Poštnina plačana v gotovini.
izhaja vsak torek, četrtek in soboto.
Cena posamezni številki Din. — 50.
TRGOVSKI LIST
........ -v -;
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN
«►»
Uradnlllvo fn upmvnlStvo je \ Ljubljani, Gradišče štev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo — štev. pri Čekovne*. Naročnina za ozemlje SHSt letno D 60 —, za pol leta D 30 —, 2a četrt leta D 15*—, mesečno D 5" — , za Inf1*:
uijani 11.953. — štev telefona 552. i) 90*—. — Plača in toti se v Ljubljani
LETO V
LJUBLJANA, dne 14. marea 1922.
ŠTEV. 31.
Kaos naredb.
Finančno ministrstvo, njegov generalni inšpektorat in generalna direkcija carine so izdali pretekli teden cele tucate naredb, razpisov, navodil in objašnjenj glede izvrševanja novih valutnih in deviznih predpisov in postopanja pri uvozu prepovedanega blaga in povzročili s tem tako zbeganost, da je zastal ves de-narnotržni in trgovski promet z inozemstvom. Človek hodi od carinarnice k trgovski zbornici, od finančne delegacije k Narodni banki, povsod Vam dajo en in isti stereotipni odgovor: :naredba za Vaš slučaj ne predvideva nikakih določb, naredba je v Vaši zadevi popolnoma nejasna, naredite prošnjo v Beograd.«
Zaman jih rotite, da Vam stoje vagoni na postaji in da vsako uro narašča stojnina, da ne morete čakati mesece na rešitev iz Beograda, vse zaman. Takoj, ko je. izšla prva nova naredba o valutah in devizah, so zn-čele carinarnice ustavljati dohajajoče transporte in zahtevale od strank, da prinesejo valutno potrdilo od Narodne banke. Stranke pa so si bile nakupile plačilna sredstva pri pooblaščenih bankah v zmislu čl. 11 pravilnika. Vendar carinarnica tega ne priznava, Narodna banka pa potrdil noce izdati, češ, da nima nikakih navodil iz Beograda.
Drug slučaj. Naredba o prepovedi uvoza je prišla s »Službenimi Novinami; v Slovenijo k carinarnicam dne 6. marca zvečer, tako da so carinarnice začele po njej poslovati šele 7. marca. Stopila pa je že 3.
. marca zjutraj v veljavo. Njeno besedilo še dosedaj ni izšlo v Uradnem listu in so interesenti navezani na poročila časopisov, ker nimajo avtentičnega besedila v rokah. Nikdo ni mogel ustaviti blaga, sedaj je blago tu in ležarina bo požrla blago, predno bo generalna direkcija carine rešila uvozno prošnjo. Sicer se Predvideva, da bo blago ležarine prosto, ako uvoznik tekom 2 dni po dospetju blaga predloži deklaracijo. Pisali smo že opetovano, da carinarnice onemogočujejo tako pravočasno predložitev deklaracij, samo da zapade blago ležarini.
Tretji slučaj. Filijalka Narodne banke v Zagrebu naj sedaj koncentrira ves inozemski plačilni promet Pri sebi iz vseh prečanskih pokrajin, Hrvaške, Slavonije, Dalmacije, posne in Slovenije. V teh pokrajinah je nad 400 bančnih denarnih zavodov z nebrojnimi podružnicami in z razvitim omrežjem komitentov. Kako naj podružnica v Zagrebu obvlada s svojim uradništvom, ki je dosedaj samo štelo denar in se bavilo s popolnoma manipulativnimi posli, obvladati ta ogromni promet. Generalni •nvnatelj Narodne banke dr. Novakovič je doživel sam v Zagrebu; ko je bnel informativno konferenco z bančnim svetom, poraz, o kakoršnem ni nikdar sanjal. Naredba je datirana z dne 27. februarja, a izšla je šele sedaj, deset dni pozneje. Samoumevno, da je nastal zastoj, ki je ohromel ves Promet. Ministrstvo forsira z umetni-^i sredstvi pobijanje kurzov tujih valut, banke seveda v tej nejasni situaciji ne morejo kupovati valut, ker no vedo kakšen kurz jim bo diktiral P- Jakobson iz Beograda. Kaj bo poledica? Negotovost izvoznika in
uvoznika ter odtok valutnega prometa v illegalne roke zakotnih posredovalcev in špekulantov. S tem pa stvari ni pomagano.
Na teh par konkretnih vzgledih jasno vidimo, kako se razbija ideja, ki je bila sama na sebi dobra in morda idealno zamišljena, na dejstvu, da izvrševalni organi nimajo samostojnosti, ne vpoštevajo gospodarskih momentov in se smatrajo v svojem birokratizmu za slep automat centrale, kateri manjka vsaka kon-ceptna zmožnost, velikopoteznost, natančnost in uvidevnost, ki jo mora imeti vsak naredbodajalec.
Naši gospodarski krogi morajo, ker se zlepa ne da nič doseči, začeti z drugo taktiko; postaviti je treba državno oblast in vse njene odgovorne činitelje od ministra do izvrše-valnih organov za take neizmerne škode, ki jih prizadevajo našim podjetjem, na sodno zatožno klop in zahtevati odškodnine za povzročeno škodo. Treba je te ljudi naučiti reda in odvaditi manir, da so oni sebi sa-monanien in neomejeni delilci pravice.
Pri nas se vodi v dnevnem časopisju divji prepir za centralizem in autonoraijo. Govori se o vsem možnem, tega pa noče priznati nikdo, da nam centralizem na polju carinar-stva in denarstva najbolj škoduje. Tri leta se že vganja, vendar se ni nikdo oglasil proti njemu. Očividno odpira razdelitev oblasti in okrugov interesiranim političnim krogom boljše perspektive in jim je zaradi tega nujnejša.
Kako postopati pri uvozu luksuzn. blaga.
Ministrstvo financ je izdalo radi pravilne uporabe rešenja ministrskega sveta o prepovedi uvoza, objavljenega v »Službenih novinah« z dne
3.	marca t. 1. sledeča določila:
1. Pod uvozom v smislu točke 1 rešenja ministrskega sveta z dne 1. marca, se razume uvoz blaga iz inozemstva z namenom, da se ga konzumira v državi.
2. Vse ono blago, koje je do zaključno 2. marca 1922 prešlo mejo, bodisi, da se je isto predalo carinarnicam, bodisi da je na potu od meje do naslovljene carinarnice, ne podleži prepovedi uvoza in se bo ocarinilo-brez vsakih posebnih dovoljenj. Za blago, koje ni do zaključno 2. marca 1922 še prijavljeno vhodni carinarnici, a koje je do tega roka stvarno že prešlo mejo, mora uvoznik predložiti vhodni carinarnici verodostojne dokaze za to, da je blago prešlo mejo do omenjenega roka. Vhodna carinarnica sef prepriča o pravilnosti predloženih dokazov, ter potrdi to okolnost v dokumentih, ki spremljajo blago.
