ImmdtnmM^^intš^ i T /k Cfc^ ^kj M ^ f\ | Slovenian daily in the 1 Velja sa fse leto - . *3.00 | * X^ -LA. JLmJ XjL 1 Issued every day except Sundays | Ima nad 8000 naročnikov. « | anj Holidays. « _____________________J? List slovenskih delavcev v Ameriki. 1 TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE' 4687 COBTLANDT NO. 47. — STEV. 47. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 2U, 1012. — PONEDELJEK, 2C. SVEČANA, 1912. VOLUME XX. — LETNIK XX Italijansko-turška vojna. Mesto Beirut bombardovano. -o-- ITALIJANSKE VOJNE LADJE SO Z VARNE RAZDALJE STRE- j L J ALE NA MIROLJUBNO PREBIVALSTVO V SIRIJSKEM j PRISTANIŠKEM MESTU. — 60 OSEB USMRČENIH. --o- OGORČENJE VLASTI. -o- TURŠKE VOJNE LADJE V PRISTANIŠČU POTOPLJENE. — OBČUTEN PORAZ ITALIJANOV V TRIPOLISU. — TURKI IN ARABCI PRI OAZI ZENZUR ZMAGOSLAVNI. -o- I!«-irut, Sirija, 25. fVbr. — V soboto so'prišle pred tukajšnje obrežno mesto italijansko vojne ladje, in Italijani so zahtevali izroditev dveh turških, v luki se nahajajočih topničark. Zahteva je bila odločno odklonjena, nakar so žareli Italijani bombardovati mesto. Šestdeset miroljubnih prebivalcev je bilo pri tem usmreenih, in na siotine ranjenih. Streli so napr;uili velikansko škodo. Končno so trije torpedi uničili turški topniearki. Turki so se hrabro bojevali, loda vsled za nje slabih krajevnih razmer niso mogli veliko opraviti, in vrh tega so imeli tudi Veliko slabejše orožje. Neka granata se je razletela blizu amerikanske hiše, toda ranjen ni bil uikdo. Ameri-kanci v mestu niso bili ranjeni. — V mestu vlada sedaj mir. proglašeno pa je vojno pravo. Malta. febr. — Angleška križarka ''Lancaster" je odplula • lanes od tukaj. najbrže, da varuje angleške interese v Beirutu. Dunaj. Avstrija, 25. 1'ebr. — Obstreljevanje Beiruta po italijanskih vojnih ladjah je vzbudilo tukaj veliko ogorčenje. Dunajski časopisi pišejo kaj zasmehljivo o "italijanski hrabrosti", in vplivni list "Z, it" poziva druge vlasli. naj odločno nastopijo proti takim italijanskim napadom. Pari/. Francija. 1'ebr. — Italijanski napad na Beirut je vzbu- Admiral je brzojavi l, da je presenetil dve turški bojni ladji \ pristanišču Beiruta. Ker Se do devete ure nista hoteli podati, ju je za.Vl obstreljevati. Da bi j>n bombardoval mesto, admiral taji. London, Anglija, 25. febr. — Kakor naznanja neka posebna brzojavka iz Carigrada, je sklenila Turčija izgnati vse Italijane iz Suije. Odredba stopi takoj v moč, vendar bode dovoljen rok petnajstih dni. Carigrad, 25. febr. — Pri danes se vršeči kabinetni seji je bilo sklenjeno izgnati vse Italijane, izimši duhovnikov, iz Beiruta, Damaska, Jeruzalema in Aleppo. Paris, Francija, 25. febr. — Dne 22. febr. so pobili Turki in Arabci v hudem boju Italijane pri Zenzurju, pristaniškem mestu, ki je oddaljeno kakih štirinajst milj od Tripolisa. Poročilo je poslal poročevalec "Tempsa ". ki se nahaja pri tnrških.eetah v Azizia, blizu Dehiuata. Italijani so odposlali iz Tripolisa močno kolono, ki bi naj zasedla oazo Zenzur, toda kakor hitro so opazili sovražniki to gibanje, so se pripravili na sprejem. Vnela se je tri ure trajajoča bitka, k! h- je končala s tem. da so se morali Italijani umakniti. Arabci so podpirali Turke s tem. da so napadli levo krilo Italijanov. ■ o Poročali smo pred dnevi, da je bila v italijanskem parlamentu "prejeta predloga o aueksiji Tripolisa in Cyrenaike, in predlogo je »prejel tudi senat. Ker jo je podpisal Že tudi italijanski kralj, je postala s tem pravomoena. Toda to Še vedno ni dokaz, da so Italijani pravi lastniki Tt ipolitani je, kar najbolj dokazujejo novi boji ki pa postavljajo Italijane % kaj slabo luč. Bombardiranje mesta z varne razdalje, pa« ni znak hrabrosti, posebno še. ker Beirut nima velike turške posadke. V mestu ji- bilo namreč le 500 mož inlanterij«*. 290 konjenice in slab oddelek topništva. Tuostala v Xewarku.' -V V., pravoinočna nova, pametna : dbločha v korist slepcev. Po tej ■ določbi se mora na potih, posebno j križiščih, na znamenje s piščalko! slepe osebe vstaviti vsak voz, doki er ni slepa oseba prekoračila te-ste. in ako je blizu redar, jo moral spremiti čez eesto. , Dobro za Tafta. ' Des Moines, la., 25. febr. — V Madison county, kjer se je vršila včeraj republikanska county kon-» vencija, je bila sprejeta narodna j administracija s 90 proti 17 glaso- > vi, in delegatom za narodno kon-f venci jo je bilo naročeno, da naj delujejo za zopet no Taftovo nominacije. ^ Štrajk v Patersonu. V Paterson, X. J., je zaštrajkalo, do 8.000 tkalcev, ker jim tovarne j niso hotele povišati plač.-* Danes' bodo morale družbe zapreti 150 J delavnic. I I Copyright, 1912. by Amencrji Press Association. g « - ki je končno »javil, da sprejme predsedniško nominacijo, če mu boponudeaa. ....... ......._ Štrajk pennsylvanskih premogarjev neizogiben,j Lastniki premogovih. rovov bodo na konferenci v New York-u odbili vse zahteve delavcev, —o— UPANJE BOSSOV. —o— Premogarski mogotci mislijo, da zmagajo v slučaju štrajka. — Priprave za štrajk. -o- Wilkesbarre. Pa., 2.",. febr. — VeČina lastnikov premogovih rovov v tem okraju trdega premoga misli, da nastane štrajk premoga r-jev, kakor hitro poteč«' pogodba, namreč dne 31. marca. Pričakovati je, da bodo lastniki rovov pri prvi seji s zastopniki premogar-skih delavcev, ki s«' vrši \ torek v New York)), vse zahtev«* «|elavc«*v kratkomalo odbili, iu si rajali iv» tem stališču. United -Mine Wnr-, kers bi potem odredili štrajk z dnem 1. aprila, da pokažejo pre-mogarskim mogotcem svojo moč. Ijastniki rovov, ki so to rekli, /m trjujejo tudi. da ni podan nobeu vzrok za izpremembo delavskih razmer ali povišanje piae. Povso-di pustijo oznanjati, «i;j so se pripravili lin štrajk, »lasi mi «lok;,x;iti unijski vodje š«*le j>r«-«l dnevi. . t'el»r. — , Danes popoldne ob petih je prišlo do ponovnih zelo ivsnih izgredov. Več slo štrajkujoeih tl'vl'^v in njih žeji«*, ji- skušahi opr«.i ot«»Vitnja policiji. Ko j<* hi! policaj s svojim jetnikom ju) p«»ti pivo i stri-žuiei., je navalila nanj nnmži«*;- ra^jarj«--nih štrajkarjev. iti le takojšnjemu < [prihodu drugih redarjem iu milie«-se je zahvaliti. tova!n*a i.a .n'i i ažnie<». I\. « .. fehr. I'r«'ds«-. febr. — Prol i policiji vlada v«-likans];o f>- . gorčenje vsleroj«*ti nominacijo za predsednika, če bi mi bila ponudena. Svest sem si odgo-vornosti, ki izhaja iz tega, istočasno pa moram pripomniti, da me do tega niso privedli nikaki osebni nagi hi, ampak ker mi je za blagor celokupnega naroda." To je v glavnem vsebina pisma, katero .!