Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno ZO Din pollelno 120 Din celolelno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdala celolelno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsln mali oglasi po 1 30 ln 2 D,večjl oglas! naMondo«, »Risorgimento« in »Voce ttepublicana« a Rimu; : Stampa in »Corriere di Torino v Turinu; »Avanti«, »Unita«, >11 quarto stato«, Battaglie sindacalk, »Pungolo« v Milanu; »Ordine nuovo«, : Cittadino di Bre-scia: v Breseiji; : Gazzettino« v Benetkah; ■ Corriere del Mattinoc v Veroni. Proskripcijska lista talcev. Parma, 3. nov. (Izv.) V tajništvu fašistovske stranke se je sestala posebna komisija za sestavo proskribcijske liste talcev in to za slučaj novega atentata na Mussolinija. Kakor v Ferarri se je ludi tukaj ustanovila posebna tajna fašistovska policija. Napad na francoske železničarje. Milan, 3. nov. (Izv.) O incidentu v Ventimigli poroča prvi »Corriere della Sera« v današnji popoldanski izdaji. Poročilo je datirano iz Pariza in posneto po francoskih listih. Po tem poročilu so se dogodki v Ventimigli odigrali sledeče: V ponedeljek popoldne je imel tukajšnji fašistovski tajnik nagovor na zbrane miličnike pred postajo. Nekateri francoski železničarji, ki so oddaleč prisostvovali zborovanju s pokritimi glavami, se niso ozirali na zahtevo fašistov, da se odkrijejo. Razburjeni fašisti so vsled tega udrli na francoske nrade na postaji in zaprli več Francozov, ki so jih izpustili šele na zahtevo policijskega komisarja. Demonstranti so se nato obrnili proti Sklepi vodstva HSS. Izključitev dr. J. Košutiča iz HSS. — Bojkot Strossmayerjeve proslave. Zagreb, 3. nov. (Izv.) Včeraj je imelo vodstvo HSS sejo, na kateri je bil izključen iz stranke dr. Josip Košutič, bivši kabinetni šef Stjepana Radiča in brat Radičevega zeta inž. Košutiča. izključitev se je izvršila raditega, ker se dr. Košutič ni hotel pokoriti sklepu vodstva, da se mora dr. Nikič bojkotirati, in ker se je navzlic temu sklepu družil z dr. Nikičem. Na isti seji se je tudi sklenilo, da se seja poslanskega kluba HSS, ki je bila prvotno sklicana za 6. november, odloži in da se poslanci HSS ne bodo udeležili odkritja Stross-mayerjevega spomenika 7. novembra. Seja poslanskega kluba je bila namreč prvotno sklicana z namenom, da bi se poslanci HSS mogli korporativno udeležiti odkritja Strossmayer-jevega spomenika. Ker pa je odbor za to proslavo popolnoma v rokah federalistov, si je Radič med tem premislil in sklenil bojkotirati proslavo. Priprave vza revolucijo v Španiji. Perpiguan, 3. nov. (Izv.) Ob prehodu na Špansko ozemlje je bilo aretiranih 38 Spancev, ki pripadajo glasom informacij neki revolucionarni in prevratni družbi. Prišli so na špansko ozemlje preoblečeni kot turisti, da bi ne zbudili pozornosti. V nahrbtnikih so našli mnogo sumljivih predmetov kot poljski telefon, rakete itd. , Perpiguan, 3. nov. (Izv.) V Milasu (Pire-neji) je bilo aretiranih 17 Špancev, Angležev in Italijanov, ki pripadajo neki zarotniški tolpi. Dvema Špancema, ki sta nosila s selx>j bombe, se jo posrečilo, da sta ušla. Namen teli revolucionarjev je bil, zanetiti v Španiji ogenj revolucije. Perpiguan, 3. nov. (Izv.) Policija je včeraj 'itin(.1 orf»tirnl'l IlO 1." 11 i Clnaiinn,, i« Tto_ 1 „ 71,1 / i,, ( i,. u. w... ..... " — .j , »ti liu lijanov. V nokraiini Ter bane (deoartement francoskemu konzulatu, ki je bil zastražen po policiji. Eden izmed fašistovskih demonstrantov je pod pretvezo, da bi rad govoril s francoskim konzulom, udri v notranjost konzulata in nagovoril na balkonu fašiste sledeče: Francija nas izziva! A noi! Viva 1'Italia! — Med tem mu je pa že policija zabranila govoriti. Vendar je verjetno, da je vdrlo v francoski konzulat več fašistov. Pariz, 3. nov. (Izv.) Ves francoski tisk piše o dogodkih v Ventimigli. »Pet it Parisi-en« piše, da je italijanska vlada dala takoj ukaz policiji, da naredi red na carinami in v . uradih na postaji. Francoski konzul, ki stanuje v Mentonu, se je takoj po dogodkih vrnil;.' v Ventimiglio.,-Italijanske lokalne oblasti so: mu po prihodu izrazile obžalovanje nad incidentom. — »Journal: zahteva sestanek med Briandom in Mussolinijem. Napetost med Italijo in Francijo ne more trajati več dalje brez resnih nevarnosti. Gre za orientacijo v smislu zaupanja ali nezaupanji, sodelovanja ali opozicije. Napadi fašistov na opozicionalne osebnosti. Rim, 3. novembra. (Izv.) Listi sporočajo o raznih spopadih in napadih fašistov. V Genovi so ustrelili nekega fašista. Raditega so fašistične skupine udrle v stanovanje socialističnega odvetnika Rossija in mu razbile njegovo stanovanje ter mu pohištvo zmetale na cesto in ga požgale. — Enaka usoda je zadela socialističnega poslanca Canepa in prostozidarskega odvetnika Attinija. Njuni stanovanji so razbili in pohištvo v sobah zažgali. V Rimu so fašisti porušili stanovanja sledečim opozicionalnim osebnostim: generalu Bencivengi, časnikarju Giaminiju, izdajatelju protifašističnega humorisiičnega lista in ravnatelju lista >11 Mondo«, socialističnemu poslancu Sardeliju, kiparju Ferarriju. Tekom popoldneva je prišlo v neki kavarni med ravnateljem demokratskega lista »Mondo«, štirimi njegovimi uredniki in fašisti do prepirov in tudi do pretepa. Uredniki so morali iskati zdravniške pomoči v bolnici. PRIHOD MUSSOLINIJA V RIM. Rim, 3. novembra. (Izv.) Nocoj se je ob 6. uri zbrala na Piazza Esebra pred kolodvorom velikanska množica ljudstva, da bi prisostvovala sprejemu duceja Mussolinija. Fašisti so peli svoje himne, godba je igrala fašistične himne. Množice so napravile špalir. Red so vzdrževali miličniki. Cel kordOn je zadrževal množice. Duceja so na kolodvoru pričakovale fašistične oblasti, ministri in fašistični poslanci. Ob četrt na 9. je prispel vlak. Zbrana množica je Mussolinija navdušeno pozdravila. Mussolini je korakal skozi kraljevo dvorano ter na trgu pred kolodvorom stopil v avto in se med špalirjem množic, ki so mu prirejale gromovite ovaeije, peljal na svoje stanovanje. Avtomobil je počasi drsel naprej. Množice so Mussolinija spremile do njegovega stanovanja v vili Torlonia, kjer so mu prirejale manifestacije, ki so trajale do polnoči. Autes Pirejenis) so odkrili cela skladišča mu-nicije in orožja. Meja med Španijo in Francijo je strogo zastražena. Pariz, 3. nov. (Izv.) K poročilom iz Perpi-guana piše Petit Parisien, da je ustanovilo tukaj 400 oseb poseben depot za obleke in za orožje. MEDDRŽAVNA PROMETNA KONFERENCA. Zagreb, 3. nov. (Izv.) Kakor doznavamo, je pričela danes zjutraj v dvorani tukajšnje železniške direkcije meddržavna prometna konferenca, ki; ima rešiti predvsem vprašanje češkoslovaške jadranske tarife. Konferenci prisostvujejo zastopniki sledečih držav: češkoslovaške republike, avstrijske republike, Italije in naše države. Na tej konferenci je posebno zainteresirana Italija, ker gre za češkoslovaški promet preko Trsta in ureditev tozadevnih tarif. Jugoslavija je zainteresirana pri teh tarifnih pogajanjih radi češkoslovaškega tranzita preko Slovenije in sicer na progi Šent Ilj—Rakek, Jesenice—Podbrdo. Zvečer je prispel semkaj kot zastopnik ministrstva za promet dr. Dragotin Markovič, ki bo zastopal našo državo pri teh pogajanjih. NEURJE V ITALIJI. Dne 2. novembra je divjalo po severni Italiji silno neurje. V Genovi se je vsled nalivov v sredini mesta podrl neki oporni zid, nakar je nastal usad ter so velike mase zemlje zdrknile proti sosednji trinadstropni hiši. Hiša se je podrla in pokopala pod seboj speče stanovalce. Izpod razvalin so potegnili šest težko ranjenih oseb in tri mrtve. POVODENJ PRI BELJAKU. Beljak, 3. nov. (Izv.) Tukajšnje okrajno glavarstvo je radi pretečega naraščanja Drave odredilo, da se evakuira Beljak in sicer na desnem bregii. POVODENJ V JUŽNI TIROLSKI. Innsbruck, 3. novembra. (Izv.) Iz južne Tirolske prihajajo vesti o velikih poplavah. Vodovje je narastlo v toliki meri, da je do ,mfiql iiuortn ukjnjpii yp|p7iii«ki nroiiiet med iiauoijiijcga . . Boznoui iu Meranom. Hrvatski list o SLS in priznanju ustave. »Hrvat« piše v uvodniku: Končno ni niti toliko interesaintno niti toliko važno, ali bo šel dr. Korošec v vlado ali' ne. Ali vsekakor je silno zanimivo to, kaj se od dr, Korošca zahteva kot predpogoj za' njegov vstop v vlado. Na prvem mestu prihaja vprašanje — priznanja vidovdanske ustave. Čudno je, toda resnično. Korošec je že sedel v.vladi pod režimom vidovdanske ustave in on je po tej ustavi delal. Torej jo je priznaval popolnoma naravno. Od kod torej sedaj naenkrat zahteva po priznanju nečesa, kar je on že davno priznal? To je do kretenizma neumno, ali, ,da se fino izrazimo, neumestno in odveč. Enostavno otročarija je to. Kako vrednost ima to priznanje? Kak zmisel? Priznati, da (vidovdanska ustava obstoji, da je oiia'diejstvo,'to ni nujno. Končno mi vsi to žalostno dejstvo vidimo, torej tudi'priznavamo. Ali je treba prianati, da je. vidovdanski ustavi dana zakonska moč? Tudi to vidimo in čutimo vsi na svoja koži. Torej tudi mi priznavamo. Kaj naj torej pomeni priznati vidoydansko ustavo? Nič. Zato je dr. Korošec čisto naravno lahko odgovoril, da sta on in njegova stranka priznala ustavo de facto in de iure in da ni v ta namen potreben z njegove strani noben svečan akt, ni-kaka,svečana obljuba. Kar je še bolj smešno, ta zahteva po priznanju ustave vsebuje — kakor je neki belgrajski list primerno pripomnil — posredno pooblastilo za vse tiste državljane, ki jim take svečane obljube ni treba polagati, da njih ta žalostma ustava ne veže. Ti siromaki morajo priznati ustavo, ki zanje tudi velja, drugi sreč- ' ni ljudje, od katerih se tako priznanje ne zah- I leva, pa lahko živimo po svoji volji, kajti nas se ta ustava ne tiče. I Od Mojstrane do Davornika. Sicer tako čista Bistrica, ki izvira pod triglavsko severno steno, se vali skozi Mojstrano razpe-njenih valov, umazana, gosta, seboj noseča vse, kar se ji je na poti ustavljalo. Vsepovsod si je izbrala nove struge, prejšnjo zasula, a kjfer ji je primanjkovalo prostora, je trgala zemljo, vrtove, polja, sadno in drugo drevje ter valila dalje ozir. tu pa tam s to navlako zabarikadirala prost odtok razbesnelim valovom. Grozen je pogled na posestvo gospe Ambro-žiČeve, Sirom Evrope znano po svojerti čebelarskem eksportu. Tji je voda ubrala popolnoma no-Vo pot, vzela tako rekoč veš velikanski vrt, kozolec in vso velikansko žago. Pet vagonov desk, pripravljenih za izvoz, je šlo po vodi. Da je odnesla tudi most, ki drži proti Cuznarejvi tovarni, pač ni treba še posebej omenjati. Na onem mestu je struga gotovo trikrat tako široka, kot je bila poprej, a vendar je tu še najožja od cementne tovarne pa do izliva v Savo. Samo Ambrožičeva ima okoli pol milijona dinarjev škode. Na nasprotnem bregu pred hotelom Triglav, je Derni-čeve hiše ostalo samo še polovica. Leseni sokol-ski dom izgleda, kot bi od štirih strani iikratu treščilo vanj, samo nekaj odra je še ostalo, vse drugo pa je odplavljeno ali pa se bo sesulo vsak hip. Še malo, pa bi bilo gasilno shrambo zadela ista usoda. O Šmercovi brvi tudi ni nikjer sledu. Ob obeh bregovih samo razdejanje, hiše in hlevi izpraznjeni, ljudstvo obupano, moški premočeni od napornega dela ob zavarovanju bregov; videli smo jih do ramen stati v deroči vodi. To je bila slika zadnjo nedeljo popoldne sredi lepe letoviške vasi Mojstrana. Znane turistovske brvi čez Savo ni več. Edino železobetonski most čez Savo v Mojstrani, katerega je dal zgraditi še bivši deželni odbor, je ostal. O mostu nižje Mojstrane ni niti sledu in Mojstrančani bodo morali daleč okolu v klanec voziti. Pri čuvajnici, kjer vodi cesta čez progo, je Se v nedeljo popoldne Sava tekla čez cesto. Struga je široka na nekaterih mestih toliko, kolikor je široka dolina. Posestniku Žvagnu pri hrušinskem mostu je vzelo domalega vso zemljo. Mo«t in postajališče Hrušica je izginilo v valovih,; proga je na daleč uničena, tračnice v vodi. Potniki morajo zdaj na Hrušici kakih 300 metrov peš od vlaka do vlaka, vsled česar ima vsakokratno zamudo tudi v zvezi na Ljubljano. Kako je na Jesenicah, smo že v nedeljski številki opisali. Pripomniti je 6e, da se je v nedeljo zjutraj ob tovarniškem Jezu prelomila vi-shka betonska škarpa ter 9e pegreznila v Savo. Tudi jez je nekoliko trpel, vendaJ pa je vzdržal, ako bi bil tudi ta uničen, bi jeseniška železarna .gotovo dalj časa ne mogla obratovati in tisoči bi bili brez zaslužka. A tudi svoje muhe ima Sava. Dasi je ob vsaki povodnji, tudi manjši, ogrožala hišo - gosp. Strausa blizu javorniškega moslu, ni bilo to pot tam nobene nevarnosti, razen da je voda visoko nastopila, a trgala pa prav nič. Toda danes, ko to pišemo t. j. Vseh svetnikov dan, ko je Sava že več kot polovica upadla, je pa tnm zopet nevarnost, da hišo i spodkoplje, ker je tok Save sedaj usmerjen tej hiši. Velika malomarnost prizadetih krogov je pač tukaj, ko že tri leta