V	prošnjah, koje se predložijo po točki 2 rešenja ministrskega sveta o prepovedi uvoza, se mora vedno naznačiti, pri kateri carinarnici se bo izvršilo uvozno carinjenje blaga. — Smatralo se bo, da so prošnje predložene v roku, ako se iste oddajo pošti v priporočenem pismu še v podaljšanem roku, ali ako se v tem roku osebno predajo generalni direkciji carin ali oni carinarnici, pri kateri se ima izvršiti uvozno carinjenje.
V	času tridesetih, oziroma šestdesetih dni, kakor je to določeno v
točki 2 citiranega rešenja, toi*ej do zaključno 1. aprila oziroma do 1. maja 1922, se mora vse blago, ki podleži prepovedi uvoza, vložiti v carinska skladišča takoj, ko se isto prijavi carinarnici. Uvozniki smejo za takšno blago v teku 2 dni po prihodu istega predložiti deklaracije carinarnici, toda carinarnica ne bo na podlagi teh deklaracij ničesar podvzela, dokler ne dobi rešen j e generalne direkcije carin, ali se more ocariniti blago ali ne. Po preteku 30 oziroma 60 dni bo postopala carinarnica s sprejetim blagom, čegar uvoz je prepovedan, po točki 6 rešenja ministrskega sveta.
Za primer, da dospe za uvoz prepovedano blago v istem vagonu skupaj z drugim blagom, ki ne podleži prepovedi uvoza, se sme to blago izločiti iz prepovedanega, ter oceniti. Z ostalim prepovedanim blagom je postopati tako, kakor z vsakim drugim za uvoz prepovedanim blagom.
4. Za predmete, katerih uvoz je prepovedan, n za katere se bo vršilo uvozno carin jan je po točki 3 g) d), 4 in 5 rešenja ministrskega sveta od 1. marca t. 1. odnosno po točki 1, 2 in 5 predležečih določil, se bo doplačalo, ako isti niso osvobojeni tega plačanja po zakonu o »Splošni carin, tarifi«, vse uvozne pristojbine, ter luksuzna taksa po listi luksuznih predmetov, ki je priložena pravilniku o doplačilu davka na poslovni promet z dne 11. jan. 1921. —
5. Blago, ki podleži prepovedi uvoza, a koje nosijo potniki s seboj v svoji ročni prtljagi, se bo dovolilo uvoziti, ako kakovost tega blaga odgovarja socialnemu položaju potnika in ako se iz količine teh predmetov sme zaključiti, da se uvažajo za lastno uporabo, in ne za trgovino, ali bodisi v kake druge svrhe. Na podlagi tega se bo pustilo uvažati predmete za spomin, obleko, klobuke, perilo, kravate, kosmetična in parfumerijska sredstva, kakor tudi druge predmete, koje prinašajo običajno potniki iz inozemstva. —
6. Blago, koje pasi ra carinsko mejo v namenu, da transitira čez teritorij kraljevine, se ne sme za časa transporta v državi niti iztovoriti niti pretovoriti. Od tega so izvzeti primeri, ako se mora pretovoriti blago iz vagonov na progah normalnih tirov v vagone na ozkotirnih progah in obratno, kakor tudi iz parnikov v železniške vagone in nasprotno ali pa za primer elementarnih nezgod.
Pri tranzitnih potnikih, kateri potujejo v direktnih tranzitnih vlakih, ne da bi se zadržali, a nosijo s seboj predmete, ki se ne smejo uvažati, naj carinarnice pred vsem po značaju dotičnega potnika cenijo, ako in v koliko so ti predmeti za čas potovanja potrebni. Te predmete bo mogel potnik držati v svoji ročni prtljagi. Z vsemi drugimi predmeti naj se postopa po predpisih o prevozu carinskega blaga.
Vsaka carinska manipulacija glede takega potniškega tranzita se naj izvrši najhitreje, tako da s tem ne nastanejo za promet nobeni z.u držki in ovire.
7. Prošnje za dovoljenje uvoza predmetov navedenih v točki 4. in 5. gori citiranega rešenja se morajo nasloviti na generalno direkcijo carin in to čez carinarnico, pri kateri se bo
izvršila uvozna carinska ekspedicija Prošnjam je razen točnega spiska blaga priložiti vse potrebne dokaze, da predmeti niso v inostranstvu nakupljeni, ampak da prihajajo kot dar ali kot zapuščina (za predmete iz točke 4 rešenja), oziroma, da so uvozniki »pečalbark, koji se vračajo iz inostranstva v domovino. Carinarnice dostavljajo te prošnje s svojo izjavo takoj generalni direkciji carin. -
8. Razume se, da se z rešenjeni o prepovedi uvoza nikakor ne menjajo odredbe o doplačilu luksuzne takse po pravilu, objavljenem v »Službenih novinah« br. 7, z dne 11. jan. 1921.
9. Postopek predviden v točki 6 rešenja ministrskega sveta z dne t. februarja t. 1. velja samo za pre povedano blago, koje prispe v državo po 1. maju 1922 in za ono prepovedano blago, za katero se ne bo odobril uvoz v smislu točke 2 rešenja ministrskega sveta oziroma točke 3 tega razpisa. Določila iz točke 6 rešenja sfe ne nanašajo niti na prepovedano blago, ki je predmet kazenskega spora, ampak se mora s takim blagom postopati po določenih pred piših.
Nabirajte pri vsaki priliki za
.TRGOVSKI DOM*!
Prispevke sprejema: »Trgovski dom, Ljubljana."
Slovenski industrijci za reformo davčnega sistema.
Spomenica Zveze industrijcev.
Splošni položaj.
Zveza industrijcev opozarja na nevarni položaj, v kojem se nahaja do malih izjem vsa naša industrija. Nizko stanje naše valute ovira nabavo surovin in poluizdelkov iz inozemstva in podražuje našo produkcijo, zlasti v kolikor je ta odvisna od mnogovrstnih potrebščin, dobavljenih iz inozemstva. Pretirana in naglo naraščajoča draginja zahteva neprestano povišanje mezd in plač, ki je tem občutnejše,^ ker vsepovsodi primanjkuje izvežbanih profesionistov in kvalificiranih delavcev, tako da si morajo podjetja pomagati z nešolanim delavstvom. Naravnost uničujoče pa vpliva na vso industrijsko produkcijo sedanji davčni sistem, ki z nebrojnimi bremeni tlači industrijo in ubija vsako podjetnost.