«• poslai K«n»scvell kot odgovor sedmim republikanskim državnim guvertu riem, ki'so ga vprašali, če ••f h« o i - potegoval za predsedni -štvo. Z liooseveltovega glavnega stana v VVashiugtonu naznanjajo, ila lioosevelt nikakor )ie namerava vstat)oviti tretje, tako/vam* 'ljtul-ske stranke*, <"■«* ga na konvenciji v ('hicagu lie hi noiiiiniral). Priznavajo pa 1u«li. da je hil«» o tem ž«* govorjeno. V. ashington, 1>. <25. febr. — 1'redseilnii; Taft j«* i»(idal danes izjavo, v kat«ri taji. «la hi "kedaj izrekel. «la )iisi> vsi Ijiulje sposobni y.i vladanje, ampak. . iVbr. — Theo-doi*e Roosevelt je prišel semkaj, veinlar njegov obisk nima )iič o-praviti s politiko. Z oziroin na kan«lidat)iro je povedal, da sprejme nominacijo, ako inu bo ponudena. Vse drugo pa da je že razložil v svojem velikem govoru v < 'olumbus, Ohio. Kriza na Angleškem. ' Jutri pade odločitev. —o— Skoraj en milijon premogarskih delavcev zahteva od lastnikov rovov povišanje plače. —o— POLOŽAJ NEJASEN. Obe stranki sta si svesti strašnih posledic, katere bi imel štrajk premogarjev. -o- London, Anglija, 2o. februarja. Torek najkritičnejši dan z ozi-rom na grozeči štrajk premogar-1 skih delavcev. Ta «lan se sestane v ! Londonu premogarska federacija, j da oilloči, ali naj se ))a dne 1. mar-1 ca odrejeni štrajk uresniči ali ne. \ Medtem se trudi vlada na vse načine, da bi privedla lastnike pre-j mogovih rovov do tega, tla bi se j pogodili z delavci o minimalnih plačah. Kakor vse kaže, se lastniki ne nameravajo podati v pogajanja, češ, da je borba prej ali slej neizogibna, in da se naj sedaj iz-vojuje. Sedanji položaj kaže malo upanja na poravnavo, kljub po -sredovanju vlade. Obe stranki sta si pa svesti, kake strašne posledice bi imel štrajk za vso deželo. — Vsa Velika Britanija je v strahu.' kaj bode. ako m* hode mogo«'*«* do-biti premoga. Kralj je poklical j ministrskega predsednika Asquita k sebi. in se posvetoval z njim o položaju. Mnogo tovarnarjev je že sedaj odpovedalo svojim usluž-bencein službe, češ, da bodo m o-1 rali zapreti tovarne, ako nastane! štrajk. Premogar jem je obljubljena za J slučaj štrajka pomoč o«l vseh stra-j ni. V delavski borbi se jim bodo! pridružili tudi drugi, in mogoče je, da bode proglašen splošen štrajk po vsej Evropi. Iz tega je tedaj razvidno, kako resen je položaj. -O- Po devetih, letih prijet. Oakland,*Cal., 25. febr. — Tukajšnji policiji se je posrečilo dohiti v pest nekega moža, ki je p«>-begnil pred devetimi leti iz county ječe v Memphis, Tetin., namreč na smrt obsojenega morilca Samuel Millerja. Aretovanec sicer taji. da hi bil ž«* dolgo časa iskani zloči -nec, vendar ni dvoma o njegovi identiteti. — Miler je-bil v Memphis spoznan krivim umora svoje žene, in obsojen na smrt . Dne 28. i majnika 190:J pa je pobegnil iz ječe s štirimi drugimi jetniki. Skoraj pcl^ milijona dolarjev za izboljšanje newyorskega zaliva, j Washington. 25. febr. — Pri-' hod nji teden v zbornici predložena prvi 1 loga za r»-ke in pristanišča vseltovala za nev. vorški za -hiv -sledeča «|ovolje!lja : Hell «5ate Ambrns.- < |iamie| ;«»»••». I »lack K.M-k Harlmr . Ilarlen I»iv.-r "^-"»JKh). Sitt-.-psht-nd i Hay š;!::.uh». Denarje v staro domovii o pošiljamo: u $ 10.35 ......... 50 kron u 20.60 ......... 100 kron sa 41.00 ......... 200 kron iza 102.50 ......... 500 kron I n 204.50 ......... 1000 kron, jx& 1020.00 ......... 5000 kron Poštarina je všteta pri tehsvo . tah. Doma se nekasane svote popolnoma izplačajo brez vinarja ; odbitka. Naše denarne pošiljatve izpla ■ čnje c. kr. poštni hranilni urad v j 11 do 12 dneh. Denarje nam poslati je najpri j licneje do $50.00 v gotovini v pri | poročenem ali registriranem pia j mu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK 8AXSJ5B 82 Cortlandt St., New York, N. T I 6104 St. Clair Ave., N. S. Cleveland, O. |Politika v Avstriji ostane pri starem. i —o— Aehrenthalov naslednik, Berch-told, se trudi vzdržati zvezo z Nemčijo in Italijo. ZBLIŽAN JE Z RUSIJO. Zdravje cesarja Fran Josipa je povoljno. - Ljubljana na Kranjskem dobi brig-adni štab. Dunaj, 25. febr. — V političnem j svetu in najširših krogih prebiva 1-jstva j«' vzbudilo veliko ^tnimanje zagotovilo, da bode nrdaijeval no-i voiuienovani avstro-ogrski mini-ister za zunanje zadeve, grof Iierchtold, politiko svojega zamrlega prednika. l)a so te govorice jiitoiicljene. dokazujejo brzojavi, j katere je poslal novi )ui)iist«*r ;nei))škemu «lržavnen)u kaucelarju licthmaiu) Holhvegu. in italijanskemu ministru za zunanje zadeve. marki di San Ciuliano. To smatrajo za otllocuo povdarjanje vz-«lržanja t rozveze, ki se je začela posebno zadnje čase zelo krhati. Velike važnosti so tudi brzojavi ruskemu ministrskemu predsedniku Kokoveevn in ruskemu ini))i-struza zunanjosti, Sazanovn. Oči-■ vidno j«*, da se je začela Avstrija i približevati Rusiji, in da bi bila rada prijateljica mogočne slovanske države. izza bosniške krize leta 1!M),S namreč odnosa ji med te-jiua dvema državama niso bili najboljši, a kakor kažejo znamenja se jbodo sedaj izboljšali. To dokazuje j t udi obisk velikega kneza Vndre-fja Vladimiroviča, ki je prišel pred (kratkim na Dunaj na ofieijelni obisk. — Zdravje cesarja Fran Josi -pa. ki se je pred dnevi prehladil, je sedaj povoljno. — Vojna uprava naznanja va> žne novosti. Tirolska mesta Bo -zen, Trient in Hruneek, kakor tu-«li Ljubljana na Kranjskem, dobijo spomladi brigadne štabe. Za Ljubljano bode to velike koristi. -o- ROPI IN UMORI SE MNOŽIJO. —o— Vsak dan se pripeti v našem mestu kak skrajno predrzen zločin, ne da bi mogla priti policija na sled storilcem. i Roparski umori, napadi na ulicah iu v trgovinah, tatvine draguljev — tako in enaki zločini so se-Idaj v našem mestu na dnevnem 'redu. ne da bi se posrečilo policiji prijeti kakega storilca. Oblasti >•• š.- v«-«|no bavijo s slučajem ro -pa draguljev v vrednosti -fl."i.i*)i». \ ko j«* bil v soboto opoldne trgovec ; Meseritz v >voji trgovini ustreljen in izropan. Zvečer so vdrli vlo -milei v prodajalno draguljev Mrs. • Kamkas. iu dobili od nje. pod pretnjo. da jo ustrelijo, denar in ^dragih kamnov v vrednosti $1000. Miss Huuecke je bila napadena v Hronxii. pismonosa Wise v dolenjem iztočnem delu mesta, in včeraj zjutraj so bili pobiti v raznih , mt-stnili delih Burke. Powers in Sanders. Tako je tedaj v našem u)e»tu preskrbljeno za varstvo. — Policija je aretovala nekaj oseb, proti katerim pa seveda ni zadostnih dokazov. Blaznlkova velika PRATIkA za leto 1912 | je dobiti iz tis po 10c. (Jpravništvo » Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York City, ml' P*: 6104 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. !4L4jV|iMVliKRKT DNKVN1K1 THEODORE ROOSEVELT. \ GLAS NARODA 26. FEBRUARJA 1912. "3LAS NARODA"! (Sloven le O ally.; , Owned and published by the Atovenlo Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLE.ŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. PIk« of Rnsinep-s of the corporation and i »iiim-NM of above off it-ens: h2 Cortlandt Borough of Manhattan, New York City, S. Y._ Za celo leto veljm list za Ameriko in Canado.........«3.00! " pol jet*................1.50 " leto za me*4o New York . . 4 00. " pol leta za mesto New York . 2.00 iivnpo xa m leU».....4.50 " " " pol leta.....2.50 " " " četrt lata - . . . 1.75 •tiLAH NAROLA" itliaja vtak dau iz-i vzem-i nedelj in praznikov. »GLAS NARODA" ("Voice of the People") taraed.every dav, except Sondave and I lot idaye. j Sutacription yearly fO.OO. AdvertiMmants on agresm^nt, T><,p'.-i brez jh>1 pisa in osobnoeti ee ne na.ti.-ne jo. I *enar nai =e blagovoli pošiljati po — ' Money Order. Pri >>premerobi kraja naročnikov prosimo, da he nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo na.-lov m ka. I)ir:t namena, da hi mogli nadomestiti tukajšnje delavce, ki so /. itak tako slabo plačani, da si* komaj preživljajo, s še cenejšimi. > >\ i. nepreskrbljeni naseljen-ei. katere so zvabili kapitalisti semkaj, izpodrinejo starejše de-lavee z njihovih mest. jim odjedo zaslužek. Nekateri podjetniki M ilno pretitetijujejo starejše de-lavee z onimi, ki so šele prišli. Slednji delajo i>od vsakimi pogoji; delali morajo več ur. in to za še manjšo plačo, kar veliki pod-jeiuiki sistematično izkoriščajo in tako poslabšujejo položaj tukajšnjima delavstva. I bila večina tamošnjih delavcev importirana, toda, da bi bili kriv-jei kaznovani, še nismo slišali. Ni-jti kazensko postopanje ni bilo u-vedeno .proti njim. Iz tega tedaj i sledi, da poostrene določbe našel-i jniških zakonov tega nedostatka j jne bi odpravile — vsaj toliko ča-| ;sa, dokler si ne bodo priborili a-jmerikanski delavci politične moči. — i j Okradena lepota. Spisal L. Travan. I. Šla sta roko v roki po poljani proti domu. Oba sta bila gologla-va in bosonoga. Solnce se je bli-i jžalo k goram in rumeni žarki so padali ka vso širno dolino in stališča] i na svetlih glavah obeh o-trok. Kakor dva majhna soluca sta žareli, bleščeči se v solučnein; ognju. "Poglej, Anka, kako je vse ru-' meno od solnea", je dejal Vale in se obrnil proti solncu in obstal. Anka je privzdignila glavico in i 'pogledala Valeta ter vzkliknila:) "Jdj, tvoj obraz je ves rumen j in tvoja modra obleka je zelenka- , 'sta." "In tvoja bela je rumena in na-j lahno rožasta in tvoji lasje so iz! zlata, kakor cekini." "Kakor cekini", je ponovila i Anka in se je veselo zasmejala. j "Poglej, kmalu se bode solnce i dotaknilo gora", je'govoril z za-' nimanjem Vale. "Vidiš, kako so lepe, čisto ino-j jdre, pa tako daleč", je dodal počasi in z lahko otožnostjo. Anka je premerila gore z neko-! • liko začudenim pogledom. V njenih očeh je odsevala njih daljna modrina. Zaslutil je nekaj Vale, ki je zrl v njen obraz in v njene j Joči, pa bilo mu je nejasno. "Pojdiva", je rekla Anka, in stekla proti beli hiši, ki je stala na majhnem klancu. In preduo se je Vale zavedel, že je bila na klancu pred vrtom. Videl je njeno bleščečo obleko in i njeno zlato glavo in veselo mu je S bilo v duši. Mirnih korakov je šel proti hiši in v njem je plaval tih odmev modrih gora. Nekaj kakor hrepenenje mu je razigralo dušo. naenkrat je stekel in zaklical | Anki: "Beži, lovim I" "Ne bos me!" je odgovorila z nasprotujočim glasom in zbežala na vrt. Tekel je za njo. Bil si je v sve-sti. da jo bo ujel in zato ni preveč hitel. Anka pa je bežala med gredicami, kakor plaha srna. Hello krilce je plapolalo in lasje so ji silili v obraz. Hudo ji je bilo ob misli, da bi jo Vale ujel. l»e-žala je z vsemi močmi, pa kmalu je bil Vale za njo. Steza je prenehala iu tako ni vedela kam in je kričal«- zvonko in se obrnila proti Valetu. Ne smeš me!" Oba sta se smejala. Oba sta si brisala pot s čela in se zadovoljno smejala. "Anka, večerjat!" je zaklical glas. j "Adijo. Vale!" Senc2 je vstala pred njim. j Vale se je napotil proti gozdu. J I Mračno je bilo v njem. Drevesa j so bila mrzlo zelena in debla tem-no-rjava. kakor na kakšnih kuli-i sah. Brez svetlobe in sence se je vzpenjal gozd: brez življenja. Ob urah, ko zaide solnce. je gozd poln mrtvega miru. Vale sej je v legel Vznak v travo in je položil roke pod glavo in obrnil pogled proti dolini. Videl je ozek in dolg pas sveta, zasenčen z mo- \ drim mrakom in obrpbljen s še I bolj modrimi gorami in svetel j trak zardelega neba. "Tam so gore", je mislil Vale, i"in kaj je za njimi? Ali je tndi j dolina kakor tu .' Ali so tudi tam I taki ljudje kakor tu? Morda je tam morje? Ju videl je neznano ; morje, polno bajnih "luči in barv. In jasne so bile daljave in bela jadra so plula v nje. Lepo mora ibiti tam. drugače kakor tu. Sel bom tja in bom vse videl: tisto lepoto." j Drzne so bile misli, in jih poznala duša. Za mižal je, da bi jo videl. Pa 'lepota ni hotela dobiti nobene ob-jlike, vse se je izgubljalo v daljavi v nejasnost nerojenih misli. Na' dnu duše pa mu je vstajala slutnja, da živi lepota, a čutil je isvojo nemoč, tla bi ji ustvaril po-dolio. Zniislil se je, kako mu je bilo veselo, ko je videl Anko pred jvrtoni, vse tako belo in jasno. Naenkrat se mu je zdelo, da je nekdo blizu njega in mu izsesava vse misli, še predno se mu porajajo. Zdel se je sebi ves onemogel jin ubog. Odprl je oči. Mrtvaški mir gozda mu je dihnil v oči. ("ii-jtil je, da ga obkoljuje gozdni duh in mu izsesava misli drugo za fdrugo in mu pušča bolnost in nejasnost. Vstal je in odšel proti domu. Začutil je svetlo nebo nad seboj, bilo mu je lažje. V ozračju so plule še tihe dnevne luči in za i • , gorami je umirala zarja. II. Vale je študiral v mestu gim-inazijo. Prve čase je hodil vedno j po ulicah. Mimo njega so hiteli .j ljudje veselih in brezskrbnih o-jbrazov. šumele so svilene obleke. !razigrani so bili obrazi, žarke oči so gledale izpod širokih klobu-jkov in dolga, lahna peresa so se j prešerno zibala na njih. In težak vonj parfuma se je širil za damami in napolnil vso ulico z lahno dehteči m zrakom. In bleščeče lu-jči st) žarele in se z opojno silo vli-ivale v vse zveneče življenje, Ka-kom omamljen je taval Vale. Vse je videl, a ničesar se ni zavedal. Polno občutkov se je kopičilo v njegovi duši. vse je vrvelo v njej. kakor življenje na cesti. Ugajalo mu je v mestu, vendar je bil razočaran na dnu duše. Ko se je peljal proti goram, za katerimi je ležalo mesto, je pričakoval nekaj neizrekljivo lepega: tisto lepoto. Solze so mu vstopile v oči, vsa topla iu tiha mu je bila duša in polna vere v to veliko misel. — "Tam za gorami je", je mislil in srce mu je utripalo veselja. "Tam jo bom našel in jo bom videl." Ni vedel, kaj je mislil, samo čutil j je do dna svoje duše. In vlak je drdral 4n mimo so bežale ravnine in gozdovi in hribi In ugasnil je dan in skozi ok-| no je gledala noč. In .tema je bežala mimo. Potem pa je prihajalo