St. 52,
Maribor, dne 7. decembra 1911.
s»
Ust ljudstvu v pouk in
..»1 Mrttt ta «Ha . ».«MU» K v ir.rffc.ra ■ j»«ll.Bj«n n. dom r. Ml. leto I I, gl fctt 2 K ta a.«.trt tata I K. N.to&ta. N.m«|? 5 K, j. drag. taa.vrfrfHfc .«.»¡a	uoviraj.	» - . _ . , _____ o -¡r	____..	su^oTiekniriv frnKnnflana* v Mariboru, — List se dopofeilja do odpovedi. — Udje »KMCi»
S 6 k. Kdor hodi sam ponj, plača naloto samo 3 K, Narogmna se počilja na: UpravidStvo Slovitega Gospodarja« v Mar« latavnega društva" dobivajo Ust br« posebne narointae, Bosamesni listi stanejo 10 vin, - Tli-edmäm: Koroška cesta štev, 6e
*	cesta štev. 5, vsprejema naroinj.no, Inserate in reklamacije,
je» fcywrate w ülaöuje cä enootopa® pafitvrste sa eafeaä m T&U» u dvakrat 25 vin., za trikrat 85 via. Za veökratae oglase primaren popust, Inseraü se sprejema! -i	eaprte reklamacije ao poštnine proste.
Eokopisi se ne vračajo, .—> UpravniStvo: Koroftte
do erede zjutraj, ** N«

Avstrijska zunanja politika.
Načelnik avstrijskega generalnega štaba, Konrad pl. Hecendori je v Četrtek, dne 30. novembra odložil svojo službo, ker se ne strinja s politiko ministra za zunanje zadeve, z grolom Erentalom, Ta dogodek nam je razjasnil, da se v visokih in odločilnih krogih naše države ne strinjajo vsi z Erentalovo politiko, posebno pa ne vojaški krogi. Načelnik generalnega štaba je namreč oseba, ki ima govoriti prvo besedo o našem vojaštvu, in Konrad pl, Hecendorf se je zaradi svojih vrlin smatral tudi za našega vojskovodjo, ako bi bila naša država prisiljena kje na vojsko. Posebno se je odlikoval z vojaškimi pripravami «bi priliki osvojitve Bosne in Hercegovine, katere je izpeljal tako izborno, da se mu je Čudil ves svet. Pri naši armadi, vojakih in Častnikih, je bil Konrad izredno priljubljen, naravnost oboževan.
Grof Erental zagovarja svojo politiko, ki obstoja v tem, da smo v tesni zvezi z Nemčijo in Italijo. Zveza z Nemčijo pa ni toliko potrebna nam, kakor Nemčiji sami, ker te države nihče drugi ne mara za zaveznika. Zveza z Italijo pa za nas nima mnogo vrednosti. Italija ne mara nas in mi ne Italije, Zato straži Italija svojo mejo pred ljubim avstrijskim ^ zaveznikom, a tudi mi imamo ob celi meji proti italijanski državi od Goriške do Tirolske vse polno vojaštva, gotovo ne iz samega prijateljstva in zaupanja. Zveza z Italijo nas stane toliko, kakor da bi ž njo ne bili zvezani, in zato tudi Konrad Hecendorf za to zvezo ni maral. Kaj pa je hotel?
Sedaj ropa Italija v Afriki Tripolitanijo. Ne godi se ji najboljše, toda skoro gotovo je, da bo, Četudi po dolgem in težkem boju, nazadnje vendar dosegla svoj cilj, kajti niliče noče priti Turkom na pomoč. Ko pa bo imela Italija Tripolitanijo pod svojim širokim roparskim klobukom, potem se bo poželjivo ozrla po drugi deželi, na katero je že dosedaj obračala svojo pozornost. Ta dežela pa ne leži v Afriki, ampak za našim hrbtom, za Bosno-Hercegovino, torej na Balkanu, in se imenuje Albanija ter spada pod Turčijo.
Italijani sami trdijo, da hočejo imeti to deželo. Ako bi se jim to kedaj posrečilo, potem bi imela Avstrija strašno slabe čase. Adrijansko morje, po katerem se razvija naša trgovina, bi bilo italijansko morje, zaprto za našo trgovino in vojaško brodovje. Mi bi postali vjetniki Italije in da razrušimo kletko, v katero bi bili zaprti, morali bi z vojsko. Zato je pametno, in Konrad pl. Hecendorf je bil baje tega mne-
nja, sedaj uporabiti priliko, ko sta si Turčija in Italija v laseh, ter se zvezati z Rusijo in sporazumeti zaradi Albanije. Sedaj bi se dalo to doseči bržkone brez prelitja krvi, in Če bi bil tudi odpor, vendar ne tako velik, kakor bo kedaj pozneje, ko bosta Italija in .Turčija brez vojske.
Konrad pl. Hecendorf je zagovarjal torej nove zveze, ki bi nam bile porok, da se nam Italija ne bo naselila za hrbtom. Grof Erental pa noče pustiti prijateljstva z Italijo, ki nam pride zaradi vednega oboroževanja tako drago in ne bo imelo trajnosti. Za sedaj je zmagal Erental in odstopiti je moral Konrad pl.. Hecendori. Ali je s tem boljše poskrbljeno za bodočnost in mirni razvoj naše Avstrije, to je drugo vprašanje.	x
Mala živinoreja.
Že večkrat smo omenjali, da se socialni demokratje zaradi svojih tajnih zvez s kapitalisti ne upajo v velikem in obsežnem draginjskem vprašanju dotakniti druge točke, kakor draginje mesa. Tukaj imar jo kmeta za nasprotnika in proti temu si upajo nastopati, čeprav je kmet dandanes večji siromak kakor delavci v marsikateri tovarni, .Toda tudi to smo že povedali, da so naši poslanci v državnem zboru prevzeli vodstvo za odbijanja socialno-demokraških napadov na kmeta. Znana stvar je sicer, da je dovolj živine v Avstriji in da je sedaj cena posebno nizka, vkljub temu pa meso drago; a naši poslanci hočejo izviti zadnje orožje socialnim demokratom it rok, zato je njihov zastopnik, dr., VerstovŠek, v draginjskem odseku v sporazumu z veČino izdelal poročilo, kako se naj pospešuje poljedelstvo, posebno seveda živinoreja., Da bodo naši živinorejci vedeli, kako varne varuhe svojih koristi in kako vnete zagovornike imajo v svojih poslancih na Dunaju, zato priobčujemo vsebino predlogov, ki jih je izdelal dr. VerstovŠek, zastopnik slovenskih poslancev, v draginjskem odseku, Predlogi se glasijo:
1,	Vladi se naroča, da takoj od državnega zbora zahteva potrebne kredite za povzdigo reje goveje živine in prašičev. Kmečkim živinorejcem naj vlada dovoli podpore za nakup krme in piče; revnejši naj dobe nevračljive podpore in brezobrestna posojila.
2.	Vlada naj poskrbi, da se bodo podpore za živinorejo v posameznih deželah v polnem obsegu uporabljale le v določeni namen.
3.	Vlada naj podpira živinorejske zadruge s podporami, premijami in dovoljevanjem krajevnih sejmov za Živino.
4.	Vlada naj vsled suše prizadetim revnim posestnikom dovoli podpore, in sicer: O pravem Času naj se nabavi živež, posebno koruza in krompir, za živino posebno krma; za izboljšanje pašnikov naj se dovolijo večji krediti; umetna gnojila in semena naj se prodajajo po znižani ceni,
5.	V ta namen naj ustanovi vlada v Kalužu (v. Galiciji) državno tovarno za umetna gnojila*
6.	V krajih, koder je živinoreja v nevarnosti zaradi suše in bolezni na gobcu in parkljih, naj dovoli vlada kmečkim posojilnicam izdatne kredite, iz katerih morejo dobivati živinorejci posojila za nizke obresti.
Tistim kmetom, katerim je živina poginila vsled kužnih bolezni, naj dovoli vlada podpore za nakup Živine,
Vse to naj izvrši vlada V sporazumu z deželnimi odbori. Državne podpore pa ne smejo biti odvisne od deželnih podpor.
7.	Vlada naj v korist poljedelstva, obrti in industrije, pospešuje izrabljanje vodnih moči za električne naprave.
8.	Država naj v posameznih deželah podpira zavarovanje živine in po potrebi izpremeni veteri-narsko-policijske zakone,
91, V prospeh živinoreje naj se izboljšajo pašniki ter uravnajo hudourniki in reke. V ta namen naj se državni melioracijski zaklad zviša od 8 na 14 milijonov in zaklad za manjše melioracije od 2 na 4 mi-iijone kron. Za uravnavo hudournikov naj prispeva država 70 odstotkov.
10, Vlada naj dovoljuje kmečkim društvom in in zadrugam brezplačno živinsko sol in solne odpadke ter izdela načrt zakona za kmečka hipotekama posojila proti nizkim obrestim.
S temi predlogi se bode bavila Še zbornica.
Politični ogled.
Dne 30, novembra: Načelnik avstrijskega generalnega Štaba general Konrad pl. Hecendorf, je danes naznanil cesarju, da odstopi. Cesar je nje^ gov odstop sprejel, — Hrvaško-slovenski klub v državnem zboru je imel danes važno sejo. Določilo se je nadaljno postopanje kluba. — Seje ogrskega državne-
Komuse ima Savinjska dolina zahvaliti za hmelj?
(SpomeDik duhovniku Ilornesu 1
C. Tir. okrajna s o 'd n i j a vi Celju je po c. kr. sodnem svetniku dr. Jos. Kotnik-iu v pravnih stvareh Terezije Kunst pos. v Gotovljah, tožnice zastopal, e po dr. Karlovšeku, proti Francu Cremošnik, pos. v GruŠovljah po dr, Benkoviču, zaradi 20 K, in Franca CremoŠnika po dr., Benkoviču, tožnika, proti Tereziji Kunst, po dr. Karlovšeku, zaradi 20 K na podstavi z obema strankama opravljene ustne razprar ve razsodila (pravomočno): 1, Tožena Terezija 'Kunst je dolžna tožniku Francu Cremožnik za stavo pri njej shranjenih 40 K in pravne stroške plačati v 14 dneh pod izvršbo; 2. nasprotno se zavrne njen iožbeni zahtevek, da je Franc Cremožnik dolžan njej vrniti posojilo v znesku 20 K ter pravdne stroške.
Dejansko stanje. Nesporno je, da sta tožnika Franc Cremožnik in pa Andrej Antloga, pos. v Go* tovljah, stavila vsak 20 K ter dala stavljeni denar T, Kunst v shrambo.
Predmet stave Je bila trditev Franca CremožnU ka, da hmelja v Savinjski dolini ni vpeljal bivši o» skrbnik v Novem Celju, Bilger, temveč da so to storili duhovniki. DotiČni dokaz se ima izvršiti v 8. dneh; ako Cremožnik v tem Času dokaže svojo trditev, mora Terezija Kunst, ki ]e njemu za stavo 20 K pogodila, izročili stavljenih 40 K njemu, sicer pa Andreju Ant-HogL	, .
Nekaj dni pred Sv. Antonom je predložil Franc Cremožnik po svoji trditvi od starogrofa Salma podpisano potrdilo, da je hmelj v Savinjski dolini vpeljal Hornes, domači kaplan baronice Bourguignon (reci Burginjon), Bilger pa, da je izvrševal ravno Horne-sova navodila.
Kljub temu pa Terezija Kunst stavljene svote ni izročila Francu Cremožniku, temveč Andreju Antloga.:
Terezija Kunst je temu nasproti ugovarjala, da od CremoŽnika predloženi list nima nobene dokazilne moči, da ni bil podpisan od starogrofa Salma in dalje, da se je sadil hmelj v Savinjski dolini že poprej, ko ga je zasadila graščina Novo Celje, ter je ponudila tozadevni dokaz po pričah Vinko VabiČ, Jožef Zbttl, Fr. Petriček in Franjo Roblek.
Dalje je spremenila tudi svoje prvotno priznanje, da mora Cremožnik dokazati svojo trditev v 8. dneh v toliko, da se je dogovorilo, da se mora dokaz izvršiti do žalskega sejma dne 10. junija 1911.
Na podlagi tega stvarnega položaja zahtevala je Terezija Kunst, da se Frano Cremožnik obsodi, F. Cremožnik pa, naj se ugotovi, da izročitev zneska 40 kron Andreju Antlogi po Tereziji Kunst ni bila opra-vičena, naj se Terezija Kunst obsodi, da mu stavo 40 K po odbitku posojila 20 K izroči.
Od Franca CremoŽnika po njegovi trditvi predloženo potrdilo se glasi:
„Kaplan Hornes, oskrbnik knez Salmo(vih posestev, pride na poziv kneza Salm, očeta sedanjega Salma, v Novo Celje, da nasvetuje, kako bi se dalo novoceljsko posestvo izboljšati. Ko duhovnik-kaplan preišče zemljo, pravi: „Poskusimo saditi hmelj". To je bila torej njegova misel. On naroČi služabniku, vrtnarju Bilgerju, da prinese sadeže. Po kaplanovem naročilu pride Bilger s hmeljskimi sadeži in nasadi
hmelj na njivi pred gradom, kakor mu kaplan ukaže; Na prvi njivi je bil poskus slab; na drugi njivi se je obnesel. Ko milosrčni pokojni k'nez vidi, da uspeva hmelj, naročil je služabniku Bilgerju, naj pokaže tudi sosedom, kako se sadi hmelj. Za Salmom so začeli saditi hmelj pl. Hackelberg in Warsberg in potem Šele Hausenbüchler in drugi. Kaplan Hörnes je prišel nasade večkrat pregledovat, in je bil vesel, ko je videl, da po njegovem nasvetu v dolino došla rastlina donaša ljudem lepe dohodke.
Leta 1886 je bil zadnjič v Novem Celju in leta 1889 je v Nemčiji umrl; umrl je v mestu Radolfzell, Bilger je vsled nekih nesporazumnosti s pokojnim knezom, izstopil iz knezove službe in je v Žalcu umrl.
Vse to ve na drobno pripovedovati Še živa sestra pokojnega kneza in sedanji pragrof Salm sam. Potemtakem je prvotni vzrok, da Je prišel hmelj v Savinjsko dolino:! duhovnik, dvorni kaplan in obenem gospodar Salm o v — Hornes.
To zgodovinsko resnico je lastnoročno meni za kroniko potrdil g. pragrof Salm Novoceljski. Dr. Jančič m. p.	Altgraf Salm m. p.*
Priča Miha Božič je povedala, da se je nekaj dni pred sv, Antonom 13. junija 1911 peljal s F* Cremožnikom v Celje; ko sta se pripeljala mimo njive Andreja Antloga, je Cremožnik ustavil voz, poklical Antlogo, ki je delal na njivi, na cesto, ter mu rekel, da ima sedaj že dokaz za svojo trditev pri stavi. Ob enem mu je pokazal od starogrofa Salm podpisano izjavo ter pristavil, da je pokazal to izjavo tudi Tereziji Kunst. Antloga je odgovoril, da dobi <1®* ka£ za svojo trditev od Hmeljarskega društvla v, ¿al* eu*
ga zbora se vrše mirno. — Rusija je poslala zopet Perziji zahtevo, da naj plača vse stroške, ki jih je i-mela Rusija pri pošiljanju vojaštva v Perzijo, ali pa ji bo tekom 48 ur napovedala vojsko. — Na Španskem so pri občinskih volitvah skoraj na celi črti zmagali pristaši kraljestva, ali takozvani monarhisti.
Dne 1. decembra: Cesar je danes sprejel novoimenovana avstrijska kardinala, olomuškega nadškofa dr.. Bauerja in dunajskega dr. Nagla, — V proračunskem odseku državnega zbora je govoril dr. SusteršiČ in je zahteval, naj se ozira vlada tudi na gospodarske zahteve v južnih deželah. — Volitve v hrvaški sabor se bodo vršile 1)5., 16. in 18. decembra. — Perzija je odklonila zahteve Rusije. Rusko vojaštvo koraka proti glavnemu perzijskemu mestu. — Kitajski vstaši so sedaj gospodarji Kitajske, vladne čete so povsod poražene.
Dne 2. decembra: Cesar se je zopet malo prehladil, ko se je pred kratkim zgodaj zjutraj vozU na sprehod. — Predbožično zasedanje državnega zbora bo baje končano dne 16. decembra. — Spravna pogajanja med Poljaki in Rusini so se razbila. — Ban TomaŠič prepoveduje volilne shode hrvaških strank,
—	Na Kitajskem so vladne čete od vstašev popolnoma premagane.