Znano dejstvo je, da se morajo obstoječa industrijska podjetja še-le prilagoditi novim državnim mejam ter 'potrebam domačega konsuma. — Dasiravno imamo v Sloveniji dokaj velikih industrijskih podjetij, kojih produkcija reprezentuje velike vrednosti, vendar ne moremo tajiti, da produciramo sedaj v deželi zgolj prav majhen del raznovrstnih industrijskih predmetov, kakršne dejansko potrebuje naš konsum, ki jih pa potrebuje tudi naša lastna industrija, bodisi kot instalacijske potrebščine, bodisi kot poluizdelke v nadaljno predelavo. Ako v takem položaju trpijo obstoječa industrijska podjetja, ki so svoje investicije že v večji ali manjši meri amortizirala, je tem neugodnejši položaj za nova podjetja, ki naj se šele ustanovijo in to z ogro-
'i
innimi investicijskimi Izdatki. Ako naj naše gospodarstvo napreduje, moramo ustvariti primernejše pogoje za industrializacijo dežele, osobito še Slovenije, v koji so dani mnogi naravni predpogoji za uspešno industrijsko produkcijo.
Naš sedanji davčni sistem deluje še po načelih, ki so bili morda pravilnejši in primernejši v avstrijski predvojni dobi, dasi naj nam ne bo vzor avstrijska uprava, ki se nikakor ni odlikovala po podpiranju gospodarskega razvoja. V današnjem času je naš davčni sistem povsem nemogoč. Zveza industrijcev opozarja našo finančno upravo in vso javnost na dolgo vrsto zakonitih določil, ki posebno neugodno vplivajo na eksistenco in na razvoj industrije. Pri tem se Zveza industrijcev omejuje na najmanjše težnje. Obenem pa predlaga one potrebne premembe davčnega sistema, ki naj omogočijo zdravo gospodarsko politiko.
Glavne smernice.
V interesu gospodarskega dela v obče in še posebej v interesu napredka industrije stremimo:
a) za čimprejšnjim izenačenjem finančnih, posebno davčnih zakonov;
b) v tem stremljenju težimo za davčno reformo, ki vpošteva spremenjene politične, socialne in gospodarske razmere;
c) stremimo za pridobitvijo zakona, ki ima namen podpirati gospodarsko osamosvojo potom ustanovitve in pospcHCvanjja novih industrijskih podjetij;
č) dokler se ne izvede izenačenje zakonov in nameravana reforma davčnega sistema, dokler se nadalje ne izvede specijalni zakon v varstvo in podpiranje nove industrije, naj se vsaj odpravijo one davčne in finančne ostrine, ki danes onemogočajo razvoj industrije.
Naši predlogi.
V podrobnem si dovoljujemo k tem splošnim težnjam navesti sledeče navedbe in predloge:
1.	Izenačenje finančnih zakonov.
Najnujnejša potreba je izenačenje finančnih zakonov in enakomerna ter enotna davčna priredba po e-nakih načelih. Sedanje stanje je ne-vzdržljivo. Ono pomeni resno nevarnost ne le za naš gospodarski razvoj, marveč tudi za državno edinost.
Preobdačba industrije na j>od-lagi starih avstrijskih zakonov je v Sloveniji in Dalmaciji očividna. Medtem ko je v kraljevini Srbiji prevladoval in deloma še prevladuje davčni sistem posrednih davkov, je bil v Avstriji temelj sistemu neposredni davek. Po prevratu se je ta sistem v Sloveniji obdržal, poleg njega pa se je vpeljal še srbski sistem posrednih davkov, taks in pristojbin. Vrhu tega so se vpeljale še nove vrste neposrednih davkov in to v vsej kraljevini.
Posledica je, da vlada v Sloveniji dvoje temeljnih davčnih sistemov, kojih vsak zase tvori maksimum na davčnih zahtevah. V tako evidentni izmeri ne obstoja slična duplicite-ta v nikoji ostali pokrajini. Izenačenje zakonov je tedaj ob sebi umljiva in nujna naša zahteva. Ako se izenačenje ne izvede, obdrži industrija v ostalih pokrajinah glede davkov privilegirano stališče. Da pod tem trpi industrijska produkcija v Sloveniji, je očividno.
Da je naša trditev pravilna, v to primeroma navajamo plačarino, ne-razraemo visoko pridobnino, obrtni davek.
Izenačenje davčnih zakonov je izvedljivo le z velikopotezno davčno reformo. V Sloveniji veljavni davčni zakoni bolehajo na zastarelosti, poleg tega pa zastopajo ekstremno fiskalno stališče. V njih ni sledu gospodarskega ali finančnega smotrenega programa.
Zaželjena davčna reforma naj uvažuje sedanje socijalne in gospo-darskopolitične prilike. Ako hočemo uvesti moderen davčni sistem, ki naj,, zadovolji potrebe erarja in ki naj ne oškoduje narodnega gospodarstva, moramo temeljito proučiti ves^ naš položaj, ne le potrebščine države, marveč tudi upravičene zahteve dav-
TROO
čnih zavezancev. Med tema dvema naj tvorijo davčni zakoni kompromis. Le tako je mogoče zadovoljiti fiskalne interese, ne da se ovira prosti gospodarski razvoj nositeljev davkov.
Dosedanji finančni zakoni, sestavljeni in izdani več ali manj le enostransko, brez sodelovanja gospodarskih izvedencev, so oslabili nase gospodarstvo in onemogočijo osamo svojitev našega gospodarstva od inozemstva, in to ne da bi izdatno ojačili državne finance. Zato je treba jasnega programa v davčni reformi, oziroma v davčni zakonodaji, koji program naj se osnuje ob aktivnem sodelovanju strokovnih in stanovskih orgjunzacij ter priznanih strokovnjakov.
Poleg enotnih davčnih zakonov, pa nujno potrebujemo tudi enotno poslujočo finančno upravo. Tudi tukaj je treba temeljite reforme.
(Dalje prih.)
Adidjshi stroji.
THE REX CO., LJUBLJANA.
Železniški blagovni promet med Jugoslavijo in Čehoslovaško preko Avstrije.
Od 1. marca t. 1. veljajo za prevoz vagonskih tovorov in komadnega blaga med železniškimi postajami kraljevine SHS z ene strani in železniškimi postajami republike Č. S. iz druge strani, črez železnice v republiki Avstriji, in to preko vseh jugoslovensko - avstrijskih in češko-avstrijskih in čehoslovaško - avstrijskih obmejnih prehodnih postaj, sledeči pogoji:
Prevoz se vrši na podlagi /Mednarodne konvencije« o železniškem blagovnem prometu (Bernska konvencija), z dne 14. okobra 1920, z vsemi dodatki in dopolnilnimi nared-bami, v kolikor za iste niso določene v predstoječem posebno izjeme.
1. Direktnim mednarodnim tovornim listom se mora pri predaji priložiti vse carinske in druge dokumente (dovoljenja za uvoz, izvoz, statistične podatke itd.), ki so predpisani po zakonih in naredbah držav, v katerih se prevoz izvrši.
Železnica ni primorana preiskovati, ali so dotični dokumenti pravi in popolni. Ako niso vsi dokumenti priloženi, se sme prekratiti prevzetje na prevoz.
