aluminij Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Mesec je spet naokoli. Zgodilo se je mnogo novih stvari, ne velikih, prej bi rekli, da smo se ukvarjali z malenkostmi, ki pa to vendarle niso—prihod na delo, odhod, prevozi in kup drobnarij, ki so naše vsakdanje življenje. Utrujalo nas je in povzročalo glavobole tudi marsikaj, kar bi nam moralo biti domače že zdavnaj. Toda vsaj eno uteho smo imeli v teh dneh. Kadar se je pri delu nakopičilo preveč skrbi, smo odhajali v naravo. Ta nas je sproščala in pomirjala s svojo dobro in bogato letino. Skoraj vsak je šel kam — pobirat krompir, koruzo in kar je bilo najljubše: opravilo — v trgatev. Skrbno smo šteli ure in dneve, da jih je ostalo zadosti za to sladko opravilo. Po takšni sprostitvi je bilo zopet lažje delati in trezno razmišljati. Tako smo, prvič po mnogih letih, spet začeli s prostovolj-mi akcijami. Osmega oktobra se nas je zbralo veliko iz DSSS in pravijo, da smo ob elektrolizi tudi veliko naredili. Prvi koraki so torej storjeni, le nadaljevati jih bo treba. V teh dneh pa smo potrgali tudi sadove svojega dela. Z rezultati devetmesečnega poslovanja smo lahko zadovoljni, vendar ne toliko, da bi pozabili na nepredvidene težave, ki jih do konca leta prav gotovo ne bo manjkalo. V. P. Dobili smo novo vodstvo Prav je, da vam po dveh mesecih predstavimo naše novo vodstvo — člane začasnega kolegijskega poslovodnega organa. Alojz Gojčič, dipl. politolog Predsednik začasnega KPO tovariš Gojčič o sebi ni hotel govoriti, o nas in vtisih, pa tako bolje, da ga nisem spraševala. Marsikateri se je z njim že srečal, pogovarjal in občutil njegovo odločnost. Več ali manj smo ga že spoznali po dejanjih. Pa vseeno naj napišem še nekaj besed, ki jih je o njem povedal Dim-če Stojčevski. »Tovariš Gojčič se je rodil v Mariboru, nato živel v Zlatoličju in Kidričevem. Šolo je obiskoval na Ptuju, kjer se je že zelo zgodaj vključil v politično delo. Na gimnaziji je vodil marksistične krožke, bil partijski sekretar in komandant mladinskih delovnih brigad. V visoko šolo za politične vede v Ljubljani je prišel kot kandidat, ki so ga izbrali izven procesa rednega vpisa. Njegova pot je šla strmo navzgor. Leta 1973 je postal sekretar občinskega komiteja ZKS Ptuj, potem za leto dni vodja politične šole pri CK ZKS, nato sekretar medobčinskega sveta ZKS Maribor, izvršni sekretar CK ZKS, posebej odgovoren za informiranje, in propagando. Sedaj je član CK ZKS in predsednik KPO v Perutnini ter pri nas. Pobuda, da pride v TGA je dozorela v družbenopolitičnih strukturah v občini v dogovoru z IS SRS in CK ZKS. In kot je sam nekje izjavil, je čutil moralno obvezo do tovarne, ki mu je, med drugim omogočila, da je postal to, kar je.« O njem pravijo, da je človek, ki ima jasne cilje, je dosleden, ceni delo, red in disciplino, ima posluh za človeka. Prav zaradi vseh teh lastnosti je bil večkrat odlikovan in dobil številna priznanja. Vedno so mu bile zaupane težke naloge, ki jih je znal uspešno rešiti. Torej mu zaupajmo tudi mi. Poleg delovnih obveznosti in številnih funkcij, ki jih opravlja, najde čas tudi za sprostitev. Vemo, da je vnet letalec in motorni pilot, trenutno tudi predsednik Zveze letalskih organizacij Slovenije ter lovec. Tovarišica Feguševa je bila dolga leta »naša«, kljub temu pa sem jo prosila, naj pove nekaj o sebi. »Rojena sem v Veliki Nedelji, kjer sem obiskovala tudi osnovno šolo, nižjo gimnacijo pa v Ormožu. Po končani srednji ekonomski šoli v Mariboru sem se najprej zaposlila pri Birostroju v Mariboru. V TGA sem prišla 1962. leta v plansko analitsko službo. Že dve leti kasneje sem zaradi zmanjšanja obsega dela v tej službi bila premeščena v knjigovodsko računski sektor. Zanimivo je, da se je obseg dela v planiško analitski službi takrat zmanjšal tudi zato, ker nismo uspeli vzpostaviti sistema nagrajevanja po delu po delovnih oz. ekonomskih enotah. Vsi predlogi o različnem nagrajevanju v delovni organizaciji so bil takrat zavrnjeni kot nesprejemljivi, Dimce Stojčevski, dipl. politolog V finančno računskem sektorju sem opravljala različne naloge. Kot kontrolor knjiženja sem mnogo nadomeščala sodelavce in spoznala materialno in devizno knjigovodstvo. Kasneje sem bila vodja konfetov in nazadnje vodja finančne službe. To mi je omogočilo, da sem spoznala delo finančnega sektorja ikot tudi poslovanje celotne delovne organizacije. Že kmalu sem spoznala, da mi znanje, pridobljeno na sre- dnji šoli, ne zadošča za uspešno opravljanje vseh nalog, ki so mi bile zaupane. Zato sem se ob delu Izobraževala na višji ekonomski šoli v Mariboru In 19-74. leta d'iolomirala. Ker je bil študij ob delu takrat izredno naporen (ni bilo Studijsk h dopustov, odhod računovodkinje v obratu družbene prehrane in kasneje odhod finančnega direktorja je terjal tudi mnogo nadurnega dela) sem prekinila -delovno razmerje in -kot redna štipendistka TGA -nadaljevala študij na visoki šoli. Po končanem študiju sem bila razporejena po-novno v sektor za plan in analize. Tu sem opravljala dela planiranja in analize, vodenja plansko analitske službe In vodenja sektorja za plan, -org. in AOP« Vsa leta je aktivno sodelovala v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. En mandat je bila sekretar OOZKS v DSSS im delegat zveznega zbora skupščine SFRJ. V preteklem letu je prekinila delovno razmerje v TGA in se zaposlila na sozdu -kot -vod-ja -službe za plan in organizacijo. Tokrat je torej že tretjič prišla nazaj v Kidričevo. Ali je bil ukrep nujnost? »Menim, da je bili ukrep družbenega varstva v delovni1 organizaciji nujen, saj so bili odnosi med temeljnimi organizacijami in temeljnimi organizacijami in de- Erika Feguš, dipl. oec. lovno skupnostjo skupnih služb takšni, -da niso omogočali normalnega strokovnega dela im strpnega dialoga. Nezaupanje do strokovnih delavcev je bilo takšno, da še nabolij dobronamerni in -strokovno utemeljeni predlogi niso dobili enotne podpore v temeljnih organizacijah. V -delovni organizaciji mi bilo delovne in ustvarjalne -klime. Strokovni predlogi so se zavračali, konstruktivnih predlogov pa ‘Pl bilo.« aluminij 2 Kako ocenjujete stanje po mesecu dni? »Za rešitev množice nakopičenih problemov je en mesec prav gotovo mn-ogio prekratek čas. Klj-ub temu pa menim, da -nam je uspelo ustvariti malo boljšo klimo za sanacijo razmer in to predvsem v smislu -razbijanja ozkih tozdovskih interesov.« Nam bo uspelo -narediti v tem letu vse, -kar je bilo -narobe? »V enem letu nam najverjetneje ne bo u-spelo urediti prav vsega, kar je bilo narobe. Tako kot je več let trajalo, da so se odnosi v TGA poslabšali do te stopnje, bo prav gotovo trajalo dalj časa, da se razmere povsem uredijo. Ni -namreč -mogoče čez noč zmanjšati režijo -v TOZD in DSSS, možno ipa je v tem času izboljšati delovno in -tehnološko disciplino -v DO. P-ra-v tako menim, da je eno -leto prekratka doba za vzpostavitev celovitega sistema stimulativnega nagrajevanja, ker ni mogoče čez -noč -narediti tega, kar so v drugih delovnih organizacijah izgrajevali -v zadnjih dvajsetih letih. Moje sedanje delo i-n -prvenstvene -naloge, -ki jih opravljam. Po sklepu skupščine sem zadolžena za -področje družbenoekonomskih odnosov -in planiranje ter za uspešno -delo v finančno računovodskem sektorju, sektorju za -marketing in -sektorju za plan, org. in AOP. Moja prvenstvena -naloga je narediti -nov SaS o skupnem prihodku v DO TGA, ki bo odpravil Jernej Kostajnšek, dipl. ing. večje anomalije pri -ustvarjanju i-n razporejanju skupnega prihodka v -delovni organizaciji. To bo mogoče realizirati -samo tako, da bomo izdelali prilogo -normativov -porabe surovi-n in energije te-r živega i-n minulega -dela. Potrebno pa je dograditi -tudi ostale osnove in merila za ugotavljanje i-n -razporejanja skupnega prihodka. To je zahtevno strokovno delo, -ki ga moramo opraviti skupaj -s tehnološkimi pripravami -dela v TOZD. Kontrola 40. obletnica kongresa ZSMS Član naše delovne organizacije je postal tudi tovariš Dimče Stojčevski, ki mu TGA ni bila neznanka, saj se je po službeni dolžnosti z nami srečeval velikokrat. Toda dokler človek ne živi in dela med nami, vidi stvari drugače, zato je bil prav gotovo nad marsičem presenečen. Čez noč se je pri nas spremenilo veliko. Zamenjati direktorje je bilo sicer lahko, spremeniti delovni čas, uvesti disciplino itd., toda spremeniti mišljenje in zakoreninjene navade tegeajevcev, tega ne moreš kar tako. Kakšni so torej njegovi vtisi? »Veliko je problemov, ki se jih da rešiti, vendar s skupno akcijo. Bojim se, da se preveč pričakuje! od začasnega kolegijskega poslovodnega organa. Uspeh je le v nas vseh. Menim, da se kažejo rezultati v poenotenju vodenja skupne politike. Pozitivno ocenjujem tudi to, da delavci vidijo probleme in želijo sodelovati. Delovna disciplina ni le prihod na delo, ampak ustvarjanje boljše kvalitete dela. Popolnoma pa razumem revolt ljudi, to je vendar rezultat neizpolnjenih obljub.« Kaj je bilo to pri nas najbolj narobe, je bil ukrep nujnost? »Ukrep je bil nujnost,« pravi tudi tovariš Stojčevski in v trenutku našteje še kup reči, ki jim komaj sledim — različna stališča o skupnih zadevah, kar v bistvu hromi samoupravljanje, ne dovolj celovito dodelani akti, ki so omogočali iskanje nekih lastnih poti (in to prek samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij), premalo se je ločevalo strokovno in politično delo, še premalo se zavedamo, da smo odgovorni za družbena sredstva v smislu upravljanja in pojmovanja družbene kategorije dohodka, da ima samoupravni proces še fazo odločanja. Tu je še premalo poenotenih razmišljanj. »Še vedno ostaja problem alkoholizem, uničevanje svojega premoženja, odnašanje družbenih sredstev v privatne namene. Zato akcije, ki smo jih organizirali, niso le naša »muha«, ampak nujnost, da odberemo to, kar je še vredno. Lahko pa trdim, da tozdov-ska miselnost ni več toliko prisotna, da imamo v TGA veliko strokovnjakov od kvalificiranih delavcev do visokoizo-braženih, ki znajo in hočejo delati in če bo ta pripravljenost ostala, potem bo šlo. Še in še bi lahko pisala, pa naj ostane za drugič, le nekaj besed še o našem novem članu. Že priimek sam pove, da prihaja iz Makedonije. Rodil se je v Titovem Velesu. Ko mu je bilo 4 leta so se preselili v Slovenijo, najprej v Ilirsko Bistrico, nato na Ptuj. Tukaj je obiskoval šolo in se zgodaj vključil v razne dejavnosti od pionirske, taborniške organizacije, do dela v OZN klubu itd. V Ljubljani je študiral na fakulteti za sociologijo, novinarstvo in politične vede. Prva zaposlitev mu je bila v Centru za družbenoekonomsko in politično izobraževanje pri Delavski univerzi v Mariboru — bil je vodja centra, potem strokovni delavec občinske konference Ptuj, zatem organizacijski sekretar ZKS Ptuj, sekretar komiteja ZKS, pol mandata pa družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Ptuj in Ormož. Od 2. 9. 1983 pa je tegeajevec z veliko mero optimizma in vere v ljudi s katerimi, pravi, je prijetno delati. In za konec naj dodam še nekaj, predvsem tistim, ki vedno godrnjajo nad našo malico — tovarišu Stojčevskemu je pa zelo všeč. Že dolgo je naš član tudi Jernej Kostajnšek, ki je po ukrepu postal član začasnega kolegijskega poslovodnega organa, zadolžen za področje proizvodnje, razvoja in investicij — torej je področje dela ostalo isto, le obseg se je nekoliko povečal. Tovariš Kostajnšek je začel svojo službeno pot v Impolu, kjer se je zaposlil 1960. leta kot vodja valjarne, nato je bil leto dni direktor Pleskarja na Ptuju, 1974. leta pa je prišel v TGA na dela oz. naloge pomočnika glavnega direktorja za tehnične službe. Tudi tovariš Kostajnšek je mnenja, da je bil ukrep nujnost, saj se je sedaj na vseh nivojih pokazal resnejši pristop za reševanje vseh problemov. Čutiti je bolj delovno vzdušje, naloge izvajamo po zastavljenih programih, držimo j se rokov in lažje se je dogovarjati, saj so kontakti bolj neposredni. Kaj meni o rekonstrukciji, me je zanimalo? »Rekonstrukcija ni tehnični problem, ve se, kako se elektrolize rekonstruirajo. Pri nas je problem, kako zagotoviti sredstva, ki so zato potrebna. V ta namen bomo organizirali tudi široko razpravo z vsemi strokovnimi delavci, ki se ukvarjajo s projektom MPP Al, da bi čimbolj poenotili strokovna mnenja.