posestnik te hiše prosi in prosi, da l>i nui zavarovali vsaj hišo s Skarpo (vrt mu je itak že Savn vzela) pa zaman. Most čoz Savo so naredili pred dvema letoma. Bil je močan, i/, samega mecesna, nihče ne hi bil mislil, da hi t?a odnesla Sava. oa an ie V takih absurdih se torej giblje belgraj ska politična modrost. Ali moč in veljavnost zakona ne deluje sama po sebi, ampak šele po priznanju vsakega poedinega državljana. Če je tako, potem se mi lahko osvobodimo vidovdanske ustave, ali bolje rešeno, do nje bi sploh nikdar ne smelo priti. Ml je gotovo nismo potrebovali Id je nismo povzročili. ' .Toda vendar ima v radikalaki govorici »priznanje« ustave nek drug pomen. To se je videlo po izjavi dr. Korošca, ki ni zadovoljil radikalov. Oni sedaj zahtevajo od dr. Korošca, da osvoji tudi duha vidovdanske ustave, to je, da postane tudi programatičen centralist, zahtevajo, da se odpove avtonomiji in reviziji ustave. To pa je nekaj čisto drugega. Mi ne vemo, ali bo dr. Korošec pristal na to zahtevo radikalov in ali bo postal centralist. Če sodimo po pisanju njegovih listov, ne more biti o tem niti govora. Pa če tudi bi dr. Korošec to napravil, ne bi to pomenilo nikake izpremembe razpoloženja slovenskega naroda, ki je enodušno za avtonomijo Slovenije. Brez ozira na to, kaj bo dr. Korošec odgovoril radikalom, je treba to zahtevo imenovati z njenim pravim imenom. To je nepošteno izsiljevanje. Kateri zakon te države pooblašča vlado, da ona sme zahtevati od kateregakoli državljana, da se odpove avtonomije in revizije ustave? Revizijo ustave predvideva ustava sama in sama predpisuje proceduro, po kateri naj se revizija izvrši. Biti revizijemist je torej ustavna pravica vsakega državljana. Odkod ima vlada pravico, da ovira državljane v tem, da se poslužijo svojih zakonitih pravic? To je grobo nasilje, v morju drugih — eno nasilje več. vendar in sicer prav vsega. Malo nižje Javornika po produ in vrbju leže posamezni kosi. Dobravci pa so tako rekoč odrezani od sveta, ker druge vozne možnosti kot po železnici sedaj nimajo. — Danes Vseh svetih dan zopet lije kot iz škafa. V. Po vremenski katastrofi na Bledu in v okolici. O tej katastrofi smo že na kratko poročali. Od sobote na nedeljo je odnesla Sava blejski most >ttied Bledom dn Lescami, Držal se je, dasi močno poškodovan, do nekako 7. ure zvečerunLjudje so vkljub nevarnosti prehajali čez most do zadnjega trenutka. V ponedeljek zjutraj pa ni bilo videti razen obojestranskih škarp nobenega sledu tega važnega mostu. Bled je za cestni promet popolnoma odrezan. Le preko Jesenic po železnici je ostala zveza z ostalim svetom. Bled in Lesce, ki zavisita od izletniškega prometa, sta občutno udarjena. Najbolj neprijetna posledica povodnji za Bled pa je naenkrat ta, da je ostal brez pitne vode. Prebivalci se poslužujejo jezerske vode in Jezernice, odtoka jezera. Stare vodnjake so večinoma zasuli in le malokdo ima pilno vodo. Popravilo vodovoda je najnujnejše, kar se bo tud! vpoštevalo, čim Radovna toliko upade, da bo dele mogoče. Bled in Gorje sta v prvi vrsti prizadeta po tej ogromni škodi. Brez državne pomoči je ne bosta mogla zmagati. Sporočali smo pomotoma o padavini. Bilo j« v noči 2. oktobra 104, a 30. oktobra 52 skupno toliko kot v celem letu 1920. Jezero je naraslo, kot ne pomnijo stari ljudje. V nedeljo je merilo 45 cm nad normalo. Pred tremi leti, ko je izredno naraslo, je merilo 30 cm nad normalo. Vsi posestniki ob jezeru in Jezernici imajo vodo v kleteh. Prostovoljna požarna bramba je prihitela vsakomur na pomoč z motorko. Tako edino je bilo mogoče rešiti poljske pridelke, ki so bili shranjeni v kleteh. Na Rečici je voda vdrla v hleve. S težavo so rešili živino iz hlevov. Prostovoljna požarna bramba jte tudi pomagala pri reševanju živine in pridelkov, kar sc je še dalo rešiti. V Bohinju je jezero naraslo za 2 m 80 cm. Jezero je nastopilo prav nd cesto pred hotelom Sv. Janez. Kopališče je deloma odnešeno, deloma pa znatno poškodovano po strašni burji in valovih, ki so razsajali na jezeru. Gozdovi na Pokluki so isto lako zelo trpeli vsled nevihte. Burja je podrla več tisoč metrov lesa. Na Rotarici nad Sotesko je hudournik odnesel most. V Soteski je izpodkopala Sava cesto. Ostalo je še en meter širine. Promet je nemogoč. Na Jesenicah je pri pobiranju drv, katera je Sava nanesla, utonil em otrok. Hotel je zagrabiti težko vejo v Savi, pa ga je potegnila v valove. Divjanje Kamniške Bistrice. Že v nedeljskem »Slovencu« smo poročali o prvih škodah, ki jih je napravilo neurje v Kamniku. A od takrat je škoda tako narastla, Bistrica tako razdejala svojo strugo ter naprave v in ob njej, da je pogled nanjo od železnega mostu v Veliki ulici proti severu strahoten. Raz gornji jez, ki vodi vodo v Hočevarjev kanal, je drla voda z vso silo in se dalje zajedala v Zebljar-jev in Grogov svet ter trgala globlje in globlje. Že v noči od petka na soboto so bili prebivalci lločevarjeve hiše v strahu, da jih voda odnese, ker iim jc drobila svet okrosr hiše. A v nedelio Velikanska škoda od zadnjega neurja. so se morali izseliti, ker se je voda preveč zajedala v vrt za hišo in ga odplavila skoro vsega. Tako je na desnem bregu Bistrice odnesla v širini 30 metrov ves svet, v dolžini kakih 100 metrov pobrala vse drevje in plotove ter si izbrala tod novo strugo. Od tu se je zaganjala v nasprotni, Keršmančev breg in tam odplavila ves Bvet med prejšnjo mlinsko brvjo in Keršmančevo ograjo, pustila je le do 2 metra zemlje, da je možen prehod iz parka usmiljenih bratov. Tudi ta je bil v nevarnosti, ali silo vode je zadržal cementni zid. Ali iz gornjega Hočevarjevega kanala je ponoči voda udrla v vilo »Neptun* in sredi noči so morali gasilci črpati vodo iz stanovanja. Pri mostu v Novem trgu so vso nedeljo gasilci lovili tramovje in čistili nosnike vejevja in korenin, sicer bi bila voda tudi ta novi most odnesla. Enako so delali pri perovskem jezu »Titanovi« delavci vso nedeljo, da so toliko odstranili koreninje in vejevje iz zatvornic in jeza, da ni bilo več nevarnosti, da strašna sila razžene tudi ta jez. Niže jezu, proti Duplici, je divja voda trgala levo obrežje in se v velikem loku približala pešpoti v Volčji potok. Na Duplici pa je odnesla veliki most, ki veže Radomlje in vse vasi onstran Bistrice z glavno cesto preko Duplice, ter morajo sedaj hoditi in voziti čez Homec. Tudi v Stranjah je bil v nevarnosti betonski most, ker ga je začela voda izpodrivati od strani in se je tudi približala napeljavi kamniškega vodovoda na en meter. — V ponedeljek pa je Bistrica vsled novega deževja zopet močnejša, pretrgala Hočevarjev jez in z vso silo drla proti Hočevarjevi hiši. Prišli so gasilci iz Kamnika in okolice in vsi mlajši moški so morali na pomoč, da so jez presekali na obeh straneh in dali vodi bolj središčno strugo in njeno silo omilili. Pri tej priliki jih je več padlo v vodo, a so jih rešili. Večja nesreča pa bi so bila kmalu zgodila na ostanku me-kinjske brvi, kjer je okrog 20 ljudi gledalo rešilna dela na vodi, pa se je brv pod njimi naenkrat s hruščem podrla in vsi, ki so bili na njej, so v hipu zgrmeli v blatno strugo. Vendar ni razen blatne obleke in malih prask nihče odnesel hujšega. Težko je prizadet po tej povodnji tudi »travniški kovač« g. Dornik, ki mu je veliki kozolec voda izpodjedla in ga podrla. Piš iz petka na soboto je razkril precej kozolcev v Podgorju in drugi okolici, v Kamniški Bistrici so zemeljski plazovi valili množice velikanskih skal v dolino in voda je trgala mostiče, tako da jih je malo ostalo nepoškodovanih. V Brišah, v neveljski občini, je voda splavila vso zemljo raz njive v dolino, zasula vse ^ri kolovoze na cesto, tako, da nihče še danes ne more v Kamnik z vozom. Voda je sicer do torka upadla, ali zopet se grmadijo oblaki nad Kamnikom. Škoda pa je velikanska. Kdo bo tukaj priskočil na pomoč? Občina ne zmore vsega, okraj tudi ne. Država se mora zganiti in sicer kmalu, da ne bo še večje škode. Strašen vihar na Dobrni. V petek zvečer je razsajal strašen vihar na Dobrni; ki je najhuje zadel okolice Zavrh, Parož, Brce ter del Klanca, Pri graščini je polomil nad 2000 dreves v gozdu; vihar je vzel približno 80 m široko ter 200 m dolgo pot, kjer ne stoji nobeno drevo več pokoncu Na drugi strani potoka je vihar polomil nad 100 sadnih dreves in deloma izruval s koreninami vred. Na Brcah imata najhujšo škbdo veleposestnika Franc Štraus in J. Marošek. Zadnjemu je vihar v gozdu podrl na 300 dreves. V Zavrhu je pa vihar najhuje deloval, ker je podrl tri viničarska poslopja. Posestniku po dom. Papežu je podrlo gospodarsko poslopje in hišo odkrilo. Prestrašena družina je morala zbe-žati ponoči k sosedu v zavetje. Posestniku Kra-merju je prevrglo stransko poslopje, kjer je spala domača dekla, ki se pa na srečo ni hudo poškodovala. Veliko druge škode je še napravil vihar, ki je tudi z opeko pokrita poslopja odkril ter opeko Ivanka Klemenčič: Bleiski kongres. »Slovenec« je bil zavzel nasproti blejskemu ženskemu kongresu iz vsega početka stališče resnega uvaževanja in spoštovanja. Danes pač lahko priznamo, da nas je bilo pri tem v srcu ipak nekoliko strah, da nam kongres ne bi prinesel razočaranja. Ta strah je bil ne-osnovan; kongres je marveč naše stališče sijajno opravičil. Že zunanja objika zborovanj je bila odlična in bi se jugoslovanski parlamentarci mogli iti 3des« učit parlamentarne discipline in stvarnosti. To kljub lemu, da je bila med drugim na dnevnem redu izredno kočljiva točka težkega notranjega spora. Med kongresistinja-mi je bil pač znaten del takih, ki bi bile želele, da bi se bila stvar rešila v milejši obliki; vendar treba priznati, da se tudi tu ni kršila parlamentarnost. Samo tako je bilo mogoče, da je kongres opravil tako ogromno delo. Izreden pomen in sijaj je dala kongresu navzočnost predsednice Mednarodne ženske zveze Lady Aberdeen. To je bila — zlasti pred zunanjim svetom — za jugoslovansko ženstvo izredna odlika, tem lepša, ker je kongres dokazal, da je je jugoslovansko ženstvo vredno in dostojno. Prav posebno pa je bil blejski kongres na višku po svoji vsebini in duhu. Obžalovati moramo, da se ni poskrbelo za to, da bi bilo iz- pobil; slamnate strehe je na mnogih krajih popolnoma raztrgal. Čudno je, da je vihar v dolini huje razsajal nego po hribih. » • a Izpod Triglava nam poroča prijatelj, da se je v triglavskem pogorju moral odtrgati oblak, ker je silno vodovje priplavilo v Bohinjsko jezero veliko mrtvih srn in gamzov. Luče v Savinjski dolini. Dne 29. oktobra je lilo v Lučah kot iz škafa ter bliskalo in grmelo, kot bi se bližal sodni dan. Okrog 10. ure zvečer je v bližini Solčave počil oblak in hipoma je Savinja strahovito narasla, da niti najstarejši ljudje no pomnijo tako velikanske povodnji. Malo nad Lu-čami so deroči valovi pretrgali kamenit nasip in preplavili njive in vrtove. Voda je vdrla v vse nižje stoječe hiše. Škoda je ogromna. Gasilski dom, stoječ ob cesti pod vasjo, je v razvalinah. Porušeni so vsi mostovi in brvi od Solčave do šlo poročilo o njem v posebni knjigi. Njegove programatične izjave bi bile to zaslužile. Tri misli predvsem so triumfirale na blejskem kongresu: Mirovna, etično-moralna in feministična. Mirovna misel je dobila na Bledu v jugoslovanskem ženstvu svojega najboljšega zaveznika. Posebno pomembno je bilo, da so našle ravno Srbkinje najgloblje in najodloč-nejše besede '/a pravičnost, mir in bratstvo med na i odi. Želeli bi le, da bi se ta duh plemenitega srbskega naroda vse bolj manifestiral tudi v naši notranji politiki. Etično-nioralno izpoved jugoslovanske žene so z žarkim zanosom podale: srbska zdravnica dr. Neškovič, zagrebška profesorica dr. Zdenka Smrekar, zastopnica hrvatskega katoliškega ženstva M. Bedekovič in ga Peleš-Krnic. Odziv, ki so ga našle pri zborovalkah, je pričal, da jugoslovanska žena še vedno hrani neokrnjeno vero v sveto in dobro in da je ni volja, da kapitulira pred modernimi materialističnimi maliki. Ce bi blejski kongres ne bil storil nič drugega, nego da je kot najme-rodajnejši forum dvignil svoj glas proti umazanemu tisku in kinu, proti nezdravi vzgoji ženske mladine v srednjih šolah, proti nemoralnim izrastkom mode, proti razkošju, proli alkoholizmu, proti državni zaščiti prostitucije — bi bil storil dovolj. Jugoslovanski bratski narodi smejo biti na svoje ženstvo ponosni, smejo mu rnupnti v največji meri. Treba le, da se beseda ženstva čim češče sliši v naši javnosti, a ne saiuo sliši, marveč tudi posluša. Luč, isto tako tudi most v Lučah. Cesta je na mnogih krajih popolnoma razdejana. Sv. Vid-Planina pri Sevnici. Res čudno jesensko vreme 1 Ob Uršulinem nam je nestanovitno vreme prikazalo sneg na vrhu Pohorja. — Dne 27. oktobra pa je bil snežen metež, da smo kar gledali, zlasti še, ko je med tem prav zimskim metežem med 9. in 10. uro dopoldne bliskalo in grmelo, kakor v pasjih dnevih, ko se za najhujšo nevihto pripravlja. Sicer do gležnja zapali sneg je skopnel, izginil je tudi s Bohorja. Toda v četrtek 28. oktobra pa se vzdigne zopet silen vihar, ki je trajal skozi dva dni. V noči od 29. na 30. oktobra pa je nastal okrog 1. do 2. ure popol-noči tak orkan med bliskom, gromom in nalivom, da smo preplašeni strmeli, kaj bo. — Žrtev strele je bilo stanovanjsko poslopje Fr. Pevca na Lokah šentvidske župnije. — Zahvaliti se je le tako strašnemu nalivu, požrtvovalnosti domačinov, sosedov ločanov in spretni požarni hrambi iz Planine, da ni bila vsa velika vas vpopeljena, zlasti ker so vsa poslopja na kupu! —r.