2. Pošiljalec mora naznačiti na tovornem listu obmejno postajo, kjer se izvrši prehod iz ene države v drugo.
3. Razen blaga, navedenega v § 1. izvršilnih odredb mednarod. konvencije, v kolikor se ne uporabljajo odredbe v prilogi I. te konvencije, izključeni so od prevoza z direktnimi mednarodnimi tovornimi listi:
a) Predmeti iz zlata in srebra, platina, denar, denarne vrednosti, kovane ali v papirju, dokumenti, dragoceno kamenje, pravi biseri, precioze, osobito dragocene čipke in vezenine ter druge dragocenosti, potem umetnine, kakor slike, kipi, izdelki iz lite kovine, starine.
Pod označbo »druge dragocenosti« se razumejo oni predmeti, ki se smatrajo za takšne, soglasno odredbam, bodisi od koje izmed treh prizadetih držav. Take dragocenosti so sedaj:
a) v republiki Oehoslovaški: korali, predmeti iz zlata, srebra in platine, osobito dragoceni izdelki iz kožuhovine, filmi.
b) v republiki Avstrijski: predmeti iz zlata, srebra in platine, dragoceno kamenje in pravi biseri, pre-ciozne ure, svileni pajčolani, svileni žamet, natisnjene, slikane ali Bezene svilene tkanine kakor tudi blago iž takih pajčolanov, žameta in tkanine, svilene tkanine z vzorci za pohištvo, svilene preproge, osobito dragocena kožuhovina in izdelki iz kožuhovine, kakor koža vidre, plave lisice, shin-chilla, hermelina, iltisa, krta, perzia-
S K 1 LIST
na, mox-skega prešiča, morske vidre, srebrne lisice, skunks, kune, kakor tudi izdelki iz takih kožuhovin, nojeva peresa, peresa rajske ptice in ma-rabu-peresa, ter pridelkov iz teh peres, rožno olje.
c) v kraljevini SHS.: olje in e-sence iz rož.
d) mrtveci.
4. Vozarina, vozarinske doklade in druge pristojbine, carina in izdatki v gotovini, se morajo frankirati za obe smeri do jugoslovensko-avstrij-ske meje. Izjemno se pa bo naznača-lo na račun prijemalca vse izdatke v gotovini, pristojbine za carinsko odpravo in druge razne pristojbine, nastale na katerisibodi medpoitni postaji do jugoslovensko-avstrijske meje, ali na jugoslovensko-avstrijski obmejni postaji, ako ti izdatki ne prekoračijo vkupne vsote 25 dinarjev ali 4000 avstr, kron ali 20 Kč.
Vozarina, vozarinske doklade, carine in izdatki v gotovini, koji nastanejo do jugoslovensko-avstrijske meje, se bodo pobirali od prijemalca.
V	kolikor niso določene direktne vozarinske postavke, se bo zaračunala vozarina in druge razne pristojbine po lokalnih, eventuelno postoječih zveznih tarifih železniških uprav, ki so soudeležene na prevoznem potu. Za zaračunanje vozarine so merodajne pri direktnih vozarinskih po-tavkah one postavke, katere veljajo na dan predaje. Ako se vsled pomanjkanja direktnih vozarinskih postavk med predajno in prejemno postajo, mora zaračuniti vozarina s pre-kinjenjem, je merodajen oni lokalni tarif, ki velja na dan prehoda pošiljke v dotično obmejno postajo.
5. Povzetja in predujmi v gotovini, kakor tudi naznačenje interesa na dostavnem roku, niso dovoljeni.
6. Ako so železnice primorane vsled preobloženega prometa, ali vsled izvanrednih prometnih težkoč odprfiviti pošiljke drugim pomožnim pravcem, se doplačuje vozarina in pristojbina za faktično izvršeno pot.
7. Naknadna naročila pošiljalca so dopuščena samo:
a) Ako se menja ime prijemalca v isti določeni postaji;
b) ako ni pošiljka že prešla mejo postaje, ki odpravlja blago;
c) ako se je naknadno naročilo izvršilo na zahtevo železnice (člen 18 in 24 mednarodne konvencije).
8. Nova predaja blaga brez pre-tovarenja (reekspedicija) ni na jugo-slovenskih obmejnih postajah dovoljena.
Opombe: Radi olajšanja in pospeševanja prometa komadnega blaga, se bodo utovorile pošiljke, ki prihajajo v dovoljnih količinah v smeri iz Jugoslavije v Čehoslovaško na postaje Jesenice odnosno Maribor glavni kolodvor, a v obratni smeri na postaje Budejevice, Gmund in Breslava v direktne nabiralne vozove, ki se bodo odpravljali opremljeni z železniškim carinskim plombom črez Avstrijo, direktno brez pretovarenja.
Za sedaj bodo taki vozovi v prometu v obeh smereh samo med sledečimi postajami: Jesenice—Češke Budjejovice preko Dvorište Horni— Češky Heršlak—Maribor glavni kolodvor—Gmund, Maribor, glavni kolodvor— Breclava (Lundenburg).
Razglas ministrstva saobračaja št. 43.542/C, v štev. 264 Narodnih No-vin iz leta 1920 izgubi s 1. marcem t.
1.	svojo moč.
Dolžna pisma.
(Nadaljevanje.)
V	naslednji razpreglednici smo izračunili lestvico II. v dinarski veljavi do zneska 16.000 Din., ter bo ta razpreglednica za vse navadne slučaje zadostovala, ne da bi bilo treba pristojbino šele računiti.
Objava te razpreglednice je tem bolj upravičena, ker se je pripetilo tudi že več takih slučajev, da seje uporabljala lestvica le na ta način pravilno, da se je vzela odmerim podlaga sicer v kronah, odpadajoči kronski znesek se je plačal pa v dinarjih.
Pristojbina po lestvici II- znaša torej sledeče:
Preko	1200 do		1600	D prist. D 8’—		
»	1600	»	2000	»	»	» 10 —
n	2000	»	2400	»		» 12 —
»	2400	»	2800	»	»	»14’—
#	2800	»	3200	»		» 16 —
»	3200	»	3600	»	»	» 18 —
»	3600	»	4000	»	»	» 20 —
»	4000	»	4400	»	»	» 22-
»	4400	»	4800	»		» 24 —
»	4800	»	5200	»	»	* 26 —
»>	5200	x>	5600			» 28 —
	5600	»	6000	»	*>	» 30 —
»	6000	»	6400	»	»	» 32 —
»	6400	»	6800	»	n	» 34 —
»	6800	»	7200	»	»	» 36'—
»	7200	»	7600		»	» 38 —
»	7600	»	8000			» 40 —
»	8000	»	8400	»	»	» 42 —
	8400	»	8800	»	» ■	* 44 —
»	8800		9200	»		» 46'—
»	9200	»	9600	»		» 48 —
»>	9600	»	10.000		»	• 50 —
*	10.000		10.400	»		* 52 —
»	10.400	»	10.800	»		» 54 —
»	10 800	n	11.200	J>	»	•> 56 —
	11.200	»	11.600		»	» 58 —
	11.600	»	12.000	»	»	» 60 —
»	12.000	»	12.400	H		» 62‘—
»	12.400	»	12.800	»	r	» 64'—
»	12.800	»	13.200	»	y>	* 66'—
»	13.200	»	13.600	»	D	» 68 —
»	13 600		14.000	»	»	* 70 —
»	14.000	»	14.400	»	»	» 72 —
	14.400	»	14.800	»	»	» 74 —
»	14.800	»	15.200	»	*	» 76—
»	15.200	»	15.600	»	»	» 78 —
»	15.600	»	16.000	»	l>	» 80 —
»	16.000	n	n za vsakih i			tsdaljnih
načetih 400 Din na pristojbini še 2 Din.