sfetleje in vlak se je vstavil v me-^stu. Ni bilo tistega, kar je pričakoval. mučile so se misli, da bi jo izmi-', slile, a ni je bilo. Preslab sem bil. V mestu sem, ki leži za tistimi gorami, ki sem jih gledal takrat in sem mislil, da je tukaj. Mislit sem si jo v morju in v brezmejni neznanosti. Ni je tukaj, zmotil sem se. Tam je. za tistimi tihimi hribi", in iztegnil je roko proti goram, ki so se vzpenjale na obzorju. vse lahne in meglene. "Tam je, kjer stoji ona bela hiša in se blešči bela Ankiiia obleka med zeleneči m drevjem." —i Šepet a je je govoril Van* in utihnil, Mladostni spomini so mu razigrali dušo, v tisočih žarkih je sijala pomlad na širno dolino iu solnce se je potikalo po zlati Aji-; kini glavi. Držal jo je za roko in zrl je v modrino njenih oči. kakor v modrino gora. Nekaj neznanega je bil zaslutil takrat, a danes je bila slutnja vsa jasna in svetla. In hitel je za Anko med [gredicami, ves otroški in razposajen. In pil je prejšnje čase drugič z jasno zavestjo minule sreče, [a takrat nepoznane. "Tja pojdem!"" je izpregovoril odločno in oči so se mu zaiskrile. III. In po maturi je šel. Dolga je bila vožnja. Minil je dan in še vedno je sopihal vlak v daljavo. Mimo so bežale zasenčene poljane, odpirale, so se daljne teme iu izginjale in ob oknu so švigale črne skale, iu zableščala se je re-Jka, zatrepetala je luč in zopet je bežala mimo noč. Knakonierno je drdralo in ropotalo in tolkio pod njim iu inu utihnilo vsako misel. !Nevede se je naslonil v kot iu je zadremal. Na postaji se je zavedel in je skočil pokonci. Danilo se je. Čutil se je trudnega. Rezek zrak mu ji* pihal v obraz in gosta . megla je prihajala v kupe. Mra-zilo ga je. Iz tegnil je glavo skozi olcno in začutil tisti zgodnji jutranji mir, ko še vst* globoko spi, in vendar je že dan. Nekaj zasjia-nih sprevodnikov je hodilo okrog in vse drugo je bilo pusto in prazno. Stresni 1 se je mrazu in se spomnil na gorko posteljo in je i zaprl okno. Vlak je odpihal dalje. Pred njim se je odprla široka ravnina, vsa zastrta v megleno tančico. "Pozdravljena", je izpregovo-rila^luša z drgetom. In bežala je mimo ravnine in ni je bilo konca. In prihajala je vedno bolj jasna in širna in vsa- se je topila v to-ploti solnea. Vlak se je ustavil in Vale je izstopil. Sel je 'po poljani naravnost j proti' solncu. Tih smehljaj je dihal z njegovega obraza, v'dve zarezi so se sjiojile oči. Pogladil se je po svetlih dolgih laseh, po katerih so plezali solnčui žarki in iskrile svilene niti. Čutil je, da se bliža lepoti. V duši mu je bilo jasno in lahno je trepetalo v njej strahu bodoče sreče. In videl je velikost neznanega trenotka. In naenkrat se je močno bal za svo-j je hrepenenje, ki je je čuval to-|liko let in ki bo iz h repen j eno ob{ ! trenotku pogleda na njo, najviš-I jo in najpopolnejšo. Nehote je jel stopati počasneje. Solnce je lilo široke žarke na i ravnino in tam daleč se je bleščala bela hiša na holmcu in daljno obzorje so preprezale svinčeno-barvene gore. Lahne moči jutranjega dne so plale v ozračju, drli-jtele so rožaste ajde, tiho so brneli glasovi na njih in silno zvenenje je spajalo nebo in zemljo. Počasi J je stopal Vale in meril z očmi vso ravnino. In srečavali so ga beli : kantoni ob svetli, široki cesti, ki se je vila v neboglednost. Dehte-1 lo je po sveži zemlji in po megli in po mladem solncu. Bližal se je hiši in obstal na mestu, kjer sta | bila z Anko gledala solnčui za-hod. Polnila se mu je duša, do It- doesnt pay to neglect your. Health j^gjR, ^^^ Če pridete domov bolni, ve imate /Jv glavobol, bolečine v prsih, grlu in '/**" J potem oboli te za nekaj tednov? l^ Dr. Ricliterjev PAIN-EXPELLERJP]^ poznano staro domače zdravilo vas reži jL I ^^S bolečin, ako ga takoj rabite. jšPiufjS^ ^^Br\ A Imejte vedno steklenico doma. Vsi JEN^f S&JM^ predpisi so natisnjeni na omotu. 2jh. jkM Čuvajte se ponaredb iu pazite na i ^^^^ ' sidro iu ua.^e ime. ^ F AD RICHTER CtCO.,215 Pearl St., New York, N.Y. ^^ \ Lr. it.cliter;tsv« Cougo Pilul« olajšajo. (2->. tli 50c.) ff^B . J/ V- jjS '.vrhunca je kipelo v njej davno j življenje. Zavil je na klanec in j stopil v hišo. Ozrl se je. Neznani pajčolan je bil zavil vso znanost j v tujo meglenost. "Pozdravljeni!" Snel je klobuk. Prihiteli so in so se ga razveselili. <>n pa je vsesal pogled v nje in z mrzlično napetostjo pri-j čakoval odgovora. Začudeno so se spogledali. Slulili so. niso pa vedeli da jim je pogledal na dno duše in je videl v njej skrito tu-in nemirno so begale njegove oči po hiši in iskale njo. "Anka", je klicala duša, ''pridi, najsvetlejša!" A ustne se niso zganile. I/praševali so ga o mestu in raztreseno iu nejasno jim je od-govarjal iu pripovedoval. Čakal je. In potem je vprašal z drhtečimi ustnicami, i Ni je bilo več. Zapalilo ga je v duši. zamegli-: le so se mu oči. Poslovil se je. Sel je čez travnik proti gozdu. Olava mu je visela na prsih, rami sta bili dv ignjeni iu hrbet se mu je skrivil kakor ob udarcu biča. Med_očmi se je čitala ostra guba. Brez misli je bil Vale. Potem pa je zaslutil, da ga obseva svetloba in se je obrnil. Dvignil je glavo in obstal. OdreVeiiel je: videl jo je. o ka-, jteri je sanjal. Oči v oči ji je irle-dal. Ostra jasnost mu je pronik-| jtiilii dušo. Videl jo je v široki dolini, polni večernega solnea. v visokih nepremičnih jagnjetih. v belih brezah. vdihajočih njivah in z daljavo zastrtih ajdah. Videl jo ji- v gorah, ki so se ostro črtale na roža stem horizontu, gledal jo je v solncu in njega zadnjih ;".arkih in v vsem brezmejnem miru. ki je plul nad zemljo. In napolnila se mu je duša s čudnim, grenkim mirom: vso dolgo vrsto let je videl pred seboj, vse hrepenenje, ki ga je izhrepenel za to lepoto. In sedaj jo je gledal in jo je videl: vso neizrekljivo lepo in golo in hladno, brez najsvetlejše točke, ki je ugasnila, predno jo je bil spoznal. Zgenilo se mu je nekaj v duši in ugaslo in velika solza se mu je porodila v očeh iu je zdrknila po licu in duša je zašepetala : Okradena lepota! —>--»—- I Mojstcrski lažaik. . —o— ; Slovaška narodna pravljica. (Dalje.) Da bi za k ril poplav, sem po-| tresel hitro klet z moko, kar je je bilo v zaboju zraven, a obupen: sem u videl, da je to storilo dogodek še bolj očiten. I Potnika sta morala zopet dalje, ne da bi bila dobila vina. jaz pa se pred obetanimi udarci ni-jsem vedel drugače rešiti, kafkor da sem pobegnil. Se pred sohičnim zahodom sem dospel v bližnjo vas. Zastonj sem po hišah prosil prenočišča. Slednjič se me je usmilila neka stara ženica ter me vsprejela, v enem kotu svoje koče mi je napravila ležišče iz slame in takoj sem se iztegnil po njem, upehan od dnevnega truda, obupa in potovanja. Nisem še dolgo ležal, kar prilomasti v hišo starkiii mož. ovčji pastir, spremljan