« To je tudi ena najpoglavitnejših točk v programu dela za področje proizvodnje, razvoja in investicij in upamo, da bomo že kmalu dobili informacijo o pripravljenem projektu, ki bo dokončno pravi. Desetega oktobra je minilo 40 let od prvega kongresa Zveze slovenske mladine, ki je hill v Kočevski Reki. Revolucionarna organizacija mladih iz katerih je izšla tudi organizacija, v kateri delujemo danes, ije nedvomno odigrala pomembno Vlogo v naši zgodovini. Povojni razvoj, samoupravno organiziranje, kot proces razvoja družbe, ki ne teče samoniklo, ampak skozi vrsto spopadov, zastojev in tudi istranpoti, pa seveda terja drugačno organizacijo mladih. V njej pa mora ostajati zavest o tej revolucionarni moči mladosti tudi danes, pa bolj prisotna na gospodarski, politični, znanstvenem, kulturnem in vsem drugem področju družbenega življenja. Na kratko, želimo organizacijo mladih in ne organizacijo za mlade. Zavest o tem, je bila v naši organizaciji dolgo zgolj načelo, okoli katerega smo se le navidez strinjali, saj obremenjeni s starimi načini, oblikami In metodami dela, veliko dlje od načelnih opredelitev nismo mogli. O svoji lastni organizaciji lin položaju mladih v družbi smo kritično spregovorili na preteklem kongres v Novem mestu. Mnoge je presenetila ostrina, s katero smo se lotili problemov v naši družbi, in hkrati tudi ocena lastne organizacije. Po drugi plati pa nam razvoj naše družbe dokazuje, da tudi danes ni prostora za slavje in samozadovoljstvo. Pred nami je torej dvojna naloga. Dograjevati organizacijo, v ikateno se bo stekla kritična zavest lin revolucionarni zagon mladih, in hkrati dograjevati vpetost organizacije v politični sistem socialističnega samoupravljanja. Spoznanje in razumevanje, družbenega položaja mlade generacije, pomeni za našo organizacijo nujen pogoj za vključevanje mladih v politični sistem socialističnega samoupravljanja in izbojevanija njenega enakopravnega družbenoekonomskega položaja. Vse to pa lahko doseže le množična frontna, samostojna in revolucionarna organizacija mladih ljudi, v kateri bodo veljali Interesi množic članstva, ne pa le peščice aktivistov, 'kjer bo veljala odprtost in argumentiranost, kjer bomo spoštovali odločnost, ne pa oportunizem, kjer se bodo uveljavljali raznovrstni interesi mladih ljudi, ne pa vsiljena monolitnost lin nedemokratičnost, skratka v samostojni in revolucionarni mladinski organizaciji. Le takšna organizacija bo lahko stopila ob bok vsem naprednim silam naše družbe, proti vsem tistim, ki poskušajo krivca za težave, s katerimi se soočamo iskati v samoupravljanju, ki poskušajo nastali položaj reševati mimo in v nasprotju s krepitvijo samoupravnega položaja delavca. Samoupravljanja za boljše čase ni, saj brez samoupravljanja teh boljših časov tudi ine more biti. Zgodovinski trenutek, v katerem se nahajamo, zahteva od nas mladih, da se nenehno dokazuje da uresničujemo zastavljene naloge in skupne interese — interese delavskega razreda in s tem istočasno naše mladinske interese. To je naša obveza do vseh generacij, katere so delovale in se bojevale Skozi mladinsko organizacijo pod vostvom ZK za uresničevanje ciljev revolucije. M. Jankovič Ko j opravljam svojo dolžnost, me ne brigajo dobre ali slabe posledice. Kant XXX Nihče nima druge pravice, kot da opravlja svojo dolžnost. Comte Vztrajati pri svoji dolžnosti in molčati — to je najboljši odgovor na vsako kletev. Washington XXX Napake drugih so vedno zabavne. Gide Laskavci so podobni prijateljem, tako kot so volkovi podobni psom. Chapan XXX Kdor stremi po odlikovanju, gaj ni zaslužil, kdor pa ga je zaslužil, temu ni potrebno. Kessel XXX Človek, ki ne dela napak, običajno nič ne dela. Phels XXX Tisti, ki se hvalijo, so ali ne-vedneži, ali lažnivci ali ciniki. Dučič aluminij 3 Kako razumeti in definirati z delom pridobljene delovne zmožnosti UVOD V zadnjem času se v naši delovni organizaciji vse bolj ukvarjamo, tako v strokovnih službah kot samoupravnih organih, s terminom »z delom pridobljene delovne zmožnosti«. »To ukvarjanje« ni slučajno, ampak je posledica zakonov, ki nam dajejo možnost, da pri nekaterih delih oz. nalogah v TOZD — DSSS, uporabimo »z delom pridobljene zmožnosti« kot alternativo strokovni izobrazbi. 1. Zakonske možnosti Pojem »z delom pridobljena delovna zmožnost« je izraz, ki se pojavlja vzporedno s pojmom strokovna izobrazba v Zakonu o združenem delu — 171., 177. in 178. člen ter v Zakonu o delovnih razmerjih — 19., 20., 43. in 47. člen. Po določbi 20. člena imenovanega zakona je strokovna izobrazba tista izobrazba, ki si jo je delavec pridobil z uspešno opravljenim verificiranim programom izobraževanja za opravljanje del oz. nalog določene zahtevnosti; za delovno zmožnost pa tista strokovna znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih je delavec pridobil oz. razvil z uspešno končanim usposabljanjem z delom. Za delovno zmožnost se šteje tudi uspešno opravljanje del oz. nalog v neposrednem proizvodnem ali drugem procesu, kar se ugotavlja na način in po postopku, določenem s samoupravnim splošnim aktom. Zakon nam nalaga, da uredimo z delom pridobljeno delovno zmožnost v naših samoupravnih aktih, ko gre za določanje zahtev dela v razvidu del in nalog, pri objavah in javnih razpisih del oz. nalog, pri sklenitvi delovnega razmerja, ter pri razporejanju delavca iz ene v drugo TOZD ali DSSS. Razlogi zaradi katerih zakon ureja z delom pridobljeno delovno zmožnost so predvsem naslednji: — za nekatere poklice, ki jihj zahteva naš delovni proces, ni obstojalo institucionalno organizirano strokovno izobraževanje, zato so se morali kadri, ki opravljajo naloge v naši tehnologiji, usposobiti le ob konkretnem delu, — strokovna izobrazba, ki so jo dajale naše šole, je bila pogosto izrazito nefunkcionalna in neustrezna glede na zahteve dela, zato jo nadomeščamo s funkcionalnim usposabljanjem pri delu, — v nekaterih poklicih, pri katerih prevladuje praktično znanje, veščine in izkušnje, je mogoče strokovno usposobljenost v veliki meri nadomestiti z delom v praksi, —■ nekatere razloge, ki nimajo vsebinskega poudarka na neki matičnosti stroke, zahtevajo funkcionalno uspo- sobljenost, delovne izkušnje, izoblikovane psihofizične in osebnostne lastnosti katere morejo zadovoljiti v veliki meri le tisti kadri, ki so se ob delu usposabljali, parmanen-tno izpopolnjevali in osebnostno razvijali. 2. Definicija strokovne izobrazbe in z delom pridobljene delovne zmožnosti Po definiciji, ki jo daje 20. člen Zakona o delovnih razmerjih sta to dva vsebinsko različna pogoja za ista dela oz. naloge. Za strokovno izobrazbo je značilno, da: — ima verificiran program, — da je pridobljena v za to verificiranih ustanovah, — poudarja poklic, — ima splošno veljavo. Strokovna izobrazba pa ne vključuje: — uvajanje na delu, — konkretnih funkcionalnih znanj, — delovnih izkušenj, — poudarjenih psihofizičnih in osebnostnih lastnosti delavca za konkretne delovne naloge. Z delom pridobljena delovna zmožnost pa je tista usposobljenost, ki si jo je delavec pridobil izven verificiranega programa za poklicno šolanje, vendar se približuje ravni poklicne usposobljenosti, zahtevam uspešnega opravljanja tiste vrste del in nalog, za katere sklepa delovno razmerje oz. za katere je med trajanjem delovnega razmerja zadolžen. Z delom pridobljena delovna zmožnost vključuje: — delu in nalogam skladno splošno razgledanost delavca, — zahtevano in pridobljeno funkcionalno znanje, — pridobljene delovne izkušnje, — ustrezen nivo razvitosti psihofizičnih in osebnostnih lastnosti. Z delom pridobljeno delovno zmožnost delavca označujejo zlasti naslednje značilnosti: — uspešno izvajanje nalog, — samostojno, samoiniciativno in učinkovito reševanje pri delu pojavljajočih se problemov, — dinamično in tekoče prilagajanje spremembam in razmeram. 3. Določanje z delom pridobljene delovne zmožnosti Iz dosedaj povedanega moremo ugotoviti, da strokovna izobrazba in z delom pridobljena delovna zmožnost nista dva enaka posebna pogoja, ki jo je treba določiti pri sestimiziranju del in nalog. Strokovna izobrazba je eden pomembnejših pogojev med drugimi kadrovskimi podatki kot so še funkcionalna znanja, delovne izkušnje, psihofizične in osebnostne lastnosti, ki jih zahtevamo pri posameznem delu ali nalogi; strokov- na izobrazba pa sama ne pokriva v celoti vseh vrst zahtev, ki jih narekuje delo. V primerih, ko je šolanje za poklic preveč odmaknjeno od stvarnih zahtev dela, mora strokovna izobrazba nuditi celo zelo malo ustrezne usposobljenosti za opravljanje nalog — zelo konkreten primer zato so dela in naloge individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornosti ter nekaterih vodstvenih nalogah. V teh primerih gre za »odprta« dela in naloge, kjer pridejo najbolj do izraza funkcionalna znanja, delovne izkušnje in psihofizične lastnosti delavcev. Pri teh delih gre za dela oz. naloge, ki so multidiscipli-narna po svojih izobrazbenih zahtevah v nasprotju s poklicno »zaprtimi« deli kot na primer vodje laboratorijev, vodje pravnih služb, vodje socialnih služb, vodje specifičnih raziskovalnih enot, vodje tehničnih sektorjev ... Opredelitev strokovne izobrazbe in z delom pridobljene delovne zmožnosti kaže torej na določene vsebinske razlike, ki jih ta dva pojma zajemata; Zakon o delovnih razmerjih na več mestih obravnava ti dve zahtevi kot enakovredni pri izpolnjevanju posebnih pogojev pri sklenitvi delovnega razmerja. Vprašanje je torej: v katerih primerih je možno in utemeljeno nadomestiti strokovno izobrazbo z delovno zmožnostjo pridobljeno z delom. Strokovne izobrazbe ni mogoče nadomestiti z zmožnostmi, pridobljenimi z delom, v vseh tistih primerih, kjer je s posebnimi predpisi določena strokovna izobrazba, kot na primer pri poslih blagovnega prometa, knjigovodstvu, pravnem zastopanju DO ... Poleg s predpisi urejene zahteve po strokovni izobrazbi, ki ne dopuščajo zamenjave le te z delom pridobljene delovne zmožnosti, pa je organizacija združenega dela pristojna, da sama določi, za katera dela in naloge je ali ni mogoče z delom pridobljene delovne zmožnosti nadomestiti strokovno izobrazbo. Med te sodijo prav gotovo še vsa tista dela in naloge, za katerih izvedbo je potrebna široka razvita sposobnost za miselno delo, obvladovanje metod in tehnik dela in obvladovanje sistematične logike stroke. Z delom pridobljeno delovno zmožnost je torej mogoče predvideti za vse tiste preostale naloge, ki ne zapadejo pod določila kakega predpisa ali ki ne sodijo v vrsto tistih nalog, za katere v delovni organizaciji spoznamo kot primerno zahtevo edino le strokovno izobrazbo. Naloge, ki jih določimo v razvidu del in nalog, kjer opredelimo strokov- no izobrazbo ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, so za opredelitev z delom pridobljene delovne zmožnosti, značilna predvsem po naslednjem: a) pri njih prihaja do izraza predvsem zahteva za funkcionalno usposobljenost delavca. b) zajemajo z delom pridobljene delovne izkušnje in razvite psihofizične zahteve. c) temeljna strokovna znanja niso izrazito poudarjena in niso poglavitna za opravljanje del in nalog, njihov obseg je zožen na izvajanje le posamezne od drugih neodvisne naloge. d) usposobljenost znanje v enaki ali pa celo večji meri kot šola ponuja praksa v vsakodnevnem razvijajočem se procesu. Po družbenem dogovoru o kadrovski politiki smo se dogovorili, da z delom pridobljeno delovno zmožnost, določeno za posamezno nalogo, moremo nadomestiti le za eno stopnjo obsegajoče strokovne izobrazbe. Pomembna zadolžitev vsake delovne organizacije je za o-predelitev, katere naloge sodijo v eno in katere v drugo vrsto. Postopek tega opredeljevanja je strokovno zahteven in tudi odgovoren. Nestrokovno ali pavšalno določanje zahtev ima lahko hude posledice za kadrovsko politiko. 4. Urejanje strokovne izobrazbe in z delom pridobljene delovne zmožnosti v naši delovni organizaciji Tolmačenje z delom pridobljene delovne zmožnosti v zameno za strokovno izobrazbo, ne glede na vrsto del in nalog, ne oziraje se na smiselnost zakonskih določil in upoštevanje stvarnih zadev posameznih nalog, za katere je sprejemljiva le strokovna izobrazba, se je že izrodilo v praksi nekaterih organizacij združenega dela. V nekaterih, delovnih organizacijah, v katerih kadri ne izpolnjujejo predpisanih zahtev po strokovni izobrazbi, je organizacija vsem tem kadrom priznala bolj ali manj formalizirano z delom pridobljeno delovno zmožnost. Leto pa je organizacija spoznala zgolj le na osnovi, da so ti kadri že do sedaj opravljali (uspešno ali neuspešno) zadevne naloge ali da imajo veliko let prakse na tem delu. V mnogih primerih je pri tem šlo za formalno prevedbo brez kakega posebnega postopka in ne glede na vrsto in stopnjo zahtevnosti dela. S postopkom pavšalnega in poenostavljenega priznavanja z delom pridobljenih delovnih zmožnosti zaposlenim kadrom za naloge, ki so jih'do sedaj opravljali, brez diferenciacije del po njihovih dejanskih strokovnih zahtevah, je v nasprot- aluminij 4 Decembra referendum Na referendumu, ki bo 15. 