— To je kongres tudi sam zahteval v svojih j feminističnih postulatih: ženska volivna pravica, sodelovanje ženstva pri presvelno-vzgoj-nili vprašanjih, žensko vodstvo v srednjih šolah ild. Prepričani smo, da ni daleč čas, ko se ti pr;stulati uresničijo. Če naših političnih faktorjev že drugi razlogi ne morejo prepričati o tej potrebi, potem jih mora nagniti do tega že ozir na naš politični glas v mednarodnem svetu. Dejstvo, da smo v vsej vzhodni in srednji Evropi edina država, ki še nima ženske volivne pravice, je gotovo slaba priča naše demokracije. Želimo samo eno: da bi NZS rezolucije, ki jih je kongres sklenil, na merodajnih mestih z vsem poudarkom zastopal. tfc Prebogati so bili vtisi, ki so jih ponesle rdeleženke s tega kongresa. Enega bi predvsem hotela poudariti: temeljita, resna izobrazba je prvi pogoj za uspešen nastop na takih velikih zborovanjih. To si morajo zlasti katoliško misleče Slovenke vzeti k srcu in skrbeli za lo, da se pridružijo ženskemu gibanju tudi naše akademičarke. Zanimivo je bilo dalje dejstvo, da so na kongresu aktivno in pasivno sodelovalo po« večini starejše, že osivele žene. Pa vendar je kongres preveval mladostni polet, topel idealizem in najboljše razumevanje za vsa vprašanju nove dobe. A kje je oslalo naše mlado ženstvo? Generacija, ki je nastopala na kongresu, jc po svojih najboljših močeh priprav- Slovenci v Italiji Preganjanje slovenskih listov. Iz Slovenije nc pride v Italijo več nobeden list. Primorec nima več nikakega vira, da bi se točno informiral o razmerah v Jugoslaviji, ne ve več, kaj se godi z njegovimi prijatelji, znanci in sorodniki. Kateri Primorce nima danes v Jugoslaviji znancev, sorodnikov, bratov, sester? Pomanjkanje listov iz Ljubljane sc čuti toliko bolj danes, ko je izdajanje potnih listov ustavljeno. Niti domači slovenski listi ne morejo več prinašati točnih vesti iz Jugoslavije, ker nimajo na razpolago slovenskih listov. Celo v uredništvih italijanskih li-stov tožijo, ker nimajo več listov iz Jugoslavije; • saj so skoro tudi vsi hrvatski prepovedani. V Trstu je n. pr. mnogo poročevalcev italijanskih listov, ki čakajo na jugoslovanske liste, da poiščejo v njih kako vest in jo pošljejo svojim listom. Ko zavozi brzi vlak iz Ljubljane na postajo v Postojni, ga italijanska policija kar naskoči; 4 policaji v civilni obleki, finančni stražniki in železniška milica. Posebno stikajo po listih. Ni čudno, da mora ostati vlak (direttissimo!) celo uro na postojnski da zadostuje, da gre list skozi cenzorske roke na Primorskem se ne godi dosti boljše. Mari mislite, da zadostuje, da gre list sokzi cenzorsko roke na podprefekturah in prefekttirah? Nad tem cenzorjem v mestu so še po deželi: slovenski list smo zapleniti poštar, karabiner, fašistovski tajnik in vsak fašist sploh. V zadnjem času se silno množijo pritožbe naročnikov, ki ne prejemajo listov. Krivdo navadno zvračajo na upravo lista! Rekla-macije upravništev listov na poštna ravnateljstva ne izdajo nič. Naročniki zahtevajo naročnino nazaj. Škodo mora končno trpeti le list in s tem je namen teh šikan dosežen. Strašna eksplozija v Grgarju. V nedeljski številki smo priobčili kratka brzojavno poročilo iz Gorice o eksploziji v Grgarju s tako strašnimi posledicami. Iz Gorice smo prejeli še naslednje poročilo: V petek sta dva mladeniča nabirala v okolici Grgarja vojni materija!, ki leži še vedno raztresen po bližnjih gričih. Bila sta to Franc Bitežnik, star 20 let in Alojzij Bitežnik, star 13 let. Med razbitim in zarjavelim železjem sc jc k nc sreči nahajala tudi ročna granata. Ko jc Franc Bitežnik brskal po železju, je nastala strahovita eksplozija. Bitežnika jc dosledno ^razmesarilo; bil je na mestu mrtev. Drobci granate so zadeli tudi Alojzija Bitežnika, ki jc nedaleč proč pobiral že-Iezje; Alojzij jc bil zadet v levi bok. Zgrudil sc jc na tla in nato zdrčal v globoko duplino, odkoder so ga pozneje le s težavo izvlekli. Polomljenih ima več reber. Toda žrtev še ni bilo zadosti. Nesreča jc hotela, da sta se vračala proli domu tam mimo dva druga mladeniča in siccr Franc Bitežnik, star 25 let in Franc Štrukelj, star 20 let. Nesla sta drva iz gozda. Kosi granate so zadeli Bitežnika v trebuh, Štruklja pa v desno nogo. Eksplozijo so slišali drugi kmetje, ki so delali v bližini, in tekli na pomoč ranjencem. Franca Bitežnika ni bilo mogoče več rešiti; imel je razklano glavo in trebuh odprt. Pozneje je privozil iz Goricc avto »Zelenega križa«, s katerim so bili ranjenci prepeljani v bolnico usmiljenih bratov v Gorici. Truplo ubitega Franca Bitežnika so prenesli v mrtvaško kapelico na grgarskem pokopališču. — Odveč je do-stavljati, da se je v Grgar naselila žalost, globoka žalost radi strašnega dogodka. Ljudstvo se skorc boji na polje, v gozd. Nesreč z vojnim strelivorc ni konca. Na stotine naših fantov je žc pohabljenih radi eksplozij vojnega streliva. 4. novembra bomo praznovali 8letnico, odkar je bilo sklenjeno premirje, in še leži strelivo po naših poljih in bregovih! Mari za nas ni še vojna končala? Zakaj bi deželo ne očistili oni, ki se na strelivo razumejo? Pobiranje streliva bi sc moralo izročiti vojaštvu, nc pa nekaterim zasebnim firmam, ki poberejo le materijal, ki jim prav pride in nimajo za organizacijo takega dela potrebnega znanja ter pošiljajo naše fante v smrt. Najhujše jc pa šc to. da žrtve, posebno oni, ki so pobirali strelivo na lastne roke, ne prejmejo nikakc podporel ljala tla novim generacijam in današnja generacija ne čuti dolžnosti, da se tudi sama oddolži z delom za bodoče rodove? Vsekakor je pedala zdravnica dr. Neškovič svetal primer, kako more in mora naša mlada ženska inteligenca nadaljevati tradicije starejše generacije. Ali naj omenimo končno ludi neprijetne vtise — saj ni svetlobe brez. sence —? Samo eno: nacijonalni značaj srede, v kateri se je kongres vršil, se je skoroda popolnoma prezrl. Pa — slovenstvo je tako močno, da se ne da zatajiti: če niso govorili ljudje, je govorila naša zemlja. Ga Peleš-Krnic je izjavila v debati (v ponedeljek popoldne): Nikdar še ni bilo tako lepega razpoloženja na naših kongresih kakor topot, ko zborujemo v teh lepili predelih. Poživlja nas duh teh gora, duh te narave!« Ta duh je slovenski. [ifflj gjgm Kaj se godi doma Socialni tečaj v Mariboru. Kakor smo že poročali, je sklenilo načelstvo tukajšnjega okrožja Jugoslovanske strokovne zveze, da priredi letošnjo zimo socialni tečaj. Vršil se bo od 15. novembra 1926. do 31. marca 1927. in sicer tedensko dvakrat, t. j. v ponedeljek in petek od pol 8. do pol 10. ure zvečer v društveni sobi na Koroški cesti št. 1. Obravnavala se bo sledeča tvarina: 1. Temelji krščansko socialnega reda. 2. Kapitalizem in socialno vprašanje ter zgodovina socialnega vprašanja. 3. Zadružništvo. 4. Socialna zakonodaja. 5. Govorništvo. Priglase se lahko vsi krščansko misleči delavci, ki imajo veselje in zmožnosti za študij in želijo delovati v naših delavskih organizacijah. Število je neomejeno, a obisk za priglašence obvezen. Priglase se lahko vsak dan pismeno ali ustmeno ob navadnih uradnih urah v tajništvu JSZ na Aleksandrovi cesti št. 6 I. nadstr. S tem je začrtan program naše socialne šole. Danes živimo v dobi, ki zahteva celega človeka. Zlasti velja to za delavca, ki se vedno bolj in bolj uveljavlja v javnem življenju. Mi imamo dandanes toliko opravka z ugovori iz kapitalističnih in iz nasprotnih delavskih vrst, mi sami hočemo ideje krščanskega socializma oživotvoriti v našem zasebnem in javnem življenju. Mi potrebujemo zato izobrazbe. Le izobraženo delavstvo bo moglo pripomoči k ozdravitvi današnjih socialnih razmer. Izobrazba, to je temelj boljši bodočnosti tako posamezniku in posameznemu stanu, kakor tudi celemu narodu. V sedanjih časih pa ne zadostuje samo strokovna izobrazba, tudi socialne izobrazbe je treba. Toliko je danes socialnih nedo-statkov, socialnega zla, dc je odpomoč mogoča le v skupnem sodelovanju socialno izobraženih stanov. Zato tovariši in vsi, ki se zanimate za naš pokret, zavedajte se tega in udeležujte se socialnega tečaja, da dobimo iz te šole v Krekovem duhu vzgojene govornike, voditelje in zastopnike delavskih stanov. Za stanovanja v Mariboru. Maribor, 3. novembra 1926. Mariborska občina je letos postavila dve stanovanjski hiši s 37 stanovanji. Stanovanja v eni hiši so se oddala v zadnji seji občinskega sveta najpotrebnejšim izmed mestnih, deloma pa tudi državnih nastavljencev. S tem seveda stanovanjska beda še ni odpravljena. Treba bo zidati še več in Narodni blok v občinskem svetu se tega tudi zaveda. Dokler so socialisti vladali na magistratu, so res veliko kričali na ulico, da bi občina morala graditi nova stanovanja, a storili v tem oziru niso ničesar. V treh letih niti »kurnika« niso postavili, o kaki stanovanjski hiši seveda pod vlado Bahuna in Grčarja ni bilo ne sluha ne duha. Narodni blok, katerega večina tvori SLS, pa malo ali nič ne govori, zato pa dela. Komaj je nastopil vlado na magistratu, je že tudi sklenil, da postavi v Frančiškanski ulici novo hišo; in ko je ta bila pod streho, se je napravil sklep, da se še takoj zgradi v Smetanovi ulici druga hiša z 29 stanovanji. In ko ta hiša še ni popolnoma do- delana, misli Narodni blok že zopet na zgradbo ene celo dveh novih hiš. Seveda ako hoče občina zidati, mora imeti denar. Brez denarja ni hiš. Zato so v zadnji seji občinskega sveta stavili dr. Jerovšek, dr. Lipold in Tumpej predlog, da se uvede v Mariboru posebna davščina za zidanje hiš. Tovominske davščine v novi obliki še veliki župan dozdaj ni potrdil, zato ista sama danes ne nese niti toliko, da bi se obrestovalo in amortiziralo posojilo, s katerim ste se postavili dosedanji dve novi hiši. Po gorej omenjenem predlogu naj bi se za zidanje hiš pobiralo 5 odstotkov doklade od najemnine, kar bi neslo okroglo 800.000 Din letno. Pobiranje te doklade bi občino ne stalo nobenih stroškov. Mariborčani bi se tudi ne branili plačevati te davščine, ki bi se porabila izključno le za zidanje stanovanjskih hiš, saj se je že pred enim letom v društvu stanovanjskih najemnikov z navdušenjem sklenilo, da se naj uvede stanovanjska davščina in se naj njenim do-nosrm zidajo nove hiše. Ako občinski svet na svoji novemberski seji ta predlog sprejme, potem lahko obenem tudi napravi sklep, da se nemudoma začne s pripravami in zidanjem mogoče celo dveh novih hiš. Tako torej sedanja večina na magistratu pobija stanovanjsko bedo z dejanji, socialisti pa z jezikom. Blaženi birokratizem. Po raznem slovenskem časopisju se je čitalo obvestilo Kmetijske preizkusne in kontrolne postaje v Mariboru, ki je oznanjalo oddajo kvasnih glivic za pospeševanje mostnega vretja. Ne bodi len, sem jih naročil tudi jaz 10 cevk. Dobil sem od zgoraj omenjene postaje odgovor, da moram ko-lekovati prošnjo s 5 Din, kar sem z obratno pošto ponovno tudi uredil. Mislite, da sem sedaj prejel glivice? Kaj še! Dobil sem dopis, naj pošljem postaji poštnino za pošiljko v znesku 13 Din 25 par, ker zavod nima kreditov za poštne izdatke. Z obratno pošto je bila urejena tudi ta zahteva in po preteku nekaj dai sem resnično prejel naročenih 10 cevk s priloženim računom. A zaman sem iskal navodila, kako naj uporabim te glivice, dasi je bilo v dotičnem oglasu izrecno poudarjeno, da se priloži vsaki pošiljatvi tozadevno naročilo. Mesto navodila sem prejel le poziv, da naj svojo prošnjo opremim s kolekom za 5 Din, ker sicer je ne more zavod rešiti. Tudi to sem storil, a navodila kljub temu nisem dobil. Med tem birokratskim romanjem sem moral potrgati grozdje, mošt vre brez glivic, mojih z največjo muko naročenih 10 cevk pa leži mirno shranjenih v predalu. Drznil bi se vprašati postajo, | kaj naj počnem sedaj z glivicami, a to namero bom rajši opustil, ker itak vem, da bom mesto odgovora dobil poziv, da moram priložiti kolek za 5 Din itd. ad infinitum. Vinogradnik iz šcntleivirskega okraja. Oblačila za gospode in otroke kupite najugodneje pri staroznani tvrdki \ MAČEK, Ljubljana, Dnevne novice k Posvečenje razširjene katoliške župne cerkve v Belgradu. Minolo nedeljo so v Belgradu na slovesen način posvetili razširjeno katoliško župno cerkev, posvečeno Kristusu Kralju. Zupna cerkev ima sedaj tri oltarje; streho nosi 10 stebrov, na vsaki strani