od treh J velikih pastirskih psov. Opazil me je precej ter vprašal starko: "Kdo pa je ta tujec, in kaj hoče?" I Mamica odgovori: "Ubog tuj dečak je, ki nikjer ni mogel dobiti ležišča čez noč. Iz i usmiljenja sem mu je jaz napravila." "Prav si storila, stara čarovni-a", pravi pastir, "taka me ima, .e poprej najedli, so hoteli le mulo požreti. Z»Taj si nisem vedel nič diugače pomagati, kakor da sem si srajco, ki sem jo imel po 'Ogrski si «ri zatlačeuo za spodnje t hlače, krog iii krog nadelal z ne-'majhnim delom ostale jedi, koli-Jkor se je dalo. t Vz nekaj časa se je pastir zopet vzbudil, vzel s police meh ter mi ukazal, naj plešem z njegovo starko, ki je bila zadremala med ujinim obedom na čclešniku. Nič mi ni pomagalo ugovarjanje, da ne znam plesati. Hočeš, i nočeš, Inoral sem zgrabiti zaspa-ino starko ter po sobi skakati z njo kakor obseden. Pri ti zabavi i je mo ja plesalka od hrkanja in kašlja skoro umrla. Po nesreči pa se mi je malo pre-kratka srajca vsled prehudega pretresen ja izmuzala izza spod-' njih hlač in v nji shranjena jed je povsod vrela ven. Komaj pastir to opazi, odloži meh in s strahovitim glasom zavpije: < Konec prihodnjič.) DELO za dobre gozdarje za izdelovanje dog. Oglasite se pri: Max Fleischer, 258 Lewis St., Memphis, Tenn. (16-2 — v d) Rad bi zvedel, kje se nahaja moj brat ANDREJ FRELIII, doma iz vasi Vršnik. fara Ziri. Kranjsko. Pred dveini leti sem prejel zadnje pismo od njega iz Kve-letli, Minn., iu od takrat mi je neznano njegovo bivališče. Prosim cenjene rojake šivom Amerike, če kdo ve za njegov naslov. naj mi blagovoli naznaniti. ali naj se pa sam oglasi, za kar mu bodem zelo hvaležen. Paul Frelih. Box 1.18, Thomas, W. Va. (3x 2C&2U-2, 2-3) I Iščem JOSIPA LEVSTIK, po do mače Lekčin i/. Loškega potoka. Prosim cenjene rojake, kakor njega samega, da se mi javi. ker poročati mu imam nekaj važnega. Svojeeasuo je bival v Emporium. Pa. Kari I'araga. Limestone. Mieli. POZOR, SLOV. GOZDARJI! Potrebuje se 100 izurjenih slov. delavcev v Richwood, W. Va. Pred par dnevi je bil pri meni Slovencem dobro znani superintendent g. P. J. O. P.rian ter mi naznanil, da. potrebuje 1<><> slovenskih gozdarjev za razna dela v šumi pi i kampah. Naznanil mi je tudi plačo, in sicer dob« : gonjači (teamsters . kateri razume svoj posel, od $2.111) do $2.25 na 'dan. to r«-j tudi v nedeljah in praznikih, ker je treba žival hranili in čistiti; Žagarji za podiranje dreves šli.00 do .Y2.L!."i na dan; klestari, to je delavci, ki s sekirami klestijo 'swampers dobe od $1.75 do $2.i><>. kakor je delavec. Mr. P. -J. < >. lirian je mož beseda in kar on obljubi, tudi gotovo stori, . Brian že šest let za superintendeiita. se imenuje Cherry liiver Room & Lumber Co.. Richwood, AV. Va. Moj naslov je: A. J. Krashowitz, Dealer in Fresh Meats and General Merchandise. (2:1-2—1-3) Richwood, W. Va. NA PRODAJ je lepo urejeno. 10 akrov obsegajoče POSESTVO z vsem gospodarskim poslopjem. Na posestvu je hiša s tremi sobami, dobro zi-(dana klet. dobro delan iu še'skoro novi živinski hlev, prostoren za več glav živine. Pod streho je velik prostor za krmo. lllev za prašiče in kokoši. Vse se nahaja v dobrem stanu. 10 akrov zemlje je večinoma travnik in pašnik in le za potrebne domače stvari saditi je zemlja dobro gnojena in obdelana, nekaj je tudi nasajeno s trtami. Lepa prilika za premo-garja, ki hoče rediti nekaj živine in zraven pa delati v premo-!govern rovu, da si kaj prisluži. Čez čas se bo tukaj veliko dražje prodalo, ko enkrat pridejo premogov! rovi čisto blizo, ali jaz moram pa prodati, ker sem kupil zemljo v Missouri ju iu mislim obdelovati farmo, zato rabim denar. Kogar veseli, naj pride gledati. za ceno se pogodimo. Posestvo leži 3 milje severno in pol milje vzhodno od mesta Frote-nae, Kans. Fran Šali, jR. R. No. 1, Pittsburg, Kans. I (31-1 8x 2x v t) ^ovensko katoliško podp. društvo sveteBarbare ■v , JLl /jedinjene države Severne Amerik«. Sedež i Forest Citv. Pa. bkorporiruo dne 3L ianuarj« I90Z v drisvl PemurbacUL ODBORNIKI: PredTOdnlk: MARTIN GERCMAN, Box 683, Fureat City. P^ Podpredsednik: JOSEF I'ETERXEL, Box »6 WUloclc. Pm. • UAjnik; IVAN TELBAN. Box 707. Forest City. Pa. II- tajnik: ŠTEFAN ZABRIC, Box 508. Conemaugh. Pa. B^ajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Foreat City. Pa. NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAR. Box 547. Foreat Cttv Pš. .. DKdxornlk: lO.VAC TODVAS.NIK, 4754 Hatfield St.. Plttabur«. I*a. * II nabornik: FRANK SUNK. 5» Miii St.. Luzerne. Pa. HI. nadzornik: ALOJZ TAVC'AK, 29S» Cor. N. — 3rd St.. Rock Spring«, Wyo. POROTNI IN PRIZtVNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAtTL OBP.ECAR, Ft. No. 1., Weir City. Kan«. L porotnik. MARTIN OBERŽAN, Box 51. Mineral. Kana. LL porotnik: ANDREJ SLAK.. 7713 laaler St, Cleveland. Ohio. vrhovni zdravnik: Dr. J. M. SELISKAR. «127 St. Clair Ave., Cleveland. OHlo. «001,181 naJ *e ^»JaJo I- tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 ▼ Vore*« City, Pa. * _ DruStveno rlaallo je "GLAS NARODA". Poročilo naselniškega komisarja tudi pravi, da delodajalci naseljence. ako se izurijo v delu in zahtevajo višje plače, enostavno (^lslovijo iu najamejo druge. Tudi s sistematično porazdelitvijo delavcev po vsej deželi se bavi naseliliški komisar O'Keefe v svojem poročilu, in pravi, da izhajajo ti načrti od podjetnikov, ki reflektujejo na cenene delavske moči. Kar zatrjuje naselniški komi -r, seveda ni nič novega. Vsakdo, ki se briga za razmere; ve. kakšen vpliv ima umetnim potom po\ zročeiio večje naseljevanje na tukajšnje delavstvo. Toda važno je, da so ta dejstva oficielno ugotovljena. In kaj bi bilo mogoče storiti l>r»iti temu? Površni opazovalec bo izjavil, da bi bilo potrebno o-težiti naseljevanje. In res je opazili v vrstah uradnistva Ameri-ean Federation of Labor tozadevno "ibanje, ki bi naj povzročilo-od vrnitev toka naseljencev. Toda naselniške postave so bile v preteklih letih že tolikokrat poostrene, da ostrejših res ni priporočati. Saj so že sedaj nekatere določbe tako stroge, da jih moramo imenovati nečloveške. Toda kljub temu naseljevanje ne pojema. In zakaj ne?! No, štrajk v Lawrence je spravil to na dan. Na tisoče in tisoče cenenih delavcev, ki so zaposleni v tamošnjih tekstilnih tovarnah, je prišlo ne-postavnim potom v to deželo —i delodajalci so jih importirali, Jcer so hoteli imeti cenene delavske moči. In to bi storili tudi v prihodnje, pa naj bi bile naselniške postave še tako stroge. Kaj koristijo vse določbe, če se I velekapitalisti ne brigajo zanje?!