12. 1983 bomo med drugim sprejemali SaS o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 in kontinuiteti do leta 1990 in Aneksa k SaS o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SRS za obdobje 1981 — 1985 in kontinuiteti do leta 1990 V sodelovanju s Službo za energetiko — tov. Kerblerjem, smo vam .pripravili obrazložitev k sporazumu i.n aneksu. Sporazum in aneks k sporazumu sta objavljena v Ur. I. SRS št. 1/82. Temeljne organizacije združenega dela in delovna skupnost skupnih služb so sprejele SaS o temeljih plana. SIS elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 in kontinuiteti do leta 1990 na delavskih svetih v mesecu aprilu in maj.u 1981. leta. Istega leta so delavski pveti v mesecu juliju odločali na delavskih svetih o Aneksu k SaS, razen tozd Proizvodnja aluminija, ki ga je sprejela na zborih. DSSS o aneksu ni odločala. Določbe samoupravnega sporazuma in aneksa k sporazumu ju jz načrtno kadrovsko politiko, po kateri naj bi usmerjali kadre k njihovi rasti in razvoju, predvsem pa k zbolj-ševanju kadrovske strukture. Strokovno izobrazbo imamo definirano v našem samoupravnem splošnem aktu, prav tako z delom pridobljeno delovno zmožnost, v razvidu del in nalog pa moramo definirati še z delom pridobljene delovne zmožnosti za vse tiste naloge, za katere smatramo, da bodo vzdržali kriterije, ki jih pred nas postavlja družba, prav tako pa priznavali vsi zaposleni. V razvidu del in nalog bomo pri nalogi, za katero bomo spoznali, da jo lahko opravlja delavec z delom pridobljeno delovno zmožnostjo, to zapisali kot alternativo zraven strokovne izobrazbe. odločali delavski sveti. Ker pa je v 26. členu sporazuma določeno, da gre za združena sredstva udeležencev, ki so nevračljiva, morajo delavci o teh vprašanjih odločati na referendumu (463. čl. ZZD). S samoupravnim sporazumom in aneksom k sporazumu se elektrogospodarstvo zavezuje, da bo za pokrivanje potreb po električni energiji v SR Sloveniji v obdobju 1981—1985 zgradilo v tem obdobju nove .proizvodne objekte s skupno instalirano močjo okoli 700 MW, od tega v drugih .republikah in avtonomnih pokrajinah 250 MW. V gradnji so praktično že vsi objekti: NE Krško 332 MW, Toplarna Ljubljana II 50 MW, He Solkan 21 MW, HE Mavčiče 38 MW, Kosovo B 150 MW, Ugljenik 100 MW. Zaradi kontinuitete v preskrbi z električno energijo po letu 1985 je potrebno že v obdobju 1981—1985 pričeti s pripravo in gradnjo proizvodnih objektov z instalirano močjo 850 MW, ki bodo pričeli obratovati v obdobju 1986—1990. V skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 znašajo vlaganja v osnovna sredstva za realizacijo razvojnega ZAKLJUČEK Po vsem navedenem je razvidno, da moramo v DO razjasniti pojme, s katerimi določamo zahteve del in nalog glede pridobljene delovne zmožnosti. Opredeliti moramo vrste in kategorije del in nalog, pri katerih je mogoče zaposliti le tiste delavce, ki izpolnjujejo strokovno izobrazbo in tistimi, pri katerih jo je mogoče nadomestiti z delom pridobljeno delovno zmožnostjo. Podrobna ureditev vprašanja strokovne zahtevnosti del in nalog v naših aktih zagotavlja nedvoumno urejanje pravic delavca iz delovnega razmerja, s tem pa tudi urejanje njegovih temeljnih in neodtujljivih pravic. Viktor Markovič, dipl. org. programa ISE v letih 1981—1985 po stalnih cenah konec leta 1980 skupno 34.800 mio din. Za realizacijo programa ISE se bodo sredstva okvirno zagotavljala iz naslednjih virov: — lastna sredstva 32 % — združena energetska sredstva 58 % — bančni in tuji krediti 10 %. OZD elektrogospodarstva s področja proizvodnje in prenosa električne energije obvezno .nepovratno združujejo 95 % obračunane amortizacije. Uporabniki električne energije OZD gospodarstva se zavezujemo, da bomo združevali sredstva po naslednjih merilih: 1. Uporabniki ma napetosti 110 kV 20 % od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo (vsi veliki odjemalci! 2. Uporabniki ma napetosti 1 do 35 kV 35 % od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo 3. Uporabniki odjema 0,4 kV — OZD gospodarstva 48 % od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo. Uporabniki na napetosti 110 kV bodo za vsak povečan MW priključne moči združevali ustrezna finančna sredstva, ki bodo določena s posebno pogodbo z elektrogospodarstvom na osnovi kriterijev im rokov sprejetih v skupščini ISE. Podobno velja tudi za uporabnike na napetosti 1 do 35 kV. Sredstva, združena po tem samoupravnem sporazumu, niso udeležencem odtujena, so pa nevračljiva. Svoje pravice glede teh sredstev in upravljanja s temi sredstvi uveljavljajo podpisniki sporazuma po svojih delegatih v skupščini interesne skupnosti pri odločanju o razporejanju in uporabi teh sredstev ter o prioritetnih namenih njihove uporabe; o dinamiki realizacije razvojnega programa dejavnosti; o ukrepih za racionalno izrabo zmogljivosti; o načinu in pogojih gospodarjenja z zgrajenimi zmogljivostmi, kar pomeni, da s temi sredstvi mi upravljamo. Redna preskrba z električno energijo je za maše podjetje v veliki meri odvisna od pravočasne izgradnje novih elektroenergetskih objektov, ta ipa je zopet odvisna od pravočasno zbranih sredstev, .kjer delež TGA ni zanemarljiv. Ostali .proizvajalci aluminija v Jugoslaviji že danes občutijo pomanjkanje električne energije, saj so v preteklih letih manj združevali za izgradnjo elektroenergetskih objektov kot v Sloveniji. Da bi omilili .redukcije, se odločajo za uvoz električne energije. Cena uvožene energije pa danes znaša 4,50 diin/kVVh. Tako ostali proizvajalci aluminija v Jugoslaviji zaradi uvoza električne energije plačujejo danes znatno dražje električno energijo kot naše podjetje. V podobnem položaju ikot naša delovna organizacija so tudi ostali veliki odjemalci električne energije v Sloveniji, in sicer; Tovarna dušika Ruše, Železarne Jesenice, Ravne in Štore. Vsi so podpisniki sporazuma im tudi v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti po sporazumu, ki pa, enako kot za .nas, znašajo 20 % od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo. Tako je Tovarna dušika Ruše v letu 1982 plačala celotni prispevek v višini 93 mio dim. Železarna Jesenice 94 mio dim, Železarna Ravne 56 mio din im Železarna Štore 54 mio din. TGA Kidričevo je v letu 1982 plačala 30 mio din, znesek po sporazumu pa je znašal celo 139 mio din. Izoblikovalo se je namreč stališče, da mora delovna organizacija .plačati prispevek po sporazumu do višine, ki ga dopušča poslovni sklad, ustvarjen v tekočem letu. Udeleženci tega sporazuma bodo prednostno upoštevani pri preskrbi z električno energijo v času trajanja omejitev njene porabe oz. v času nezanesljive dobave energije (45. člen). Nepretrgana dobava električne energije pa je izrednega pomena za nemoteno proizvodnjo aluminija. Zraven tega 47. člen sporazuma predvideva, da bo OZD, ki ni udeleženec sporazuma, plačevala ceno električne energije po višjih tarifnih postavkah. Dolgoročno gledano obstajata samo dve možnosti: — ali na referendumu sprejmemo sporazum in aneks in si tako zagotovimo nadaljnjo preskrbo z električno energijo; — ali pa se sprijaznimo s tem, da bomo postopoma prenehali s proizvodnjo aluminija, ker ne bomo imeli dovolj električne energije ali pa bo dobavljena električna energija tako draga, da za proizvodnjo aluminija ne bo prišla v poštev. Pisali so nam V uredništvo smo dobili prijazno pismo naše upokojenke Lojzke Poštrak, ki nam je sporočila novi naslov in med drugim zapisala: »Veseli me, da se v tovarni izboljšujejo stvari. Tovarna je pač kot družina — enkrat ji gre vse po sreči, drugič pa se kaj zatakne. Tudi v najbolj vzgojeni družini pride do nesporazumov, ker se vedno najde kak nergač ali lenuh. Spominjam se leta nazaj, ko sem še bila) v delovnem razmerju — eni bi samo govorili, drugi pa delali.« Hvala, tovarišica Lojzka in lepo pozdravljeni, Včasih dobimo tudi kakšna anonimna pisma, katerih vsebine ne objavljamo! Torej — anonimni avtor Z, vaših iskric ne moremo objaviti, dokler nam ne sporočite svojega naslova, ki bo ostal v uredništvu, napišite pa tudi, kje ste iskrice pobrali. Mislim, da niso plod samo vaše domišljije. Urednica so takšne nara.ve, da> b.i o njih Vlivanje j (Nadaljevanje z 2. strani) aluminij 5 Organizirano letovanje naših delavcev Po končani letni sezoni je pravi čas, da se ozremo nazaj in ugotovimo, kakšna je bila zasedenost naših počitniških kapacitet, kakšno je bilo vzdušje naših delavcev v času letovanja. V letošnji sezoni so delavci lahko letovali v: 1. PD »Aluminij« v Crikvenici — 66 ležišč + 28 v privatnem najemu, 2. Nerezinah — 19 ležišč, 3. Červarju — 19 ležišč, 4. Štuhčevem domu na Pohorju 10 ležišč, 5. Ostalih krajih po agencijski ponudbi. Največ prijavljenih delavcev za letovanje je bilo v Crikvenici. Po kraju letovanja se je udeležilo naslednje število delavcev: Zap. št. Naziv — kraj Število nočitev Število oseb i. PD »Aluminij« 910 7.920 2. Nerezine 165 1.800 3. Červar 120 1.350 4. Štuhčev dom 27 200 5. Agencije 34 310 Skupaj : 1.256 11.580 Dom v Crikvenici Daši delavci so letos letovali v obnovljenem počitniškem domu. Za bivanje in prehrano delavcev je skrbelo osebje doma. Po končani letni sezoni, so v domu bivali še krvodajElici, od 16. 9. 1983 pa se izvaja aktivna rekreacija. Menim, da se naši delavci zavedajo, da smo z velikimi težavami in ovirami uspeli obnoviti in urediti naš dom in da zaradi tega moramo vsi skrbeti za red in urejenost v njem. V Službi za družbeni standard želimo, da se naši delavci ugodno počutijo v domu, da se sprostijo in naberejo moči za uspešno delo v tovarni. Prosimo, da nam pripombe in morebitne nasvete posredujete pismeno ali po telefonu (št. 781). * 1 V letu 1984 planiramo obratovanje PD »Aluminij« v Crikvenici že od začetka aprila (organizirana aktivna rekreacija). Zaradi stabilizacijskih prizadevanj se bomo potrudili poiskati ustrezni kader v okviru DO. Prosimo zainteresirane delavce, ki bi mogče želeli začasno opravljati dela in naloge v PD »Aluminij« v letu 1984, da to javijo v kadrovsko socialno službo. Obstoječa dela in naloge so: 1. Vodenje počitniškega doma 2. Preskrba z živili 3. Strežba jedil in pijač 4. Kuhanje in priprava hrane 5. Pomoč pri kuhanju in pripravi hrane Služba za družbeni sandard Soba Kako bomo praznovali 21. november PREDVSEM DELOVNO 18. novembra smo organizirali srečanje za «naše upokojence. Povabili jih «bomo, da pridejo ob 9. uri v dvorano restavracije TGA, kjer «jim bo«mo pripravili krajši kulturni program in majhno zakusko. Zvečer, pra«v tako 18. novembra, pa vabimo vse delavce TGA, ki se radi razveselijo ob «plesu, da pridejo v dvorano restavracije TGA, kjer se bo ob 19. uri začela zabava. Na sam praznik 21. november bomo normalno delali le «predstavniki družbenopolitičnih orga-«nizacij in «vodstva «se «bodo za kratek čas zbrali na svečani seji «DS TGA. aluminij e H Aktivna rekreacija v Crikvenici Delavci, ki delajo pri delih oziroma nalogah pod konstantno neugodnimi delovnimi pogoji, imajo pravico in obveznost do dnevne, tedenske, mesečne in letne aktivne rekreacije, skladno z letnim planom poslovanja. V času aktivne rekreacije imajo delavci pravico do osebnega dohodka, kot da bi bili na delu. Odsotnost zaradi aktivne rekreacije se plačuje iz sredstev, ki so v letnem planu poslovanja za aktivno rekreacijo. Delavci, določeni za aktivno rekreacijo v Crikrevnici, so dolžni izvajati določeni program pod vodstvom rekreatorja. Rekreator odgovarja za varnost, red in disciplino skupine. Neupravičena odsotnost z vaj, prihajanje v vinjenem stanju ah pa druge kršitve delovne obveznosti se bodo registrirale in posredovale disciplinski komisiji. Rekreator lahko odstrani z vaje vinjenega delavca, ah delavca, ki povzročaj nered. Takšna odsotnost se registrira kot neopravičen izostanek z dela. V letošnjem letu organiziramo aktivno rekreacijo v Crikvenici in Ptujskih toplicah. Predlagana je naslednja razporeditev delavcev po datumih: Prosimo delavce, da nam z mnenji in pripombami pomagajo pri organizaciji takšne aktivne rekreacije, ki bo njim najbolj za družbeni standard pisno ah po telefonu (št. 781). ustrezala. Svoje pripombe in stališča pa lahko dostavite službi Ptujske toplice nudijo 10 do 14 dnevne preventivne programe; ki zajemajo ustrezne rekreativne aktivnosti za preprečevanje bolezni. Izvajanje takega strokovno izdelanega programa pod vodstvom ustreznega kadra je zlasti smotrno in koristno za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer so izpostavljeni večjim obremenitvam in so zato dane večje nevarnosti obolenja. Preventivni program obsega: — Kopanje in gimnastika v termalni vodi (bazen) — Korektivna medicinska gimnastika — Masaža (menuelna in podvodna) — Ustrezna športna in rekreativna dejavnost (aktivnost) Pred začetkom izvajanja programa je nujen pregled pri zdravniku — specialistu. Crikvenica: 1. 