pet. Poslikana šc ni; lc na pročelju ima fresko Kristusa Kralja. Pri nedeljskih posvetitvenih slovesnostih je bil navzoč papežev nuncij msgr. Pellegrinetti in velike množice belgraj-skih katoličanov, ki štejejo sedaj približno 20.000 duš. Posvetitvene obrede je izvršil belgrajski nadškof Rodič ob asistenci gg. Geca-na, dr. Madžeriča, dr. Wagnerja i. dr. Na ko-ru je pel mešani pevski zbor in par solislinj. Po cerkvenih slovesnostih je priredil nadškof Rodič v hotelu Srbski kralj banket, katerega so sc udeležili zastopniki ministrstva za vere, belgrajske občine, katoliških društev in drugi povabljenci. — Te dni preide v last belgrajske katoliške nadškofije tudi poslopje bivšega avstroogrskega poslaništva, na katerega zemljišču je zgrajena župna ccrkcv — prvotno domača kapela avstrijskega poslaništva. k Za popravo belgrajske nadškofijske palače. Finančni minister jc odobril za popravo belgrajske nadškofijske palače kredit v znesku 200.000 Din. k Za baziliko sv. Save v Belgradu. Društvo za zgradbo velikega svetišča na čast sv. Save v Belgradu ima dozdaj v to svrho zbranih 20 milijonov dinarjev. Sedaj so sklenila starešinstva pravoslavnih samostanov, da prodajo del svojili gozdov za korist hramu sv. Save; s tem upajo, da se gornja vsota podvoji, tako da bodo mogli začeti z gradbenimi deli. k 801etnica patrijarha Dimitrija, Srbsko-pravoslavni patrijarh Dimitrij je včeraj obhajal 801etnico svojega rojstva. Na njegovo željo se niso prirejale svečanosti. * Zahteve pravoslavne duhovščine. Srb-sko-pravoslavno Svečeniško Udruženje se je obrnilo na merodajne cerkvene činitelje s prošnjo, da bi se v dnevni red bližnjega Arhi-jerejskega sabora sprejela vprašanja, katerih rešitev duhovščina željno pričakuje, k Cerkven koncert na Viču. Cerkveni zbor ljublj. frančiškanske župnije pridedi na Viču za poplavljence viške občine v nedeljo 7. novembra ob pol 6 zvečer cerkven koncert, pri katerem se bo izvajalo dvanajst točk. med temi tudi sklepni zbor iz orato.ija »Assumptio«. Ker je spored zelo zanimiv, zbor dobro izvežban in ima koncert ncle kulturen, marveč tudi eminentno karitativen namen, zato jc pričakovati vsestranske udeležbe. Vstopnice se dobe v viškem župnišču in pred koncertom v lopi pred glavnim vhodom: sedeži po 15, 10 in 7 Din, stojišča po 3 Din. — Zbor je 17. okt. koncertiral v Škof ji Loki in imel lep moraličen in materijalen uspeh, kajti oddalo sc je za poplavljence čistih 2590 Din. Tudi viška župnija je zelo prizadeta, naj ima tudi ona od naše pesmi tolažbo in pomoč. k Še trije dnevi nas ločijo do žrebanja loterije v korist Društvenega doma v Trbovljah. Opozarjamo vse one izven Trbovelj, ki imajo srečke, pa jih še niso plačali, naj to store do sobote, ker tega dneva poštni žig je še veljaven. Oni iz Trbovelj morajo pa oddati denar ali srečke pred žrebanjem. Po žrebanju t. j. v ponedeljek plačane srečke so neveljavne. k Vsem bivšim slušateljem ljubljanske univerze! I. redni občni zbor Akademskega kluba za Društvo narodov je izpremenil klu-bova pravila tako, da more postati član kluba tudi vsak bivši slušatelj ljubljanske univerze, ako se priglasi kot član vsaj tri leta po tem, ko je zapustil ljubljansko vseučilišče. Opozarjamo na to vse prizadete in jih vabimo k vstopu v klub, da s tem podpro naša stremljenja, sebi pa na ta način omogočijo ozir. olajšajo študij in delo za ideje mednarodnega miru in pravičnega reševanja mednarodnih sporov. V svrho pristopa naj samo sporoče svoj naslov, da jim dopošljemo klubovo prijavnico. Za vsa sporočila in informacije sc jc obrniti na naslov: Akademski klub za Društvo narodov, Ljubljana, Univerza. k Priprave za zvezo jugoslovanskih mest. Zagrebški listi poročajo, da se sredi tekočega meseca snide v Zagrebu predkonferenca za osnutje zveze jugoslovanskih mest. Na to pred-konferenco so pozvani zastopniki desetih mest in sicer: Belgrada, Zagreba, Ljubljane, Subo-tice, Sarajeva, Skoplja, Novega Sada, Osijeka, Maribora in Splita. k Predavanje v Kranju. Profefor R. Mar-tel, lektor ljubljanske univerze, predava v petek dne 5. t. m. v Kranju. Govoril bo o sodobnem Parizu (Le Pariš contemporain). Predavanje se vrši na gimnaziji v I. nadstropju. Začetek ločno ob pol 6 zvečer. Predavanje je francosko. Vabljeni so vsi, ki razumejo francoščino, oziroma ki se zanimajo za francoski jezik. k Veterinarski bakteriološki zavod. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je ustanovilo v Ljubljani »Državni veterinarski bakteriološki zavod«. Namen tega zavoda je predvsem, da služi svrham državne veterinarske policije v ljubljanski in mariborski oblasti, kateri' bo v pomoč pri zatiranju živalskih kužnih bolezni. V iste svrhe je zavod na razpolago tudi privatnim osebam. Želeti je, da sc poslužujejo tega zavoda v označeni namen kar najširši krogi. Začasno je ta zavod nastanjen pri Drž. higijenskem zavodu v Ljubljani, Zaloška ccsta 2, k Križev pot državnega uslužbenca po upokojitvi. Prejeli smo sledeči dopis: Z ozirom na veliko bedo in pomanjkanje, kateremu je izpostavljen državni uslužbenec pri vstopu v pokoj, stavim na merodajno mesto sledeča vprašanja: 1. .Zakaj' se glede upravtčefiosti upokojitve in zaračunljivosti pokojnine ne store vsi potrebni koraki pred upokojitvijo? So slučaji, da je dotični uslužbenec to pravočasno zahteval, a se njegova prošnja vkljub temu ni upoštevala! 2. Zakaj sc ugotavlja vse to šele potem, ko se državni uslužbenec razreši službovanja, se mu ustavijo aktivni dohodki in ga z zavlačevanjem rešitve puste brez dohodkov ter tako potisnejo v bedo in pomanjkanje? 3. Zakaj sc nekateri upokoje z dostavkom, da se jim bo ustavilo izplačilo aktivnih dohodkov z dnem, ko se jim bo nakazala pokojnina, med tem ko se pri večin1' tako ne prakticira, tudi če kdo za to zaprosi?, Zakaj dvojna mera? 4. Zakaj se nekaterim, uslužbencem, potem ko so po večmeseč-, nem moledovanju dobili pokojnino, ne izplača ista za prva dva meseca, čeprav na to opeto-vano opoazrjajo? 5. Kam gre denar za neizplačano pokojnino? Kam gredo obresti za pokojnino, ki se izplača šele po večmesečnem zavlačevanju? 6. Ali kdo misli, da je državni uslužbenec toliko zaslužil, da lahko mesece in mesece čaka na izplačilo? 7. Ali se mora pokojnina zaslužiti šele s prosjačenjem po vseh mogočih uradih, z ugencami, prošnjami in intervencijami poslancev in vplivnih oseb? Ali mora upokojenec pripadati gotovi stranki, da preje dobi pokojnino. — Upokojenec. •k Imenik izžrebanih porotnikov za četrto porotno zasedanje v 1. 1926., ki prične dne 22. t. m'. A. Glavni porotniki; Arh Franc, posestnik in lesni trgovec, Rečica pri Bledu. Majer Karol, posestnik, Vrhnika. Nered Ignac, mesar, Kosez«. Uršič Albert, gostilničar, Kalce. Jamnik Franc, posestnik, Podreče. Štrukelj Mihael, posestnik, Zapuže. Nastran Ivan, posestnik in mlinar, Homec. Primožič Mihael, lesni trgovec, Pristava-Križe. Zupančič Melhior, posestnik, Mala noga-Kresnice. Pole Martin, posestnik, Toplice-Zagorje'. Zu-mer Ivan, posestnik in gostilničar, Cerknica. Lazar Filip, posestnik in miz. mojster, Sava-Jesenice. Muller Viktor, trgovec, Zagorje. Brenčič Franc, posestnik in gostilničar, Vrhnika. Šušteršič Alojzij, zemlj. pos.. Kamna gorica, Mulcj Valentin, posestnik in lesni trgovec, Lancovo. Planina Lovro, trgovec, Škofja Loka. Kunče Anton, posestnik, Matena-Iška loka. Orchek Matej, posestnik in trgovcc, Ljubljana. Engelman Ivan, trgovcc in posestnik, Kranj. Jescnšek Alojz, posestnik, Velika Kostrevnica. Lakner Alojz, posestnik in lesni trgovec, Planina. Drašler Franc, posestnik, Dražica-Borovnica. Zaje Ivan, posestnik, Pe-šata-Podgorica. Glavan Franc, posestnik, Strahomer-Vrbljene. Bohinc Franc, priv. uradnik, Javornik-Koroška Bela. Kovač Franc, posestnik in mizar, Zgoša-Begunje. Oroszy Viktor, posestnik, Vrhnika. Šolar Franc, posestnik in gostilničar, Kropa. Marinko Josip, posestnik, Ljubljana. Fatur Vladislav, trgovec, Laze-Planina, Klcindienst Ivan, gostilničar in posestnik, Predtrg. Mayr Mavricij, tovarnar, Kranj. Šmon Franc, posestnik in lesni trgovec, Rodica. Sancin Franc, tovarnar, Zgoša-Begunje. Dr. Crobath Fred, trgovec, Kranj. B. Nadomestni porotniki: Jančigaj Martin, trgovec, Zg. Šiška. Mergenthaler Adolf, tovarnar, Vodmat-Mostc. Zalta Josip, trgovec, Ljubljana. Gregorc Ivan, trgovec in posestnik, Ljubljana. Gerkman Anton, trgovec, Ljubljana. Mohar Karel, posestnik, Ljubljana. Černič Ivan, posestnik, Ljubljana. Kocjan Josip, mesar in posestnik, Ljubljana. Čarman Iv., tovarnar, Zg. Šiška. k Razpis mest v območju okrožnega sodišča mariborskega. Pravosodna uprava razpisuje v območju okrožnega sodišča mariborskega sledeča mesta: 1. izvršilnega uradnika, ali poduradnika, ali sluge pri okrajnem sodišču v Ptuju; 2. dve mesti jetniških paznikov in eno mesto jetniške paznice pri okrožnem sodišču v Mariboru; 3. po eno mesto zvanič-nika (pis. oficijanta oz. pomočnika) pri okrožnem sodišču v Mariboru in pri okrajnih sodiščih v Ptuju in Prevaljah. Lastnoročno pisane prošnje se morajo vložiti najkasneje do 15. novembra 1926 pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru. k »Rad« prepovedan. Belgrajska policija je prepovedala list »Rad«, ki ga je urejeval vseučiliški profesor dr. Dragoljub Jovanovič in ki je pisal zelo ostro. Svojo odredbo je utemeljila policija s tem, da je »Rad« s svojim pisanjem razžalil kraljevi dom. k Pod tramvaj se je vrgla v torek v Zagrebu neka ženska v samomorilnem namenu. Tramvaj je vozil z umerjeno hitrostjo. Nenadoma je opazil voznik, da se je vrgla pod tramvaj neka ženska. Takoj je ustavi;, toda bilo je že prepozno. Kolesa so nesrečnico strašno razmesarila. Kdo da je samomorilka, ni bilo mogoče ugotoviti. Stara je okrog 20 let. Obraza ni bilo spoznati, ker je popolnoma razmesarjen. k Napenjanje, bolečine v črevesih, bod-ljaje, tiščanje v prsih, srčno napako odstrani naravna »Franz Josef« grenčica in ustavi naval krvi na možgane, oči, na pljuča ali na srce. Zdravniška priznanja govorijo o res presenetljivih uspehih, ki so jih dosegli s »Franz-Josef« vodo pri ljudeh, ki veliko sedijo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k Došli krasni plaščki in oblekce. Najnovejšo bluze. Kristofič-Bučar. k Ito — zobna pasta najboljša. MIH III Hlll IIIMHII....... III ■■■!■■ IMBBMMM—M V nedeljo dne 7. t. m. cerkveni koncert na Viču v korist poplavljencem viike občine! m"*1 -um1 m— i mu i ii li ii'i ■m|i EjuMfana 0 III. prosvetni večer, ki bo v petek, dne 5. novembra ob 8 zvečer v Ljudskem domu. velja našim bratom onstran Nanosa. Prav v tem času se kopičijo težke krivice nad goriškimi Slovenci in Hrvati v Istri. Primerno je, da spoznamo njihov križev pot tudi mi, s tem pokažemo, da so njihove rane tudi naše rane. Na sporedu je predavanje g. dr. Capudra: Križev pot goriških Slovencev. O »Ljudski oder« v Ljubljani vprizori v nedeljo 7. novembra oh 20 Grillparzerjevo tragedijo »Ljubezni in morja valovi«. Delo je doseglo ob premijeri velikanski uspeh. Ker mnogi niso dobili vstopnice in je tudi za to predstavo veliko povpraševanje, opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo od petka naprej v Ljudskem domu. O Redek jubilej dela. Dne 27. oktobra 1871 je vstopil v Tonniesovo tovarno kot delavec 20 letni Jernej Zargi. Danes je g. Zargi star 75 let in še vedno opravlja svoje delo v isti tovarni, ki je medtem spremenila svojega gospodarja in je sedaj last delniške družbe Strojne tovarne in livarne. Pretekli teden je tedaj g. Zargi praznoval 55 letnico svojega delovanja v eni in isti tovarni. Tovariši so mu ob tej priliki, kakor vidimo na sliki na 6 strani, lepo okrasili stroj, vodstvo tovarne se ga je pa spomnilo s primernim darilom. G. Žar-giju k redkemu jubileju iskreno čestitamo z željo, da bi ga Beg še dolgo vrsto let ohranil čilega in zdravega. O Konferenca za zaščito avtorskih pravic, V petek ob 9 zvečer se bo vršila v damskeni salonu kavarne »Emona« v Ljubljani konferenca, na kateri se bo pretresal načrt zakona o zaščiti avtorskih pravic. Referiral bo g. Anton Lajovic, ki bo obenem poročal o mednarodnem kongresu v Varšavi in Pragi. Vabljeni so vsi književniki, upodabljajoči umetniki in pa glasbeniki. — Pripravljavni odbor za zaščito avtorskih pravic. 