. Menda se za tem skriva poskus, da bi nekoliko zmanjšali pritisk v podgorski predilnici in odvečno (po mnenju gospodarstvenikov) delovno silo počasi usmerili na druga področja. Tako bi se število zaposlenih dejansko zmanjšalo... Ostaja pa še naprej odprto ključ no vprašanje, kdo je pripravljen in pod kakšnimi pogoji, prevzeti podgorsko predilnico in tkalnico. To za zdaj še zmeraj ni jasno. Dokaj nejasna ,pa 11 radi, tako pravijo sindikati'. ‘vfog'a. pristojnih deželnih organov, ki bi 'i>ili lahko doslej že ničkolikokrat odločneje nastopili. Skratka cilj se je znova odmaknil. Upati je, da je to res zadnja odgoditev. Hudo bi bilo namreč, če ne bi bilo tako. Jutri bodo o tem razpravljali na skupščini delavcev. Goriški občinski svet se sestane v petek V petek, 21. decembra, ob 18.30 se bo, najbrž zadnjič v tem letu, sestal goriški občinski svet. Dnevni red predvideva nadaljevanje razprave o ugovorih na varianto regulacijskega načrta ter vrsto vprašanj upravnega značaja. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia como 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627 LEKARNE V OKOLICI Bnljunec: tel 228 124; Bazovica; tel 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Seslja n: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. vrsti pogovori, med katerimi bodo ocenili dosedanje oblike sodelovanja ter se pomenili o nekaterih novih skupnih pobudah. Današnji obisk sodi v okvir sklepov. sprejetih na zadnjem srečanju med delegacijo Mladinskega odbora SKGZ in delegacijo OK ZSMS obmejnih občin. • Znani goriški pevski zbor Monte Sabotino bo tudi letos pel ob božičnici v opatijski cerkvi v Cornu di Rosazzo. Pred božično mašo, ki bo opolnoči, bo izvajal še kratek spored božičnih motivov. Zdravstveni delavci z Reke na obisku v Gorici V Gorici se je včeraj mudila na obisku delegacija zdravstvenih delavcev z območja reške regije, ki jo je vodil republiški sekretar ,.a zdravstvo SR Hrvatske, Boško Popovič. Namen obiska je, kakor nam je pojasnil ravnatelj goriškega zdravstvenega konzorcija, dr. Gregorig, v izmenjavi organizacijskih izkušenj na področju zdravstva. Delegacija je včeraj dopoldne obi- skala sedež goriškega zdravstvenega konzorcija, kjer se je dalj časa zadržala v pogovoru z delavci s področja zdravstva in socialnega varstva ter z pristojnimi občinskimi funkcionarji. Srečanja se je udeležil tudi goriški župan Pasguale De Simone. SLOVENSKO SSTALNO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v Trstu v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete GIUSEPPE BERTO NEZNANI BENEČAN igra v dveh delih Jutri, 20. decembra, ob 20.30 v deželnem Avditoriju v Gorici Izven abonmaja — Popust za abonente SSG V SOBOTO, 22. DECEMBRA, V DOBERDOBU Literarni večer na temo «Svet brez sovraštva» Za prireditev sta poskrbeli občinska uprava in KS Sela na Krasu • Poleg pesnikov in pisateljev bodo sodelovali tudi mladi recitatorji in pevci zbora Kras Doberdobcem in Slovencem na Goriškem se obeta redek kulturni dogodek. V soboto, 22. decembra, bo na literarnem večeru pod naslovom »Svet brez sovraštva*, nastopilo o-sem slovenskih pesnikov in pisateljev iz matične domovine in zamejstva. Pobudnik kulturne prireditve je doberdobska občinska uprava, v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Sela na Krasu ter Društvom slovenskih pisateljev in slovenskega PEN centra. Dogodek nedvomno pomeni začetek tesnejšega kulturnega sodelovanja med «Kraševci», ki živijo na obeh straneh meje. Prijateljski stiki med obema skupnostima, pri tem mislimo poleg prebivalcev doberdob-ske občine tudi Vrhovce, ki upravno sicer sodijo v sovodenjsko občino obstajajo že dalj časa, zdaj pa je nastopil pravi trenutek za njih vsestransko razširitev in poglobitev. Sobotni literarni večer pri katerem bodo poleg literarnih ustvarjalcev sodelovali tudi mladi recitatorji iz KS Sela ter pevci zbora »Kras* z Dola-Poljan, bo Drva preizkušnja takega sodelovanja, ki jo bodo v prihodnje ponovili tudi v drugih krajih. Svojo udeležbo na literarnem ve- NOVI POGLEDI NA URBANISTIČNE POSEGE Prostor je edinstveno bogastvo ki ga ni mogoče razsipavati Širokopotezne načrte glede demografskega in gospodarskega razvoja na Krminskem ho treba temeljito spremeniti - Pregledati tudi načrt gradnje prometnih infrastruktur čeru so napovedali Mira Miheličeva, Miško Kranjec, Marko Kravos, Miroslav Košuta. Ciril Zlobec, Tone Pavček, Bogdan Pogačnik in Slavko Pregel. Srečanje z njimi bo v občinski telovadnici, s pričetkom ob 18. uri. Danes na obisku delegacija OK ZSMS iz Nove Gorice Danes se bo mudila na Goriškem na povabilo Mladinskega odbora SK GZ delegacije predsedstva občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije iz Nove Gorice. Gostje si bodo najprej ogledali gradbišče Slovenskega doma v Gorici, nato pa bodo obiskali sedeže nekaterih prosvetnih društev v okolici. V popoldanskem času bodo na Načrtovalci gospodarskega in družbenega razvoja, še bolj pa upravitelji, so končno spoznali, da je teritorij nekaj zelo dragocenega, edinstveno bogastvo, s katerim ne kaže razmetavati, ampak ga je treba kar se da pametno izrabiti. Tudi o tem vprašanju je tekla razprava na sobotnem javnem posvetu o gospodarskem sta nju na Krminskem ter o smernicah bodočega gospodarskega in družbenega razvoja. Kakor za številne druge manjše in večje kraje, tako so načrtovalci ' pri pripravljanjtrMurbanfeti-čnih načrtov Krmina in nekaterih obči«; ‘KI "rta to' središč«" ‘težijo iKopHVnb: Dolenje, MarfaHc/ RMe-dea in Moraro) predvideli veli kanske možnosti demografskega in gospodarskega razvoja. Na orne njenem področju naj bi bilo prostora za okrog 40 tisoč ljudi, namesto dosedanjih 13 tisoč. Za samo krminsko občino so optimistično (megalomansko) nastrojeni strokovnjaki načrtovali 18.000 prebivalcev, namesto dosedanjih 7.778. Nekaj je bilo vsekakor narobe pri tako na široko zasnovanem načrtovanju, ki pa je bilo značilno za določeno obdobje naglega industrijskega razvoja konec petdesetih in v sredi šestdesetih let. V tem času pa smo se doko- galomanske načrte bo treba temeljito zreducirati. Krmin sam naj bi sprejel največ 14 tisoč prebivalcev, približno prav toliko okoliške občine, tako da bi celotno’ prebivalstvo na Krminskem doseglo okrog 26 do 28 tisoč prebivalcev. še taki načrti se zdijo močno optimistični. Upoštevati je treba namreč zelo neugodno naravno gibanje prebivalstva. Število smrti že vrsto let (razen nekaterih manjših izjem) nresega število rojstev. Dosedfinji pozitivni saldo pa gre skoraj izključno na račun priseljevanja:-3‘To veliko družbeno vprašanje, ki hočeš nočeš, zmeraj ustvarja t^e nja, posebno'V‘tako majhnih' središčih kakor so recimo Krmin ali druge okoliške občine Če bo treba ponovno preučiti načrte gospodarskega in demografskega razvoja, bo treba ponovno pregledati tudi velikopotezne načrte gradnje prometnih povezav. V naši državi (nekateri pravijo, da bolehamo za «strado-manijo*) pri načrtovanju takih infrastruktur doslej navadno niso upoštevali širokih gospodarskih koristi, ampak zgolj izsledke tako imenovanega prometnega inženirstva. Skrajni čas je, da se tudi glede teh posegov uveljavijo drugačna gledanja. V Krmdnu nameravajo pred takimi posegi dosledno za rali opraviti krajši preizkus znanja strojepisja. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad za o-sebje. pali do drugačnih spoznanj in bo; ščititi kmetijska področja. Če že treba po vsej verjetnosti napra- j mora priti do gradnje ceste ali viti velik korak nazaj. Tako je: drugih infrastruktur, potem je tre- bilo slišati na sobotnem posvetu. Večja koncentracija prebivalstva na določenem ozemlju še ne pomeni tudi večje možnosti za gospodarski, družbeni in splošni razvoj takega področja, kvečjemu je to napotilo za nesmotrno porabo razpoložljivega prostora, način za odtujevanje kmetijskih površin. Kakšen bo torej demografski razvoj na Krminskem? Praksa je dokazala, da so bili prejšnji načrti sestavljen; brez upoštevanja dejanskega stanja in realnih možnosti demografskega razvoja. Me- ba izbrati take rešitve, da bo škoda čim manjša. Odtod tudi dosledno oporekanje načrtu izgradnje variante državne ceste št. 56. ki so si ga zamislili in izdelali, ne i meneč se za obstoječo gospodarsko stvarnost širšega področja. • Goriško županstvo pripravlja prednostno lestvico za začasne namestitve (največ 90 dni letno) pomožnih uradnikov. Prošnje je treba nasloviti skupaj s potrdili o izobrazbi in drugimi izkazili do 20. januarja 1980. Kandidati bodo mo- viiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiimtiiiiimiiiiiiuiiiiiiinfiiiiiMiiiiiiMiiniiuiiiiiiiiiiNiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiP Z RAKETAMI PROTI TOČI Prispevki Udeleženci izleta Kmetijske zadruge v Emilijo - Romagno so zbrali 70.000 lir, ki jih darujejo Skupnosti -družim z Opčin. Ob prvi obletnici smrti Ladija Bo-gatca darujeta žena Marta in mama Mara 10.000 lir za ŠD Primorje in 10.000 lir za godbeno društvo Prosek. V počastitev spomina Danila Sardoča darujeta Marta in Mara 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB n i Proseku. Prispevki za spomenik padlim v NOB v Jamljah Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB v Jamljah je prej-ČOjji ,t#d^,W9dftije\$i,;i. nabirko prispevkov v Doberdobu m nekaterih bližnjih krajih. 