Dne 3. decembra: Cesar je imenoval generala Blaža Semua za načelnika avstrijskega generalnega štaba. Semua je rodom iz Kranjskega. — Kljub prepovedi so hrvaške stranke priredile danes mnogo volilnih shodov, Mažaronska vlada zaplenjuje dan za dnevom neljubo ji hrvaško Časopisje. — Avstrijska vlada je poslala na Kita jsko bojno ladjo „Franc Jožef I.", da ščiti Avstrijce v Sangaju na Kitajskem.
Dne 4, decembra: Cesar, ki se je v soboto prehladil, je že zopet ozdravel, — Večina čeških državnozborskih poslancev je sklenila, stopiti v vladno večino. — Baje namerava odstopiti zunanji minister Erental. — V ogrskem državnem zboru so djali novo brambno postavo z dnevnega reda. — Resen spor preti tudi med Rusijo in Turčijo. — Med vstaši in vladnimi četami na Kitajskem je prišlo do tridnevnega premirja.
Dne 5. decembra: V proračunskem odseku državnega zbora je bil sprejet začasni proračun. Poslanec dr. Korošec je govoril o potrebi ojačenja vojaštva na avstrijsko-italijanski meji, — V nemškem državnem zboru se je vršila zopet razprava glede maroškega vprašanja, na kar se je državni zbor zaključil. Bila je to zadnja seja starega državnega zbora.
—	Rusija pošilja v Perzijo nove vojaške čete.
Razne novice.
Iz šole. Stirirazredna ljudska Šola v Framu je povišana v petrazrednico. — Za definitivnega ueite-lja in šolskega vodjo na ljudski Šoli v Razborju je imenovan definitivni učitelj pri Sv. Mafrtinu na Pohorju Ivan Lah. — Kot definitiven učitelj je nastavljen na šoli v Cirkovcah tamošnji provizoricni učitelj Karol Pfaner. — Kot definitivna učiteljica v Središču je nastajvfliena tamošnja suplentinja 'Olga Seraj-nik. — Definitivna učiteljica v Hočah Cecilija Trían je dobila začasen dopust. — Učiteljici ročnih del v St. Ilju v Slov. goricah in v St. Lovrencu nad Mariborom Ana Hufschmied in Eliza Píraíitl ste stopili v staflen pokoj.
* Poroka. V Haasbergu pri Planini na Kranjskem so v Četrtek', dne 30, novembra t. 1. prevzvišeni gospod knez in Škof lavantinski v grajski kapeli sv. Antona Pad. poročili hčerko sveti, kneza Hugona
Priča Jurij starogrof Salm je izpovedal, da se spominja, da je v njegovi mladosti prišel hišni kaplan njegove tete baronice Bourguignon, Peter Hornes, v Novo Celje, inspicirat tamošnje nove hmeljske nasade.
Od svojega očeta kneza Salm ve priča, da je Hornes priporočil knezu, saditi hmelj in da je Hornes učil takratnega knezovega vrtnarja Jožefa Bilgerja, kako je s hmeljem ravnati.
Ko se je potem pokazalo, da hmelj v Savinjski dolini dobro uspeva, so začeli saditi hmelj baron Hackelberg in Warsberg in potem tudi Hausenbiich-ler v Žalcu in drugi posestniki. Pri vseh teh nasadih posredoval je Bilger in to dejstvo je menda tudi vzrok, da se pripisuje njemu tudi misel za sajenje hmelja.
Po mnenju priče pričel se je saditi hmelj v Novem Celju koncem 60. let, v ostali Savinjski dolini pa nekaj let pozneje; natančnih podatkov o času pri!a ne more podati.
Priča predloži pismo svoje tete baronice Bour-pJngnon z dne 10. novembra 19-11., ki se glasi v slovenski prestavi:
„Na Tvoj poziv Ti naznanjam, kar Ti je itak že znano, da se hmelj v Savinjski dolini nikakor ni začel saditi vsled inicijative Jožefa Bilgerja, rajnega o-fikrbnika Tvojega očeta, temveč vsled nasveta rajnega župnika g. Petra Hornes-a, domaČega kaplana moje matere na gradu Herschberg.
Isti je vsled povabila Tvojega očeta, kaieri ga je zavoljo njegovega gospodarskega znanja in niegove izkušenosti visoko čislal, prišel iz Herschberga v Novo Celje, da pove svoje mnenje o izdatnejšem gospodarstvu. Hornes je proučil tam zemeljske in l:!ima-tične razmere in vsled tega izrečno priporočal, naj ee v Novem Celju zasadi hmelj.
Na ta predlog ne je Tvoj oče odloČil, saditi v No-▼em Celju hmelj. Hornes se je vrnil v Herschberg in
Windischgratz, Lujizo, ki je svoj Čas v Konjicah iz Njihovih rok prejela tudi zakrament sv. birme, s ces. in kr. komornim grofom Ivanom Ceschi iz Tirolskega. — Med svati, katerih je bilo približno 50, je bilo opaziti predsednika gosposke zbornice, kneza Alfreda Windischgratz, in najodličnejše zastopnike knežjih in grofovskih rodovin Windischgratz, Auersperg, Ceschi, Thun in Attems. Lep natanČneji dopis o izredni slav-nesti prinese prihodnja Številka.
*	Razmere na naših poštah. Zadnji Čas nam pogosto dohajajo poročila, da se naš list naročnikom zelo neredno dostavlja. Po nekod dobijo „Slov. Gospodarja" Še-le Čez teden dni, drugod manjka zopet notranja pola lista, ali pa je list raztrgan ali umazan, predno pride naročniku v roke. Prosimo naše somišljenike, da se za vsak posamezni slučaj takoj pritožijo na poŠti, in Če to ne pomaga, naj nam naznanijo zadevo, da bomo proti dotičnim osebam, ki so krive tega nereda, nastopili tako, kakor taki ljudje zaslužijo. Od nas se list vedno redno odpošilja.
„Sloga" je zopet zapela svojo staro, neskladno pesem: hvalisanje nekdanjih slogaško-liberalnih poslancev, pred vsem seveda svojega krušnega očeta, v političnem penzionu živečega hofrata Ploja. Ne mar ramo kratiti nobenemu poštenemu delavcu za narodni blagor njegovih resničnih zaslug, toda menimo, da je vsako izmišljevanje in pretiravanje odveč, ker se tiste namišljene zasluge takoj razblinijo v nič, Če se na nje posveti z lučjo resnice. „Velikanske uspehe" .¡.nekdanjih deželnih poslancev dokazujejo med drugim slovenske meščanske Šole, ki jih ni, slovenske gospodarske in; strokovne šole, ki jih ni, lokalne železnice, ki jih ni, regulirane reke, ki jih ni; neregulirana Drava, samo v nemškut. delu regulirana Pesnica, neregulirana Ložnica, neregulirana Sotla itd. Kako so bili poslanci sami zadovoljni z „uspehi", ki so jih dosegli od nestrpne in skrajno nestrpne nemške veČine, so sami najbolje pokazali s tem, da so kraju svojih „uspehov", to_Je Gradcu, obrnili hrbet ter se dolgo Časa niso hoteli več vrniti v graško deželno zbornico. Tako smo1 Častivredni „Slogi" dali zopet nekaj tvarine za spev, ki pa ne bo več — slavospev. Star jerskim Slovencem še sploh ni prišel Čas za politične slavospeve, in zato je „Slogino" hvalisanje gotovih oseb sama in ostudna politična hinavŠČina.
*	Pametno! Na kratkem potovanju po Dravski dolini sem naletel v eni fari na pogreb. Med žalujoče spremljevalce rajnega se je delil listek s slovensko prestavljenimi psalmi, ki se pojejo pri pogrebih, ter pogrebnih molitvah. Ker poneso ljudje ta listek s seboj na dom, se počasi udomači in spozna vsebina pomenljivih obredov in mrtvaških opravil, pa tudi našim ljubeznjivim „ProČ-od-Romovcem" vzame taka prestava očitanje zoper tuj (latinski) jezik pri cerkvenih opravilih,
*	V laseh so si prav hudo nemški nacionalci na Štajerskem. Liberalni učitelji, glavna opora svobodomiselne nemške stranke po mestih in trgih, se puntajo zoper svobodomiselno nemško deželno gospodarstvo ter burno zahtevajo zvišanje plače. PreteČeno nedeljo so imeli nemški spodnj.eštajerski učitelji v Mariboru svoje zborovanje, na katerem so voditeljem nemške deželne politike pravili tako gorke, da je predsednik nemškega Volksrata, dr. Delpin, ki je temu zborovanju predsedoval, bil prisiljen, odložiti vodstvo shoda. Torej sam predsednik Volksrata, pred katerim sicer kaj pogosto trepeče marsikateri avstrijski minister ali višji uradnik, ni mogel ukrotiti besne-čih nemških duhov. NemŠko-liberalnim mogotcem so se začele tresti nacionalne hlačice ob misli, ali bodo u-čitelji izvedli svojo grožnjo, ki jo je izjavil učitelj Schie-
je tam takratnega vrtnarja Bilgerja natančno poučil, kako se napravi hmeljišče; nato je bil nastavljen Bilger kot oskrbnik in je začel saditi hmelj.
Več let pozneje prišel je Hornes, ki je bil inšpektor na obeh veleposestvih, pregledovat hmeljske nasade v Novem Celju ter se je prepričal o njihovem sianju,
E, Bourgingnon-Salm m. p."
Razlogi:
V obeh predstoječih slučajih je odločilno edino-Ie vprašanje, ali se je hmeljarstvo v Savinjski dolini res vpeljalo po duhovniku in ali je tožnik Franc Cre-možnik to svojo trditev pravočasno dokazal. Ce se tema vprašanjema potrdi, dobil je Cremožnik stavo ter vsled tega Terezija Kunst ni bila opravičena, izročiti pri njej deponirane stavljene svote Andreju Ant-loga, temveč bi morala znesek 40 kron po eventuel-nem odbitku svojega posojila, 20 K, odšteti Francu Cremožniku,
Sodno-znano in po priči starogrof Jurij Salm dokazano je dejstvo, da se je razširilo hmeljarstvo v Savinjski dolini Še-le potem in vsled tega, ko ga je graščina Novo Celje z vspehom vpeljala.
Morebitni prejšnji poskusi posameznih Žalča-nov so bili v tem oziru brez pomena in ne pridejo v poŠte v, ker niso našli posnemovalcev in so ostali tudi po trditvi tožnice Terezije Kunst le omejeni poskusi.:
Po priči starogrofa Jurija SaJm in po pismu baronice Bourgingrion-Salm je pa brezdvomno dokazano, da je rajni knez Salm na svoji graščini v Novem Celju vpeljal hmelj po nasvetu duhovnika Hornesa in ne vsled inicijative poznejšega oskrbnika, prej vrtnarja v Novem Celju, Jožefa Bilgerja, ki se je sam priučil hmeljarstva še-le od Hornesa na gradu Hersch-
fer iz Cmureka, da bodo namreč vsi nemški svolx>-domiselni učitelji krenili v socialno-demokratičen tabor, Če ne dobe večje plače. Da, celo gosp. Wastian, ki se ga kaj rado proslavlja za rešitelja spodnješta-jerskega nemštva, z vsemi svojimi zvenečimi nemškimi frazami ni našel milosti v očeh svojih nemških bratcev, temveč se je odmev, ki so ga njegove besede izzvale izmed učiteljstva, glasil: Proč z Wastiano-vim predlogom! To je namreč tisti predlog, ki je nameraval deželni Šolski svet celotno spraviti v nemške svobodomiselne roke ter je bil neposredni razlog za slovensko obstrukcijo. To je torej slika nemškega gospodarstva v Štajerski deželi: vse polno dolgov, vedno več novih zahtev, iztegovanje rok po večjih plačah, strah pred novimi deželnimi davki in ravsanje ter kavsanje svobodomiselnih nemških bratcev med seboj. Mi Slovenci pa lahko ravnodušno gledamo, kako Nemci sami dokazujejo pogubnost nemškega liberalnega gospodarstva v deželi, in mirno Čakamo, da bomo govorili zadnjo besedo.
*	Slovenska liga katoliških akademikov na Dunaju si je izvolila na svojem občnem zboru dne 15. novembra t. 1. za naslednjo. poslovno dobo sledeče predsedstvo: Predsednik Imbro Bolkovac, stud, med.; podpredsednik Lovro SuŠnik, cand phiL; drugi podpredsednik Anton Tomaszek, stud. agr,; tajnik Fran-tiček Vitek, cand iur,; blagajnik Josef Musielewicz, cand. phil,; odborniki: Cyril Melicharek, cand, phil.; Theodor Myslevec, stud. ing.; Vlado Smolčič, stud. esp.; Lovro Bogataj, cand iur; Vekoslav Vrtovec, stud. iur.
Zadružna zveza v Mariboru priredi po božičnih praznikih dne 27, in 28. decembra tečaj za nadzorstvo v hotelu „beli vol" v Celju. Vse zadruge, pri katerih nafdzorstvo ne deluje, se pozivajo, da pošlje-ja v ta tečaj vsaj enega člana nadzorstva. Dne 28. in 29. decembra pa se vrši tečaj za sestavo računskih zaključkov v Celju. Oni gospddtj«, Id se bodo udeležili tečaja za nadzorstvo, se lahko udeležijo celega tečSaja za sestavo računskih aaključkov. Vse one zadruge, katere ne sestavljajo same računskih zaključkov. naj pošljejo svoje tajnike v ta tečaj, udeležijo pa se tega tečaja tudi lahko načelniki posojilnic. Prijavi ra oba tečajai naj se prav kmalu pošljejo Zadružni zvezi v Maribor.
Letošnji' Mohorjani so vre(lni velike hvale, — kajti do sedaj so nabrali za „Slovensko Stražo" že 1360 K. Lepa požrtvovalnost in velik napredek v primeri z lanskim letom, ko je bilo pra^v v tem času nabranih samd 360 K. Prisrčna jim hvala. Poznamo pa še nekaj stotin slovenskih župnij, v katerih je tudi narodna zavednost doma, in tako upamo, da se Mohorjani tudi v teh Župnijah spomnijo „|Slov. Straže." Mohorjani! Mohorjeve knjige so znamenje kulture slovenskih domov. Plačajmo dobrote in duševno bo-gatstvo Mohorjevih knjig z darovi i,,|Slov. Straži"!
*	Nemškim otrokom pomagajte! Nemški Sulfer-ein in Sudmarka iztezata svoje prste po slovenskih otrocih, da bi jih ponemčila. Pravita, da jim je samo blagor otrok pri srcu. Na Češkem pa imajo stotine in stotine stradajočih nemških otrok, osobito v Orlovskem gorovju (Adlergebirge), za katere pa nimata dovolj usmiljenja. Zato se dotični odbor obrača na Slovence, naj bi podpirali glaidujoče otroke velikega nemškega naroda. Tukaj pomagajte razni nemški Sul-ferajni, razne Nord- in Ost- in Siidmarke in razne zveze Nemcev, Če vas res prevzema ljubezen do otrok!! Skrbite za nemške otroke! Nemške otroke rešite gladu! Slovenske otroke pa pustite pri miru, za nje bodo Slovenci poskrbeli sami!
berg v to svrho, da je znal prav ravnati z novimi hmeljskimi nasadi v Novem Celju.
Pravi povzročitelj hmeljarstva v Novem Celju in s tem tudi v Savinjski dolini, je torej Peter Hornes, duhovnik; s tem je torej trditev Franca Cremožnika pri stavi dokazana.
Franc Cremožnik je pa svojo trditev tudi prar vočasno dokazal; ka.jti po izpovedbi popolnoma neprizadete, torej polno verjetne priče Miha Božič, je dognano, da je že nekaj dni pred 13. junijem 1911 pokazal Andreju Antloga potrdilo starogrofa Salma, iz katerega so bila zgoraj navedena dejstva razvidna.
Sedanji ugovor tožene Terezije Kunst, da temu potrdilu ne gre dokazilna moč, je naravnost nagajiv, ker se pri stavi gotovo od nobene strani ni mislilo na kak dokaz v smislu civilno-pravdnega reda in ker se je sedaj resničnost potrdila izkazala celo pravnim potom. Cremožnik je doprinesel dokaz, katerega mu je bilo v dogovorjenem roku mogoče dobiti; Če bi bil pa Andrej Antloga zahteval drugi dokaz, bi bil moral to že pri stavi izreči, ne pa pozneje brez pravih razlogov trditi, da predložena listina nima dokazilne moči.
Ker sta torej obe vprašanji v prilog Franca Cremožnika rešeni, moralo se je njegovemu tožbene-mu zahtevku na obsodbo nasprotnice v plačilo zneska 20 kron, ugoditi, nasprotno pa tožbeni zahtevek Terezije Kunst zavrniti.