0 Poselska zveza vabi vse služkinje na shod, ki bo v nedeljo 7. novembra ob 5 popoldne v dvorani Mestnega doma. Dolžnost vsake je, da gotovo pride, ter se prepriča o nujni potrebi organizacije. — Tajnica. O Elizabetna konferenca pri Sv. Petrui ima v četrtek, dne 4. novembra, ob petih zvečer važno sejo. 0 šišensko prosvetno društvo priredi v nedeljo 7. novembra v samostanski dvorani v Šiški ob pol 8 zvečer igro »Kraljičina z mrtvim srcem«. Igra z godbo, petjem dn plesom. O Protestno zborovanje trgovskih, industrijskih, bančnih in drugih nameščencev radi Trgovske bolniške blagajne je danes ob pol osmih zvečer v Mestnem domu. Polnošte-vilna udeležba je dolžnost vseh zavarovancev. — Sklicatelji. , , 0 Preselitev lekarne. Najstarejša ljubljanska lekarna »Pri zlatem orlu«, lastnik Mr. ph. L. Bahovec, se je preselila v novo in moderno urejene prostore na Kongresni trg .12. O Umrli so: Marija Černe, postrežnica, 64 let. — Franc Lavrič, kočijaž, 31 let. — Edvard Osterman, kurjač, 16 let. — Franc Langus, sili posestnika, 16 let — Frančiška Černe, babica, 44 let. — Jakob Šegula, poštni uradnik, 51 let. — Zdravko Dolinar, sin godbenika, 4 leta. — Ivan Hvastja, sin kretnika, 15 let. — Terezija Jelen, kočijaževa žena, 25 let. — Marija Drolc, posestnikova žena, 42 let. — Josip Fink, čevljarski pomočnik, 38 let. — Jože Bajželj, sin steklarja, 1 mesec. — Franc Kopriva, sin bančnega uradnika, 1 leto. — Helena Koman, za-sebnica, 80 let. — Jože Pršina, sin posestnika, 5 mesecev. — Josip Lukčevič, postajenačelnik, 32 let. — Anton Hribar, sin posestnika, 12 let. — Franc Setničar, sin delavke, 2 leti. — Lucija Praprotnik, zasebnica, 76 let. — Jožef Slapničar, železniški upokojenec, 94 let. — Franc Mauc, višji železniški delavec v pokoju, 84 let. — Franc Caleari, lesni trgovec, 45 let. — Nebo v novembru. Večerno nebo. M a r s. Še preden se jame Tnračiti, lahko zapazimo ravno na vzhodu, tik nad obzorom, veliko, svetlo močno migljajočo zvezdo krvavega sijaja. To je naš sosednji planet Mars. Kdor ga opazuje le enkrat, ko je še zelo nizko nad obzorjem, mu je umljivo, zakaj je dobil od Kitajcev ime Jung-huo, opotekajoči se, bleščeči se, rdeči, kaznujoči in da je bil posebno starim narodom, ki so si predstavljali planete kot bivališče bogov, ravno ta rdeči planet bog vojne, krvi, bolezni in vsega hudega. Sedaj je Mars najsvetlejša zvezda na nebu. Astronomi ga zaznamujejo kot zvezdo —3.5 reda. Zvezda prvega reda je Aldebaran v Biku, ki ga lahko opazujemo tudi na vzhodu pod Gostosevci. Vzhaja nekoliko za Marsom. Zvezda drugega reda je pa 2.5 krat manj svetla od zvezde prvega reda Zvezda tretjega roda je zopet 2.5 krat manj svelhi ko zvezda drugega reda. Svetlejše zvezde ko one prvega reda so 0 reda, —1, —2 in tako dalje. Razlika je vedno stalna, namreč 2.5. Najsvetlejša zvezda stalnica je Sirij, ki vzhaja šele po polnoči in je zvezda —1.5« reda. Mars je tedaj 63 krat bolj svetel od Aldebarann in 13.5 krat svetlejša od Sirija. Dne 4. t. in. si bosta zemlja in Mars najbližja. Njuna medsebojna razdalja bo znašala 68 milijonov kilometrov, torej 12 milijonov kilometrov več ko v avgustu 1921. Vendar pa ima letošnja opozicija eno ugodno stran: višina Marsa na nebu je mnogo večja in je radi trga mogoče uspešno opazovati ta planet tudi na zvezdarnnh, ki so višje na severni po [obli. Mars nam kaže sedaj svojo južno poloblo, ki ima sedaj, od začetka druge polovice avgusta, poletje. Torej opazujejo sedaj počasno krčenje južne snežene odeje in v zvezi s leni spremembe, ki jih nnv/rnči raztalien sneg. Gotovo je. da ima Mars vodo, to nam dokazujeta baš obe tečajni sneženi inpi. Glavni pojavi, ki jih opazujejo na Marsu, so krčenje polarnih kap in izpremembe barve površja. Opazovanje in nadaljevanje teh pa silno moti Marsova atmosfera. Tako je večkrat silno težko določiti, ali se je gotova sprememba izvršila na površju ali v ozračju. Težko je tudi opazovanje vsled nejasnosti v zemeljski atmosferi in naraščanja nejasnosti z večjo povečavo. Moti se, kdor misli, da opazimo Marsa, takega kot je narisan, kje z velikim številom kanalov, toliko morji in jezeri. Navadno se vidi le več ali manj svetlih, rumenkastih ali temnih lis in nič drugega. Številne podrobnosti se ugotove šele z dolgim in vestnim opazovanjem. Uspeh predlanskih opazovanj Marsa predvsem na severoameriških zvezdarnnh je ta-le: Ugotovila so ponovno, da obstoja površje Marsa v resnici iz svetlih in temnili delov, kopnega in morja. Potrdila so tudi, da se vidijo kanali, to je skupine bolj pravilnih črt. Po Antoniadiju, ki je opazoval Marsa z velikim daljnogledom, so kanali samo skupina zaporedno si sledečih temnih lis, ki so pa med seboj ločene. Opazovanja so zopet potrdila, da ima Marš ozračje in nekoliko hribov oz. gorovij. Že verjetnost govori za to, da je tekoča voda na Marsu zravnala večji del hribe in zasula doline. Slednjič so ugotovili, da imajo svetli deli na Marsu za 15 do 20° C nižjo temperaturo od temnili. Upati je, da bodo tudi letos odkrili kaj novega iz Marsovega problema, ki šc vedno ni zadovoljivo rešen. Drug planet, ki sveti na južni strani, je Jupiter. Tudi Io je zelo svetla zvezda, blizu —3. reda. Tretja svetla zvezda stalnica se dviguje že v prvem mraku na severovzhodni strani. To je. Ka-pella v Vozniku. Po Eddinglonu je temperatura na površju te zvezde 5500° C. Masa zvezde je 12 krat večja od mase našega solnca. Njena srednja gostota je pa samo dvakrat gostejša kot gostota zraka. Je torej snmo velikanska žareča plinasta krogla. In ravno radi tega je vidna še kot zelo svetla zvezda kljub temu, da se nahaja v razdalji 50 svetlobnih let. Našega solnca bi v tej razdalji tudi 7, velikimi daljnogledi ne mogli več opaziti. Merkur. Od ostalih planetov imamo Mer- kurja na večernem nebu, vendar ga je v naših krajih težko opazovati. Venera bo 21. t. ni. ravno na nasprotni strani solnca kot'zemlja in je enako svetla ko sedaj Mars. Vendar jo je mogoče opazovali le z daljnogledi, in to podnevi. Kakor Venera bo tudi Saturn na isti strani solnca 21. t. ni. Obeh planetov nekaj časa ne bo mogoče opazovati. Solnce vzhaja šele po pol sedmih zjutraj in zahaja nekaj pred peto uro popoldne. Dne 30. t. m. bo izšlo ob 7.16 in zašlo ob 16.21. Dan traja od 10 ur 12 minut do 9 ur 5 minut. Na solncu opazimo lahko skoro vsak dan po eno ali več manjših, temnih, bolj ostro očrtanih lis. Izgleda to pri mali povečavi, ko da manjka del solnčne skorje in da nam zija nasproti črna sredina solnca. To so pege. Seveda so tudi pege zelo Svetle, le ker je ostala površina solnca še mnogo bolj svetla, je videti pego temno. Zadnje nalive so splošno spravljali v zvezo s solnčnimi pegami, ki so bile n. pr. 27. septembra obrnjene ravno proti zemlji. Res je, da se pojavijo v času, ko so na solncu pege obrnjene proti zemlji, na zemlji električni viharji, da takrat trepetajo severni siji in se čuti vpliv peg naravnost v telegrafsko omrežje, vendar zveza med solnčnimi pegami in vremenom na zemlji ni zatrdno Ugotovljena. To vprašanje je še odprto. L e o n i d i - utrinki se bodo iskrili v noči od 13. na 14. novembra. Utrinki ali kresnice so navadno drobili delci raznih vrst kamenja ali kovin, najbolj pogosto je železo, pomešano z nekoliko niklja, ki se utrne v naše ozračje s svojo veliko hitrostjo okrog 4ft km v sekundi. Njih trenje ob zrak jc toliko, dn se mahoma tako ugrejejo, da za-žare in razpadejo v prah in pepel, ki pade na zemljo. Leonidi (imenujejo so po vzvezdju Leva f lat. Leo), ker je videti, ko da bi izhajali iz tega ozvezdja) so redni tok utrinkov in obstoje iz ne-številnih delcev, raztresenih po dolgem, eliptičnem tiru. ki Dotrebuieio 33 let, da dovršilo svoio pot enkrat okrog solnca. Tam pa, kjer se najbolj pri« bližajo solncu, v povprečni razdalji zemlje od solnca, se lira Leonidov in zemlje sekata. Zemlja dospe do tega križišča 13. novembra in oni drobci, ki zaidejo tedaj v njeno ozračje, se zaiskre in mi vidimo utrinek Del tira Leonidov je pa- posebno gost teh drobcev, in kadar pride ta del skupaj z zemljo, imamo posebno močno utrinjanje. To se zgodi vsakih 33 let. Na drobcih prav gosti del potrebuje tri leta, da preteče mimo križišča z zemljo. Leonide bi lahko opazovali vsako leto, posebno lepo bi bilo vsakih 33 let, ako bi se tir utrinkov ne bil izpremenil pod vplivom Jupitra in Saturna v 1. 1866., tako da so tudi v 1. 1899., ko bi se bili morali kresati v velikem številu, skoraj popolnoma izostali. V prejšnjih letih so utrinki naravnost deževali. Od 17. do 23. t. m. se krešejo pa Andromedidi iz ozvezdja Andromede. Pravimo tudi, da imajo svoj radijant (žarišče) v Andromedi. So bolj neznaten tok. Vsako noč pade na eno minulo en utrinek. Padajo seveda tudi podnevi. Ozračje nas varuje, da ne pada ta kameniti dež na zemljo, ampak zgori že v višini od 80—150 km. K. J. Izšlo je: Dr. Mihael Opeka: Božji dnevi. Šestintrideset govorov za življenje s Cerkvijo. — Knjiga obsega 20 % pol (328 strani) in stane 42 Din; po polti 3'50 Din več, - Naroča se v PRODAJALNI K. T. D. H. NIČMANOVI. Enrilo Splošno priljubi/en kavni nadomestek okusen i cenen. Ttobiva se v vse& dobro asortiranU) kolon i i al n i f) trgovina!). Ilenrik Kodrrn, orožniški stražmojster v pokoju, 40 let. — Štefan Skrbinšek, železniški nadsprevodnik v pokoju, 65 let. — Antonija Klopčič, posestnikova žena, 28 let. — Jakob Volkar, hlapec, 26 let. — Rudolf Balderman, železniški zvaničnik, 52 let. O Policijska kronika. Izvršena je bila ena aretacija radi nevarne grožnje in ena radi pijanosti. Ukradeni sta bili dve rjuhi in eno kolo. Policijska poročila navajajo več kaljenj nočnega miru, nedostojnega vedenja in prepirov. Prijavljen je en prestopek policijske ure in 8 cestno policijskih prestopkov. O Na ulici je postalo slabo g. Francu Ca-leariju. Le s težavo je prispel do svojega stanovanja v Janševi ulici, se pred hišo zgrudil in so ga morali domači prenesti v stanovanje, kjer je podlegel posledicam izkrvavitve. 0 Cenjene dame! Preden kupite moderen plašč, se prepričajte, da ga dobite najceneje le pri tvrdki Fr. Lukič, Pred škofijo št. 19. Sibirija - ameriški šundfilm. Te dni smo dobili v Ljubljano Fox-film »Sibirija«, delo ameriške filmske režije, ki si je dovolila na račun kinopublike netaktnost prve vrste. Ne bomo govorili o prizorih iz ruske revolucije, ki jo predstavlja ta film kot nekako otroško igro, v kateri nastopajo kratkosrajčniki kot »ravbarji in žandarji«. Omeniti tudi ni treba, da gospodje, ki so vodili režijo filma »Sibirija«, o revoluciji niti pojma nimajo. Pač pa moramo pribiti za ameriške filmske režiserje sramotno dejstvo, da ti ljudje sploh ne vedo, kakšna je Sibirija in da pošiljajo po svetu film, ki tega imena ne zasluži »Sibirija« nima nobenega naravnega posnetka. To bi še ne bilo tako žalostno, ako bi bili Američani vsaj pri kulisah bolj podkovani kot v zemljepisu. Tako so pa postavili nekaj lesenih hiš, ki naj predstavljajo znano sibirsko mesto Tomsk, o katerem že vedo naši šolarčki, da šteje okrog 300 tisoč prebivalcev, da ima krasne cerkve, samostane, mošejo, sinagogo, univerzo, gimnazijo, realko in več drugih modernih javnih poslopij. Kljub temu so ameriški modrijani privoščili v svojem veleumotvoru zaru-kanosti in norčevanja iz naivnega občinstva Tom-sku samo nekaj lesenih kolib, za katerimi se vidijo v filmu visoke gore. Naši šolarčki pa vedo ,da na tisoče kilometrov od Tomska sploh ni nobenega gorovja, niti večjega hriba. Naravnost nesramno farbarijo so si privoščili Američani tudi s tomsko ječo ,ki jo kažejo v filmu kot skupino barak, dasi je v resnici veliko zidano poslopje. Sibirijo slika ameriški »veleumotvor« kot deželo belih medvedov in večnega ledu, a med Slovenci je mnogo takili, ki so se na lastne oči prepričali, da je Sibirija najbogatejša dežela na svetu. Režiserja, ki je skrpucal škandalozni film »Sibirija«, bi bilo'treba poslati poleti v pravo Sibirijo, da bi se mu možgani v znani sibirski vročini malo omehčali. Ako so Američani tako neumni, da slišijo pri vsaki besedi o Sibiriji tuliti volkove in bele medvede, naj bi vsaj nam prizanesli z neslanimi in glupimi filmi. Sploh nam pošiljajo zadnje čase razne židovske posredovalnice filme, o katerih trobijo v svet, da so umotvori, v resnici so pa največji >šund«. To velja kot rečeno za »Sibirijo- in tudi za »Divino Comedio?. Oba filma svojih imen sploh ne zaslužita. Smili se nam občinstvo, ki meče prdč denar za take neumnosti. Maribor □ Nocojšnji klavirski večer prof. Antona Trosta obeta biti prekrasen umetniški večer. V smislu odgojevalnih in poučnih stremljenj Ljudske univerze je tudi vstopnina tako izredno nizka, da bo vstop vsakomur mogoč. Vstopnina znaša za dijaštvo 2 Din, za odrasle pa v okvirju 4—25 Din. Popoldne ob štirih nastopi prof. Trost v posebnem koncertu za mladino s povsem drugim vzporedom, ki je nalašč v ta namen sestavljen. Za poučno predavanje o klavirju in njegovi zgodovini je dala na razpolago potrebne modele klavirska tvrdka Brandl. □ Visoka Draya. Ze dolgo ne pomnijo v Mariboru tako narastle Drave, kot je te dni. Včeraj j© v Melju preplavila cesto proti Sv. Petru. Voda je segala na dvorišče Jelekove tovarne. Na cesti so bila kolesa voz do osi v vodi, pešci pa so morali delati velik lok pod vznožjem hriba okrog tovarne, da so obšli preplavljeni del ceste. □ Največja povodenj v Mariboru je bila leta 1851 v novembru. Tedaj je segala Drava do Šafaričeve hiše v Splavarski ulioi in pri gostilni Benetke ob Pristanu je segala voda do prvega nadstropja. Od tega leta ni beležiti tako visokega stanja Drave. □ Blagoslovitev kapele sv. Družine. Na dan sv. ap. Simona 28. oktobra se je vršila posebno pomenljiva slovesnost v Melju. Prevzvi-šeni g. škof je ob obilni asistenci slovesno blagoslovil hišo in kapelo čč. šolskih sester ter tem povodom spregovoril zelo prisrčno besedo o Sv. Družini, ki ji je posvečena kapela, in o neutrudljivi skrbi blagih sester za pravo krščansko prosveto med slovensko mladino. Pri na to sledeči prvi sv. maši ob navzočnosti g. župana dr. Leskovarja in njegove gospe soproge ter mnogoštevilnih Meljčanov so lepo prepevale gojenke in čč. sestre materinega zavoda. V tem poslopju so našle med svetovno vojno iz Gorice pregnane sestre božje Previdnosti svoje zavetje. Po njihovem odhodu je prišlo v last mariborskih šolskih sester, ki otvorijo ravnotam z letošnjim novembrom zimski gospodinjski tečaj, v katerem se bodo deklice pod strokovnim vodstvom vežbale v kuhi in v drugem gospodinjskem delu. Na obsežnem vrtu, sadonosnilui in njivi pa se bodo gotovo še bolj dali uveljaviti poletni tečaji. Pripominjam še, da je krasna oltarska slika sv. Družine delo č. sestre Rafaele res umetniško izvršena. □ Obrni zbor Maribora«: bo dre v i ob pol sedmih v pevski sobi. Članstvo naj pride toč- no! Danes naj se še priglase novi člani in članice. Prosimo posebno naše intelektualce, da sodelujejo pri tem našem edinem pevskem zboru v Mariboru. »Maribor« naj se v drugem letu obstanka razvije v mogočno našo pevsko družino, ki bo poleg mariborskih pevcev zbrala tudi pevske zbore celega okrožja v svoj krog! □ Na Sinaj, na goro božjih zapovedi nas bo danes vodil g. dr. Jehart s svojim predavanjem, katero bo spremljalo 55 izrednih slik, napravljenih po njegovih fotografičnih posnetkih. Nihče naj ne zamudi tega predavanja, ki se vrši nocoj ob osmih v dvorani Zadružne gospodarske banke. □ Župnik šašelj v bolnici. Včeraj so prepeljali župnika v Zičah, g. Šašlja v celjsko bolnico. . □ Vetrinjska ulica je popolnoma renovi-rana in novo tlakovana, vendar pa je magistrat še ni otvoril za vozni in avtoinobilni promet. Nima smisla to najvažnejšo prometno žilo zapirati za promet, ker je bila baš radi tega popravljena. □ Na praznik Vseh svetnikov je dospelo v Maribor več sto oseb iz Avstrije, da obiščejo grobove svojih sorodnikov na mariborskih pokopališčih. Mariborska policija je šla Avstrijcem pri prestopu meje zelo na roko ter je sporazumno z obmejno policijo izdala vsem skupen policijski vizum, tako da so se brez vseh formalnosti lahko vrnili. □ Izginil je neznano kam 25 letni laborant Anton Borbas iz Maribora. Videli so ga 1. novembra v družbi neznanega mladeniča v neki gostilni. Oblečen je bil v rumenkast dežni plašč. Borbas je visoke rasti, ovalnega obraza, plavih las in oči, govori hrvaško, slovensko, nemško dn mažarsko. Domnevajo, da se je ponesrečil. □ Dve nesreči v Studencih. Tekom dveh dni sta se dogodili v Studencih pri Mariboru dve težji nesreči. Dne 31. oktobra je ponesrečil Franc Potisk, 63 letni posestnik. Zlomil si je levo nogo. Dne 2. novembra si je zlomil desno nogo tesar Franc Tratnik. Padel je precej globoko in se tudi drugače poškodoval. Rešilni oddelek je oba prepeljal v bolnico. □ Okrožno sodišče v skrbeh radi kurjave. Palača mariborskega okrožnega sodišča ima centralno kurjavo. Lansko zimo se je pokvaril veliki parni kotel, ki je letos brez temeljite poprave nerabljiv. Ta kotel bi lahko popravile le delavnice državnih železnic, a tega ne storijo brez naročila iz Belgrada. Predsedstvo sodišča se je obrnilo pravočasno na merodajna mesta glede popravila kotla, a je zadelo doslej le na gluha ušesa. Velika palača okrožnega sodišča je v prav resni epasnosti, da bo ostala letošnjo zimo brez kurjave, akoravno je po-pravljalnica za kotel pred nosom. Trbovlje z^z Potegnjeni staroupokojenci. Nekdo je potegnil rudniške staroupokojence, da bodo s 1. novembrom dobivali pokojnino že po novem pravilniku za bratovske škladnice. Seveda so bili siromaki razočarani, ko so dobili svoje kronce po starem. Kolikor smo informirani in kar naj vzamejo staroupokojenci v vednost, je osnutek novega pravilnika, ki bo veljaven za celokupno državo in bo uredil zadevo bratovskih skladnic, že gotov in od-' poslan v Belgrad na ministrstvo za gozdove in rudnike ter se mora v kratkem vršiti anketa zastopnikov delojemalcev in delodajalcev Vsekakor pa bi balo na mostu, da se osnutek na javnem predavanju raztolmači ljudem, ker vemo, da je en izr-vod v Trbovljah pri nekem delavskem zaupniku. zj? Most h pokopališču. Ljudstva se nabere na dan Vseh Svetih mnogo tisoč, vsak dan so prihajali občani popravljat grobove svojcev, vsak je pa moral iti čez most pri Tratniku in napraviti velik ovinek. Godrnjanja je bilo dovolj, občina se pa ne gane, da bi most pri Zagorcu zopet vposta-vila, akoravno ima v svojih gozdovih dovolj lesa na razpolago. Mi se sploh čudimo, zakaj se en most podre in postavi novi. Fakinov grob so tudi letos njegovi tovariši lepo okrasili in položili na grob venec s trakovi. pjtuj OBČINSKA SEJA. V soboto se je vršila ob 18 VIII. javna občinska seja. G. župan dr. Senčar je poročal, da bodo dobili klubi do 3. novembra prepis za načrt pragmatike, na kar se bo vršila seja, na kateri se bo o njej sklepalo. — Grajena se regulira, občina je za delo izdala dosedaj okrog 40.000 Din, a potrebnih bo še kakih '25.000 Din. Akcija za uvrstitev Grajene med hudournike je v teku. Vršil se je že komisijski ogled. — Proračun za leto 1928. se izdeluje. V novembru se bo vršila proračunska seja. — Ker Ptuj nima kaldrmine, mora občina vztrajali na cestni nakladi, s katero se popravljajo občinske ceste. — Za sadno razstavo je občina prispevala 1000 Din. — Gosp Pavla Stary prosi za koncesijo točenja kave in čaja. Občinski svet se je z večino glasov izrekel za krajevno potrebo. — G. Franc Pukšič prosi za koncesijo periodičnega prevažanja oseb z avtomobilom na progi Ptuj—Varaždin iu nazaj. Referiral je o krajevni potrebi g. Prosnik. G. Pukšič misli voziti na progi Ptuj—Bori—Zavrče—Varaždin. Za to progo, a do Varaždina s prvo postajo v Zavrču, je krajevna potreba podana, ni pa krajevne potrebe za vožnjo samo do Borla ali Sv. Barbare v Halozah, ker vozita do Sv. Barbare že dva avtomobila. Obč. svet se je soglasno izrekel za krajevno potrebo Ptuj— Varaždin s prvini postajališčem v Zavrču. — V občinsko zvezo so bili sprejeti: Bračko Josip, gostilničar v Panonski ulici, Vauda Ignac, vrtnar in posestnik na Tihi poti, Pentikar Franc, delavec na Volkmerjevi cesti, Mere Marija, postrežnica v Voš-njakovi ulici in Kukovec Katarina, zasebnica v Murščevi ulici. — Mestna uprava nasvetuje, naj zasadi občina na svojem posestvu 3 orale s hmeljem. Sajenje bi se izvršilo postopoma. Sklene se, naj se izdela proračun, koliko bi znašali investicijski stroški in ali bi zemlja odgovarjala hmelj-ski kulturi. — Meslna uprava nasvetuje, naj bi se opustilo precej celonočnih električnih svetilk, ker bi se s tem prihranilo na leto okoli 20.000 Din. Sedaj gori 82 svetilk celo noč. Sklene se, da naj odsek določi, kolike i: eori celo noč, koliko do 23. ure in katere. — G. Mahovič prebere zapisnik ubožnega sveta. Zapisnik se odobri. — Nato je sledila tajna seja. Kamnik Konccrt pianista prof. A. Trošta v Kamniku. Prof. g. Anton Trošt priredi v nedeljo dne 7. novembra v čitalnični dvorani klavirski koncert s sledečim sporedom: I. Jean Philippe Rameau, za moderno konc. uporabo priredil Leop. Godowsky, Sarabanda; Rigaudon; Tainbourin. II. Ludvv. van Beethoven: Sonata. III. Jos. Marx: Preludij. Clau-de Debussy: a) Ples snežink, b) Umetalni ogenj. Albeniz: Iz španske silite: Castilla. IV. Chopin: Balada. Chopin-Liszt: lz poljskih pesmi: a) Moje radosti, b) Devojkina želja, c) Hulanka (Baccha-nal). V. Liszt: IX. Rapsodia. Slovenska Krajina Bolezen g. Klekla. Z veseljem smo sprejeli vest, da se je stanje g. poslanca Klekla nekoliko zboljšalo. G. poslanec je tudi še sedaj zelo slab in mora ostati v postelji. Obrtna šola. V Turnišču se je s 1. novembrom otvorila šola za obrtniške vajence. Turnišče je središče čevljarske obrti in skoraj ni hiše, ki ne bi imela čevljarskega vajenca, pomočnika ali mojstra. Čevljarski mojstri imajo celo zadrugo, katere predsednik je izvoljeni namestnik IV. kat. obrtne zbornice, g. Štefan Litrop. Zastopane pa so v Turnišču tudi druge obrti. Ker vajenci res potrebujejo nekoliko več izobrazbe in kar je skoraj še bolj važno, prave vzgoje, obrtno šolo pozdravljamo in želimo, da bi dosegala čim večje uspehe. Cena veleposestniške zemlje. V začetku razprodaje so zastopniki veleposestnikov-prodajalcev zahtevali za oral povprečno 6000 Din. Prodaja se pri ti visoki vsoti ni posrečila. Sedaj 6e ceni oral povprečno na 4000 Din. Ako bo šlo tako naprej, dobimo oral zemlje za 2000 Din. Zatp ni čudno, ako so nekateri gospodje z zemljo naravnost vsiljivi. Interesentom pa se ne mudi preveč in tako z nakupom čakajo. :Prosveia Umetniško-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi letošnjo zimo ciklus umetnostno-zgodovin-skih predavanj, ld se bodo vršila v univerzitetni zbornici (prej deželna zbornica) ob četrtkih zvečer od 6. dKv barake tik sav?- 'av.'kegp, nezavarovanega brega na Jesenicah. Ograja predaj je ob hiši g. šmajdeka. Fologr.: Fr. Vilman. Tovarniški iez na Savi pri Jesenicah ob povodnji, ki je vzdržal. Na sliki vidimo zatvornico nad katero je drla Sava, ko ie bila najvišja. Fologr. i Fr. Vilman. A hod v največji podzemski kanal na svetu, •ld je bil zadnje dni otvorjen. Kanal veže Marseille z Rodanom in meri 7.120 kilometrov. Amdiral Yamainoto, ki je prispel pred kratkim v Pariž v posebni pomorski misiji; desno od niega je japonski poslanik v Parizu, grof Ishii. Jernej Žanri, ki je 27. oktobra obhajal 55 letnico, odkar dela v eni in isti tovarni Deroča Sava in pogled na mesto, kjer je stal most med Bledom in Lescami (Blejski most). Slon pri zobozdravniku. Slika na levi: Napoleonova sorodnica, Leticia Bonaparte, sestra prin<-ev Ludvika in Viktorja Napoleona, ki je te dni umrla 25. p. mes. na gradu Moncalieri pri Turinu. Bohinjska Sava in pogled na Babji zob z Bleda na Preseku ob priliki narasle Save. Gospodarstvo Drž. finance v prvem četrtletju tekočega proračunskega leta. Čeprav je že pretekla prva polovica proračunskega leta 1926/27, ki, kakor znano, pričenja s 1. aprilom, vendar nam je generalno ravnateljstvo državnega računovodstva Posedaj objavilo le podatke za prve tri mesece tega proračunskega leta, to je za april, maj in junij, iz teh mesečnih izkazov, ki so radi delitve v izkaze dohodkov in izdatkov na račun preteklega proračunskega leta in izkaze dohodkov in izdatkov na račun tekočega proračunskega leta zelo nepregledni, posnemamo, da so znašali državni dohodki v prvem četrtletju tekočega proračunskega leta 2709 milijonov dinarjev, med tem ko je bilo v proračunu predvidenih 3126 milijonov dinarjev.-..Državni dohodki so bili torej v prvem četrtletju za 417 milijonov dinarjev ali 13.3 odstotka manjši kakor pa se je pričakovalo. Znova se torej potrjuje, da je državni proračun za 1926/27 z ozirom na stanje našega gospodarstva za najmanj 2 milijardi prevelik. To dejstvo se je za časa proračunske debate v skupščini neštetokrat poudarjalo, toda zaman. Pomisliti pa moramo, da ti podatki veljajo za april, maj in junij, ko je bilo stanje našega gospodarstva še precej ugodnejše kot je pa danes, kar se izraža tudi v podatkih za posamezne mesece. Državni dohodki kažejo namreč mcčfio padajočo tendenco. V aprilu so znašali 063 milijonov dinarjev, v -maju 894 milijonov dinarjev! v juniju pa galijo še1 852 milijonov dinarjev. Napram proračunu znaša torej primanjkljaj v aprilu-79 milijonov dinarjev (ali 7.6 odstotkov), v maju 148 milijonov dinarjev (ali 14.2 odstotka), v juniju pa 190 milijonov dinarjev (ali 18.2 odstotka). Državni izdatki so v tem četrtletju znašali 2701 milijona dinarjev, tako da so dohodki in izdatki navidezno izravnani. Vendar pa nam ni znano, v koliko se je spremenila višina letečih dolgov. Z ozirom na slabo stanje državnih dohodkov, kakor tudi na izkušnje iz prejšnjih let, ni dvoma, da so se leteči dolgovi znatno povečali. Če se bodo vsi -v proračunu dovoljeni krediti izrabili, potem mora tekoče proračunsko leto končati z milijardnim deficitom, kajti v kolikor se stanje v ostalih treh četrtletjih ne ho še 'znatno poslabšalo, bodo državni dohodki v letu 1926/27 za 1.6 milijarde manjši, kot pa so v proračunu predvideni. Finančni minister sicer skuša v proračunu dovoljene kredite zmanjšati, vendar je dvomiti, da se mu bo to v takem obsegu posrečilo. Kakor se poroča iz Belgrada, je novi proračun za leto 1927/28 že sestavljen. Ta proračun je napram proračunu za leto 1926/27 zmanjšan za 800 milijonov dinarjev. To pa je popolnoma nezadostno, posebno, če se pomisli, da znaša primanjkljaj državnih dohodkov samo v enem četrtletju preko 400 milijonov dinarjev. Z