PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 143 (8545)
TRST, četrtek, 21. junija 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5 do 17. septembra ^ se je_ toskalv tistonh «Do^rdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edorn tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni - P*-
PO ZAKLJUČKU^ POSVETOVANJ^ PREDSEDNIKA REPUBLIKE^
Rumorju poverjen mandat za sestavo nove levosredinske vladne koalicije
Humor: Napeti je treba vse sile za sestavo demokratične vladne koalicije med KD, PRI, PSDI in PSI - Pogajanja se bodo začela v ponedeljek - Jutri seja vodstva KD
RIM, 20. — Danes ob 18. uri je predsednik republike Leone sPrejel na Kvirinalu posl. Mariana Rumorja ter mu poveril mandat za Sestavo nove vlade. S tem se je zaključila prva faza vladne krize, to se je odprla z odstopom Andreottijeve desnosredinske vlade. Podajanja med Krščansko demokracijo, socialistično, socialdemokratsko 'P republikansko stranko za sestavo nove levosredinske vlade se bodo Po vsej verjetnosti začela v prvih dneh prihodnjega tedna.
teone je zjutraj zaključil krog Posvetovanj, ko je na Kvirinalu Sprejel predsednika poslanske zbornice Pertinija, podpredsednika senata Spadara in bivša predsednika [apublike Gronchija in Saragata. [■ato se je Leone sestal s časni-arji in fotografi, ki so sledili posvetovanjem, ter se jim zahvalil *a njihovo delo.
»dopoldne, kot smo omenili, je J^one po pričakovanjih poveril Ru-■jjorju nalogo, da sestavi novo Ilado. Rumor je ob odhodu s {s-virinala dal kratko izjavo, v ka-teri se je najprej zahvalil predalniku republike za zaupanje, ter Povedal, da je mandat sprejel s Pridržkom. «Moj cilj je — je nadaljeval Rumor — da zastavim vse ae za sestavo vlade demokratično koalicije, s preverjanjem razpoložljivosti za organsko sodelovanje med KD, PRI, PSDI in PSI. favedam se objektivnih težav podaja ter hudih in nujnih problemov, Vsi imamo dolžnost, da gledamo na državo, na njene po-febe, na konkretne probleme, ter
da
ustvarimo resne pogoje,, da bi reševali v trdnem okviru s po-Tre-ar-
fj^tono politično perspektivo. T J se je takoj lotiti gospod; J*ega položaja — je še dejal Rufov — ter zaščititi zaposlitev in ,ealno vrednost plač ter ustaviti r1 ■Hacijsko spiralo. Osnovna pogo-Ja Pa sta utrditev demokratičnega ®da na vseh ravneh proti vsake-fa fašističnemu izbruhu in proti ;sakršnemu nasilju, ter korektno /? Učinkovito delovanje demokratih ustanov. Gre za vprašanja, ? terjajo ustrezne sklepe in do-®dno zadržanje, ki jih je treba [•okviriti v dolgoročno vizijo. Po-febno je torej odločno angažiranje a racionalni in programirani raz-države in za realistične refor-ki naj upoštevajo objektivne Danosti in ki naj dejansko dajo č°lj pravično in človeško podobo dsernu skupnemu življenju na podlih, ki so temeljni za blaginjo •fzavljanov in za valorizacijo demokratičnega življenja.*
< f a dolgoročna akcija — je de-y nato mandatar za sestavo no-j® vlade — mora na mednarodni D|Vnj okrepiti našo prisotnost v aruženi Evropi v okviru atlantske-zavezništva in procesa pomirit-e’ ki je v teku. Teh ciljev pa ni
le postransko angažiral v prejšnji desnosredinski koaliciji, čeprav pripada isti struji kot predsednik vlade Andreotti.
mogoče doseči1 brez trdne-in jasno avtonomne večine, ki bi jo- označevala močna obveza solidarnosti in prisotnosti v državi*.
Na vprašanje nekega časnikarja, kdaj se bpdo začela pogajanja med strankami leve sredine, je Rumor odgovoril, da mora počakati na sejo vodstva KD ter da bo šele potem določil koledar posvetovanj. Pozneje pa so sporočili, da je bila seja demokrščanskega vodstva sklicana ’ za petek, medtem ko se bosta v soboto sestali parlamentarni skupini _KD Prvi Rumorjevi stiki s predstavniki strank bodo zato šele prihodnji teden, verjetno že v ponedeljek.
S Kvirinala je Rumor odšel v palačo Montecitorio, kjer je sporočil predsedniku poslanske zbornice Pertiniju, da mu je bil poverjen mandat za sestavo nove vlade. Isto je potem Rumor storil v senatu, kjer ga je sprejel podpredsednik Spataro. Končno je imel Rumor še polurni razgovor z ministrskim predsednikom Andreottijem, nato pa še s tajnikom KD Fanfanijem in s predsednikoma parlamentarnih skupin Piccolijem in Spagnollijem.
Še. pred začetkom pogajanj so se medtem že začeli širiti v rimskih časnikarskih krogih glasovi o sestavi nove vlade. Zanimanj vezbuja predvsem vprašanje, koga bodo določili za podpredsednika vlade, če bo PSI vstopila v koalicijo, potem ni dvomov, da bo to socialist. Prvi kandidat je bil De Martino, ki bi se pa menda raje posvetil stranki. Zato se je pojavil predlog, naj bi za podpredsednika vlade imenovali Mancinija, s čimer bi direktno pritegnili v vlado tudi opozicijsko strujo PSI.
Toda po zadnjih vesteh kaže, da je najbolj verjetni kandidat Giolitti, ki bi tudi prevzel ministrstvo za proračun. Njegovo imenovanje za podpredsednika bi po eni strani omogočilo rešitev spora med De Martinom in Mancinijem, po drugi strani pa bi tudi bilo dokaz, da se vlada v polni meri angažira za rešitev problemov gospodarstva, in to r.a osnovi znanega Giolittijevega načrta.
Drugo ključno mesto v novi vladi je notranje ministrstvo, ki ga je v zadnjih dveh vladah vodil Rumor. Po sedanjih govoricah naj bi sedaj to mesto prevzel Colombo, ki se je
Berlinguer sprejel predstavnika ZKJ
RIM, 20. — Generalni tajnik KP Italije Enrico Berlinguer je sprejel danes načelnika oddelka za mednarodne odnose in zveze predsedstva ZKJ Ignaca Goloba, ki je od včeraj na vabilo KP Italije v Rimu. Na sprejemu je bi! tudi član CK in tajnik mednarodnega oddelka CK KP Italije Sergio Se-gre. V, prisrčnem in prijateljskem razgovoru so izmenjali misli obeh partij o vprašanjih skupnega interesa. Med razgovori je Berlinguer naprosil Goloba, da sporoči predsedniku Titu in drugim voditeljem Zveze komunistov njegove pozdrave, pozdrave Luigija Longa in vodstva KP Italije. Ignac Golob je imel danes daljši razgovor tudi s članom direkcija KP Italije Novello in članom centralnega komiteja Segrejem.
Rumor daje izjavo časnikarjem takoj po prejemu mandata za sestavo
nove vlade
Izjave izvoljenih predstavnikov političnih strank ustavnega loka
Antonino Cuffaro (KPI)
KPI izraža svoje polno zadovoljstvo za volilni izid, ki z izgubami KD in strank, ki so podprle An-dreotti.jevo vlado, potrjuje premik na levo in potrebo po preusmeritvi politike v deželi ki Rimu.
Volilni izid nudi torej nove možnosti za spremembo politike na deželni ravni, kar naj pomeni konec s prejšnjo klientelistično upravo, odpira možnosti novih odnosov med levičarskimi silami in še posebej med nami in PSI, ki je na svojem deželnem kongresu in tudi v volilni kampanji dokazala, da namerava kritično preveriti svoja stališča in poudarja potrebo po «radikalni spremembi načina in vsebine deželne dejavnosti*.
Prepričani smo namreč, da je mogoč izhod iz stagnacije in negativnega zadržanja do slovenske narodne manjšine ,ki sta bila značilna za deželno vlado in druge odbore. Zavzemali se bomo — kot vedno — naj dežela zahteva pri vladi in parlamentu spoštovanje ustavnega načela in za celovito rešitev vpra-
nja zaščite in spoštovanja pravic Slovencev. Pri tem naj dežela opravi svojo dolžnost in naj — preko ustreznih deželnih zakonov — podpre razvoj slovenske manjšine na vseh področjih.
Prenehati je treba s «postopno-stjo», za katero se je skrivalo pomanjkanje politične volje!
Z boji delavskega razreda smo vsilili spremembo vzdušja, temu morajo sedaj slediti dejstva. Upamo, da bodo druge sile, ki so se v enotnih bojih premaknile do novih stališč, zapustile zgolj besedne obveze in prešle k stvarni politični
TRETJI DAN POGOVOROV MED NIX0N0M IN GENERALNIM TAJNIKOM KP SZ BREŽNJEVOM
¥ kratkem podpis ameriško-sovjetskega sporazuma o vprašanja jedrske energije
Brežnjev pustil dober vtis na ameriško javno mnenje ■ Sporazum o vprašanju jedrske energije naj hi omogočil skorajšnji zaključek pogajanj o omejitvi strateškega oboroževanja
VVASHINGTON, 20. — Prizorišče pogovorov med ameriškim predsednikom Nixonom in generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom se je pomaknilo danes v rezidenco šefa Bele hiše v Čamp Davidu. Vprašanja na dnevnem redu so postala bolj kočljiva, saj gre za podpis sporazuma o delikatnem problemu nadzorstva nad jedrsko oborožitvijo, z namenom, da bi čim bolj olajšali in pospešili delo na konferenci SALT o omejitvi strateške oborožitve, ki je v teku v
Ženevi.
Poleg jedrske razorožitve je govor tudi o vzajemnem skrčenju oboroženih sil v Evropi, je izjavil glasnik predsednika Nixona, oba državnika pa se bosta dotaknila tudi vprašanja še preostalih žarišč napetosti v svetu, v prvi vrsti Bliž-
fsromna množica (okrog 2 milijona ljudi) je na buenosaireškem letališču pričakala bivšega argentinskega diktatorja Juana Dominga Perona ob njegovem povratku v domovino. Vsi politični komentatorji so prepričani, da 60 peron z železno roko vodil Argentino na razvojni poti, ki jo je izdelal v 18 letih izgnanstva, vprašanje pa je v kolikšni meri mu bo to uspelo. (Poročilo berite na VI. strani)
.......................................imuni........................................................
tem sta zakladni minister Shultz in minister za zunanjo trgovino Patoličev podpisala sporazum o ukinitvi dvojnega obdavčenja.
Včeraj so dokončno objavili imena novih deželnih svetovalcev, ki se bodo zbrali 7. julija na prvi seji. Na velesejmu je bil včerajšnji dan posvečen lesu. Razprave operaterjev se bodo
j,	redsednik republike Leone je Po .Zaključku posvetovanj poveril „ Rumorju mandat za sestavo
k.	v® vlade. Rumor je po prejemu Val ata iziav'h da si bo prizadeni sestaviti organsko levosre-PSh^°. v®ad° z udeležbo KD, PSI, ^ . * in PRI. Jutri se bo sestalo 1^. stvo KD, ki bo izdelalo stran-
n° platformo za pogajanja
;

N:rx'r‘:::C:::'
I!
stalim] levosredinskimi paitnerji.
"raua______.	.	, i _____
«el
ava pogajanja pa se bodo za-a šele v ponedeljek.
“režnjev in Nixon sta včeraj
nadaljevala pogovore v Nikonovi rezidenci v Čamp Davidu. Glasnik predsednika ZDA je i/javil, da bosta oba državnika kaj kmalu podpisala sporazum o vprašanjih jedrske energije, o katerih prav sedaj teče razprava. Med-
njega vzhoda in Indokine. Ko sta se prvič srečala v ponedeljek sta Nixon in Brežnjev izjavila, da bosta skušala doseči načelni sporazum, ki bi rešil vprašanje strateške oborožitve na podlagi tako kakovostnega kot količinskega ravnovesja. VVashington in Moskva imata ogromne stroške za oboroževanje: vsako leto potrošita obe velesili milijarde dolarjev oziroma rubljev za obnovitev svojega jedrskega arzenala. Pred 13 meseci, ko sta se srečala v Moskvi sta Brežnjev in Nixon podpisala sporazum, ki je zamrznil napadalne raketne sisteme za pet let in omejil število obramnih raketnih sistemov, ki jih lahko obe državi imata samo po dva. Od takrat skušata obe velesili doseči sporazum za tajno omejitev in za zmanjšanje števila več-glavih raket in drugih izredno izpopolnjenih uničevalnih nama v.
Henry Kissinger, ki se je sestal pred nekaj tedni s generalnim ^tajnikom KP SZ v njegovi dači v Davidovem je dejal, da ne bo izšel iz teh pogovorov med obema voditeljema nikakršen specifičen spccazum o vprašanju, količine jedrskega orožja, zelo verjetno pa. bosta sprejela vrsto političnih odločitev, ki bodo . odločilno vplivale na potek pogovorov SALT, tako da bi dosegli sporazum v teku poldrugega leta.
Helikopter, s katerim sta se Ni-1 xon in Brežnjev pripeljala v Čamp David je moral pristati na športnem igrišču bližnje vasice, ker ,;e bila nad1 pokrajino gosta megla, zaradi katere so odločili, da ne bo tvegal pristanka v ograjenem prostoru v katerem leži Nixonova rezidenca. Ameriške oblasti so organizirale izredno varnostno službo in dostop v Čamp David je prepovedan vsem tistim, ki nimajo posebne prepustnice. Prostor je omejen s trojnim pasom bodeče žice, po kateri teče električni tok. Nixom in Brežnjev sta prispela v Čamp David že sinoči, takoj po križarjenju s predsedniško jahto po reki Potomac. Na ladji sta večerjala v prisotnosti zunanjih ministrov Rogersa in Gromika, finančnega ministra Shul-tza, sovjetskega ministra za zunanjo trgovino Patoličeva, sovjetskega veleposlanika v Washingtonu Dobritii-na in posebnega Nixonovega svetovalca Kissingerja.
Zjutraj sta v Washingtonu Shultz in Patoličev podpisala peti v vrsti sovjetsko - ameriških sporazum in
in Brežnjev podpisala predvidoma v petek ali soboto, bosta zadevala uporabo jedrske energije v vojaške in miroljubne namene.
Kaže, da je generalni tajnik KP SZ Brežnjev naredil zelo ugoden vtis na ameriško javno mnenje, kar je dokazal še zlasti v teku dolgega kosila, kj ga je imel s senatorji člani komisije za zunanjo politiko, med katerim je bil govor o podelitvi statusa privilegirane države SZ. Med kosilom so se dotaknili tudi vprašanja izseljevanja Židov iz Sovjetske zveze. Brežnjev je posredoval uradne podatke, iz katerih izhaia, da je dobilo izstopni vizum iz SZ 97 odst. Židov, ki ga je zahtevalo. Po mnenju senatorjev, ki so bili na kosilu, je Brežnjev izredno spreten politik, ki je pustil mnoge, boli ugoden vtis, kot njegov predhodnik Hniščov pred 14 leti. Zakonske ovire, ki preprečujejo podpis gospodarskega sporazuma med ZDA in SZ. so bile v središču pozornosti v srečanju, ki ga je imel Brežnjev z ameriškimi senatorji. Gre za predlog, ki ga je dal senator Jackson, ko je Bela hiša zahtevala od 'senata, naj prizna Sovjetski zvezi status privilegirane države. Jackson je takrat predlagal, da tega ‘statusa ne bi priznali tistim državam, ki odrekajo svojim držav-
ljanom pravico do izselitve. Ta predlog podpira 77 senatorjev, kar je več kot dve tretjini in 281 poslancev (dve tretjini) in parlament ima. kar zadeva to vprašanje, odločilno vlogo.
Belgijski kralj v Makedoniji
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Belgijski kraljevski par se je danes zjutraj na beograjskem letališču poslovil od predsednika Tita in njegove soproge in drugih jugoslovanskih osebnosti in odpotoval na dvodnevni o-bisk v Makedonijo, kjer bo poleg Skopja obiskal Ohrid. Po obisku Makedonije si bo belgijski kraljevski par ogledal Dubrovnik, zatem pa odpotoval v Pulj in na Brione, kjer se bo v petek ponovno srečal s predsednikom Titom in njegovo soprogo. Sinoči sta belgijski kralj in kraljica v hotelu «Jugoslavija» priredila v čast predsednika Tita in njegove soproge slovesno večerjo, na katero so bili povabljeni najvišji jugoslovanski republiški ni državni voditelji in voditelji diplomatskih misij, akreditirani v Beogradu.
B. B.
akciji. V tem smislu se bomo zavzemali, da bodo stranke, ki so sprejele neke obveze do Slovencev in se sklicujejo na ustavo, te obveze spoštovale in v celoti sprejele zahteve, ki jih izraža vsa slovenski, narodna skupnost.
Vsem slovenskim volivcem v Furlaniji - Julijski krajini, ki so tako množično obnovili zaupanje KPI, naj gre zahvala vseh komunistov v deželi in trdna'obveza za nadaljnji skutini boj.
Arnaldo Pittoni (PSI)
Zelo sem zadovoljen zaradi volilnega izida PSI v Trstu in v deželi. Ta velik uspeh potrjuje pravilnost politične linije, ki jo v vsedržavnem okviru vodi tajnik De Martino in ki je prevladala tudi v lokalnem okviru na deželnem kongresu stranke. Uspeh pomeni tudi priznanje borbi proti Andreottijev! vladi in v lokalnem okviru naporom, da bodo jasni politični odnosi.
Povečana teža socialistov v deže-

liiiiiiiiiiiiiifii milil iiiiiiiiii m n iiim i im iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
RflTO DUG0NJIČ PO BEOGRAJSKI TELEVIZIJI
Zanimanje Latinske Amerike za politiko neuvrščenosti
V : •i r ',	■	I	■ ■■ ■ :
Poudarjen pomen alžirskega vrha neuvrščenih držav
nadaljevala danes. Istočasno so predstavniki Trsta in Avstrije sicer sporazum, ki predvideva uki-proučili možnost povečanja turi- i nitev dvojnega obdavčenja. Šesti in stične izmenjave.	I sedmi sporazum, ki ju bosta Nixon
(Od našega dopisnika) BEOGRAD. 20. — Predsednik predsedstva SFRJ Rato Dugonjič je sinoči na beograjski televiziji govoril o Politiki neuvrščenosti in o svojih vtisih z nedavnega obiska nekaterim državam Latinske Amerike. Po besedah Dugonjiča narodi Latinske Amerike iščejo danes zaveznike v tistih državah, ki se bore za iste smotre in iste ideale, to je za neodvisnost, suverenost in enakopravne mednarodne odnose, za kar se bore neuvrščene države. Politika neuvrščenosti je po mnenju Dugonjiča mnogo prispevala, da se danes menjujejo odnosi tudi med velikimi silami. Politika neuvrščenosti, je poudaril Dugonjič. ie del svetovne politike. Zadnje čase je pridobila na svojem pomenu, ker se bori za nacionalno neodvisnost proti vsaki sili, proti vsakemu pritisku, proti vsaki dominaciji. Neuvrščene d
zave so se aktivno zavzemale za re-		
šitev krize na Bližnjem vzhodu in v	1	■gpK
Indokini. Dugonjič je posebno opozo-		
ril na enotnost pogledov neuvrščenih		
držav na najbistvenejše probleme		
sveta, posebno na ohranitev miru in		p	■■3m®
ugotovil, da imajo mnoge države, ki		
niso neuvrščene, o teh vprašanjih po-		
dobne poglede. Rato Dugonjič je izra-		
zil mišljenje, da bo na konferenci		
neuvrščenih na vrhu, ki bo prven-		mm
stveno političnega značaja, posveče-		
na velika pozornost tudi gospodar-		
skemu sodelovanju neuvrščenih držav.		
Ta konferenca bo, je poudaril Dugo-		■H	gm iflfiiiL
njič, podobno kot prejšnje srečanje		
neuvrščenih, velikega pomena. Na		P»|4	■	%
konferenci bodo med drugim postav-		■Mr**
ljene zahteve, da v reševanju sve-		
tovnih vprašanj sodelujejo vse drža-		
ve in da se nobeno vprašanje, ki se		
! tiče tretje države, ne . rešuje brez		Pal "Mj. ' , kjl?A
njene udeležbe.	B. B.	L;	■IlTO^rT7T fr	™ iP*
li bo omogočila, da bomo lahko z večjo silo potiskali in opogojevali KD z leve in da bomo Lahko sprejeli večje odgovornosti v deželnem svetu in v deželnem odboru.
Ko izražam zahvalo volivcev za njihove glasove socialistični stranki, pa se dobro zavedam tudi obveznosti, ki smo jih prevzeli med volilno kampanjo in še zlasti obveznosti v pomembnem govoru De Martina do celotne skupnosti ter še posebej do slovenske narodnostne manjšine; Povečano število slovenskih volivcev nam bo okrepilo možnosti, da bomo zagovarjali na vsedržavni in na deželni ravni nujnost globalne rešitve slovenske narodnostne skupnosti.
Lucio Lonza (PSDI)
Tretja deželna zakonodajna doba postavlja v ospredje nove in stare probleme. Med stare sodi sestava levosredinske večine z vključitvijo PRI in z rahlo izgubo KD, kar pa je najbolj pomembno je premik preferenc na levo. Med novo spada različno razmerje sil med PSI, ki se je okrepila in PSDI, ki je zabeležila omejen padec v Furlaniji in bolj občuten v Trstu. PSDI bo morala upoštevati novi položaj in zavzeti v 'koaliciji dovolj elastično pozicijo, da bi preprečila morebitne predvidene poskuse nadvlade. Zanimiva je funkcija KPI, bolj kot PLI, v povezovanju s proizvodnimi sliami za; bolj, pravično razdelitev
dohodka ter za vključenje naše dežele v tkivo držav in dežel, s katerimi meji. PSDI bo nadaljevala svoja prizadevanja za popolno enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti.
Arturo Vigini (KD)
Te volitve so bile v vzdušju negotovosti zaradi vladne in denarne krize, je dejal pokrajinski podtajnik KD Vigini. Ta posebni položaj so skušali izrabiti neofašisti ter najbolj konservativni krogi in sile v mestu, ki so sprožile ponovno o-fenzivo proti Krščanski demokraciji in drugim demokratičnim strankam. Volivci pa so potrdili zaupanje v Krščansko demokracijo ter so ji dali relativno največje zastopništvo Trsta v deželnem svetu s petimi izvoljenimi svetovalci.
Vigini je nato podčrtal značilni napredek strank levega čer.tra in je zaključil svojo izjavo z obvezo
večinske stranke in novoizvoljenih deželnih svetovalcev, da se politični predstavniki, sindikalne sile, demokratični in napredni gospodarski o-peraterji ter politični upravljavci ob koncu tega volilnega obdobja zavzemajo, da bi se že ja po razvoju Trsta, ki so jo izrazili volivci, konkretno uresničila.
Fabio Mauro (PR!)
Tudi pa zadnjih volitvah se je republikanska stranka ponovno okrepila tako na krajevni kot na deželni ravni. Samo zapletena igra ostankov je preprečila, kljub doseženemu odstotku, da bi izvolili drugega svetovalca. Kar zadeva našo pokrajino so ti rezultati nagradili prizadevanje PRI na vseli gospodarskih in družbenih področjih.