10,—11. 10. 1983 11. 10.—-21. 10. 1083 21. 10.—31. 10. 1983 11. 4,—21. 4. 1984 21. 4.— 1. 5. 1984 1. 5.—11. 5. 1984 11. 5,—21. 5. 1984 21. 5,—31. 5. 1984 31. 5,—10. 6. 1984 Ptujske tophce: 1. 10,—11. 10. 1983 8. 10,—18. 10. 1983 11. 11,—21. 11. 1983 21. 11,— 1. 12. 1983 1. 12,—11. 12. 1983 11. 12,—21. 12. 1983 1. 2,—11. 2. 1984 11. 2,—21. 2. 1984 21. 2,— 3. 3. 1984 Aktivna rekreacija v Crikvenici se izvaja pod vodstvom rekreatorja, Draga Kneževića. Program aktivne rekreacije je naslednji: Udeležence aktivne rekreacije v Ptujskih toplicah predlaga zdravnik OA. Rekreacijo izvajajo po naslednjem programu: Predlog 10-dnevnega aranžmana: Aranžmani, ki se začnejo ob sobotah, imajo naslednji urnik: 1. ob 8. uri pregled pri zdravniku specialistu, 2. po tem pa kopanje ter eno ah več ostalih terapevtskih uslug, ki bi jih specialist še posebej priporočil. Vse ostale dneve pa bi urnik izgledal takole: 9.00 — vaje v vodi (hrbtenica) 10.00 — vaje na suhem (telov.) 10.30 — malica 11.00 — rekreacija (mini golf, namizni tenis, tenis, balinanje, košarka, družabne igre) 13.00 — kosilo 14.00 —odhod Drugega pregleda pri zdravniku ne bo, saj menimo, da lahko širšo oceno o delavčevem zdravju poda njegov zdravnik v delovni organizaciji. Služba za družbeni standard Ura 1. dan 2. dan 3. dan 4. dan 5. dan 6. dan 7. dan g. dan 9. dan 10. dan 8 do 8.45 Skupno segrevanje, izgre z žogo in brez nje, priprava za naslednje igre Skupno segrevanje, igre z žogo po skupinah Skupno segrevanje z raznimi igrami Skupno segrevanje in igre z žogo po skupinah. Skupno segrevanje z žogo, družabne igre Skupno segrevanje, testiranje, . vzdržljivost posameznika Skupno segrevanje z igrami Skupno segrevanje z dihalnimi vajami Skupno segrevanje in priprava za igre Skupno segrevanje in priprava za druge aktivnosti 9 do 9.45 Igre: 1. skupina — nogomet 1. skupina — rokomet 3. skupina — odbojka 4. skupina — košarka Kolesarjenje ■ 1 Plavanje za vse Turnir v košarki po skupinah Tekmovanje v namiznem tenisu Met kamenja z ramena za vse udeležence Igre v moči, hitrosti in spretnosti Plavanje in tekmovanje v plavanju Tekmovanje v igranju badmintona Izlet v naravo 10 do 10.45 Igre: 1. skupina — rokomet 2. skupina — odbojka 3. skupina — košarka 4. skupina — nogomet Kolesarjenje Tekmovanje v metu pikada Orientacijske vaje na azimut Igre za moč, spretnost in hitrost Turnir v malem nogometu Sprehod v naravi Turnir v košarki Streljanje z zračno puško Izlet v naravo 11 do 11.45 Tekmovanje v velikem tenisu za vse udeležence rekreacije Streljanje z zračno puško Turnir v igranju odbojke Vlečenje vrvi Igranje mini golfa Turnir v igranju odbojke Igre v naravi Igre v šahu in družabne igre Svobodna rekreacija Rekreativna gimnastika m počitek 12 do 12.45 Obvezen aktiven počitek Obvezen aktiven počitek Obvezen aktiven počitek Obvezen aktiven počitek Obvezen aktiven počitek Obvezen aktiven počitek Obvezen aktiven počitek Obvezen aktiven počitek Obvezen aktiven počitek Obvezen aktiven počitek 15 do 15.45 Skok z mesta v peskovnik Rekretativno kegljanje Metanje žogice v cilj Metanje Testiranje krogle z mesta vzdržljivosti na ovirah Turnir v igranju rokometa Družabne igre Borbeno tekmovanje v kegljanju Prosto po izbiri Družabne igre 16 do 16.45 Svobodna aktivnost Igre: šah, domino, . karte, namizni nogomet Metanje obročkov na stoječo palico Turnir v šahu in tekmovanje v ruskem kegljanju Cooper jev test na 1000 m po starostni meji Testiranje skoka z mesta Turnir v šahu Testiranje vzdržljivosti Prosto po izbiri Podelitev priznanj in diplom aluminij 7 Ly \jTCmn || lz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovati v mesecu juliju. Kolona I VCllVU C/l I IV/ LJV/O IV dll indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega teta in odnos dosežene proizvodnje z letnim planom poslovanja 1983. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Enota mere LETNI PLAN POSLOVANJA DOSEŽENO INDEKS TOZD/SM 19 8 2 19 8 3 1982/83 1983 VII. 1.—VII. VII. ivu. Vil. L—VII. 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — Al 203 t 8.620 61.547 7.976 59.573 7.187 58.837 90 99 83 96 od tega: predelava t 334 2.884 — — 507 3.787 — 152 131 Kalcinirana glinica t 8.397 58.324 9.631 61.885 7.818 58.281 81 94 93 100 Prodani hidrat — -Al 203 t — — 127 1.358 9 9 7 1 Prodani hidrat — pred. t 334 2.884 — — 507 3.746 — — 152 130 Skupaj (kale. g-l. + pr. hidrat) t 8.731 61.208 9.758 63.243 8.334 62.036 85 98 95 101 Raztopi, vo-d-no steklo t 467 3.194 283 2.015 766 2.868 271 142 164 90 Zeolit A — suhi t 146 999 12 172 206 424 — 247 141 42 TOZD PROIZVODNJA AL Elektrol. Al — hala -A t 1.778 12.159 1.731 12.041 1.724 12.187 100 101 97 100 Elektrol. Al — hala B t 2.135 14.602 2.149 14.798 2.123 14.673 99 99 99 100 Skupaj hala A + B t 3.913 26.761 3.880 26.839 3.847 26.860 99 100 98 100 Anodna masa t 2.348 16.433 1.734 14.864 1.910 15.390 1-10 104 81 94 TOZD PREDELAVA AL Al fo-rmati t 1.428 9.762 1.584 12.824 1.525 12.222 96 95 107 125 Al formati — za izpar. t 85 581 — — — 655 — — — 113 Al žica t 518 3.543 561 2.775 591 4.114 105 148 114 116 Al trak — za prodajo t 595 4.066 703 3.566 595 2.013 85 56 100 50 Al trak — za -rondele t 102 697 — — 125 571 — — 123 82 Rondelice t 51 348 2 4 28 220 — — 55 63 Izparilniki t 42 291 — — 28 143 — — 67 49 Al zlitine: g-netne ■t 594 4.066 565 3.846 825 4.811 146 125 139 118 -livarske -t 747 5.111 427 4.410 445 3.338 104 76 60 65 Pre-dzlitine: lastna poraba t 87 594 66 460 108 706 164 153 124 119 za -prodajo t — — 23 75 — 39 — 52 — — Drogi za klime + stikala t 10 66 7 77 17 42 243 55 170 64 Livarna skupaj t 4.259 29,125 3.938 28.037 4.287 28.874 109 103 101 99 Preta-pljanje Al t 510 3.485 580 3.809 497 2,891 86 76 97 83 TOZD TOVARNA GLINICE V mesecu juliju smo proizvedli 7.187 ton Al hidrata AI203, od tega znaša predelava 508 ton in s to količino nismo dosegli planirane proizvodnje v letnem planu poslovanja za 1.433 ton oz. 17 %, proizvodnje! v istem mesecu preteklega leta pa nismo dosegli za 780 ton oz. 10 %. Kumulativna proizvodnja od I—Vil znaša 588.37 ton, od tega znaša predelava 3.787 ton in je manjša od predvidene proizvodnje za 2.710 ton (indeks 96), od istega obdobja v preteklem letu pa je manjša za 736 ton (indeks 99). Proizvodnja kalcimi-rane glinice je v juliju dosežena z 7.818 ton, Al hidrata AI203 pa smo prodali iz redne proizvodnje 9 ton, iz predelave pa 507 ton, kar znaša skupaj 8.334 ton in ne dosega planirane proizvodnje za 397 ton oz. 5 %. V obdobju I—VII znaša skupna proizvodnja (kailcinirana glinica in prodani hidrat AI203) 62.036 ton, kar jej za 828 ton več kot smo načrtovali v letnem planu poslovanja (indeks 101) in 1.207 ton manj kot v istem obdobju preteklega leta (indeks 98). Iz tabele II je razvidno, da smo pri redni proizvodnji in predelavi Al hidrata AI203 v času od I—VII porabili za 7 % več pare, 33 % več žganega apna in 9 % več električne energije. Manjša pa je poraba boksita za 1 % in Na hidroksida za 5 %. Pni proizvodnji kalcimi-rane glinice smo v prvih sedmih mesecih porabili 109 % mazuta, 113 % pare, 80 % Al fluorida im 99 % električne energije glede na načrtovano porabo. II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA TOZD/SUROVINE Enota mere Letni pl. posl DOSEŽENO VII. 1.—VII. INDEKSI 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — Al 203 — boksit t * 2,712 2,884 2,698 106 99 — Na hidroksid t * 0,11991 0,14390 0,11444 119 95 — para t 4,450 4,937 4,746 111 107 — žgano apno t 0,032 0,03207 0,04259 100 133 —• e-l. energija ■kWh 349,344 449,860 381,414 129 109 Kalcinirana glinica — tekoče gorico t 0,11983 0,13493 0,13020 113 109 — para t 0,04248 0,05116 0,04808 120 113 — Al fluo-rid -t 0,00025 0,00026 0,00020 104 80 — e-l. energija kWh 32,00333 33,61162 31,60599 105 99 TOZD PROIZVODNJA AL Elektrol. Al — hala A — glinica t 1,920 1,91995 1,91913 100 100 — anodna masa -t 0,585 0,55997 0,57040 96 98 — kr i el it t 0,035 0,02378 0,02812 68 80 — Al fl-uorid -t 0,035 0,04635 0,03983 132 114 — el. energija Elektrol. Al — hala B kWh 17.873,4 18,179 17.755 101 99 — glinica t 1,920 1,91983 1,91988 100 100 — anodna -masa t 0,570 0,54678 0,56211' 96 99 — krio lit t 0,035 0,02699 0,02980 77 85 —■ A-l fl-uo-rid t 0,035 0,04313 0,03835 123 110 —- el. energija Anodna masa kWh 17.399,4 17.391 17.212 100 99 —- -petro Iko-ks t 0,67165 0,66243 0,55080 99 82 — katranska smola t 0,338015 0,34474 0,29216 102 86 — mazut t 0,0055 0,00372 0,00367 68 67 — el. energija. kWh *—-programiran normativ 150 140 120 93 80 V mesecu juliju smo proizve- dli 766 ton raztopljenega vodnega stekla, to je 299 ton oz. 64 % več kot smo planirali v letnem planu poslovanja. Kumulativna proizvodnja I—Vil znaša 2.868 ton im ne dosega plana za 326 ton! oz. 10 %, proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta pa presega za 853 ton (indeks 142). Proizvodnja zeolita A — suhega znaša od januarja do julija 424 -ton, -to je 42 % planirane proizvodnje in 247 % glede na proizvodnjo v istem -obdobju preteklega leta. TOZD PROIZVODNJA Al V elektrolizi A smo v mesecu juliju proizvedli 1.724 ton elektrolitskega Al ter s -tem -nismo dosegli planirane proizvodnje za 54 ton -oz. 3 %. V sedmih mesecih znaša proizvodnja 12.187 to-n in je za 28 ton večja kot v letnem planu poslovanja -in 146 ton večja kot v istem obdobju preteklega leta (indeks 101). V elektrolizi B znaša .julijska proizvodnja 2.123 ton, to je 12 to-n oz. 1 % manj od planirane. Kumulativna proizvodnja I—Vil z-naša 14.673 ton in presega načrtovano za 71 to-n (indeks 100). Skupna! proizvodnja hale A im B znaša v času I—VII 26.860 to-n, to je 99 ton več kot s-m-o planirali. Po-ra-ba surovim je v -hali A v času od I—VII večja od -predvidene samo pri Al fluori du za 14 %, medtem ko je poraba ostalih surovim pod plan-o-m in -sicer: pri ainodn-i masi za 2 %, pri kri-ol-itu za 20 % i-n pri električni energiji za 1 %. Tudi v hali B smo v sedmih mesecih porabili manj -surovim kot smo planirali, edino Al fluorida s-m-o porabili za 10 % več. Proizvodnja anodne mase je dosežena v juliju z 1.910 ton, kar je z-a 438 ton -m-amj kot smo planirali v letnem -planu poslovanja (indeks 81) in 176 ton več kot isti, mesec preteklega leta (indeks 110). Od januarja do julija znaša proizvodnja 15.390 ton in je -manjša od predvidene za 1.043 ton -oz. 6 %, od istega obdobja v preteklem letu pa je manjša za 526 ton oz. 4 %. Pri proizvodnji anodne mase smo v času -od I—Vil porabili 82 % petrol koksa, 86 % katran-(Nadaljevanje na 11. strani) aluminij 8 te tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v meseou avgustu. Kolona indeks v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega 'leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1983. DOSEŽENO INDEKSI TOZD/PROIZVOD Enota mere 19 8 2 19 8 3 1983/82 19 8 3 Vlil. I,—Vlil. Vlil. I,—Vlil. Vlil. I.—Vlil. 