Končno je še pripomniti, da je pri zgorajšnjem pravnem položaju zaslišanje vseh, od Terezije Kunst za trditev, da je bil hmelj že prej v Savinjski dolini, ko ga je zasadil knez Salm, navedenih prič bilo za rešitev pravnega spora brez pomena in se je moralo-odkloniti.
Celje, dne 24. novembra 1911.
Dr, J. Kotnik 1. r."
Iz Gradca. Društvo sv,. Marte se obrača z nujno prošnjo na vse one Slovence, ki imajo kaj smisla :za njeno prekoristno delovanje, da mu priskočijo na pomoč z denarnimi prispevki. Zima že trka na vrata; stroški se bodo zvišali vsled kurjave, A vedno več deklet prihaja v naše prostore, ki jim nudijo varno zavetišče pred volikomestnimi nevarnostmi. Že sedaj jih prihaja do 10 na dan; a pozimi bo število poskočilo, ž njim pa seveda tudi izdatki. Kdor ve, kaj pomeni za mlado dekle pošteno in varno zavetišče, kamor se zateče v slučaju potrebe, ta gotovo ne bo po-mišljal, poslati denarni prispevek društvu sv. Marte, ki »ako skrbi za slovenska dekleta. Razposlali smo Čez 1500 položnic, a odzvalo se jih je komaj 200. Naj se vsaj sedaj prebudijo iz svojega spanja in pošljejo društvu svoj prispevek kot dar Miklavža.
* Z« Slov. Straža je daroval mladenič Jožef Zadravec v Vitanu 600 različnih obrabljenih znamk! Hvala I	__
Mariborski okraj.
m Maribor. (Razstava.) Preteklo nedeljo, dne 3, t. m. ob y,12. uri so prevzviŠeni knez in Škoi ob obilni udeležbi duhovščine in vernega ljudstva v prostorih stolnega župnišča slovesno otvorili devetindvajseto razstavo raznovrstne oprave, ki je odločena za 48 župnij lavantinske vladikovine, V prisrčnem govoru so priljubljeni Nadpastir pred vsem zahvalili ljubega Boga, ki je s svojim blagoslovom družbo vedne-ga češčenja presvetega R^Šnjega Telesa in v podporo ubogih cerkev očividno spremljal vseh trideset let njenega obstanka, nato izrekli svojo višepastirsko zahvalo vsem umrlim in živečim dobrotnikom prekorist-ne družbe, ki je že 134.566 K 90 vin. nabrala in porabila za olepšanje cerkev naše Škofije, zlasti ženskemu odboru, gospej Ani Eichler, gdč. Mariji Schmi-derer in Tereziji Poschl, ki že od 27. maja 1881, torej celih trideset let, neumorno in brezplačno delajo v blagor družbe. Potem so poslušalcem z vneseno besedo pokazali pomen trte z ozirom na ljubega 'Jezusa. Trta nam daje rujno, zlato kapljico, ako se v potu svojega obraza trudimo ter jo modro in vestno gojimo. Božja trta, lezus je za nas in nam v odrešenje dal svojo najsvetejšo kri pri zadnji večerji, na Oljski gori, na križevem potu od Pilatove hiše do vrha Kalvarije ter jo je na križu prelil do zadnje kapljice. Trta nam daje sladko kapljico, in Čem slajšo kapljico daje, tem bolj je Čislana,* tem bolj razveseljuje srca ljudi. Zakrament, ki ima vso sladkost vsaki Čas in za vse ljudi v sebi, je zakrament presvetega ReŠnjega Telesa. Trta pa nam kaže tudi obilno in večno plačilo, ako bomo ostali zvesti Jezusu do konca življenja! Kakor v tihi senci z zelenjem in grozdjem obloženih brajd po trdem delu Šesterih dni, boš ob koncu vseh dni mirno ter sladko zaspal, in Jezus sam
bo tvoje preobilno, večno plačilo! — V znak naklonjenosti napram družbi in v znak vnetosti za najsvetejši zakrament, so podarili v društvene namene velikodušen dar v znesku 100 K. Končno so podelili navzočim višjepastirski blagoslov ter si pod vodstvom predsednice, vidno vzradoščeni nad tolikimi darovi za ljubega IzveliČarja, ogledali razstavo. Bog povrni nedeljski trud in dar milostljivemu pokrovitelju družbe stotero in tisočero!
Maribor. Prva predstava Dramatičnega društva v nedeljo, 3. t. m., je dobro uspela. Ljudstva je bilo ogromno. Miklavž je imel veliko delat.
m Maribor. Katoliško delavsko društvo je imelo t nedeljo, dne 3. t, m. društven shod, na katerem so govorili govorniki o škodljivosti kartelov,
m Maribor. Živinski sejmi v Mariboru se sedaj zopet redno vrše. Na sejem zadnjo sredo je prišlo mnogo kupcev, a prignalo se je le malo živine. Svinjski sejmi se vrše vsako soboto in so navadno dobro obiskani.
m Sp. Sv. Kungota. Dne 28. novembra t, 1, je bil blagoslovljen nov križ, ki ga je dal postaviti gosp. Anton Krol, veleposestnik v Cirknici, na mestu prejšnjega zastarelega križa. To je v teku dobrega leta že četrto javno znamenje v tukajšnji obmejni župniji, ki je bilo prenovljeno in cerkveno blagoslovljeno. To kaže, da je sv. katoliška vera ped tukajšnjim ljudstvom močno ukoreninjena in je pruski protestantizem ne bo mogel izpodkopati, naj ga Sudmarka še tako podpira in širi.
m Gor. Sv. Kungota. Ljubeznjivi oče župan občine Slatinski dol, Guiseppe Pascolo, je imel zadnje dni zopet veliko delo. Trudil se je na vso moč, da bi spravil vse svoje na volitev za osebno dohodninsko komisijo, ki se je izvršila v ponedeljek, dne 27. nov. Vsak volilec je moral v Maribor, da se pomnoži pri g. Pascoli upanje na zmago nad Slovenci. A tokrat se je dobri mož hudo vrezal, Slovenci smo dobili, kakor sem ravnokar izvedel, nad 250 glasov za našega Pišeka in Krambergarja, a posilinemci so — pogoreli. No, je že pač tako na tem božjem svetu, da posili-nemcem ne gre vse po sreči!
m Sv. Jakob v Slov. gor. Žalostno so peli naši zvonovi dne 2. grudna ter naznanjali žalostno novico, da nam je vzela smrt enega izmed najboljših u-<lov tukajšnjega Izobraževalnega društva, namreč 20-letnega mladeniča Miroslava Klemenčiča. Pokojnik je slovel zaradi svojega lepega vedenja, posebno pa kot eden izmed najboljših igralcev pri tukajšnjih društvenih veselicah; vkljub svoji bolezni je Še igral, in sicer tako izvrstno, da se je vse občinstvo čudilo njegovemu dovršenemu nastopu. Kmalu potem se ga je polotilo pljučno vnetje; mnogo je trpel, toda Še med boleznijo ni opustil branja društvenih knjig. Dne 30. ¡„novembra mu je bela Žena s svojo ostro koso preseka-
la nit življenja. Dragi mladeniči naše fare! Mladi pokojnik naj vam bo v prelep vzgled; če se bodemo tako ravnali, bodemo pač tudi enkrat lahko dali odgovor. \Pokojnikovim starišem in trem sestricam pa naše iskreno sožalje. — Sveti mu večna luč!
Marija Snežna na Velki. Na Ploderšnici je dna 28. novembra umrl kmet Franc NikL Ves razgret je pred nekaj dfnevi Šel v klet, spil kozarec mošta ter se s tem tako hudo prehladil, da je na nasledkih vročinske bolezni umrl.
m Sv. Martin pri Vurbergu. Dne 29. novembra je bila poroka Avguština DvorŠak in Elizabete Krajnc, vdove Pesel, Vrlo narodni in krščanski hiši veliko sreče in božjega blagoslova! Na gostiji se je nabralo za Slovensko Stražo 7 K 80 vin.
m Sv. Trojica v Slov. gor. TrojiŠki posilinemci se držijo za nosove. Pričakovali so, da bo moral učitelj Klemenčič klečeplaziti pred njimi in prav lepo prosjačiti za stanovanje. Hoteli so že, da bi moral ravno oditi od Sv. Trojice, No, ta bi bila lepa! Vaša mogočnost je preveč dvomljiva, gospodje, da "bi vi lahko pometali z nami, — Pobrigajte se raje malo za razmere na poŠti, Vprašamo nadalje, ali smejo pi-smonoše agitirati v službi "'in raznašati „Štajerca", na kar bi prav ponižno opozorili državnega pravd-nika. — Opozarjamo nadalje, da mora vsaka posojilnica držati uradno tajnost in da mora biti pri dajanju posojil merodajno, ali je posojilo varno, ne pa, ali bodo dotičniki nemško volili. Tako postopanje je pravo ter zasluži zaupanje ljudstva, drugo pa ne,
m Iz Slov. goric. Zadnji Čas nam prihajajo vedno pritožbe, da naši naročniki v področju trojiške pošte ne dobivajo našega lista redno v roke. V našem uredništvu sta se zglasila pred par dnevi dva naročnika, ki sta se pritožila, da manjka pogosto notranji del lista, na katerem so dopisi» Drugi se zopet pritožujejo, da dobivajo list neredno, še-le črez — par tednov. Ker ne moremo naravnost sumiti, iz kakšnega vzroka se dogajajo te nerednosti, bomo o tem vprašali pri višji poštni oblasti. Mogoče, da bo pomagalo. O-menimo, da upravništvo list vedno redno pošilja vsem naročnikom.
m Sv. Anton v Slov. gor, „Stajerc" dobi red-kokrat kak dopis od Sv, Antona, pa Še takrat ne zna nič drugega, kot obrekovati ljudi in trositi laži. Tako med drugim tudi laže o Roisu, kmetu v Brengovi. Da bi se bil kedaj Rois silil za podnačelnika trojiške do-sojilnice, dalje, da bi se bil Rois v Ptuju hvalil, da ima naložen denar, je tudi laž. Kar se pa denarja samega tiče, ga ima „StajerČev" dopisnik gotovo manj ko Rois. Nadalje piše dopisnik, da nima niti vinarja vloženega. Kako neumen je ta možicelj, se vidi iz tega, ker ne ve, da mora imeti tisti, ki ima volilno pravico, vsaj delež vložen. Kar se tiče posojila na tisočake, se dosedaj posojila na tisočake niso dajala in tudi Rois tako velikega posojila ni potreboval. „Stajerc" naposled tudi laže, da se je Roisu s tovarišem na potu slabo godilo. Res pa je, da se jima ni nič ža-lega zgodilo, in obadva ostaneta, kakoršna sta bila, pa naj umazani ptujski list piše o njih, kar hoče. Pameten človek se tako za „Štajerca" nič ne zmeni.
m Sv. Anton v Slov, gor. Kaj pa naše Bralno društvo? Ob zadnjem občnem zboru nam je obljubilo, da nas bo lahko sedaj v_Šolskih prostorih večkrat razveselilo s kako predstavo. No, zdaj pa zopet prihaja dolg zimski Čas in gotovo bodo imeli naši mladeniči in dekleta priložnost, nastopiti. Antonjevčani smo ja radi veseli. Torej na svidenje o Božiču,
m Iz St. Lovrenca nad Mariborom. ¡Okrajna cesta se že popravlja! Skarpa je tuintam že stesana,
znižana, da bi se voda takoj iz ceste cedila. Se en-
krat opozarjamo na tri cestne nedostatke: 1, škar-pa je na mnogih krajih previsoka., je kak:or jez, ki zadržuje vodo na cesti; 2. jame ob kolomijah so polne vode in blata; naj se večkrat s trdim kamenjem zasujejo; 3. drevje ob cesti dela preveč sence, zato povzroča vlago in mužo; naj se poseka in spravi za drva,
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Karl Baumgartner, mesar in krčmar, bi rad postal tržki župan. Mogoče bode Šlo, a za trg koristno ne bo. Ima predrage načrte: popolnoma nemško Šolo, dragocen vodovod, politično zatiranje Slovencev. Samo nemška Šola je za naše kraje nepotrebna, ker imamo dvojezično slovensko Šolo, Vodovod stane veliko denarja, ki pa splošno primanjkuje. Zatiranje Slovencev pa je nemogoče, ker so Slovenci čuječi in močni. Gospoda Michelitsch in Löschnig, ki vaju vsi spoštujemo kot moža pravice, ne dajte se vjeti m pol. zanjke Baumgart-nerja in njegovih pomočnikov.
m Iz Lehna pri Ribnici. Pozor! Tukaj imamo slovensko Šolo. Nedavno je pometal šolske peči Šent-lovrenški dimnikar Poglič, V njegovih izkaznih buk-vicah se navadno podpiše lastnik ali oskrbnik hiše, v kateri se ometa. Med raznimi podpisi LehnČanov se pa blišči velik pečat naše šole s to-le vsebino:' „Schulleitung Lehen". Kdo pa je naročil samo-nem-Ški pečat? Ali naj iz tega sklepamo, da so morda tudi Šolski zapiski vsi nemški. Gospod Šolski vodja naj nam da odgovor pri prihodnji seji krajnega Šolskega sveta. To zahtevamo mi lehenški kmetje, dimnikar PogliČ pa naj pošlje svojo knjigo!
m Izpod Velke. V naročje katoliške cerkve, katero je zapustil pred tremi leti, se je povrnil z ženo in otroci vred Ignac Weiland v LonČu, bivši tukajšnji prožni mojster. Čast mu!
m St. Lenart v Slov. gor. Posojilnioa pri Sv. Lenartu v Slov. gor. bo letos radi sestavljanja letnih računov prekinila uradovanjo že dne 17. decembra
1911 ter bo imela po Novem letu svoj prvi uradni
dan še-le v petek, dne 5. januarja 1912,	1248.
m Št. Hj v *luv. gor. V nedeljo dne 17. dec. po večeru i cah bodo naša vrla dekleta v Slov. Domu" predstavljale igro: „Na Marijinem srcu". Domačini in soseda, pridite vsi I
m S anica ob Muri. V nedeljo, dne 10. dec. pride k nam nai državni in deželni poslanec Ivan Roškar, da nam poroča o svojem delovanju. Shod so bo vršil ob pol 3. uri pop. v gostilni g. S. Schmida. Pridite vsi Selničani, Cirberžani, ter bližnji in daljni sosedje._
Ptujski okraj.
p Ptuj. V ptujskem okraju je kuga-slinovka popolnoma prenehala. Radi tega je dovoljen zopet prost promet z živino. Čakali smo itak dovolj dolgo. Sedaj pa pazimo, da se slinovka zopet na novo ne zanese v naše kraje. ^
p Ptuj. Bil sem navzoč na marsikaterem Miklavževem večeru, a kaj tako mičnega, kakor dne 2. decembra, pa že dolgo nisem videl. Nastop otročičev je bil res lep. Čestitamo lahko v imenu vsega navzočega občinstva malim umetnikom in umetnicam,
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Žalostno vest je naznanil zvon v savski kapelici dne 27, novembra ob 3. uri popoldne ter vabil občane za rešitev ToplaJcove hiše, ki je bila v plamenu. Ogenj, o katerem se ne ve, kako se je zanetil, se je tako naglo Širil, da ni bilo mogoče Česa rešiti. Razun pluga, s katerim je bil gospodar na njivi, je pogorelo vse z gospodarskim orodjem vred. Predno je bilo polnoči, , ni imel ubogi, zadolženi nesrečnež drugega, 'Kakor kup žarečega pepela. Zavarovalnina je zelo majhna. Za svinjske hleve stesan les so mu tesarji par dni preje zložili v uto; tudi to je zdaj pepel. Žalostno je bilo videti, ko so prinesli z božjo pomočjo, na blazini iz plamena že dolgo Časa bolno gospodinjo, Toplakovo pridno ženo. Kdor čuti žalost in grozno nesrečo s svojim bližnjim, naj stegne svojo darežljivo roko nad ponesrečenim Antonom Toplak, posestnikom v Savcih, poŠta Sv.Tomaž pri Ormožu. Za vsak dar se že naprej izreka: Bog plati!