1 V Dobeedobu- so v te-namen prispevali: Slava Lavrenčič, 3.000, družina Lavrenčič, 2.000, Jožef Gergo-iet, 10.000, Edvard Ferletič, 10.000, družina Gergolet, 10.000, Rado Lakovič, 10.000, Narciso Bertinazzi, 5.000, Emilija Lavrenčič vd. Legiša, 30.000, Marino Ferletič, 2.000, Lado Gergolet, 4.000, Zdravko M*rusič, 3.000, Germano Gergolet, 5.000, Ivan Colja, 5.000, Jožef Ferletič, 5.000, Ercide Rosin, 5.000, Jožef Colja, 20.000, Marino Gerin, 5.000, Stanko Lavrenčič, 5.000, Humbert Jarc, 10.000, Evgen Jarc, 2.000, Mirko Frandolič, 6,000, Karlo Lavrenčič, 5.000, Franko Jelen, 10.000, Peter Ferletič, 5.000, Ivan Vescovi, 10.000, Silvano Ferletič, 10.000. V isti sklad so darovali še: družina Mirko Peric, Devetaki, 15.000, Justina Pahor, Trebče, 5.000, družina Collerig, Trebče, 5.000, Vincenc Antonič, Štivan, 20.000, Jožef Pahor, Tržič, 5.000, družina Mario Bagon, Bolzaneto (GE), 20.000, Giorgio U-lian, Doberdob, 5 000, Kmečka banka, Gorica, 50.000, Radiča Pahor, Sesljan, 5.000, Silvano Legiša, Se-sljan, 10.000, Viktor Frandolič, Nabrežina, 30.000, Franc Frandolič, Slivno, 10.000, Danica Frandolič, Veliki Repen, 30 000, Ivan Gergolet, Doberdob, 10.000. Niz predavanj o besedni umetnosti Ob 20-letnici obstoja je Delavska univerza iz Nove. Gorice priredila niz predavanj o besedni umetnosti. Predavalo je več strokovnjakov s tega področja, v glavnem profesorjev ljubljanske filozofske fakultete. Prvo predavanje je bilo 29. oktobra. Dr. Matjaž Kmecl je skušal prikazati, kaj je umetniška stvaritev. Bolj specifična je bila tema predavanja dr. Zadravca, ki je obravnaval bivanjske probleme v Gradnikovi liriki. Zelo pregledna p« so bila predavanja o sodobni slovenski liriki, prozi in dramatiki ter o jugoslovanskem literarnem ustvarjanju. Dr. Paternu, Glušič, Koruza in Rotar so pokazali, kako se lahko tudi tako zahtevna snov kot je besedna umetnost, približa poslušalcem. Posebno prikupno je bilo izvajanje profesorja Koruze, saj ni bilo v njegovih besedah nič akademskega in je bilo izvajanje razumljivo in sprejemljivo širši publiki Ob koncu pa še nekaj besed glede odziva. Predavanja so bila v glavnem dobro obiskana, veliko je bilo mladih. Posebej pa je razveseljivo dejstvo, da so predavanjem sledili tudi nekateri dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Gorici. AM Končano Sedlarjevo srečanje NOVA GORICA - Tu se je končalo dvodnevno srečanje slovenskih urbanistov in planerjev. Potekalo je pod naslovom »Drugo Sedlarjevo srečanje*. Urbanisti in planerji so pregledali stanje pri pripravi prostorskih planov občin v SR Sloveniji. Prav tako so ocenili pristop« in metode dela nekaterih strokovnih organizacij in organov za planiranje v občinah in republiki, razpravljali o aktualnih problemih ter izmenjali izkušnje o njihovem reševanju. 'Udeleženci »Sedlarjevega srečanja* so si med drugim ogledali tudi značilna naselja Šmartno, DobrdOo J1n Vrhovlje v Goriških Brdih. Delovnega srečanja slovenskih urbanistov sta se med drugim udeležila tudi republiška sekretarka za urbanizem Marija Vičar — Župančičeva in republiški sekretar za družbeno planiranje Zdravko Praznik. Srečanje pa sta pripravila Zveza urbanistov Slovenije in Društvo urbanistov Nova Gorica, ki so ga pred dnevi ustanovili »Na Marku* nad Novo Gorico. J. A. Izleti Nova «žaba» aprila 1980 Pod vodstvom prof. Ezia Rosini-ja ter inženirja Mirana Borka (prvi predstavnik italijanskega, drugi pa predstavnik 'jugoslovanskega zunanjega ministrstva) se je včeraj na sedežu deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) v Gorici sesta la delovna komisija, ki ji je poverjena naloga, da pripravi sporazum o skupni obrambi pred točo. Na sestanku sta bila navzoča tudi predsednik in direktor ERSA, Luc-ca in Bellavite, ki sta poudarila interes deželne uprave za sklenitev tega pomembnega mednarodnega sporazuma, ki bo v veliki meri zmanjšal nevarnosti, da vremenske neprilike uničijo vinski pridelek, pomemben gospodarski vir za preživljanje prebivalstva v obmejnem vinorodniškem območju. Medtem ko je v tehničnem pogledu pogodba dodelana, je sedaj potrebno opredeliti njen mednarodni legalni aspekt. Delovna skupina je včeraj sprejela osnutek ter ga bo poslala podkomisiji za obrambo pred točo, ki deluje v okviru osimske komisije za vodno gospodarstvo. Obe strani podpirata težnjo, da se tudi pravni aspekt čimprei u-godno reši, da bi najkasneje v dveh letih obrambni sistem, o katerem smo obširneje poročali včeraj, pričel delovati. Včeraj sta se obe strani zavzeli za to, da gre ratifikacija pogodbe skozi parlament. ŠEMPETER — Iz proizvodnih trakov šempetrske a Cimosa bodo prišli prvi novi modeli «male žabe* aprila prihodnje leto. GSA kot se bo novi model imenoval bo za razliko od sedanjega GS modela imel petero vrat, plastične odbijače, izboljšano notranjo opremo, več prostora za sopotnike na zadnjem sedežu. Motor bo 1300-kubični, dolžina avtomobila pa bo ostala nespremenjena. Prihodnje leto naj bi v Šempetru izdelali okoli 9000 modelov GSA in okoli 4000 dyane. Leta 1981 pa naj bi prišlo iz Šempetra že okoli 20.000 GSA modelov, medtem ko naj bi proizvodnjo dyane opustili. Tovarniška cena avtomobila bo nekje med 160 170.000 din, sku- paj z vsemi davki pa naj bi avtomobil veljal okoli 20 starih milijonov din. Šempetrski Cimos pa si je za v prihodnje zastavil tudi bogato investicijsko dejavnost Tako trenutno že gradijo lakirnico in delavnice za vzdrževanje. V lakirnici bodo lahko prebarvali 20 karoserij na uro. Leta 1983 pa naj bi lakirnica v eni izmeni prebarvala 30.000 karoserij. Cimos si tudi vse bolj prizadeva, da bi kar največ delov za GS model izdelali doma. Tako od 1. decembra tega leta delajo preme za GS modele v tovarni v Senožečah, od maja prihodnjega leta pa bodo pričeli v domači tovarni sestavljati tudi motor in sicer v TOZD v Buzetu. J. A. Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence smučarskega tečaja, da bosta avtobusa v nedeljo, 23. decembra, vozila po sledečem redu: prvi avtobus bo odpeljal s Kor-na ob 7.30, drugi pa iz Štandreža ob 7.20 in iz Sovodenj ob 7.30. Povratek bo tokrat približno pol ure kasneje kakor običajno. Razna obvestila V zvezi z izvajanjem zakona IVA priredi SDGZ informativni sestanek, ki bo danes, 19. decembra, ob 19.30 na sedežu PD »Briški grič* na Valerišču v števerjanu. V zvezi z izvajanjem zakona IVA kateremu bodo podvrženi s 1. januarjem 1980 tudi kmetovalci, ki so v letu 1979 presegli 10 milijonov lir bruto dohodka, priredi Slovensko deželno gospodarsko združenje informativni sestanek, ki bo v petek, 21. t.m., ob 19.30 v gostišču pri Sirku v Krminu. ‘Kino (i urica VERDI 17.00-22.00 «Elvis, il re del rock*. C. Rusel in S. Win-ters. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 «1 giorni del delo*. R. Gere in L. Manz. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «11 pomo show della 7a strada*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS!OR 17.30-22.00 »La mo-glie del professore*. PRINCIPE 16.30-22.00 »Mash se ne frega*. Aoro duri ca in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.00-20.00 «Koma». Ameriški film. SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 »Pest velikega' zniaja*. Hongkon-ški film. DESKLE 19.30 «Bobby Deerfield*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-78. Prispevki NN iz Gorice je za žrtve potresa v Črni gori prispeval 50.000 lir. Ivan in Marija Milkovič iz Krmina sta prispevala 20.000 lir za Slovenski dijaški dom v Gorid. VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA Fiat 132-2000 «iniezione elettronica» Fiatov 132 ni naletel takoj na odobravanje italijanskih kupcev. Z leti pa ga je turinska tovarna postopoma spreminjala, čeprav le v detajlih, tako da so se tem Fiatovim prizadevanjem odzvali tudi kupci in fiat 132 je v zadnjih letih postal eden od modelov tega razreda, ki gredo ne samo v Italiji, temveč v Evropi sploh, najbolje v denar. Zadnji model v tej vrsti, po o-bch dizlih 2000 in 2500, je 132 -2K)0 «iniezione elettronica*, se pravi z elektronskim vbrizgavanjem goriva. To je sistem, ki ima precejšnje prednosti pred navadnim sistemom, kjer se mešanica zraka in bencina ustvarja v upli-njaču. Fiat se je odločil za nemški sistem Bosch L - Jetronic. Poseb na naprava meri količino zraka, ki prihaja v motor in podatke posreduje elektronskemu računalniku, ki določa, koliko bencina je treba vbrizgati v teh razmerah, vpcšte-vajoč število obratov, temperaturo v hladilnem sistemu, temperaturo v glavi valjev, položaj pedala za plin itd. Sicer pa se je fiat 132 - 2000 z elektronskim vbrizgavanjem goriva kaj malo spremenil v primerjavi s svojimi starejšimi brati. Zunanjost je ostala popolnoma enaka, spremenili, oziroma izboljšali so le notranjo opremo. Sedeži so zdaj prevlečeni z mehkim žametom, s podobno tkanino pa je prevlečen tudi strop, ki je oblazinjen. Kljub temu da je to v bistvu najbolj luksuzni Fiatov proizvod, so armaturna plošča in vrata prevlečeni le z motno rjavo plastiko, ki nikakor ne prispeva k videzu dodelanosti in občutju u-godja v avtu. Tudi volan je oblazinjen. poieg tega pa se da še nastaviti. Pri tem moramo reči, da smo s koleni neprijetno zadevali v volan, čeprav je bil slednji nastavljen v najvišjo lego. Morah bi povleči sedež še bolj nazaj. v tem primeru pa bi morali imeti za dobrih deset centimetrov daljše roke, da bi lahko brez težav obračali volan. Volan je opremljen s servo napravo, ki je še zlasti pri parkiranju in pri nizkih hitrostih zelo dobrodošla. Vožnja z najnovejšim fiatom je še kar zabavna. Motor se vrti zelo rad. v vseh prestavah, celo v peti je treba paziti, saj kazalec merilnika obratov kaj rad zaide na rdeče polje, se pravi preseže 6.000 obratov v minuti. Ob takih priložnostih pokaže merilnik . hitrost nekaj čez 180 km na uro, kar je kljub temu da lahko upoštevamo gotov odstotek netočnosti, vsega spoštovanja vredna hitrost. Zavore (z ojačevalnikom) so nekoliko šibke, najbrž bi bilo bolje, čc bi za model, ki zmore 12 konj. Fiat predvidel kolute tudi zadaj, ne samo spredaj. Naj omenimo še nekaj osnovnih podatkov: v fiat 132 - 2000 «iniezio-ne elettronica* so vgradili 1995- «Fuego» ali kupe po Renaultovem receptu Navzlic energetski krizi avtomobilske hiše nadaljujejo s pripravljanjem novih modelov. Med najbolj aktivne na tem področju sodi francoska družba Renault, ki je pravkar razdelila novinarjem sliko svojega novega kupeja «fuego». Kljub fotografiji je bila francoska hiša kaj skopa s podatki: ve se le, da bo vozilo uradno predstavljeno čez nekaj mesecev na avtomobilskem salonu v Ženevi, da bo imel kupec na voljo različice z različno stopnjo opremljenosti in z različnimi motorji da bo, kot dosedanji kupeji francoske hiše, imel udobne sedeže za štiri potnike. Logičen sklep je torej, da bo «fuego» najbrž nadomestil sedanje Renaultove kupeje R 15 in R-177, ki se vsaj na italijanskem tržišču niso dobro uveljavili in da bo neke vrste športna različica limuzine R-18. V Franciji bo novi kupe, ki v nosu spominja na dosedanja Renaultova športna vozila, v zadku pa porsche 924, na prodaj spomladi, v Italiji pa najbrž septembra ali oktobra. Novi kupe, ki se odlikuje po zelo prikupni liniji, je odraz dinamičnosti koncerna, ki sodi med največje avtomobilske hiše v Evropi. Renault, ki je v petdesetih letih prodajal svoja vozila skoraj izključno v Franciji, se je v teh dvajsetih letih uveljavil na vseh evropskih in izvenevropskih tržiščih s svojimi trpežnimi in praktičnimi limuzinami, ki so z ozirom na razred vendo nudile nadpo-prečno udobje. Dobra lega na cesti, praktičnost, udobje, trpežnost, zadovoljive zmogljivosti, to so odlike Renaultovih avtomobilov, ki so osvojile tudi italijanskega kupca, ki sodi med najbolj zahtevne v Evropi. Tako je pred nekaj dnevi »Renault Italia» uvozila iz Francije svoj milijonti avto. Francoska hiša si je doslej pridobila že nad 8 odstotkov italijanskega tržišča in prehitela tudi znane italijanske družbe kot Lancia in Alfa Romeo. Po številu prodanih vozil jo v Italiji prekaša le Fiat. Na sliki: renault fuego med poskusno vožnjo. Zahodnonemški koncern Volk-swagen ima v načrtu smotrno preiskušanje alternativnih goriv za avtomobile ter mešanice bencina s temi gorivi. Sporazumno z nekaterimi drugimi podjetji bodo preizkušali učinek teh goriv na 800 vozilih tipa golf. V največji meri bodo uporabili mešanico bencina in metanola, v nekaterih primerili,,pa tudi mešanico alkcb,. hola in plinskega olja ali pa čist metanol. y ZRN imajo nadalje v J načffti' gradnjo tridesetih črpalk, v katerih bodo prodajali mešanico bencina in alkohola. Prva tovrstna črpalka že deluje v Zah. Berlinu. V Italiji so prodali že 1000.000 renault Beli R 18 so j—Renaulta sprejpl^z velikim veseljem, saj je biHf“llf>Itllltjonto vozilo te francoske tovarne, ki so ga prodali v Italiji.'Tt&nault se je prikazal na italijanskem tržišču leta 1958, v teh letih pa si je zagotovil dobršen del kupcev. Pred tremi leti je bilo namreč 8,1 od sto vseh avtov, ki so jih prodali v Italiji, znamke Renault, sedaj pa je še nekaj več. kubični vrstni motor, ki doseže največjo • moč 122 KM pri 5300 o-bratih v minuti in na j več ji navor 17,5 kgp pri 3.500 obratih. O-bese so spredaj posamične z blažilniki in vijačnimi vzmetmi, zadaj pa toga prema ter prav tako blažilniki in vijačne vzmeti. To pomeni, da je v ostrih ovinkih treba dodajati volan, saj avto sili z nosom ven* isaflUr jgsfr kakor ni problematična. rtrzen v konicah in na mokrejj) cestišču. Avto ima pel prestav, pri katerih pa bi se Fiat moral še nekoliko potruditi, saj pri avtu tega razreda ni dopustno, da se voznik mora mučiti s pretikanjem iz če- pristaniščih j člno nam je takoj jasno, da so gradnje stanovanjskih in počitniških hiš za vedno pokvarile breg. K sreči o navadi se Bearzot tuji tokrat ni spustil v polemiko in * umirjeno odvrnil, kaj si od današnje tekme obeta. Poudaril je, Ja bi zlasti rad preveril, na koga *ahko računa: «če mi v prihodnje dpove kdo od standardnih igral-čav, kaj bom naredil? Moja dolžit je, da vem, na koga lahko ravnam in s kom razpolagam.» Bearzot je še dejal, da bo v družni polčasu zamenjal nekatere no-torietaše. Koliko jih bo zamenjal, d je odvisno od dogovora z zahod-dnemškim vodstvom. On sam se dvzema za tri zamenjave, Nemci d bi radi zamenjal kar štiri i-fralce. Včeraj so objavili tudi sedam igralcev obeh enajsteric. Ita-“ia bo nastopila v naslednji posta-'V Piotti, Canuti, Cabrini, Pasi-S*to, Manfredoma, Bini, Buriani, “i Bartolomei, Altobelli, Zaccarelli, Palanca (12 Corti, 13 Bellini, 14 vasagrande, 15 Marini, 16 Muraro). Ja ZRN B bodo nastopili Junghans, Martin, Hennes, Augenthaler, Groh, jjiedermayer. Balu, Del’Haye (Ma-Jaaus), Dieter Honess, Durenberger, *oege (12 Himmel, 13 Otten, 14 “teiner, 15 Dressel, 16 Mathaus ©el’Haye). Sodil bo češkoslovaški Nnik Vojtech. Srečanje bo ob 18.30 d ga bo neposredno prenašala tudi italijansko televizija. Vendar kaže, da je za italijansko dgometno vodstvo bolj kot današnja tekma važno nedeljsko srečanje 1 Jugoslavijo v okviru kvalifikacij ta olimpijske igre, ki bodo prihodnje leto v Moskvi. To potrjuje med Jfugim tudi dejstvo, da bo Giordani raje igral za olimpijsko mo-ČWo, kot za »eksperimentalno* re-Idezentanco. Azeglio Vicini, ki odgo-varja za olimpijsko ekipo, je zaobljeno povedal, da bo v jugoslo-vanski enajsterici sedem-osem nogometašev, ki nastopajo v prvi državni reprezentanca. Na priprave v Co-tareiano je sklical osemnajst nogometašev, v nedeljo pa bhjfhoOali Zaigrati: Galli, Osti, >Tesser (Tas-aptti), Giuseppe Baresi; Ferrario, J/anco Baresi, Romano, Tavola, Giordano, Beccalossi, Fanna (Ugo-btti ali Ancelotti). V isti skupini z Italijo -in Jugo-‘tavijo je tudi Turčija, ki so jo 'Plavi* pred kratkim premagali. Po-vratno srečanje z Jugoslavijo bodo *azzurri» odigrali po obeh tekmah * Turčijo, zadnja in morda odlična takma te skupine med Jugoslavijo «1 Turčijo pa bo 14. aprila prihodnjega leta. SMUČANJE CABLE (ZDA) — V kraju Cable v Wisconsinu je Američan Alison 0wen - Spencer že tretjič zaporedoma osvojil naslov severnoameriškega Prvaka v nordijskem smučanju. A-meričan je eden od favoritov za dato kolajno v Lake Placidu. plavalci dosegli nekaj lepih uspehov. Simon Pavliha je preplaval 200 m prsno v novem slovenskem rekordu 2'29'’20, Borut Petrič 1500 m v 15’40”3, njegov mlajši brat Darjan pa je bil četrti s 16’07”9. Zadnji dan je Petrič zmagal