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — Al 203 t 8.822 70.369 10.254 69.827 9.820 68.657 96 98 m 98 — od tega: predel. Al 203 -t 334 3.218 — * 267 4.054 — — 80 126 Kalcinirana glinica t 8.397 66.721 8.961 70.846 8.131 66.412 91 94 97 100 Pnodanii hidr. — Al 203 t — — 182 1.540 — 9 — 1 — — Prod. hidr. Al203 iz predel. t 334 3.218 — — 217 3.962 — — 65 123 Skupaj (kale. gii. + Al 203) t 8.731 69.939 9.143 72.386 8.348 70.383 91 97 96 101 Raztqp. vodno steklo t 467 3.662 37 2.052 923 3.791 — 185 198 104 Zeoliit A — suhi t 146 1.145 10 182 277 702 — 386 190 61 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Etoklr. Al — hala A t 1.778 13.937 1.815 13.856 1.730 13.917 95 100 97 100 Elektr. Al. — hala B «t 2.135 16.737 2.117 16.915 2.153 16.826 102 99 101 101 Anodna masa t 2.454 18.887 2.319 17.184 2.471 17.861 107 104 101 95 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA A! formati t 1.428 11.190 2.192 15.016 1.510 13.732 69 91 106 123 Al formati — za izparil. t 85 666 — — 89 744 — — 105 112 Al žica t 518 4.061 311 3.086 244 4.358 78 141 47 107 Al trak — za prodajo t 594 4.660 568 4.134 40 2.053 7 50 7 44 Al trak — ozki za rondi c e t 102 799 — — 288 859 — — 282 108 Bond elice t 51 399 2 6 129 350 — — 253 88 Izpariilci t 42 333 — — 2 145 — — 5 44 Al zlitine: gnetne t 595 4.660 94 3.940 609 5.420 648 138 102 116 «livar. t 747 5.859 318 4.728 718 4.056 226 86 96 69 Predettine: 'last. por. t 87 681 41 500 96 802 234 160 110 118 za prodajo t — — 3 79 — 39 — 49 50 61 Drogi za «kline + stikala t 10 76 27 104 5 46 19 44 LIVARNA SKUPAJ t 4.259 33.384 3.566 31.593 3.730 32.604 105 103 88 98 Pretapl.janje Al t 510 3.995 1.009 4.819 643 3.534 64 73 126 88 TOZD TOVARNA GLINICE nega stekla, to pomeni, da smo II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO V mesecu avgustu smo proizvedli 9.820 ton Al hidrata Al 203, od tega znaša predelava Al hidrata Al 203 267 ton. S to količino smo presegli planirano proizvodnjo za 998 ton oz. 11 %, proizvodnje v istem mesecu preteklega leta pa nismo dosegli za 434 ton oz. 4 %. Kumulativna proizvodnja od l-VIII znaša 68.657 ton, od tega je predelava 4.054 ton in je manjša od predvidene v letnem planu poslovanja za 1.712 ton (indeks 98), od istega obdobja v preteklem letu pa je manjša za 1.170 ton (indeks 98). Proizvodnja kalcimiitane glinice je v avgustu dosežena z 8.131 ton, Al hidrata* Al 203 iz predelave pa smo prodati) 217 ton, kar znaša skupaj 8.348 ton in ne dosega načrtovane proizvodnje za 383 ton oz. 4 %. V obdobju I-VItl znaša škupna proizvodnja (kalcinirana glinica in Al hidrat Al 203 za prodajo) 70.383 ton, to je 444 ton več kot smo planirali (indeks 101) lin 2.003 ton manj kot v istem obdobju preteklega leta (indeks 97). Iz tabele II je razvidno, da smo pri redni proizvodnji in predelavi Al hidrata A! 203 v času od l-VIII porabili 4 % več pare, 22 % več žganega apna in 7 % več električne energije. Poraba boksita je enaka planirani porabi, Na hidroksida pa smo porabili za 3 % manj. Pri kumulativni proizvodnji kaloinirane glinice smo porabili 109 % mazuta, 114 % pare, 76 % Al fluorida in 101 % električne energije glede na planirano porabo. V mesecu avgustu smo proizvedli 923 ton raztopljenega vod- aluminij 9 presegli plan za 456 ton oziroma 98 %. Kumulativna proizvodnja znaša 3.791 ton im je za 129 ton večja kot smo načrtovali v letnem iplanu poslovanja (indeks 104) in 1.739 ton večja kot v istem obdobju preteklega leta (indeks 185). Proizvodnja zeolita A — suhega znaša od januarja do avgusta 70i2 toni, to je samo 61 % planirane proizvodnje. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA j V elektrolizi A smo v mesecu avgustu proizvedli 1.730 ton elektrolitskega Al ter s tem nismo dosegli planirane proizvodnje za 48 ton oz. 3 %. V obdobju l-VIII znaša proizvodnja 13.917 ton in je za 20 ton manjša kot smo predvideli v letnem planu poslovanja in 61 ton večja ikot v istem obdobju preteklega leta. V elektrolizi B znaša avgustovska proizvodnja 2.153 ton in je za 18 ton večja od planirane (indeks 101). Kumulativna proizvodnja od l-VIII znaša 16.826 ton in presega načrtovano za 89 ton oz. 1 %. Skupna proizvodnja halle A in B znaša v času od IVIH 30.743 ton in je večja od planirane v letnem planu poslovanja za 69 ton (indeks 100). Poraba surovin je v hali A v času od l-VIII večja od predvidene samo pri Al fluoridu za 14%, medtem ko ije poraba ostalih surovin pod planom in sicer: pri onodni masi za 2%, pri fcriolitu za 20 % in pri eieik-trični energiji za 1 %. Tudi v hali B smo pri kumulativni proizvodnji porabili manj surovin ikot smo planirali, edino Al fluorida smo porabili za 13 %. PROIZVODA TOZD/PROIZVOD Enota mere Plan 1983 DOSEŽENO Vlil. 1,—Vlil. INDEKSI 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat Al 203 — boksit t * 2,658 2,400 2,655 90 100 — Na hidroksid t * 0,11313 0,07998 0,10951 71 97 —• .para t 4,450 4,044 4,646 91 104 — žgano apno t 0,032 0,01873 0,03918 59 122 — eil. energija kWh 349,344 339,191 375,375 97 107 Kalcinirana glinica — tekoče gorivo t 0,11974 0,13060 0,13025 109 109 — para t 0,04227 0,04920 0,04821 116 114 — Al fluor id t 0,00025 0,00015 0,00019 60 76 — el. energija kWh 31,83295 34,77326 31,99375 106 101 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A — glinica «t 1,920 1,91996 1,91923 100 100 — anodna «masa t 0,585 0,59037 0,57288 101 98 — kriolit t 0,035 0,02706 0,02798 77 80 — Al fluorid t 0,035 0,04116 0,03999 118 114 — el. energija kWh 17.973,4 18.050 17.792 100 99 Elektrolitski Al — hala B — glinica t 1,920 1,91985 1,91988 100 100 — anoidna masa t 0,570 0,58435 0,56495 103 99 — kriodit t 0,035 0,02877 0,02967 82 85 — Al fluorid t 0,035 0,04827 0,03962 138 113 — el. energija kWh 17.399,4 17.138 17.202 98 99 Anodna masa — petrolkoks t 0,67165 0,65658 0,56544 98 84 — katranska smola t 0,338015 0,35138 0,30036 104 89 — mazut t 0,0055 0,00231 0,00349 42 63 — el. energija kWh 150 132 122 88 81 — programiran «normativ Proizvodnja anodne mase je dosežena v avgustu z 2.471 ton, kar je za 17 ton oz. 1 % več kot smo predvideli v letnem planu poslovanja in 152 ton več kot isti mesec v preteklem letu (indeks 107). Od januarja do avgusta znaša proizvodnja 17.861 ton in je manjša od planirane za 1.026 ton (indeks 95), od istega obdobja v pretokiem letu pa je večja za 677 ton oz. 4 %. Pri proizvodnji anodne mase smo v času od l-VIII porabili 84 % petrolkoksa, 89 % katranske smole, 63 % mazuta in 81 % električne energije. (Nadaljevanje na 11. strani) Iz tabele I iin M je razvidno, 'kako smo poslovali v mesecu septembru. Kolona ‘indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega 'leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega ‘leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1983. Plan DOSEŽENO INDEKSI TOZD/PROIZVOD Enota mere poslovanja 19 8 2 19 83 1383/1982 1983 IX. L—IX. IX I.—IX. IX. I.—IX. 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — Al 203 t 7.329 77.698 6.397 76.224 8.835 77.492 138 102 121 100 Od tega: predelava Al 203 t 334 3.552 — — 430 4,484 — — 129 126 Kalcinirana glinica t 8.126 74.847 7.445 78.290 8.264 74.676 111 95 102 100 Prodani hidrat — Al 203 t — — 343 1.884 13 22 4 1 — — Prodani hidrat — Al 203 iz pred. t 334 3.552 — — 430 4.393 — — 129 124 Skupaj (kale. gl. + prod. hidr.) ,t 8.460 78.399 7.788 80.174 8.707 79.091 112 99 103 101 Raztopljeno vodno steklo t 452 4.114 158 2.210 619 4.410 392 200 137 107 Zeolit A — suhi t TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 141 1.286 44 226 170 871 386 385 121 68 Elektrolit. Al — hala A t 1.721 15.685 1.697 15.553 1.704 15.621 100 100 99 100 Elektrolit. Al — hala B t 2.066 18.804 2.054 18.970 2.058 18.884 100 100 100 100 Skupaj A+B t 3.787 34.462 3.751 34.523 3.762 34.505 100 100 99 100 Anodna masa t TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 2.454 21.340 3.243 20.427 2.327 20:188 72 99 95 95 Al formati ,t 1.382 12.571 1.534 16.551 2.157 15.890 141 96 156 126 Al formati — za lizparilce t 82 748 — — 236 979 — — 288 131 Al žica t 501 4.562 539 3.625 489 4.846 91 134 98 106 Al trak — za prodajo t 575 5.236 652 4.786 113 2.165 17 45 20 41 Al trak — ozki za rondelice t 99 897 — 312 1.172 — — 315 131 Ronde lice t 50 449 — 6 99 449 — — 198 1-00 Izparile: t 41 374 — — 2 147 — — 5 39 Al zlitine: gnetne t 757 5.236 623 4.536 645 6.065 104 133 112 116 livarske t 723 6.582 550 5.278 152 4.207 28 80 21 64 Predzlitine: lastna poraba t 84 765 67 567 58 861 87 152 69 113 za prodajo t — — 79 — 39 — 49 — — Drogi za kline + stikala t 9 85 4 108 6 53 150 49 67 62 LIVARNA SKUPAJ t 4.121 37.505 3.969 35.563 4.269 36.873 108 104 104 98 Pretapijanje Al t 493 4.488 674 5.493 382 3.916 57 71 77 87 TOZD TOVARNA GLINICE V mesecu septembru smo proizvedli 8.835 .ton Al hidrata Al 203, od tega znaša predelava Al hidrata Al 203 430 ton. S to količino smo presegli planirano proizvodnjo za 1.506 ton oz. 21 %, proizvodnjo vistarti mesecu preteklega .leta pa smo presegli za 2.438 torn oz. 38%. Kumulativna proizvodnja od I,-IX. znaša 77.492 ton, od tega je predelava 4.484 ton iin je manjša od predvidene v letnem planu poslovanja za 206 ton (indeks 100), od istega obdobja v preteklem letu pa je večja za 1.268 ton (indeks 102). Proizvodnja kal c ini ran e glinice je v septembru dosežena z 8.264 ton, Al hidrata Al 203 iz redine proizvodnje smo prodali 13 ton, iz predelave pa 430 ton, kar znaša skupaj 8.707 ton iin presega načrtovano za 247 ton oz. 3 %. V obdobju I. - IX. zinaša skupna proizvodnja '('kalciinirana glinica in Al hidrat Al 203 za prodajo) 79.091 ton, to je 692 torn več kot smo planirali (indeks 101) in 1.083 ton manj kot v istem obdobju preteklega leta (indeks 99). Iz tabele II. je razvidno, da smo pri redni proizvodnji iin predelavi Al hidrata Al 203 v devetih mesecih porabili 3 % več pare, 18 % več žganega apna in 7 % več električne energije kot smo planirali. Manjša ije samo poraba Na hidroksida za 7 %. Pri ‘kumulativni proizvodnji Ikail-cinirane glinice smo porabiti 97 % toplotne energije, 105 % pare, 76 % Al fluorida in 102 % električne energije glede na planirano porabo. V mesecu septembru smo proizvedli 619 ton raztopljenega vo- dnega stekla, to pomeni, da simo presegli plan za 167 ton oziroma 37 %. Kumulativna proizvodnja I. - IX. znaša 4.410 ton, je za 296 ton večja kot v ‘letnem pianu poslovanja (indeks 107) in 2.200 ton večja ikot v istem obdobju preteklega leta (indeks 200). Proizvodnja zeolita A^suhega znaša od januarja do septembra 871 ton, to je samo 68 % planirane proizvodnje. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V elektrolizi A smo v mesecu septembru proizvedli 1.704 ton elektrolitskega Al in s to količino nismo dosegli planirane proizvodnje za 17 ton, V obdobju l.-'IX. znaša proizvodnja 15.621 ton, je za 37 ton manjša ikot smo predvideli v letnem planu poslovanja in 68 ton večja kot v istem obdobju preteklega lieta. V elektrolizi B znaša septem-‘bersika proizvodnja 2.058 ton, torej je samo za 8 ton manjša od planirane. Kumulativna proizvodnja od I.- IX. znaša 18.884 ton -in presega načrtovano za 80 ton. Skupna proizvodnja hale A in B znaša v času od I. - IX. 34.505 ton iin je za 43 ton večja od planirane v letnem planu posl ovan j a. V bali A smo v obdobju I. - IX. presegli samo porabo Al fluorida za 17%, medtem ko je poraba ostalih surovin pod planom, im sicer: anodna masa (indeks 97), kriolit (‘indeks 78) in električna energija (indeks 99). Tudi v hali B smo pri kumulativni proizvodnji porabili manj surovin kot smo planirali, edino Ai fluorida smo porabili za 14 % več. Proizvodnja anodne mase je dosežena v septembru z 2.327 TABELA II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA TOZD/PROIZVOD Plan DOSEŽENO INDEKSI mere 1983 IX. I,—IX. 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat Al 203 — boksit t * 2,663 2,702 2,660 101 100 — Na hidroksid t * 0,11347 0,07014 0,10502 62 93 — ipara t 4,450 4,185 4,593 94 103 — žgano apno t 0,032 0,02554 0,03763 80 118 — el, energija kWh 349,344 375,676 375,409 108 107 Kalcinirana glinica — toplotna energija GJ 4,785 4,648 4,648 97 97 —• para t 0,04193 0,00847 0,04382 20 105 — Al fluorid t 0,00025 0,00017 0,00019 68 76 — el. energija kWh 31,57568 33,18026 32,12506 105 102 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit, Al — hala A — glinica t 1.920 1,92633 1,92000 100 100 —• anodna ‘masa t 0,585 0,54209 0,56952 93 97 — krio lit t 0,035 0,02315 0,02746 66 78 —- Al fluorid t 0,035 0,04813 0,04088 138 117 —• el. energija kWh 17,973,4 18.809 17.793 99 99 Elektrolit. Al — hala B — glinica t 1,920 1,92013 6,91991 100 100 — anodna masa t 0,570 0,58436 0,56707 .103 99 —• ikiriolit t 0,035 0,03459 0,03020 99 86 — Al fluorid t 0,035 0,04353 0,04004 124 114 — el. energija kWh 17.399,4 17.282 17.211 99 99 Anodna masa —- katranska smola t 0,338015 0,36221 0,30749 107 91 — petrolkoks t 0,67165 0,64961 0,57514 97 86 — mazut t 0,0055 0,00297 0,00343 54 62 — el. energija kWh 150 135 123 90 82 * — programiran normativ tonami, kar je za 127 ton manj kot smo predvideli v letnem pianu poslovanja (indeks 95), Od januarja do septembra znaša proizvodnja 20.188 ton In je manjša od predvidene za 1.152 ton oz. 5 %, od 'istega obdobja v preteklem letu pa je manjša za 239 ton oz. 1 %. Pri proizvodnji anodne mase smo v času od I.