p Obrež pri Središču. Shod S. K. Z., ki se je vršil v nedeljo, dne 3, decembra, v gostilni g. Mar-čec v Obrežu, se je kljub vsem liberalnim splet-karijam in nepoštenostim, s katerimi se je hotelo preprečiti shod, izborno obnesel. Udeležilo se je shoda nad 200 zborovalcev iz Obreža, Salovec, Sv, Bolfen-ka in Središča. Predsedoval je shodu kmet M, Kunst iz Salovec. Prvi je govoril naš rojak, vlČ. gospod I, Ozmec. Najprej je omenil, kako je žalostno, da je njemu kot domačinu v njegovi rojstni vasi gostilničar g.? Rakuša zadnji hip odpovedal svoje prostore in hotel tako zabraniti shod. Potem je obširno govoril o jezikovnih in gospodarskih krivicah, ki nam jih zadaja nemška večina v štajerskem deželnem zboru in dokazal s številkami, da imamo Slovenci pravico plačevati deželne doklade, koristi od dežele pa dobivajo le Nemci, Za meščanske šole izda dežela letno 106.000 kron, od katerih nimamo Slovenci nobenih koristi« Zahteva se delitev deželnega Šolskega sveta. Nova deželna bolnišnica se zida že 10 let, proračunjena je bila na 5 do 8 milijonov kron, stala pa bo gotovo do 30 milijonov. Zopet nam pretijo novi davki, Nemci bo do delali dolgove, in mi Slovenci naj bi jih mirno plačevali?! Nato nastopi naš državni poslanec gosp. M, Brenčič. Spominja se volilnega boja, zahvaljuje se volilcem, ki so v tako hudem boju, kakor je bil ravno pri nas, stali zvesto in pogumno na strani S« K. Z. in jih bodri naprej v boj zoper naše verske in kmečke sovražnike. Potem poroča obširno o svojem delovanju v državnem zboru, oziroma odsekih, našteva razne nujne predloge, ki jih je stavil s svojimi tovariši v korist svojih volilcev. Razprava o draginji je vzela mnogo časa v državnem zboru, vendar se pa ni odpravila, ker iščejo socialni demokratje vzrok draginje tam, kjer ga ni, namreč pri kmetih. Nadalje govori o slabih razmerah pri sodnjjah; nam Slovencem naj se daje. slovenski sodniki. Število uradnikov naj se zniža. Dovoli naj se davek na Šampanjec in avtomobile. Končno priporoča boj slabemu časopisju, posebno hinavski „Slogi", ker do sloge bomo prišli le takrat, ko ne bo več liberalnih listov med našim ljudstvom. Predno zaključi shod, predlaga predsednik zaupnico poslancem S. K. Z., ki je bila enoglasno sprejeta. Shod se je vršil v popolnem redu in končni uspeh shoda je bil ta, da se je osnoval krajevni odbor S, K. Z. „Slov. Narod" se posmiha posl, Ozmecu in Brenčiču, češ, da nista imela shoda v narodni gostilni. Kako narodna je Venigerholčeva hiša, kjer so zborovali liberalci, dokazuje dr, Venigerholz, ki je vodja Nemcev in nemškutarjev v St, Ilju. Torej le pametni bodite, središki liberalci!
p Središče. Naši središki liberalci so bili pretekli teden kakor obsedeni. Napovedan Brenčičev shod pri Venigerholcu jim ni Šel v glavo. Več dni se je trudila neka znana oseba, ki je dobila pri volitvah v deželni zbor brco, da je dobila podpis g. Venigerhol-ca na svojo, sicer s spremenjeno pisavo spisano odpovedno pismo. Gospodje, s tem, da ste onemogočili shod pri g. Venigerholcu, ste jasno pokazali, da se bojite resnice in pravice. Ljudstvu ste hoteli zamašiti ušesa in zavezati oči, tako zaslepljene reveže vlečete s silo s seboj v liberalno mlakužo, Potem si pa Še upate govoriti o „klerikalnih backih". Za danes dovolj, ako bo potrebno, se Še vidimo. Zdravi!
p Velika Nedelja. Okrožni zadružni shod »e vrii v nedeljo, da-17. t. m. ob 8. uri popoldne ▼ posojilniških prostorih pri Veliki N« delji. Predava g. nadrevizor Pušenjak iz Maribora. Vabijo se vsi aa-drugarji, da se «hoda udeležijo.
Slovenjgraški okraj
s Slov. Gradec. V Slov. Gradcu sta dve šoli, dekliška in mestna, ki se kaj rada imenuje „nemška", in ne zastonj, saj je tu učni jezik nemški. Mi bi ne imeli nič proti temu, če so si slovenjegraški Nemci za svojo deco sezidali nemško šolo, Čudno je le to, da obiskuje to šolo nad polovico slovenskih otrok iz okolice. Le pojdi pred šolo proti St. Martinu, Starem trgu ali Pamečam, pa boš srečal celo procesijo otrok, ki te ali nič ali pa nemško pozdravijo, takoj jih spoznaš, da hodijo v nemško Šolo. Kdo pa je temu kriv? Seveda v prvi vrsti nespametni in brezvestni stariši, ki prodajo svoje otroke za par cunj, ki jih le-ti dobijo o Božiču za darila v nemški šoli; so zopet stariši, ki so tako nespametni, pa mislijo, če se otrok nauči blebetati par nemških besed, da ga bo že to e-dino osrečilo, da mu bo že radi tega ves svet odprt, če ostane drugače tudi naj,večji butec. Ker pa manjka tem starišem navadno pravega spoznanja, naj bi drugi za to skrbeli, da jih poučijo. V prvi vrsti imajo dušni pastirji itd. dolžnost, saj so te izgubljene ovce tudi njim v varstvo izročene. Kaj bo iz teh otrok brez povoljne verske izobrazbe? V Šoli, kjer se vse nemški uče, se ne bodo nikoli naučili dosti krščanskega nauka. Otroci, ki bodo izšli iz te šole, bodo enkrat njihovi najslabši iarani, štajercijanci bodo, ki so pa navadno najslabši kristjani. Tudi gg. učitelji naj bi kratkovidne stariše poučili, kako pogubno je za njih otroke, če zahajajo v nemško Šolo, Bilo bi pač žalostno, naravnost izdajalsko, kobigosp, učitelj rekel: Naj gredo le otroci v nemško šolo, pa se meni ni treba ž njimi jeziti. Pa tudi drugi vplivni možje v občini naj pri svojih sosedih in znancih zastavijo pametno besedo, da odvrnejo to sramoto od svoje občine, Vsem narodnjakom pa, zlasti premožnejšim, bi to-le tiho povedali na uho: Ne imejte narodnosti le na jeziku, ampak jo tudi v dejanju pokažite. Darujte kaj za uboge otroke v svoji občini, da ne bo treba njih starišem jih prodajati za Šulferajnske groše. Ob priliki poročamo o tem še nekaj več. Mogoče izvemo do tedaj tudi imena tistih starišev, katerim so nemški groši ljubši, kot blagor njihovih otrok. — Okoliški kmet.
s V Vuzenici so otvorili minoli ponedeljek nepotrebno ponemčevalnico z 39 otroci. Že prvi dan so pokazali ti otroci zapeljanih starišev, ' ko so se drli mimo stare šole, ki jim je izkazala že toliko' dobrot, kaj da se bodo v novi naučili. Slavno c. kr.»okrajno glavarstvo v Slovenjem Gradcu opozarjamo,' da se vrši pouk nemške Šole v gostilni. Kedaj se je vršila kolavdacija za te prostore? Nam ni znano, morda bode o tem kaj več vedelo c. kr. okrajno glavarstvo.
Brezno. Občinski most čez Dravo (dolg približno 120 metrov, stane okoli 140.000 K; delo tovarn Kiippers in Wagner v Gradcu) je dogotovljen, oblastveno preskušan in prometu otvorjen. Zadnji zanet na mostu je pritrdil posestnik Andrej Vezovnik, po domače Rižnik, ki je bil med delom velik dobrotnik delavcev. „Spodnji" brod je prenehal, „zgornji" Še o-stane. Državna cesta med vasjo in postajo je na dveh krajih že popravljena, a na tretjem se bo uravnala prihodnje leto. Pri obojnem delu je bilo par nesreč, pa le manjših, smrtnih ne.
s Dravska dolina. Železniški uradniki na postajah koroške železnice se še vedno sklicujejo na nek svoj višji odlok, da mora le nemško biti zapisan kraj, kamor kdo pošlje blago, Češ, da uradniki ne morejo vedeti slovenskih imen (ubogi Pohorec pa naj jih ve!). Lepo prosimo, v tej zadevi dobro izvežbanega g. dr. BenkoviČa, naj dožene, Če res obstoji za koroško progo taka določba, in Če jo imajo, naj jo, kakor druge železniške določbe, prilepijo javno na svoje stene po kolodvorih, da se bomo ne plačani, ampak le pla-čujoči hribovci, mesto plačanih gospodov začeli učiti nemških skovank,
s Remšnik. Se ni ravno dolgo, kar smo premišljevali na vernih duš dan usodo naših dragih' rajnih, pa že zopet se je oglasila v naši sredini neusmiljena bela žena in nam ugrabila mladeniča Simona Hebl ravno v cvetu njegovega življenja. Bil je naš rajni Sima v vsakem oziru vzgleden mladenič, več let zvest ud Marijine družbe in res vreden, da ga tudi po smrti ne pozabimo. Že več let ga je mučila želodčna bolezen, katere se je mislil na ta način iznebiti, da je šel v Gradec v bolnišnico, pa žalibog prepozno, kmalu po operaciji je umrl. Nismo ga mogli sicer spremljati k zadnjemu počitku, ker je bil pokopan v Gradcu; zatorej smo napravili v domači cerkvici malo slovesnost v spomin in v pomoč blagemu Simonu. Prav k obilnemu številu so se zbrali fantje in dekleta našo Marijine družbe okrog Črno ovite Marijine zastave pretečeni Četrtek, dne 23. t. m. k službi božji. Res ganljivo in hvale vredno je bilo tudi to, da so skoraj vsi udje Marijine družbe pristopili k svetemu obhajilu in ga darovali duši rajnega. Po odpetem „libera" so imeli pri tumbi tudi č. g. župnik ganljiv nagovor na Marijino družbo, v katerem so v prisrčnih besedah povdarjali, kako jo ravno rajni Simon zvesto izpolnjeval dolžnosti do Boga, do bližnjega in do samega sebe. Stavili so ga za vzgled vsem družbenikom in jih opominjali, kako morajo slediti stopinjam Simona, ako hočejo enkrat postati krščanski gospodarji in gospodinje. Posebno pa so Še povdarjali na rajnem Simonu njegovo zvesto izpolnjevanje četrte božje zapovedi: Spoštuj očeta in mater! Ta zapoved je bila rajnemu nad vse sveta, ni sicer prejel plačila za zvesto izpolnjevanje te zapovedi na tem svetu: da bode dolgo živel in da mu bode dobro na zemlji! Gotovo pa ljubi Bog ni pozabil na plačilo na onem svetu, Ginlji-ve besede, pri katerih so bile oči vseh rosne, so pa-
dale gotovo tudi na rodovitna tla in bodo obrodile o-bilen sad pri naši mladini. S to malo slovesnostjo so pa pokazali naši vrli mladeniči' in dekleta, da jim je bil rajni Simon blag sotovariš, zato mu bodi žemljica lahka, Čeprav ne domaČa!
s Na Mu!i prirode dne '0. t. m. ob pol treh popoldne v poslopju slov. šole otroško veselico, katere čisti dobiček je namenjea slovenskim šolarjem. Otroci pojejo, deklamujejo in «prizore zanimivo-otr ško igrico. Nazadnje nast-p sv. Miklavža, ki obdaruje otroke Sta riši in vsi prijatelji slovenske mladine, ne zamudite te prireditve!
s Huts. V nedeljo, dne 17 decembra po drugem opravilu ima g. drž. in dež. poslanec dr. K. Verstovšek zbor vanje v slovenski šoli. Kmetje iz celega marnberškega okraja udeležite se tega sfioda, da slišite enkrat poročilo o delovanju svojega poslanca.
Konjiški okraj.
k Konjice. Naš okraj vedno napreduje v narodnem oziru. Skoraj vse občine so v rokah slovenskih kmetov. Posebno pa veseli konjiške rodoljube, da so Ziče zopet naše. Živio!
k Spitalič. Na potu k poroki je bil dne 27. nov. zadet od kapi ženin Jakob Kukovič. Le s težavo so ga z drganjem spravili k sebi. Nevesta se ni ločila od njega, dokler ni okreval.
k Spitalič. SpitalČani se veselimo in Čestitamo bojevitim sosednjim ŽiČanom na krasni zmagi pri občinskih volitvah. Cim hujša je bila borba, tem sijaj-nejša je zmaga. Ob tleh leži torej poražena Cučkova liberalno-Štajercijanska stranka. Naj počiva v miru! Želimo le Še, da v kratkem izginejo vsi sledovi nem-škutarije. V soteski zelo pačijo narodno lice ŽiČ napisi, kakor I. M. Stein Preher. Ali ni lepši drugi: I. K., kamenar?
k Spitalič. Naša Šola je ena najlepših v celem konjiškem okraju. Toda manjka ji pitne vode. Voda iz šolskega studenca ni vžitna, je smrdljiva. Otroci morajo leto in zimo nositi in piti od drugod vodo, ki tudi ne odgovarja zdravstvenim naredbam. Soli zdravo pitno vodo!
Celjski okraj.
c Celje. Nezaupnica nemških državnih uradnikov poslancu dr. BenkoviČu. Dne 1. t. m. so zborovali nemški državni uradniki v Celju; kakor se bere v Časopisih, ropotali so zoper poslanca dr. Benkovi-ča in Slovenski klub v državnem zboru sploh ter končno sklenili, izreči svoje ogorčenje poslancu dr. Benkoviču, ker v državnem zboru drži s stranko, ki ne ustreže kar meni nič tebi nič pretiranim zahtevam nemškega državnega uradništva. Zborovanje so priredili tako, da dr. BenkoviČu ni bilo mogoče, se ga udeležiti. Privoščimo nemškim uradnikom njihovo veselje, izrekati nezaupanje našim poslancem; tem ne Škoduje,
c St. Jurij ob južni železnici. Okoliška požarna bramba se je v nedeljo, dne 3, decembra na občnem zboru ojačila ter se obeta lep napredek tega potrebnega društva. Odbor je sestavljen iz zanesljivih in požtvovalnili mož, vodstvo je v spretnih rokah, moštvo obstoji iz čilih mladeničev. Upamo, da se občina sedaj brizgalne usmili, katera je postala, kakor smo že povedali in vsakdo ve, vsled zanikernosti nekaterih, ki se pa zdaj delajo lepe, nerabna, — Zupana Pisaneca napadajo radi slabe ceste in razsvetljave v trgu. Dopisnik „Nar. Lista", primi za lase one, ki so ti bližje, ki nočejo denarne skupnosti trga z Be-zovjem. G. župan vam iz občinske blagajne ne sme pokrivati vseh teh stroškov, (dokler imate vi svojo tržko blagajno, v to ne privolimo davkoplačevalci. Ali ste g. župana kaj vprašali tedaj, ko ste pobrali po trgu svetilke in jih spravljali k Cestnemu Jožeku na Ciril-Metodovo slavnost? Tja se že spravijo, ali nazaj jih počasi devljete. Kolikor jih je pa že našlo zopet svoje mesto, se drže nekatere že tako klaverno nagnjene v stran, kakor bi hotele povedati, da tudi liberalci tisto noč svojih težkih glav niso bili kos dolgo po konci držati.
c Gradiše. Naš somišljenik Miha BikovŠek je dne 2. decembra našel pri svojem vinogradu v Stra^ žah pri Dramljah popolnoma zrele jagode. Pač redka prikazen v pozni jeseni.
c Sv. Ema. Letina pri Sv. Emi je bila letos iz-vanredno slaba; kar se tiče travnikov in njiv, pa tudi v vinogradih se je polovico manj natrgalo, kakor je poprej kazalo. Dobrota vina je pač nenavadna, ka-koršne že dolgo ni bilo. Pričakujemo torej letos vinskih kupcev iz tujih krajev, katerim še ni znana dobrota vina, katero raste okoli Sv. Eme in Sv. Urbana. Čeravno so bližnji vinotržci jemali že od nekdaj vrednost domačega vina zavoljo svojega trgovanja, da ne bi prišli drugi kupci in jim vino prevzeli, ali ceno podražili njim na Škodo.. Pridite torej kupci iz raznih krajev ter se sami orepričajte o dobroti Šent-emskega vina. Ako se enkrat prepričate, ostanete gotovo vedno naši odjemalci.