še na 200 m delfin z rezultatom 2'04"0. TENIS «Azzurri» zadovoljni z igro v finalu Davisovega pokala RIM — Včeraj se je vrnila domov italijanska teniška ekipa, ki se je udeležila finala za Davisov pokal v San Franciscu. Tako igralci kot vodstvo so izjavili, da so s prikazano igro zadovoljni, če-prev rezultat tega nikakor ne kaže: to je bilo namreč prvič v zgodovini Davisovega pokala, da neka ekipa ni osvojila niti enega seta. Ostro pa so obsodili vedenje italijanskega «super-navijača» Serafina, ki se je res nedostojno vedel na igrišču in spravil v slabo luč vse navijače «azzurrov». BOKS Oliva bo zopet boksal RIM — Italijanski boksarski a-mater Patrizio Oliva bo lahko zopet boksal. Po temeljitih zdravniških pregledih so ugotovili, da je Oliva nared za boksarske spopade, kar je seveda za italijanski boks velika pridobitev, saj sodi ta boksar med najbolj perspektivne v Italiji. KOŠARKA DANES V BRESCII Italija - Bolgarija BRESCIA — Danes se bosta v Brescii v prijateljski košarkarski tekmi spoprijeli reprezentanci Ita-1 lije in Bolgarije. «Azzurre» bo prvič kot glavni trener vodil Ales-sandro Gamba, ki je že bil na evropskem prvenstvu v1 Turinu po-močnim tedaj zveznega trenerja Prima. Današnje srečanje bo prva tehtnejša preizkušnja italijanske reprezentance, ki si bo morala na kvalifikacijah v Švici priboriti vizum za nastop v Moskvi. Tekma z Bolgarijo bo tudi lepa priložnost za novopečenega zveznega trenerja, da poskusi vrsto mladih košarkarjev, ki bi bili v bližnji bodočnosti «zanimivi» za reprezentanco. S posebnim zanimanjem bo veljalo tudi slediti nastopu člana goriškega Pagnossina Premiera, ki bo prvič oblekel dres italijanske reprezentance. Reprezentanci bosta danes igrali vnaslednjih postavah. ITALIJA: Brunamonti, Carraro, Ricci, Della Fiori, Bariviera, Premier, Meneghin, Polesello, Vecchia-to, Marzorati in Solfrini. BOLGARIJA: Amirkov, Kolev, Marinov, Marčin, Eftimov, Galabov, Čarkov, Pejčev, Takev, Arabadžin-ski, Bogdanov, Golomejev. K.OSARKA NAŠE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH miHiimiiiniiiiimiiiiiiiiiMriiiMiimiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiui ATLETIKA DEŽELNE LESTVICE Adria med dečki, Bor med deklicami V letošnji sezoni se je razmerje sil med našimi društvi precej spremenilo KOŠARKA Kaznovana McGregor In Vescovo RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je med drugim opomnila tudi trenerja goričkega Pagnossina McGregor ja in Opremljevalca Vescova. BOKS ~ HONG KONG — Bivši boksarski »Vetovni prvak težke kategorije Mu-kammad Ali je odpotoval v Peking, Ner bo po povabilu kitajske športne *veze imel nekaj teoretičnih in praktičnih lekcij za kitajske boksarje, ki se bodo udeležili moskovskih o-limpijskih iger. PLAVANJE Petrič zmagal GOTTWALDOW — Tudi na mednarodnem plavalnem mitingu v 25 m bazenu v Gottwaldowu so slovenski Po pokrajinskih lestvicah, ki smo jih objavili pred kratkim, smo končno prejeli skupno razvrstitev najboljših tudi v deželnem merilu. Lete pa niso (kot pokrajinske) raz: deljene v A in B kategorijo, toda upoštevajo le najboljše rezultate vseh kategorij. Prisotnost naših a-tletov v teh lestvicah vsekakor presega vsa predvidevanja, kar priča o trudu in zanimanju, ki so ga med letom vložili tako trenerji, ko1 a-tleti sami za dosego čim boljših rezultatov. Kar se pa tiče društvenih lestvic lahko na prvi pogled razberemo, da se je razmerje sil med našimi društvi precej spremenilo, saj vodita letos med dečki lonjerska Adria (doslej Bor) ter Bor med deklicami (doslej Levstik). Med dečki je Adrii uspelo prevzeti vodstvo predvsem zaradi mladosti njenih atletov, ki so v stalnem razvoju in ima zato zagotovljeno prihodnost; istega pa ne moremo reči o Boru, ki je s prehodom; važirieX svojih atletov v starejše kategorije, izgubil nekda- zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov ter telovadnih prostorov (za zimske treninge) precej težav z o-hranitvijo in pripravo zadostnega števila atletov, da dostojno brani prestiž, ki ga je dosegel v zadnjih letih v najmlajših kategorijah. Zato mislimo, da bo odslej naloga Adrie braniti slovenske barve, glede na to, da sta tudi ostali dve naši društvi (Levstik ter Mladina) precej popustili in se ne mislita resneje posvetiti propagandnemu sektorju. Pri deklicah pa je Boru uspelo nadoknaditi to, kar je izgubil v moški konkurenci, z dobrim končnim trejim mestom v pokrajini ter osmim v deželnem merilu. Zahvala za ta uspeh gre predvsem propagandi, ki jo je društvo opravilo po raznih šolah in je pri deklicah imela nadvse pozitiven izid. Poleg dobre uvrstitve je tržaško društvo zbralo tudi lepo število točk, kar ga bo verjetno uvrstilo med prvih sto društev v državi (med približno 900 klubi). Proseški Levstik je kljub temu, da je po dveh letih premoči letos moral priznati premoč Bora, pokazal nekaj prav dobrih talentov in ga zasledimo na devetem mestu v pokrajini ter na 21. v deželi. Po prvem nastopu je izginil komaj u-stanovljeni klub Mladina, kar pa je nato nadoknadila Adria z novoustanovljeno žensko sekcijo, ki je nastopala sicer le z dvema atletinjama, toda glede na zanimanje, ki je zavladalo v kraju, kjer društvo deluje, lahko rečemo, da se bo v bodoče gotovo precej razširila. DEŽELNE LESTVICE POSAMEZNIKOV DEKLICE 80 m ovire: 1. Scatto (UGG) 13. A. Menegatti (Levstik) 80 m: 1. Kravina (Toši) 300 m: 1. Scatto (UGG) 1.000 m: 1. Favot (Šarile) Višina: 1. Mazzega (Gonars) Daljina: 1. Padovan (UGG) Disk: 1. Strizzolo (Gonars) 9. Natural (Bor) 10. Košuta (Bor) Krogla: 1. Margarit (Gonars) Kroglica: 1. Cergol (SAAT) 60 m ovire: 1 Drufouka (UGG) 60 m: 1. Drufouka (UGG) štafeta 4x100'ni!"1' 1. UGG 12. Bor Štafeta 3x800 m: L Lib. Šarile 7. Bor 12”7 14”8 10”1 44"0 3'00”2 1,63 m 5,30 m 31,84 m 22,76 m 22,14 m 10,27 m 46,78 m 10”2 8”6 52”8 61”4 7’27”7 8’37”8 DEŽELfE DRUŠTVENE LESTVICE DEČKI je požrtvovalno boril proti boljšemu nasprotniku. H. L. MINIBASKET Sokol — Inter Muggia B 31:28 SOKOL: Terčon 16, Pahor D. 8, Stanissa W. 4, Carli 3, Stariissa R., Pahor P., Peric, Peric, Caharija, Pertot, Bagozzi, Tanze. S pričetkom druge faze tega turnirja je prišla za male Nabrežin-ce tudi zaslužena zmaga. V glavnem so si jo pridobili že v prvem polčasu, ko so imeli deset točk prednosti. Kmalu pa bi si Sokol to zmago zapravil, saj so Miljčani v zadnji četrtini zmanjšali zaostanek na boro točko. V vrstah slovenske peterke so tedaj stopili na igrišče bolj izkušeni igralci, ki so tako zagotovili zmago. Mitja Podvig Kontovelove kadetske vrste Kontovelci uspešni tudi v naraščajniškem prvenstvu, borovci pa v prvenstvu ^propaganda* NOGOMET MILAN — Danes bodo odigrali zaostali tekmi C-l lige, in sicer: Fano -Cremonese in Novara - Lecco. MLADINCI Ferroviario — Jadran 103:73 (50:25) JADRAN: Barut 12, Debernardi 4, Pertot 14, Male, Labiani 5, Me-neghetti 1, Slavec 28, Corbatti 2, Čok 7. Po dobrem nastopu proti Interju 1904 so tokrat jadranovci visoko izgubili s favoriziranim Ferroviariom, ki je že mladinski pokrajinski prvak. Na spolzkem igrišču Ferrovia-ria se naši košarkarji nikakor niso znašli in še posebno so bili pomanjkljivi v obrambi. Od jadranovcev in verjetno najboljši na igrišču je bil Boris Slavec, vsi ostali naši predstavniki pa so igrali pod svojimi sposobnostmi. DAVID ČOK Hurlingham — Bor 127:59 BOR: Marsich 29, Raseni 4, Pegan 7, Canciani 2, Jančar 2, Koren 13, Štavar, Berdon, Marši, Bajc 2. Borovi mladinci so v nedeljo i-grali v športni palači proti Hurlin-ghamu. Borovci so že v uvodnih minutah pokazali, da jim manjka točnost pri zadevanju.' Zgrešili so precej metov in igrali so raztreseno v napadu, v obrambi pa so pomanjkljivo zapirali pod košem, tako da so domačini lahko popravljali nekaj zgrešenih zaključkov. Najboljši v Borovih vrstah je bil Marsich, ki je dosegel lep izkupiček točk. Požrtvovalno se je boril tudi Koren. ŠTEFAN PEGAN IZIDI 8. KOLA Hurlingham — Bor 127:59 Servolana — Inter 1904 48:78 Ferroviario — Jadran 103:73 LESTVICA Ferroviario 14; Inter in Hurlingham 12; Bor 4; Jadran in Servolana 2 (Bor in Servolana imata tekmo manj). PRIHODNJE KOLO Jadran - Servolana (5.1. ob 17.00), Inter 1904 - Hurlingham, Ferroviario - Bor (6.1. ob 11.45). KADETI Inter 1904 A — Kontovel 73:77 (43:39) KONTOVEL: Daneu, Rauber 4, Vellussi 12, Vasallo 18, Ukmar 2, Danieli 19, Emili 22, Pupis, Štoka, Terčon. Kontovelci so si v gosteh priborili proti prvi ekipi Interja 1904 zelo važni točki. Končno so Kontovelci tudi bolje in pametneje igrali tako v napadu kot v obrambi. Čeprav je v prvem polčasu Inter vedno vodil, v 9. min. celo za 12 pik, so