- IX. porabili ske smole, 62 % mazuta in 82 % 86 % petrol-koksa, 91 % ‘katran-električne energije. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V livarni in obratu predelave smo v septembru proizvedli 4.269 (Nadaljevanje na 11. strani) aluminij 10 Mladinsko Mladinske delovne akcije in prostovoljno delo sploh so se v celotnem razvoju naše socialistične samoupravne družbe potrjevale in utrdile kot pomemben prispevek k družbenoekonomskemu razvoju, hkrati pa so potrjevale in dokazovale pripravljenost in privrženost mlade generacije idejam in uresničevanju ciljev naše socialistične revolucije. Ta pripravljenost in požrtvo-vasnost mladih se vidi v rezultatih prostovoljnega dela v skoraj štirih desetletjih graditve nove Jugoslavije. S svojim prostovoljnim delom je mladina pripomogla k obnovi domovine ter sodelovala pri gradnji prepotrebnih objektov gospodarstva in infrastrukture, istočasno je to šola tovarištva, bratstva, enotnosti, solidarnosti in idejnopolitičnega! izobraževanja. Vendar je tudi mladinsko prostovoljno delo doživelo nekatere prekinitve. Tako se v Sloveniji po nekajletnem premoru (1958—72) na področju organizacije MDA širšega družbenega pomena v letu 1972 ponovno zaživele ideje o organiziranju večjih MDA. V tem letu je organizirana delovna akcija na ; Kozjanskem ter je s tem bila dana osnova za organiziranje republiške MDA Kozjansko 73. Hkrati pa je na Kozjanskem potekala tudi akcija ljubljanske mladine Kozje 73. V letu 1974 je bila po več kot desetletnem premoru v naši republiki znova organizirana mladinska delovna akcija zveznega značaja — Zvezna MDA Kozjansko 74, katere otvoritve se je udeležil tudi tovariš Tito. Ta je dala osnovo za nadaljnji razmah organiziranja prostovoljnega dela. Tako so bile v letu 1975 organizirane poleg zvezne akcije Koz- (Nadaljevanje z 8. strani) ske smole, 67 % mazuta in 80 % električne energije. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V livarni in obratu predelave smo v juliju proizvedli 4.287 ton različnih livarniških proizvodov. S to količino smo presegli načrtovano proizvodnjo za 28 ton (indeks 101), proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa za 349 fon (indeks 109). Kumulativna proizvodnja od I—Vil znaša 28.874 ton in je za 251 ton oz. 1 % manjša od planirane v letnem planu poslovanja in za 837 ton oz. 3 % večja kot v istem obdobju preteklega leta. V juliju smo pretopili 497 ton Al za tuje naročnike oz. 13 ton manj kot smo predvideli (indeks 97). V času od januarja do julija znaša pretapljanje 2.891 ton, kar pomeni, da je za 594 ton oz. 17 % manjše od planiranega v letnem planu poslovanja in za 918 ton oz. 24 % manjše kot v istem obdobju preteklega leta. prostovoljno delo jansko še tri republiške MDA, Brkini, Haloze in Suha krajina, na katerih je sodelovalo 2074 mladih. Rrezultati, ki so jih brigadirji na teh MDA dosegli, so bili izredni in so potrjevali usmeritev, da je treba MDA še nadalje širiti in krepiti prostovoljno delo mladih nasploh. Vendar pa so se pri tem jasno izoblikovali nekateri problemi, ki so opozarjali na to, da se je treba lotiti sistemskega reševanja tega področja dela mladinske organizacije. Zvezne in republiške MDA v Sloveniji so v tem obdobju financirali proračunsko in tako je ZSMS nase prevzemala vse obveznosti — organizacijske in finančne. Vse bolj se je kazala potreba, da ZSMS postane nosilec politične akcije in koordinator med organi družbenopolitične skupnosti, SIS in drugimi, kar je vodilo pripravi za podpis družbenega dogovora o MDA za obdobje 1976-80. Družbeni dogovor o MDA je podprl osnovno usmeritev organizacije MDA, ki pomenijo konkreten prispevek mlade generacije k hitrejšemu in skladnejšemu razvoju manj razvitih in manj obmejnih območij. V skladu z določili družbenega dogovora so udeleženci vsako leto , podpisali SaS o medsebojnih obveznostih ter načinu združevanja sredstev in porabe za izvedbo MDA v tekočem letu. V letu 1976 je na dveh zveznih (Kozjansko in Posočje) ter štirih republiških MDA (Slovenske gorice, Suha Krajina, Brkini in Kožbana) sodelovalo 3411 brigadirjev. Vrednost opravljenih del je presegla 20 milijonov din, za pripravo in izvedbo MDA pa so podpisniki združili 9,7 milijonov din. Naslednje leto, torej 1977, (Nadaljevanje z 9. strani) TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V livarni in obratu predelave smo v avgustu proizvedli 3.730 ton različnih livamiških proizvodov. S to količino nismo dosegli načrtovane proizvodnje za 529 ton (indeks 88), proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa smo presegli za 174 ton (indeks 105). Kumulativna proizvodnja znaša od januarja do avgusta 32.604 ton, kar pomeni, da je za 780 ton oz. 2 % manjša od planirane v letnem planu poslovanja in 1.011 ton večja od proizvodnje v 'istem obdobju preteklega leta (indeks 103). V avgustu smo pretopili 643 ton Al za tuje naročnike oz. 26 % več kot smo načrtovali. V času od l-VIII je pretopljeno 3.534 ton, to pomeni, da je za 461 ton oz. 12 % manjše od predvidenega in 1.285 ton manjša kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 73). se je obseg MDA povečal, organizirani sta bili dve zvezni ter pet republiških MDA. Sodelovalo je 4072 brigadirjev. Vrednost opravljenih del je presegal 33 milijonov din, za pripravo MDA pa je združeno 17,4 milijonov din. V letu 10. kongresa ZSMS je bilo organizirano osem MDA — tri zvezne in pet republiških. Zveznim akcijam Posočje in Kozjansko se je pridružila Suha Krajina, republiškim MDA Brkini, Kožbana, Goričko in Slovenske gorice, se je pridružila nova MDA Kobanslco. Na vseh MDA je sodelovalo 4197 brigadirjev. Vrednost opravljenih del jel presegala 35 milijonov din, za pripravo in izvedbo MDA pa je bilo združenih okrog 22 milijonov din. Na 10. kongresu v Novi Gorici je potrjena pravilnost usmeritvi mladinskega prostovoljnega dela, njegove družbenoekonomske in družbenopolitične smotre. V letu 1979 je bilo organiziranih (v Sloveniji) 10 MDA. Od tega 3 zvezne (Kozjansko, Posočje, Suha Krajina) na katerih je sodelovalo 1819 brigadirjev v 43 brigadah. Na republiških MDA je sodelovalo 2809 brigadirjev v 68 brigadah. Poleg omenjenih republiških MDA sta to leto bili organizirani še dve akciji — MDA Istra in MDA Bela Krajina, skupaj je sodelovalo 4628 brigadirjev. Leta 1980 je v Sloveniji potekalo enajst MDA, tri zvezne in osem republiških. Zvezne akcije so ostale v istem obsegu kot leto nazaj, dočim republiškim se je pridružila nova MDA Bohinj. Sodelovalo je) 5451 brigadirjev. V letu 1981 je bilo organiziranih deset MDA, štiri zvezne in šest republiških. Že omenjenim zveznim akcijam se je pridružila nova MDA (Nadaljevanje z 10. strani) KAKO SMO POSLOVALI ton različnih livamiških proizvodov. S to količino smo presegli načrtovano proizvodnjo za 148 ton (indeks 104), proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa smo presegli za 300 ton (indeks 108). Kumulativna proizvodnja od L-IX. znaša 36.873 ton, kar pomeni, da je za 632 ton oz. 2 % manjša od planirane proizvodnje in 1.310 ton oz. 4 % večja kot v istem obdobju preteklega leta. V septembru smo pretopili 382 ton Al za tuje naročnike, oz.. 23 % manj kot smo načrtovali. Od januarja do septembra je pretopljeno 3.916 ton Al za tuje naročnike, to pomeni, da je za 572 ton manjše kot smo planirali v letnem planu poslovanja (indeks 87). Dragica Leskovar Slovenske gorice. Na zveznih MDA je sodelovalo 2623 brigadirjev v 63 brigadah. Na šestih republiških MDA je sodelovalo 2423 brigadirjev. Torej je skupaj sodelovalo (na zveznih in republiških MDA) 5046 brigadirjev. V letu XI. kongresa ZSMS je bilo organiziranih deset akcij — pet zveznih in pet republiških. MDA Istra je prešla iz republiške v zvezno. Skupaj je na akcijah zveznega in republiškega pomena sodelovalo 5091 brigadirjev. V tekočem letu je bilo organiziranih 12 MDA; šest zveznih in šest republiških: Slovenske gorice, Istra, Vipavska dolina, Posočje, Kozjansko, Suha Krajina. Na šestih zveznih MDA je sodelovalo 3000 brigadirjev. Na republiških MDA je sodelovalo okrog 2300 brigadirjev. Skupaj je sodelovalo 5300 brigadirjev (podatek še ni uraden) (Goričko, Bela Krajina, Trebče, Ljutomer, Brestovica, Kobansko). Obseg in število zveznih in republiških MDA v obdobju med 10. in 11. kongresom ZSM S(1978—1982) sta bila odvisna predvsem od usmeritve RK ZSMS in vsakoletnega dogovora o programih MDA med podpisniki družbenega dogovora o MDA. V letošnjem letu je bil povečan obseg in število MDA iz naslednjih razlogov: — v zaostreni gospodarski situaciji so MDA ena redkih oblik solidarnosti širše DPS do manj razvitih v Sloveniji, — v skladu z resolucij skimi prizadevanji za leto 1983 je v programe del MDA vključeno bistveno več del na izboljšavi (melioracijah) kmetijskih zemljišč in s tem MDA še bolj vključili v prizadevanje za predelavo hrane, — vključevanje petih novih občin v programe MDA, —- z večjim vsebinskim sodelovanjem podpisnikov, — veliki interes mladih iz drugih republik in pokrajin za udeležbo na MDA v Sloveniji, kateri nam je omogočil odpiranje novih zveznih MDA in širitev republiških v druge občineJ Vsekakor, da so tudi vplivali delovni rezultati v zadnjih štirih letih doseženi na MDA. Tako je v tem obdobju zgrajeno 337 km vodovoda, 32 km novih cest, rekonstruiranega 240 km cestnega omrežja, zgrajenega 23 km novega PTT in 20 km elektro omrežja, okrog 40 km hidromelioracij in 150 ha agromelioracij. Poleg tega je opravljena še vrsta drugih del. Vrednost del opravljenih na MDA v letih 1979, 1980, 1981 in 1982 znaša 362.987.418,00 din, za izvedbo pa je združeno 194.177.254,00 din. Te številke jasno in konkretno govorijo, da so MDA ekonomsko; upravičene in da so pomemben del skupnih aktivnosti za ekonomski stabilizacijo. aluminij u Iznajditeljstvo INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 311 Z naslovom »Priprava za kompletiranje visokotlačnih hidravličnih cevi« je prijavili inovator Aleksander SIPOŠ, strojni tehnik iz TOZD Vzdrževanje. V TOZD Vzdrževanje, kjer je vedno večje število agregatov in vozil na hidrostatski pogon, se je povečala potreba po raznih visokotlačnih! hidravličnih ceveh raznih dimenzij, dogajalo pa se je, da na tržišču določenih cevi enostavno ni fallilo mogoče dobiti. Avtor je predlagal, da bi sami izdelali pripravo za kompletiranje cevi NP 4 do NP 32. Priprava uporablja dva zavorna valja (predelana) za stiskanje in ročno hidravlično tlačilko od 50-tonske stiskalnice. Vse ostalo je follo izdelano in struženo v delavnici. Z uporabo te naprave lahko mehansko poškodovane daljše cevi uporabijo za krajše in s tem prihranijo nabavo novih cevi ali pa naročene cevi v metrih režejo na dolžino, ki jo potrebujejo. Strokovni team! v TOZD Vzdrževanje je ugodno ocenil avtorjev predlog. Smatrali so, da je vrednost predloga v izboljšanju kakovosti izdelka, prihranku materiala, prihranku energije, skrajšanju delovnega časa, boljši izkoriščenosti opreme in v boljši org a-nizac ij i p roi zvodn j e. Predlog so realizirali. Ker je kljub vsestranski uporabnosti predloga zelo težko spremljati letno gospodarsko korist, ki nastaja z uporabo predloga, je komisija za inventivno dejavnost predlagala delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje, da avtorju izplača za uporabo njegovega predloga posebno plačilo v obliki enkratne nagrade v znesku din 7.585,00. Delavski svet je tak predlog potrdil. Avtorju smo že nakazali nagrado. S tov. S1POŠEM kot inovatorjem se srečujemo že nekaj let. Do sedaij je prijavili 6 inventivnih predlogov, vendar je ta' predlog prvi, ki je že dočakal samoupravno -potrditev. Za nekatere predloge precej časa niso bili ustvarjeni pogoji za njihovo realizacijo, vendar se je prav v zadnjem času malce preimaiknllo.1 S tov. Si-pošeim se bomo preko ALUMINIJA še srečevali, prepričani pa smo, da bo tudi vnaprej »aktiven« inovator! C.P. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 318 Z naslovom »SPREMEMBA NA PESTU KOLESA WIEGER« sta prijavila avtorja Franc Polajžer, mat. št. 2783 in Rudi Emeršič, mat. št. 1346, oba VKV strugarja iz TOZD Vzdrževanje. V TOZD Vzdrževanje imajo dva bagerja Wieger za prebijanje elektrolitskih peči. Vsak ima po štiri kolesa, to je po štiri pesta. Avtorja sta na pestu kolesa namesto šestih lukenj za kolesa izvrtala 12 lukenj in tako podaljšala življenjsko dobo pest. Z daljšo uporabo pest sta dosegla prihranek na materialu za izdelavo pest in na času, potrebnem za obdelavo pest. V TOZD Vzdrževanje! so strokovni delavci ugodno ocenili predlog in ga realizirali, komisija za inventivno dejavnost pa je ocenila, da bi bilo zelo težko ugotavljati letno gospodarsko korist, zato je predlagala delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje, da avtorjema prizna za njun predlog posebno plačilo v obliki enkratne nagrade v znesku din 8.620,— oz. vsakemu po 4.310,— din. Delavski svet je tak predlog sprejel. Avtorja sta prejela nagrado na blagajni delovne organizacije Obema je to prvi skupni predlog, ki se uporablja v TGA, posamično pa sta se že preizkusila kot inovatorja. Pričakujemo, da se bosta še kdaj oglasila s kako idejo. Dobrodošla! INVENTIVNIPREDLOG ŠTEV. 294 Z nasovom »SPREMEMBE SESALNEGA RAZDELILNIKA« je predlagal ‘inovator Alojz ŠEGULA, mat. št. 609, VKV (ključavničar, vodja skupine za remontno vzdrževanje v kotlarni. Na sesalnem omrežju v obratu kotlarne je cevni razdelilnik, s katerim se spajajo veje sesalnega voda, ki vodi na silose letečega pepela. Originalni -razdelilnik je dotrajal do takšne stopnje, da ga ni bilo možno obnoviti, zamenjava pa je bila nemogoča, ker jih v Jugoslaviji ne izdelujemo. Avtor si je zamislil idejno rešitev, da foi namesto obstoječega razdelilnika vgradili 'Odsekan stožec; (tulec) z večjim premerom 0300 0 135, približno 1.000 mm dolžine, s tremi priključki na večjo prirobnico. Sesalne veje, ki so tri, se z zaslonkami ločijo tako, da sesa na eno. Po avtorjevi zamisli so v remontni delavnici obrata kotlarne izdelali omenjeni komad in ga montirali namesto originalnega razdelilnika. Pokazalo se je, da funkcija komada, ki je vgrajen namesto originalnega razdelilnika, zagotavlja nemoteno obratovanje, prednost pa je tudi v tem, da se komad lahko izdela doma brez večjih stroškov. V TOZD Tovarna glinice so predlog ugodno ocenili in naročili, da sepredmet v celoti posname in izdela delavmiška risba. Na komisiji za inventivno dejavnost so pri obravnavi inventivnega predloga ugotovili, da ni smiselno ugotavljati -letne gospodarske koristi in predlagali DS TOZD Tovarna ginnico, da sprejme Inv. predlog kot tehnično izboljšavo, avtorju pa odobri posebno plačilo v obliki enkratne nagrade v znesku din 13.273,00. Delavski svet je; tak predlog potrdil. Avtorju smo že nakazali nagrado na njegov žiro račun. S tem predlogom se je tov. Šegula Alojz vpisal prvič med inovatorje. Morda je ažurno reševanje predloga pripomoglo k njegovi odločitvi, da je pred kratkim prijavil že drugi predlog. Upamo, da je res tako! INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 321 Z naslovom »ŽLEB ZA PRELIVANJE Al iz PEČI W1 V W2 IN OBRATNO« je prijavil inovator Frainjjo PETEK, mat. štev. 4574, KV livar iz TOZD Predelava aluminija. V TOZD Predelava aluminija se jim je večkrat zgodilo, da se jim je tekoči aluminij v pečeh W1 in W2 preveč ohladil, zaradi česa se -ni dalo vlivati žice in ozkega traku, dolivati vročega materiala pa ni bilo mogoče, ker je peč bila preveč polna. Ko namreč temperatura tekočega aluminija pade pod 780° C lahko vlivajo le brame, tako pa nastane zastoj pri proizvodnji' žice oz. ozkega traku. Avtor je predlagal, da bi problemi rešili s posebnim žlebom, ki bi povezoval peči W1 in W2, s katerimi bi omogočili prelivanje materiala iz en-e peči v drugo, s tem pa bi dosegli temperaturo, dovolj visoko za vlivanje žice oz, ozkega traku. V TOZD Predelava aluminija so smatrali, da je taka rešitev koristna, ker je mogoče na ta način rešiti problem temperature tekočega aluminija v -izrednih primerih. ‘Komisija je predlagala DS TOZD Predelava aluminija, -naj sprejme predlog kot koristen, avtorju pa priznal za uporabo njegove ideje enkratno ‘nagrado v znesku din 10.170,00. DS je tak predlog potrdil. Avtorju smo -nagrado že nakazali na njegov žiro račun. Čestitamo! INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 320 IN 322 Z naslovom »ZAMENJAVA PLAVAČA NA LINIJI SECHM« im »IZBOLJŠANJE LIVNEGA SISTEMA NA LINIJI SECIM« je prijavil Inovator Franjo PETEK, mat. štev. 4574, KV livar iz TOZD Predelava aluminija. S prvim predlogom je avtor predlagal, da bi odprti tip plavača na 'liniji' »SECIM« zamenjali z zaprtim plavačem. Odprti plavač se) je namreč izkazal za dokaj nezanesljivega in tudi njegova življenjska doba je bila kratka. Zaprti tip plavača pa omogoča enakomernejši pretok in zanesljivo zapiranje dize, kar zagotavlja enakomernejši niva kovine v koritu. V TOZD Predelava aluminija so predlog ugodno ocenili. Menili so, da je cena plavača, kot ga predlaga avtor, sicer večja, vendar bi na ta način poenotili sistem plavačev na vseh treh linijah v novi -livarni. To bi omogočalo enostavnejše delo pri naročanju in izdelavi plavačev. Predlagali so, da se avtorja nagradi z enkratno nagrado. Z drugim predlogom pa je avtor predlagal, da bi s pokrovom iz stirita pokrival vhodno stran bizetej Pri vlivanju z bizeto so se namreč pokazale pomanjkljivosti- s tem, da zaradi nabiranja žlindre ni bilo enakomernega nivoja taline. V TOZD Predelava aluminija so povedali, da se je navedena rešitev nekaj časa uporabljala, predvsem v času, ko so imeli probleme pni uvajanju -nove tehnologije, vendar so nadaljnje izkušnje pokazale, da se da tudi brez pokrivanja livnega tulca s stiritom prav tako dobro vlivati. Rešitev pa je tudi z ekonomskega vidika -predraga, ker je spirit uvožen material. Komisija za inventivno dejavnost je obravnavala oba predloga. Ugotovila je, da se oba nanašata na izboljšanje livnega sistema na liniji »SECIM« in sklenila, da ju bo obravnavala kot skupen predlog. Delavskemu svetu TOZD Predelava je predlagala, da ju potrdi kot tehnično izboljšavo, za katero pripada avtorju posebno plačilo v obliki enkratne nagrade v znesku din 10.343,00. DS TOZD Predelava je tudi ta predlog potrdil. Nagrado smol avtorju nakazali na njegov žiro račun. * V INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 315 Z naslovom »IZBOLJŠAVA PRI DOZIRANJU DEGAZITA V GAUTSCH! PEČI« je prijavil inovator Franjo PETEK, mat. št. 4574, KV -livar iz TOZD Predelava - aluminija. V novi livarni v TOZD Predelava aluminija so dozirali degazit v Gautschl peči ročno. Pri item je bil posluževalec izpostavljen vročini ih plinom, dozirna posoda, v kateri je bil vložen degazit, je bila uporabna samo skozi tri izmene, taline ni- bilo možno učinkovito mešati pri doziranju, itd. Avtor je predlagal, da bi doziranje v bodoče! opravljali s pomočjo baterijskega viličarja, ki je namenjen za druge vrste po-služevanja. Doziranje s pomočjo viličarja bi izvedli tako, da bi na že obstoječi drog namestili dozirno cev, v katero bi vložili degazit. Nato bi viličar s premikanjem doziral degazit in mešal po talini. S takim načinom posluže-vanja bii dosegli, da posluževalec ne bil izpostavljen vročini in plinom, dozirna cev je široka in je varijo možno vstaviti več vložkov, s tem pa se pridobi -na času, mešanje po talini je bolj učinkovito in bolj varno, prihrani pa se tudi material, saj cev vzdrži nekaij mesecev. V TOZD Predelava so predlog ugodno ocenili in ga realizirali. Smatrali so, da je delo olajšano in predlagali, da se avtorja! za njegovo idejo nagradi z enkratno nagrado. Komisija za inventivno_ dejavnost je predlagala DS TOZD Predelava, da sprejme ta inv. predlog kot koristen, za njegovo uporabo pa odobri avtorju posebno plačilo v obliki enkratne nagrade v znesku din 14.072,09. DS TOZD Predelava je tak predlog potrdil. Avtorju smo nagrado nakazali na njegov žiro račun. To je prvi inventivni predlog, ki ga je prijavil tov. Petek in se v TGA uporablja. V času od de- aluminij 12 aluminij 13 Zrelostni izpiti bodočih ključavničarjev Nekateri med njimi so že v tretjem 'letniku billli pravi mojstri svojega poklica. Sicer pa bi lahko rekli, da so bili zelo redki, za katere bi lahko rekli, da so nam delali probleme, kar pa je za mlade fante tudi normalno. Vedno,, ko je biilo v strojnem vzdrževanju nujno delo, predvsem pri večjih remontih, so si: mojstri želeli še več 'učencev, salj so vedeli, da ph bodo koristno uporabili in še naučili takšnih del, ki jih v šolski delavnici ne bi nikoli spoznali. Tudi učencem je delo v inaših delavnicah koristilo, saj so tako že v učni dobi spoznali svoje delovno področje. cambra 1982 do marca 1983 je tov. Petek prijavil 12 inventivnih predlogov. Vsi se nanašajo n'a proizvodni proces v livarni, torej na delovno okolje, ki ga tov. Petek dobro pozna. Svoje delovno okolje pozna fudr marsikateri drugi delavec. Prav bi bilo, če bi se zgledovali po tov. Petku. Vemo, da še ni rekel, zadnje! INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 229 Z ] naslovom »PREDLOG IZBOLJŠAVE ZA PRIKLJUČITEV SPIRAL NA GAUTSCHI MEŠALNIKIH V TOZD PREDELAVA ALUMINIJA« je prijavil inovator Stane LOBODA, mat. št. 3668, strojni delovodja iz TOZD Vzdrževanje. Inovator 'je predlagal, da bi na priključkih za priključitev spiral na GAUTSCHI mešalnikih skrajšali navoj od 120 na 35 mm. Letno se porabi približno 1.800 spiral, za kar je potrebno cca 3.600 priključkov. Rezanje navojev v dolžini 120 mm je zelo težko in! zamudno, ker se za priključke uporablja poseben material (pokrom 0 12 mm). Skrajšanje navoja in drugačen način pritrditve s ipomočjo 50 mm dolge- ga kovinskega tulca, ki nadomesti matico, delo olajša, skrajša čas, potreben za rezanje navoja in za pritrditev spiral, pa tudi material se prihrani. V TOZD Vzdrževanje so predlog ugodno ocenili in predlagali, da se opravi preizkus. Sama izvedba poizkusa pa se je precej zavlekla (predlog je bil namreč pripravljen pred dobrimi tremi leti, rešitev po samoupravni poti pa je dočakal šele v maju letos). Poizkusi je dal zadovoljive rezultate. V TOZD Vzdrževanje so predlagali komisiji za inventivno dejavnost, da predlog potrdi. Komisija je predlagala delavskemu svetu TOZD Predelava, da sprejme inventivni predlog, avtorju pa prizna za uporabo posebno plačilo v obliki enkratne nagrade v znesku 8.274,00 din — upoštevaje avtorjeve redne naloge (in opravila do inventivnega predloga. Delavski svet je ta predlog potrdil. Nakazilo smo že izvršili. S tem predlogom se je tov. LOBODA prvič vpisal med inovatorje. Upamo, da mu bo nagrada spodbuda za nadaljnje inventivno razmišljanje. C. P. Poleg teh učencev prihajajo v naše delavnice na proizvodno delo za 10 doi še drugi učenci CSUI Ptuj, predvsem učenci' kovinarske smeri. Tudi za te se trudimo, da bi dobili čiimveč znanja, saij ji.m naši mojstri in delavci pokažejo razna dela, s katerimi se bodo v svojem poklicu srečevali. Vso teorijo, ki jo pri- Iščemo maskoto Namesto kurenta bi radi zmagovalcem na aluminiadi delili nekaj svojega, zato vas vabimo k sodelovanju. Drugo leto bomo praznovali 30. obletnico delovne organizacije. V o'kviru TGA pa 'bomo tudi organizatorji aluminijskih iger in gostitelji številnih prijateljev iz drugih republik. Na sestanku komisije za kulturo smo se dogovorili, da razpišemo natečaj za maskoto — če imajo zimske olimpijske igre vučka, zakaj ne bi imeli še mi nekaj izvirnega, svojega, kar bi ponazarjalo naše delo, naš kraj. Doslej smo vsem delili kurenta. dobijo v šolskih klopeh združujejo s praktičnim iin proizvodnim delom med našimi delavci. Prav bi biilo, da bi se sleherni od nas trudil, da bi te mlade ljudi vzgojil v vestne, disciplinirane in dobre bodoče strokovnjake. Ogrinc Ivan, mat. 2167 Ivan Ogrinc Vabimo vas torej, da svoje ideje, ki jih verjetno ne bo malo, opredmetite in sodelujte v natečaju, ki bo trajal od 1. 11. 1983 do 31. 12. 