c Polzela. Naše srborite liberalce, katerih edini bog je „Narodni List", vprašamo za danes samo sledeče: Koliko poštnega denarja je pa smela neka hči zmakniti, da so ji prisodili 15 mesecev ričeta? Zakaj hočete „duhovit" sad ene izmed vaših obesiti naši občini na vrat? Kaj pripoveduje ŠeneŠki gozd od ene vaše lepotice in njeno izgubljeno pismo? Zakaj pravi ena izmed vaših, da se je nalezla od svojega gospodarja neke posebne bolezni? V kakšnem spremstvu pa je vandral na Tirolsko neki naš fant, ki si je pridobil nekje blizu v Savinjski dolini svojo slavo? Na kak način si „pridobijo" vaši sinovi kot trgovski učenci lepe tolarje, zakaj pisarijo domov; „Pi-
šite mi, da ste mi poslali denar za obleko", zakaj izginjajo- zlate ure itd. — Mi ne pripomnimo za, danes k temu nič več, pregovor pa pravi: „Gliha vkup Štriha", in „Kakšen les, takšen klin",
c Iz Kota. Pred kratkim sem se vozil po savinjski železnici skupaj s človekom, ki je zabavljal čez vse, kar misli in Čuti katoliško. Ko je nanesel pogovor na dr. Korošca, se je zopet začel jeziti, zakaj je on naš poslanec. Jaz sem mu rekel, da prejšnji naš poslanec ni nič storil za nas, pa mi je dejal: Nič ni naredil, pa hmeljar je bil. Ker sem jaz trdil, da hmelj že itak znamo obdelovati brez g. Robleka in dr. k rošca, mi je zopet, rekel, da le na hmeljske cene misli, Na vprašanje, če so hmeljske cene s savinjskim poslancem kaj v zvezi, je odgovoril, da je to vse od poslanca odvisno. Jaz sicer tega nikdar nisem verjel ter ne bom verjel in tudi sedaj ne verjamem, toda iz stališča liberalne modrosti in v smislu liberalcev kličem: Hvala Bogu, da imamo dr, Korošca za poslanca! Zakaj ko je bil dr. Korošec izvoljen, je bil hmelj po 8 kron, ko pa je bil Roblek izbran za poslanca, je bil hmelj po 8 grošev.
c Braslovče. Nekemu možu iz Topovelj svetujemo, naj posvari svojega sinčka, da ne bo izzival ljudi s svojim „Heil"; saj se mu ne ozdravi niti na njegov „Guten Tag", kakor se je zgodilo eno minolili nedelj. Mi namreč vemo, da je ta fant eden najslabših učencev, kar jih obiskuje in hodi v .nekdanji Jelenov hlev, oziroma v sedanjo Šulferajnsko šolo, toda za izzivanje poštenih ljudi je takšna stvarca najbolj pripravna. Ob drugi priložnosti bomo natančneje govorili.
c Šmartno na Paki. Občinski odbor v Smart-nem na Paki je imenoval vlČ, g. Jožefa Musija, kaplana v Smartnem, ter g. Martina Pirtošeka, lOletne--ga župana te občine, Častnim občanom. Dne 11. nov. je polnoštevilni občinski odbor imenovanima podelil1 tozadevne diplome. Pri tej priložnosti je vlČ. g. Josip. Musi daroval občini 100 K za razne blage namene;.
c Gornjegrajski okraj. Zaradi dolgov okrajnega zastopa se nekdo v „Nar. Listu" izgovarja, Češ, da je cesta klerikalnih občin Ljubno, Luče, Solčava kriva, da se je okrajni zastop zadolžil in napravil toliko dolga. No, to je stari, obrabljeni „flašter",, ki pa ne vleče več! V pojasnilo to-le: Cesta Ljubno; LuČe, Solčava je bila proraČUnjena na 108.D00, rečem na ensto osem tisoč kron. Ce bi se bilo to dela> izročilo kakšnemu podjetniku, bi se šlo za to svoto ali k večjemu za 1000 kt-on več. Naši naprednjaki so. pa hoteli delati cesto v lastni režiji, akoravno so imeli v tem oziru že slabe skušnje, in so to progo v lastnii režiji res srečno ali nesrečno dodelali za svoto 2G0 tisoč kron, reci dvestošestdeset tisoč kron. Kako se je* mogel proračun za tako ogromno svoto prekoračiti,, ne bomo preiskovali. Omeni naj se le, da je dobil nek gornjegrajski odbornik 7000 K za les za priranče, kor-le itd., ki ga je vozil z Gornjega Grada na to progo; tedaj les je vozil v kraj, kjer je dosti dobrega in cenejšega lesa! Torej ni cesta Ljubno, Luče^ Solčava kriva tega ogromnega dolga po 300.000 K, ampak liberalno gospodarstvo. Cesta je stala 2G0.000 K, nekaj podpore je okraj že dobil! Tedaj od kod ta ogromni dolg 300,000 K ? G, TurnŠeka ml, dotični liberalni dopisnik opozarja na 4. božjo zapoved? Mi bi priporočali liberalcem neko drugo božjo zapoved.
c Luče. Tukaj se je obesil 14 let star fant Fr. Sinica. Služil je za pastirja pri kmetu Simonu Petek, p. d. Sadolšak. Iz šale si je napravil na nek, Še no en meter visok drog pas, in se je obesil. Zraven sta bila 7 let staro dekle in 3 leta star fant, ki sta ga zelo prosila, naj tega ne stori. Stariši, dajte več nauka svojim otrokom, da se ne bodo dogajale take nesreče.
c Solčava. Letošnjo jesen smo začel* staviti Šolo in delo pod vodstvom gosp. Gregorja Plesnika dobro napreduje. Žalostno je le dejstvo, da bodo morali stroške iz veČine trpeti kmetje, posebno, ker so največji davkoplačevalci najbolj oddaljeni od vasi, zaže-ljene koristi pa ne bodo vlekli od nje radi slabih potov, oddaljenosti in snežnih plazov. Rabili jo bodo najbolj va.Ščani, ki bi se pa tuintam nad marsičem radi izpodtikali. Pa, četudi ni bilo dosedaj Šole, ni treba misliti, da smo vsi analfabeti, ampak v večjih občinah nimajo naročenih toliko političnih in gospodarskih časnikov, Mohorjevih knjig in drugega berila., kakor pri nas. Letošnje leto so tudi merili pre-potrebno cesto v Logarsko dolino. Pa Bog ve, kedaj bo Še prišlo do dela? Cesta bi se izplačala že zaradi turistov in tujcev. Kaj bi pa koristila domačinom, posebno, Če bi bila zveza s Koroško, ve le ta, ki pozna razmere. — Velika škoda je tukajšnjim živinorejcem zaprtje sejmov, posebno na Koroškem, dasi v iari Še ni slinovke.
c Rimske toplice. V torek, dne 28. novembra ob 4. uri popoldne se je pri skladanju železniških tračnic zgodila tukaj velika nesreča. Zlomila se je namreč podlaga, na kateri so bile naložene tračnice. Na njih so pa stali štirje delavci, ki jih je potegnilo s seboj. Bila sta dva brata Repina in dva CepuŠa.. Eden od teh ima zmečkano nogo. Drugi so ma-nj poškodovani. To je že letos druga nesreča tukaj. Krive nesreč so pa slabe podlage.
c .lurklošter. Naša velika politična občina se je razdelila; iz nje se je porodila nova občina Sv. Lenart nad Laškim, in v naši stari občini je ostalo še 2400 duš. Težka je ločitev. Dolgo smo delali skupno po geslu svitlega vladarja: Viribus unitis — z združenimi močmi. Naj bi se izvajalo to lepo geslo tudi v novi občini, kar ji bo le v korist. Naša občina je v dobrem stanju, zakaj ob ločitvi je bila v stanu, znižati občinske doklade za £0%, prihodnje leto p»
7. decembra 1911.
81>VRNSK! OOsPUUAft.
Stran 5.
za 30%. Želimo novi občini in možem v zastopstvu naj se krepko in pogumno poprimejo dela, in upamo, da bodo vrli možje z županom Trupejem na Čelu, u-krenili in storili vse, kar je v pravi blagor občanov. Občinskim gospodarjem pa priporočamo poleg varčnosti tudi odprte roke za dobro in plemenito stvar. Sklepno pa Še izražamo željo, naj bi kot sosedje složno delovali kot pristaši iste krŠČansko-narodne stranke za isti skupni cilj: Za pravi blagor našega ljudstva.
c Sv. Lenart nad Laškim.. Lovci v zadnjem Času prav pridno streljajo in nam preganjajo zajce, pla-še lisice in ljudi, ki nimajo kratkega časa, ampak prodajajo dolg čas. Nekateri so tako goreči pri svojem poslu, da Še v nedeljo nimajo Časa iti v cerkev. Pa ti lovci so razne vrste in različno je njihovo veselje. Eni le srne prav radi streljajo, drugi imajo posebno piko na lisice, zopet drugi na zajce ; nekdo teh lovcev pa ima posebno veselje na stare sove. Pravijo, da se v hosti na površju v večernih temnih urah oglaša stara sova. On jo je tam že parkrat močno zadel, pa. ta para še poje naprej.
c Ce!je. Redni občni zbor Dijaške kuhinje v Celju se Trši t soboto, dne 9. decembra 1911 ob 6 uri zvečer v posvetovalni dvorani celjske posojilnice, z običajnim dnevnim redom. Vabijo se stem vsi prijatelji slovenskega dijaštva.
. c Rečiea «b Savinji. Kat. izobraževalno društvo ima na Štefanovo po večernicah svoj občni zbor v društvenih prostorih. K obilni udeležbi vabi odbor.
c Piinlkv«. Vabilo k okrožnemu zadružnemu shodu, kateri se vrši v četrtek, i4. t. m. v prostorih bralnega društva na Ponikvi. Začetek ob pol 11. uri predpoldne. Predava g. nadrevizor Pušenjak iz Maribora. Pridite!
Brežiški okraj.
b Brežice. Naši vinorejci v brežiški okolici, na Bizeljskem, ArtiČah in drugih krajih', imajo še mnogo izvrstne letošnje vinske kapljice na prodaj. Slovenski gostilničarji, oglasite se. Cene niso tako visoke kot drugod.
b Rajhenbnrg. V nedeljo, dne 5. novembra, smo imeli v prostorih Izobraževalnega društva zelo zanimivo skioptično predavanje. Potrudil se je namreč k nam g. p. Hieronim, breški gvardijan, ter nam v lepih slikah pokazal, kako se potuje in kaj se vidi na potovanju v sveto deželo. Dolgo smo morali vstra-jati v temni dvorani, upirali željno svoje oči na vele-zanimive podobe, katere nam je v resni in šaljivi obliki razlagal. Njegovo predavanje je bilo tem bolj privlačno, ker je vse kraje, katere nam je razkazoval, sam dvakrat videl in napravil sam dotične podobe. Bodi mu splošno zadovoljstvo vsega občinstva najlepša zahvala za trud, ki ga je imel le v našo korist. Pri tej priliki ne smem zamolčali dogodka, ki se je vršil ravno med predavanjem zunaj na cesti. Nič novega in posebnega se ni zgodilo,. Ker pa se godi takih slučajev med nami vedno več, je treba, da odločno nastopimo proti njim. Prišel je namreč neki lant, ki je bil v tujini na Nemškem, po cesti, ter se začel v svoji razdivjani pijanosti kar brez vzroka z drugimi tepsti in na grd način preklinjati nekega gospodarja iz naše fare. Da, /adosti vzroka imamo, svariti mladeniče pred tujino. Delavci, ki delajo pri cerkvi in so doma blizu Gorice, so se zgražali nad takim divjanjem ter se izrazili, da se pri njih nikdar kaj taktega ne godi. Mladeniči, ostajajte doma na svoji rodni zemlji, ogibajte se onih nepriporočljivih oseb, ki prihajajo leto za letom iz tujine natzaj s pokvarjeno dušo in hirajočim telesom! Ako je preredila rodna zemlja vaše pradede in očete, bo preredila tudi vas! Lažje in lepše je delo zdravega kmečkega fanta na zelenem travniku, na rodovitnem polju, kakor pa bledega in hirajočega sužnja tam daleč v nemških rudo-kopih. Pridružite se Izobraževalnemu društvu, pristopajte k Orlu, ki je že združil pod svoje močne peruti lepo število mladeničev! Odločno na delo! Zapomnite si dobro, da je največje bogastvo zdrava duša v zdravem telesu.
b Šinai'je pri Sevnici. Poročati moramo žal žalostno vest, da se je našemu krčmarju „KrevljaČu" zopet povrnila njegova bolezen. Bog ve, Če mu bo kaj kmalu zopet odleglo. V četrtek, dne 23,. novembra ga je tako prijelo, da so bili ljudje kar prestrašeni. Blagemu sosedu želimo skorajšnjega okrevanja, kajti siromak ima pač težke ure, a še bolj pa njegova soproga.
b Šmarje pri Sevnici. Dne 16. novembra umrl je nagle smrti obče spoštovani Jožef Mirt, po domaČe „Robuda". Pred Šestimi tedni sta obhajala s svojo soprogo zlato poroko, a naenkrat mu je prerezala smrt nit življenja. Bil je pošten mož in dober oče svojih otrok. Dasi že zelo star, bil je še vedno vesel. S sosedi je živel mirno in vzgledno. Kako so ga vsi radi imeli, je pokazal veličasten pogreb. Pogreb je bil v nedeljo, dne 19. novembra. Žalujočim ostalim izrekamo globoko sožalje. Naj počiva v miru!
b Zabukovje. Nek neveden revček se v „Nar. Listu" z dne 2(1.' novembra zaganja v mojo osebo z neresničnim obrekovanjem. Vprašam dotičnika, v kakem oziru sem pa jaz grajal neke, kakor jih ti imenuješ, napredne može? Ali mar misliš, da bodem jaz hvalil dejanja, katera se sodnijsko obsojajo in kaznujejo? Ali meniš, da bom jaz krivico, storjeno mi od kakih' naprednih mož, voljno in tiho trpel? Povem ti, prijatelj, odkrito, da tega nisem dolžan. Ti zavijaš v svojem članku, da so prišli „klerikalci" radi korajžno-sti pod ključ. O ti revček nespametni, z zvijačo pač ne prideš do svojega cilja! V tem oziru bodi javno in odkrito povedano, da ni bil nobeden od tukajšnjih pristašev S. k. Z. radi kakorŠnekoli bodi korajžnosti z dne 13. junija t. 1. sodnijsko kaznovan. Pač pa je
resnica, da sem podpisani dotičniku, ki se je sam javno hvalil, da je on pristaš S. K* Z., odpustil kazen radi tega, ker je on pred c. kr. sodnijo dne 19. septembra t. 1. izpolnil, oziroma obljubil izpolniti moje tozadevno zahtevane predloge. Dalje pišeš v svojem resnicoljubnem (?) članku, da ste dve priči dokazali, da nekdo nič ne ve. To mi je nejasno, le toliko sem spoznal iz tega, da misliš skovati zopet kako neresnico. Ce imaš korajžo, le na dan ž njo. Ti pišeš v svojem obrekljivem članku, da bodeš začel bolj streljati. Magari! Tvojih papirnatih kanonov se kar nič ne bojim. Samo vedi, da se bomo, kadar bo mera tvojih obrekovanj in laži polna, zopet videli tam, kjer se pravica deli. Končno ti Še povem, da se ne spodobi, take nespametne oslarije uganjati taki osebi, ki bi morala dajati drugim dober vzgled. — Jos. Pajk.
b Bizeljsko. Naši bizeljski diletantje so nam priredili zadnjo nedeljo novembra dve igri: ^čevljar" in „Kmet in fotograf". Vse vloge so bile dobro razdeljene. Vsi igralci so prav dobro izvršili svoje vloge. Obe predstavi sta se izvršili hvalevredno. Za vso požrtvovalnost pa se izreka posebna zahvala g. organistu Koledniku in Ivanu Pergerju kot voditelju iger ter vsem igralcem, da se niso ustrašili truda in požrtvovalnosti pri učenju. Tako je bilo zadnjo nedeljo minulega meseca vse veselo in židane volje. Želja občinstva je, da se kmalu priredi zopet kaka igra, kajti to je neobhodno potrebno za izobrazbo in razvedrilo našega ljudstva.
b Iz Sel, občina VeraČe pri Kozjem. Kakor se gotova žival najbolje počuti v vročem poletju, Če se povalja po gnojnici, tako menda tudi tebi, dopisunček liberalne cunje, dobro de pri srcu, ako moreš počr-niti in oblatiti Častito duhovščino in druge poštene ljudi po tebi tako priljubljenem „Nar. Listu" in po „Štajercu". Ce boš enkrat posnažil pred svojim pragom in si zatrl vsakovrsten mrčes, ki ga imaš brez števila, potem Še-le začni pometati pred pragom svojih sosedov. Ne bom ti našteval tvojih1 slabih lastnosti, kajti premalo je papirja, pa povem ti, da se teh poprej iznebiš, potem se smeš imenovati naprednega mladeniča v Sp. Selah.
b ¥:d?m eb Savi. Vabimo k okrožr.emu zadružnemu shodu, kateri se vrši v nedeljo dne 10. t. m. v gostilni Podjed v Vidmu ob Savi. Začetek ob H. uri zjutraj. Predava nadrevizor Pnšenjak iz Maribora. Vabijo se vsi funkcijonarji zadrug v posavskem okrožju.