v drugem polčasu Kontovelci zai-gridPkotpfdrd jeni iti irij>riti'jltil je nadoknaditi zamujenp irv črip,, premagati nasprotnika. Odlikovaj^sta se predvsem Emili, z izrednim metom (7 - 8 iz srednje razdalje) in Vasallo pod košem. Sicer pa moramo pohvaliti vso ekipo. IGOR LUXA Bor — SABA 56:82 (22:35) BOR: Merku 2, Škerl, Schillani 2, Gerdol (k) 13, Pečar 16, Švara 6, Gregori, Lokar 15, Kosovel 2. Borovci so v predzadnjem kolu prvega dela kadetskega prvenstva visoko klonili Sabi, ki je presenečenje teh prvih šest tekem. V opravičilo našim fantom gre, da je moral Lokar skoraj polovico tekme sedeti na klopi zaradi obremenitve z osebnimi napakami. Vsekakor je bila to ena izmed slabših tekem slovenske peterke, ki je zaigrala skrajno naivno v napadu, v obrambi pa je odlično krila igralce z žogo, zelo slabo pa tiste brez nje. FRANKO PERCO A SKUPINA IZIDI 6. KOLA SGT — Alabarda 100:51 Don Bosco A — Polet 102:63 Inter A — Kontovel 73:77 Počitek: Libertas LESTVICA Don Bosco A in SGT 10, Kontovel 8, Inter 1904 A 6, 'Polet in Alabarda 2, Libertas 0. PRIHODNJE KOLO Alabarda - Libertas, Polet - Inter A (23.12. ob 11.00), Don Bosco -Kontovel (23.12. ob 11.30). Počitek: SGT. B SKUPINA Don Bosco B — Servolana 81:78 Inter B — Stella Azzurra 75:53 Bor - SABA 56:82 Ferroviario — Don Bosco C 72:75 LESTVICA Don Bosco B 12, Inter 1904 B, Servolana in SABA 8, Ferroviario in Stella Azzurra 4, Don Bosco C 2, Bor 0. (SABA ima 2 tekmi manj, Servolana in Stella Azzurra pa 1). PRIHODNJE KOLO SABA - Ferroviario, Don Bosco C - Bor (22.12. ob 19.00), St. Azzurra - Don Bosco A, Servolana - Inter B. NARAŠČAJNIKI Kontovel — Italsider 96:61 (52:30) KONTOVEL: Andrej Gruden, Ma- mimiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiutiaiiiiimiiiiiiiiTniiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiuiiiiiiiin ATLETIKA V NEDELJO V TRSTU Pohod po mestnih ulicah Prireja ga Marathon Club Alabarda - Proga bo merila 12 km Tržaški Marathon Club Alabarda, ki je v preteklosti na Tržaškem organiziral že vrsto vidnejših atletskih tekmovanj, bo priredil v nedeljo pohod po tržaških mestnih in predmestnih ulicah, z imenom STRATRIESTE. To bo že druga izvedba te prireditve. Udeleženci bodo morali prehoditi 12 km dolgo progo skozi razne predele Trsta, v največ treh urah. Proga bo označena s posebnimi oznakami in bo vodila ijpred občinske palače na Trgu Unita, po nabrežju do Sv. Andreja, na Elizejske poljane, po Ul. D’Alviano, skozi Skedenj, nato pa preko Trga Valmaura, po Istrski ulici, preko Trga Pestalozzi in po Ul. Veltro in mimo hipodroma na Ul. Rosset-ti, Ul. Coroneo, mimo sodišča na Ul. F. Severo, Ul. Ghega, na Trg Cavour, od tam pa nazaj na Trg Unita. Tekmovalci se, b&do’ ‘ibrali ob’"8. uri, start pa bo ob 9. uri. Vsi u-deleženci, ki Jbotfo "prispeli pred 1% uro na cilj, bbao‘prejeli spominsko kolajno. 1. Libertas Videm 157.207 2. NAF 90.927 3. Arte Gorica 89.339 12, Adria 13.689 14. Bor 11.071 25. Levstik 2.074 (skupno 28 društev) DEKLICE 1. UGG 142.317 2. Libertas Gonars 113.271 3. ACSI Videm 112.585 8. Bor 36.080 21. Levstik 5.795 (skupno 25 društev) RF. KOŠARKA PROPAGANDA Kontovel — Inter 1904 42:105 KONTOVEL: Daneu 2, Grilanc 18, Piras 5, Pertot, Terčič, Škabar, Brischia 2, Damir Starc 13, Mau-rizio Starc, Milič 2. Tudi v drugem prvenstvenem srečanju so morali Kontovelci poraženi z igrišča. Tokrat so igrali proti močnemu Interju 1904, ki se odlikuje predvsem z višmo svojih igralcev. Naši fantje se seveda proti takim velikanom niso mogli enakovredno kosati. Omenili bi le Iva Grilanca, ki se ........................................i................m................in.................................. Vpisnina znaša 2.000 lir, tekmovalci pa se lahko prijavijo na društvenem sedežu v Ul. Oriani 1/B, vsak dan med 17. in 19. uro, ali pa tudi v nedeljo pred startom. Čisti dobiče’,. tega tekmovanja so organizatorji namenili v dobrodelne namene. ROKOMET DORTMUND — V Dortmundu se je včeraj začelo tekmovanje za svetovni super pokal v rokometu. Udeležile se ga bodo države, ki so zadnjih letih zmagale na svetovnem in evropskem prvenstvu ter na olimpijskih igrah. To so rokometne reprezentance Jugoslavije, Sovjetske zveze, Romunije, Švedske in ZRN. Tekmovanje se bo končalo 22. decembra. ODBOJKA MLADINKE jjAiji * Jv, Kontovel — Sokol 3:1 (15:11, 5:15, 15:6, 15:6) KONTOVEL: Ban, Husu, Regent, Štoka, Starc, Prašelj, Menegatti, Danieli, T. in V. Cibic, Cernoli. SOKOL: Pertot, Pangos, Kralj, Mervič, Leghissa, Chemelli, Caharija. V zadnjem kolu prvenstva mladink sta se v slovenskem derbiju spoprijeli ekipi Kontovela in Sokola. Po predvidevanju so zmagaie domačinke, s prikazano igro pa sta obe šesterki precej razočarali, saj smo le redkokdaj prisostvovali zanimivim akcijam. Kontovelke so v prvem setu takoj povedle z 11:2 in čeprav so se Nabrežinke zbrale in zmanjšale razliko, jim je uspelo zaključiti set v svojo korist. V nadaljevanju so Nabrežinke zaigrale precej zbrano in so zasluženo osvojile drugi set. Nato pa sta obe ekipi predvajali dolgočasno igro. Zmagale so Kontovelke predvsem zaradi večje izkušenosti. TC Tudi to sodi k današnjemu športu: ko je ameriški teniški igralec McEnroe iz protesta proti neki sodniški odločitvi legel na tla, je znani italijanski «supernavijač» Serafino (ki je bil tudi prisoten na tem teniškem finalu Davisovega pokala med Italijo in ZDA v San Franciscu) iz protesta proti takemu ravnanju tudi legel na tla. Vsak komentar ob takem vedenju na športnem igrišču je odveč OBVESTILA ŠZ Bor »poroča, da bo seja glavnega odbora v petek 21. t.m., ob 20. uri Ha stadionu «1. maju. # « # ŠK Kras Obvešča, da se je pričela v Rep-bu telovadba za osnovnošolsko mladino. Telovadba je ob sredah »d 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17. do 18. ure. » * ¥ Rekreacijski odsek ŠZ Bor sporoča, da bo REKREACIJSKA ODBOJKA na sporedu vsak torek, od 21. ure dalje. ŠK Kras obvešča, da se je pričela telovadba za otroke iz vrtca. Telovadba bo ob torkih od 15.30 do 16.15, v Prostorih repentabrskega vrtca. « « « ŠK Kras obvešča vse tiste, ki Kredo na gostovanje v Ljubljano, da je odhod v petek, 21. t.m., ob IS. uri iz Zgonika (pred občinskim kradom). DEČKI Hoja 4 km: 1. Gavinelli (CSI) 21’45”5 80 m ovire (0,91 m): 1. Gašperlin (Bor) 13”0 Rissetto (Arte) 13”0 80 m: 1. Ascanio (Gonars) 9”8 10. Meden (Bor) 10”3 300 m: L Ascanio (Gonars) 39'’7 7. Gašperlin (Bor) 42”7 2.000 m: 1. Polesello (Šarile) 6’04”6 Palica: 1. Rieppi (Lib. Videm) 3,00 m Višina: 1. Bulfoni (Martignacco) 1,73 m 13. Meden (Bor) 1,55 m Daljina: 1. Riavis (Arte) 5,55 m Peteroskck: 1. Rinaldi (NAF) 14,10 m 10. Gašperlin (Bor) 12,51 m Disk: 1. Boaro (Gonars) 43,30 m Krogla: 1. Boaro (Gonars) 15,29 m Kroglica: 1. Rieppi (Lib. Videm) 61,94 m 12. Gašperlin (Bor) 45,78 m 80 m ovire (0,76 m): 1. Bertolissi (Tarvisio) 13”6 12. Saksida (Adria) 15"3 štafeta 4x100 m: 1. Libertas Videm 48"0 6. Bor 54”0 Štafeta 3x1200 m: 1. Libertas Videm 10’54”4 7. Adria 12’40”4 ODBOJKA V 2. MOŠKI DIVIZIJI DOM IN JUVENTINA V PRVI SKUPINI V tej skupini nastopajo ekipe iz goriške in tržaške, v drugi pa iz videmske in pordenonske pokrajine Deželna odbojkarska federacija je pred dnevi objavila koledar odbojkarskega prvenstva 2. moške divizije, v katerem letos nastopata kar dve slovenski šesterki z Goriškega in sicer: Dom in Juventina iz Štandreža. Koledar 2. MD bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk našega dnevnika, danes pa poglejmo nekatere zanimivosti v zvezi s prvenstvom. V 1. skupini 2. MD poleg Doma in Juventine nastopajo še naslednje ekipe iz goriške in tržaške pokrajine: Cervignano, Volley Grado, Intrepida (Mariano), Libertas (Kr-min), Libertas (Gorica), Volley Club (Trst), Solaris (Trst) in Roz-zol (Trst). Vsega skupaj torej deset ekip. V 2. skupini 2. MD pa nastopajo ekipe iz videmske in pordenonske pokrajine. Poglejmo pa sedaj sam koledar tekmovanja. Prvenstvo se bo pričelo v soboto, 12. januarja 1980, zaključilo pa se bo 7. junija. V prvem kolu se bo goriški Dom spo- prijel- na domačem igrišču z ekipo Cervignano; štandreška Juventina pa bo gostovala pri Libertasu iz Gorice. Prvi slovenski derbi med Domom in Juventino bo na sporedu v sedmem kolu, 23. februarja v Štandrcžu, povratno srečanje pa 17. maja v Gorici. V tem trenutku nam je težko govoriti o favoritu: tržaške ekipe so se vedno dobro odrezale v tem tekmovanju in lahko predvidevamo, da bodo tudi letos odigrale pomembno vlogo. Od goriških ekip menimo, da imata nekaj več možnosti Intrepida iz Mariaria in goriški Libertas. Prepričani pa smo, da slovenski