Sergio Trauner (PLI)
Potem ko se je zahvalil skoraj 14.000 volivcem, ki so razumeli važnost vloge liberalcev na vsedržavni in krajevni ravni v tem težavnem političnem trenutku, je deželni tajnik PLI odv. Sergio Trauner poudaril, da so nedeljski volilni izidi pokazali nevarno težnjo po radikalizaciji političnega boja, ki se kaže v okrepitvi dveh skrajnih kril s skrčenjem demokratičnega področja.
Volivci so težko kaznovali KD, zaradi izdajstva volitev 7. maja. Istočasno pa so v bistvu potrdili glasove, ki jih je PLI prejela na zadnjih občinskih volitvah v Trstu ter tako priznali njeno funkcijo zaščite področja demokratičnega centra, ki ga bodo liberalci še naprej ščitili brez popuščanja.
PO NATANČNEJŠEM ŠTETJU PREFERENC
Dokončna sestava novega deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine
Vodstva strank ocenjujejo volilne izide ■ V kratkem deželni kongres KD - Nekaj primerov nezdružljivosti funkcij in zamenjav v izvoljenih organih krajevnih ustanov
Na osnovi končnega štetja prefe- j očitno prišlo do preverjanja po-1 Na prvi seji bodo ustanovili zača-
renc, pri katerem je prišlo do zamenjave deželnega svetovalca furlanskega gibanja v Vidmu, objavljamo dokončno sestavo novega deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, ki je bil izvoljen na volitvah v nedeljo in ponedeljek.
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA:-Sergio Coloni, Luigi Masutto, Nereo
ložaja v tržaški občinski upravi, * sen urad predsedstva. Nato bodo
kjer je novoizvoljeni socialdemokratski deželni poslanec Lucio Lon-za vršil funkcijo podžupana. Ni izključeno, da bo Lonza to funkcijo tudi ohranil.
Pač pa bo verjetno dal ostavko na mesto pokrajinskega svetovalca komunist Mario Colli, saj sta funk-
Stopper, Mario Del Conte in Arturo 1 ciji deželnega poslanca in pokrajin-
Vigini v Trstu, Antonio Tripani, Gino Cocianni, Alealdo Ginaldi v Gorici, Alfredo Berzanti, Antonio Comelli, Emilio Del Gobbo, Alfredo Mizzau, Michelangelo Ribezzi, Gia-como Romano, Adriano Blasutti, Bruno Chinellato, Paolo Micolini, Giuseppe Specogna v Vidmu. Libe-ro Martims. Salvatore Varisco iz Tolmeča, Rino Bianchini, Albino Cogo, Bruno Giust, Ermanno Ri-gutto, Giovanni Vicario, Massimo Persello iz Pordenona.
KOMUNISTIČNA PARTIJA: Anto-nino Cuffaro, Dušan Lovriha, Mario Colli, Galliano Donadel (Trst) Fulvio Bergomas, Spartaco Zorze-non (Gorica), Antonio Moschioni, Arnaldo Barraccetti, Flaminio De Cecco, Arrigo Pascolat (Videm), Giulio Magrini (Tolmeč), Mario Bettoli in Otello Bosari (Pordenon).
SOCIALISTIČNA STRANKA: Arnaldo Pittoni (Trst), Cesare Deve-tag (Gorica), Piero Zanfagnini, Ermenegildo Nardini. Carlo Volpe (Videm), Luigi Marzon, Franco Dp Carli (Pordenon). Angelo Ermano (Tolmeč)
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA: Lucio Lonza (Trst), Renato Bertoli, Valentino Vitale (Videm), Bernardo Dal Mas (Pordenon).
LIBERALNA STRANKA: Sergio Trauner (Trst). Rinaldo Bertoli (Videm).
REPUBLIKANSKA STRANKA: Fabio Mauro (Trst).
SLOVENSKA SKUPNOST: Drago
FURLANSKO GIBANJE: Cornelia Puppini (Tolmeč) in Pietro Severino Bertoli (Videm).
MSI: Alfio Morelli. Claudio De Ferra (Trst), Vittorio Boschi (Videm) in G. Parigi (Pordenon).
Vodstva strank medtem ocenjujejo rezultate. Prvim uradnim izjavam slede namreč podrobnejše analize, preučevanje političnih premikov in tudi sestave posameznih skupin. Rešujejo se tudi vprašanja nezdružljivosti funkcij in podobno.
Tako sejo za preučevanje volilnih izidov je imel včeraj izvršni komite tržaške federacije KPI, ki je za petek zvečer sklicala sestanek vseh svojih aktivistov. Oceno rezultatov 'bo podal tajnik Giorgio Rossetti.
Za oceno izidov se bo v ponedeljek sestalo pokrajinsko vodstvo tržaške PSI, medtem ko se bo v kratkem sestal tudi socialistični deželni komite. Na tej seji bodo razpravljali tudi o vprašanju novega tajništva, ki je doslej ostalo zamrznjeno.
Za 29. junij pa je bil sklican deželni kongres Krščanske demokra cije, sestati pa se bo moralo tudi pokrajinsko vodstvo KD v Trstu, kjer prav tako ostaja odprto vprašanje novega tajništva.
Izvolitev nekaterih predstavnikov postavlja tudi vprašanja bolj politične in upravne narave. Tako bo
skega svetovalca nezdružljivi. Golli je že več mandatnih dob tudi načelnik komunistične svetovalske skupine, ki ga bodo morali na novo imenovati.
7. julija prva seja novega
deželnega sveta
Po uradnem imenovanju 61 deželnih svetovalcev na podlagi volitev z dne 17. in 18. junija, bo predsednik deželnega odbora Berzanti v smislu člena 14 posebnega statuta sklical prvo sejo novoizvoljene skupščine. 0-menjeni člen določa, da mora biti prva seja novega deželnega sveta v roku 20 dni po uradni proglasitvi novoizvoljenih svetovalcev. Kolikor ne bo prišlo do nepredvidenih zaplet-1 ja jev, se bo deželni svet tretje mandatne dobe sestal na prvi seji v soboto, 7. julija 1973.
svetovalci podali običajno zaprisego ter izvolili predsednika sveta, dva podpredsednika in štiri tajnike. Začasni urad predsedstva bo vodil najstarejši svetovalec, ki je v tem primeru demokristjan A. Cogo, izvoljen v tretje v volilnem okolišu Pordenon. V primeru njegove odsotnosti bo začasni urad vodil svetovalec De Cecco (KPI) iz Vidma. Oba sta stara približno 62 let. Tajniški mesti pripadata po statutu najmlajšima dvema svetovalcema. V tem primeru gre za A. Biasuttija iz Vidma (32 let, KD) in G. Magrinija iz Tolmeča (32 let, KPI). V primeru odsotnosti enega tajnika bi na njegovo mesto stopil svetovalec L. Manzon iz Pordenona (33 let, PSI). Vsi trije nastopajo to pot prvič v okviru deželnega sveta.
Ko bodo opravljene predvidene formalnosti, bo novoizvoljeni predsednik deželnega sveta prebral običajni programski govor, še na isti seji bodo verjetno sestavili volilni odbor in odbor za pravilnik. Devetčlanski odbor za volitve ima nalogo, da preveri osebni položaj posameznih svetovalcev in ugotovi morebitne zadržke, o-semčlanski odbor za pravilnik, ki ga vodi predsednik deželnega sveta, pa ima nalogo, da vnese morebitne popravke v pravilnik, po katerem posluje deželna skupščina.
S PRIVOLJENJEM PRISTOJNIH ORGANOV
V večini kopališč ob obali je kopanje letos dovoljeno
Stanje je bolj zaskrbljujoče ob barkovljanski obali ter pred Miljami, kjer povzročajo onesnaženje razne industrijske nasedline
Turistična sezona je že v polnem teku. Veliko ljudi si je že zagotovilo delovni dopust in skuša užiti te svoje proste dni kot pač ve in zna in kot mu to dovoljuje finančna zmogljivost. Marsikdo se mora zadovoljiti le z izleti po Krasu ali pa z domačimi plažami, ki so v teh dneh že kar pošteno
ženja morja je bila višja kakor je za kopanje predvideno po zdravstvenem pravilniku. Sicer pa za površno ugotavljanje stopnje onesnaženje ni ravno potreben izid znanstvene analize vzorcev. Vsakdo se lahko na lastne oči prepriča, kakšna je voda v nekaterih predelih naše obale, čeprav
natrpane. Obenem prihaja v na- j kaže, da se je v zadnjem letu sta-
že kraje iz dneva v dan vedno več tujih turistov, predvsem Nemcev. Ob vsem tem se nujno poraja vprašanje, kaj so ukrenile naše oblasti za dobro počutje turistov v teh krajih. Posebno poglavje pri vsem tem pa so naše plaže, ki se po naravni lepoti sicer lahko kosajo z raznimi slavnejšimi plažami, so pa žal v zadnjih letih dosegle takšno stopnjo onesnaženja, ki postavlja težko hipoteko na njihov nadaljnji razvoj.
Z običajno točnostjo se je ta problem na novo odprl ob samem začetku letošnje kopališke sezone. Ob tem je marsikdo pripomnil, da se pristojne oblasti spomnijo na vprašanje onesnaženja morja in plaž, ko je poletna turistična sezona že v polnem teku. Dejstvo je vsekakor, da je stanje ob naši obali vedno bolj zaskrbljujoče. Tudi letos so občinski zdravstveni uradi izdali prepoved za kopanje na nekaterih plažah pred Miljami in v Barkovljah. Stopnja onesna-
irniiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiin
SPECIALIZACIJE TRŽAŠKEGA VELESEJMA
Včeraj začetek 8. mednarodnega posvetovanja o lesni trgovini
Svet potrebuje čedalje več lesa • Ogromne razpoložljivosti v Sovjetski zvezi in v čezmorskih deželah - Cene naraščajo - Danes razprava o italijanskih naložbah v tropskih pragozdih
nje vendarle nekoliko izboljšalo v primerjavi z lansko sezono. V nekaterih čistejših predelih so se namreč spet pojavili morski ježki, ki so najprepričljivejši kazalec čistosti vode.
Po drugi strani pa so tudi analize vzorcev morske vode, ki jih je opravil pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso, pokazale, da se je stopnja onesnaženja morja marsikje znižala. Zato so prejšnji teden tudi spet odprli nekatera kopališča, med njimi «Ausonio», «Lante.mo», vojaško kopališče pri Miramaru ter kopališče «Sticco». Trenutno je v tem predelu stanje problematično samo ob barkovljanski obali, vendar bi se morali v kratkem pozitivno izreči tudi o teh kopališčih.
V primerjavi z lanskim letom je nekoliko boljši tudi položaj ob mdljski obali, kjer je trenutno ko-kanje prepovedano le še v mladinskem kopališču v bližini ladjedelnice, za vsa ostala kopališča pa so pristojne oblasti že izdale dovoljenje. Najboljše pa je stanje ob sesljanski obali, kjer je voda še vedno dokaj čista in ne povzroča zaenkrat posebnih skrbi.
Na tržaškem velesejmu se je včeraj dopoldne začelo dvodnevno posvetovanje o mednarodni trgovini z lesom, ki doživlja letos svojo osmo ponovitev. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili številni predstavniki italijanskega poslovnega življenja in delegati iz drugih evropsKih držav ter iz afriških, azijskih in južnoameriških dežel. Po krajšem pozdravnem nagovoru predsednika velesejemske uprave dr. Šlocovicha, ki je ob priliki jubilejne prireditve izročil spominsko kolajno predsedniku italijanske zveze lesnih trgovcev Pro-tu in glavnemu inšpektorju na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Zambelliju, je strokovnjak dr. Spataro načel osrednjo temo zasedanja, ki se je to pot odvijalo okoli vprašanja nabave lesa za potrebe sodobne industrije. Govornik je naglasil, da so cene lesa v zadnjem času povsod poskočile, za kar navajajo strokovni viri naslednje vzroke: splošno pomanjkanje surovine v razvitih državah, razmeroma visoke razpoložljivosti denarja v deželah potrošnicah.

AVSTRIJSKI TURIZEM NA SEJMU
Med našo deželo in Avstrijo prometne zveze ne ustrezajo
V sosedno republiko odhaja čedalje več Italijanov • Za ponovno vzpostavitev železniške zveze «Miramar»
Poleg vprašanj o mednarodni lesni trgovini, o katerih poročamo na drugem mestu, je bil včeraj na sejmu ponovno v ospredju avstrijski turizem. Ravnatelj odseka za severno Italijo Avstrijske turistične zveze M. Oberegger je na posebni tiskovni konferenci prikazal zadnji razvoj turistične izmenjave med Italijo in Avstrijo. Govornik je naglasil, da se ta izmenjava veča iz leta v leto v poprečnem razmerju 10 od sto. Pri tem se tudi medsebojna bilanca polagoma izboljšuje, in sicer v smislu, da se število Italijanov, ki prihajajo v Avstrijo, veča v hitrejšem razmerju kakor število Avstrijcev, ki letujejo v Italiji. V prejšnjih letih so bili namreč avstrijski turisti v Italiji neprimerno bolj številni kakor italijanski turisti v Avstriji. Da bi še bolj okrepila dotok italijanskih gostov, je Avstrijska turistična zveza letos prvič nastopila s posebnim stan-dom na tržaškem velesejmu. V Trstu je namreč nekaj večjih turističnih agencij, ki uteg.nejo pospešiti obiskovanje avstrijskih dežel.
Na tem področju je tudi že v pripravi nekaj novih pobud. Tako bo letos deset čarterskih poletov iz Benetk na Dunaj, sama dežela Furlanija Julijska krajina pa si prizadeva, da bi izboljšala cestne, železniške in letalske zveze z najvažnejšimi avstrijskimi središči. Avstrijci bi radi videli, da bi se vzpostavila med Ronkami in Dunajem redna letalska zveza, za kar pa ni žal zaenkrat pravega interesa niti pri italijanskih, niti pri avstrijskih letalskih družbah.
Govornik je nadalje razčlenil program najvažnejših prireditev, ki si bodo sledile v letošnji poletni in zimski sezoni v avstrijskih deželah. Predstavniki tržaških turističnih in potovalnih agencij so
izrazili vrsto pomislekov tako glede višine cen v avstrijskih šilingih po razvrednotenju italijanske valute, kakor tudi glede prometnih zvez med sosednima republikama, ki so v marsikaterem pogledu pomanjkljive. Avstrijci so nadalje u-vedli poseben davek za promet tujih avtobusov po avstrijskih cestah, tako da prizadeva novi davek posameznega potnika na relaciji Trst - Dunaj v višini približno 1.500 lir. Tržaški turistični delavci so izrazili pričakovanje, da bodo zlasti avstrijske železnice izboljšale zveze z našim mestom, pri tem pa je prišla do izraza pobuda, naj bi se s slovenskimi železnicami dogovorili o ponovni vzpostavitvi nekdanje direktne zveze, ki je bila znana kot kompozicija
predvidevanja o bodočen razvoju potrošnje in sečnje in živahen razvoj gradbeništva.
V prihodnje se bo potrošnja lesa v svetu kljub novim tehničnim iznajdbam (plastične mase) prav gotovo močno povečala, in to zlasti v trenutku, ko bosta Indija in Kitajska prešli v fazo višjega življenjskega standarda. Toda tudi proizvodnja lesa se bo povečala, vendar ne v deželah tradicionalnih izvoznicah, ampak predvsem v Sovjetski zvezi (kjer je na razpolago skoraj 90 milijard kub. metrov lesa), v nekaterih afriških deželah, v Južni Ameriki in na nekaterih drugih oddaljenih področjih (Kanada, Nova Gvineja, itd.).
Za Italijo bo kmalu nastopilo obdobje, ko bo treba resno razmišljati o tem, kje nabavljati iglavce v Evropi in kje listavce v čezmorskih deželah. Hkrati s tem bo treba rešiti tudi vprašanje, kako dovažati čedalje večje količine lesa na domače tržišče. V tem trenutku nima Italija nobenega pravega načrta in prav to vprašanje se postavlja poslovnemu svetu s čedalje večjo nujo.
Sledila je razprava, v kateri je prišla do izraza zlasti skrb poslovnih ljudi zaradi stalnega dviganja cen pri lesni surovini. Popoldne je nastopil predstavnik mednarodne organizacije za prehrano, in kmetijstvo dr. T. Erfurth, ki je razčlenil nekatera vprašanja v zvezi z nabavljanjem eksotičnih vrst lesa za potrebe evropskega tržišča. Govornik je omenil, da je tropska Azija najvažnejši dobavitelj ekso-tov v svetovnem merilu, medtem ko je najvažnejša dobaviteljica eksotičnega lesa za industrijske države v Evropi Afrika.
Strokovno zasedanje o lesu se bo nadaljevalo in zaključilo danes, ko bo na vrsti posvetovanje o italijanskih naložbah v tropskih deželah. Dela bo vodil predsednik italijanskega zveze Federlegno P. Moruzzi, prisotni pa bodo tudi predstavniki številnih evropskih držav, afriških dežel pridruženih Evropski gospodarski skupnosti, Gane, Brazilije, Kolumbije in Indonezije.
Papež Pavel VI. sprejel Slovence
Včeraj je v Rimu papež Pavel VI. sprejel skupino slovenskih romarjev, katerim je posvetil krajši pozdrav.
«Miramar». Glede medsebojnih le- cHočemo posvetiti poseben po-
talskih zvez je bila z obeh strani poudarjena nujnost, naj bi odpravili vojaške služnosti, ki danes onemogočajo letalski promet čez Kanalsko dolino in Trbiž.
zdrav številni skupini slovenskih romarjev,* je dejal Pavel VI. «Sprejemamo jih z ganjenostjo in veseljem. Predvsem pozdravljamo vaše dušne pastirje, ki so vas
vodili k nam. Z njimi objemamo tudi duhovnike in strežnike, ki so vas pospremili in vse vas, drage Slb-vence, predrage sinove, vsem vam topel pozdrav. Naj naš posebni apostolski blagoslov pospremi vse vas, škofe, višje duhovnike, duhovnike, toda predvsem vas učence in vas. slovenski narod.*
Srečanje je bilo med romanjem, ki so ga priredili v . Trstu, Gorici in Beneški Sloveniji ob priliki odprtja doma «Slovenicum». V rio-mu, ki ga je odprl pisatelj Alojz Rebula, se bodo slovenski duhovniki in laiki, ki živijo v Rimu, teološke izpopolnjevali.
Konzulta za vzhodni Kras ima novega predsednika
Po formalni umestitvi, ki je bila prejšnji teden, se je na sedežu občinske izpostave na Opčinah sinoči spet sestala rajonska konzulta za vzhodni Kras, ki obsega vse vasi od Opčin do Bazovice. Glavna točka dnevnega reda je bila izvolitev novega predsednika, zato je sejo odprl in na začetku vodil najsta rejši svetovalec konzulte. Že ob sa mem začetku pa je prišlo do nespo razuma in polemik glede prve toč ke dnevnega reda, zaradi česar so nekateri svetovalci predlagali naj hi se sejo preneslo in da bi se medtem razčistila stališča glede do govorov o določitvi predsednikov konzult na ravni političnih strank. Socialistična skupina je ob tem predlagala naj hi za predsednika izvolili Slovenca, komunistični svetovalci pa so s svoje strani poudarili, da so se vedno potegovali za slovenskega predsednika konzulte, da pa se vsekakor hočejo držati dogovorov, ki so bili sprejeti na ravni političnih strank. Kljub vsemu je konzulta nato izvolila predsednika, in sicer Zanmarchija (KD), ki je prejel enajst glasov. Komunistični svetovalci so se glasovanja vzdržali.
Po kratkem nagovoru novega predsednika so sejo zaključili. V dnevnem redu je bila sicer predvidena razprava o občinskem proračunu za letošnje leto, o katerem bi
liiiiuHiiiiiiJimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuHiiiiiHiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiuiiiiHiuiiiiiiiimiiiiuiiiiii
PROCES ZA NAPAD NA SEN. VIDALIJA
*■ }
Graziano Maccori obsojen na 8 mesecev zaporne kazni
Vidali in dr. VVeissova nista v obtožencu spoznala napadalca
morale vse konzulte izreči svoje mnenje pred glavno razpravo v občinskem svetu, vendar so svetovalci prejeli vse zadevno gradivo šele sinoči in se zato o tem tako pomembnem vprašanju še niso mogli izreči. Zanimivo je vsekakor ob tem dejstvo, da bi se morale konzulte izreči o letošnjem proračunu do konca tega meseca, in so, kot rečeno, šele sinoči prejele gradivo, kar dokazuje določeno neresnost s strani občinske uprave, ki je sicer zagotovila, da bo dana konzultam najširša posvetovalna pristojnost
Ljubljanski radio o Mariji Mijotovi
Nocojšnji literarni večer, ki je na sporedu ob 22. uri po našem času je ljubljanski radio posvetil naši narečni pesnici Mariji Mijotovi in njeni zbirki «Souze jn smeh».
NAGRADE NA VELESEJMU
1. Corrado Quagliarella, Ul. S. Lo-renzo in Selva 148 — prt z osmimi prtički (Elma S.p.A.); 2. Maria Be-nes, Ul. Angelo Emo 29 — likalnik (Radio Ancona); 3. Alda Postal, Ul. Bartoli 25 — zaboj likerjev (Rene Briand); 4. Maria Pia Stacul, Ul. Bonomea 243 — dva zaboja likerjev (De Macori).
Graziana Maccorija, ki je priznal, da je 14. marca 1971 na tržaški železniški postaji napadel in ranil senatorja Vidalija, so sinoči obsodili na 8 mesecev zaporne kazni in 40 tisoč lir denarne globe, ker je sodišče sprejelo utemeljitev javnega tožilca, za katerega je bil Maccori resnični napadalec. Obtožnica je bila spremenjena le v toliko, da niso Maccoriju prisodili obtežiinih okoliščin, medtem ko so ga spoznali za ne povsem uravnovešenega.
Sodni zbor, ki mu je predsedoval dr. Ligabue (stranska sodnika Salerno in Giancotti) se je iz dvorane umaknil le za nekaj minut, kar dokazuje, da so si bili sodniki popolnoma soglasni.
Proces zaradi napada na Vidalija se je pričel zjutraj, a je bil odložen na popoldne, ker se Maccori ni predstavil v sodno dvorano. Pozneje so ugotovili, da je bil v psihiatrični bolnišnici.
Pred sodniki so se nato zvrstile priče, med katerimi tudi protagonista napada — senator Vidali in
4	■ w	n
Delovno predsedstvo ob odprtju VIII. mednarodnega zasedanju o lesu. številne strokovnjake in goste je pozdravil
predsednik velesejemske ustanove dr. P. Slocovich
dr. Laura Weiss. Oba sta nastopila le kot priči, ker se nista prijavila kot prizadeti stranki. To pa zato, ker nista v Maccoriju spoznala pravega napadalca. V prijavi, ki jo je Vidali vložil, se omenja le «oeznanec».
Vidali in Weissova sta opisala potek že znanega dogodka, ko je senator v nedeljo zjutraj čakal na brzovlak za Rim. Tedaj se mu je približal krepak neznanec, ga opsoval in ga udaril v obraz. Pri tem mu je poškodoval oko (o zdravniških izvidih je pričal sodni izvedenec okulist dr. Coslovich), nato pa zbežal.
Za njima so pričali nekateri železniški delavci, policijski funkcionarji in funkcionar rimske kvesture, kateremu so iz osrednjega sedeža MSI telefonirali, da se jim je javil Maccori, ki je trdil, da je on napadalec na senatorja Vidalija.