Vestnik
mlad. organizacije.
V Ljubljani se je vršil v nedeljo, dne 3. dec., občni zbor Zveze slovenskih Orlov, katerega se je u-deležil tudi predsednik Štajerske podzveze, državni poslanec dr. VerstovŠek. Občni,zbor je pokazal s številkami, kako močno in lepo razvita je že orlovska organizacija med Slovenci,
Zreče. Dne 15, novembra ustanovljena Mlade-niška zveza je minolo nedeljo imela svoj prvi mesečni shod. Med ostalim je pri istem Hribernik Fortunat vzpodbujal k ljubezni do domovine, a Hren Ivan je vabil tovariše k. složnemu delovanju na polju izobrazbe.
Velika Nedelja. Tukajšnja Dekliška zveza vrlo napreduje. Nad 50 deklet iz raznih občin je pristopilo k njej. Žalibog, da se dekleta vičanske vasi pogrešajo. Kaj je temu vzrok? Nočemo o tem dalje razpravljati, temveč samo želimo, da bi tudi ta dekleta stopila v krog tistih mladenk, ki hrepene po pošteni krščanski izobrazbi.
„Krščanski vojak". Mnogo sto iztisov to knjige je že romalo med naše mladeniče. Posebno pripravna je knjiga za mladeniče-vojake. Ko boste torej sta^ riši poslali o Božiču svojim sinovom, ki nosijo cesarsko suknjo, kaj kolin, priložite jim tudi knjigo „Krščanski vojak", ki jim bo v tujini najzvestejši prijatelj. Dobiva se „Krščanski vojak" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 80 vin., po poŠti 10 vinarjev več.
Teharje Dekliška Marijina družba priredi dne 10. decembra po večernicah v zborovalni sobi kaplanije veselico. Na vsporedu so dekla-macije, igra: „Oh ta Micika* in šaljivi srečolov. K obilni udeležbi se uljudno vabi.
Savinjske mladenke. „Savinjsko okrožje" priredi svoj prvi občni zbor, — kateri je bil svoječasno prel žen — dne 17. decembra in sicer ne v Petrovčah, kakor se je določilo, temveč, izjemno iz nekaterih vzrokov, v Št. Petru v Sav. dolini, v prostorih novega društvenega doma. Zborovanje se prične takoj po večernicah, ki bodo ob 2. uri popoldne. Kot zastopnik K. S. Z. pride veleč. g. dr. Hohnjoc. Vspored prihodnjič.
Sv. Jurij . b juž. žel. Telovadni odsek „Orel" priredi v nedeljo, dne 10. decembra svoj redni občni zbor v dvorani Bralnega društ»a. Odsek vabi tem potom vse mladeniče, prijatelje in dobrotnike, da nas gotovo posetijo ta dan v velikem številu. Priredi se tudi zborovanje mladeniške zveze in volitev novega predsednika.
Italijansko—turška vojska*
Italijani že sami spoznavajo, da so napravili veliko nerodnost, ko so začeli vojsko s Turčijo radi Tripolisa. Sedaj imajo Lahi do 100.000 vojakov vTri-polisu. To pa stane ogromne svote denarja. Samo o-skrbovanje vojaštva požre na dan Čez 5 milijonov. Zadnji Čas so Italijani baje lx»lj srečni pri vojskovanju. Posrečilo se jim je zasesti nekaj važnejših postojank v okolici mesta Tripolis in potisniti Turke bolj sr sredino dežele. Turkom baje primanjkuje živeža. Ce je to res, utegne Lah vendar v kratkem zasesti tripo-litanske puščave. Zadnje dni so se vršili manjši boji, o katerih pa poročajo Italijani drugače, Turki pa tudi po svoje. Kolera baje razsaja naprej med italijanskimi, kakor turškimi četami.
Pozornost je sedaj obrnjena bolj na morsko o-žino Dardanele, Ker so se Turki bali, da Italijan z bojnimi ladjami udari skozi Dardanele na Carigrad in druga evropska turška mesta, so baje v to morsko ožino potopili stare ladje, tako, da sedaj sploh ne more nobena ladja skozi Dardanele, tudi trgovske ladje ne. Položili so tudi več min pod vodo. Na obrežje so pa postavili težke topove. Italijanske bojne ladje kri-žarijo po Sredozemskem morju in ustavljajo tudi tuje trgovske ladje ter jih preiskujejo. Turško bojno bro-dovje pa mirno počiva v carigrajski luki.
Dne 4. t. m. so dosegli končno Lahi večjo zmago nad Turki in Arabci pri selu Ainzaru, kjer je bil glavni turški tabor. Boj je bil izredno srdit. Turki in Arabci so se borili z vso hrabrostjo, a bili so v veliki manjšini napram Italijanom, ki so nagnali proti Turkom velik del svoje tripolitanske armade, Turki so izgubili 8 velikih topov, strelivo, vse Šotore in živila, Padlo je baje več stotin Turkov,. Tudi Italijani so izgubili 100 mož.	_
Lahi Čutijo vojsko posebno v domovini. Vojski-ne doklade presegajo itak izredno visok davek v Ita^ liji. Najboljše delavske moči so na bojišču. Ker Italija ne more več prodajati svoje blago v Turčijo, je ustavilo mnogo tovarn ves promet, celo konkurze je napovedalo več velikih tvrdk in trgovcev. Ko bi bil Lah v naprej znal za nesrečo, v katero je prišel radi Tripolisa, bi menda ne bil napovedal Turkom vojske.
Iz celega sveta.
Praznoverje med Nemci. List „Altbote", ki izhaja na VirtenberŠkem v Nemčiji, piše v svoji 275. Številki sledeče: „Luna je pri zadnji spremembi pla^ netov leta 1910 toliko spremenila svoje pline, da so nastale popolnoma druge sestave plinov. Ti plini so v mesecih november in december lanskega leta ter v januarju letošnjega leta, padli po nekod na zemljo in povzročili kugo-slinovko pri goveji živini." — Dobri Nemci torej sumijo luno, da je kriva slinovke. So pa Nemci res napredni, da kaj takega stulitajo! Započt ! Po mnenju Nemcev v Rajhu je uboga, nedolžna luna povzročila, da je bila goveja živina okužena, da nismo imeli sejmov itd. Res, mi živimo v dobi iznajdb! Slava nemškim veleumom! Nemce v Rajhu pa naj trka luna Še naprej.
Mesec december v kmečkih prislovicah. Najvažnejši dnevi meseca decembra so: Miklavževo, Božič, Tomaževo in Silvestrovo, Prislovice, ki so po nekod na kmetih razširjene, so sledeče: „Ce je dan Miklavžev lep, zima mal bo imela sneg", in „Ce zemlja pred Miklavževo ne zmrzuje, kmet na polju in v vinogradu zlate kuje". K Tomaževemu: „Tomaž, Tomaž, prehud nam delaš mraz!", znamenje, da je o-krog Tomaževega rado zelo mrzlo. „Ce je sveta noč (pred Božičem) svetla, bo imela živina dosti jela, Če pa je ta noč temna, bo živina glad trpela," Ta rek se nanaša na mnogo ali malo sena v bodočem letu. Letos bo pa temna božična noč. „Ce sije solnce na božični dan jasno, bo novo leto bogato." O Božiču pravi ljudska prislovica: „Božič na trati, Velika noč na peči." ,.Ce je na Sveto noč vsaka stopinja polna vode, napolnili bomo drugo leto vse vinske sode." Ce veje močen veter na Sentjanževo, bo novo leto sadja obilo prineslo." Tudi velja prislovica, da kakoršni so dnevi med Božičem in Novim letom, taki so posamezni meseci v bodočem letu. KakorŠen Božič, tak januar, kakoršno Štefanovo, tak februar itd. Stari ljudje tudi pravijo: „Ce je ob Svetem dnevu (Božiču) mlada luna, bo kmetova zaloga in denarnica polna." Ker je letos ob Božiču mlaj, bo, če je ta stari rek resničen, novo leto ugodno. „Ce miren, a mrzel si Silvester, pridna bosta Sv. Peter in Avguštin," To pomeni, da v poletju ne bo velikih uim, Če je na Silvestrovo mirno in mrzlo vreme.
Strašna železniška nesreča na Francoskem. Mrtvih 82 oseb. Vlak se prekucnil v reko. Dne 23. p. m. ob 7. uri zjutraj se je pripetila na postaji Montre-al-Bellay strašna nesreča. Ko se je peljal Čez most zelo napolnjen osebni vlak, se je most podrl in se prekucnil vlak v reko Tonet. Gosta megla je preprečila, da strojevodja ni opazil nevarnosti. Dve lokomotivi in vozovi so padli v reko. Ponesrečilo se je 100 potnikov, rešili so le malo oseb. Iz reke se je čulo strašno kričanje, a gosta megla je preprečila, da se niso videli strašni prizori, ki so se dogajali v reki. Nesrečo je povzročilo dejstvo, da je bil most premalo podprt.
Parnik se potopil pri Rovinju. 63 oseb utonilo. Ne daleč od Rovinja v Istri se je pripetila na morju velika nesreča, ki je zahtevala 63 človeških žrtev. Parnik „Romagna", ki je bil namenjen iz Ravene v Trst, se je potopil. Imel je na krovu Čez 70 oseb, od katerih se je rešilo le 9. Vsi drugi, 63, so utonili. Parnik „Romagna" je bil naložen s svežimi poljskimi pridelki, ki so bili namenjeni za Trst. Ponoči je razburkano morje nagnilo parnik. na eno stran, tako, da se je premaknilo vse na parniku se nahajajoče blago na eno stran in spravilo tako parnik v poševno lego. Prišel je velik val in parnik je zajel vodo ter se potopil. Onih 9 oseb, ki so se rešile, so se vkrcale v rešilni Čoln, ki je potem plaval po nemirnem morju, dokler ga niso zagledali s parnika „Tirol", ki. je bil namenjen v Trst. Takoj so spustili s parnika „Tirol" rešilni Čoln, ki je privedel ponesrečence na varno. Nesreča se je zgodila dne 24, novembra ob VA. uri zjutraj.
Velik požar v Bosni. Prijatelj našega lista nam poroča iz mesta Visoko v Bosni: Zadela nas je velika pesreča-; zgorela je polovica mesta, V petek, dne 24, novembra ob 2, uri ponoči je začelo goreti. Gorelo je do poldneva drugega dne, Pogoftlo je do 500 poslopij z živežem in vsemi premičninami. Slovenska in katoliška naselbina sta ostali nepoškodovani. Zgorele so le turške, pravoslavne in židovske hiše, Stra-Ben je pogled na pogorišče; ljudje, ki so sedaj na zimo brez strehe, brez živeža, milo jokajo na pogoriščih. Zgorelo je tudi več ljudi in mnogo živine. Tudi ¡več turških molilnic (mošej) je uničil požar, V mojo hišo je jokaje prišlo iskat zavetja več turških žen in otrok. Da tudi naš del mesta ni pogorel, se imamo zahvalili ognjegascem iz Sarajeva, vojaštvu in — Bogu. Nemški listi ne pišejo resnice o tem požaru. Most namreč ni zgorel, pozdrave svojim rojakom! — 'A.B.
Ziv zgorel. V Mostah pri Ljubljani se je dogodila minoli ponedeljek strašna nesreča. Posestnik in gostilničar Ivan Oražen, ki je bil že nekaj dni bolan in je ležal v postelji, se je nahajal po večerji sam vi svoji sobi, med tem, ko je imela njegova žena posla v gostilni. Prižgal si je v postelji smodko in je potem bržkone zaspal. Ko je žena ob !410, uri zvečer prišla z otroci v sobo, ki se nahaja v prvem nadstropju, se ji je nudil strašni prizor: postelja, v kateri je ležal Oražen, je bila v plamenu /in ta je pol zgorel ležal mrtev v postelji. Na klicanje na pomoč so prihiteli sosedje, ki so ogenj pogasili.
Prebivalstvo naše zemlje. Pred nedavnim Časom je objavil mednarodni statistični urad glavne podatke zadnjega ljudskega Štetja, Iz tega posnamemo, da živi sedaj na zemlji okroglo 1626 milijonov ljudi. Evropa šteje 437 milijonov prebivalcev, Azija 851 milijonov, Afrika 126 milijonov, Amerika 161 milijonov in Avstralija 51 milijonov. Na 1 kv. kilometer pride v Evropi 43 prebivalcev, v Aziji 20, v Ameriki 5, v Avstraliji 3 in v Afriki 2 prebivalca.
Polil se je s petrolejem in se potem zažgal v umnobolnici v Fermu v Italiji 681etni slaboumen Ge-rolami. Ker je bil že več let miren in se je pravilno vedel, so ga določili za delo v kuhinji, kjer je porabil trenotek, ko ni bil opazovan, in storil navedeni čin. Našli so ga že zgorelega.
Svetovna živinoreja. Najboljše se spozna napredek živinoreje iz podatkov, ki nam kažejo, koliko posamezne živine pride na kv, kilometer kakega o-zemlja. Tako je sestavil neki nemški list tozadevno statistiko, iz katere posnamemo, da je po sedanjem stanju govedoreje na enem kv. km zemlje, in sicer: v Kanadi 0'6, v Avstraliji 0'3, na Norveškem 3*1, na Japonskem 3'6, na Španskem 4'6, na Švedskem 5'8, na Grškem 6'0, v Zedinjenih državah 6'5, na Portugalskem 7'0, v Argentiniji 7'6, na evropejskem Ruskem 8'1, v Italiji 17'4, na Ogrskem 20'7, na Francoskem 27'3, v Avstriji 31'7, na Nemškem 35'0, v Švici 36'2, na Angleškem 36'3, na Danskem 43'8, na Holandskem 50'7 ter v Belgiji 55' 8 goved.
Rudnik hrastovine. Nek francoski list poroča, da so v Rusiji odkrili rudnik — ako se more tako reči — hrastovega lesa. Ta rudnik se nahaja v južni Rusiji; odkril ga je pa slučajno pred nekoliko tedni neki veletrgovec z lesom o priliki nekih del ob koritu neke reke. NatanČneja preiskava je dokazala, da se v mali globokosti pod zemljo, na prostoru kakih 200 štirjaških kilometrov, nahaja zakopan velik hrastov gozd. Izkopali so debla od 40 do 60 metrov višine v premeru 55 cm. Ta hrastovina je raznovrstne barve, rmenkaste, bledo-rdeČkaste, modre in žol-te, Srečni lastnik ceni, da izkoplje iz svojega rudnika najmanje 150.000 raznobarvnih hrastov, ki jih bo možno izvrstno uporabiti za napravo modernega pohištva.
Preganjanje katoličanov na Portugalskem. V Lizboni so začetkom tega meseca ustrelili zahrbtno z nekega okna duhovnika Marcelina Reis. Zločincev seveda niso prijeli. Duhovnik je bil civilno oblečen, toda tudi to ni moglo krotiti nasilne drujiali. Angleški listi poročajo, da pusti policija v Lizboni politične jetnike med potjo v zapore pretepati od množice. Vojaško spremstvo jih ne brani. V Oportu je bilo 200 vjetnikov pri eni obravnavi obsojenih, Nad 50 jih je bilo ranjenih od pocestnih druhali. Med jetniki je 13 duhovnov.
Velika železniška nesreča se je pripetila dne 3. decembra v Belgradu. Z vso silo sta trčila skupaj osebni vlak, ki je pripeljal iz Budimpešte in neki tovorni vlak. Mrtev je en potnik, več jih je težko in lahko ranjenih. Pet vozov osebnega vlaka je popolnoma razbitih.
Njeguš pred porotniki. V sredo, dne 29. nov. so je pričela na Dunaju porotna obravnava proti Nikolaju NjeguŠu, ki je v poslanski zbornici med govorom socialno-demokraškega poslanca dr, Adlerja, sprožil Štiri strele iz revolverja na justičnegaministra dr. Hochenburgerja. Obtoženec je med obravnavo izpovedal, da ga je razburil zaničljivi smehljaj na ministrovih ustnicah, ko je govoril dr. Adler pretresljivo o bedi in draginji, ki je bila tudi vzrok izgredom na Dunaju, zaradi katerih je bilo več ljudi občutno kaznovanih. V svoji razburjenosti ni vedel, kaj dela. in zgodilo se je, kar smo že poročali.. V Četrtek, dne 30, ¡novembra se je razprava nadaljevala in končala. Porotniki so proglasili NjeguŠa krivim poskušenega u-mora in sodni dvor je obsodil NjoguŠa na 7 let poostrene težke ječe.