ekipi ne bosta odigrali podrejene vloge in se bosta borili za višja mesta skupne lestvice. Še-sterka Juventine, čeprav je novinec v tem tekmovanju, saj je lansko leto osvojila prvo mesto v 3. MD goriška pokrajina, ima vse možnosti za lepo uveljavitev tudi v tej ligi- Naj pripomnimo še, da v 1. MD napredujeta prvouvrščeni ekipi, iz lige pa izpadeta zadnji dve. Goriški Dom bo domače tekme odigral v občinski telovadnici v Lečniku (Ul. Vanier) ob sobotah zvečer s pričetkom ob 18. uri. Juventina iz Štandreža pa bo nastopala v občinski telovadnici y Štan-drežu (Ul. Montello 9) vedno ob sobotah zvečer s pričetkom ob 2(1 uri. T K. NOGOMET Boškov predavatelj FIRENCE — Jugoslovanski nogometni trener Vujadin Boškov je vče raj predaval italijanskim trenerjem, ki v Covercianu obiskujejo poseben tečaj za višjo kvalifikacijo. Boškov je predaval na temo «total ni nogomet*. Jugoslovanski strokovnjak je trenutno trener madridskega Reala. CAMPOBASSO - Gianni Mialich, 45 let, je novi trener Campobassa, ki igra v C-l ligi. ODBOJKA V pokrajinskem prvenstvu deklic S Gladka zmaga Bora v prvi finalni tekmi Bor — Inter 3:0 (15:8, 15:10, 15:10) BOR: Župančič, Bajc, Maver, Tomšič, Vechiet, Montanari, Cergol, Birsa, Klemše, Junc. V prvi finalni tekmi, veljavni za pokrajinski naslov prvenstva deklic, je Bor sinoči zasluženo porazil še-sterko Interja in si tako zagotovil lepo prednost pred petkovim povratnim srečanjem. Čeprav so splave* zaigrale tako kot znajo le na trenutke, so bile vendar toliko boljše cd nasprotnic, da končni izid ni bil nikoli v dvomu. Naše igralke bi lahko celo še bolj gladko zmagale saj so bile tako posamezno kot skupinsko precej učinkovitejše in prodornejše predvsem ob mreži. Med posameznicami lahko pohvalimo v prvi vrsti igro Župančičeve in Cergolove, zadovoljile pa so tudi ostale, še posebno mlada Klemše-tova. MIG V odbojkarskem prvenstvu mladink Breg v boju za naslov deželnega prvaka Za naslov pokrajinskega prvaka mladink se bosta letos potegovala Breg in OMA A. Obe ekipi sta o-svojili vse tekme v svojih skupinah in sta prišli do konca prvenstva nepremagani. Tekma bo dokaj zanimiva, ker se bosta pomerili e-kipi, ki sta si nedvomno enakovredni. Tekma bo jutri, 20. decembra, ob 21. uri v občinski telovadnici v Dolini. Vodstvi ekip sta se zmenili za eno samo finalno srečanje, ker ima tržaška ekipa težave s telovadnico. Izrazitega favorita na tej tekmi ni. Vsekakor naša dekleta ne bodo igrala podrejene vloge. Predpogoj pa je, da zaigrajo borbeno in dobro. Prednost naših deklet pa je v tem, da bodo igrala v domači telovadnici in pred domačim občinstvom, ki bo gotovo prišlo v velikem številu, da bi bodrilo dolinska dekleta. MRS MLADINSKE IGRE > DANES NA KOLONJ1 Na startu krosa tudi Adria in Bor Danes bo na šolskem s.adionu na Kolonji pokrajinski del mladinskih iger v teku čez drn in strn. Tekmovanja se bodo udeležile tudi nekatere slovenske šole ter športni društvi Adria in Bor. Lepe možnosti z uveljavitev ima predvsem član lonjerskega društva David Gregori, ki se je za to tek mo tudi skrbno pripravil. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri za u-čence srednjih šol ter ob 14. uri za starejše. rjan Pertot 10, Pangos 2. Sedmak 4, Gulič 29, Čuk 12, Aleksander Gruden, Aleksej Pertot 14, Daneu 11, Košuta 14. Kontovelci so dosegli svojo prvo prvenstveno zmago na račun šibkega Italsidra. Zmaga ni bila nikoli v dvomu, ker so demačini od vsega začetka vzeli pobudo v svoje roke in s hitrimi protinapadi popolnoma nadigrali nasprotnike. H. LISJAK Alabarda — Bor 134:18 (55:10) BOR: Rudes, Struna 9, šik 5, Križ-mančiČ 4, Masi. Borovi naraščajniki so v tem kolu utrpeli še en visok poraz proti močni peterki Alabarde. Na igrišču v Ul. della Valle je bilo prisotnih le pet Borovih košarkarjev, ki so se vseh 46 minut na igrišču borili, da bi omejili naskok domačinov. Neglede na visok poraz so mali borovci res vredni pohvale zaradi velike požrtvovalnosti. ŠTEFAN IZIDI 5. KOLA Inter Muggia - Don Bosco 52:54 Kontovel - Italsider 96:61 Alabarda - Bor 134:18 Počitek: Ferroviario LESTVICA Alabarda in Don Bosco 8. Ferroviario 6. Inter M. 4, Kontovel in Italsider 2, Bor 0. PRIHODNJE KOLO (23. 12.) Bor - Ferroviario (22.12. ob 16.30), Don Bosco - Kontovel (22.12. ob 17.30), Alabarda - Inter M. Počitek: Italsider. DEČKI Inter 1904 — Bor 65:69 (18:' ) BOR: De Carli 17, Tremul 11, Ci-vardi, Žerjal 1, Krevatin 10, Jagodic 1, Tavčar 2, Zaccaria, Vascotto 1, Bradassi 26. Še ena zmaga Borove vrste, ki je tokrat brez večjih težav odpravila ekipo Interja. Izid srečanja namreč še zdaleč ne kaže realnega stanja na igrišču in »plavi* so bili skoraj vedno za vsaj deset točk v prednosti. Nazadnje pa so borovci nekoliko popustili, kar je nasprotnik seveda izkoristil in zmanjšal prednost. V tej tekmi sta se poleg Bradas-sija izkazaa predvsem De Carli in Krevatin, ki sta v veliki meri z dobro igro v napadu in obrambi pripomogla k zmagi. Meko Polet — SABA 44:76 (21:40) POLET: Feri 15, Guštin 8, Košuta 13, Granfer 2, Komar 4, Hrovatin 2, i Guštin, Sottoroti. Poletpva ekipa je ponovno izgubila, ttikrht pa z manjšo razliko. To je dokaz, da so dosedanje izkušnje le nekaj pomagale in se bodo v bodoče še bolj obrestovale. Res je, da ni bil tokrat nasprotnik na tako visoki ravni kot prejšnji, saj mislimo, da si bo le-ta priboril edine točke v tem prvenstvu prav v srečanjih z Openci. Pri Poletu sta biia najučinkovitejša Marko Feri in Leon* Košuta. Od poktovcev bi še pohvtiiili Ervina Guština, ki napreduje iz tekme v tekmo. WALTER SOSIČ Sokol — Alabardi 67:117 (29:53) SOKOL: Devetak 7, Busan P., Busan D., Pertot Ni. 4. Pertot Ne. 2, Pahor, Bandelj 16, Della Schiava, Klanjšček 2, Ušaj 36. Po predvidevanju je Sokol visoko klonil proti izkušeni tržaški peterki. Tekma se je začela za Sokol še kar dobro. Po deseti minuti igre je bil rezultat 20:17 v korist Alabarde. V drugem delu tekme je Alabarda krepko pospešila ritem igre, tako da so postali protinapadi najšibkejša točka Nabrežincev. V napadu sta se odlikovala zlasti Ušaj in Bandelj, v obrambi pa so vsi popolnoma zatajili. MITJA TERČON IZIDI 5. KOLA Sokol - Alabarda 67:117 Ricreatori — Ferroviario 77: 49 Polet - SABA 44: 76 Inter 1904 — Bor 65: 69 Počival: Don Bcsco LESTVICA Alabarda 12, Bqr 8, Don Bosco in Inter 1904 6, SABA, Ricreatori in Sokol 2, Ferroviario in Polet 0. PRIHODNJE KOLC Sokol - Ferroviario (22.12. ob 15.30), Alabarda - SABA, Inter 1904 - Don Bosco, Ricreatori - Polet (23. 12. ob 10.00). Počitek: Bor. »PROPAGANDA* Bor — Libertas 42:37 (19:19) BOR: Brandolin 14, Kovačič 4, Pisani 5, Tavčar 5. Krapež 14, Žerjal, Pupulin, Jogan, Gruden. Mlada vrsta je v letošnjem prvenstvu prvič slavila, ir. to proti Libertasu. Tčkma je bila vsekakor izenačena, čeprav so «plavi» zaigrali zelo slabo v obrambi in v napadu. Vsekakor pa so dokazali, da dobro reagirajo, saj so si zmago priborili v zadnji četrtini z delnim izidom 8:0. Tokrat je v Borovi postavi dobro zaigral Krapež, pod košema pa se je kot običa no izkazal Brandolin. SKUPINA B IZIDI 2. KOLA Kontovel — Inter 19C4 42:105 Don Bosco B ~ Servolana 31: 58 Bor — Libertas 42: 37 LESTVICA Inter 1904 6. Servolana 4. Bor in Don Bosco B 2, Kontovel in Libertas 0. PRIHODNJE KOLO Libertas - Servolana, Bor - Kontovel (23.12. ob 9.00), Inter 1904 » Don Bosco B. RIM — Nogometašu Avellina Vin-cenzu Romanu so včeraj operirali meniskus. Romano sodi med najboljše mlade italijanske branilce. I Uredništvo uprava, oglasni oddelek TRST Ul Montecchl 6. PP 559 tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotno 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48 000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. za organizacije in DOdjetjo mesečno 65.00. letno 650.00 din Poštni tekoči račun za Kalilo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 19. decembra 1979 Zo SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* DZS 61000 Llubljana Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juli|sk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel IžŽljBl •n tiska \ Izrt tirat Član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEC USPEH LONDONSKE KONFERENCE O USODI RODEZIJE PATRIOTSKA FRONTA ZIMBABVEJA SPREJELA SPORAZUM 0 PREMIRJU Velika Britanija si je snela z ramen težko breme - Zahod skuša ohraniti svoje privilegije v tem delu sveta LONDON — Potem ko je pred-sinočnjim patriotska fronta Zimbabveja pristala na okvirni sporazum, bodo listino o premirju v Rodezi ji svečano podpisali že drevi. Sa ma prekinitev boja bo stopila v veljavo šele čez teden dni, dveme-sečno obdobje do prvih svobodnih volitev pa bo pričelo čez dva tedna. 