Kolkovanje dolžnih pisem ne bo delalo torej nikakih težav. Treba je pogledati samo lestvico in vzeti predpisani kolek.
Ako bi naredil kak dolžnik dolžno pismo obenem za dve ali več posojil skupaj, je vse zneske sešteti in pristojbino določiti od skupne vsoto (torej ne od vsakega zneska posebej).
Dolžnik se zaveže v dolžni listini k plačilu obresti in stroškov. Na te postranske dajatve se ni posebej o-zirati, ker so pristojbine proste.
Dolžnik da upniku navadno tudi kak predmet v zastavo. Tudi od te zastave ni plačati nikake posebne pristojbine. Ravno lo jo omeniti za one slučaje, kjer se ima dolg vknjižiti na posestvo dolžnikovo. Tukaj da dolžnik v zastavo svoje posestvo in dovoli, da se dolg nanj vknjiži. Od te dovolitve ni plačati nikake pristojbine. Razen glavnice se vknjiži na posestvo navadno še primerna varščina za postranske pristojbine (obresti, stroške). Tudi od te dovolitve ni plačati nikake posebne pristojbine.
Pripomniti pa moramo, da govorimo tu samo o pristojbini, ki jih je plačati n. pr. od poznejše vknjižbe (intabulacije). Prošnja za zemljiško-knjigo mora biti seve še posebej kol-kovana s 5 Din), od vknjižbe same je pa plačati še posebej % %. Od po-veritve (legalizacije) dolžnikovega podpisa na dolžnem pismu je plačati tudi še posebej kolek 5 Din.
Zgledi:
1. A. potrjuje prejem posojila 6.000 Din ter ga obljubi vrniti tekom 10 let, do tega časa pa ga obrestovati s 6%. Obenem dovoljuje, da se vknjiži na njegovo zemljišče ta dolg 6.000 Din in obenem varščina 600 Din za postranske pristojbine.
Pristojbine so sledeče:
a) Dolžno pismo, od 6.000 Din 80 Din. b) Poveritev podpisa (pri sodišču ali pa pri notarju) 5 Din. c) Zemljeknjižna prošnja 5 Din. d) Vknjižba od 6.000 Din % ~ 45 Din.
2. B. potrjuje prejem posojil od 3.300 Din in 5.400 Din ter se zaveže vrniti jih tekom 3 let, do tegaj pa jih obrestovati s 6%. Kot varščino vloži neko zavarovalno listino.
Pristojbina se izračuni od obeh zneskov skupaj, torej od 8700 Din ter znaša 44 Din.
(Koaee prih.)
Izvoz in uvoz.
Proti izvozu živine preko Dalmacije. Minister za kmetijstvo in vode je dobil od splitske, dubrovniške in kotorske občine prošnje, v kojih se prosi,
naj bi se prepovedalo izvoz živine čez dalmatinske luke, ker kupujejo brezvestni špekulanti živino po nizkih cenah, a jo prodajo v Italijo po prav visokih, tako da so mnogi hkratu obogateli. Ti veliki izvozni transporti so v prvi vrsti povzročili draginjo, ki vlada sedaj v celi Dalmaciji.
P n. naročnikom.
Rudi povijanja plat tiskarskemu »sobju in radi redno višjih cen papirju je tudi naSa uprava primorana s prvim ‘Oarcem povišati naročnino, in sicer na <5 dinarjev za celo-letno naročnino, tako da staiie list sedaj: celoletno Din 75.—, t. j. (K 300.—); polletno Din 37.50, t. j. (K 150.—); četrtletno Din 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din 6.25, t. j. (K 25.—).
Eni prihodnji številki priložimo položnice, katerih naj se P. n. naročniki blagovolijo poslužiti.
narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Trgovska pogodba z Nemčijo. »Deutsche Allgemeine Zeitung«. poroča, da je nemški državni zbor sprejel zakonski načrt trgovske pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo. Pogodba je sad dolgotrajnih pogajanj, ki so šele v zadnjem času dovedla do popolnega uspeha.
Jugoslovanska agencija v Brisi ju.
Pooblaščena trgovinska agencija, kojo upravlja inžener D. Zebič in ki se je sedaj reorganizirala je nameščena: 24, Avenue des Arts, Bruxelles.
Avstro-madžarska trgovinska pogodba. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Madžarsko je izgotovljena in podpisana. Nova trgovinska pogodba ba-rira na istih vidikih kokor pogodbe med Madžarsko iu Cehoslovaško- Nemčijo in Rumunijo. Vprašanje prednosti je točno regulirano, ravnotako tudi vprašanje carin. Tranzit je prost pla-čanja carine in obmejni promet se je zelo olajšal. Pogodba je neomejena glede trajanja, odpovedni rok znaša 3 mesece.
. Industrija.
Knjiga trgovinskega ministrstva o
stanju naše industrije. Ministrstvo tfgo-vine in industrije bo izdalo v kratkem strokovno knjigo o stanju naše industrije in o njenih perspektivah.
Stines kupuje tovarne na Češkem. Stines je kupil tovarno olja Zikmund v Karlinu in tovarno naftinih izdelkov v Visočanih.
Kriza italijanske težke industrije. Tovarne znamenite družbe llva, ki je neglede na težki denarni položaj v katerem se nahaja, vendar zamogla vzdržati obrat, se sedaj popolnoma zaprejo. Pregovori glede prodaje tovarn inozemskim konsorcijem so bili brezuspešni.
Denarstvo.
Dodatna naredba glede deviz za iz-vozničarje. K pravilniku z devizami in valutami in k novim naredbam je finančni minister izdal še dodatek, ki uravnava promet deviz za izvozničarje. Izvozuičarjem se dovoljuje, da potom Narodne banke morejo izvajati arbitražo s svojimi zunanjimi devizami. Narodna banka odpošilja svojim zastopnikom oziroma dopisnikom v inozemstvu naročila in odreja brzojavnim potom kupovanje onih tujih deviz, katere izvoz-
ničar želi. Kupovanje drugih deviz more slediti le tedaj, ko je izvozničar že vplačal prve devize. Pri tem poslovanju fungira Narodna banka samo kot posredovalec. Narodna banka mora na podlagi te naredbe imeti v vseh važnejših centrih svoje zastopnike. V fininč-nem ministrstvu sedaj tudi razmotrivajo vprašanje, kako urediti postopanje v trgovini z devizami po novih predpisih. Pravilnik k tem predpisom izide tekom 4 dni.