Avstrijski dezerter, ki želi iti v Tripolis. Oblasti v Visinale v Italiji se je predstavil te dni avstrijski vojak Ivan Picek. Dezertiral je iz Krmina. Rekel je, da ne more več prenašati vojaškega živ-
ljenja v Avstriji in da če bi ga imeli poslati nazaj v Avstrijo, naj ga pošljejo rajši v Tripolis! Tam mu bo boljše!
Velika nesreča v ameriškem rudniku. V rudniku Botlon Greek v severno-ameriški državi Virginia se je vnel plin. Nastala je eksplozija, vsled katere je zasulo 18 delavcev, med njimi 4 inženirje. Ti so ravno pregledovali, ^če so naprave v rudniku dovolj varne. Izkopali so 16 grozno razmesarjenih trupel,
Ministrova hči — mizarska delavka. Na Danskem se je 171etpa hči tamošnjega ministrskega predsednika, Klavsa Berntsena, posvetila mizarstvu. IJ-čila se bo pet let, na kar lahko napravi pomočniški izpit. Minister je namero svoje hčerka popolnoma o-dobrih
Cčinek soli na rastline. Znano je, da se razvijajo rastline na morskih obalah bujnejše nego dalje v notranjosti dežele. To je dovedlo nemškega a-gronoma Giersberga do pročevanja učinka soli na rastline. Izkušnje, ki jih je napravil s kuhinjsko zelenjavo, so imele jako ugoden vspeh. Zelenjava, ki jo rajstla na zemlji, kateri je biia primešana sol, se je razvila hitreje in bujnejšle, bila je mehkejša in o-kusnejša. Giersberg je dognal, da zadostuje za oral zemlje 1% do 2 kilogram soli, raztresene v deževnem času. Dobroto soli občutijo najbolj karfijola^, špinača, špargeljni, solate in druge. Tudi na sadno drevje učinkuje sol ugodno; za vsako drevo zadostuje 150 —200 gramov soli.
Vsled draginje manj porok. Na Nemš^m so se v zadnjih letih življeinjske potrebščine 'splo&no podražile; dohodki pja, se niso povišali draginji primerno. To je veselje do ženitve močno uduišiilo. L. 190(3 je prišlo nai 1000 prebivalcev v 'NemČ|iji povprečno 8.2 porok. Do leta 1909 se je zmanjšalo to Število do 7.7 na 1000 prebivalcev. SploSno je bilo več porok v industrijskih krajih, kakor v poljedelskih. Tako je prišlo na 1000 prebiv&lcev v Berolinu 91.8, na Saškem 8.1, v Hamburgu 8.5 porok. E^a bodo podatki za leto 1911 Še slabši, je vsled letošinje nenavadne draginje samoobsebi umevno.
Cenjenim naročnikom.
Pred durmi je zopet novo leto in trebabo zopet obnoviti naročnino na „Slov, Gospodarja" za leto 1912. Zadnjič smo priložili vsem naročnikom položnice, da ž njimi plačajo naročnino»
Denar se naj pošlje po položnici. Položnica se naj natančno izpolni. Ime in stanmoratabiti razločno pisana, ravno tako tudi p o -š t a.
Stari naročniki naj zapišejo na položnico nad besedo „Položnica", besedi: Star naročnik; novi na*-roeniki pa naj na istem mestu zapišejo besedi: Nov naročnik. Ravno tako se naj zapiše na nakaznico: Nov, ali: Star, ako kdo pošlje denar po nakaznici. Zakaj pa to? bode marsikateri vprašal. Zato, da novi naročniki list pravočasno dobijo. Ako stoji na položnici beseda:' Star, se položnica lepo odloži in se naročnina vpiše Še-le pozneje, ko je manje dela. Ako pa najdemo na vrhu položnice besedo: Nov, vzamemo položnico takoj v roke in novega naročnika napišemo na naslovno polo, da list takoj dobi, Ako pri n o v e m naročniku manjka beseda: Nov, potem se išče njegovo ime med starimi naročniki, in Še-le takrat, ko ga med starimi naročniki ni najti, se spozna, da je nov in se mu začne pošiljati list večkrat mogoče Še-le Čez 14 dni. In koliko nepotrebnega dela nam to napravi, če moramo večkrat po Četrt ure iskati kako ime med starimi naročniki, kjer ga ni, predno spoznamo, da imamo opraviti z novim naročnikom! Torej cenjeni naročniki, ne pozabite na besedi: Nov, ali s t a r! S tem nam prihranite veliko, veliko dela,
„Slovenski Gospodar" bo stal s prilogo „Gospodarske Novice", kakor do zdaj, 4 krone na leto.
Vse dosedanje naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti; vsak naj se trudi, da dobi vsaj Se enega novega naročnika!
Na delo torej in Žilavo agitacijo, da bo naš list v kratkem v vsaki pošteni slovenski hiši!
Uredništvo in upravništvo.
Najnovejše.
Državni zbor se bavi sedaj z majhnimi predlogami. V Četrtek, dne 7, t. m. bo začel drugo čita-nje začasnega proračuna. Tem pridnejše delajo sedaj različni odseki. V uradniškem odseku je ugovarjal dr. VerstovŠek proti temu, da sede tam sami uradniki ter si določajo uravnavo plač in izjavil, da se ne bo več udeleževal sej, dokler se temu ne odpomore. — Delovni program zbornice pred Božičem bo baje sledeči: Reši se začasni proračun, na vrsto pa pride tudi predlog za zvišanje plač železničarjev. Ce se bo razpravljalo tudi o finančnem zakonu, o brambni postavi in uradniški predlogi, bo sklenila posebna seja načelnikov. Zadnja seja državnega zbora bo dne. 19v ali 2C. decembra. Volitve v delegacije se izvrSo. dne 14. decembra.
V proračunskem odseku je govoril dr. KoroSeo o političnem položaju ip se pritoževal, da se samo za
industrialce dovoljuje denar. Zato je predlagal 1. fla se za podporo po suši in uimah dovoli tudi kmetovalcem 3 milijone kron in 2. da se dovoli za povzdigo živinoreje 12 milijonov. Prvi predlog je bil proti volji vlade sprejet, drugi predlog sicer z enim glasom večine odklonjen, vendar je dr. Korošec naznanil» da ga bo zopet stavil v polni zbornici»
Plače učiteljev. V proračunskem odseku drž, zbornice je nemški nacionalec "VValdner razvil predlog, naj bi se 20 milijonov kron od davka na žganje odstopilo deželam v svrho povišanja učiteljskih plač. Ta predlog je bil odklonjen. Končno je krščanski so-cialec Fink, da bi vendar to svoto rešil za dežele, ki bi jo potem prosto porabile, če kaže, tudi za povišar-nje učiteljskih pla-č, stavil predlog, naj bi se teh 20 milijonov odstopilo deželam. Ta predlog pa je bil odklonjen. Proti so glasovali socialni demokratje in nemški liberalni poslanci, torej goreči prijatelji učiteljev.
Slov. gledališče v Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 10. decembra, se igra žaloigra „Razbojniki".. Začetek točno ob 548. uri zvečer, Slovenci mariborski in iz okolice pridite!.
Skale pri Velenju. Dne 3- decembra smo obhajali tukajšnji rudarji ban sv. Barbare, Ta dan o, stane tukajšnjim krščanskim rudarjem v trajnem spominu, Skupina J. S, Z. je sklicala velepomembno zborovanje. Shod se je pričel po poznem opravilu. Predsednik zveze, tovariš Lipniker, je otvoril zborovanje ter v jedernatih besedah razložil pomen zborovanja in podal nato besedo zastopniku J. S. Z., Zajcu, ki je prav na drobno razlagal nove načrte in postave, ki se bodo snovale za delavce. Nato jim je v pravi luči pokazal tudi kartele, od katerih izhaja draginja. Govornik je stavil potem zelo važna vprašanja radi delavskih razmer, da se naj delavci posvetujejo, da se vloži potem peticija na osrednje zvezino vodstvo in državni zbor. Zdaj se je začelo resno zanimanje in navdušeno posvetovanje. Stavili so se važni predlogi in prošnje. Naši delavci so se začeli zanimati za J. S. Z., ker so spoznali, da se le po tej poti da kaj doseči, Če je delavstvo organizirano na krščanski podlagi. Jugoslovanska strokovna zveza se hoče za vse potegniti, ne samo za rudarje. Pri nas pa kmetje navadno mislijo, da je ta zveza samo za rudarje, ali sploh za delavce. Človek, Če hočej da kaj doseže, se mora sam brigati, Ni lepo, da potem marsikdo tarna, a sam se najmanj briga za svoj napredek. Delavci so se izrazili, da bodo skrbeli, da se razširi naša L S. Z. Tudi so obljubili, da bodo prihodnje leto vsi naročeni na krščanske časnike. Ta dan nam je ostal v neizbrisnem spominu, zato ni Čuda, da je trajalo zborovanje cele 4 ure. Delavci so se veseli in zadovoljni razšli, želeČ, da se jim kmalu izpolnijo njihovi predlogi in da bi se naša zveza razširila tudi med kmete, sploh med ubogo ljudstvo.
Siakova. Pri svatovščini Podgrajšek—Pec se je nabralo 6 K 66 vinarjev za „Slov. Stražo". Lepo!
Ustnica uredništva.
Vsak dan skoraj dobivamo pisma, na katere dopisniki prilepijo premalo poštno znamko ter moramo tukaj plačati kazen po 10 in 20 vinarjev. Ce je n. pr. pismo težko več kot 20 gramov, mora se djati na njo znamka za 20 vinarjev. Ako deneš v kuverto več kot eno polo papirja, moraš djati na pismo že 20 vinarsko znamko. — Špitalič : Hvala lepa! Pr simo večkrat kaj. — Brezno : Prisrčna hvala! Ostalo vporabimo za „Božično pril go". — Središče : Poročajte večkrat kaj.
Vprašanja m ponudbe.
(Le članom Osrednje zadruge se na tem mestu razglaša brezplačna Kdor želi pristopiti kot član, naj se priglasi pri Osrednji zadrugi t Mariboru, Koroška cesta 5. Več članov želi kupiti: 3 pare mladih vprežnih volov, 2 breji teliti, 2 bika marijadvorske pasme, stara od 1—2 leti, 7 krav z mlekom in tri mlade voličke do 1 leta. Za v Gradec bi rabili večje število brejih in molznih krav.
Na proda]: 2 mlada vola z 4 zobmi; Mihael Stante, Sv. Rozalija, p. Sv. Jurij ob juž. žel. — Neki naš član v konjiški župniji 1 par srednje rejenih volov, stari 5 let, težki 1200 kg, črnolisasti, sposobni za vprego ali za pitanje. — Josip Kolman, posestnik v Slivnici pri Maribcru: 2 kravi, ena je s teletom, ena bo pa čez 14 dni povrgla. Obe dobri molznici in tudi za v. žnjo. Matija Fingušt, posest, v Bre-zuli, p. Račje: dva vola marijadvorske pasme, tehtata 800 kg. Vauh-nik AuguštiD, poseBtnik v Šmiklavžu, p Hoče, 1 bika marijadvorske pasme, 2 leti starega, licenciranega, je dober plemenjak; cena 800 K. 1 par volov, lisaste barve lOOo kg težki, pripravnih za vprego. Cena 1000 K.	Osrednja zadruga.
Poročilo o sejmu g veje živine v Gradca,
dne 30 nov. 1911. Prignalo se je 131 volov, 44 bikov, 160 krav. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 96 do 104 K, srednje debeli 84 do 94, suhi 74 do 82, biki 70 do 88, lepe pitane krave 72 do 80, srednjedebele 52 do 70, suhe 46 do 50 K. Tendenca: Pripeljalo se je 150 komadov manj kot prejšni teden Cene neizpremenjene. Promet slab.
Na svinjski sejem se je pripeljalo 2099 svinj; cene za UM) kg mrtve teže 100 do 136 K. Cene večinoma nespremenjene.
Svoji K SVolEm!	Za n&£e odre!
Diletantle pomr!
Veliko zalogo lasulj lastnega izdelka iz pristnih las od K 6'— višje, za posojilo po K —70 višje; raznih lepotil, mastiksa, klep, brade in drugih potrebščin Z® p,ed-stave; nadalje kite za dame iz pravih (domačih) 1*8 od K 5-— višje, kakor sploh vee izdtlke iz las izgotavlja T najkrajšem časa ter se priporoča
Josip Holy,
briyec in diplomiran lasulj »r
===== v Breiicah ob Savi =====
odlikovan s zlato koUjno na Dunaju in t Pragi.
Cene zmerne 1 postrežba solidna In točna!
n^rie deželnih pridelkov



		S •K		o x>		o				«t o	
ime pridelka.		«S h O		« S		«j O		Ptuj			
j		K	v	K	v	K	v	K 1	v	K|	v
1 í'^wica.....		-	_	12	_	tS	_	12		12	50
j Kž.......		9	60	10	—	10	_	11	—	10	40
1 Icčttieu.....	o	9	30	10	—	—	—	11	_	9	—
I Oves......	S a	8	80	10	—	10	50	il	—	10	—
] i\i!>aza.....	&	—	—	11	—	—	—	10	—	8	50
Proso ......		—	—	10	—	—	—	9	—	11	—
Ajda......	M	—	—	10	fO	—	—	12	—	9	—
slad ko scao....	O lO	—	—	3	50	3	—	3	80	8	50
Kislo „ . . . .		—	—	-	-	2	50	3	—	8	—
			—	2	60	a	—	2	60	o	—
j'tíol»......				_		_	_	__	_	_	—
Grah......		—-	—	—	60	—	—	—	—	—	—
ijočs......	a ?	—	—	—	60	—	—	—	—	—	—
Vrompir.....		—	—	—	08						
iir ......	&	—	—	—	40	—	—	—	—	—	—
' -urovo rtaslo . . .	ä	_	—	2	50	_	—	—	—	—	—
lUaslo......	M	—	—	1	SO						
^¿•eli, svei ....	»-4	_		1	70	_	—	—	—	—	—
kislo ....		—	—	—	24	—	—	—	—	—	—
íleps, kisla ....											
»lícito......	©		_	_	22		__				—
Staetana, sladka . .		_	_	—	96	—				—	—
„ kisla . . .	-	—	—	....	96	—	—	—		—	—
/elje, 100 glav ....				S	50	--	—	—	—	—	—
1 ■ ¡r«, 1 kom.....		—	1-	_	06	—	-		—	-	

Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
Glavni zastop za

pod. Štajersko

Agate,
se zahvaljujemo vsem dobrttnikom, prijateljem in znancem, za iarat ljubezni in sočutja.
Prisrčno *e zahvaljujemo d. g duhovnikom, tdavr.emu pevskemu društvu krasno petje, ro-dovini Maišic za obiske z bolezni in darovani venec, zlasti veen», ki so te udeležili pogreba nnše dobre mamice, ter nji s tem skaiali zadnjo čast in ljubezen.	1226
Kamenče, dne 3. grudna 1911
Žalujoča rodbina
T avnar in KraševSc.
t
mBmiïï i
H ran i 1 n iea in posoj ilniea v Ribnici na Pohorjureg.zaar.z neom. zav.
Vabilo
ua
izredni občni zbor
ki se b> ,>gn v nedell», dne 17. decembra 1911 ob
9. uri dopoldan v posoj lnišk pisarni v Ribaici na Pohorju.
Dnevni red:
1.	Prememba pravil.
2.	Prtdlogi in nasveti.
""3	Načelstvo.
oeeoooeeeooeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeo
brzoparilniki sa 3S krmo so najboljši !
Nov izboljšan sestav!
H«ča& izpeljava
jWfWÍK»í£e iE ÄO-?a«eja	in
frètes» e pVtéeTice !
Naznanita»
Kupujem vsake vrste ctdo i« tudi les po najboljši ceni; tudi v« menja »nje z moko. Janez Š|>« posestaik parne žage in mlma: • Mariboru, nasproti dragonskf k» sarne, M&gdalensko predmesrj«,
i i
Novi koroški sladki hrušovec po
82 vin. liter dobi se pod naslovom L. D nau. Glavni trg 10, Celje.
1151
Svarile pred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz litega železa!
Zahtevajte cenike.	Dopisuje se slov.
Delniška družba
Alfa
Separator
Dunaj XII/3.
■mm



Trgivao J. Tram) na Ptujski d ri
sprejme učenca poltenih katoliških starišev, kateri ima veselje do trgovin«; pri onih, kateri im- jo že dovršene kake razreda gimi a aije ali realke, se učna doba skrajša ponudbe naj se takej vpošliejo.