Pričali so tudi Maccorijevi sorodniki, ki so trdili, da je moški «čuden tip* in Giordano Cermeli, ki je Maccorija poznal in se z njim večkrat prepiral iz političnih razlogov.
Končno sta spregovorila javni tožilec dr. Coassin, ki je zahteval, naj Maccorija obsodijo na osem mesecev zapora. Za njim je branilec obtoženca, Mario Sardos Albertini skušal politično uokviriti do-’ godek (trdil je, da je pri tem bila politična špekulacija), nato pa zatrjeval, da se je Maccori le... branil pred udarci dr. Weissove. Spričo šibkosti tržaške zdravnice j je tu posegel javni tožilec in trdi-: tev zavrnil.
S tem procesom se je torej zaključil kazenski postopek o zago-j netnem napadu. Po mnenju sodnikov je Maccori kriv, po mnenju napadenega senatorja pa le «slam-nata figura*, ki služi za kritje krivcev. Dvomi ostajajo odprti, a vse kakor nerazčiščeni.
Še vedno neznan moški, ki se je zažgal
Neznanca, ki si je predvčerajšnjim izbral za samomor srhljiv način sa-mosežiga, še vedno r.i nihče prepoznal. Na sebi ni imel nobenih osebnih dokumentov, bolničarji so mu zaman pregledali žepe napol zoglenele obleke, agenti znanstvenega oddelka pa mu niso mogli vzeti prstnih odtisov, ker mu je ogenj uničil kožo.
Včeraj se je javilo v mrtvašnici več ljudi, katerih znanci ali sorodniki so izginili v zadnjih časih, toda nihče ni prepoznal trupla. Dve osebi sta sicer menili, da sta v zoglenelem truplu spoznala svojca, ki ga ni na spregled že dalj časa. Toda njun sorodnik je imel na tilniku veliko brazdo, ki mu je ostala od rane, ki jo je utrpel pred leti. Neznanec pa te brazde nima ir,1 tako je povsem izključena možnost, da bi lahko bil njun sorodnik.
Možno je tudi, da je neznanec prišel v Trst z onstran meje in da ga zato v našem mestu nihče ne pozna. Vsekakor so preiskovalci posredovali opis neznanca v upanju, da jim bo to pomagalo pri identificiranju trupla. Visok je bil 1.70 m, imel je rjave lase, visoko čelo in rahlo plešo, oči pa je imel sivomodre.
Eksplozija plina v stanovanju v Križu
Prejšnji večer se je v Križu pripetila nesreča, ki sicer ni terjala človeških žrtev, povzročila pa je veliko gmotno škodo. Do nesreče je prišlo 'približno ob 22.30 v stanovanju Brune in Albina Tretjaka v Križu 119, ko je eksplodiral plin, ki je uhajal iz 15-k.ilogramske jeklenke.
Dopoldne so Tretjakovim prinesli novo jeklenko, ki so jo’ povezali s kuhalnikom. Kaže pa, da je gumijasta cev ouščala in tako se je kuhinja nasičila s plinom. Ko je zvečer Albin Tretjak legel v posteljo, se je žena podala v kuhinjo, da bi mu skahala kavo. V trenutku, ko je prižgala žve-plenko pa se je plin vnel in eksplodiral.
Od strahovite toplote, ki se je razvila pri eksploziji se je celo stopil telefon, ki je bil na steni nasproti kuhalnika, zračni sunek pa je uničil vse pohištvo. Tretjakova, ki je bila v središču eksplozije, pa se je samo močno prestrašila, ni pa u-trpela nobene škode. Na kraj so prihiteli gasilci z openske postaje pod vodstvom podčastnika Bidussija in a-genti letečega oddelka pod vodstvom marešala Zottija, ki so ugotovili, da jeklenka ne pušča in da je plin ušel samo iz cevi.
Prosveta
Prosvetno društvo «Ivan Grbec« iz Skednja priredi jutri, 22. t.m. ob 20. uri ob zaključku šolskega leta nastop gojencev društvene glasbene šole. Starši in vsi prijatelji mladine Iskreno vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 21. junija TELOVO
Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.58 — Dolžina dneva 15.43 — Luna vzide ob 22.54 irj zatone ob 9.41. Jutri, PETEK, 22. junija AHAC
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25 stopinj, najnižja 19,7, ob 19. uri 24,2 stopinje, zračni pritisk 1011,3 mb. rahlo pada, veter 11 km na uro severni, vlaga 58-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne, 20. junija 1973 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO:	91-letna Natalia
Guarnieri vd. Giraldi, 72-letni Alfredo Pozzo Balbi, 88-letni Alberto Fabiefti, 78-letna Albina Calligaris vd. Soranzio, 40-letni Massimiliano Petrazzi, 38-letna Silvia Dragan por. Testa, 72-letni Carlo Rade, 97-letna Maria Pegan vd. Živec, 681etni Carlo Azzolin in 80-letna Eleanora Pauluzzi por. Pauluzzi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonndno 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; Al Gemeili, Ul. Zorutti 19/c.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Ali’Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Ci-polla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Luc ci. Ul. Ginnastica 44, Miramarsld drevored 117 (Barkovlje).
OD 26. SEPTEMBRA 00 3. OKTOBRA T.L.
V Leningrad in Moskvo
s Primorskim dnevnikom
Glede na to, da se letošnjega tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika na Malto in v Tunis zaradi omejenega števila prostorov na ladji mnogi niso mogli udeležiti in ob upoštevanju želje, da bi prav zaradi tega letos priredili še kak izlet, smo se s poslovalnico agencije Yugotours v Ljubljani dogovorili za organizacijo izleta v Lenigrad in Moskvo za naročnike in čifatelje Primorskega dnevnika. Prednost pri vpisu bodo imeli tisti, ki se izleta na Malto in Tunis niso mogli udeležiti.
Izlet bo od 26. septembra do 3. oktobra z odhodom in povratkom na letališče Brnik. Odhod z Brnika ob 15.40 (po jugoslovanskem času) in povratek na Brnik ob 14.45 (po jugoslovanskem času).
Prvi štirje dnevi izleta, vključno z vožnjo, so namenjeni za ogled Leningrada, naslednji štirje, vključno s povratno vožnjo, pa za ogled Moskve. Podroben program bomo še sporočili.
Cena izletu je 134.000 lir, V tej vsoti je vračunan tudi prevoz z avtobusom iz Trsta naravnost na ljubljansko letališče in nazaj in bivanje v hotelih A kategorije. Potniki-italijanski državljani, morajo imeti veljaven potni list, vstopni vizum za Sovjetsko zvezo bo oskrbela ljubljanska poslovalnica Yugotoursa. Potrebne so tri fotografije. Ob vpisu vplača izletnik 70.000 liri ostalo ob ureditvi potnih formalnosti.
Prijave do zasedbe vseh razpoložljivih prostorov v letalu sprejemamo v upravi Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/ll.r soba št. 23 do sobote 30. t.m.
Važno: eden izmed prijavljenih potnikov bo izžreban M brezplačno potovanje!
Kulturni krožek DEVIN - ŠTIVAN
vabi na zaključno prireditev letošnje sezone, ki bo v soboto, 23. t.m. v Devinu.
Na sporedu predavanje prof. Sama Pahorja o temi
Jezikovne pravice Slovencev v zamejstvu
Večer bo dopolnil nastop domačega pevskega zbora «Fantje izpod Grmade* pod vodstvom Iva Kralja.	Vstop prost!
Šolske vesti
Didaktično ravnateljstvo za osnovne šole pri Sv. Jakobu javlja, da so razstave na pripadajočih osnovnih šolah tako razporejene:
Osnovna šola pri Sv. Jakobu v nedeljo, 24.	t.m. od	9.	do	12. in	od
17. do 19.	ure.
Osnovna šola v Ul. Donadoni v soboto, 23. t.m. od 17. do 20. ure in v nedeljo, 24. t.m. od 9. do 12. ure. Osnovna šola pri Sv. Ani v petek, 22. t.m. od 9. do 12. ure in v soboto, 23. t.m. od 9. do 12. ure.
Didaktično ravnateljstvo Dolina javlja, da bodo razstave ročnih del irj risb na spodaj navedenih šolah kakor sledi:	21.	junija	Dolina,	Boršt	in
Boljunec od 9. do 12. in od 16. do 19. ure; Korošci do 9. do 14. ure.
24. junija	Mačkolje	in	Ricmanje	od
9. do 12. in od 16. do 19. ure; Pesek od -9. do 13. ure.
24. in 25. junija Žavlje od 9. do 12. ure.
Državno didaktično ravnateljstvo v Dolini obvešča, da bo vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva, in sicer v Dolini, v Mačkoljah, pri Domju. v Ricmanjih, v Borštu, Boljuncu. na Pesku, v Žavljah in pri Korošcih vsak delovni dan v dopoldanskih urah do 30. junija.
Po tem dnevu bo vpisovanje samo na ravnateljstvu v Dolini.
Opensko didaktično ravnateljstvo obvešča, da bo na vseh šolah vpisovanje v prvi razred do 30. junija od
9.	do 12. ure.
Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolab ravnateljstva in sicer pri Sv. Jakobu, D. Kette v Ul. sv. Frančiška, v Ul. Donadoni, pri Sv. Ani in v Skednju do 30. junija t.l.
Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivann obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolah ravnateljstva in sicer Oton Župančič pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, Milčinski na Katinari, v Rojanu in v Barkovljah do 30. junija t.l.
Državno didaktično ravnateljstvo v Nabrežini obvešča, da bo vpisovanje I. razred v vseh osnovnih šolah ravnateljstva do 30. junija v dopoldanskih urah. V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1976. Učenci ostalih razredov bodo vpisani uradno.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren« v Trstu. Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od
10.	do 12. ure.
Gledališča
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu sklicuje v nedeljo, 24. junija ob 9. uri dopoldne HI. redni občni zbor. Prisotnost članov obvezna-Vabljeni gledališki amaterji in vsl’ ki jim je gledališče pri srcu.
Kino
Nazionale 15.00 «11 cacciatore solita-rio*. Po romanu Jacka Londona. Barvni film, primeren za vsakogar-Excelsior 15.00 «0 ti spogli o ti de-nuncio*. Barvni film. Peter SellerSi Sinead Cusack.
Grattacielo 15.30 «Quelli della banda Beretta*, barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 15.00 «11 terrore corre sul “ lo». Barbara Stamviek,
Eden 16.00 «11 prode Anselmo ed 1 suo scudiero*. Barvni film. Alig®e ro Noschese in Enrieo Montesano-Ritz 16.00 «E’ tutto in biglietti 1 piccolo taglio*. Barvni film. PreP° vedano mladini pod 14. letom. Aurora 15.30 «Torino nero*. Barv® film.
Capitol 16.00 «Catlow». Barvni weste film.
Cristallo 16.00 «Getaway». Barvni fu®’ Prepovedano mladini pod 14- let0 Steve McQuin.
Filodrammatico 15.00 «Cosi meravigk sa Greta*. Barvni film. PreP°v dan mladini pod 18. letom. .. Moderno 15.00 «Cabaret». Barvri f* —Lisa Minelli.	,
Vittorio Veneto 15.00 «Ettore 1°	»
sto*. Barvni film. Rossana Sc® fino in Vittorio De Sica.	,
Abbazia 15.00 «Blindman». Tony thony, Ringo Starr, Magda KonoP ' Astra 16.00 «Causa di divorzio*. ni film. Enrieo Montesano. Sen Berger, Catherine Spaak.	,
Ideale 15.00 «11 diavolo bianco*. . we Reeves, Giorgia Moll. Bar film.	_	,
Impero 15.30 «Notte sulla citta*-Delon.
BIRME 1973
Presenetljivi velika izbira UR 1D ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO " Posebni popusti.
Urama in zlatarna
laurenv
Trst Trieste, Largo Santorio 4
Slovenski otrok spada v slovensko šolo!
Mali oglasi
PODI IZ LESA IN MOQUETTE najboljše kakovosti. Opravljamo vsa dela v zvezi s postavljanjem, struženjem in lakiranjem. Ponudbe in predračuni takoj in brezplačno. Telefonirati 75-19-43.
ZAKONCA že s hišnim pomočnikom iščeta TAKOJ za Gardsko jezero žensko s priporočilom, tudi manj veščo, za vsa hišna dela. Odlični pogoji, možnosti periodične selitve v Rim. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro Garda.
Razstave
V	galeriji Tommaseo kolektivna stava Devetta • Mascherini ■ Ro®® ‘ no Sormani Spacal. Razstava odprta do 28 t.m.
V	galeriji -lodeme umetnosti razstavlja slikar Bruno Populi® ki
v gosteh v Trstu do 29. t.m. ^
V	razstavišču Galleria degb a!\fe. na Trgu Silvio Benco 3 bo do n lje razstavljal Pino Caldarulo. .
V	petek ob 18. uri bo v galeriji odprl razstavo svojih de žaški slikar Nino Gergolet, ki razstavljal do 30. t.m.
Prispevki
grob drag®j£
da Švare 3000 lir za PD «Ivan kar», 3000 lir za
Namesto cvetja na __	^
Zorku Miklavcu daruje družina *
..... za PD «lvan
Glasbeno matico
3000 lir za SPDT.
V počastitev spomina Zorka " 1 rC ca darujeta družina Melite	^
5000 lir in Vera Godina 2000 kr Dijaško matico. V isti namen ^ Sonja Colja z možem 2000	j0ii
spomenik padlim v NOB iz SK s Kolonkovca in od Sv. Ane. ^
Namesto cvetja na grob^ vač darujeta Egidij in Ljuba ,jC0, z Opčin 5000 lir za Glasbeno m*^
V isti namen darujeta Vera in ^c0, I Sedmak 3000 lir za Dijaško
ZAHVALA
Globoko ganjena zaradi tolikega sočustvovanja ob smrti dra-
gega moža
ZORKA MIKLAVCA
se vsem iskreno zahvaljujem.
Posebna zahvala č. g. Jakominu in škedenjskim cerkveni111 pevkam.
Trst, 21. junija 1973
ŽENA
V OKVIRU PREPREČEVANJA UMRLJIVOSTI PRI OTROCIH
Koristna pobuda vodstva INAM: uvedba preventivnih pregledov
Posebne zdravstvene knjižice za nosečnice, v katere bodo vpisali vse klinične podatke, ki bodo služili za preventivno zdravljenje
V okviru raznih pobud, ki jih je sprejelo vsedržavno vodstvo INAM v zvezi s prizadevanji za omejevanje umrljivosti pri otrocih, zavzema posebno važnost načrtno u-gotavljanje vzrokov, ki vplivajo na zgodnjo umrljivost pri novorojenčkih. Vodstvo zavoda je v ta namen sklenilo uvesti posebne preventivne preglede za vse nosečnice z namenom, da bi vnaprej ugotovili morebitne patološke pogoje, ki lahko predstavljajo nevarnost tako za nosečnico kot za otroka.
Ta ukrep so začeli v teh dneh izvajati tudi na tržaškem sedežu INAM, kjer so uvedli «zdravstvene knjižice*, na katere bo zdravstveno osebje zavoda vpisovalo najpomembnejše informacije o poteku nosečnosti z namenom, da bi na podlagi vseh anamneških in kliničnih podatkov pravočasno izsledili morebitne patološke faktorje.
«Zdravstvene knjižice* bodo pred porodom izročili nosečnici, tako da bodo zdravniki in babice, ki bodo nosečnici stregli med porodom, i-meli vse možne klinične podatke tako o poteku nosečnosti kot o trenutnem zdravstvenem stanju pacientke. Po porodu bo zdravnik na isto knjižico vpisal še vse podatke o poteku poroda. Tako izpolnjene knjižice bo porodnica spet izročila v svojih sekcijah INAM, kjer bodo služile zdravstvenemu osebju za načrtovanje bodočega preventivnega zdravljenja pacientke.
Seveda se bodo morale tudi nosečnice držati vseh navodil, predvsem pa bodo morale stalno in pravočasno na vse zdravniške preglede. V ta namen je vodstvo zavoda tudi izreklo poziv vsem sedanjim in bodočim nosečnicam v njihovo ter v korist novorojenčkov. Vsekakor se vse zainteresirane^ lahko zglasijo za morebitna točnejša navodila v pristojnih krajevnih sekcijah INAM
Bcrzanti sprejel avstrijsko odposlanstvo
Na sedežu deželnega odbora sta Se predsednik Berzanti in odbornik Stopper včeraj sestala z^ odposlanstvom iz avstrijske Koroške, ki ga je vodil podpredsednik koroške dežele F. Wegart in ki ga je spremljal avstrijski generalni konzul v Trstu dir. Blecjhner.
Na sestanku so vzeli v pretres vrsto vprašanj s področja tuirizma in prometnih zvez med našo deželo in Avstrijo. Razprava je zajela tudi gospodarsko sodelovanje, zlasti v zvezi s poslovanjem tržaške luke.
meznih pristanišč in o možnostih za medsebojno sodelovanje na tehničnem področju. Na sestanku so se predstavniki pristaniških uprav dogovorili o tem, da poverijo tehničnemu odboru, naj podrobneje prouči tehnične zmogljivosti luk in naj sestavi pregled o srednje in dolgoročnih razvojnih načrtov ter o načrtih za razvoj prometnih zvez med posameznimi pristanišči in zaledjem. O teh vprašanjih bodo predstavniki pristanišč ob severnem Jadranu podrobneje razpravljali na novem skupnem sestanku, ki bo oktobra letos
Beneške smeti na obalah Istre
Vsa obala od Novega grada do Kopra je v teh dneh izredno onesnažena. Na morski gladini plavajo smeti vseh vrst in včasih «priplujejo» z valovi cele vreče polne umazanije.
Ravno te vreče pa so objasnile od kod se nabira na obali taka nenavadna količina odpadkov. V Lovrečiči je župnik zbral kar šest večjih vreč smeti, na katerih je napisano
v jasno vidnih črkah naslov «poši-Ijatelja*: občinski službi za mestno čistočo iz Benetk in iz Mire pri Benetkah. Kaže torej, da tamkajšnje oblasti ravnajo zelo neodgovorno s svojimi odpadki, saj jih enostavno odmetavajo v morje, morski tokovi in veter pa spravijo smeti vse do istrskega primorja.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V TOREK ZVEČER
Števerjonski svetovalci odobriti načrt šole za celodnevni pouk
Zanjo je dežela določila prispevek 200 milijonov lir - Načrt je izdelal arhitekt Trojan
VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Cicerone, 8/b, pritličje med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvo-lastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 21. julija.
Tajništvo K7
program in tako omogočili ponovno izvolitev deželnega svetovalca dr. Draga Štoke.
Še posebej naj zabeležimo volilni uspeh v občini Sovodnje in v sami goriški občini. Poudariti je treba tudi odločilen prispevek mladih, ki so tako navdušeno sodelovali pri delu.
Slovenska skupnost je na teh volitvah spet podčrtala akcijsko enotnost med Gorico in Trstom, obenem pa upa, da bo lahko v bodoče to sodelovanje zajelo tudi videmsko pokrajino.
OD VČERAJ ZJUTRAJ, PO ODLOKU ŽUPANA
Tudi v miljskem središču otok za pešce brez prometa
Vozilom so zaprli zgodovinski del mesta in pomol Colombo - Dovoljena je le vožnja v smeri Lazareta
V OKVIRU ISDEE
Novi stiki med lukami ob severnem Jadranu
prouče-
Na sedežu Instituta za vanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi (ISDEE) v Trstu so se ponovno sestali predstavniki italijanskih in jugoslovanskih luk ob severnem Jadranu. Na sestanku so razpravljali o infrastrukturah posa-
.........m,m,.........................................■■■■■■■■».
Z včerajšnjim dnem so v Miljah uvedli otok za pešce, ki obsega zgodovinsko središče in pomol Colombo. Odlok županstva, na podlagi katerega so uvedli otok za pešce, bo ostal v veljavi šest mesecev, da bi ugotovili, če je res u-činkovit za rešitev prometnih problemov, ki so v zadnjih letih nastali v središču mesteca; obenem pa da bi lahko nemoteno začeli arhitektonsko ureditev mestnega središča samega.
V Miljah je včeraj bilo sicer nekaj težav pri prometu, večinoma pa se je odvijalo v redu in brez težav. Predvsem je treba upoštevati, da je kljub otoku za pešce še vedno dovoljen promet po Nabrežju De Amlcis za vozila, ki so namenjena proti Lazaretu. Na istem nabrežju pa ni dovoljeno parkiranje, tako da se v tej smeri promet v bistvu lahko odvija hitreje kot poprej. Županstvo je v svojem odloku, ki ga je odobril občinski svet prejšnjega 2. februarja, tudi dovolilo vožnjo po otoku za pešce vozilom, ki morajo razkladati ali nakladati blago, ki morajo parkirati v garažah, javnim prevoznim sredstvom in v izrednih okolnostih, kot so posegi za prevoz ranjencev in bolnikov, ob porokah, pogrebih in
_________ _______ manifestacijah. V vseh" primerih bo potrebno dovoljenje poveljstva javnih redarjev, seveda z izjemo primerov iz-
VESII I ONSTRAN MEJE
Kreditna banka Koper La delavce - vlagatelje
Večja možnost delavca, da pride do kreditov
Po svetu delavci in uradniki že I Če pa gre kdo na daljše P°tova-d&vno ne prejemajo svojih plač j nje, pa ne ve, kje bo lahko de-več v gotovini, temveč jim delo- nar dvignil,
v gotovini, temveč _ dajalci nakazujejo na njihove žiro račune ali hranilne knjižice.
. Tudi podjetja v Sloveniji prehajajo na tak' način izplačevanja biesečnih osebnih dohodkov. Nekar :era podjetja zneske do 1.000 din Se izplačujejo v gotovini, višje v celoti, manjše pa s presežkom y.jagajo na hranilne knjižice svoja? delavcev.
. Eaj imajo občani - delavci od tega?
Predvsem imajo delavci - vlaganji večjo možnost priti do potniških kreditov, do kreditov za Sradnjo, nakup ali adaptacijo staranj in stanovanjskih hiš, do kreditov za pospeševanje zasebnih
gospodarskih dejavnosti.
Delavci ne nosijo s seboj večjih . °t denarja ne morejo ga torej zgubiti, nihče jim ga ne more rjasti, pa tudi izdatke bolje premislijo.
Vsi delavci - vlagatelji so zavaro-•ato Proti nezgodam, nesreča pa itak UT^ar ne počiva, tem manj v do-1 motorizacije.
Banke obrestujejo hranilne vloge f° 7.5 odst. letno, od dneva da-Je. ko dvigne podjetje pri banki aenar za izplačilo osebnih dohod-°v> pa do dneva dviga posamezna zneska.
Seveda ne izplačuje vlog samo anka. Kreditna banka Koper, tk-“Pozitura v Sežani, je uvedla po-eS Poslovnih ur ob sredah še po-/tj hranilno službo ob ponedeljka in petkih od 14. do 17. ure ta-,° da lahko delavci trikrat te-6nsko svoje vloge dvigajo ali de-ar vlagajo. Ker pa niso vsi bli-Ž. banke, lahko denar vlagajo ali u a^ajo tudi pri vsaki pošti v Slo-toji, ^ vsej1 enotah službe druž etlega knjigovodstva in pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji.
se pravočasno doma z njim, kakor je to delal
založi doslej.
Navedena ekspozitura je uvedla ta način popoldanskega poslovanja s 1. 6. 1973 in velja tako za domačine kakor tudi za tujce, ki žele svoj prihranek ali višek naložiti v banko in ga lahko dvigajo, kakor je zgoraj navedčno. Pri tem je važna visoka obrestna mera.