Razširjenje odbora za ureditev prometa z devizami in valutami. Finančni minister dr. Kumanudi je izdal naredbo, da se poveča število članov odbora, dodeljenega Narodni banki, za ureditev prometa z devizami in valutami. Pri tej priliki je finančni minister predlagal trgovski in obrtniški zbornici v Beogradu, naj za ta odbor imenuje dva zastopnika. Trgovska zbornica je nato izvolila dva trgovca iz Beograda, ki vstopita v ta razširjeni odbor Narodne banke.
Carina.
Carinski dohodki v letu 1922. Carinski dohodki za drugo dekado meseca februarja 1922 so znašali vkupno 19,753.082; za prvo dekado istega meseca 1922 pa 25,276.939. Skupno so znašali* dohodki za mesec januar 1922 77,223.897, a vsega do vključno 21. februarja 1922 122,253.918.
Carinski dohodki od 1. januarja do 21. februarja 1922 znašajo 122,253.918 dinarjev.
Povišanje uvozne carine v Albaniji. Albanski finančni minister je izdal novo carinsko tarifo, v kateri so postavke za blago iz inozemstva za štirikrat povišane.
Italijanski agio. Pri zaračunavanju uvozne carine s strani italijanskih carinarnic se zaračuna agio od 1. do 15. marca z 292 odstotkov (prej je znašal 311 odstotkov).
Davki.
Razglas. V smislu čl. 36 B IV št. 11 začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 27. junija 1921, »Uradni lisk št. 240 ex 1921 se s tem javno razglaša, da bosta »Predpisni izkaz o dohodnini za leto 1921« in »Odmerila tabela za hišno najmarino za leto 1922« javno razglašena za vpogled davkoplačevalcev davčnih okrajev Novo mesto, Trebnje, Žužemberk, Črnomelj in Metlika pri pristojnih občinskih, ozir. davčnih uradih v času od 1. do všetega 15. aprila 1922. — Davčno okrajno oblast vo v Novmi mestu.
Promet.
Otvoritev osebnega prometa Prijo-dor—Knin (bivša Steinbeisova železnica). Iz Prijedora odhaja dnevno potniški vlak ob 8. uri zjutraj ter prihaja v Knin naslednjega dne ob 16. uri 10 min.
V	obratni smeri oČlhaja iz Knina ob 19. uri 5 minut ter dospe v Prijedor naslednjega dne ob 16. uri 17 min. Imenovana vlaka imata v Kninu zvezo v odn. iz Splita, in sicer je odhod iz Knina ob 17. uri 28 min. in prihod v Split ob 21. uri 48 min., v obratni smeri odhod iz Splita ob 6. uri 20 min. in prihod v Knin ob 11. uri 5 min.
Prometne omejitve.
Bolgarija in Grška: 1. Pošiljke se sprejemajo na podlagi direktnih med-narod. tovornih listov in se listarijo frankirano do Caribroda trs. oziroma Djevdjelje trz. (Glej »komercijalno odredbo« štev. 36 ex 1922.) Nemčija, Romunija, Poljska, Rusija, Ukrajina,
Nordijske države, Danska, Holandska, Francija, Belgija, Luksenburg, Švica, Reka, Turčija in ostalo inozemstvo.
Neposredni promet iz Jugoslavije v te države ne obstoja: A. Izvozne pošiljke za te relacije se morejo sprejemati v prekinjenem (lomljenem) prometu do obmejnih postaj onih držav, s katerimi obstoja direktni promet. Za nadaljno odpravo v teh postajah v obliki ponovne predaje mora poskrbeti stranka sama. Splošno, posebno pa še glede Poljske velja sledeče: Pošiljke, naslovljene do češko-poljskih obmejnih postaj, morajo kot priloge imeti trgovske dokumente, fakturte, uverenje o poreklu itd., v katerih je označena vrednost robe. B. Pri uvoznih in prevoznih pošiljkah prihajajo v poštev določbe mednarodnih transportnih pogodb, ki so jih naše sosedne in druge, pri prevozu soudeležene države sklenile med seboj. C. Začasne prometne omejitve se razglašajo postajam pismeno ali brzojavno. Izjeme: Za Poljsko je pod naštetimi pogoji prost uvoz pošiljk, ki jim pošiljatelj priloži transportno dovoljenje ravnateljstva Wien Nordost, t. j. vozovni nakladi in tudi one komadne pošiljke, ki tarifi-rajo kot vozovni nakladi, ker je pošiljatelj zahteval v tovornem listu voz v izključno lastno uporabo, sicer je komad-na roba izključena. — III. Splošno: 1. V slučaju, da je promet z Italijo preko Rakeka-Postojne otvorjen, velja glede ocarinjenja sledeče: V Ljubljani glavni kolodvor je dovoljeno izvozno ocarinjenje za vse pošiljke, ki so na južno- ali državnoželezniških postajah oredane v prevoz in so upotene preko Rakeka-Postojne tranzit v Italijo:	na-
dalje pošiljke, ki so predane na južno-železniških postajah za izvoz v Italijo ali Avstrijo preko postaje Bistrica-Bo-hinjsko jezero, odnosno Jesenice. Ocarinjenje v Ljubljani gl. kol. pa ni do voljeno za pošiljke, ki prihajajo v Ljubljano gl- kol. preko postaj Ljubljana drž. kol. in Ljubljana dol. kol. ter so predane na državnoželezniških postajah za prehod v inozemstvo preko carinskih postaj Bistrica-Bohinjsko jezero ali Jesenice. Glede delokroga carinarnice na Rakeku opozarjamo na tozadevne odredbe »Službenih listov« št. 296 in štev. 617 iz leta 1921. 2. Industrijski tiri v postaji Zagreb juž. kol.: a) Slavija in Dom d. d. za drvene gradnje. b) Zagrebačka dionicka pivovata i tvornica slada, c) Hinka Francka sinovi. d) Pongratzova tvornica parketa i paropila. e) Sutejeva industrija drva. F) Gradska munjara i vodovod, g) Bunzl i Biach. h) Croatia d. d. za indu-striju drva. i) Ciglana Černomerec. 3. Industrijski tiri v postaji Zagreb drž. kol.:	a) Bothe i Ehrmann d. d. b)
Gradska plinara. c) Hrvatska industrija katrana d. d. d) Hrvatsko slavonska zemaljska skladišta d. d. e) Kr. povl. zagrebački paro i umjetni mlin. f) Jakob i Valentin, transportno d. d. g) Prva zagrebačka tvornica asfalta, b) Vilim Reiner, tvornica tekstilna, i) Zagrebačka dionička tvornica papira. j) Skladištno i otpremniško d. d. »Siod«. it) Prva hrvatska tvornica ulja d. d. 1) Vladimir Arko, veletrgovina vina in zenv proizv. Ravnatelj: Bračič «. r.