« Takoj, ko se je začel štrajk v Lawrence, se je zaznalo, da je- "Imam te", je govoril Vale meti smehom in iztegnil roko po njej. Obupno je zakričala iu stekla čez gredico na stezo. Tega ni bil pričakoval. Obrnil se je in stekel po velikih ovinkih proti njej. "Le počakaj!" "Pa me nisi!" je zmagoslavno klicala Anka in zbežala pri vratih z vrta. Tekel je, kar je mogel. Anka je hotela čez travnik proti gozdu. Obrnila se je za Valetom in po-' dvojila hitrost, ko je videla, da je razdalja vedno manjša. Pot ji je tekel po razpaljenih licih in kolena so se ji šibila. Omagovala je. Bežala je v ravni smeri in ko je bil Vale že prav za njo, je krenila na desno. Vale je tekel še nekoliko naprej in razdalja med njima je bila zopet večja. Bežala je zdaj na desno, zdaj na levo. Včasih sta se ustavila in se nekaj trenotkov gledala. Pripogibala sta se od smeha in nista več mogla teči. Pa v obeh je bilo toliko svojeglavnosti, da nista hotela prenehati. Anke je bilo strah pred Valetom. Zdelo se ji je, da ji bo storil s tem kaj žalega, če bi jo ujel. Gledala ga je in v njej je bil obup, strah in smeh. Zadnje moči je napela in zbežala. Ko je čutila, da je Vale za njo. je ves |čas obupno kričala, in ko jo »je zgrabil, se je branila z rokama. "Imam te!" je dejal Vale ves upehan in se je zmagoslavno zasmejal. V tem trenotku se je čutila po-' pol noma uničeno, potem pa je bila vesela, da ji ne bo treba več teči, in nekaj težkega ji je odleglo. Med letom mu je umrl oče. Prišlo je tako nenadoma, da ni mo-;^el na pogreb vsled prevelike oddaljenosti. Potrt je hodil po mestu in kakor svinec mu je tiščalo . glavo in jo klonilo k tlom. V sen-j cih mu je tolklo, oči so ga žgale, da ni videl pred-se. "Uinrl je. u-nirl", so ponavljale ustne, a v duši ni bilo prave jasnosti v spozna-1 inju teh besed. Sele teden po smr-j ,ti se je jasno zavedel, koga je izgubil in se je razjokal. Mati se je preselila k njemu v! mesto. Od tistega časa, ko je hodil v gimnazijo, ni bil več v rodnem! kraju. Živo pa je videl pred seboj na klancu ono belo hišo z vrtom in vso ravnino do motirih gora. In še isto hrepenenje je nosil i v srcu: hrepenenje po lepoti. In hodil je s sošolcem .lanom . na izprehod in je govoril: 1 "Ze od nekdaj jo nosim v srcu in hrepenim po njej; in nikdar je ! nisem videl, vsa neznana mi je in ' vendar jo je- slutila duša. Slutila j jo je v daljavi, ko so zrle oči pro- 1 ti goram, in jo je tam iskala. Na-1 penjale so se oči, da bi jo videle, J GLAS NABODA 26. FEBRUABJA. X912. * i'r ■"'»'li ni..... ........... i i ■■■■■ ... . _ .......... i ■■■——■ Jugoslovanskaj^^ iKatol. Jednota, 'Ufir I'll nrjr"~-r dne 24. januari« 1901 v državi Minnesota. Srtlež v ELY.IhINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: IVAN O KRM. S21 Center St. Braddock. P» Podprodeednlk: IVAN PRIMOŽIČ.. Eveleth, Minn., Box 641. . uri soil morali ustaviti tramvajski pro-j met, Na več krajih so nastali hudi boji s kepami, pri katerih ni j manjkalo 1 ragikomičuih prizo-1 tov. Ko je hotel neki stražnik' razgnati dve gruči, ki sta se ob-! metavali s kepami, so navalili vsi! nanj in ga začeli tako obmetava-! li. da je naenkrat izgledal kol snežen mož. Ker si ni mogel dru-j j»ače ponuagati. je potegnil samo-' kres ter ustrelil, nakar je prišla pomoč. Napadalci so se razšli, ne- 1 kaj so jih aretirali. Sneg je na- i pravil mnogo škode po poslopjih, j ■ v pristaniščih, posebno veliko pa! - so trpele razne napeljave. Tele-} fonsko omrežje je na ^» Icrnjih ; ]otrgaiio. tako. tla bode treba en; eden za popravilo. L i HRVAŠKO. Spomenica pravaških poslan-ev cesarju. Pravaški poslanci soj reilali po dr. Sesardiču in Stje- j anu Zagoreli cesarjevi kabinet-! ' ni pisarni in vojaški pisarni prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda spomenico, v kateri prosijo in zaklinjajo cesarja, "inaj oživotvori hrvaško državno .'pravo. Spomenica obstoji iz šti-. irih delov: iz uvoda, iz zgodovin-jskega utemeljevanja veljavnosti I hrvaškega državnega prava, iz ' iobrazloženja krivic, ki se godijo J hrvaškemu narodu, in končno iz prošnje za "politično ujedinje-" j nje vseli hrvaških zemelj v eno samostalno državno telo v okvirju monarhije*'. Iz te spomenice fr I posnamemo te-le značilnejše od-v stavke: "Ko je po bitki pri Mo-jhaču ostala hrvaška država brez " kralja in dinastije, so vse sosed-inje države in velesile priznavale i hrvaški kraljevini suvereno državno samostalnost in neodvis-e liost — tako od Ogrske, kakor -1 tudi od vsake druge države, ki - so se pogajale za hrvaško krono. >- Tako silno otomansko cesarstvo, e na čegar čelu je takrat stal naj-e večji vladar one dinastije Sulej-t man Veliki, tako močna beneška - republika, tako tudi sami Madja- - ri in njihov kralj Ivan Zapolja. n Z božjo in hrvaškega naroda suvereno voljo je bil takrat dne 1. ji januarja 1527. leta na cetinskem zboru na prestol hrvaške kralje-d vine poklican prejasni dom Habs--- burški... S pragmatično sankci-*- jo leta 1712 je prenesel hrvaški e narod "kraljevsko krono in go-i- spodstvo na ono žensko Jožo pre-c- jasne krvi avstrijske", ki bode o imela v oblasti Štajersko, Koro-s- ško in Kranjsko. S tem činom je e potrjena zakonita samostalnost, »- neodvisnost in eeloknpnost lirva-/i ške države za vse veke tako, da 1 so se vsi hrvaški kralji iz prejas- 1 !ue Habsburške hiše, sledeč odredbi in prisegi svoji ter svojih slavnih prednikov, odzivali prošnjam hrvaških saborov za zediiijenje in tako je tudi Vaše Veličanstvo Še leta 3861 zaukazalo, naj zako-( niti zastopniki naroda lirvaš&^a prično z delom za združitev hrvaških zemelj pod žezlom Vašega Veličanstva." "Poslanci hrva- j škega naroda, prepričani, da so' vse težnje hrvaškega naroda ne 1 samo v skladu, nego tudi v inte- ( lesu monarhije in previšnje dinastije. usojajo si najudanejše zaprositi Vaše Veličanstvo, da skliče, izpolnjujoč svoj reskript z dne i 26. februarja l!S61, naslovljen na hrvaški sabor, poslanec iz vseh ji hrvaških zemlja na zborovanja v j glavno mesto Zagreb. Ta sabor I? .imej nalojro. da sporazumno z Va- > šim Veličanstvom, svojim zakoni- 1 tim kraljem, uredi notranje od- <• noša je kraljestva hrvaškega in i ,njegovo razmerje nasproti eelo- * kupni monarhiji tako, kakor to i odgovarja pravicam hrvaškega ? naroda, sijaju in moči prejasne \ I dinastije." — Bojimo se. tla bode ] ta spomenica vkljub morda naj- i boljšemu namenu ostala zgolj u-darec v vodo. 1 RAZNOTEROSTI A Kupčije strežajev budimpeštan- ^ ske bolnišnice.. — 'Az Est" poro- • ca: Zivinozdravnik Jožef Kivony ^ je pred par dnevi umrl v tukaj- > šii j i bolnišnici. St reža ji so proda- > li truplo za par lyon anatomične- i mu zavodu. Ko so prišli sta riši u-mrlega v Budimpešto na pogreb, i jim niso mogli več dati trupla, i ker je bila samo glava še cela. V anatomičnem zavodu so pa jirišli ^ . na originalno misel ter so prisili 'glavo umrlega na truplo neke žen-! ske. na ta način rekonstruirano i truplo so pokopali. Oče umrlega ; je zadevo ovadil državnemu i pravdništvu. • POTREBUJE SE 20 mož za delati drva. Imam lep isfoztl v ravnini. Suma je cela in.] delo za celo leto. Plačam od , kla 1tre po .