L. C.
redne nujnosti.
Če pogledamo malo pobliže, vidimo da so zaprli prometu naslednje ulice: Korzo Puccini, Calle F. Bombizza, Ul. Dante, Calle Squero Vecchio, Calle Bacchiocco, Trg Lar-go Amulia, pomol Colombo, Ul. Carducci in Nabrežje De Amicis. V prihodnjem pol letu se bo izkazalo, ali je ta omejitev prometa ugodna za Milje in bo torej trajala tudi v nadaljnje, ali pa, če se bo izkazala za neučinkovito, jo bodo odpravili.
«Slana voda» na radiu Trst
Nocoj ob 20.35 bo tržaški slovenski radio oddajal Lojzeta Cijaka veseloigro v treh slikah «Slana voda*. Delo bodo izvedli člani Stalnega slovenskega gledališča v Trstu.
Delo bodo ponovili v nedeljo ob 15.45.
Ranjena delavca v železniškem predoru
Včeraj okrog poldneva se je v gradbišču podzemeljske krožne železnice pripetila nesreča, pri ka-tori sta bila ranjena dva delavca. V bližini vhoda s strani novega pristanišča se je s stropa odkrušil kos skale, ki je padel na delavca, ki na srečo nista utrpela hudih poškodb.
V gradbišču podjetja Palmiri sta se 46-letni rudar Pasquale Saifo iz S. Lucie in 20-letni zidar Gaetano De Miehele iz L’Aquile namenila proti koncu predora, ki še ni dokončan. Ko sta bila še pod obokom, ki so ga že delno prekrili z betonom, se je nenadoma odkrušila večja skala, ki je padla na Salfa, medtem ko se je mlajši De Miehele utegnil delno umakniti kamenju, ki je padlo s stropa.
Skala je zadela Salfa v levo nogo in mu jo je zlomila v kolenu ter mu je poškodovala kite. Tudi De Micheleja je kamenje zadelo v noge, toda ni mu zlomilo nobene kosti.
Delovni tovariši so ranjenca odnesli do izhoda predora, kjer ju jg že čakal rešilni avto Rdečega križa, katerega so poklicali z uprave podjetja. V bolnišnici so oba sprejeli v ortopedskem oddelku, kjer se bosta morala zdraviti dva meseca oziroma en mesec.
iis:«!
LINES
I
Vpisovanje v slovenske otroške vrtce
Goriško županstvo javlja, da so že pričeli vpisovanje v občinske o-troške vrtce. Vpisovanje bo trajalo do 28. t.m vsak dan od 9. do 12. ure. Slovenske starše opozarjamo, da so v mestu trije otroški vrtci in sicer v Ulici Randaccio, v Ulici Croce in v Ul. Torriani. Ker iz nekaterih mestnih predelov vozijo v te tri otroške vrtce otroke s šolskimi avtobusi, vabimo slovenske starše, da vpišejo svoje otroke v naše vrtce.
STATISTIČNI PODATKI 0 DELOVNI SILI
Občinski svet v števerjanu je na seji v torek zvečer odobril načrt nove osnovne šole za celodnevni pouk, ki ga je izdelal arhitekt Fran-cesco Trojan. Zanjo je dežela nakazala 200 milijonov lir, in sicer 140 milijonov lir v obliki plačila obresti in 60 milijonov lir v kapitalu.
Sodijo, da bodo za zidarska dela potrošili 117 milijonov, za zemeljska 33, 20 za opremo, 10 milijonov pa za odkup 4.800 kv. metrov zemlje v kraju Draga.
Projektant je svetovalcem razložil svoj načrt, potem pa se je o njem razvila živahna razprava. Arhitekt Trojan je uvodoma povedal, da je pri izdelavi načrta upošteval deželne predpise in ministrsko o-krožnico, ki določa normative za šole s celodnevnim poukom. Objekt ima dva trakta, ki ju povezuje hodnik. Na eni strani, in sicer proti jugu, so učilnice, na nasprotni strani pa večji prostor, ki bo služil za igranje, telovadbo in za jedilnico.
Tisti trakt zgradbe, kjer bodo učilnice, bo imel pritličje in prvo nadstropje. Spodaj bodo učilnice 3., 4. in 5. razreda; vsaka bo imela večji prostor za skupinski pouk, v tistem delu bo tudi stanovanje hišnika. V prvem nadstropju bosta 1. in 2. razred, knjižnica, zdravniški ambulatorij.
Na nasprotni strani hodnika bosta dva večja prostora, ki bosta skupno merila 35 x 14 metrov ter bosta služila igranju, telovadbi in obedovanju. Poleg bo kuhinja in shramba, na zunanji strani pa dve garaži za šolski avtobus. Zunanji prostor bo parkovno urejen v zelenico, en del pa prevlečen z asfaltno oblogo in namenjen športnemu igrišču.
Okoli načrta se je razvila živahna razprava, med katero so svetovalci povedali svoja mnenja. Svetovalec Slavko Štekar je predlagal, naj v poslopju zagotovijo shrambo za jedila, predvsem pa naj zviša-njo strop spodnjih razredov. Do teh predlogov je prišel zaradi slabih izkušenj, ki so jih imeli z gradnjo poprejšnjih šolskih zgradb. Hadrijan Koršič pa je bil mnenja, da med telovadnico, če lahko nekoliko opredelimo večji prostor, in jedilnico ni priporočljivo nameščati fleksibilne stene, ker bi jo otroci z žogo kmalu pokvarili. Vse pripombe so upoštevali in jih bodo uresničili med samo gradnjo.
Sedaj, ko je načrt odobren, ga bo občinska uprava poslala na deželo, da bi obhodil vse urade, ki so posejani na dolgi birokratski poti. Načrt bodo na deželi vložili prihodnje dni
Za šolo so že predvideli prostor tudi v zazidalnem načrtu, o katerem — kot smo slišali —• štever-janska občinska uprava še ni prejela deželnega odgovora.
Izjava SDZ o deželnih volitvah
Uspeh liste Slovenske skupnosti na Goriškem je ponovno potrdil upravičenost samostojnega političnega nastopanja. Slovenski volivci so s tem dokazali svojo živo zavest in politično zrelost. S tem, da so zaupali svoj glas listi Slovenske skupnosti, so odločno potrdili naš
liiiimiminiiiiiiiiiiuiiiiiHniimiuiiiiiiiiMiuKiuiiiiiiiuimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinniniiiiitiiiii
V SOŠKI DOLINI IN NA KRASU
Ob vpisu morajo starši prinesti s seboj rojstni list ter potrdilo o cepljenju Prednost ob vpisu bodo imeli otroci rojeni v letu 1968, Starši iz Šentmavra bodo svoje otroke vpisali v vrtec v Ulici Torriani.
Vpisovanje v slovenske osnovne šole
Državno didaktično ravnateljstvo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom obvešča, da se je že začelo vpisovanje v 1. razred na vseh osnovnih šolah. Vpisovanje bo trajalo do konca meseca.
V poštev pridejo otroci rojeni v letu 1967. Učenci ostalih razredov bodo avtomatično vpisani v višje razrede.
»Zavedajte se svoje dolžnosti, da slovenski otrok sodi v slovensko šolo.
Samo v slovenski šoli se bo vaš otrok naučil materinega jezika in jezika večinskega naroda.
Vaš otrok vam bo nekoč hvaležen, da je obiskoval slovensko šolo!»
VELIKO PROTESTNIH STAVK V TEH DNEH
Živahna sindikalna aktivnost za obnovo delovnih pogodb
Zahteve delavcev v gradbeništvu in v lesni stroki Jutri bo stavka lesnih delavcev in trgovin . V tekstilnih tovarnah so bile delavske skupščine
Na sindikalnem področju je še vedno živo, ker se delavci nekaterih kategorij še vedno borijo za novo delovno pogodbo in za druge sindikalne zahteve.
V Gradišču se je pred dnevi sestalo vodstvo delavcev lesne stroke in gradbenih delavcev. Odbor je zlasti poudaril zahteve gradbe-
nih pravic in mezdnih poviškov. Vsedržavno vodstvo lesnih delavcev je sklenilo oklicati več pokrajinskih stavk, da bi delodajalce prisililo k nadaljevanju pogajanj tudi o preostalih odprtih vprašanjih. Zato je pokrajinsko sindikalno vodstvo v skladu s temi navodili okli-
calo stavko lesnih delavcev za pe-nih delavcev, ki jih je v naši po- i tek, junija. Stavka bo trajala krajini okoli 2.600, da bi zahteve
uskladili z ostalimi sindikalnimi organizacijami in v okviru dežele. Dodatni sporazum za gradbene delavce je velikega pomena zaradi prvovrstne vloge tega sektorja pri dvigu našega gospodarstva. Kategorija zahteva zamrznitev cen, politiko temeljnih sprememb družbenega, gospodarskega in proizvodnega značaja, nadzorstvo nad poglavitnimi gradbenimi materiali, izvajanje izrednega načrta gradnje javnih in cenenih stanovanj na podlagi zakona 865, izvajanje urbanistične reforme, popolno zaposlitev in novo politiko glede Juga.
Na dosedanjih pogajanjih za sklenitev vsedržavne delovne pogodbe delavcev lesne stroke so delodajalci pristali na celo vrsto zahtev, vendar je še vedno odprto vprašanje proizvodne nagrade, delovnega časa, bolezni, kvalifikacij, sindikal-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiTiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniimiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiuuuuiiiiuiiiiiiii
V uradnih seznamih 2000 brezposelnih delovne sile v tovarnah pa primanjkuje
Veliko mladih izobražencev brez dela - V tržiski ladjedelnici, v podgorski predilnici in drugod iščejo delovno silo
O brezposelnosti in o zaposlovanju na Goriškem je bilo že veliko napisanega, posebno v zadnjem času, odkar beležimo na eni strani statistične podatke o številu brezposelnih, na drugi pa kronično pomanjkanje delovne sile.
Podatki o brezposelnosti, ki jih posreduje pokrajinski urad za delo, dokazujejo, da je bilo konec prejšnjega leta na Goriškem 2.068 brezposelnih. To številko lahko beležimo z malenkostno razliko v nekaterih velikih tovarnah in prav tako v obrtnih delavnicah ter v trgovinah.
Zakaj tako? Na zadnjih kongresih sindikalnih zvez so skušali u-gotoviti vzroke teh navideznih nesoglasij. Konec leta 1971 je bilo v sezname brezposelnih vpisanih 2.121 ljudi, ob koncu lanskega leta pa se je to število znižalo na 2.068. V zadnjih dveh letih je število brezposelnih nihalo, največ jih je bilo oktobra 1971 in sicer 2.373, najmanj pa julija 1972 in sicer 1.838. V vsej deželi je bilo
ob koncu lanskega leta 16.674 brez- dobili, sporazumno z jugosiovan-
Matere in očetje!
Vaš otrok se mora učiti in vzgajati v materinem jeziku
Asfaltirali bodo več cest ki peljejo na mejne prehode
Gre za ceste do Učeje, Breginja, Livka in Brestavice Urejevanje poti na Kobariškem in Tolminskem
v.v.v.v.v. v. v. v. v. v. v.v.v.v.v.v
moška in ženska oblačila
UL. CARDUCCI, 4 - TEL. 31-188 ■ TRST
, zanjo . zanj. za vse
pri LIMF a!_
Zaradi naraščajočega avtomobilskega prometa prek severnega sektorja italijansko - jugoslovanske meje in tudi zaradi želje, da se omogoči še večji razmah obmejnemu turizmu v alpskem predgorju, so se na jugoslovanskem mejnem pasu odločili za asfaltiranje nekaterih makadamskih cest, ki vodijo na mejne prehode prve in druge kategorije. Tako bodo asfaltirali okoli 7 km dolgo pot iz Žage do Učeje, kjer je prehod prve kategorije, ki je zelo pomemben zlasti za Tar-čent in njegovo okolico. Pred leti so na tem mejnem prehodu s skupnimi vlaganji italijanskega in jugoslovanskega denarja zgradili nov most čez Učejo. Iz breginjskega kota vodi prek mejnega prehoda druge kategorije pot v Neme, Ah-ten in Fojdo. Tudi to cesto bodo prevlekli s protiprašno oblogo. Na takšen način bodo okrepili^ maloobmejni promet na tem koščku zemlje pod Ivancem. Livek je dosegljiv iz Beneške Slovenije preko Ceple-šišča in Polave. Na italijanski strani je cesta asfaltirana, sedaj pa so se odločili tudi na jugoslovanski strani. Gre za približno 5 km vijugaste poti, ki je tudi turistično zanimiva, saj se je poslužujejo poleti in tudi pozimi. Končno gre še za kraško cesto na mejni prehod Brestovica, ki je na naši strani zanimiv zlasti za področje Tržiča in njegove okolice.
Kakor je razvidno, je pri teh delih najbolj zavzeta tolminska občinska uprava. Toda njena skrb pa je posvečena tudi cestam, ki povezujejo vasi v Soški dolini z glavno potjo. Pri tem gre za skupno delo novogoriškega cestnega podjetja s tolminskim komunalnim podjetjem in pomočjo vaščanov. Asfaltirali bodo cesto od vasi Kala do Koritnice v dolžini 600 m. Te dni pripravljajo cesto skozi Čezsoški Log. Vaščani Drežnice na Kobariškem namera-
vajo urediti 5 km ceste. Avgusta bodo asfaltirali cesto od vasi Su-žit na Kobariškem in Žabce na Tolminskem ter nekaj cest v samem Tolminu. Letos bodo asfaltirali skupno 15 km cest ter bodo dela veljala poldrug milijon novih dinarjev. V triletnem programu tolminskega komunalnega podjetja je asfaltiranje 45 km poti.
Kmetje razjarjeni zaradi divjačine
V občini Špeter ob Soči so kmetje zelo razjarjeni zaradi velikega števila divjačine, posebno fazanov, ki škoduje poljskim rastlinam, posebno koruzi in povrtnini. Kmetje so včeraj obiskali, v spremstvu tajnika Alleanze Bruna Marizze, župana v Špetru in mu orisali položaj. Ta je obljubil, da bo o stvari obvestil ustrezne pokrajinske oblasti.
poselnih in to največ v videmski pokrajini, ki ji sledita Pordenon in Trst, na zadnjem pa je Gorica. Število brezposelnih na Goriškem je eden in pol odstotka od celotnega prebivalstva.
Med ženskami je brezposelnost največja med dekleti med 15 in 25 letom. Dekleta v teh letih tvorijo skoro 40 odstotkov celotne brezposelnosti na ženskem področju. Strokovnjaki menijo, da je to odvisno tako od priliva ženske delovne sile v industrijo, kot števila mladih deklet, ki so dokončala razne višje srednje šole ter iščejo prvo zaposlitev.
Pri moških pa je skoro polovica brezposelnih starejša od 40 let. V glavnem gre tu za nekvalificirano delovno silo, ki se s težavo uveljavlja na današnjih delovnih mestih in ki najde običajno težaško zaposlitev v gradbeništvu ali v kmetijstvu. Ker je sedaj gradbena dejavnost v zastoju, je popolnoma razumljivo, da je število teh brezposelnih veliko.
Iz statističnih podatkov izhaja tudi, da je brezposelnost na Goriškem v glavnem začasnega značaja. 67 orstotkov brezposelnih dobi novo zaposlitev v razdobju šestih mesecev, 9 sdstotkov v razdobju med šestimi meseci in enim letom in 24 odstotkov ljudi pa je v seznamih brezposelnih več kot leto dni. Gre torej v večini primerov za ljudi, ki najdejo po izgubi dela kmalu novo zaposlitev. Iz podatkov je tudi razvidno, da so ljudje, ki so brezposelni več kot leto dni, v tem položaju v glavnem iz bolezenskih vzrokov.
Hujše pa je vprašanje brezposelnosti med mladimi, t.j. med fanti in dekleti med 15. in 25. letom. V zadnjih letih je mnogo mladih šlo v višje srednje šole in ljudje z diplomo v žepu se seveda ne zadovolijo z navadnim delom delavca ali trgovskega pomočnika. Mnogi se izselijo v večja industrijska središča, drugi pa ostajajo doma in skušajo najti svoji diplomi in svojim sposobnostim ustrezno delo. Če jim to ne uspe, si fantje poiščejo tudi težje delo, dekleta pa raje osta nejo, vsaj začasno, doma. To je vprašanje, ki ga bo treba rešiti z ustanovitvijo novih delovnih mest, da ne bomo izgubili dragocene delovne sile, ki si je v šolah pridobila lepo znanje.
Nove tovarne sicer nastajajo, vendarle obstaja vprašanje, če bo v njih prostora za vse naše diplomirance. Na razpolago ni sicer veliko delovnih mest za specializirane delavce in za težaške poklice. Kmalu bo pričela delovati tovarna Adani pri Sovodnjah. Ker niso tu našli delovne sile so baje
skimi oblastmi, 80 delavcev iz sosednega jugoslovanskega področja. V tekstilni tovarni v Sovodnjah dela že več časa nekaj delavcev z italijanskega Juga, ki spijo kar v tovarni. Predilnica v Podgori išče žensko delavno silo. Ladjedelnica v Tržiču išče nekaj sto specializiranih delavcev, v glavnem elektrovarilcev. Prav tako iščejo novo delovno silo tovarne, ki nastajajo v tržiški industrijski coni. Avtoprevozniki v Gorici se hudujejo ker ne morajo dobiti šoferjev, dovoljenj za jugoslovanske šoferje pa je težko dobiti.
Delovno silo bo treba torej uvažati. Prav bi bilo, da bi o tem pomislili naši emigranti, zlasti tisti iz Beneške Slovenije, ki živijo v inozemstvu. Dela pri nas bo dovolj, morda bi bilo pravilneje, da bi prišli na delovna mesta na Goriškem ljudje iz Beneške Slovenije, kot pa ljudje iz drugih pokrajin naše države.
ves dan.
Jutri, v petek, bodo stavkali ves dan tudi uslužbenci v trgovinah. V glavnem bodo prizadete večje trgovine, kjer je veliko uslužbenih ljudi.
V	torek so stavkali ves dan delavci v papirnicah. Tudi oni se bore za novo delovno pogodbo. Sindikati so za prihodnje dni napovedali nadaljevanje stavkovnega gibanja.
V	tekstilnih tovarnah na Goriškem pa so bile v teh dneh skupščine delavcev, na katerih so ti skupno s sindikalnimi voditelji razpravljali o nedavno podpisani novi triletni delovni pogodbi, na podlagi katere bodo imeli tekstilni delavci poviške v plačah in številne druge izboljšave.
Jutri zvečer v Gorici folk pevka Giovanna Marini
V dvorani zavoda «Lenassh o Kapucinski ulici bo jutri zvečer ob 21. uri recitalni večer ene najbolj znanih italijanskih jolk pevk Gio-vanne Marini. Večer prirejajo krožki «Piccolo cineforurm, «A. Sfi-ligoi» iz Krmina ter VTeatro pro-posta iz Trsta».
Marinijeva bo pela vrsto italijanskih ljudskih pesmi ter dve baladi, ki jih je sama uglasbila, in sicer «La ballata delVeroe» in «La nave».
Olimpijski dan na stadionu na Rojcah
CONI v Gorici priredi v soboto, 23. junija ob 19. uri na šolskem stadionu na Rojcah svečanost ob priliki olimpijskega dne. Ob tej priliki bodo tudi počastili zaključek letošnjih mladinskih iger. Izročili bodo nagrade CONI za leto 1972. diplome športnim voditeljem in nagradili finaliste pokrajinske faze mladinskih iger.
• Na sedežu prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu so shranjeni dobri naočniki za vid. Lastnik, ki je naočnike izgubil je naprošen, da jih dvigne.
6 Carinski urad v Gradežu se je preselil iz Ulice Caprin 2 v nove prostore v Ulici delio Squero 5. Pro. store je dala na razpolago občina v Gradežu. Carinskega urada v Gradežu se poslužujejo tako domači trgovci kot številni turisti.
PROSVETNO DRUŠTVO «SOVODNJE»
priredi v dneh 20.. 21., 23., 24. in 25. junija
TRADICIONALNI POLETNI PRAZNIK
Drevi ob 20. uri: nastop judoistov TD «Partizan» iz Nove Gorice; Sobota, 23. junija ob 21. uri: tekmovanje v briškoli in večer mladine;
Nedelja, 24. junija ob 20. uri: nastop folklorne skupine iz Sovodenj in revija kotalkarjev ŠD «Polet» z Opčin;
Ponedeljek, 25. junija ob 21. uri: tradicionalna tekma v valčku.
Vse dni PLES, igrala bosta ansambel «Galeb» iz Nove Gorice m Fantje iz Sovodenj.
Vse dni bo
RAZSTAVA SLOVENSKE KNJIGE V bifeju bodo na voljo odlični čevapčiči, kranjske in domače klobase, odlično domače vino.
Praznik Unita 28. junija v Podgori
Pokrajinski praznik l’Unita bo v Podgori od 28. junija do 2. julija, in sicer z možnostjo podaljšanja za en teden. Prireditelji praznika sporočajo to vest zato, da ne bi v tem času prirejali drugih praznikov tega lista. Tudi letos bodo v Podgori razstavili fotografije in najboljšo ali skupino najboljših tudi nagradili. Obsegati morajo urbanistične, kulturne ali družbene probleme.
Avtomobilska vrata
so ga udarila v ramo
Prejšnji dan se je v goriško bolnišnico zatekel 40-letni uradnik iz Gorice Giuseppe Tomadin iz Ul. Oberdan 6, ki si je poškodoval desno ramo v prometni nesreči v Grojni.
Tomadin se je peljal v avtomobilu, ki ga je vozil 55-letni Bruno Jaron iz Ul. San Gabriele 67, iz središča mesta proti Števerjanu. Pri križišču, kjer cesta pelje proti O-slavju, so se desna vrata avtomobila med vožnjo odprla in spet zaprla ter udarila v Tomadinovo ramo.
Prijatelj ga je takoj po nesreči prepeljal v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili močan udarec v ramo, zaradi česar se bo zdravil 15 dni.
PD «JEZERO» DOBERDOB Priredi 28., 29., 30. junija in 1. julija običajni
PRAZNIK OB JEZERU
Vsak večer ples z zabavnim or kestrom «1 Salvador*. 28. in 30. junija tekmovanje v briškoli z lepimi nagradami. Deloval bo dobro založeni bife s hladnimi pi jačami, domačim vinom in spe cialitetami na žaru.
Vsi vljudno vabljeni!
Iz gorišk.-ga matičnega urada
ROJSTVA: Giorgio Piacentini, Eii-sa Giovanelli, Edoardo Merlonghi, Lo-renzo Olivo. Nataša Corciati, Daniele Croci. Francesca Zanet.
SMRTI: upokojenec 77-letni Eugenio Costar.tini, upokojenec 62-letni Onorio Brumat, invalidka 61-letna Dema Paolefti, upokojenec 67-letni Valentino Stacco.
Kino
grande ditta-P. Gottard.
Huda nesreča motociklista
Sinoči okrog 19. ure je v Ul. Terza Armata na križišču z Ul. Garzarolli prišlo do hude prometne nesreče. 27-letni Adriano Pre-viato, bivajoč v Ul. Mameli 6, ki se je vozil na svojem motorju, je zadel v kolesarja. Previato je padel na tla in se resno poškodoval po glavi in po raznih delih telesa. V bolnišnico so ga sprejeli s pridržano prognozo.