Nove poštne pristojbine za inozemstvo. Dne 1. aprila stopijo v veljavo nove poštne pristojbine. Za pismo do 20 gramov se plača pristojbina 2 Din; za pismo nad 20 gramov se plača za vsakih 20 gramov še po 1 Din; za navadne dopisnice 1 Din; za dopisnice z odgovorom 2 Din; za tiskovine 40 par za
fi
S’
cHnt Mud. £ei\ai
Telefon 100 in 97
Maribor
je najboljši pisalni stroj!
specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami.
Zahtevajte ofertf
vsakih 50 gramov, a najmanje 80 par; za tiskovine v reliefu za slepe 20 par za vsakih 500 gramov. Pristojbina za priporočena pisma znaša 2 Din, taksa za povratnico, če se zahteva pri izročitvi, 2 Din, pozneje 4 Din; blagovni vzorci 40 par za vsakih 50 gramov, a najmanje 80 par, pristojbina za reklamacijo 4 Din; pristojbina za vrnitev pošiljke ali za izpremembo adrese štiiS dinarje.. — Za poštne pakete in denarne pošiljatve so določene naslednje pristojbine a) po teži: za 5 kilogramov 8 Din. od 5 do 10 kg 20 Din., od 10 do 15 kg 30 Din. in od 15 do 20 kg 40 D.; po vrednosti: do 100 dinarjev 1 Din., od 100 do 500 Din. 2 Din., od 500 do 1000 Din. 5 Din., od 1000 do 5000 Din. 10 Din., a od 5000 Din. naprej za vsakih 100 Din. še po 1 Din. Najvišja teža sme znašati 20 kg, vrednost pa je neomejena. Za pakete večjega obsega se plača dvojna pristojbina po teži. Za avizo se plača 30 par, a za dostavo paketa v stanovanje ali v poslovne prostore prejemnika 3 Din. Vse navedene lukse se plačujejo vnaprej.
Nova brzojavna pristojbina. S. 1. aprilom stopi v veljavo nova pristojbina v notranjem brzojavnem prometu. Od omenjenega dne naprej bo stala vsaka beseda 30 par. Dodatek pristojbini v znesku 1 Din., katerega je bilo treba plačati doslej, odpade, pač pa se bo pri oddaji vsake brzojavke plačalo 20 par za brzojavni blanket.
Povišane železniške tarife na Madžarskem. Madž&rska vlada je sklenila, da se z dnem 17. t. m. poviša železniška in brodarska tarifa za 20 odst. pri potniškem in 10 odstotkov pri tovornem prometu
Dobava, prodaja.
Nabava različnega materiala za izdelavo protez. Državna protezna delavnica v Ljubljani želi nabaviti večje množine materiala za izdelavo protez za vojne invalide, kakor železne, medene in jeklene pločevine, razne vrste železa in jekla, zakovic, vijakov, žice kositra, gumbov, svedrov, oglja, različne vrste zgornjega in podplatnega usnja in potrebščin za izdelovanje pretežnih čevljev, nadalje malca, gumijastih trakov in cevi, različnih ponikljanih zaponk itd. Natančna množina materiala in dobavni pogoji se lahko vpogledajo pri upraviteljstvu državne protezne delavnice v Ljubljani. Interesenti se vabijo, naj vlože pismene, zapečatene iu pravilno kolkovane ponudbe (eventualno z vzorci vred) do vštetega dne 10. aprila 1922 v pisarni invalidskega odseka (seutpeterska vojašiica) v Ljubljani, soba štev. 2.
Dobava ovsa. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja, da »e sklene dne 23. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena neposredna pogodba glede dobave 10 vagonov ovsa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske iu obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
»Središna borza rada«. T« dni se
je ustanovila v Beogradu centralna borza dela in vrši že pod polno paro svojo nalogo kot posredovalnica delodajalcev iu delojemalcev. Z jedne strani nabira nezaposleno delovno moč v celi državi, a z druge strani stavi na razpolago delojemalcem potrebne delovne sile.
Vojna odškodnina. Od prvega izplačila, kojega je Nemčija položila komisiji za reparacije, ni prejela naša dr žava niti enega dela. Drugo izplačilo, od kojega je položila Nemčija do sedaj dva obroka po 31,000.000 zlatih mark, ni še razdeljeno. Naša delegacija je vpo-slala noto reparacijski komisiji, zahtevajoč, da se tudi naši državi izplača sorazmeren del, kateri ji pripada po. versajskem dogovoru in sklenjenem sporazumu. Da bi se olajšalo Nemčiji pla-Čanje v denarju in da bi se omogočila čim prejšnja rekonstrukcija gospodarskega življenja, se je zavezalo Nemčijo, da izroči naši državi v naturi predmete, ki so potrebni za obnovo gospodarskega
življenja. Na podlagi te odredbe so sestavila razna ministrstva koncem leta 1019 in 1920 spiske produktov, ki so potrebni v njih resoru. Te spiske st' je revidiralo v juniju 1921 in se jih je predalo reparacijski komisiji, tako, da je na osnovi teh spiskov že začela Nemčija nam izdajati potrebni materijal. Da bi se z druge strani vrnitev odškodnine olajšala in pospešila, se je dovolilo, da smejo poleg teli list tudi poedinci prositi za izplačilo odškodnine v naturi na tak način, da smejo sami sklepati dogovore z nemškimi tvrdkami in predstaviti odnosne račune reparacijski komisiji na potrditev. Za preteklo leto je izročila Nemčija materiala v vrednosti od 30,000.000 zlatih mark ali okoli
700.000.000 francoskih frankov, a za tekoče leto je angažirana naša država za 54.000.000 zlatih mark. Lahko se reče, da je naša država prejela oziroma da bo prejela v teku tega leta blaga v vrednosti črez 2 milijardi francoskih frankov. Po členu 238. Versajske pogodbe se je Nemčija tudi zavezala, da nam povrne one predmete, ki so bili unešeni iz naših krajev za čas okupacije ali pri odstopanju vojske. Ker pa priložene izjave niso bile zadostne in je bil ves dokazni material zelo slab, je sklenila naša delegacija, da ne bi izgubili to pravico, dne 3. junija 1921 z Nemčijo pogodbo, da nam vrne za odvedeno živino
60.000.000 papirnatih mark, to bi bila svota, koja bi se morala potrošiti v Nemčiji za naročene nabave. -
Nabavka ua račun reparacij. Ker se je mnogo interesentov obrnilo ua ministrstvo trgovine in industrije glede nabavk na račun reparacij, je ministrstvo trgovine in industrije vpostalo trgovski in obrtniški zbornici pojasnila, katera je dobilo od predsedništva ministrskega sveta in ki se glase:	Ministr-
stvu trgovine in industrije. V odgovor na dopis ministrstva št. 1318 z dne 30. januarja 1922 leta ima V. oddelek za izvršitev mednarodnih pogodb čast poročati: 1.) Na dobave na račun reparacij imajo pravico samo predvoj. podaniki kralj. Srbije in Orne gore. 2.) Na podlagi ministrskega rešenja št. 5607 z dne 21. Vlil. 1921 imajo pravico za dobavo strojev iz Nemčije oni industrijalci in trgovci, kojini so. bili v teku vojne ali odneseni ali pa uničeni potrebni stroji. Osebe, ki bi prišle v poštev, naj bi sklenile kupno pogodbo glede strojev z gotovo nemško tvrdko v višini iznosa, ki ga določi odbor za vojno odškodnino. Nato naj se vpošlje gori imenovanemu oddelku:	a) prošnjo v tem zmislu.