ozirom na težko stanje našega gospodarstva je za proračunsko leto pričakovati primanjkljaj dveh milijard dinarjev. Za najmanj toliko pa se mora tudi novi proračun zmanjšati. Po trgatvi na Štajerskem. Maribor, 3. novembra. Trgatev je minila in njen končni uspeh je zaostal celo za pesimističnim pričakovanjem. Povprečno se lahko računa z 25—30 odstotnim dohodkom lanskega leta. Mnogi vinogradniki pa so dobili komaj deseti del lanske trgatve. Grozdje, četudi lepo, ni bilo sočno. Kakovost je zelo različna. Pred 15. oktobrom brani mošti so kazali 14—16 odstotkov sladkorja,, oni,.ki ko čakali do 20. ali 25- oktob-rp, pa celo 17—20 odstotkov. Sortirana žlahtna vina 22 do 24 odstotkov. Kako se bo razvil letošnji vinski pridelek po kipenju, se danes še ne da ugotoviti. Kupčija z novo robo je bila ob trgatvi zelo živahna. Prekupri so hiteli z vrha na vrh ter pobirali posamezne manjše količine. Cene so se stalno dvigale. Zadnji mošti so se plačevali po 6, 7 in celo 8 Din. Večji vinogradniki niso hoteli dati mošta po teli cenah, čakajo na prilike po pretoku. Ali so imeli prav j ho pokazala' bodočnost. Visokoodstolna, kvalitetna vina imajo sigurno-bodočnost, ker jih primanjkuje. Tudi za maiij vredna lanska vina se je vsled slabe letošnje trgatve začelo živahno povpraševanje in cene se dvigajo. Pred trgatvijo se je ponujalo za taka vina 4—5 Din, dočim se plačujejo danes že po'6V-7 J)j0. Zaloge niso .velike, ker je bila 'larfi skednja Tetina Kakor kažejo vsa znamenja, bo imela Jugoslavija premalo pristnih vin do nove trgatve. » * * t Lombardiranje 2Vi% odstotnih obveznic za vojno škodo pri poštni hranilnici. Nadzorstveni svet poštne hranilnico v Belgradu je sklenil, da smejo poštna hranilnica in njene podružnice od 1. novembra t, 1. dalje dajati lombardna posojila na 2V;% obveznice za vojno škodo brez vsake omejitve na višino posojila in zastaviteljevo osebnost ^doslej so sc smele navedene obveznice lorrtr bardifati samo drž. uslužbencem in vpokojencem, duhovpikom, vojnim invalidom itd. in še to le v omejeni količini, t. j. do največ' 500 komadov). Za taka lombardna posojila (po 200 Din na vsako obveznico) zaračunava poštna hranilnica razvcu kol-kovine, po t*u\ post. 19 zakona o taksah, še obresti po 8%, ki se plačujejo trimesečno v, naprej in provizij)} po,- Lombardna posojila se dovolju- jejo zstjgobo 3 mesecev ter .se morajo vsake 3 mesece, prolongirati, vendar je treba, pri vsaki pro-longaeiji odpl£Cati( '10%' prejetega pošojila. Toč-nejŠS pojasnila'!" o 'teh lombardih daje podružnica poštne hranilnice v Ljubljani. Novi upravni svetniki Splošne avstrijske družbe za. male železnice. Za upravne svetnike Splošne .avstrijske družbe za male železnice (Allg. ostetr, ffleiiibahngesellschaft) lastnice ljubljanske električne cestne železnice so bili izvoljeni Em-meričh Mayer, dr. Franc Tekavčič, inž. Anton To-man in dn inž. Milan Vidmar. Vprašanje nove oceanske paroplovne družbe, kr naj bi-se ustanovila.s pomočjo inozemskega kapitala, postaja vedno bolj zamotano. Kakor se poroča,, bi-morala država dati družbi finančno garancijo za slučaj pasivnosti obrata, dalje garancijo za - 1-flodstotno amortizacijo investicij in garancijo zp. lfl,odsto,tno obrestovanje vloženega kapitala. Brez dvoma je, da se pod takimi pogoji ne more misliti na ustanovitev te družbe, ker bi s tem dfužba prejela od države monopol, od katerega naše gospodarstvo ne bi imelo mnogo koristi. Ker so te vesti razburite naše pomorske kroge, je ministrstvo za trgpvino in industrijo izdalo komunike, v katerem se poroča, cfa ministrstvo šc ni zavzelo nikakega stališča z-ozirom na ta predlog, ker (loče preje slišati nmenje iniCjf.esiranih privatnih krogov in državnih faktorjev. '-." Mednarodna železniška konferenca v Zagrebu." Včeraj so se sestali v Zagrebu1 delegati železniških, uprav Nemčije,. Češkoslovaške, Avstrije, Italije ijf Jugoslavije h konferenci radi ureditve želczniškotarifni.h vprašanj z' ozirpm na konku-renčeil boj med Hamburgom in Trstom. Gre pred vsem za določitev novega jadranskega tarifa za izvoz češkoslovaškega blaga preko Avstrije in Jugoslavije. Namerava se na novo uvesti jadranski tarif iz 1. 1921. Jugoslovanske interese zastopa na tej konferenci načelnik v prometnem ministrstvu g. dr. Drag. Markovič. V zvezi s to konferenco priobčujemo zanimive podatke prometa v tržaški luki. V prvih 9 mesecih 1916 je znašal železniški in pomorski promet Trsta 35.3 mil. met. stotov napram 40.9 mil. met. stotov v prvih 9 mesecih preteklega leta. Napram istem razdobju preteklega leta se je torej promet Trsta zmanjšal za 5.6 mil. met. stotov ali 13.8%. Borzno razsodišče Zagrebške borze je v letu 1925. rešilo več trgovskih tožb kot redno sodišče. V 1. 1925. se je borznemu razsodišču zagrebške borze predložilo 3509 tožb (v 1. 1923. 1866 tožb), med tem ko se je pri zagrebškem , sodnem dvoru vložilo le 3000 trgovskih in meničnih tožb. Vse te ■»procese sta vodila, dv-a borzna tajnika (ju-rista), kar je mogoče le vsled modernega in hitrega postopanja. V celem so bile vložene 3 ničnostne pritožbe; kar je 2opet dokaz, da je trgovski svet z delovanjem tega razsodišča zelo zadovoljen. V razsodišču je delovalo 88 razsodnikov, od kaleriTT jc bil najbolj zaposlen g. Leop. Goldschmidt, ki ie .bil-poklican :v 1004 slučajih: Vprašanje podružnice Drž. hfpotekarne banke v Zagrebu. Pogajanja radi ustanovitve te podružnice še niso končana. Drž. hip. banka stoji na stališču, da je najpreje treba razširiti zakon o vlaganju raznih državnih/sodnih in komunalnih fondov v Drž. hip. banko na Hrvaško in Slavonijo. Hrvaški gospodarski krogi pa imajo zopet pomisleke, ker se boje, da ti fondi, ki so sedaj naloženi pri zagrebških bankah, ne bi potem služili za kredite hrvaškemu gospodarstvu, zato zahtevajo, da se zakon spremeni v tem smislu, da more bodoča podružnica v Zagrebu sama razpolagati z onim denarjem, ki se bo moral vlagati v Drž. hip. banko. Nova tovarna cementa v Dalmaciji. Agilni podjetnik g. I. Palaveršič, ki se je pred nekai leti vrnil iz Amerike, je pričel graditi novo cementno tovarno v bližini Omiša v Dalmaciji in to izključ-np s pomočjo domačega kapitala. Pomanjkanje premoga v Avstriji. Avstrijske gospodarske korporacije se posvetujejo glede vj^rašanja, kakšne mere je treba podvzeti, da se odpomore grozečemu pomanjkanju premoga. Namerava se prepovedati izvoz premoga, v kolikor ona država, katera ta premog uvozi, sama nc dostavi potrebnih vagonov, Ta prepoved bi onemogočila izvoz koksa v Jugoslavijo, ki je v veliki meri navezana na koks iz dunajskih plinarn. Mor z a Dne 3. novembra 1920. DENAR. Zagreb. Berlin 13,475—13.505 (13.465—13.54), Italija 241.623—243.623 (242.66—244.66), London 274.50—275.30 (274.50—275.30), Newvork 56.581 — 56.781 (56.5648-56,7648). Pariz 182—184 (184-186), Praga 167.60—168.40 (167.50—168.30), Dunaj 7.985—8.015 (7.985—8.015), Curih 10-9275—10.9575 (10.925-^-10.955), Amsterdam 22.73 den. Curih. Belgrad 9.145 (9.15), Budimpešta 72.00 (72.60), .Berlin 123.35 (123.3125), Italija 22 (22.30), London 25.135 (25.135), Newyork 518.5 (518.5), Pariz 16.525 (16.575), Praga 15.86 (15.3575), Dunaj 73.175 (73.20), Bukarešt 2.93, Sofija 3.7485 (3.74), Amsterdam 207.40 (207.3625), BrusMj 72.15 (72.13). Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodauj 188.05, London 34.295, Milan 30.38, Ne\vyork 707.35, Pariz 22.78, Varšava 78.15. Valute: dolarji 705.90, francoski frank 22.92, lira 30.22, dinar 12,4775, češkoslovaška krona 20.925. Praga. Devize: Lira 144.36, Zagreb 59.665, Pariz 107.80, London 163.4225, Ne\vyork 33.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% inveht, posoj. 74 bi., vojna odškodnina 335 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20-32, Celjska 194—108, Ljublj. kreditna 140 den., • Merkantilna 94- 97, Praštediona 866— 868, Kred. zavod -165—175, .Strojne 70 den., Vevče 102 den., Stavbna 55—65, Šešir 104 den., Ekseku-tivni nakup in.prodaja Ljubljanska kreditna banka 140—140, zaklj. 140. {, Zagreb. 7 % invest. posoj. 76.75—77.50, agrart 43—44, vojna odškodnina 335—336, kasa 335—336, nov.-337—33Š, dec. 341—342, Hrv. esk. 100—100.50, Kred. 100—101, Hipobanka 56 den., Jugobanka 95 —96, Praštediona 865—867.50, Ljublj. kreditna 150 den.,. Srprka "130 de.n.-, Narodna banka 4250 den., Šečerana 425—435. Nihag 12 bi., -Gptmann 240 d., Slavex 100 den., Slavcinija 36—4«, Trbovlje 310 bi., Vevče 102 den. Dunai, Podon.-savska-jadran. 794.000, Živno 739.500, Alpirie 409-000, Greinitz i77D00, Trbovlje ---. . .i ...... .,..--—- 376.O00, Hrv. esk. 146.000, Levka,m 120.000. Ilipo-banka 72.600, Avstrijske tvornice za dušik 23."'•' Mundus 1,100.000, Slavonija 48.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske — smroka, jelka, 24 mm, od .16 napr., media ca 25, I., II., III., monte, ostro robo, očeljeno, suho, fco vag. nakl. post. 1 v. 450—450, zaklj. 450, deske — smreka, jelka, 28 nun, 4 m, monte, fco vag. nakl. posl. 440 den., bukovi testoiii, monte, fco vag. meja 520 den., drva bukova, meterska, suha, zdrava, fco vag. meja 23 den., bukovi hlodi, večina la, od .25 cm prem, napr. srednji premer je 40 cm, 3—4. m dolžine, fco vag. nakladalna postaja 230 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 75-70. 2%, fco nakladalna postaja 295 blago, pšenica 73-74, fco vagon nakl. postaja 200 bL, koruza umetno sušena za XI., XII., fco vagon .nakladalna postaja 175 .bi., koruza nova, času primerno sulia, fco vag. nakl. post. 125 bl„ koruza v storžu, nova,' fco vag. nakl, |>ost. 90 bi., oves novi, fco nakl. post. 157.50 lil., rž, 71-72, 2%. fco vag. nakl. post. 215 blago, ječmen krmilni, 62-63, fco vug nakl. post. 160 bi.; ječmen krmilni, {13-64, fco vag. nakl. post. 165 bi.; ječmen letni, 65-66, fco vag. nakl.' post. 185 bi.; otrobi drobni, fco vag. nakl. post. 125 bi.: fižol beli, 3—4 odst., fco vag. nakl. post. 175 bi., krompir, fco vag. slov. postaja 135 hI.; laneno seme fco Ljubljana 380 den.; laneno seme Podravina fco Ljubljana 370 den.; seno sladko, stisnjeno, fco vag, slov. postaja 100 hI, E k s e k u I i v ni nakup: Koruza stara bačka, suha, zdrava, rešetana. rumena, par. Bistrica-Bohinjsko jezero 1 vag. 245—245, zaklj. 245. JUGOSLTKNJIGARNA V LJUBLJANI. Veseloigre in enodejanke. Burke in Šaljivi prizori. 18 enodejank. Din 20.—: 1. Čarodejna brivnica. — 2. Radi nagrade. — 3. Čašica kave. — 4. Zaklad. — 5. Vedež. — li. Poboljšana trmoglavka. — 7. Luknja v; namiznem prtu. — 8. Dve leti. — 9. Na skal-nici. — 10. Pred sodnikom. — 11. Ženili Miha. — 12. Zamorec. — 13. Junaki. — 14. Trije učenjaki. — 15. Tihotapci. — 16. Opeharjeni žid. — 17. Izgubljena slava. —• 18. Ciidna kupčija. Veseloigre in šaljivi prizori -za moške in žensko vloge. Din 16.— : 1. Sokratov god. — 2. Nocoj jo prav lep večer. — 3. V posredovalnici. 4. V hudih zadregah. — 5. Gospa Kordula. Pogodba. Burka s petjem v dveh dejanjih (9 oseb). Spisal dr. Ivo ('esnik. Din 8.—. Vse 'naše'. Burka enodejanka (5 oseb). Spisal F. S. Einžgar. Din 18.—. rAa novi rod. Tri enodejanke. 1. Profesor Gradnik. 2. Knjigovodja Hostnik. — 3. Zamorka. Spisal Stanko Majcen. Din' 17.—. Taliju: Ce sta dva. šala v enem dejanju (7 oseb) Priredil Bratina. Talija: Sovražnik žensk. Enodejanska šala (3 osebe) Priredil Bratina. l)in 12.—. Otroške igrice. Spisal France Bevk. Glazbene točko zložil Vinko Vodopiveč. 1." Bedak Pavlek. — 2. Skrb in smrt. — 3. Kraljic in služabnik. — 4. Neubogljivei. — 5. Dobrota je sirota. — Din 18.—. Kupleti. Zložil Fr. Silvester. Uglasbili Premrl, De-kleva-, Foerster, Hladnlk, Pogačnik. Krojač in črevljar. — Liberal. — Mizar. —• Župan. — Narobe svet. — Piskrovez.ee. — Dimnikar, Smol ar. '-- Knajpov kuplet. —, Kravariija — Pin 20.—. ■ ■ --1- Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dno 3. novembra 1926. Višina, baromelra 308*8 m Opazovanja Baro-meler Toplota v C1 Rel. vlaga v % Veter in brzina v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin »7 . n A E ii krni | ins ob opazovanju v mm do 7*» ™ § i 7- 7606 10-7 86 mirno 10 dež 0-8 Ljubljana (dvorec) 8 760-9 11-0 88 WSW 0-5 10 dež 14 75S-2 11-3 90 mirno 10 dež 21 761"! 12-4 80 SVV 1 9 Maribor 763'0 8-0 95 NW 5 10 megla 13 8 Zagreb 761-1 10-0 96 NE 1-5 10 megla 18 10 Belgrad 8 763-2 u-o 64 SE 27 0 21 10 Sarafevo 762-0 17-0 49 SVV 1-5 1 ?5 13 Skoplje 768-2 7-0 71 mitno ' 0 ?3 1 Dubrovnik 762-4 20-0 75 SE 3 5 ?fi 18 Split 760 3 19-0 86 ESE 13 . 