V Fari, na glavni cesti, je prišlo včeraj popoldne do prometne nesreče, pri kateri se je poškodovala 64-letna Dinora Medeot iz Fare. Vozila se je s kolesom in ko je šla mimo stoječega avtomobila je šofer odprl vrata s katerimi je žensko zbil na tla. Medeo-tovo so pripeljali v goriško bolnišnico, kjer bo ozdravela v 30 dneh.
Gorico
VERDI 15.30-22.00 «11 tore*. C. Chaplin in ___________
CoRSo 15.30—22.00 «Due ragazze che si amar.o*. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 15.00—22.00 «Cinque matti al servizio di leva*. M. Game in J. Dufilou. Barvni film.
CENTRALE 15.00—21.30 «11 prode An-selmo ed il suo scudiero*. E. Mon-tesano in A. Noschese. Barvni film.
VITTORIA 15.15—22.00 «Messe nere per le vergini svedesi*. P. Heines in N. Hailet. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO 14.00—22.00 «La mano ne-ra*. Barvni film.
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Conterbury proibito*. Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «per tetto un cieio di stelle*. Barvni film.
/Vowj Carica
SOČA «Obračun na Karibih*. francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Poletni ubijalec*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Hudičeva brigada*, ameriški barvni film ob 20.00.
RENČE Prosto.
PRVAČINA «Igralec in prostitutka*, ameriški barvni film ob 20.00.
KANAL Prosto.
POTUJOČI KINO Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan tn ponovi ie dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4. teL 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale. Trg republike tel. 72-341.
0 PROGRAMSKEM GOVORU LIBIJSKEGA VODITELJA
Napad na «tretjo teorijo» ali libijsko razvojno pot
Na Gedafija sta se, po Zahodu, spravila dva sovjetska časopisa
sili, ZDA, poleg enako ostrih in — v primeru, ko je govor o pro-Izraelski politiki Washingtona — se ostrejših besednih obsodbah, pred kratkim sprejel tudi nekatere zelo konkretne in daljnosežne ukrepe. Na proslavi tretje obletnice ukinitve velikega ameriškega oporišča Vilus v Libiji, je onjavil tudi nacionalizacijo ene od štirih ameriških družb, ki izkoriščajo libijsko nafto, vtem ko bo, po mnenju opazovalcev, e-naka usoda doletela tudi ostale tri, če ne bodo sprejele njegovih pogojev. Glede na vrednost nafte, ki jo ZDA izkoriščajo v Li-
biji, bo to — po mnenju izvedencev — eden od največjih u-darcev, kar so jih ameriški posli v svetu utrpeli zadnja leta.
Medtem je Gedafi izrekel vrsto ostrih kritik tudi na račun nekaterih drugih držav in njihovih voditeljev: na račun Velike Britanije zaradi njene intervencije v Severni Irski, na račun Filipinov zaradi genocida nad muslimani, na račun iranskega šaha, cesarja Haile Selasija in kralja Feisala.
Eno od vprašanj, ki ga opazo-
(Nadaljevanje na 6. strani)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitntniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHtnt
ČE NAMERAVATE POTOVATI V SOVJETSKO ZVEZO
I Jugotoursom v Moskvo in Leningrad
Libijski predsednik Gedafi, ki je bil pogosta tarča napadov in kritik s strani zahodnega tiska, je bil pred nedavnim ponovno o-stro kritiziran tudi v dveh sovjetskih časopisih in sieer v časopisu . <<Literaturnaja gazeta» in «No-voje vremja». Obtožujeta ga, da se je «postavil na stališče anti-sovjetizma in antikomunizma* in da «tretjemu svetu skuša vsiliti svojo tretjo teorijo*.
Po nekem čudnem naključju je londonski «Times» istega dne, ko je moskovska «Literaturnaja ga-zeta» objavila svojo kritiko, v obliki plačanega oglasa objavil na celi strani govor, ki ga je imel predsednik Gedafi že 14. maja in za katerega menijo, da predstavlja njegov najpopolnejši prikaz «tretje teorije*.
V čem je bistvo te teorije?
«Nihče ne more zanikati, da je Svet v strahotnem kaosu*, začenja libijski predsednik svoj prikaz, nakar nadaljuje s trditvijo, da so vzrok tega «brezbožnost, materializem in odpoved duhovnim vrednotam* v sodobnem svetu, nakar ponuja kot odgovor na takšno stanje svojo «tretjo mednarodno teorijo*.
Svoje zaključke Gedafi opira na analize družbenih m ekonomskih sistemov v svetu. «V kapitalizmu kapitalisti obvladujejo državo, usmerjajo njeno politiko, tlačijo siromake, bogastvo je e-dini kriterij vrednosti: spričo vsega tega so kapitalistične družbe, zlasti one na Zahodu, zašle v slepo ulico, pravi Gedafi, da bi takoj zatem nadaljeval, kako da tudi «komunizem, ki je prišel kot odgovor na kapitalizem*, ni rešil tekžoč, ker je v njem «dr-žava postala edini lastnik kapitala, delavci pa so se spremenili v hlapce oblasti*. Zato, nadaljuje libijski lider, «je naše mnenje, da je 'tretja mednarodna teorija’, osnovana na humanističnem socializmu, edini pravilni odgovor na neuspehe obeh omenjenih sistemov.*
Teorija je imenovana «tretja», pojasnjuje Gedafi, da bi pokazala novo pot deželam, ki žele o-stati «izven nevarne konfrontacije med varšavskim in atlantskim paktom*.
Zatrjujoč, da «tretja teorija* vidi pot reševanja ekonomskih problemov v socializmu, in pojasnjujoč, kaj on razume pod tem pojmom, Gedafi ponovno prehaja na vprašanja, ki so bila predmet sovjetskih kritik. Socializem ni komunizem, pravi, pristavljajoč, da «predstavlja povezovanje socializma in komunizma veiiko mednarodno zablodo, na koncu pa vendarle pravi, da «nima nobenih pripomb, če nekdo v svoji deželi sprejme komunizem*. Celo «ndti mi v Libiji, če bi v kateri si bodi situaciji naleteli na potrebo vzpostavitve komunizma, da bi rešili neki ekonomski problem, bi ne oklevali in bi to storili*, je dejal.
V nekaterih drugih aspektih pa Gedafijeva «tretja pot*, kot jo sam prikazuje v svojem programskem govoru, izredno močno poudarja pomen religije in obenem znova deli kritike na vse strani sveta. V glavnem največ govori o islamu kot izvoru številnih vrednot, obenem pa pravi naslednje:
«Ni važno, ali je nekdo kristjan ali Jud tisto, kar je važno, je to, da ljudje širom po svetu častijo in verujejo v boga, ne pa v človeška bitja, kot sta Lenin ali Stalin, kakor to delajo v Rusiji, ali krave, kot je običaj v Indiji, ali v stroje in denar, kot to delajo v mnogih deželah Zahoda in Vzhoda*.
Gedafi je mnenja, da je človek brez vere v marsičem nepopolna osebnost: kdor se boji samo države, bo vedno našel razpoke v njenih zakonih, zato je samo strah pred bogom dokončen. cisto je z obnašanjem narodov. Tisti, ki ne spoštujejo boga, si ne pomišljajo požvižgati se na svoje obljube in celo na formalne dogovore in sporazume*.
«Imamo primer*, je dejal, «neke komunistične dežele, ki je sklenila pogodbo o izgradnji 10.000 stanovanjskih hiš v Libiji. Za nadomestilo smo ji mi imeli dobavljati nafto. Kmalu pa je ta a-teistična dežela prekršila sporazum, neglede na to, da smo mi izpolnjevali svoje obveznosti.*
Vse to verjetno sodi med izjave, ki sta nanje reagirala oba omenjena svojetska časopisa, ko sta očitala Gedafiju, da je stopil na stran antikomunizma.
Toda, če so bile v skorajšnjih izjavah libijskega predsednika, naperjenih proti SZ, v glavnem izstreljene le besedne puščice, pa je Gedafi proti drugi veliki
tmiiiiuiimimmimiiiiiiiimimmiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiimiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiimiiiiimmiiiiiiitimiiiimiiiiiiiiiimiimmiiiiii
Dobro opravljen posel vam bo zagotovil odličen uspeh. Pozabite na svoje skrbi in poveselite se.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V gospodarskem pogledu vam v grlo že teče voda. V odnosih z neznanci bodite bolj odločni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) U-trdili boste svoje poslovne vezi. Če ste že porušili za sabo vse mostove se ne ozirajte več nazaj.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V poslovnih zadevah boste imeli nekaj smole. Nepredvideno potovanje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) S pravočasnim ukrepom vam bo uspelo rešiti marsikaj. Pomagajte osebi, ki vas bo prosila za pomoč.
Spoprijela
sta se
v začetku poti
NEW YORK, 20. - Film «Je-remy» je na festivalu v Cannesu naletel na zelo laskav sprejem. Res je, da ni prejel najvišjih priznanj, toda njegov režiser Artur Barron je dobil nagrado za svoj prvi uspeh, kar vsekakor ni malo. Toda zadeva se začenja sedaj zapletati. Znani ameriški skladatelj Joseph Brooks se je oglasil k besedi in trdi, da je Barron sodeloval pri sestavi scenarija le za kakih 20 odst., vtem ko da je ostalo njegovo delo. Vrhu tega da je tudi pri snemanju filma Barron bolj malo zraven, kvečjemu en teden, vtem ko da je ostalih šest tednov režijo vodil on, Brooks.
Zadeva je sedaj pred sodiščem in ni še znano, kako se bo razpletla. še najbolj zanimivo pri tem pa je dejstvo, da sta si skočila v lase dva režiserja, ki se komaj lotevata tega tako tveganega poklica.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
A. Lukežič v občinski galeriji prikazuje lepote našega Krasa
Le še danes dopoldne je možen ogled razstave
V splošnem razvoju in napredku tržaškega slikarstva zadnje dobe so obilno sodelovali tudi slovenski slikarji, katerih razstave so se takorekoč vrstile druga za drugo. Edina izjema med njimi je bil Avrelij Lukežič, ki se je šele po trinajstih letih ponovno predstavil v občinski galeriji, pa čeprav je to eden naših odličnih slikarjev, ki izhaja iz ozke skupine slovenskih likovnih ustvar jalcev iz tako imenovane medvojne generacije.
Ni pa s tem rečeno, da je vseh treh trinajst let Avrelij Lukežič miroval. Razstavljal je nekaj
drugod, vendar pa poredkoma, kajti njegova dejavnost na območju notranje arhitekture in opreme ga je zadrževala na velikih gospodarskih razstavah po vsej Evropi in tudi preko njenih meja, kajti Lukežič se še ni ustavil v Moskvi, pač pa je stopil vse do Tokia. Zato je njegova sedanja razstava, po tolikšnem premoru, za poznavalce zamejskega slikarstva in za ljubitelje te umetnosti, zlasti še za tiste, ki so Lukežičevi dejavnosti v prvih povojnih letin sledili, resnično velik umetniški doživljaj, posebno če so tudi prav v istem razstavišču
Mimo frontnih linij proti Petrovemu dvorcu in Puškinu
7.
Mimo frontnih linij
Po zmagi v «poltavski bitki* proti Švedom je Peter Veliki odšel v Francijo. Ogledal si je tudi Versailles. Bil je očaran in skienil je, da si bo Versailles zg-adil doma na obali baltiškega morja.
Pot do tega bisera arhitekture in človeške fantazije nas je vodila preko Obvodnega kanala skozi industrijsko četrt, preko Trga vstaje z impozantnim slavolokom, ki so ga med vojno razstavili na kose in spravili na varno, da so ga lahko po osvoboditvi spet postavili na njegovo prvotno mesto, preko Trga stavk in mimo ogromnega kompleksa Kirovih (v ca-skih časih Puti-lovih) zavodov težke industrije, kamor je pogosto zahajal tudi Lenin. Iz teh zavodov, ki so bili neposredno za obrambnimi o-kopi Leningrada, so delavci dan za dnem pošiljali na fronto nove tanke in topove in delo je v najtežjih pogojih teklo dan in noč ob 125 gramih ovsenega kruha na osebo. Celotni bivši ki-rovski rajon se danes imenuje Aftovo in do sem vodi tudi leningrajska podzemska železnica, ki je najgloblja na svetu, saj teče pod Nevo v globini tudi 50 in več metrov.
Kmalu za Kirovškimi zavodi je Viktor naročil šoferju naj za hip zaustavi. Bili smo točno na prvi obrambni četrii Leningrada, ki jo označuje spomenik v mladem parku. Od tu naprej do naslednje, zadnje obrambne črte, je bilo 900 dni mrtvo področje, za zadnjo črto so bili nacistični okupatorji. Hitlerjevski tank na kamnitem podstavku je danes nema priča tistih strašnih dni, o katerih ni več nobenega sledu razen spomina preživelih. Človekova vztrajnost, volja po življenju, delavnost in predvsem
patriotizem leningrajskih ljudi so v teh malo manj kot 30 letih nekdanje bojišče, prepreže-no z jarki in razrito ter porušeno od bomb, spremenili v cvetoči vrt. Meter za metrom so trgali in še trgajo iz objema baltiških voda peščeno zemljo in jo s posebnim postopkom in z dovažanjem rodovitne zemlje spreminjajo v zelenice, na katerih se sedaj v zelenju sadnega in okrasnega drevja skrivajo lične lesene «dače» in počitniški domovi za delovne ljudi. Te^en je lahko valovit na levi in desni strani ceste, na severu se sivo odseva baltiško morje Finskega zaliva, na njegovih obalah pa so neskončne peščene plaže, poletni raj Leningrajčanov.
«Mon p'aisir»
Na desni se nam na komaj zaznavnem gričku odpre pogled na veliko enonadstropno palačo, ki bi po prvotnih načrtih Petra Velikega morala biti njegov poletni dvorec. Pozneje se je premislil in si zanj izbral lepši kraj le nekaj kilometrov naprej. Danes je v tej pacali pomorska šola. Lepo bi bilo, če bi se lahko vsaj za trenutek ustavili, toda Viktor je želel, da bi v Petrov dvorec prišli vsaj minuto pred 11. uro, ko se istočasno odpre vseh 141 slovitih fo.ntan, brizgne iz ' njih voda v "visokih curkih in se razprši v morju mavrično blesketajočih se kapljic. Žal se mu ta želja ni izpolnila. Zakasnil; smo za trenutek ali dva, toda pogled na gozd vodnih curkov ni bil zato prav nič manj očarljiv. Vsakdo, ki je bil v Versaillesu bo priznal, da so fontane Petoovega dvorca lepše in da so italijanski mojstri 18. stoletja, ki so jih gradili, morda celo prekosili Petrove predstave in ambicije. Vse kar je danes Petrov dvorec, velika palača — muzej, stopnišče v nižje ležeči
m ^ ^
3
■ a|
Pogled na Petrov dvorec s kanalom
park z neštetimi kipi-fontanami in mali dvorec, Petrov «:Mon plaisir*, je nacistična soidateska uničila, rezbila, požgala, pokradla,.kar. ni Leningrajčanom uspelo ' pravočasno spraviti na varno. Slike v povsem obnovljenem «Mon plaisiru* so veren dokument barbarstva hitlerjevskih kulturonoscev, kot je po drugi strani današnji Petrov dvorec dokument resnične kulture in spoštovanja zgodovine. , Sprehajali smo se po parku, se ustavljali pri posameznih fontanah in skupinah fontan s pozlačenimi kipa, se nasmejali ob «šaljivih fontanah*, kjer ob ničhudega slutečem ogledovanju cvetočega grma nenadoma brizgnejo vate iz vsakega cveta ali lista cur-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiin im mi iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiii mi n iiiifiiiiiiiiiiiiiiiimi n n nuni im 111111111111111 im iiiiuziiiiiiiiiiiiiii m m
OB OBČNEM ZBORU JAMARSKE ZVEZE SLOVENIJE
Ob Divjem jezeru (zgoraj), srečanje s «Krti» (spodaj)
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Podeljena vam bo zaslužena nagrada. V ljubezni bo več sreče kot doslej.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Spodletel vam bo načrt v zvezi z neko gradnjo. Vaše čustvene vezi se bodo okrepile.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne oklevajte. Nemudoma sežite po priložnosti, ki se vam ponuja. Daljše in zelo zanimivo potovanje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Nekdo se bo odrekel povračilu dolga, ki ste ga imeli pri njem. Še bolj se bo utrdilo neko nežno prijateljstvo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Kdor se ukvarja z umetnostjo, bo prišel na svoj račun. Tudi v ljubezni velja več dejanje od besed.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prodrli boste z nekim svojim stališčem Ugoden trenutek, da prijatelju poveste, kar mislite.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Napori, ki ste jih vložili v neko nehvaležno delo, bodo obrodili sad. Imeli boste preglavice z nekim nevoščljivcem.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
SREČANJE
JAMARJEV
Pred nedavnim — 8. junija — so se člani komaj ustanovljenega Jamarskega odseka SPDT «Zorko Jelinčič* udeležili srečanja med jamarji iz Slovenije in iz zamejstva. Bilo je to o priliki 7. občnega zbora Jamarske zveze Slovenije. Srečanje je bilo v Idriji. Ob tej priložnosti sta prišla do popolnega izraza pomen in važnost podobnih srečanj in navezovanja stikov in prijateljstev v tem tako svojevrstnem svetu, kakršno je jamarstvo.
Ob tem srečanju je bil organiziran skupinski ogled tamkajšnjega Divjega jezera, raznih brezen v črnem vrhu, nato pa še taborjenje. To je bil prvi dan srečanja; naslednjega dne si je večja skupina jamarjev ogledala tudi aragonitno jamo v Ravnah pri Cerknem. Jama, ki v lepoti aragonitnih kristalov in igel sploh nima tekmeca in je širšim krogom skoraj neznana, je vzbudila pri jamarjih še večje občudovanje, kajti izkazalo se je, kolikšne lepote krije, kako je še nedotaknjena in koliko napornega raziskovalnega dela je še za vse jamarske klube, ki morajo premagovati ne ie fizične težave, pač pa se morajo ubadati tudi s hudimi finančnimi problemi. In prav na tem področju se je izkazala važnost sodelovanja med klubi, sodelovanja, ki pa mora na vsak način preprečiti medsebojno tekmovanje v smislu rekorderstva. E-dina pot sodelovanja je pot, ki bo omogočila izpolnitev obsežnih in težavnih nalog na tem terenu.
Člani odseka «Zorko Jelinčič* so imeli končno tudi priložnost, da so se srečali s «Kraškimi krti*. To srečanje in medsebojno spoznavanje je bilo v prijetnem tovarištvu in prijateljstvu, prijateljstvu, za katerega člani jamarskega odseka «Zorko Jelinčič* računajo, da bo zares plodno in prizadevno.
Boris Udovič
ki vode. Tako se je hudomušni Peter Veliki zabaval s svojimi gosti, danes se tu zabavajo in vesele otroci. Natančno smo si lahko ogledali mali pritlični dvorec «Mon olaisir* prav na baltiški obali prej poletni «šale» kot pa resnični dvorec. V njem je o-riginaina oprema iz Petrovih časov, posoda iz katere je jedel, kuhinja, spalnica in na postelji originalna Petrova spalna srajca s čepico, pa skromna mala delovna soba iz katere je lahko gledal proti otočni trdnjavi Kron-stadt in v vsakem trenutku nadzoroval morebitno premikanje ladij. Sprehodili smo se ob aleji fontan vzdolž kanala, ki povezuje glavni dvorec s pomolom na Baltiku in uživali v tej lepoti, ki ji težko najdeš primere. Kosi so se brezskrbno pasli v travi in samo šumenje padajoče vode je valovilo v toplem zraku.
V Puškino,
nekdanje Carsko selo
Presenečenj, ki so nam jih pripravljali vodiči Ciril, Viktor in prijazna Gordana, z obiskom Petrovega dvorca, še ni bilo konec. Že prej mi je zaupala, da se bomo popoldne v njeni družbi z dvema taksijema odpeljali v današnje Puškino, nekdanje Carsko selo, in v Pavlovski dvorec na Poltavskih gričih. Občutek sem imel, da so mi tudi s tem izletom samo za ožji krog, predstavniki Jugotoursa in Inturista še vedno vračali zamujeno na moskovskem letališču. A naj je bilo to res ali ne, hvaležen sem jim, saj sem lahko videl kraje, ki jih drugače najbrž ne bi nikoli.
Sprva smo se pedali po isti cesti kot v Petrov dvorec, pri odcepu za letališče pa smo zavili na levo. Lepa asfaltirana cesta se je polagoma vzpenjala na Poltavske vzpetine in spet nam je Viktor kazal kraje, kjer so leningrajski ljudje dobesedno s svojimi telesi zaustavili napredujočo Hitlerjevo vojsko. Dva protitankovska topa na kamnitem podstavku ob cesti stojita točno na kraju do koder je stopil nacistični škorenj in niti za milimeter naprej, še malo in spet smo bili v objemu razsež-nih parkov, v katerih zelenju so se svetila bela pročelja hiš mesteca danes nekaj tisoč prebivalcev. Po revoluciji so Carsko selo preimenovali v Puškino zato, ker je v tem kraju Puškin napisal svoje prve pesmi in obiskoval licej, ki je danes seveda spremenjen v spominski muzej. Žal si ga v notranjosti nismo mogli ogledati, a že pogled od zunaj z notranjega dvorišča nujno ustvarja v obiskovalcu občutek neizmernega zadovoljstva, da mu je dana priložnost hoditi po istih tleh, skoraj gotovo po istih stezah, po katerih se je sprehajal ta sanjavi mladenič bledoličnega videza, pa toliko bolj bogatega, plemenitega in revolucionarnega pesniškega srca. Spomnil sem se pesmi, ki jo je
napisal v posvetilo preminulim sošolcem iz tega liceja. Tretja kitica se glasi:
Tam prazni sedeži stoje, zaman oko šest znancev išče; oni raztreseni leže in spe: ta vržen na bojišče, ta v tuji zemlji, ta doma, ko sta morda ga pokopali bolezen ali bol srca, in mi za vsakim smo jokali.
Ogledali smo si še Katerinin dvorec, ki ga z licejem povezuje trakt, pod katerim je speljana cesta. Spet smo lahko samo od zunaj občudovali Rastrellijevo u-metnino v značilnem ruskem baroku in v njegovi priljubljeni be-lo-modri barvi, s stebričevjem na pročelju in pozlačenimi kupolami nad dvorno cerkvijo. Tudi tej umetnini nacistični bes ni prizanesel. Danes je do potankosti obnovljena v svoji zunanji podobi in notranjščini. Vse je spet na svojem mestu, manjka samo slovita «jantarska dvorana*, ki si jo je najbrž prisvojil kakšen nacistični general in ki je doslej kljub zavzetemu iskanju po vsej Evropi niso megli najti. Pod dvorcem se širi krasen skrbno vzdrževan park z bogatimi cvetličnimi gredami in iz njegovega zelenja se širi topla vlažna severna pomlad.
J. k.
(Nadaljevanje sledi)
občudovali njegovo izredno uspešno zadnjo razstavo oljnatih slik, v katerih je Lukežič pred tolikimi leti prikazal kraške lepote.
Na sedanji Lukežičevi razstavi v občinski galeriji ni oljnatih slik pač pa imamo pred seboj pe-rorisbe v posebni za Lukežiča tako značilni izdelavi, ki doseže polni čar slike, predstavlja pa hkrati neke vrste višjo raven, tovrstne tehnike, celo zvrst med perorisbo in slikano podobo v zaga-šeni lestvici barv od rjavkasto črnih do sinje ali zelenkasto ubitih odtenkov in od toplo peščenih svetlob do skoraj mrtvih sivih senc.