h) prepis razsodila za vojno odškod-uino, c) dva originalna prepisa dogovora in štiri kopije. Oddelek bo vse to dostavil reparacijski komisiji v Parizu
uu odobritev. 3. One osebe, katere imajo razsodila o vojni odškodnini, a njih zadeva ne bi bila /apopadeua v citiranem rešenju ministrskega sveta št. 5607, bodo s prošnjami čakale, da se rešenje razširi tudi na druge slučaje. O razširjenju lega rešenja se že razpravlja.
Koukurz angleške tvrdke. Po vesteh iz Londona je prijavila konkurz velika tvrdka za transport rib Carbui. Pasiva znašajo okoli 600.000 funtov šterlingov.
Trgovski register.
Vpisi t trgovinski register Vpisal« so se naslednje firme:	Dravogradska
rafinerija mineralnega olja 6. Goli sen
v Dravskem brodu pri Tolstem vrhu; Marija Hrast in drug, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Ivančni gorici, podružnica v Sp. šiški; D. Čeferin & Co., trgoviiaz lesom in deželnimi pridelki na debelo v Ljubljani; »Merkur«, trgovsko ■ industrijska d. d. ▼ Ljubljani; Zorman in Korbar, trgovina z vinom, Ljubljana-Spodnja Šiška; >Lu-kul« d. z o. z. za izdelovanje in trgovanje hranilnih snovi v Zgornji šiški. Izbrisale so se nastopne firme: F. Dolinars Nachfolger, WaseheerxeuguBg, Celje; Oto Schwaril & Comp., Apotheke zur Ma-riahilf, Celje; Janko Šoster, trgovina z mešanim blagom in z deželnimi pridelki na debelo, Celje; Franz Majcen, trgovina z mešanim blagom, Dol pri Hrastniku; »Balkan«, trgovska špedicij-ska in komisijska d. d. v Trstu, podružnica v Mariboru; Vinska kletarstva Vilko Hoppe, specijalna trgovina z vinom v steklenicah Maribor; Franc Jonke sen., mlin in žaga, Oplotnica; Franc Skaza, Kunstinilhle und Holzgeschaft, Velenje.
Tržna poraaia.
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
A. X E. SHBBERHE
LJUBLJANA
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo
in perilo.
jemlje Nemčija pri zaračunavanju dolar kol blago so cene kemikalij tekom preteklega tedna zelo narastle. Najvažnejši predmeti so notirali v Zagrebu: morfij 3500 K za kilogram, kodein :’>0.000 K, santonin 120.000 K (pred vojno 60 K), jodui preparati 4500 K, aspirin 400 K (pred vojno 6 K), piramido« 3500 K, vaselina amerikanskega izvora 100 do 120 K (pred vojno 2 K), chim-nova sol 15.000 K, glicerin 180 K. Vse cene so določene seveda za 1 kg.
Razširjajte Trgovski list!
Poljski pridelki.
Novi Sad dne 9. marca: Dočim se je včeraj tržila pšenica še po 2060 do 2100 kron, je danes padla na 2000 K. Oves se je tržil po 1320 K, koruza po 1450 do 1475 K, moka št. 0 po ‘26, otrobi po 1055 K. Ponudba živahna, povpraševanje po blagu slabo.
Hmelj.
Hmelj Zateč. Na seji državnega hmeljskega urada so se določile sledečo najnižje cene za hmeljsko pokrajino v Češkoslovaški: Zateč 3000 do 3500 Kč, Roudnice 2800 do 3000 Kč, Ouštek (Auscha) 2600 do 3100 Kč za 50 kg.
Cene kemikalij. Vsled naših nestalnih valutnih razmer, a osobito ker
II
kontiolne trakove, šekovne zvitke, barvo lld. dobavila ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Olavna zal. pridatkov NRK.
izdeluje
Tovorna ieseniH žebilev
Ivan ml.
Točen god Šmarno goro ort UnbUanl.
AA/V\AA/\ /	Veletrgovina	v
> A. Šarabon <
) v Ljubljani	(
\	prlporoCa	/
^ špecerijsko blago ^
j raznovrstno ftgsnje ^ V	moko	/
/ In deielne pridelke \ y raznovrstno rudninsko ^ \ 22,	vodo,	/
/	Lastna	pratarna za kavo	\
\	la	mila za dlfava	/
/ m električnim obratom.	\
N	Caalkl na razpolago.	/
\AAA/SA/V
IGRAČKE
kakor : miniatur, pohištvo, emajlirano in politi rano, tramvaje, avtomobile, treslna (za vožnjo), vozičke, keglje in kroglje dalje vložene kasete, okvirje, mizice in stolčke za vrt, gostilne in vile, po naročilu tudi druge predmete dobavlja
Slavko Meni, “Pr'.a"m6
Z agrabt Hakslmirska Cesta 88.
MF* Naprodaj imam malo obrabljeni enovprežni
sejalni stroi in tri železne brane.
Josip Mulle, Ruše pri Mariboru.
v* •
v no
(Slovenija)
priporoča svoje iz-Jelke, kakor politi-rane gostilniške in kavarniške stole, vrtne in zaklopne stole, mize itd. itd. Ceniki na razpolago.
I
KAMENIT
W,
1ZIEST-CE1EHT-SHIILJ
dobavi
Komenit tovorno
Laško
e^eavaaaeaaaaeeeeeaaaeaBBeBeaaaaaeaeaSftef* ;•	«*
25
5!	1111
■■	as
jj Več vagonov II
•a
aa
aa
s
Več vagonov prvovrstnega
krompirja
aa
aa
aa
::
aa
aa
aa
aa
ss
aa
s:
po najnižjih dnevnih cenah £ dobavlja takoj tvrdka »s
K
§§
I
:
♦St!
Fr. Bachft & Co. jj
Rede pri Mariboru, jj
(Brzojavi: Bacho, Račje.)
H
.J;
■a«+
Vse vrste umetnih gnojil
ima vedno v zalogi po najnižji ceni
Anton Tonejc in drug, Maribor.
Brzojavit Madlet	xxxxxx*xxxxxxxxxx**xxxxxxxxx
xxxxxxxxxxxxxx Manufakturna trgovina na veliko xx*xxxxxxxxxxx
Hedžet Sz	—	Z-o-u.Toljsus.a,
Prančišicaiisiia ulica 4
Lastnik : Konzorcij za izdajanje Trgovskega »Lista.« — Olavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik : Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.