____ 1188
Učioes, od poštenih starišev, z za doitno šolsko iiobrazbo, slovenščine in nemšfci*e zmožen, prijetji za nanjosti in živahnega tenrseramenta se sprejme v manufokturni vrgoviai Vinko Škot, Jirska Bistrica -Notranjsko
Dva mizarska pomočnika takoj sprejme Jožef Pichler mizar na Kameničaku, p. Ljutomer. 1193
Trgovski učenec z dobrimi šolskimi spričevali »e sprejme v trgovino J Kodrič, Fram.	1188
metovalci
Naročujte litoželezna prenosna kotljišča aa pičo, nove prekucljive prenosne kotle kakor tudi perilnike, bakrene kotle za žganje kuhati, poljedeljske stroje in vse potrebščine železnine pri veletrgovini z železnino
Merkur" P. Majdič, Celje.
I Pojasnila o inseratih
daje flpnmtiftBo samo tistim, ki priložtjfi «ppašanj» znamko za m«.
i
pri Franu Pogralc, Maribor, Fabriksgasse 21
\Hvarnie 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvo-laove in premičnine ter — 2 proti prelomom zvonov. Edina domača slovesska z*varovalnica. S<oji k svojim! rajema tudi lavarovanja ?a življenje, ozir. doživetje in prijii nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 4-!	Pojasnila daje gorenji zastop
Zahvala.
Globoko užaljeni radi prebridke izgubo naše dobre mamice
Loterijske Številke r Dne 2. decembra 1911.
Trst . 18 44 67 22 82 Line . 36 32 76 42 57
Mizarskega učenca sprejme Jofcrf Kolarič, Mizarski mojster, Maribor Franc-Jožefbva cesta 9 1167
Prldr», pošten in tvezen viničar ee išfc z dobrimi spričevali, ki ima več delavakih moa, viničarijo v Okoiki gorici. Lahko si redi tam več goved in btídj; tudi z dr-vami je oskrbljen po dogovoru. Prednost ima taisti, ki je poučen o amtrikangkih nasadih. Naslov pove Franjo Leskovar, poaast. v Perovcah, p. Tepanje pri Konjicah.
1219
Proda se lepa Se nova kasa. Pojasnila daje lastnik sam. Naslov [<ove upravništvo Slov. gospodarja. 1205
Priltžoostni sakup!
Jako lepo posestvo obatoječe iz njiv, travnikov in gozd«, zidana hiša z več sobami, prostorna klet ter gospodarsko poslopje, vse v najlepiem stanju, zraven dobroidoč mlin na dva tečaja. Po «estío leži na lfpem kraju ob okrajni cesti 5 minut od kolodvora, 30 minut od prometnega trga, meri do 6 oralov. Cena pribl žno 4000 kron, vrednost do 6000 kron, se zaradi domačih rasmer takoj proda. Vpraša se pri Mihael Gobfc, Mestinje, p. Šmarje pri Jelšah (Staj.) 1214
Hlapec, vešč poljskega dela, se išče sa župnišče. Pojasnila da uprav-ništvo t«ga lista.	1204
Odda se ob novem letu služba organista in eerkovnika v Grižah. Proinjik raj se oglasi pri cerkvenem predstojništvu v Grižah. 1194
Proda se lepa nov« h-ša z dvema sobama, kuhinjo, vežo, kletjo, vodnjakom, vrliko drvarnic«, svinjskimi hlevi in lepim vrtom. Prodaja vina, sadjevca, piva itd. Od pontaje je 10 minut, od otrkve 16 minut Lshki p«goji. I«»e se pri Juriju Graber, Hotinjavas št. 66, Slivnica pri Mariboru.	1184
Trgovci!
Sveža jajca kupujem vedno po n^jvi^ji ceoi. Ponudbe na:
Anton Prah,
Dunaj IV, Schfinbrun-nerstrasse 7.
Na željo pošiljam refer. Dopisuje se lahko slovensko.
De*la, nje zdravo in močeo, pridno in zanesljivo, ima veselje do kuhanj», zna kuhati in kruh peči se sprejme s 16. novembrom al« 1. decembrom za celo leto proti lepemu plačilu in pouku v knh«nju. Karolina Sehwarschnig, velepose«tnica Majš-perg, p. urna gora pri Ptuju. 1088
AftAfe
kuharica se sprejme v župnišče. Mora biti v gospodarstvu zvedena. Kje? pove upravništvo. 1203
Proda se lepo posestvo zidana hiša t rpeko krita, zraven dve kleti, lepo gospodarsko poslopje in 3 svinjski hlevi. Po««gtvo meri 8 oralov, 2 orala lepega gozda vsakovrstnega lesa, 5 in pol orala »jiv, travnikov in Badonosnika, pol orala vinograda v lepi legi in novo trsje. Pred hifo lepi sadonosnik, ki rodi lepo namizno sadj?, ali pa mošta do 15 polovnjakov. Posestvo leži zraven vel'ke ceste, 10 minut od trga Šmarje pri Jelšah. Redi se lahko par volov, ena krava, par telet in en konj za vprego. Posestvo je vse v dobrem stanu in dobro obdelana zemlja, tudi pripravno ta vsakega gospoda, kateri žili iti v pokoj. Cena je 13000 kron. Dolga ostane na posestvu ljubljanske posojilnice 1700 kron in š¡nareke posojilnice 700 kron. Več s e izve pri Juriju Lorger, posestniku pri Sv. Tomažu, pošta Šmarje pri Jelšah.	1223
Kupci, ^ozor!
Vsled družinskih zazmer se pod sram tno ceno takoj proda krasno posestvo, ki meri 92 oralov, z v d brefl) s-anu se nahajajočim poslopjem, Posestva leži v lepi ravnini tik okrajne ceste, cerkve, šole in pošte v mariborski ekolici. K«r se lahko redi do 20 glav govedi, je pripravno za mlekarno. Kupec rabi s»mo 6(00 kron. Ostalo je vknjiieoo. Več pove Joaip Sernec, Gradiika, p. Pesnica. ' 1209
Posestniki pozor!
Tvrdka Alojz Maček, trgovina žele«« in stavbenega materiala v Mariboru, Tržaška cesta, zraven bolrilinlos priporoča svojo veliko zalogo novih parilnih kotlov za živinsko krmo po zelo znitanih en ah, ceneje kot se dobijo pri tujih tovarnah in agentih. K rli vsebujejo po 45, 55, 65, 75. 85, 100, 125, 160 litrov. Cena: K 64, 70, 80, 90, 96, 110, 120, 150. Nadalje priporoča po originalnih tovarniških cenah: tomatevo žlindro, šte-dilna ognjišča, lite in bakrene kotle, zmečkalnice in vsakovrstno žetoeo blago po izredno nizkih cenah. V zalogi so tudi mrliške rakve.	1202
¡27.000 eepienih tvt imam na prodaj za leto 1912 in sicer sledetih vrst: Laški rialec, zeleni rizlec, zeleni silfatiec, muškat silvanec, ru laudec, beli burjundec, bela žlsht-nina, iumeni muikat, pošip, šipon, in več drnjik vrst in tudi nekaj tisoč korenjakov. Oena cepljenim trfcim 12 K 100 komadov. Za 1000 komadov 110 K. Korenjaki po do-povor«. Več v ceniku, katerega pošiljam n« zahtetanje franko. Za okilen obisk se priporočam. Josip Cotič trtni^ar in vinogradnik, Vrh-polje, p. Vipava, Kranjsko. 1158
Malo posestvo pri-Sv. Pe'ru niie Maribora se po ni»\i ceni proia. Nov nasajen vinograd, velika njiva in lepi s»dono9aik, Vpraša se pri Matiju Knupleš, pesestnika v Tr-čovi pri Mariboru.	1222
Lepa hiša, pripravna za trgovino s tremi stanovanji, gospodarsko poslopje, lep vrt, se radi odpoto-vanja posestnika takoj po ceui proda. Nova vas št. 21, pri Mariboru.
i!l*	U42
Deklica, zdrava in zanesljiva, ki zna nekaj šivati in ima veselje kot sobarica se sprejme pri gos-pej Karolini Schvrarschnig, Majš-perg pri Ptuju.	1135
Učenec iz poštene družine se sprej-jme v srečami Franca Ducheka v Mariboru, Viktringhofgasse 30.
1244
Močne lesene stopnjice,
1 SO m frroke in 4 20 mdolge, so takoj prrdijo pi nizki ceni. Isto-tako tudi več mtčnih oken, in nad 12 m dolga lesena ozir. steklena stena, ki bi bila jako pripravna za kako posojilnico. Vse to s« lahko pogleda v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Pozor I Edor hoče eno lepo posestva na prav lepem kraju, ki obstoji iz njiv, travnikov in gozdov. Poslopje je vse zidano in z opeko krito. Posestvo je eno uro od Maribora. Kdor želi kupiti, naj se o-glasi pri posestniku v Dogošah št. 4. Tam sa izve kako stoji to posestvo. Vsega je 13—14 oralov zemlje.	1227
Svarilo!
Podpisana svarim vsace-ga, da ničesar ne kupi od mojega sina Karola Kita, ker še ni posestnik, ampak se naj oglasi pri meni. Marija Kit, mati. Počehova št. 284.
Pošte« vinlisr se sprejme; lahk» ima tudi svojo živino. Vpraša te pri g. Blažu Drbas, Slemtn, Selnica ob Dravi.	1231
Ksnj (samica) 14 peati visok, 7 let star, zdrav in močen, je na prodaj. Vpraša se pri H. Poseh, Maribor, Koroška ulica 20. 1229
Plparji pozor! Imam okoli 600 pip, (Praoenfajfe) na pol izdelane iz javorjevega lesa na prodaj. Ce na nizka,"po dogovoru. Jakob Pav žnik, mizar, Litmerk št. 16, pošta Ormož.	1236
Učenec, boljših starišev so sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Več pove g. Martin Ple ter»ky, Cerklje pri Krškem. 1237
Dobro Idoča pekarna se vzame v najem, pozneje se tudi kupi. Po nudb« se naj pošljejo na Janez Lesnika, Radecki ja cesta 11, Lju bljana. Ponudbe se sprejemajo do 20. januaija 1912.	124i>
Učenca
sprejme takoj trgovec Alojzij Vršič m&nufakturna in špecerijska trgo vina v Ljutomeru. Učna doba tri leta.	1239
Hlapca za konje, ki bi ob enem tudi kruh vozil in zna tudi nekoliko nemški, sprejme takoj Janez Bohm, pek in mlinar v Fraaiu
1238
Pszorl Išče se krojaški pomočnik,
prid*n delavec, ali tak, ki bi se še rad dobro izučil, v trajno služ bo. Jož»f Cas, krojaški m jster, Šniihel pri Pliberku.	1242
Gostilna jako dobro idoča, z lepo 5išo, gospodarekim poslopjem in vrtom, tik Maribora, se z vso opravo in koncesijo takoj proda. Kupic rabi le 6000 kron ker je ostalo vknjižba. Več pove Josip Sernec, Gradiška, p. Pesnica.	1210
Sprejme se oženjen konjski hlapec
za poljsko delo, (brez otrok im^jo prednoit) plača p-> pogodbi, nastop 1. januarja 1912. Odda se tudi kovačnica s poslopjem in več oralov polja na lepem prostoru v najem. Več se izve pri graščini Noviklošter Sv. Peter v Sav. dol.	1216
Proda se lepa nova hiša z dvema sobama, kohinjo, vežo, kletjo, drvarnico, svinjski hlevi in prav lepim vrtom. Lshki plačilni pogoji. Več se izve pri Juriju Graber, Hotinja vas št. 67, p. Slivnica pri Mari-born.	1186
Slovenci k Slovencem!
Senica & Pilih,
trgovca v Šoštanju
priporočata svojo na novo urejeno trgovino z manniaktur-nim, galanterijskim in špecerijskim blagom. Spravo za šivilje, krojače in čevljarje po najnižji ceni.
Kupujeta tudi vse poljske pridelke po najviSji ceni.
Postrežba ločna iu solidna	1241
Svoii k svojim 3
Stran Sv
SL0TSHSKI OOSPOD'AB*
flâcambra m.%



feÉillÉÉI;
'•'H^m^ti/fi rmtwî '»•v

■__■ ssBssBzraagmBOBHnHHMBB
Koroška cesta 5
lasfea hiša
r:
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor:
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa naročila se najhafrsje in izvršujejo.
ne iv. Cirila
s
I
Pošt!), hran. št. 25010
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor:
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hojo za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, iimarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium deîunctorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence.

	m	m^mmmmmmmmmmMmmmmmm £<mmm¡Émm¡	ÄÄ^ . iWÄ- '¿s
			
maa ai
Na novo ofttorjesa prodajalna pohiifra
Karola Preis
v Mariboru, Stolni tri Ste*. 6.
prodaja po ugodncstnih cenah
popolno, lakirano hišao opravo ....	90 K
popolno, poliraso hišno opravo . . . .	150 K
popolno staronemško hišno opravo . . .	190 K
Žirrmice, vložnice 8 K, lepe postelje na valjar, postelje s nasterkora 15 K; mize 9 K; trde polimce stole K 2.80; kuhinjska kredenca, predalčne omare 28 K; trde, polirane postelje s nastavki 24 K; spalni ■ divani, otomani 28 K; pristni usnja ti stoli 9 K; je-33 dilna miza na poteg 32 K; vse vrste lesnega in ta-pecirarakega pohištra, kakor za spalne in jedilne sobe v največji izberi.
Ed!na zalega Štajerske tovarne za železno In meslngasto pohištvo Val. Bergm&n.
Žicaste podloge iz najboljše štajerske čice iz jekla 8 K; železno-ckrižne postelje 16 K; postelje na jeklen oboj 22 K; pristoe postelje iz meainga s podlogo 65 K; želesne umivalne mize 5 K.
Slobodno na ogled. Sioboden kup.
Razpošilja se na deželo. Dovoz na vse strani brezplačno, ilustrovani ceniki pohištva franko. 874
BHM^Mi^Hi ■ ■ ■ ■ B S I
Postrežba poštena! *.a jeses in zimo. Cene primerne 1
priporoča
narodni in domači trgovec
Franc Lenart v Ptuju
velikansko izbiro novodošlega moškega ln ženskega sukna, nadalj -^kovrstnega por-hata, hlačevine, odeje, koi^Mfc* koče itd.
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadoroljea naj pove — meni.
Priporoča se
26	Franc Lenart v Ptuju.
BI
znaniio.
Amerikansko cepljene trsje, 50.000 tisoč komadov je dr prodaj, korenjakov, Rip. Portalis 20.000 komado?, in kluči Rip. Portals za saho cepijecje 50.100 komadov. Sesaam trt:
1. Moshr. 2. Bnrgnndec beli. 3. Maškat. 4. Gutedei, b. r. 5, Ranfol. f> Kapčina. 7. Laški rizling. 8. SUsanee. 9. Rulandec, 10. Traminec 11. Sylvaneo muškat. 12. Porto-gizec. Vse te trte so cepljene na Rip. Portalis.
Kdor si v jesen trte naroči, so cenejše kakor spomladi Naročila se sprejemajo, dokler je ki<j v ?alogi. Cena po dogovoru.
Herbnial«,
1051	posestmi:—trsaičar na Bregu p. Ftuj.
B
B
M (0
o E
0
C
01 imm
N (S C.
Jakob Veziak
krojaški mojster,
Maribor (Burg) Grajski trg.
Priporočam največjo izber in po najnižjih cenah.
Obleke za gospode in dečke, površnike (Roglan),
zimske snknje iz kožnhovine, pelerine itd. Močne obleke za delavce, ter velika zaloga caj-gastih hlač.
Velika zaioga
vsakovrstnega modnega blaga, iz katerega izdelujem obleke v najkrajšem času, po najnižjih cenah.
Poitrežba točna, delo lepo in močno. Zagotavljam da V. vsak zadovoljen, ki si pri meni naroči obleko.	1141
m -^mmmm

Našim gospodinjam
priporočimo
le edino Pfeifer-jevo milo, ker le to napravi brez truda snežno belo perilo! Pazite na vtis Pfeifer in znamko :: :: tiger
926 &
»
Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte se v svojih proračunih „Slovenske Straže"

«
Denarja ni,
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. A ko hočeta brez truda, garsntirano 15 do 40 kron na dan zaslutiti,
poiljite za pojasnilo v pismu pet znamk po 10 vinarjev in sroj naslov.	1230
Josip Baflč, Idrija-Sv. Trojica (Kranjsko).
0)
M
&
m
a
&
Ne pozabite
Volno, sukno (štofe), cajge, 'modno perilno blago, preproge, odeje, \ koče, platno in vse manulakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini
M. E. Šepec,
Maribor.
Grajski trg. lose» Burgplatz.
ra
M 3)
3 □
(m |Ü
CD
Jztlujafelj in nložnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: L. Kemperle.
Tisk tiskarne av. Cirila t Maribora.