Z obrisno risbo peresa podaja slikar pokrajino, z drznimi širokimi akvarelnimi ali pastelnimi zamahi čez ves papir pa pričara jesensko zaoblačenost neba, videz rdeče njive, ubornost pašnika in gmajne, ki sta posejana z grmičevjem ali drevjem, s skupinami borov in skal sredi katerih se tu ali tam vije steza ali vijugava pot. Je ta navidez preprost postopek sicer zelo zapleten, Avrelij Lukežič pa ga suvereno obvlada s popolnim mojstrstvom, z nenavadno lagodnostjo, kateri pa je podlaga vedno le pristna in resnično globoka ljubezen do naše zemlje, kakršno je že v mladih letih občutil pri upodabljanju naših krajev v družbi z Jožetom Cesarjem. Zato pa Avrelij Lukežič te široko zasnovane in v daljine obzorij izgubljajoče se razglede Krasa neposredno doživlja v njihovi mnogostranski spremenljivosti videza, ki pa pri tem izražajo mnogo več v globino kot je možno videti na njihovem po • vršju.
K njihovemu upodabljanju sili. slikarja enako umetniško hotenje. kakor je nekoč gnalo Srečka Kosovela k opevanju utišane lepote gozdičev in kraških dolin. Ni pa pri tem Avrelija Lukežiča nikoli zamikal kak formalističen postopek prepesnikovanja Krasa, kakor na primer pri Spacalu, ki bi zreduciral živo lepoto narave v o-kostenelost nekega obrazca. Od tod tisti mir in čar, ki nas obda, ko stopimo z asfaltnega trga na ogled razstave .kjer nam oko zaplava po teh nekoliko rom,antično tihotnih razgledih krajine, iz katerih iztopa kak nam znan kraj kot na primer Štanjel ali Gro-pada, kot bi nas neki čarovnik prestavil v njihovo resničnost, ki jo le tu. ali tam prekinjajo lepa Lukežičeva Tihožitja, ki prikazujejo slovenske in jugoslovanske narodne motive.
Razstava bo odprta še danes in sicer po prazničnem umiku, torej do 13. ure.
MILKO BAMBIČ
Po 20 letih
Rosenbergova ponovno v ospredju
NEW YORK, 20. - Dvajset let je od dne, ko sta v strahotnih a-meriških zaporih Sing Sing stopila na električno stolico zakonca Ethei in Julius Rosenberg, ki ju je ameriško sodišče obsodilo na smrt, češ, da sta izdala Sovjetski zvezi ameriške atomske tajnosti. Ne bomo se spuščali v to zadevo, saj je bilo o tem napisanega za debele knjige. K zadevi se vračamo ob procesu, ki se začenja tu prihodnje dni na tožbo sinov zakoncev Rosenberg in sicer 30-letnega Michaela in 36-let-nega Roberta, ki tožita odvetnika in pisatelja Louisa in Nizerja za odškodnino treh milijonov dolarjev oziroma 2 milijardi lir, ker je nepooblaščen izkoristil v svojem najnovejšem delu pisma, ki sta jih njuna mati in oče pisala iz celice smrti.
Michaela in Roberta, ki sta bila stara komaj 10, odnosno 16 let. je ob usmrtitvi njunih staršev pos; vojila družina Meerpol, po kateri sta mladeniča prevzela tudi Prl" imek in se danes pišeta Meerpol in ne Rosenberg. Sedaj tožita odvetnika za nepooblaščeno uporabo pisem njunih staršev in za to, ker je napačno prikazal njihovo podobo. Odvetnik Louis Nizer k°t pisatelj trdi, da Ethei in Julius Rosenberg nista ljubila svojih sinov, pač pa da sta «namenoma sklenila žrtvovati se sta zavestno sprejela smrt, pa čeprav bi se ji bila lahko izognila*.
Proces prdti avtorju knjige odvetniku Nizerju bo prizadel tudi založbo «Doubleday and Company». ki je izdala knjigo, ki naj bi bila «obnova primera Rosenberg*, K pa, kot trdita njuna sinova, ne ustreza resnici.	.
Anne in Abel Meerpol, torej zakonca, ki sta posvojila sinova Rosenberg, zatrjujeta, da so bua pisma, ki sta jih zakonca berg pisala iz celice smrti, objavljena v knjigi pod naslovoma «Pisma Ethei in Julius Rosenberg* iz celice smrti*. Dobiček od te izdaje bi bil moral služiti vzreji in vzgoji Michaela in Roberta. Odvetnik Nizer je del teh pisem uporabil v svojem literarnem delu ne da bi bil zakonca Meerpol vprašal za dovoljenje. Tožilca Michael in Robert Meerbol zahtevata, naj bi ustavili prodajo knjige in naj Nizer ter njegova založba dasta obračun o dosedanji prodaji dela, se pravi obračun vsega kar Je založba iztržila od 9. februarja le-tos dosedaj.
Ob 96-Ietnici rojstva Vladimir® Nazorja so v Crikvenici pred dnevi postavili v parku spomenik, ki posvečen velikemu hrvaškemu Pe®" raku. Spomenik je iz kamna po dejni skici inž. arh. Zdenka Kolači" ja. Odkril ga je podpredsednik sabora Boris Bakrač, ki je tudi spre-govoril o osebnosti Vladimira Na" zorja
Kraška vas (perorisba)
Avrelij LukežU
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15, Poročila;
8.05	Slov. motivi: 8.30 Godala;
9.00	Maša; 10.30 Praznična matineja; 11.00 Oscar Wilde — Jožko Lukeš: «Zvezdam» (pravljica); 13.30 Glasba po željah; 14.45 Veseli motivi; 15.30 Znane melodije; 16.30 Zagrebški solisti
17.00	Program za mladino; 18.30 Umetnik in občinstvo; 19.10 Govorimo o ekologiji; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Lojze Cijak: «Slana voda* veseloigra); 21.50 Skladbe davnih dob;
22.05	Zabavna glasba.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30,	19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Orkester «La vera Romagna*; 11.15 Prisluhnimo jim; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.15 Mladi glasovi ;14.40 Juke box; 15.00 Baletna glasba;
15.30	Jug. pevci 15.45 Plošče Ri-cordi; 17.40 Slov. ansambli; 18.00 Mladinski klub; 18.45 Škerlovi «Kontrasti»; 19.00 Ob juke boxu;
20.00	Male skladbe; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Orkestri 22.00 Literarna oddaja;
22.20	Strani iz albuma; 23.00 V domači diskoteki; 23.35 Slov. komorni orkester.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00 15.00, 20.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.30 Nabožna oddaja; 10.15
ČETRTEK, 21. JUNIJA 1973
Vi in jaz; 11.30 Četrti spored;
13.20	Endrigo in njegovi prijatelji; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Poletni program za mladino; 17.00 Sončnica; 20.20 Kakšna glasba vam ugaja; 21.30 Pisana glasba;
22.20	Andata e ritomo.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 A. Franklin in P. Do-naggio; 8.40 Kako in zakaj? 8.54 Orkester; 9.15 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka; 12.40 «Alto gradi-mento*; 13.50 Kako in zakaj? 15.35 Glasbeno govorni spored; 17.45 Telef. pogovori; 20.10 «Anda-ta e ritorno*; 20.50 Plošče; 22.43 «Zločin in kazen*.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 11.00 Sodobna ital. glasba; 12.00 Simf. koncert;
14.00	Čajkovski in Saint - Saens;
15.00	Klavirske skladbe; 16.00 Veliki interpreti; 17.35 Jazz; 19.15 Večerni koncert; 19.50 Haendel «Ariodante» (opera).
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00,
20.30	Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja;
10.05	Počitniško popotovanje; 10.20 Mladinski zbori; 10.40 Iz opernih partitur; 11.20 Urednikov dnevnik; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Srebotnjakove skladbe; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Za mladi svet; 15.40 Med šolo, družino in delom; 17.00 «Vrti-ljak»; 17.40 K. Mansfield: Kino;
18.10 Koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.35 Iz kasetne produkcije; 19-“u Mejniki v zgodovini; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 Domače pesnu-
22.00	M. Mijot: Souze jn smeh: 22.40 Glasbeni nokturno; 23.10 Naši skladatelji; 00.00 Pri tujin radijskih postajah.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.30 Življenje žuželk; 13.00 Sever kliče Jug; 13.30 Dnevnik; 14.00 Ital. kronike; l?-00 Spored za otroke; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino. 18.30 Godba na pihala; 19.15 Sin-dikaini problemi; 19.45 Šport L ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21-0o «Zaročenca» 22.10 Rubinstein izvaja Beethovna; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
18.30 Protestantizem; 18.45 Jn dovska kultura; 20.15 Nabožna oddaja; 21.00 Dnevnik; 21.20 Srečanje z A. Gattom 21.40 Igra bvs meja.
JUG. TELEVIZIJA
18.45 Veliki in majhni; 19-15 05 zornik; 19.30 Na sporedu je neim film; 19.55 Neznani leteči predm^ ti; 20.45 Barvna risanka - Kaij®^ ro; 21.00, 23.30 TV dnevnik; 21-* Kam na oddih; 21.40 četrtkovi ra gledi; 22.30 A. P. Čehov: M« življenje.
KOPRSKA BARVNA TV
21.00	Otroški kotiček; 21.15 P® ročila; 21.30 Igre brez nieja'
23.00	Ljubili smo svoj narod.
TENIS

ZARADI SUSPENZA PILICA
člani zveze poklicnih igralcev sklenili bojkotirati Wimbledon
Nastop na turnirju so odpovedali skoraj vsi nosilci skupin - Ukaz igralcem iz vzhodnih držav, da se ne smejo udeležiti bojkota
LONDON, 20. — Po zasedanju, ki je v londonskem hotelu «Westbury» trajalo več kot tri ure.,' je odbor zveze poklicnih teniških igralcev sklenil bojkotirati mednarodni teniški turnir v Wimbledonu, ki bi se moral začeti v ponedeljek.
Po tem sklepu se je vsa stvar okrog wimbledonskega turnirja, ki je najpomembnejša prireditev v tem športu (poleg Davisovega pokala), zelo zapletla.
Ves zaplet se je sicer začel že pred časom. Jugoslovanski poklicni teniški igralec Nikola Pilič bi moral braniti barve svoje domovine v tekmovanju za Davisov pokal. Ker mu pa jugoslovanska teniška zveza ni mogla zagotoviti za ta nastop denarne odškodnine v višini zaslužka, ki bi ga ob tej priložno-sta izgubil z odpovedjo sodelovanja na nekem mednarodnem profesionalnem turnirju, je svoje članstvo v jugoslovanski reprezentanci odklonil. Jugoslovanska teniška zveza ga je zato suspendirala za devet mesecev, mednarodna teniška zveza pa mu je kasneje to kazen znižala na mesec dni. Kazen bi 'mu potekla 30. junija.
Ker se pa začne wimbledonski turnir (ki je izredno pomemben tudi za poklicne igralce, zlasti zaradi zaslužka) pred 30. junijem, Pilič na njem seveda ne bi mogel nastopiti. Prosil je za zaščito zvezo poklicnih teniških igralcev, ki je takoj posredovala, vendar brez u-speha. Proti suspenzu so vložili tudi tožbo pri nekem londonskem sodišču, toda to je včeraj odločilo, da ni bilo pri izreku »uspenza nič nepravilnega in je dalo prav mednarodni teniški zvezi.
Tako so se sinoči takoj sestali člani odbora zveze poklicnih teniških igralcev (v to zvezo jih je včlanjenih 98) in so sklenili iz protesta bojkotirati wimbledonski turnir. Sedem odbornikov je glasovalo za bojkot, eden je bil proti, dva pa sta se Vzdržala. Pilič sam je prosil, da so ga glasovanja oprostili.
Kakšno je sedaj stanje v Wim-bledonu?
Samo vodstvo zveze poklicnih teniških igralcev je dejalo, da bo turnir gotovo bojkotiralo najmanj 90 odstotkov vseh včlanjenih, igrah cev. Ženske tu niso vštete, ker so jih bojkota oprostili. Od šestnajstih nosilcev skupin jih je 15 odreklo svoje sodelovanje na tem turnirju.
Izjema je le 15. nosilec skupine Če-ho slovak Kodeš.
Vso stvar je še bolj zapletlo navodilo teniških zvez iz vzhodnih držav, ki so ukazale svojim igralcem, da ne smejo v nobenem primeru bojkotirati turnirja in morajo igrati. Ta ukaz velja predvsem za igralce iz Sovjetske zveze, češkoslovaške in Romunije. V posebni stiski se je znašel Romun Nasta-se, ki je bil lani finalist tega turnirja (bil je poražen šele v finalu, v dvoboju S Smithom). Nastase je namreč član zveze poklicnih teniških igralcev in je vezan na disciplino te organizacije, vendar mu je romunska teniška zveza izrecno ukazala, da ne sme bojkotirati wim-bledonskega turnirja. Med tistimi,
ki so že pristali na bojkot pa so tudi taka imena, kot je Smith, New-combe, Rosewall, Drysdale, Gime-no, Orantes, Mandarino, Okker, Ashe, Panatta, Bortolucci, Mulli-gan in drugi.
Jasno je, da bi pomenil bojkot te prireditve veliko osiromašenje. Za najboljša mesta bi se v tem primeru potegovali celo tretjerazredni tekmovalci, ki bi privabili na tribune le malo gledalcev in bi to pomenilo za organizatorje tudi hudo denarno zgubo.
Glede na to, da so organizatorji trenutno trdno odločeni izpeljati turnir do konca na kakršenkoli način (baje so začetek tekem odlo-
žili za nekaj dni) in imajo že pripravljen rezervni seznam nosilcev
........................................
PRED POMEMBNIMI
NASTOPI
Jugoslovani pomlajujejo odbojkarsko reprezentanco
Kos, Urnaut, Jankovič in drugi do. končno črtani iz seznama reprezentantov
Po končanem 10. mednarodnem «Spomladanskem turnirju* v odbojki je tehnični triumvirat Gvozde-novič - Gačanin - Stojič sestavil seznam šestnajstih jugoslovanskih odbojkarjev, ki pridejo v poštev za nastop na mednarodnem turnirju v Budimpešti. Na skupnih pripravah v Subotici se bodo zbrali naslednji odbojkarji: Bakarec, Bo-ričič, Matijaševič, Golijanin, Vrača,rič, Vujovič, Lukač, Radeljevič, Božič, Grbič, Berak, Gvozdeno-vič, Bogoevski, Vujasinovič, Elezo-vič in Vučkovič. Kasneje je bil poklican na skupne priprave še Balandžič.
Prav zaradi' tega igralca je prišlo med zadnjim turnirjem v Beogradu do spora med tremi trenerji in selektorjem Babičem in je slednji dal ostavko. Do spora je prišlo zato, ker šo trenerji dovolili kratko odsotnost Balandžiču (zgubil je samo en trening) brez vednosti- selektorja.- -Na - zadnjem- tur-
'taiMiiiiiiiiiimilliiilimiililliillliiliiiiiiiiimiiiifiiiimiiiiiiiiiiimniiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniimmininiiiiim
KOŠARKA
V PRIJATELJSKEM TURNIRJU
Zagrizen odpor Doma na Dobrovem
1. mesto so zasedla Brda, 2. Dom in 3. OŠ Dobrovo
Mladinska ekipa goriškega Doma se udeležila turnirja, ki ga je organizirala Osnovna šola z Dobrovega. Vstopala so tri moštva in sicer: ^snovna šola Dobrovo, Brda — Dobovo ter goriški Dom.
Prvo tekmo so odigrali domačini seboj ter se je končala z zma 8° moštva Brda z rezultatom 65:22.
V	drugi tekmi sta se pomerila go-dški Dom ter Osnovna šola Dobrovo.
dokaj lepi tekmi je zmaga pripadla Goričanom in sicer z rezulta-tom 40:27.
Postava Doma: Dornik 11, Mučič J2- Kont 6, čubej, Marinčič 2, Ožbat, Mozetič 8, Semolič, Terčič 1.
V	tretji tekmi zanimivega športnega Popoldneva pa so se mladi Goriči pomerili še z ekipo Brd. Utru-J6t>i od prejšnje tekme, pa se do-Movci niso mogli dolgo upirati iz-r®dno žilavim Bricem. Brda so fi-z*čno in taktično dobro pripravljena ®kipa. Razpolagajo z nekaj izredno
visokimi igralci, med katerimi prednjači petnajstletni igralec štimac, ki je visok 190 cm! To je igralec, ki hodi na redne treninge k mladinski ekipi ljubljanske Olimpije. Kljub tako veliki razliki med ekipama pa do-movci niso vrgli puške v koruzo. Borili so se prav do,končnega sodnikovega žvižga. Izid tekme: 69:29.
Postava Doma: Dornik, Mučič 8, Kont 2, Čubej 2, Marinčič 6, (Tzbat Mozetič 11, Semolič, Terčič.
Willy Prinčič
avtomobilizem
ZELTIVEG, 20. — Avtomobilske dirke formule ena za dirko «1000 km» v Avstriji se bodo udeležila tudi vozila italijanske tovarne Ferrari, ki bodo prispela v Avstrijo v petek. Oba ferrarija 312 P sta bila izdelana posebej za avstrijsko dirko.
nirju ta odbojkar ni igral, a trenerji so ga spet poklicali na priprave.
Tako se bo v Subotici pripravljalo sedemnajst kandidatov za plavi dres. Ta izbrana jugoslovanska vrsta je precej pomlajena. Z izjemo Grbiča, Bakarca, Božiča in Beraka, lahko vsi nastopajo na u-niverziadi v Moskvi.
Letos so za vedno črtali iz reprezentance nekatere odlične posameznike, Kosa, Urnauta, Jankoviča in druge. Ta pomladitev je bila povsem umestna in tudi pričakovana. Kandidati za reprezentanco so izreden igralski potencial, toda v bodoče bo treba u-brati drugačno pot za pridobitev tistega ugleda, ki ga je Jugoslavija že uživala v odbojkarskem svetu. Delo z reprezentanco mora biti dolgotrajno in načrtno. Brez skrbnih priprav je pot na odbojkarski Olimp nemogoča.
Priprave v Subotici bodo trajale od 21. t. m. pa vse do odhoda na turnir v Budimpešto, ki se prične 27. t. m. in konča dva dni kasneje. Na tem turnirju bosta poleg domače reprezentance in Jugoslavije igrali še Romunija in SZ.
Jugoslovansko tehnično vodstvo bo po tem turnirju lahko bolj realno ocenilo pravo moč «plave» izbrane vrste. Nastop v Budimpešti bo že tretje tekmovanje v mednarodni areni v letošnjem letu. Najprej je Jugoslavija osvojila tretje mesto na balkanskih igrah v Romuniji. Romuni so bili tudi končni zmagovalci pred Bolgari in Jugoslovani, ki so si priigrali bronasto kolajno. Pretekli teden pa so bili organizatorji 10. spomladanskega turnirja drugi, za Madžari.
G. F.
TENIS
LONDON, 20. — V tretjem dnevu londonskega teniškega turnirja «Queen’s Club» je bilo precej srečanj odloženih zaradi slabega vremena. Med organiziranimi srečanji je Italijan Barazzutti izgubil proti Egipčanu El Shafeiju s 6:4, 6:4, medtem ko je Anglež Taylor premagal Američana Asha s 4:6, 6 3, 6:3. Romun Nastase je odpravil Moora s 6:0, 6:2, Sovjet Metreveli pa Novozelandca Fairlieja s 6:2 in 7:5.
Med ženskami pa je odstopila zaradi poškodbe favoritinja Margaret Court (Avstralija).
skupin, bi se prav lahko zgodilo, da bodo na vrimbledonskem turnirju prvič v njegovi zgodovini deležne večje pozornosti ženske, kot pa moški.
V NEDELJO NA PROSEKU
Tradicionalno srečanje med starimi in mladimi
V	nedeljo, 24. t.m. bo na Proseku tradicionalna nogometna tekma med starimi in mladimi. Kot prejšnja leta, se bo tudi tokrat zbrala na Proseku avtokolona, ki bo ob
16.30	odpotovala z godbo na čelu proti igrišču na «Veliki rouni*. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri. Po tekmi pa bo tradicionalna zakuska
s fižolom in kalamari.
* * *
VIDEM, 20. — Jutri se bodo v prijateljski tekmi v Vidmu pomerili veterani italijanske državne nogometne reprezentance iz obdobja
1955-60 in veteiani Udineseja.
* * *
BOLOGNA. 20. — Reggiana je zmagala na mladinskem nogometnem turnirju DalTAra. V finalu je premagala Ceseno s 3:1.
V	malem finalu za 3. mesto je Bologna odpravila Verono s 5:0.
BOLOGNA, 20. — V meddržavnem moškem, odbojkarskem srečanju v Bologni je sinoči SZ premagala Italijo s 3:0 (13, 1, 10).
KOLESARSTVO
DIRKA PO ŠVICI
Hud mraz preprečil reden potek Z etape
Upor kolesarjev, ki niso mogli več napredovati
YVERDON, 20. — Sedma etapa kolesarske dirke po Švici, Meiringen — Chaux de Fonds (236 km), je bila nevtralizirana v Bulleju, po 112 km dirke zaradi nevihte, ki je nastala med vzponom na prelaz Col de Juan. Kolesarji so se uprli, da bi nadaljevali z dirko zaradi izredno htidega mraza. Prireditelji so predlagali nastopajočim, da bi jih prepeljali z avtobusi do Yverdona (167 km), od koder naj bi nato nadaljevali s tekmovanjem do cilja v Chaux de Fonds. Po dolgih in zapletenih pogajanjih so kolesarji pristali, da bodo ponovno startali v Yverdonu, medtem ko je bil nevtraliziran odsek Bulle — Yverdon (55 kilometrov).
Etapno zmago je osvojil Belgijec Gustav Van Roesbroeck, vendar je vodstvo dirke odredilo, da ne bo današnja etapa veljavna za skupno lestvico, ki ostane tako nespremenjena s Fuentejem na prvem mestu.
MAROSTICA (Vicenza), 20. -- V današnji sedmi etapi mednarodne amaterske kolesarske dirke po Italiji je zmagal Rossignoli, ki je v končnem naletu premagal devet tovarišev, ki so bili z njim na begu. Prvo mesto na skupni lestvici je osvojil kolesar iz Mantove Baron-chelli. Današnja etapa Colognola — Marostica (156) km je bila precej naporna zaradi več vzponov, ni pa manjkalo niti padcev, zaradi katerih je izgubil Peruzzo prvo mesto na skupni lestvici.
Vrstni red na cilju:
1.	Rossignoli (Veneto B) 4.05T2” s poprečno hitrostjo 38,173 km/h
2.	Mirri
3.	Bzreznv (Pol.)
V soboto je dolinska občinska u-prava, kot smo na kratko že poročali. nagradila vse nastopajoče na letošnjih mladinskih igrah. Poleg tega so podelili priznanje ženski mladinski odbojkarski ekipi Brega, ki je bila lani pokrajinski zmagovalec na mladinskih igrah in letošnji deželni zmagovalec v prvenstvu deklic.
Letošnjih mladinskih iger so se dolinski otroci udeležili predvsem v smučanju in atletiki, kjer so dosegli tudi dobre rezultate. Vsi prvou-vrščeni v svojih kategorijah so dobili bronasto kolajno in diplomo. Dekleta odbojkarske ekipe Brega so dobila srebrno kolaino. Vsi ostali nastopajoči pa so dobili diplomo. Priznanja je bil deležen tudi dolgoletni trener ženskih odbojkarskih ekip Brega Učo Jurkič, ki je dobil, zlato kolajno. Jiir-kič je dobil priznanje za delo ki ga je opravil z mladino v dolinski občini in za širjenje odbojke v Bregu. Odkar ima športno društvp, kol
....1,11,1................