8, merje lahko 23 19 Praga 7 758-9 7-0 mirno 10 megla 8 6 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za četrtek, dne 4. novembra: Pusto, dež; najprej toplo, nato padanje temperature. Povprečni barom, nižji ko včeraj za 4.0 min. 33 Sir H. Rider Haggard: Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest. Iz "angleščine prevel Jos. Poljaneč .... ' . Naposled je minula noč in dan se je zasvital nad samotnim morjem. Kmalu nato je vzšlo solnce. Hvaležno smo ga pozdravljali izprva, kajti premra-ženi smo bili do kosti; njegova toplota pa je krnalu poslala neznosna; v čolnu nismo imeli ne živeža ud vode, da bi si ugpSllj silno žejo. Močni veter .'se je bil izpremenil v trajno sapo; s pomcojo enega vesla, in odeje smo si naredili nekako jadro, ki nas je .s' precejšno hitrostjo vleklo po morju. Proti poldnevu je nenadoma umrl en otrok, katerega smo pokopali vi morje. Nekoliko tir-pozneje je mati zajela s črpalao posbdo morsko vodo in jo željno pila. Nekaj Časa je bilo videti, kaker da. bi si bila ugasila žejo; izne-nada pa je planila pokonci, kot bi znorela, skočila v morje in se pogreznila. Preden je za obzorjem za--tonjlo solnce, žareče kot razbeljena kroglja, sva bila duhovnik in jaz edina med vsemi, ki sva megla sedeti pokonci — vsi ostali so ležali na enem kupu na dnu čolna kakor kopica umirajočih rib in ječali v svoji bedi. Naposled je prišla noč, ki nam je nekoliko olajšala trpljenje, ker so je zrak ohladil. Molili smo, da bi nam Bog poslal dež; ni ga bilo in vročina je kmalu postala lako silna, ko je solnce zopet vzšlo ua nebu brez oblakov, da smo se zavedali, da sme ga zadnjikrat videli, če ne pride pomoč. Eno uro po zori je umrl drug otrok: ko smo opravljali žalostni pogreb, sem se slučajno ozrl po morju in zagledal v veliki daljavi ladjo, ki je vozila. ka,kpr je vse kazalo, ..tako, da bi vozila mimo nas v oddalji kakih dveh milj. Hvaležni smo zahvalili Boga zalfakp srečen prizor in zgrabili za vesla; vlekla je namreč tako- rahla sapica, da nam okorno jadro ni bilo V pomoč, in počasi smo veslali naprej, da bi se čim -bolj približali ladji. Ko smo se dobro uro tako mučili, se je polegla še tista rahla sapica in ladja je brez vetra obstala kake tri milje daleč. Zavoljo tega sva veslala z duhovnikom naprej; solnce je pripekalo kot živ ogenj, od nikoder ni bilo nobenega .^Jra;'.ustnic?;.so nam bile' razpokane od žeje; bili smo prepričani, da moramo, vsi zdajzdaj poginiti, kar nas-je bilo v čolnu. Vzlic temu sva veslala naprej; dospeli smo do sence, ki so jo delale jambore, in , videli, kako so nas mornarji opazovali s krova. Ko smo bili ob ladji, so nam spustili lestvico iz vrvi ob ladjinem boku in'nas ogovarjali v španskem jeziku. Kako smo prišli na palubo, ne Verti povedati; spominjam se samo, da sem s~e zgrudil v senci platnene strehe in pili kozarec za kozarcem vodo. Tudi moja žeja je bila slednjič ugašena; nekoliko časa sem bil jako slab, v glavi se mi je vrtelo, in v mojem želodcu nj bilo prostora za meso, ki so mi ga bili stisnili v roko. Mislim pa, da sem bil moral pasti v omedlevico; ko sem se namreč zopet zavedel, je stalo solnce tik nad nami, in dozdevalo se mi je, da se mi je sanjalo, ko sem slišal nek znan, obsovražen glas. Tisti čas sem ležal sam pod platneno streho; mornarji so namreč bili skoraj vsi na sprednjem krovu zbrani okoli neke stvari, ki se mi je videla, da je človeško telo. Poleg mene je bil velik krožnik živil in steklenica žganja; čutil sem, da se mi vračajo moči in sem hlastno segel po jedi in pijači. Komaj sem se bil pokrepčal, so mornarji na sprednjem krovu vzdignili truplo človeka, ki je bil črne polti, in ga vrgli v morje. Nato so prišli trije izmed njih, ki so bili z ozirom na njihovo vedenje po mojih mislih častniki, proti meni in jaz sem vstal, da bi jim šel naproti. »Senor,« je rekel največji njih z mehkim, prijaznim glasom, ::dovoli mi, da ti čestitam na, čudoviti —« Tedajci pa je iznenada umolknil. Sem li še vedno sanjal? Ali mi ni bil ta glas znan? Sedaj sem šele dobro videl možaka v obraz — bil je Juan de Garcia! Mahoma sem ga spoznal in on je mene. »Karamba! je vzkliknil, »koga pa imamo tukaj? Senor Thomas Wingfield, pozdravljam te! Glejte, tovariši! Ali vidite tega človeka, ki ga nam je morje dalo? Ni Španec, ampak angleški ogleduli.' Zadnjikrat sem ga bil videl na seviljskih ulicah, kjer mo je hotel umoriti, ker sem mu zagrozil, da razkrijem oblastem njegov posel. Sedaj je tukaj; kakšen je namen njegovega potovanja, ve sam najboljše.« : Ni res, sem zavpil; jaz nisem ogleduli; prišel sem v te kraje z enim samim namenom — da najdem tebe!: Potemtakem si imel srečo, preveliko srečo, nemara. Povej pa samo, ali tajiš, da nisi Thomas Wingfield in Anglež? »Ne tajim. Jaz-- P« o £ o n o o, (J CL O 3 O -r n o N Si ef ® X: to F KT O 0) tr) M 05 -- ~ H« P ir: a B p | < 9 m S S r • a — N tn ta < oo r • 2 »o. 2 o o p O3 p! P "o — r o P3 co s Z. ? r S a 6 03 -- SS «i a n p a 01 š-s. p,«_ < oo, h 01 % B 2. S. p b' oj ° t-Oe P S b a o. N f * Cena traktorju Din. 37.500-— franko Rakek Zašfitnik blata Cena neobvezno / Univerzalni Tractor Ce se vprašate, dali hočete slediti toku časa, ali pa zaostajati, odločili se boste za napredek. Sicer bi Vas prekosila Vaša konkurenca, katera žo uporablja Fordson-traktorje in si na ta način prihrani mnogo truda in stroškov. Fordson izvršuje vsako delo, katerokoli hočete: dovlači težke tovore, poganja žage za les, najhitreije obdeluje Vaša polja in služi seveda tudi za proizvajanje električne sile. Vse to leži v okviru njegove normalne sposobnosti; vsa Vaša dela Vam izvrši igraje eden in isti Fordson-Tractor. Prednosti ki Vam nastanejo iz tega so ogromne, zatorej ne odlašajte da jih izrabite tudi Vi. jFordsoiv Izdelek od Ford Motor Company Obiščite še danes jednega izmed naših brezštevilnih zastopnikov v državi MOŽEM DELA! Za nogo neprikladni čevlji omejujejo Vašo sposobnost, preprečujejo uspeli pri delu in škodijo Vašemu zdravju. ZASTOPSTVO za SLOVENKO Dunajska cesta 9 Telefon 477. Telegrami „Amot" |||=IIIEIII=IIIEIII=IIIEII!EiiiEli!EII!EIII=i;i=lll Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. I1T=i i i =ln=n i=ut=iii=iii=s ii= n i=u i=a i i^Tb »=T« i Blagim srcem! Kdo posodi vpok. uradniku, druž. očetu 5000 D za nabavo plctil. stroja? Obresti in vrnitev sigurna, Več ustmeno. - Ponudbe pod: Sigurno 5788. 2IIPOnP9 pomoč-ULClibd nika, sprejmem. - Gustav PUC, klepar in inštal., Tržaška 9, Kroj, pomočnik se takoj sprejme za veliko, boljše in stalno delo. Vsa oskrba v hiši. — IVAN ŠTUPICA, krojaški moj., Dob pri Domžalah. KOT SOBARICA začetnica iščem službe, najraje v mestu. Naslov v upravi lista pod šifro: »Šivilja« štev. 7542. KIi^nu z lastnim orod-IYi:4al jem, išče dela pri kaki parni žagi ali tovarni; vajen je vsega mizarstva, - Cenjene po- _ nudbe na naslov: Gustav ; g",," j SOMENSARY, Studenec- * Ig pri Ljubljani. 7570 14 let. DEKLICA se išče (tudi sirota) kot lastna, okol. Maribor. - Ponudbe pod: »Boljša poštar-ska družina brez otrok« upravi lista pod št, 7562. Drogerijskega POMOČNIKA izurjenega, zanesljivega, z dobrimi referencami, po možnosti z znanjem francoščine in nemščine — sprejmem. Plača dobra z najboljšimi pogoji. Nastopiti more takoj. ENGLESKA DROGERIJA Vuka Karadžiča 14 7469 Strojni se išče, samo prvovrstna moč. — «TEKSTI-I.ANA«, tovarna sukna, d. d. v Kočevju. 7479 VAJENCA sprejmem v nožarsko obrt. Oglasiti sc jc v trgovini R. JUVAN, nožar v Ljubljani, Prešernova ulica, POSTELJO in event. za-jutrek dobi pošten moški ali dva dijaka. Naslov v upravi pod štev. 7564, »•»»»»♦»»»♦»»t********** Poravnajte naročnino! ************************ DRVA DOBER POMOČNIK za krojaško obrt se sprej- bukova, zdrava in suha, me pri Franc Peternelu, ! kupuje HUGO KRAIJ krojaču v Trcbelnem pri i Zagreb, Mcdjašna št. 5, Mokronogu. Nas model 3967 od I-a Boxa na rom šivani, črni ali rumeni Dinarjev zadošča vsem zahtevam, uresničuje naše napore, da Vam moremo postreči. Kdor more za sedaj nabaviti samo en par čevljev, naj izbere samo ta model. T. RABIČ o. Ljubljana ORSK* Volno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4. Inserati v »Slovencu' imajo vedno uspeh! se: •k Dva ROKOKO- TELOVNIKA eden svilen, drugi z zlatom vezen, naprodaj. Cena po dogovoru. - JOSIP JERINC, Kamnik. 7591 dobro ohranjeni PARNI KOTEL od cirka 7 do 9 atmosfer, z vsemi pripadajočimi deli, cirka 350 tek. m POLJSKE ŽELEZNICE prof. 68 do 75, z vozički (3 Plateau in 3 Muldenkippcr) ter cirka 40 m grelnih CEVI (Rip-penrohre). - Blagohotne ponudbe pod šifro: »A. 11.244« št. 7548 upravi. Star kotel grelnimi cevmi, cirka 25—30 m'-' grevne površine, za proizvajanje gor-kega zraka s pomočjo pare, kupim. - Ponudbe na POŠTNI PREDAL 42, Ljubljana, 7575 STROJNO PLETENJE se oddaja na dom. - Naslov v upravi štev. 7589. Stavbno podjetje ACCETT0 & drugovi družba z. o. z Maribor, Frančiškan, ub , Znižane cene in nai- _ večje skladišče dvokoles, motorjev, ši-^ valnih strojev, otro- ^ ških vozičkov, vsa-kovrstnih nadome-r stnih delov, pneu-malike. Posebni oddelek za popolno popravo, ema|-liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. „TRIBUN A" - F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Liubliana Karlovska 4 Zakupnika rabi Pirotski oficirski dom. Pogoji vrlo po-tolj-ni; posel rentabilen. — Ponudba naj se pošlje Oficirskemu domu, Pirot, Srbija, 7586 NAPRODAJ: 40—50 kadi, mecesnovih, od 15 do 40 hI vsebine; konj, srednji; oprema in voz. - Poizvc se: Stare, Kamnik. 7587 Pozor čevljarji! Gornje dele vseh vrst čevljev dobite dobro in solidno izvršene po najnižjih cenah pri I. Mar-chiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. 4S45 Prodam hišo v lepem mestu na Gorenjskem, zelo pripravna tovarno pletenin, večjega obrtnika ali kaj slič-nega. Cena 140.000 Din. Plačilni pogoji: takoj 40 tisoč dinarjev, ostanek v obrokih po 100!) Din mesečno, - Ponudbe upravi pod »Ugodno« št. 7575. SADNO DREVJE vseh vrst, 1. slov. drevesnice DOLINŠEK, šent Pavel, Savinjska dolina, Odvetnik in kazenski zagovornik Dr. DINKO PUC v Ljubljani naznanja, da je svojo odvetniško pisarno preselil na Aleksandrovo cesto št. 5 (doslej Zveza industrijcev) vsakovrstne, in motorna kolesa, popravlja najbolje, najhitreje in najceneje: FLORJANČIČ, Karlovska cesta 22. 6432 7578 KRAVO PRODAM prav lepo, ki bo tretjič Klavirne citre jako lepe, zamenjam za . - dobro ohranjene koncert- teletila 23. t. m. IVAN ne citre. — Ponudbe na ŽLIBAR, Mišače štev, 3 cvetličarno ŠIMENC, Sv. pri Otočeh, 7581 I Petra cesta 33, Ljubljana. Predno kal kupite oglejte si poprej ravnokar dospele krasne ailgleSke SfOle in VelUrje za plašče in kostume v novem lokalu trgovine MARIJE ROGELJ, Ljubljana Sv Petra cesta St. 26 PRESELITEV. Gustav PUC kleparstvo in inštalacije. Čast mi je, naznaniti slav, občinstvu, da sem se iz Šiške PRESELIL v večjo delavnico J*" na Tržaško cesto štev. 9, "»C nasproti tobačne tovarne. — Najtopleje se priporočam za vsa , največja in najmanjša dela, ki jih izvršujem strokovnjaško, točno in ceno. E 978/26—8 7579 Dražbeni oklic. Pri podpisanem sodišču se bo vršila dne 17. novembra 1926 ob 10. uri dražba v konkurzni sklad spadajočega zemljišča vi. št. 346 k. o. Statenberg, obstoječega iz grada št. 1 z gospodar, poslopjem, cenjenega na 524.000 Din in 65 zemljiških parcel (gozdi in travniki), cenjenih na 451.158 Din 22 par, in pritiklin (razni gospodarski stroji, cenjenih na 6.880 Din. Najmanjši ponudek 654.692 Din 14 p, Dražbalo se bo najprej po skupinah, na to pa celotno zemljišče; obveljala bo dražba, ki je ugodnejša. OKRAJNO SODIŠČE V SLOV. BISTRICI, odd. II., dne 29. oktobra 1926. Razglas Cerkveno-konkurenčni odbor pri Sv. Marku niže Ptuja razpisuje natečaj za popravo cerkve in nadarbinskih poslopij. Proračunjena so zidarska dela na 41.055 Din, tesarsko delo na 3591 Din, mizarsko, ključavničarsko, pleskarsko in steklarsko delo na 8868 Din, kleparsko delo na 19.228 Din. Načrt je na vpogled pri načelniku Iva mu Ver š i č u ; tja naj se tudi pošiljajo ponudbe ,do 20. novembra 1826. Veršič, načelnik Mag. št. 28.241/ref, IX. 7554 Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje do* bavo in polaganje obstenskih kaollnskih ploščic v novih in prenovljenih objektih mestne klavnice. Razpisani pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ul. 1 /III. Ponudbe je vložiti najpozneje do 15. novembra 1926 opoldne pri imenovanem uradu. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI. Vsedobrotni je rešil danes ponoči mučnega trpljenja gospo Faninko Odlasek soprogo gozdarskega svetnika. Pogreb bo v četrtek 4. novembra ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Slomškova ul. 25, na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. I Ljubljana,. 3. novembra 1926, ŽALUJOČI OSTALI. T V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Matevž Jurca tesar včeraj, 2. novembra 1926, po daljši in mukapolni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek dne 4. novembra 1926 ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Emonska cesta 10, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. novembra 1926, GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni znvod v LJubljani. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol ČeS, Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec, .Urednik; Josip Fr. Knailič.