+1.10. Oglasite se pri: | Frank Knaus. hlasten. Bradford Co.. Pa. ■ j (24-28—2) NAZNANILO. j i i Tem potom naznanjam, da , imam veliko zalogo letošnjega }vina in ga prodajam: ' belega... za $30.00 sod, rdečega.. za $20.00 sod. Tropinjevec po $2.50 gal. Cena se bode povišala po praznikih. Za obila naroČila se priporočam. I A. W. Emerich, 16205 St. Clair Ave., Cleveland, : (v d) Ohio. VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali jpa iz starega kraja naj obišče ; i _ PRVI SLOVENSKO-HRVATSKI H O T E L, AUGUST BACH, . 145 Washington St., .. Ne York, Corner Cedar St. > Na"^ razpolago so vedno čiste - sobe in dobra domača hrana po - nizkih cenah. j ---■ OGLAS. Novo vino črno, rdeči ziufan-. " del, beli ali rdeči muškatel 35č " galon; riesling 40<^ galon. Vino . iod leta 1910 črno in belo, muškatel ali riesling. 40č galon. Staro * i samo belo vino 50.i!Hi) kron blaga v zalogi. Hiša obstoji iz 5 * sob v pritličju in dv< li velikih prostornih sob v podstrešju, ter veže in kuhinje. Za hišo se nahaja podrtimi, v kateri se je na-ihajal hlev, klet in nulla strojar-: na. Sobe zavzemajo vsaka skoro i t 25 štirijaških metrov prostora, ' veža in kuhinja pa vsaka l'»> štiri- -jaških metrov. Za hišo je lep vrt, ki meri 3 are in 45 štirijaških m. Zasajen je z najboljšimi vrstami jabolk, t rt jem in drugimi izbra- . ninii vrstami po vrtnarskem sistemu kmetijske šole. Vrt je pripraven za kegljišče ali pa za r senčnate ute za srosie. Poleg tega 1 ... _ i so še njive, travniki m gož našem pouku o ANGLEŠČINA in LEPOPISJU. Jesenski in zimski \ ečeri so kot nalašč za št udiranje. Pouču jemo že štiri leta po lahki metodi. potom dopisovanja. Imamo posebne angleško-slovenske učne zvezke z besednjakom. Fčite s« lahko doma. Pojasnila zastonj. Pišite na naslov: Slovenska Korespondenčna Šola. eni) St. Clair Ave. (S. B. 10), Cleveland, Ohio. " NAZNANILO. ITojakom Slovencem in Hrva-' 1 c. • i i kteri potujejo čez Duluth. Mino., priporočamo našega zastopnika g- JOSIP SCHARABON-a, 415 W. Michigan St., Duluth, Minn., kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsak rojak je p;'i njemu najbolje postrežen. Zastopa nas v vseh poslih. To-raj pazite, da se ne vsedete na lini laskavim besedam ničvrednežev. katerih v Duluthu ne manjka. .............. Ceni; nim ?.o ver. Jiim in hrvatskim podpornim iri pev-kim tlrustvcm .^e toplo priporo>"ain za obilo niir-«"i!. — \ /.ali imam vse kar potrel.ujejo jiod pt>rns ali pev.-ke drai-tv:;. — V/.ore< p<.-iljam poštnine prosto: Pišite ponj. Moj poilui naslav je: LOCK BOX 328. COliMAU6H/' l POZOR ROJAKI! b '.trrr, rem previpl v 1IATONU I BALKAN SALOON Slovenski Dom, W kjer >-Ym irr.e! v zal- vrl pristua vina. fino iiran;e in iJo'.irf ?m<«ikp. Domača hrana P in srnine aok: za spati vodno ..a d .bi'i. Primarne cent. ^ 1'a-sebno sc priDoročair. Si.A-c!M-e"r. ki ^ivijj v ckolici, da me obUOejo, kadar A pridejo v mesto. ^ Zu '>l)i'"n poset ?o4 a: — moije. k! -u uunv.i j>; -.n-ct-van iu, ponocevanjn in ruziiim ?tr;:.-:nlr.i n^va-lam — niO/.je. k i ?o ^HHk o Ir/i.lj ni. :i«*j vozni in iz'-rpaui — moi.H1, ki niso zmožni zu. il«-I*> in - fH ki :ii> morejo v poiii' meri u'.ivati r; o.-ii iivijonja. — ti možje M JH morali pisati po !ia.-o brezplačno iinjižico. Ta knjižica pove i ::k-■ m ho« Kmožje uie:<-.. !' x......................................... M MI jO........................Hr/:vi........................ Si GLAS NARODA 26. FEBRUARJA 1912. Yttaoavljena dne '6. jVpista 1908. klkorporlrana 22. aprl.a 1909 v državi Pannc. • sedežem v Conemaugh, Pa« ULAVNT URADNIKI: FTMsadnlk: MIHAEL ROVANAFK. R. F. D. No. 1. Coneman**. r^ l*>«1|>rtrU»c Ave., Johnstown, Pa. A NT« »X PINT Alt, i! r«>rotn!k. Box 2<>4. Moon Run, I'a. MIHAEL KRIVEC, III. porotnik. Box 324. Primero, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: e. A. BRALLIER, Grove St., CtnetnsUfta, Pa. CanJ*na . ponudita me časti. gospod - toda moje srce ni ver prosto. ' — ■ os pod Fonde ve je potreboval polnih deset sekund, rla je mogel zopet govoriti. Dolu o — dol.ro!" je končno zajeeljal v največji zadregi. /■ pet ena neumnost! — Toda pri tej ostane! Pomisliti hi moral na vitšn nesrečo. draga mala! Toda pustite mi upanje, da vzamete 1" l orheo nazaj. « e se vam Gustav ne dopaeh mož. Razumela smrtno raz-/.al n .--v. katero vsebuje njun navidez tako plemenit korak. Izpra-ševela sta prej spodaj ljudi, in se prepričala, da je izginilo dva milijona frankov. — O. ti lopovi — vsi mislijo, tla sem jaz ukradla denar, in sedaj prihajajo drugi k meni in pravijo: vsak polovico. Ooapod Valorsav. ta ničvredni pohotnež. in gospod Fondege. smešni tepec, imata oba enake misli. — Ponujata mi nekažnjenost in vsako zaščito s (»ouioejo njunega neomadeževanega imena. _ Kak-! *ii:i sramota! In da se ne moreni maščevati! — O. sumničenje slu-žinčadi mi je ljubše — od mene vsaj ne zahtevajo ropa. da hi si s delem ugrabljene svote kupila njihovo molel ji vost. Mirovni sodnik je nemo pokimal. "In kljub temu. da. kljub temu —" je ponovil. I oda vrata so bila odprta -. skrbno jih je zaprl, in ko se je vrnil k* svoji varovanki, je rekel polglasno: bVji sem hotel, da se mogoče vendar motite o nagibih, ki so privedli oba gospoda do njunih ponudb."' "Ali mislite, gospod?" IV,.pričan sem o tem. — Ali ni -bilo njuno obnašanje popolnoma različno? Prvi marki, je kazal mir in hladnokrvnost, izhajajočo i/ treznega previlarka. — Drugi, general, je ravnal'nasprotno i v nagliri. i/, katere je sklepati, da je povedal svoje mnenje v trenutku. ko mu je prišlo." Margareta je pomišljevala. Ren je," je zamrmrala. "resiiea je. Sedi j sem šele prišla naj razliko." " Razmišl jeval sem v onem kotičku o tem, in prišel do zaklju-l čka: marki Valorsav, ki se zna dobro potajevati. mora imeti v ro-j kali dokaze o rojstvu gospodične Margarete, in to črno na belem.! Poizvedovanje po očetu je sicer prepovedano, toda priznanje s strani j očeta je nekaj drugega. Ali je nemogoče, da gospod Chalusse ni pri-noznal očetovstva, in da ne poseduje Valorsay tozadevnega priznanja ? — Gotovo je tako. In ko je izvedel za nenadno smrt gospoda ('halusse, si je rekel: ako postane Margareta moja žena. in se mi po-;sreči dokazati, da je grofova hčer izven zakona, bi podedoval lepe I milijone. — Nato se je posvetoval s kakim odvetnikom, ki mu je po-i vedah da se izplača izpeljati stvar, in tako je pač prišel. — Odklonili ■ ste ga. toda prepričan sem. da zopet pride. In nekega dne vam od-' krito pove: vzemiva se, ali ne. toda vsak dobi polovico —" Margareta jo bila presenečena. Mirovni .sodnik je govoril tako > j logično, tnko jasno, da je naenkrat videla, kako so razgrinja prrd :ijo resnica, katero je dosedaj zakrivala megla. "Da. da. prav imate, gospod." je vzkliknila. , Sodnik se je zopet za nekaj časa zatopil v premišljevanje, in potem nadaljeval: "Kakšne namene ima pa gospod Fondege. mi ni čisto jasno, toda nekaj sem iznajdel. "Služinčadi ni izpraševal, kajti, ko je vstopil, je res mislil, da ste vi glavna dedinja. Vedel pa je. kar si morate dobro zapomniti, j da je gospod ('halusse'nekaj ukrenil, kar vam. more biti v korist, kar vam je pa ostalo nepoznano. Vaša izjava ga je presenetila. Takoj je hotel popraviti grofovo neprevidnost, in kazai pri tem tako gorečnost. kakor bi bil sani vzrok iste. Iz zadrege, ki se ga je polotila, in j lei je bila očividna. ko vas je rotil, da postanete žena njegovega sina, i bi človek mislil, da mu vzbuja vaša revščina vset, katero je hotel kar !najhitreje potolažiti. Kaj moremo tedaj sklepati iz tega." Deklica je sodnika vprašujoče pogledala, kakor hi se bala. da . misli, katere je označil, ne razume dobro. "Potem tedaj misjite. gospod." je rekla počasi, "'da generalu ni j i neznano, kje so ostali milijoni ?" '"Tako je!" je odvrnil sodnik. Toda, kakor da bi se bal. da je povedal preveč, ali, da je obža- i iloval. trditi nekaj nejasnega z gotovostjo, je pristavil: "Premišljujte o tem tudi vi. Celo noč imate časa za to. Jutri t>a govoriva o tem nadalje, in ako vam morem pomagati — srečnega -e bodem štel. vam na katerikoli način služiti." "Toda. irosood —" "Jutri, jutri! — Sedaj moram domov, kosit, neglede na to. t' i noj pisar že komaj čaka konca.' ' i Pisarju je bilo res že dolgčas. S popisom sicer še ni bil gotov, toda zdelo se mu jo. da je za on dan že dovolj storil. Zato si lahko ! predstavljamo, s kako naglico je prebral zapisnik, ga pustil podpisati po navzočih, nakar je izroči! vratarju, gospodu Bourigeau-u. j varstva nad pečati in sledil sodniku, ki je pred odhodom še zaklieal Margareti "pogum — upanje". Nezadovoljnost čast. pisarja so je pa kmalu zmanjšala, ko je preračuni!, koliko pristojbin odpade zanj. jSe nikdar tekom devetih let. ko jo opravljal ta posel, ni imel prilike, popisati tako krasne lastnine. Bil je naravnost očaran, in ko je sledil IsodniJkn. mu je rekel: "Veste kaj. gospod, da cenim po površnem pregledu skupno :premoŽenje zamrlega na več kakor dvajset milijonov! Ju če poini--iim, da od a sega lega ne dobi lepa gospodična niti vinarja. — Sta-i vim. da si izjoče vsled tega svoje lepe oči." <"e bi bil pisar stavil, bi bil izgubil. Margareta, je zahtevala v tem trenutku od Kazimirja račun o vsem. kar je ukrenil čez dan. Brigala se je za vse strašne posamez- , nosti. ki povzročijo še večjo žalost vsled smrti sorodnika ali prija-j 'elja. . Kako in kdaj so vršijo pogrebne svečanosti ? — Ali je pripravljena rodbinska grobnica? — Če je za vse preskrbljeno?'— Imenik j oseb. ki bi naj dobile povabilo, je moral biti izpopolnjen. Ko jo bila ta zadeva rešena, je dovolila, da je vsaj nekaj za-Ivžila. in še to stoje. Nato je pokleknila v grofovi sobi. ki je bila iz- \ p rem en j en a v žalobno kapelo in v kateri so opravljali mrtvaške i nolit ve š1 i rje duhovniki. —1'trujonosti se je skoraj zgrudila, ne- ! -siočnira : spanec jo je skoraj premagal. ____(Dalje prihodnjič.) NA PRODAJ je mala nova moderno zidana hi-j ša na Vrhniki, in sicer pod jako ugodnimi pogoji. Za natančneja pojasnila obrnite se na : i Josip Miletič. ' brivec na Vrhniki, i Austria. Kranjsko.' (24-26—2) j Kje je moj brat MIHAEL C KRNEL IT ? Pred dvema letoma je I prišel v Ameriko in se nastanil v Allegheny. Pa. Cenjene rojake prosim, posebno pa od do-: tiene okolice, če kdo ve za nje-J , gov naslov, naj mi ga naznani, . ali naj se mi sam javi. — John j Černelič, 739 9th St.. Ročki Springs. AVvo. (24-2—l-.'j) j ROJAKI. NAROČAJTE SE NA ! "GLAS NAJtODA". NAJVEČJI IN I •ONKJSI DXEVNTK3 ; ; SVARILO. 1 Rojaki. varujte se JOSIPA j Kr.ZNAR. Pred enim mesecem ; je bil tukaj iu mi je odnesel eno i [uro in $17. Doma je iz Zagorja | pri Si. Petru na Notranjskem. Jernej Krajec, . P. O. Box 2>\ Thormvood. AV. Va.j (24-20—2) Samo $ 1.00 j velja 6 zvezkov (1776 stran j IV Padišahovej senči l s poštnino vred. GLAS NARODA, j 82 Cortlandt St., New York« q»r»T'gHr>*ii a? m m g? mrna? HARMONIJ bodisi cakoršnekoli vrste izdelujem li 1 popravljam po najnižjih cenah, a dele i trpežno in zanesljivo. V popravo zane , sljivo vsakdo pošlje, ker sem ž: uad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svoieir lastnem domu. V popravek vzamem | kranjske kakor vse druge harmonike U 'računam po delu kakor$no kdo ».ahtevt {brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL ! 1017 E. 62nd Str.. Cleveland O I ' »--.... i ----- POZOR! j Ljubezen in 7 2. marca oh uri pop. Parni k NIAGARA odpluje s pomola .S4 dno H». marca ob 1. uri j>oi». Pa rili k CHICAGO odpluje s pomola ."»7 dne 'S-i. marca oh uri pop. j Paniki z ivezdojiazaaniovagi imM„ D,. vnaki jfrjj — - »' - m* ■ ^ v.' 4 ^ Vino. Iz slavnih Ozark hribov. VillO. ] ^ MISSOURI. ( ^ Slovenci po Združenih državah splošno ne vedo, da Mis- J souri pridela na milijone galonov vina in to boljega kot vsaka ' ff država v Ameriki. ^ (5 Namen moj je seznaniti prijatelje dobre kaplje v Ame- ( g riki in tdino to me je dovedlo do tega, da sem kupil večjo za- • logo vina, katerega prodajam po svojih cenah, dokler je za- \ _ loga. I Garantiram, da je vino absolutno čisto iz grozdja. Ga- a rantiram, da je vsaka vrsta prešanja izključno iz vrste grozd- { ja, ime označeno. Garantiram tudi vsakemu denar nazaj, ke-v dor z blagom ni zadovoljen in vino zastonj. Garantiram tudi, 2 £ da cela Amerika nima vina tega okusa, kakoršnega ima vino * iz Ozarskih hribov. Ako si bolan, ne kupuj humbugov, tem- i - več naroči vino iz Missouri. Ako hočeš dobro okrepčevalno I « kapljico, zahtevaj v vsakem salonu Missoursko vino. Ne pij . ™ brlozg pod različnimi imeni. 8 £ Vse vino je iz jednih največjih trtnic na svetu. ^ ^ Vrste vina: Cena gal. Vrste vina: Cena gal. i « Elvira belo .......... 60c. Concord rndeSe......50e ( ^ Riesling belo ........ 70c. Claret rudeče____! . 50e . \ Marsala belo.........75c. Ives Seedling rudeče .. 65c \ 9 Dry Hill Beauty belo $1.00. Virginia Seedling rad. $1.00 ! I? Vino se pošlje od 5 gal sodčkih naprej v vsakej množini, i • Sodi se računijo za 5 gal. 75c., večji $1.—, godi 50 gaL prosti! j ^ Cene se razumijo, prosto postavljen na železnico. Za veeje • množine vina se napravijo nižje cene. Na zahtevo VEOre od ] flP gotovih ali vsih vrst. * ® Kredit trgovci s vinom in dobrimi referencami, drugače i jft vsa naročila proti gotovemu plačiln. ( % Pisma pošiljajte na . f F. Gram, Naylor, Mo. [ V »t- K*. M.