Kolesarji lonjerske Adrie so v letošnji tekmovalni sezoni zelo aktivni
4.	Battaglini
5.	Govaerts (Bel.)
6.	Rocchia
7.	Bortolotto
8.	Rosani	zaost. 1”
9.	Hechele 10. Passera
Skupna lestvica po 7. etapi:
1.	Baronchelli (Lomb. B) 22.C7’21”
2.	Peruzzo	zaost. 22”
3.	Par sani	43”
4.	Flamini	46”
5.	Di Lorenzo	47”
6.	Bourreau (Fr.)	1’05”
7.	Martella	1’09”
8.	Rosani	1’59”
9.	Venturato	2’04”
10.	Mazziero	2’12”
» » *
CAMAIORE, 20. - Kolumbijski kolesar Martin Rodriguez je zmagal v 25. kolesarski dirki za veliko nagrado Camaioreja.
aiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiMtiiiiiHU
Trener Učo Jurkič s svojimi mladimi odbojkaricami Brega, ki so skup-no z njim prejele za svoje uspehe na mladinskih igrah priznanje dolinske
občine
LEPA POBUDA DOLINSKE OBČINE
Dolinska občinska uprava nagradila mlade športnike
Posebno priznanje je dobil trener U. Jurkič, pohvalo pa tudi J. Gabrovec in A. Zavadlal
KOŠARKA
TEDENSKI PREGLED
POLET PRESENETIL NASPROTNIKE
Jutri zaključek sezone za Borove košarkarje
PRVA DIVIZIJA
Že kolo pred zaključkom prvenstva je Polet osvojil tretje mesto v končni lestvici. O tem mestu pa je odločala tekma z Libertasom iz Trsta, ki je na Opčinah doživel v nedeljo visok poraz. Kaj o tem meni kapetan Libertasa Daniele Bas-si, ki je kot trener zamenjal izključenega Prodija?
«Brez nekaterih standardnih igralcev, kot je center Tzontzis in drugi, res nismo mogli startati na zmago. Poleg tega pa predvajajo poletovci hitro in agresivno igro, ki nas je že v prvem polčasu pokopala.* «Kaj meniš o Poletu kot ekipi?* «Mislim, da je gotovo največje presenečenje tega prvenstva, saj nihče ni računal, da bodo prav Po-letovi košarkarji med najboljšimi v prvi diviziji. Vsi smo se bali Fer-roviaria, Servolane, Grandi Motori. Izkazalo pa se je, da smo se motili.*
.Poletovci so tretji v lestvici, imajo pa drugi najboljši količnik prvenstva (+209), kar je slabše le
od Ferroviaria (+356).
Kontovel je po predvidevanju zgubil v Skednju proti močni Servola-ni, ki skupno s Ferroviariom starta na osvojitev končnega prvega mesta. Konto velci tokrat niso igrali najbolje. Zagrešili so namreč vse preveč napak, kar so seveda izkoristili spretni domačini.
Danes bodo naši košarkarji igrali proti CGI iz Milj.
IZIDI 13. KOLA: Polet — Liber-tas 87:60, Servolana — Kontovel 96:27, Ferroviario — Cianocolori 108:49, CGI — GMT 60:48.
LESTVICA
Ferroviario	13 11		2 1023 667		22
Servolana	12 10		2	790 635	20
Polet	13	9	4	932 723	18
Libertas TS	12	6	6	704 709-	12
CGI	13	6	7	668 683	12
GMT	10	5	5	558 527	10
Cianocolori '	11	1 10		571 799	2
Kontovel	12	0 12		408 847	0
DANAŠNJE	(ZADNJE) KOLO:				
Kontovel — CGI (11.00), Cianocolori — Polet (sinoči), Libertas - Servolana, Grandi Motori — Ferroviario.
JUTRI ZAKLJUČNI DAN KOŠARKE PRI BORU
b tremi tekmami in z zakusko bodo zaključili pri Boru letošnjo košarkarsko sezono. Na tej kratki slovesnosti bodo prisotni skoraj vsi Borovi košarkarji, trenerji in odborniki.
Spored bo tak:
Ob 17. uri bo tekma v minibaske-tu. MEDVEDI: Pegan, Mazzucca, Gombač, Simčič, Švara, Husu, Ra-žem. ORLI:	Canciani, Mesesnel,
Dougan, Bloccari, Kravos, Štavar.
Ob 18. uri tekma naraščajnikov. LEVI: Ražem, Žerjal, Siega, Volk, Race, Perco, Tomažič, Mazzucca, Parovel, Pegan. TIGRI: Bruno Furlan, Vatovec, Edi Košuta, Renato Furlan, Igor Košuta, Udovič, čok, Trevisan, Bachi.
Ob 19. uri tekma članov. STARI: Sirk, Štokelj, Adrijan Zavadlal, Fabjan, Košuta Lakovič. MLADI: Koren, Francia, Klobas, Barazutti, Danijel Zavadlal, Kralj, Kapič, Per-tot, Klobas, Stojan in Valter Hrvatič.	b. 1.
trenerja Jurkiča, je želo že vrsto zavidljivih uspehov v ženski odbojki. Naj omenimo samo, da je trikrat zasedlo drugo mesto v B ligi, trenutno pa žanje lepe uspehe z mladinsko ekipo, ki jo je ustvaril trener sam.
Pred slovesnostjo so se predstavili v telovadnici najmlajši člani Brega: igralci minibasketa so namreč odigrali med seboj tekmo. Trenirati so začeli šele po otvoritvi nove občinske telovadnice in do danes so dosegli že lep napredek.
Na slovesnosti je imel občinski odbornik za šport Drago Ota kratek govor, v katerem je poudaril pomen športa v današnji družbi, in se je zahvalil vsem nastopajočim na mladinskih igrah ter tistim, ki so otroke pripravili. Pri tem se je zahvalil pro-fesoxjema.c,lelorvadbe na srednji šoli «Simor. Gregorčič* Jadrani Gabrovec in Adrijanu Zavadlalu.
: Naj poudarimo, da je bil na slovesnosti prisoten ' tudi • dolinski župan Dušan Lovriha, kar je lepo priznanje najmlajšim tekmovalcem, saj vidijo, da se tudi naši vodilni možje zanimanje zanje.
Kolajne so dobili:
ATLETIKA
Leticija Zobin	60 m
Patricija Komar	kros
Arijana Korošec	krogla
SMUČANJE Pavel Pavletič Tatjana Štefančič
ODBOJKA Tjaša Pavletič Astrid Ludvik Fabija Meneghetti Majda Žerjal Dorijana Kofol Mariza Svetina Marina Trenta Franka Olenik Lavra Lovrečič Karmen Sancin
VAM
NOGOMET
ODLOČILNA TEKMA S PARMO
Skrbi videmskega trenerja Comuzzija
VICENZA, 20. — Predvideva se, da bo prispelo v nedeljo v Vicenzo okrog deset tisoč navijačev Parme in Udineseja, ki se bosta tu srečala v odločilni tekmi za prestop v B ligo. Pričakovanje za ta nastop je v obeh taborih veliko, kar dokazuje tudi veliko število navijačev, ki so
pripravljeni slediti obema ekipama tako daleč.
Parmski igralci sicer niso preveč zadovoljni z izbiro Vicenze kot nevtralnega igrišča za tako pomembno srečanje. Prepričani so namreč, da bodo gledalci iz tega mesta navijali za Videmčane, saj jim je bliže Furlanija kot pa Emilija. Parma je od nogometne zveze zahtevala, naj bi izbrali nevtralno igrišče nekje v Lombardiji, končno pa se je zadovoljila tudi z Vicenzo, saj je prepričana v lastno premoč in računa, da bo zlahka odpravila svoje nasprotnike. Trener Sreni upa, da bo lahko poslal na igrišče svojo najboljšo postavo, čeprav ni še gotovo, ali se bo lahko poslužil veznega igralca Realija, ki je bil skozi vse prvenstvo med najboljšimi.
Prav tako ima precej skrbi tudi videmski trener Comuzzi, saj je precej ključnih igralcev poškodovanih. Vendar je skoraj gotovo, da bo nastopal Girelli, prav tako kot Politti, ki ni še okreval od močnega udarca v levo nogo. Tudi Ga-leone bi moral nastopati, saj se počuti precej bolje. Dvomi pa obstajajo glede uporabe Dedeja, ki si je pretegnil mišico na tekmi v Leccu.
Težko je predvidevati, kdo bo zmagal v Vicenzi. Medtem ko je Udinese skozi celo prvenstvo napredovala precej enakomerno, je Parma pričela prvenstvo prav katastrofalno, saj ni v prvih devetih srečanjih nikdar zmagala. Sele z nakupom Volpija in Daolia je popravila svoj položaj na lestvici in je devet kol pred koncem prvenstva vodila s štirimi točkami prednosti. Zaradi utrujenosti pa so tedaj igralci popustili. Tako je v zadnjih devetih tekmah Parma dosegla le deset točk (in tri zunanje poraze).
MILAN, 20. — Jutri bodo odigrali naslednji srečanji za italijanski nogometni pokal:
A skupina: Bologna — Inter B skupina: Napoli — Cagliari V tekmovanju za italijanski pokal polprofesionalnih klubov pa bodo o-digrali polfinalni tekmi Alessandria — Modena in Giulianova — Avel-lino.
* * *
BERN, 20. — V sredo, 11. julija bodo v Ziirichu izžrebali pare prvega kola mednarodnih nogometnih klubskih turnirjev (pokal prvakov, pokal pokalnih prvakov, pokal UE FA).
Dr.
Aleksander Gela - Peter
Partizanski zdravnik 92
Spomini iz bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika
Skuhali srno enkrat na dan toliko mesa in krompirja, da I« bilo dovolj za dva obroka. Zvečer si je vsak pogrel svojo ju-410 s kosom mesa.
Sneg ki je zapadei, nam j© naložil nove naloge, ki smo Mb morali izvrševati, če smo se hoteli obvarovati nenadnega s°vražnifcovega napada. Če smo hoteli živeti, smo morali iz holmce po krompir na županov laz in do drugih ljudi. Morali smo ^vedeti, kaj se dogaja v ctolini in okoli nas. Ostati na mestu sicrit je’bilo prav tako nevarno, kot gibati se okoli.
Morali smo patrolirati okoli bolnice. Sledov v snegu nismo skrivali. Ravnali smo tako, kot dela srnjad, ki se neprestano giba Po gozdu in zapušča sledove v vseh smereh, da se zasledovale le težko znajde, katera sled je prava. Zanašali smo se na t°. da bo padel spet nov sneg, ki bo prekril sledove. Sledove St*o speljali mimo bolnice v primerni oddaljenosti. Sledove od Slavne poti proti bolnici pa je moral vsak za seboj skrbno zabrisati.
Prve dni januarja je prišlo prek terencev, s katerimi smo lftteli sta,lno zvezo sporočilo, naj se odpravim na pot v Glavni stab NOV Slovenije, ki je bil takrat v Polhograjskih Dolomitih ?ri Ljubljani Bilo je 7. januarja 1943, ko sem se poslovil od tovarišev, s katerimi sem preživel zadnje mesece v bolnici pod dežnikom Poziv je prišel o pravem času. Novih ranjencev že
lep čas nisem sprejel. Oni, ki so bili v bolnici še od prej, so bili že skoraj povsem zdravi. Najtežja pacienta sta bila Viktor in Jakob, ki pa jima tako ali tako nisem mogel pomagati. Tako kot tiste dni res ni bilo mogoče več živeti. Zato sem bil kar zadovoljen, da na Glavnem štabu niso pozabili name. Za napore, ki me čakajo, se nisem menil. Bil sem prepričan, da slabše, kot sem živel tu, gotovo ne bom nikjer.
Slovo od dobrih tovarišev je bilo kratko. Rokovali smo se in si zaželeli skorajšnje svidenje. Z večino od njih se nisem videl nikoli več. Nekateri so padli, druge je povojni čas raztepel po svetu, da smo pozabili drug na drugega. Danes skoraj nihče več ne ve, da je bila partizanska bolnica na kraju, ki so mu ljudje pravili pri Mrliču. Kljub strah vzbujajočemu imenu se je bolnica obdržala na tem mestu vse do spomladi 1943. leta Sovražnik je ni nikoli odkril.
POT V SLOVENSKO PRIMORJE
Z Levčkom sva se spuščala po strmem pobočju Otrobovca. Debela plast mehkega snega je ponoči prekrila staro, zrnrzlo snežno odejo. Gole veje dreves so se šibile pod težo svežega snega, ki se je kdaj pa kdaj osipal, da se je zakadilo od drobnega pršiča. Pod nogami ni tako škripalo kot prejšnje dni. Hoja po mehkem pršiču je bila skoraj neslišna. Tudi mraza ni bilo toliko čutiti. Ozračje je bilo povsem mimo in tiho. V bližnji vrtači naju je milo gledala sma s svojimi velikimi očmi, pogreznjena do trebuha v sneg. Nisva se zmenila zanjo. Počasi sva rinila skozi sneg, zatopljena vsak v svoje misli.
Bil sem vesel in žalosten. V glavnem sem bil zadovoljen, da odhajam v kraje, kjer se baje partizanom mnogo bolje godi kot drugod. Kurirji, ki so prihajali iz Slovenskega primorja, so pripovedovali 1 edobro o odnosu prebivalstva do naše vojske. Govorili so o navdušenju, s katerim sprejemajo Primorci partizane in kako lepo skrbijo zanje. Belogardistov da tam ni.
Kruha in drugih dobrih reči pa tam ne manjka. Take govorice so mi močno razvnemale domišljijo. Bil sem vsega potreben, hrane in dobrih besed. Vendar sem se tudi malo bal novih krajev, ki jih nisem poznal. Razen tega so kurirji, ki so prihajali v Loško dolino, poznali v glavnem le kraje okoli Brkinov. Severnejše predele Primorske kamor sem bil namenjen, so pozald samo po govoricah. Kdo ve, če je tudi tam tako, kot pravijo kurirji. Sam sem bil dotlej samo enkrat prek meje v Italiji, ko sem še kot študent obiskal Postojnsko jamo.
Nobene prave predstave nisem imel o krajih kamor sem bil namenjen, in tudi ne o ljudeh in razmerah, ki vladajo med ljudstvom. Zanimalo me je koliko znanjo se slovensko, kako govorijo. Spomnil sem se kako nam je Bračič, ko se je vrnil s prve poti na Primorsko, zavzeto pravil, kako prijetna je govorica tam okoli Gorice na Vogrskem. Črko «o» da izgovarjajo kot Rusi. Skrbelo me je, ko so govorili, da so na Primorskem manjši gozdovi kot tu in da so prepreženi z dobrimi cestami, ki so jih okupatorji zgradili ob bivši jugoslovansko - italijanski meji. Ta da je dobro zastražena, da ne bi mogli partizani prek meje v Slovensko primorje. Mučili so me številni problemi, ki jim nisem poznal razsežnosti in pravega pomena, vse dokler ne bom mnogih od njih preizkusil na lastni koži.
Pot naju je vodila mimo Babne police proti Račni gori do taboriščfa terencev. Tu sva se z Levčkom poslovila in rukoli več ga nisem videl. Levček se je vrnil pod Snežnik, jaz pa sem drugi dan s kurirjem nadaljeval pot mimo Loškega potoka v Zidarjev bataljon šercerjeve brigade. Ta se je v začetku januarja 1943 zadrževal na področju Loškega potoka. Kurirske zveze za Glavni štab ni bilo.
Moral sem počakati nekaj dni v bataljonu. Tako sem bil priča bojem, ki jah je bataljon bil z Italijani in belogardisti okoli Retij in Malega loga. V bataljonu niso vedeli, kam z menoj, zato so me dodelili enoti, ki naj bi postavila zasedo ob cesti, ki vodi skozi gozd. Nismo še dospeli do položaja, ko je
zagrmelo po nas. Vendar smo sovražnika kmalu pregnali. Belogardisti so se umaknili tudi iz Malega loga, kjer smo nato prenočili. Zaradi uspešnega boja, v katerem nihče ni bil ranjen, je Dilo razpoloženje dobro. Celodnevno potikanje po snegu ni moglo zmanjšati partizanom volje do življenja. Po dobri večerji, kjer po dolgem času . tudi soli ni manjkalo, sem se prvič po ofenzivi spet zleknil v izbi na klop pri peči, sezul čevlje in utrujen zaspal.
Pri Loškem potoku sem se prvič srečal z bojno enoto, kot je bila Sercerjeva brigada. Mi pod Snežnikom še nismo videli prave brigade, le slišali smo za nove vojaške enote, velike in dobro oborožene, ki se umaknejo pred sovražnikom le, če je premoč prevelika ali če bi iz drugih razlogov kazalo, da je umik koristen. Stalno napadajo in so že prisilili belogardiste in njihove gospodarje, da se vse bolj držijo utrjenih gnezd. V taki enoti in med borci, ki so se vedli disciplinirano, po vojaško, sem se kar dobro počutil. V vsakem pogledu je bila velika razlika med to vojsko in med enotami, kakršne so bile še pred ofenzivo.
Zidarjev bataljon je imel tudi svojega bataljonskega bolničarja, ki me je zaprosil za nekaj pregledov. Šlo je za žuljave noge in prehlade. Opravil sem z nekaj tabletami in nasveti o tem, kako se je varovati žuljev na nogi, ki so lahko resna ovira pri hoji. «Pa noge si moraš umivati,« sem še rekel ožuljenemu. Pogledal me je z dolgim pogledom, iz katerega sem razbral, da je tudi v brigadi dovolj higienskih problemov, ki jih je težko reševati.
Cez nekaj dni je prišel v štab kurir in naročeno mi je bilo, da bom šel z njim. Bilo je popoldne, pihal je mrzel ve ter, čeprav je bil sicer sončen dan. šla sva skozi nenaseljeno pusto zimsko pokrajino proti Ravnam. Bilo je še svetlo, zato sva se ustavila na robu gozda nad vasjo, da počakava, da se zmrači.
(Nadaljevanje »ledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
21. junija 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišča 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 80 lir beseda. Oglasi za tržaško In goriško pokrajino se naročajo pr‘ oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT » Trst
NA VII. KONGRESU SINDIKALNE ORGANIZACIJE CISL
Razredni boj v ospredju debate med Stori!jem in Scalio
Konfederacijski tajnik Tacconi: ustvariti enotnost CISL še pred sestavo nove vlade . Problemi sindikalne enotnosti
RIM, 20. — Danes se je v palači . ker zadeva osnovna vprašanja raz-kongresov EUR nadaljeval sedmi voja delavskega gibanja v Italiji kongres sindikalne organizacije CI ter sploh vprašanja, ki gredo preko SL. Kot smo že poročali, je ta sin- sektorialnih in celo splošno sindi-dikalna organizacija, ki se sklicuje kalnih koristi prizadete organizaci-
v glavnem na krščanska načela sindikalnega boja, v hudem precepu. Njeni vrhovi, ki jih predstavljata generalni tajnik Storti in pomožni tajnik Scalia, niso še do sedaj uspeli pri svojem poskusu, da bi pripravili dokument, ki bi ustrezal željam obeh ločin.
Današnji dan je bil na kongresu zelo živahen. Za posege v diskusijo je bilo vpisanih gotovo sto delegatov. V trenutku ko pišemo te vrstice, se debata nadaljuje ter se bo verjetno zaključila šele v zgodnjih jutranjih urah.
Intervencijo delegatov posluša seveda le relativno manjše število u-deležencev kongresa, kajti v tem trenutku je za vse najbolj pomembno, kar se sklepa v hodnikih, kjer se sestajajo predstavniki nasprotnih skupin.
Kongres CISL je zelo pomemben,
je ter zadevajo splošno politiko gospodarske in socialne preobrazbe sedanje Italije.
V tem boju med raznimi skupinami sindikalnih tokov v CISL se porajajo najrazličnejša stališča: na eni strani so ljudje, ki se zavzemajo za zaščito izključno sektorialnih koristi delavcev, toda izgubljajo z vidika splošno korist delavskega razreda v vsej svoji celoti. V tem primeru je značilen govor kon-federacijskega tajnika Leandra Tac-conija. Govornik je v uvodu pozval delegate, naj storijo vse, kar je v njihovih močeh, da bi prišlo do enotnega nastopa v CISL, «in sicer prej kot bo prišlo do sestave nove vlade*. Še prej mora sindikat vplivati na odgovorne organe z vso svojo težo. Vlada mora takoj povedati, kaj namerava napraviti gle-
de državnih soudeležb, blagajne za
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmMMiiiimimiiiiiiimiiiiHiiiiiimHuiHinHinHu
PO TRDITVI NEKEGA ITALIJANSKEGA TEDNIKA
Milanskemu sodišču preiskava o telefonskem prisluškovanju?
Kasacijsko sodišče bo v kratkem dokončno rešilo spor med Rimom in Milanom glede preiskave
MONZA, 20. — Kasacijsko sodišče bo 10. julija objavilo razsodbo, s katero bo rešilo spor o teritorialni pristojnosti med rimskim in milanskim sodiščem v okviru preiskave o protizakonitem telefonskem prisluškovanju. Čeprav u-radno sodniki še vedno preučujejo gradivo, s katerim sta milanski in rimski preiskovalni sodnik podprla svoji stališči, kaže, da so že dodelili preiskavo Milanu. Vsaj tako trdijo nekateri po navadi dobro obveščeni italijanski listi.
Kot smo že poročali pred nekaj meseci sta si milansko in rimsko sodišče lastili pravico do preiskave o protizakonitem telefonskem prisluškovanju. Obtoženci so bili v glavnem isti, Ponzi, Beneforti, Mat-tioli in tudi prestopki zelo podobni.
Spor med preiskovalci se je tako zaostril (včasih je mejil celo na absurd: ko je rimski preiskovalni sodnik dr. Sica dopotoval v Arono, da bi zaslišal Toma Ponzija, detektiva ni bilo več v kliniki. Na ukaz milanskega preiskovalnega sodnika so ga odpeljali nekaj minut prej v milansko bolnišnico), da je preiskava nasedla na sipine. Položaj so seveda takoj izrabili obtoženci, ki so sklenili, da ne bodo odgovarjali na vprašanja preiskovalcev, dokler ne bosta preiskavi poenoteni.
Poseči je moralo vrhovno sodišče, da dokončno reši spor. Preiskava je seveda zastala in glavni krivci (kot smo že večkrat poudarili je nepojmljivo, da bi Ponzi in Beneforti na lastno pest brez nobene podpore postavila na noge tako vohunsko mrežo) so imeli čas zabrisati vse sledove za seboj.
V	Milanu je preiskovalni oddelek prizivnega sodišča medtem zavrnil prošnjo bivšega policijskega komisarja Benefortija po izpustitvi na začasno svobodo. Skupaj z njim bo moral sedeti za rešetkami tudi tehnik Bruno Mattioli, medtem ko je bil Ponzi pred kratkim začasno osvobojen. Milanski preiskovalni sodnik dr. Patrone, ki vodi preiskavo v Milanu, bo v petek spet skušal zaslišati Benefortija. Govori se ,da je bivši komisar začel pripravljati dokument, v katerem bo skušal obrazložiti svoj položaj
Kar zadeva preiskavo samo ni velikih novosti, če izvzamemo vest, da je bil telefon ženske, ki je bila priča umoru komisarja Cala-bresija, pod nadzorstvom. Že pred nekaj meseci so se vztrajno širile govorice, da so preiskovalci odkrili prisluškovalno napravo v telefonu gospe M. D. (zaradi varnosti priče so preiskovalci sporočili le začetnice), danes pa je sodnik vest uradno potrdil.