7. današnjim sporazumom se torej bliža koncu sedemletna gveril ska vojna v Rodeziji, saj se je z umestitvijo novega guvernerja britanskega v Salisburyju končalo ob dobje »enostranske rodezijske samostojnosti*. Liderja patriotske fronte Robert Mugabe (ŽANU) in Jo shua Nkomo (ZAPU) sta v skup nem dokumentu poudarila, da sta kljub očitnim pomanjkljivostim pri volila v okvirni sporazum, potem ko je Velika Britanija dodelila še eno zbirno mesto za borce patriotske fronte v samem osrčju Rodezije. Lord Carrington je med drugim zagotovil, da bo britanski gu vemer v Rodeziji lahko »po po trebi* privolil v povečanje števila zbirnih centrov za patriotsko fronto. Vest. o doseženem sporazumu je globoko odjeknila v vsem svetu. V Združenih narodih je britanski predstavnik z zanosom prikazal to »pomembno zmago britanske politike* Pozabil pa je povedati, da bi Velika Britanja pred leti z manjšim trudom lahko preprečila enostransko proglasitev rodezijske neodvisnosti. London je danes popustil, a v vsem tem dolgem obdobju je ved no podpiral peščico belih rasistov, ki so s strahovlado gospodovali temnopolti večini. Tudi danes pa nekdanjih branilcev «bele omike* London ne pušča na cedilu, v svojem načrtu bodoče ureditve Rodezije je britanska konservativna vlada da la dovolj jamstev rodezijskim rasi* stom za nemoten razvoj. Prav s tega vidika pričenja sedaj težak politični boj temnopoltega prebival stva, da poleg politične doseže tudi gospodarsko osamosvojitev, Iz-gledi niso najboljši. Belopolta manjšina si je s pomočjo multinacional nih družb zagotovila ključne gospodarske panove v Rodeziji in ne bo z lahkoto pristala na izgubo svojih privilegijev. Ob vsem tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kako bodo Velika Britanija in mirovne sile bri tanske skupnosti narodov pogojevale bodoče politične volitve. Sile rasističnega režima imajo še vedno v rokah ključne strateške položaje v državi od koder bodo z lahkoto pogojevale predvolilni boj Prav zato se ie patriotska fronta s tako vztra;nostjo borila za svoje zbirne centre, ki bi bili po prvotem britanskem načrtu v najbolj obrobnih obroč jih Rodezi ja. Iz njih bo lahko onemogočila manevre rasistov ki bi radi ponovili podvig lutkovne vlade škofa Muzoreve Medtem afriški voditelji zahteva jo. naj britanski guverner doseže umik južnoafriških vojaških sil in belih plačancev iz Rodezi,je. V vseh je prisotna skrb. kako bo tehnič no izvedljivo premirje v tako krat kem roku. ko niso v Rodeziio še prispele sile Commonvvealtha in no vi britanski guverner načeljuje praktično rasističnim vojakom, ki se borijo proti borcem patriotske fronte. V takem položaju je budnost vseh naprednih sil sveta potrebno. Velika Britanija je že mimo določil varnostnega sveta OZN prekinila gospodarski bojkot, isto bodo vsak čas storile ZDA Zahod se sedaj na vse kriplje trudi, da bi ohranil svoje privilegije v tem delu syeta V taki strategiji pa nadaljuje s jx>dporo pretorijskemu režimu in slepomiši z usodo Namibije. Londonska konferenca je torej po večmesečnih zamudnih pogajanjih dosegla svoj cilj. Velika Britanija je požela pomembno zmago, ki jo bo hotela sedaj čimbolje iztržiti. Z ramen si je snela po oetnajstih letih težko breme rodezijskega vpra šanja. a s tem ni izbrisala svojih težkih odgovornosti. Še vedno kljub uradnim zagotovilom oodpira pre tcri jski režim, pri tem pa ji s pridom pomagata Francija in Zvezna republika Nemčija. Južnoafriška regija ,je torej še vedno v območju naihujšega kapitalističnega izkori ščanja Zahoda, ki ga svečane o-bljube o gospodarskem embargu niso odpravile, (voc) ku menijo, da bodo zamenjali približno polovico voditeljev, napove dujejo tudi pomenljiv govor predsednika Asada, ki naj bi pripravljal poročilu o sedanjem stanju izraelsko-arabskega spora. Kandidate (ki jih bo 800) za kon greš so že izvolili, vendar njihovih imen še niso sporočili. Liba nonski konservativni dnevnik «Le Reveil* pa poroča, da je biia v okrožju Latakije lista, ki jo je vo dil brat predsednika Asada pora žena. PDUP za boj proti mamilom RIM — Stranka proletarske enotnosti za komunizem je včeraj predstavila tisku zakonski osnutek za boj proti mamilom, ki ga misli predstaviti pred božičnimi prazniki parlamentu. Zakonski osnutek, ki obsega 30 členov, ima namen uničiti črno borzo mamil, zajeziti tako u-sodne posledice, ki jih povzročajo strupene primesi ki jih razpečevalci vmešavajo v doze heroini in predvsem ustvariti z liberalizacijo hašiša in legalizacijo heroina take pogoje, da bodo zdravstveni in družbeni delavci lahko uspešno vodili boj proti masovnemu uživanju mamil med mladino. Zakonski osnutek poudarja, da morajo biti poverjeni vsi preventivni, zdravstveni in rehabilitacijski ukrepi v zvezi s tem vprašanjem novoustanovljenim krajevnim zdravstvenim enotam, ki bi morale začeti delovati 1. januarja 1980. Ta zna- čilnost bistveno ločuje stališče te stranke od socialističnega in radikalnega, ki po mnenju PDUP ne upošteva zdravstvene reforme. Kako je uživanje mamil povezano s kriminalno dejavnostjo dokazujejo aretacije, ki so jih v teh dneh izvedli agenti oddelka za boj proti mamilom v Neaplju. Vsi aretiranci, skupaj jih je 12, so namreč stari znanci policije, ki so izvedli že več ropov in tatvin. Seja sveta za ljudsko obrambo pri predsedstvu SFRJ KARADJORDJEVO — Pod pred sedstvom predsednika republike Josipa Broza Tita je bila včeraj seja sveta za ljudsko obrambo pri predsedstvu SFRJ. Na seji so se spomnili umrlih članov sveta, uglednih jugoslovanskih revolucionarjev Edvarda Kardelja in Vidoja Smilevskega. Na včerajšnjem sestanku so o-bravnavali osnutek zakona o vseljudski obrambi ter informacijo o vojaško-ekonomskih odnosih s tujino. Svet je podprl pobudo za sprejetje novega zakona o vseljudski obrambi in z nekaterimi predlogi sprejel besedilo osnutka kot podlago za nadaljnje delo pri pripravi tega zakona. Svet je pozitivno ocenil dosedanji razvoj in sprejel ugotovitve o vojaško-ekonomskih odnosih s tujino. (dd) V ZVEZI Z AFERO ENI Andreotti in Craxi danes pred komisijo poslanske zbornice RIM — Proračunska komisija poslanske zbornice, ki ji je poverjena naloga, da pridobi nadaljnje podatke o nejasnih plateh pogodbe med italijanskim državnim podjetjem ENI in saudskim Petrominom o nabavi 12,5 milj. ton nafte, zlasti v zvezi z dogovorjeno posrednino 120 milijard lir, bo danes zjutraj zaslišala bivšega predsednika vlade Andreottija. Popoldne bo prišel pred komisijo tajnik PSI Craxi, medtem ko bodo predsednika družbe Agip Barbaglio in pooblaščenega upravitelja Baldas-sarija ter predsednika finančne družbe Tradeinvest, ki spada v Linčem ENI in je dala jamstvo za izplačilo posrednine, Fiorinija, zaslišali v petek. Neoporečnost postopkov pri sklepanju pogodbe (ki so jo saudske oblasti ob škandalu razveljavile) in določanju posrednine preverja tudi poseben odsek računskega dvora, ki izvaja nadzorstvo nad finančnim poslovanjem vlade in vseh javnih ustanov. Na včerajšnji sej' je 30 sodnikov sklenilo zahtevati od ENI in ministrstva za državne ude ležbe podrobnejšo dokumentacijo. Pet pripadnikov GRAPO pobegnilo iz zapora MADRID — Iz zapora v Zamori je prejšnjo noč pobegnila skupina petih teroristov, pripadnikov skrajno-levičarske organizacije GRAPO. Peterica je skopala 22 metrov dolg in 45 centimetrov širok tunel, po katerem so se dokopali do svobode. Policija meni, da je kopanje tunela terjalo vsaj šest mesecev mučnega dela. V istem zaporu je tudi vodja GRAPO Jose Maria Sanchez Casas in drugih 48 članov te organizacije, zaradi česar je bilo nadzorstvo izredno ostro. tmiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiia BENEŠKI DNEVNIK ODLOČILNA VL00A IZSELJENCEV PRI 0BN0 VI BENEŠKE SL 0 VENUE I f »*r tm Pestra informacijska dejavnost Zveze slovenskih emigrantov - Serija konferenc in srečanj v Belgiji in v Švici ČEDAD — Zveza slovenskih izseljencev Furlanije - Julijske krajine je pred kratkim priredila za svoje člane serijo informativnih konferenc in sestankov o zakono daji za obnovo potresnega območja. Srečanj se je udeležilo veliko število slovenskih in furlanskih iz seljencev, kar ponovno dokazuje, da vlada za ta vprašanja veliko zanimanje kot tudi za vse probleme, ki zadevajo vsestranski razvoj naše dežele. V Ziiriehu. Lugano, Charlevillu, Seraingu in Taminesu sta predstav nika Zveze izseljencev Valentino Noacco in Dino D '1 Med'co v se delovanju z inž. Boninijem. žuoa nom iz Grmeka in z načelnikom operativnega centra iz Čedada, Ma riom Rosom, odgovarjala na šte vilna vprašanja, z namenom da se o njih razpravlja tudi na krajev m ravni. Ti stiki so potrdili, da je treba nujno okrepiti odnose in vezi naših emigrantov z rodno zemljo in z našo kulturo. Zanimiv je bil v tem smislu po- seg italijanskega generalnega konzula Caravellija, ki je na srečanju v Seraingu pozival Zvezo sloven skih emigrantov, naj nadaljuje z akcijo ohranjevanja slovenske kulturne dediščine za pravičen razvoj Benečije. Vedno v tem belgijskem središču je inž. Bonini razložil, da obstajajo sedaj boljši pogoji za po vratek emigrantov v Benečijo. Med tem ko se skoraj vse države članice Evropske gospodarske skup nesti srečujejo s pekočim proble Podp.tati Novi Matajur coireni podpirati beneške Slovence. Nov! Matajur se !sbko nareči pri upra vi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici. SENJAM BENEŠKE PIESMI Napovedujejo spremembe v sirski vladi DAMASK — čeprav o dogodku ni nobenih uradnih poročil kaže, da je v Aleppu prišlo bo hude eksplo zije, ki je porušila dve poslopji v središču mesta. Pri nesreči, ki baje ni bila naključna, temveč je šlo za atentat, je umrlo približno 15 oseb. V okolici Aleopa je prišle zadnje čase do številnih atentatov med vladnimi silami in tako imenovanimi »muslimanskimi brati*. Medtem čedalje bolj vztrajno go vorijo o spremembah v vrstah sirske vlade in v stransk' Baas. Pred koncem leta sc bo namreč sestal kongres stranke, ki bo moral ime novati novo vodstvo, v katerem je 21 članov, slednje pa bo imenovalo vlado, ki bo morala izvajati politične smernice, ki bodo izšle iz kongresa. Opazovalci v Damas mom nezaposlenosti, obstajajo v Furlanija dobre možnosti zaposlitve predvsem na področju gradbeništva. V tem trenutku namreč lahko izseljenci odločilno prispevajo k družbenemu in gospodarskemu razvoju Benečije ter pozitivno vplivajo za učinkovito uresničitev vseh zako nov za obnovo potresnega področ .ja. Prav ta zakonodaja predstav lja lepo priložnost za Beneško Slovenijo tudi zato, ker državni zakon jasno poudarja, da mora biti obnova tesno povezana z gospodar skim razvojem teritorija, s krepit vijo industrijskih in kmetijskih dejavnosti v sklopu zaščite in valorizacije jezikovne in kulturne de diščine prebivalstva. O tem vprašanju je na konferenci v Taminesu govoril Mario Ros, ki je med drugim tudi citiral furlanskega znanstvenika Burellija. ki je izjavil, «da vsaka skupnost lahko izumre, če izgubi svojo identiteto ter temeljne obrise lastne preteklosti in lastne zgodovine*. Vloga izseljencev je torej odločilnega pomena za razvoj slovenske skupnosti v videmski pokrajini, za to je treba okrepiti na vseh pod ročjih stike z izvirno kulturo, tako da bo vrnitev izseljencev res pomenila korak naprej za vsestranski razvoj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. Ne gre torej podcenjevati vloge, ki jo ima Zveza slovenskih emigrantov na področju informiranja o pravicah izseljencev kar zadeva obnovo porušenega področja, kar potrjuje vsestranska dejavnost te | organizacije v tujini. Na podlagi zakonov bi morale občinske uprave v Benečiji prejeti od države dve milijardi lir za obnovo potresnega področja, kar bi moralo spodbuditi vrnitev številnih družin v rodne kraje. To predstavlja uspeh Zveze slovenskih emigrantov, ki ga je treba valorizirati, čeprav nekatere krajevne občinske uprave gledajo z nezaupanjem na delovanje te organizacije, ki je v zadnjem času v Benečiji in v tujini močno razširila svoj vpliv in ugled. FERRUCCIO CLAVORA Kulturni krožek »Rečan* iz Ljes v občini Grmek je v zadnjem času močno razvil svojo dejavnost, med drugim pa je tudi izdal zanimiv dokument o problemu manjšine v Na-diških dolinah. Redno prireja že tra dicionalni «Senjam beneške piesmi*, ki doživlja prodoren uspeh, saj na njem v velikem številu sodelujejo KULTURNO DRUŠTVO REČAN IZ LES vas vljudno vabi na 6. SENJAM BENEŠKE PIESMI ki bo v telovadnici na Lesah (občina Grmek) v nedeljo, 23. decembra, ob 15. uri. mlajš' in starejši glasoeniki in pevci iz Benečije. Sklepna prireditev tega natečaja bo v telovadnici v Ljesah v nedeljo, 23. decembra. Krožek «Rečan» prireja vsako leto tudi simpatično tekmovanje »Kar rože cveto, vasi so vesele*, katerega nagrajevanje bo v soboto, 22. decembra v Zgornjem Tarbiju. Posebno pozornost posvečajo požrtvovalni kulturni delavci iz Ljes posebnemu natečaju za poezije v slovenskem narečju, ki ima letos za temo: «Na-diške doline in njene posebnosti*. Nagrajevanje najboljših poezij bo v nedeljo v Ljesah ob priliki »Senja-ma beneške piesmi*. Na sliki: predsednik kulturnega društva «Rečan» Aldo Clndig podeli priznanje lanskemu- zmagovalcu «Se-njema beneške piesmi* Lucianu Chiabudiniju. V ČEDADU Začetek tečaja slovenskega jezika S srečanjem med učnim osebjem in tečajniki, se je 14. decembra začel v Čedadu na sedežu društva Ivan Trinko tečaj slovenskega jezika, ki ga slovensko društvo prireja že četrto leto zaporedoma. Tečaj je namenjen vsem tistim, Slovencem in Furlanom, ki se hočejo naučiti slovenščine, saj kot znano v videmski pokrajina ni državnih šol v tem jeziku. Nekateri tečajniki so predlagali, da bi v tem okviru priredili še posebni tečaj za tiste, ki že dobro obvladajo slovenski jezik kot tudi' nekaj kulturnih večerov s predvaja njem slovenskih filmov. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA je v teh dneh ob sodelovanju z založniško družbo DRAVA iz Celovca izdalo dragoceno knjigo KRAS KOSOVEL - SPACAL Ob knjigi je v teh dneh Lojze Spacal izdal še mapo s tremi grafičnimi listi. Ročni in podpisani odtisi avtorja so razmnoženi v 60 izvodih formata 35x50 cm Ob prelivanju poezije Srečka Kosovela, ki je prevedena v italijanščino in nemščino, in občudovanju Spacalovih kraških grafik boste doživeli nepozabne trenutke. Knjiga je veren dokument vrhunske umetnosti. tlžailta ULICA SV. FRANČIŠKA 20 Naročnina za Primorski dnevnik za leto 1980 letna 38.000 lir polletna 25.000 lir mesečna 5.000 lir Drage bralke in bralci! Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38.000 lir se lahko plača samo do 30 aprila. Tistim, ki je do tega datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. Naročnina za Primorski dnevnik za leto 1980 je malenkostno višja od letošnje, to pa zaradi podražitve posameznega izvoda od 200 na 300 lir. Vsekakor je v primerjavi z letošnjo naročnino še prav posebno u-godna. O tem se lahko sami prepričate, če se ozrete na primerjavo cen: Prodajna cena LETO 1979 — 310 izvodov P. d. LETO 1980 — 310 izvodov P. d. Prodajna cena LETO 1979 — 310 izvodov P. d. LETO 1980 — 310 izvodov P. d. po po po po 200 300 200 300 letno naročnino do 28, februarja 1980, in to v treh obrokih: letno prihranek lir ie 62.000 32.000 30.000 lir je 93.000 38.000 55.000 mesečno prihranek lir ie 62.000 3.500 X 12 = 42.000 20.000 lir je 93.000 5.000 X 12 = 60.000 33.000 prihranite 22.000 lir letno. Kako? Tako da poravnate v decembru v januarju 1980 v februarju 12.000 13.000 13.000 skupaj 38.000 Kot celoletni naročniki boste seveda imeli tudi pravico do udeležbe pri našem tradicionalnem žrebanju. To pomeni, da utegne biti tudi vaše ime med srečnimi dobitniki 60 bogatih nagrad. Med temi bodo: barvni televizor, dva (2) izleta s Primorskim dnevnikom, šivalni stroj, električna peč, fotoaparat, prenosni pisalni stroj, smuči elan, domači pršut, vino, knjige itd. Naročniki Primorskega dnevnika! Vabimo vas, da sodelujete z nami v akciji za pridobivanje novih naročnikov Za vsakega novega letnega naročnika (pa naj prebiva kjerkoli) dobite kupon v vrednosti 10.000 lir za nakupe v Tržaški knjigarni. Posebna nagrada tistemu, ki pridobi največ novih naročnikov: enodnevni brezplačni izlet s kolektivom Z T T in Primorskega dnevnika. Izrežite in v kuverti pošljite na naslov: Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ulica Montecchi 6, 34137 -TRST Z današnjim dnem postajam letni naročnik Primorskega dnevnika. Dobival ga bom na dom po vašem raznašalcu, če pa tega ni v našem kraju, mi časopis pošljite po pošti ali pa .........-................................. priimek ...................................... ime .......................................... ulica (ali vas) ..........................št- poštna št.............. MESTO ............... telefon...............datum................... podpis ................................-...... Novega naročnika je pridobil: priimek ..........-....................... ime ...................................... ulica (ali vas) ...................... št. poštna št.......-.... MESTO .............. telefon ............-. podpis