Prisluškovalno napravo so odkrili tehniki telefonske družbe SIP že decembra lani, sodnika pa so obvestili šele februarja, ko se je začela preiskava v Milanu. Kaže, da je eden od obtoženih tehnikov telefonske družbe priznal, da so neznanci zahtevali od njega, naj natakne prisluškovalno napravo, dodal pa je. da je odločno zavrnil zahtevo.
V	pogovoru s časnikarji je dr. Patrone izjavil, da so že odkrili, kdo je sestavil vohunski aparat, niso pa še našli tistega, ki ga je namestil v telefon. «Zbrali smo vrsto indicii — je dejal dr. Patrone — ki jih bomo skušali izkoristiti*. Ni izključeno, da bodo sodniki poenotili preiskavo, če bi na tej sledi odkrili važne elemente za preiskavo o umoru komisarja Ca-labresija. Slednji sodni postopek je še vedno v začetni fazi in ga vodi dr, Riccardelli, ki ima tudi1 nov.
funkcijo javnega tožilca v preiskavi o telefonskem prisluškovanju.
Močan požar uničil skladišče DESPAR pri Astiju
ASTI, 20. — Močan požar je včeraj ponoči uničil skladišča živilske družbe DESPAR v Aštiju,
Po prvih ugotovitvah kaže, da je vzrok požara kratek stik v oddelku za embalažo. Požar se je nato hitro razširil in zajel oddelek likerjev in garažo, nato pa vse skladišče. Kljub hitremu posegu, gasilci niso mogli preprečiti, da bi ogenj uničil skladišče in komaj ustanovljen mehanografski center žrtev na srečo ni bilo, materialna škoda pa je ogromna (okrog dve milijardi Mr).
Jug, javnih ustanov ter organiza cij, ki morajo skrbeti za razvoj na Jugu.
V svojem govoru pa je Tacconi v določenem smislu kritiziral nastope sindikalne organizacije CGIL glede teme sindikalne enotnosti. V tej zvezi je Tacconi izjavil, da sindikalna enotnost postane problematična zaradi povezanosti CGIL s komunistično partijo. Na vsak način pa je Tacconi poudaril, da je eno izmed osnovnih vprašanj za rešitev gospodarske, socialne in drugih kriz v Italiji, prav rešitev vprašanja razvoja italijanskega Juga.
Kritike proti politiki CGIL se ponavljajo tudi s strani drugih delegatov. Tako je na primer vsedržavni svetovalec Carlo Romei kritiziral generalnega sekretarja sindikata kovinarskih delavcev Carnitija, češ, da je nemogoče skušati ponovno vsiliti organizaciji isto ideologijo, ki so jo njeni člani odbili, ker je pač tuja njihovi kulturni usmerjenosti.
Vse te besede zvenijo sicer zelo zapletene, da ne bi rekli učenja-ške. Njihovo bistvo pa je zelo preprosto. Romei je pravzaprav očital generalnemu tajniku kovinarjev CI SL, da se preveč povezuje s CGIL, se pravi z organizacijo italijanskih delavcev, ki je, kot pravijo oni, marksistična, povezana s KPI itd.
To je pravzaprav bistvo spora v današnji CISL. Medtem ko delavska baza, ki je včlanjena v vrstah te sindikalne organizacije, zahteva skupno akcijo vseh delavcev, v povezanosti CGIL in UIL, pa se določeni krogi otepajo te stvarnosti ter skušajo vsiliti svojim članom vrhunske rešitve. Prav pri teh ljudeh je treba iskati tudi vzroke zastoja pri združevanju vseh sindikalnih sil v Italiji. Konec dvoboja med Stortijem in Scalio, na koncu tega kongresa, bo morda pokazal kakšna je življenjska moč te krščanske sindikalne organizacije.
RIM, 20. — Povpraševanje po petrolejskih derivatih je v prvih petih mesecih letos naraslo za 10 odstotkov v primesrjavi z isto lanskoletno dobo. Povpraševanje po bencina je. narasla za 8,3, po gorilnem olju za 6,6 in po rafiniranem gorilnem olju kar za 20,2 odstotka.
Zahodnonemški predsednik Heinemann je včeraj sprejel prvega kitajskega veleposlanika v Zahodni Nemčiji, ki
mu je predložil poverilno pismo
PREDVČERAJŠNJIM PONOČI PRI COSENZI
Ugrabljen župan občine Fuscaldo
Zaradi pozite ure ni banditov opazil nihče
COSENZA, 20. — Včeraj ponoči okrog 24. ure so neznanci ugrabili Giuseppa Valenzo, župana občine Fuscaldo blizu Cosenze. Karabinjerji so našli danes zjutraj njegov avto fiat 600 na mostu, ki povezuje stari del mesteca z obmorskim letoviščar-skim naseljen. Prečno pred županovim avtom je bilo vozilo fiat 1100. Izginotje župana je prijavila karabinjerjem njegova služkinja Antonietta Calima.
Giuseppe Valenza, zemljiški posestnik in župan mesta Fuscaldo, je eden od najpremožnejših oseb v občini in od leta 1964 vodi enobarvni demokrščanski občinski odbor. Po mnenju preiskovalcev županovo politično prepričanje ni vzrok ugrabitve. Banditi naj bi stremeli le za visoko odkupnino.
Valenza se je pred časom ločil od žene in sedaj živi s služkinjo. Ker se župan ponoči ni vrnil domov, je ženska danes zjutraj obvestila karabinjerje. Agenti so takoj postavili cestne bloke na najbolj prometnih cestah, ki povezujejo občino z glavnimi mesti Kalabrije, a zaman.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiif ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«>iiiiiiiitaiiaiiiiii«iiiviiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiii«i||i||11|||||,||iaii|
OB PERONOVEM POVRATKU V ARGENTINO
Težka naloga bivšega diktatorja
Javni red, gospodarstvo in preosnova justicialistiene stranke so problemi, ki jih bo moral rešiti v kratkem
NEW YORK, 20. — Organizacija ameriških Indijancev je danes o-stro obsodila guvernerja newyor-ške države, ker je organiziral teden dni proslav v čast znanemu filmskemu igralcu Johnu Waynu v okviru nekega folklornega festivala.
BUENOS AIRES, 20. - V spremstvu argentinskega predsednika Hec-torja Camnore se je danes vrnil v domovino bivši argeVinski diktator Juan Domingo Parom Na letališču ga je oričakala ogromna množica, ki je v njem pozdravila priljubljenega voditelja, «de facto» poglavarja države.
Že na madridskem letališču se je španski diktator Franco poslovil ud Perona kot od državnega poglavarja. Povabil ga je na častni oder skupaj s Oamporo, od koder so poslušali himni, nato pa je trojica skupaj pregledala častno stražo.
Malo pred odhodom sta Campora in Franco podpisala tako imenovano »madridsko deklaracijo*, ki poudarja pomen prijateljskih odnosov med državama in obvezuje vladi za nadaljnji razvoj političnih in gospodarskih odnosov. V tej deklaraciji se je Campora, tudi zahvalil španski vladi za gostoljubnost, s katero je sprejela Perona.
V Argentini vlada veliko pričakovanje za povratek bivšega diktatorja. Vsi politični komentatorji ugotavljajo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiini
PO NAPOVEDI ENOTNE KONFEDERACIJE DELA
V Čilu velike manifestacije proti prevratniškim poskusom
Predsednik Allende v rudniku bakra «EI Teniente»
Izgredi po manifestaciji pripadnikov opozicije
SANTIAGO DE CHILE, 20. -Danes je čilski predsednik Salvador Allende obiskal rudnik bakra «E1 Teniente» v Rancagui, ki leži kakih sto km južno od čilske prestolnice. Vladni glasnik je izjavil, da se želi predsednik v vseh podobnih primerih seznaniti osebno z vsemi zapletenimi problemi. Prav tak je primer rudnika «E1 Teniente».
Ne ve se še, če je Allende s svojim obiskom v Rancagui žel uspehe, ali neuspehe. On sam je osebno prepričan, da bi pogajanja s stavkajočimi rudarji utegnila zmanjšati napetost ter pripeljati do sporazuma, ki bi normaliziral proizvodnjo v tem največjem rudniku sveta. Pri tej pobudi podpirajo AUendeja nekatere politične sile levičarske koalicije, toda druge kot na primer «Confederacion unica de trabajo» in tudi nekatere politične stranke niso tega mnenja. Zastopajo stališče, da so pogajanja s stavkajočimi rudarji neumestna in sploh škodljiva. Njihovo prepričanje sloni r.a dejstvu, da v rudniku «E1 Tenionte* stavka. morda četrtina rudarjev, ki je pod političnim vplivom čilske Krščanske demokracije in desničarskih strank. 75 odst. rudarjev je baje vsak dan prisotnih na delu.
Sindikalna centrala CUT je že v prejšnjih dneh kritizirala Allen-dejevo popuščanje do stavkajočih v Rancagui. To njeno stališče pa je treba brez dvoma prioisati tudi dejstvu, da so v vodilnem or gsnu stranke tudi demokristjanski predstavniki, ki pa so praktično zapustili svojo dejavnost ter se posvetili zgolj političnemu boiu proti Allendejevemu režimu. Predsednik Allende pa verjetno skuša še vedno najti stične točke med političnimi silami »Ljudske enotnosti*, ki so na oblasti ter predstavniki levičarskih demokristja-
Od rezultatov Allendejevih pogajanj v Rancagui bo verjetno odvisen tudi potek velikih manifestacij, ki jih je sindikalna organizacija CUT napovedala za jutri v vsej državi. Izredno velika manifestacija bi morala biti v sami prestolnici.
Ti javni nastopi sil, ki pripadajo enotni sindikalni centrali naj bi predstavljali odgovor čilskih delavcev poskusu Krščanske demokracije ter dveh desničarskih strank «Partido nacional» in «Pa-tria y libertad*, da zrušijo vlado predsednika AUendeja ter sploh vso levičarsko koalicijo, ki jo podpira. Sindikati so izdelali podroben program pobud, ki bi jih morale napredne sile in čilska vlada čimprej sprejeti ter začeti dosledno izvajati. Na vsak način so sindikati trdno na strani AUendejeve vlade.
Vsi ti dogodki kažejo, da narašča pritisk delavskih množic na Allendejevo vlado, da bi ta na najbolj dosledni način izvajala sprejete obveznosti. Še posebej pa ta pritisk kaže na zaostrovanje razrednega boja, ki se je v tem trenutku najbolj razplamtel v zvezi s stavko v rudniku «E1 Te-niente*.
Sindikalni predstavniki stavkajočih rudarjev trdijo sicer, da gre izključno za sindikalen boj, kjer naj bi politika ne imela opravka. Resnica je prav gotovo nekoUko drugačna. To so dokazali tudi včerajšnji dogodki v čilski prestolnici
V Santiagu je opozocija priredila veliko manifestacijo v podporo rudarjev rudnika «El Te-niente». Na zborovanju sta bila navzoča * tudi predsednika ičilske
gredov je prišlo šele pozneje. Kdo jih je zakrivil, se še ne ve. Nekateri pravijo, da so opozicijske manifestante napadli pripadniki MIR (levičarsko ekstremistično gibanje), drugi pa, da so jih povzročili desničarski skrajneži. Gotovo je, da je prišlo do spopadov med levičarji in desničarji. Vmes šta posegli policija in vojska. Naj-hujši' izgredi: so bil v veliki aveniji 0’Higgins, kjer je več javnih poslopij. Vojaki s plinskimi maskami na obrazu in oboroženi z brzostrelkami so pritekli z,vso naglico ter zastražili vse dohode v ministrstvo za obrambo.
Policija je v eni uri razgnala demostrante. Avenija 0’Higgins in bližnje ulice so bile zavite v oblake pUnov solzilnih bomb. Policija je uporabila tudi motorne brizgalne.
da bo Peron «de faeto* orevzel o-blast, kot je napovedal sam Campora med svojo volilno kampanjo. Prepričani so tudi, da se je zaključila doba medvladja in da bo argentinska vlada šele tedaj začela izvajati svoj načrt. Camporovo žametno rokavico, pravijo v Buenos Airesu, bo name stila Peronova železna roka.
številni politični komentatorji trdijo, da je Peron začel dajati svoja navodila že v prejšnjih. dr.eh, ko ,je bil še Campora na obisku V Spahijt kar naj bi bil dokaz, da se bivši diktator ne namerava odpovedati svoji oblasti.
Po sedmih letih vojaške, diktaturp je v argentinskih masah hrupno i»-bruhnil ves gnev, ki so ga tako dol go kopičiU. V takem položaju je moral Campora odpreti varnostni ventil in ravnati zelo previdno. To dokazuje pomilostitev vseh političnih jetnikov zgolj pasivno in prizanesljivo opazovanje zasedb tovarn in početja gverilskega gibanja ERP. Konec prejšnjega tedna pa se je Peron ti' oglasil s svoji vile v Španiji: uka zal je ministru za gospodarstvo, naj ponovno namesti podtajnika, ki «o ga državni uslužbenci nagnali, tajnJ-ku justicialistiene stranke pa je naročil, naj prepriča ljudstvo, da se. ukloni potrebni partijski disciplini.
Kaj bo naredil Peron? Kakšno 1 politično linijo bo ubral? Kakšen je njegov gospodarski plan? To so vprašanja, o katerih se je argentinski tisk v teh dneh razpisal, a ni dal nobenega točnega odgovora. Iz krogov blizu perorističnega gibanja pa trdijo, da se bivši diktator vrača v domovino, da bi delal za svojo državo. Njegova prva naloga naj bi bila strniti v enotno fronto razne struje ju-sticiaiističnega gibanja. To je prvi pogoj, trdijo v Buenos Airesu, da se peionizem obdrži na'oblasti.
Eden od prvih vprašanj, ’ Ivi jih bo moral takoj rešiti, bo javna : varnost. Vse kaže, da bo ERP v tern pogledi) želo trd oreh in da se niti najmanj ne namerava pokoriti ukazom bivšo ga diktatorja. Dokaz je, da so gve rilci v prejšnjih ‘dneh ugrabili dva poslovnika, sinoči pa je neki neznanec povozil generalnega tajnika ju-sticialistične, stranke Medino in nato zbežal. Opazovalci so prepričani, da gre za atentat.
Tudi gospodarstvo bo potrebovalo železno, roko, Vprašanje pa je, koliko bo ljudstvo 1 pripravljeno žrtvovati za Peronov razvojni načrt. Vprašanje,bo tudi,, kako bodo drugi voditelji sprejeli bivšega diktatorja in če mu bodo odstopili svojo oblast. In nazadnje še vojska: bo mimo prenašala dejstvo, da ima nekdanji nasprotnik spet oblast v rokah?
Sodišče oprostilo «Spol v spovednici»
PADOVA, 20. — Kazensko sodišče je danes oprostilo s popolno formulo avtorja knjige «11 sesso in eonfessio-nale» («Spol v spovednici*) časnikarja Roberta Valentinija (34 let) iri Claro di Meglio (40 let).
Kot smo že poročali, sta omenjena časnikarja posnela na magnetofon več stotin pogovorov v spovednici s številnimi duhovniki in spovedniki. Ko še knjiga ni bila objavljena, je neka revija objavila nekaj odlomkov. Takoj so nastopile nekatere sodnijske oblasti, ki so prijavile avtorja sodišču zaradi prekrškov proti morali ter blatenja državne veroizpovedi.
Danes je sodišče oprostilo obtoženca. Oprostitev morda sovpada tudi z zahtevo branilcev, ki sta menila, da katoliška cerkev ni državna veroizpoved, ker bi bilo to v nasprotju z določili italijanske ustave.
«Tretja teorija*
(Nadaljevanje s 4. strani)
vald često postavljajo, ko je govor o Libiji, je vprašanje, ali se ona ne usmerja v prevelika tveganja, ko se zaganja proti tolikšnim velikim svetovnim dejavnikom in celo proti najmočnejšim. Na nedavni šesturni tiskovni konferenci je neki časnikar v določeni obliki to vprašanje Geda-fiju tudi postavil. Konkretna ga je vprašal, ali se ne boji, da bi ZDA utegnile uresničiti grožnjo — o kateri so, kot o možnosti, pisali nekateri časopisi — ter zasedle nekatere bližnje-vzhodne dežele, ki jim odrekajo pravico pristopa k petrolejskim poljem. Ge-dafi je na vprašanje odločno in samozavestno odgovoril:	«Mi ne
damo veliko na to, kar pišejo v časopisih. Če pa bi se svet zares spremenil v takšno džunglo, bomo mi v njej ena najbolj borbenih zveri.*
Včeraj se je bivši predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brundage (85 let) oženil s 36-letno nemško princeso Mariann Reus. Po poroki je Brundage izjavil časnikarjem: «Rad bi, da bi mi žena povila
dvojčka*
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiii>i|||lllll|lllflllll,lllllilllllll>l,lll|||i||i>|i(iii>iiiniiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ODKRITJE AMERIŠKIH RAZISKOVALCEV
Magneti in železosilicijeva spojina orožje proti raku
Zdravniki sodijo, da je nova metoda zdravljenja zelo učinkovita
STANFORT, 20.	— Ameriški
zdravniki so dosegli nov uspeh v borbi proti raku. Odpravili so nekatere vrste rakastih tvorb s pomočjo močnega elektromagneta in železnih delcev, ne da bi jim bilo treba seči po kirurškem nožu. Znanstveniki so se poslužili močnega magneta iz 'super prevodne kovine, ki obdrži v kapilarah neko železo-Kvščanske' demokracije in »Parti,, silicijevo spojino, Spojina pa ima to
da nacional*. V bistvu, je torej šlo za opozicijsko zborovanje, ki pa se je končalo v mirti. Do iz-
. lastnost, da se ustavi le v kapilarah, ki «hranijo» rakaste tvorbe. Železni delci preprečijo dovaja-
nje krvi raku in ga tako uničijo. Vodja skupine raziskovalcev univerze v Stanfordu je izjavil, da so zdravniki optimisti in sodijo, da bodo lahko izpopolnili to tehniko zdravljenja rakastih tvorb, a tudi močan, da bi lahko opravil jal nevrokirurg Robert Rand — smo izdelali že pred časom, potrebovali smo magnet, ki bi bil. dovolj majhen, da bi ga lahko uporabili dovolj močan, da bj lahko opravil svoje delo izven pacientovega telesa*. Zdravnik "je pojasnil,- da bi i	n j
bilo zelo nevarno vstaviti magnet v človeško telo. Dodal je tudi, da so to tehniko že preizkusili na vrsti pacientov. Med njimi na moškem, ki je imel rakasto tvorbo na jeziku in ni mogel govoriti. Po zdravljenju pa je pacient spet lahko jasno govoril. Z novo tehniko zdravniki vbrizgajo v žilo delce železosilici-jeve spojine. Nato približajo magnet, ki privleče delce železa, rakasti tyorbi. Dovolj, je, da držijo magnet' v tem položaju 20 minut, v katerih se železosilicijeva spoji-
na strdi. Na ta način zdravniki preprečijo dovajanje krvi rakasti tvorbi, ki usahne in kmalu nato umre.
Dokler niso mogli uporabiti su-perprevodnikov so morali zdravniki namestiti magnete v pacientovo telo blizu raka. Magneti so bili dovolj veliki, da so ogrožali pacientovo življenje, poleg tega pa niso bili dovolj močni, da bi bilo zdravljenje učinkovito. Včasih je tako zdravljenje terjalo tudi zelo tvegane kirurške posege
Ugrabitev župana Valenza je že 14. ugrabitev v Kalabriji in 1»; ugrabitev v zadnjih 6 letih. Pr)"1 je bil ugrabljen leta 1963 podjetnik Ercole Versace iz Reggio Calabne. Sledili so mu po vrsti: Francesco Vocisano iz Delianuove (L junij3 1968), profesor Renato Carminiti iž Ville San Giovanni (26. avgusta 1970), Mario Bilotti iz Catanzara (11. novembra 1970) študent Car-mine Caruso iz Ardore (2. decem-
PASJE ŽIVLJENJE
Neki Irritanski 60-letni poslovnik je preživel več dni v pas-jaku (na sliki v spremstvu lastnice). Osebje je ravnalo z njim kot z živaljo: jedel je v
pasji skledi in spal v pasji utici. Zakaj je to storil? Britanska posebnost pač: s prijatelji je stavil, da živijo Pst bolje od človeka, in je hotel to dokazati.
ODLOK
Na švedskem ne bodo več dajali zlate kolajne zaslužnirn možem. Starokopitna' odličja bodo nadomestili z bolj uporabnimi zlatimi urami.
STARA MATI
ime ji je Francis Kellp kljub 90 letom starosti je s? , tako čila in zdrava, da se Je lotila novega poklica: tihotap-l jan ja mamil. Kljub letom & je Kelhjjeva kaj kmalu naučilo vseh spretnosti in je večkrat prelisičila policijo. Usodno P je bilo, da se je pobahalo pred sovrstnicami. aFrancis J® imela vedno zelo čudne cigo-rete. Enkrat se ji je posrecWi dd mi je eno prodala. Počutu sem se tako slabo, da še mi Je zdelo, da je moja mačka kro-kodih, je dejala osuplim ogen-iom neka prijateljica.
bra 1970), Antonio Loria iz	'
nuove (10. januarja 1971),
Bertucci iz' Lamezie Terme	,:
januarja 1971), Giuseppe iz Lamezie Terme (23. februari3 1971), Andr ta D’Amato iz VibcrV lenzie (17. marca 1971), Gam^ Budda iz Oppida . Mamcrtme aprila 137-1). Giuseppe (iaUorn Vibo Valet»tie (7/ avgusta ,1^(1 Francesco Bagala iz S, di Rosario (17. avgusta l9™’ ,„v. lippo Caputi iz Lamezie Terme
V teh letih so
terii3-
gusta 1972),
tudi 4 poskusi ugrabitve, ki so li eno žrtev, Domenica letta Delianuove. Ta je umrl nekaj «jj po poskusu ugrabitve zaradi n ran, ki jih je dobil v spopadu banditi.	i.~.
Preiskovalci niso še mogli ug viti točno kdaj in kako je grabljen ži pan Valenza, Zaradi P^rg ne ure ni dogodka opazil nihče, se le da je delal do 23. ure županstvu z geometrom Eziom • gliom, nato se ie odpravil na tek sprehod preden bi se _ v\. domov. Na mostu, nedaleč od_ n j. govega stanovanja pa so ga ca ugrabitelji.
Obsojen vojak ker je protestiral proti pomoči ZDA Portugalski
AISERSLAUTERN (Zahodna Nemčija), 20. — Ameriško vojaško dišče v Aiserslautemu je	jn
na mesec dni zaporne ^„rrvja na denarno globo vojaka n ,.ra] W. Johnsona, ker je Pr0‘® v0j-zaradi pomoči, ki j<y ameris _ ^ ska nudi Portugalski. Gre Dobavljanje zažigalnib bomb u. palmom in kemičnih	tfa pa
ničujejo rastlinstvo, Poleg . rstni!d se nekateri portugalski ^ vežbajo v nekem ameris rišču v Južni Karolini.	-jjd
Med procesom so morali s ^ prekiniti za nekaj ur razprav .0 je kakih 30 vojakov zasedlo 0p-dvorano v znak solidarnos 1 tožencem.