1983. Izdelke oddajte v pisarni DPO (pri tov. Vrabiče-vi). Vse izdelke bomo razstavili v avli DO, komisija pa bo izbrala najboljše tri in jih nagradila s knjižnimi nagradami. Zmagovalno maskoto bo avtor kasneje izdelal v več izvodih, delili pa jo bomo zmagovalnim ekipam im sploh vsem poslovnim partnerjem in drugim, s katerimi bomo imeli stike v jubilejnem letu. V. P. V strojnih delavnicah TOZD Vzdrževanje se že inekaj let srečujemo z učenci CSUI Ptuj, ki opravljajo pri nas praktični pouk oziroma si nabirajo v naših delavnicah praktično znanje za svoj poklic. Pred leti, ko smo dobili prve učence, nismo verjeli, da bodo čez tni leta maši dobri sodelavci. Res je, da smo se jih v začetku nekako branili, saj so bili dodatno breme posame'zmim skupinovodjem 'in mentorju, tem bolj, ker je biilo teh učencev v obeh delavnicah včasih tudi do oetimdvajset in so nekateri sku-piinovodje 'imeli na skrbi tudi do pet učencev, saj so se usposab-Ijallli Ile v skupinah, ki delajo predvsem v delavnicah. Vsi smo se jih tako navadili, dat smo celo tarnali, ko jih mi bilo v delavnicah, predvsem v počitnicah. Nekateri so že kar v začetku pokazali velike sposobnosti, kar je 'Mia garancija, da bodo dobili ključavničarji. V inaših delavnicah so bili na praktičnem usposabljanju samo štipendisti TGA. Največ jih (je štipendirala TOZD Vzdrževanje, inekaj pa tudi Proizvodnja.,''Predelava 'in Glinica. ostrili, tako, da zadnja generacija še inima zaposlitve v svojem poklicu, nekateri pai še nobene, kljub temu, da so naši štipendisti. Vedno, 'ko se v delovni organizaciji preštevamo, ugotavljamo, da nas je preveč ali pa ravno dovolj. Upamo, da se bodo še našla delovna mesta tudi za te mlade fante, ki' komaj čakajo zaposlitve 'in prvega dela. Sposobnosti imajo dovolj, saj so to pokazali z izdelki praktič- nih izpitnih del, ki so jih opravljali oib koncu njihovega šolanja. Lahko se pohvalimo, da so nekateri učenci svoj -izpitni izdelek napravili odlično, tako da bi lahko bil za vzor tudi kakšnemu ključavničarju z nekaj let delovne dobe. Še naprej prihajajo učenci v naše delavnice na praktično usposabljanje. S 1. septembrom smo dobili učence iz usmerjene- ga izobraževanja. Celo šolsko leto jih bomo uvajali v poklic strojnega mehanika. Žal so na praktičnem usposabljanju v 3. letniku le dva dni v tednu, kar je zelo malo, saj vemo, da v L in 2. letniku niso pridobili veliko delavnih izkušenj za svoj poklic. Upamo pa, da bodo v šestmesečnem pripravniškem stažu po končanem šolanju pridobili dovolj znanja za potrebe svojega poklica. Žal pa se je gospodarski položaj v vsej Jugoslaviji precej za- Mentor Ivan Ogrinc in bodoči ključavničarji Nesreče pri delu V juniju TOZD GLINICA TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA TOZD VZDRŽEVANJE TOZD PROMET TOZD KONTROLA KVALITETE Skupaj : VZROKI NEZGOD: Osebni avto, garažna vrata, glava prebijalnika, črpal ni lonec, stružnica, el. celica, prebijal ec skorje, gramoz na cestišču, drča transporta, lug, tirnica, parni cevovod, poškodovana osebna zaščitna sredstva, razsipan boksit, cev. TOZD GLINICA 1. Vtič Venčeslav, mgt. št. 5313, roj. 4. 8. 1958, stanujoč Kidričevo 82, zaposlen v TOZD Glinica rdeči del, se je poškodoval 20. junija. Pri čiščenju vzhodnega jaška v drobilnioi se mu je gumi cev za zrak snela s kovim ske cevi pri čemer ga je z objemko na koncu gumi cevi udarila po glavi. Utrpel je vreznine po čelu. 2. Jus Janez, mat. st. 6232, rojJ 17. 8. 1947, stanujoč Stranske Makole n. h., zaposlen v TOZD Glinica — rdeči del, se je poškodoval 25. junija. Pri hoji po stopnicah ob gumi traku 131/11 mu je spodrsnilo in je padel. Pri padcu se je skušal prijeti za kon-struikcjo pri čemer si je zvil palec desne roke. 3. Poharič Jože, mat. št. 2419, roj. 16, 6. 1938, stanujoč Janeževe! 16, zaposlen v TOZD Glinica — beili del, se je poškodoval 16. junija. Pri izpadu el. toka je prišlo do razlitja luga po tleh stare jame. Ker je v tem trenutku zazvonil telefon je ponesrečeni 'odšel po lužini k telefonu pri čemer mu je skozi predrti škorenj pritekel lug ter mu opekel stopalo leve noge. 4. Peklič Leopold, mat. št. 3650, roj. 15. 11. 1923, stanujoč Naraplje 16, zaposlen v TOZD Glinica — kotlarna, se je poškodoval 12. junija. Ponesrečenec je z izmenskim vodjem natikal gumi cev za gretje mazuta na kovinske nastave. Pni tem; je izmenskemu vodji spodrsnilo Tin je udaril z roko po lahko gibljivem kolescu parnega ventila pril čemer se je ventil odprl in curek pare je ponesrečencu opekel mednožje. 5. Rajh Alojz, mat. št. 5947, roj. 19. 6. 1961, stanujoč Vrazova 4, Ormož, se je poškodoval 9. junija. Zaposlen v TOZD Glinici — rdeči del. Na poti domov iz službe pri prečkanju tirnic na železniški postaji Ormož mu je na tirnici spodrsnilo in si je zvil gleženj leve noge. 6. Tamažič • Slavko, mat. št. 5598, roj. 10. 5J 1960, stanujoč Kajuhova 11, zaposlen v TOZD Glinica — rdeči del, se je poškodoval 10. junija. Pri čiščenju reze rvanja po mokrem mlinu se je naslonil na lužnato steno rezervarja. Pri hoji podežju ko| je šel na malico mu je bluza premočila pni čemer je dobil lažje opekline po hrbtu. Na delu Napoti Skupaj 7 1 8 3 1 4 3 1 4 1 0 1 0 1 1 14 4 18 7. Šeruga Alojz, mat. št. 6233, roj. 19. 6. 1951, stanujoč Kraigherjeva 12, zaposlen v TOZD Glinica — tekoče vzdrževanje, se je poškodoval 6. junija. Pri čiščenju vzhodnega dekantat orja so mu premočile delovne hlače pri čemer je dobil lažje opekline golenice leve noge. 8. Adam Franc, mat. št. 5795, roj. 6. 11. 1961, stanujoč Plajn-sko 11, zaposlen v TOZD Glinica — rdeči del, se je poškodoval 2. junija. Pri čiščenju drče gumi traku 131/10 je z roko udaril ob rob drče pri čemer je utrpel močan udarec po kazalcu desne roke. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. Fišer Ivan, mat. št. 3609, roj. 20. 6. 1951, stanujoč Slape 29/a, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je (poškodoval 2. junija. Pri vožnji z mopedom iz službe domov ga je na makadamski cesti: Ptujska gora—Slape spodneslo na nanovo navoženem gramozu in je padel. Pri padcu si je pdškodova! koleno desne noge, zapestje obeh rok, desno stran obraza ter desno stran trebuha. 2. Habjanič Franc, mat. št. 2131, roj. 2. 4. 1935, stanujoč Brunšvik 48, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala A, se je poškodoval 25. junija. Ponesrečenec je s sodelavcem menjaval pnevmatsko glavo prebi-jalnika skorje. Med nastavljanjem je glava zdrsnila iz ležišča in ponesrečencu stisnila levo roko v zapestju ob nosilec pnev. glave. 3. Bezjak Janez, mat. št. 3018, roj. 5. 1. 1939, stanujoč Draženci 64, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 28. junija. Ponesrečenec je na 311 celici zabijal spono. Ko je stopil na zbiralni obroč so se mu od plamena vnele hlače delovne obleke. Pri tem je utrpel lažjo opeklino podkolenioe desne noge. 4. Kovačec Marjan, mat. št. 4932, roj. 12. 8. 1953, stanujoč Ziherlova pl. 13, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 27. junija. Ponesrečenec je ob sestopu z elektrolitske celice stopil na rob betonske plošče s katero je pokrit jašek tokovodnikov, ker pa je bil rob okrušen je zgubil ravnotežje in padel. Pri tem pa je levo roko potisnil v vročo glinico in utrpel opekline v zapestju. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Frčeč Stanko, mat. št. 3572, roj. 3. 7. 1946, stanujoč Apače 175, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 24. junija. Delovna nezgoda se je pripetila v strojni delavnici gli- nice —- orodjarna. Pri struženju vijaka oz. pri snemanju vijaka Iz vpenjalne glave je z desno roko udaril v stružni nož. Poškodovanec je utrpel vreznino na zapestju desne roke. 2. Šalamun Milan, mat. št. 4274, roj. 7. 7. 1953, stanujoč Podvinci 118, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — elektro, se je poškodoval 16. junija. Pri vožnjii v službo na Potrčevi cesti mu je iz stranske ceste pripeljal voznik osebnega avtomobila ter mu zaprl pot. Prišlo je do trčenja pri čemer je ponesrečenec padel po cestišču in sii pri tem poškodoval peto desne noge, (komolec in zapestje roke. 3. Miljančič Zvonko, mat. št. 1674, stanujoči Njiverce 27, roij. 3. 6. 1932, zaposlen V TOZD Vzdrževanje —strojno, se je poškodoval 6. junija. Do poškodbe jei prišlo v strojni delavnici glinice. Pri ravnanju objemk pokrovov za lonce za prevoz aluminija mu je pri udarcu s kladivom objemka padla iz primeža na levo nogo nad gležnjem. 4. Cenar Anton, mat. št. 5845, roj. 19. 1. 1961, stanujoč Mezgovci 55 B, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 9. junija. Delovna nezgoda se je pripetila v strojni delavnici aluminija. Pri popravilu pnevmatskega prebijala skorje oz. pri snemanju celotne glave prebijalnika mu je stisnilo sredinec in prstanec leve roke med nosilcem in glavo prebijalnika. TOZD PROMET 1. Šibila Anton, mat. št. 3229, roj. 6. 12. 1938, stanujoč Trnovec 14, zaposlen v TOZD Promet — cestni promet, se je poškodoval 21. junija. Delovna nezgoda se je pripetila pri odpiranju garažnih vrat. Ko je poškodovanec odpiral (dvigal) glavna garažna vrata so se mu pri tem zaprla stranska vrata, in mu stisnila prste na levi roki. TOZD KONTROLA KVALITETE 1. Drevenšek Miran, mat. št. 6217, roj. 16. 2. 1963, stanujoč Pristava 40, zaposlen v TOZD Kontrola 'kvalitete, se je poškodoval 25. junija. Poškodovanec se je peljal z mopedom iz službe. Na križišču ceste od tovarne s cesto Hajdina—Apače je zaprl pot osebnemu avtomobilu! ki je vozil po prednostni cesti in je prišlo do trčenja. Pri trčenju je ponesrečenec dobil hude telesne poškodbe, zlom obeh rok in odrgnine po telesu. TOZD GLINICA TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA TOZD VZDRŽEVANJE TOZD PROMET TOZD KONTROLA KVALITETE Skupaj : VZROK NEZGOD Kolo s pomožnim motorjem, transportni trak, tovornjak, električna celica, valjni stroj, električno orodje, cestišče, vrata. TOZD GLINICA 1. Vidovič Anton, mat. št. 5343, roj. 4. 4. 1939, stanujoč Janžki vrh 38, zaposlen TOZD Glinica, se je poškodoval 30. julija. Ponesrečenec se je peljal z dela na relaciji Ptujska gora— Stoperce im na makadamski' cesti padel ter si poškodoval prst desne roke. 2. Plajnšek Franc, mat. št. 4587j roj. 19. 8. 1956, stanujoč Pleterje 73, zaposlen v TOZD Glinica, se je poškodoval 7. julija. Med čiščenjem prostora okrog transporterjev za premog se mu je zamašil lijak. Ko je to opazil je hitro skočil k lijaku pri čemer se je udaril v napeljal™ lijak. Utrpel je močan udarec po levem kolenu. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. Srečkovič Borut, mat. št. 4336j roj. 26. 2. 1953, stanujoč Kraigherjeva 40, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija hala A, se je poškodoval 20. julija. Ponesrečenec je pral tovornjak za prevoz anodne mase in pri tem z glavo udaril v izpustni kanal ter si poškodoval arkado nad desnim očesom, zob in ustnico. 2. Lozinšek Mirko, mat. št. 3317, roj. 14. 7. 1929, stanujoč Podlehnik 36, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — hala A, se je poškodoval 13. julija. Ponesrečenec je na 202. elektrolitski Na delu Na poti Skupaj 1 1 2 2 1 3 1 0 1 1 2 3 5 4 9 celici ugašal anodini efekt. Ko je v kopel potisnil leseni drog; je zaradi reakci j e brizgnili tekoči kri-olit iz kopeli in ponesrečencu po čevlju leve noge. Utrpel je lažjo opeklino po nartu. 3. Belšak Milan, mat. št. 5063, roj. 11. 10. 1954; stanujoč Kajuhova 11, Kidričevo, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija hala A, se je poškodoval 23. julija. Ponesrečenec se je peljal v službo s kolesom s pomožnim motorjem. V naselju Kidričevo je zavijal na cesto in ker je na cestišču bil razsut pesek, ga je zaneslo in je padel. Pri padcu si je poškodoval mezinec leve roke. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 1. Mlakar Alojz, mat. št. 4395, roj. 16. 6. 1953, stanujoč Trubarjeva 13, zaposlen v TOZD Prede-fava aluminija — nova livarna, se je poškodoval 5. julija. Delovna nezgoda se je pripetila v novi livarni. Pri čiščenju valjev s smirkovim papirjem na valjnem stroju za ozki trak,med pogonom, sta mu valja zgrabila levo roko in mu jo stisnila. Ponesrečenec je utrpel močno stisnitev zapestja in podlahtnice na levi roki. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Dasko Hinko, mat. št. 3705, roj. 10. 6. 1943, stanujoč Lovrenc n. h., zaposlen v TOZD Vzdrževanje — elektro, se je poškodoval 15. julija. Delovna nezgoda se je pripetila na portalnem dvigalu pni kotlarni. Prj merjenju napetosti z inštrumentom »UNI-MER 3« mu je spodrsnil Vtikač, kar je povzročilo kratek stik ter aluminij m obločni plamen. Poškodovanec je pri tem utrpel opekline na prstih obeh rok. 2. Mesareč Alojz, mat. št. 3675, roj. 26. 5. 1928, stanujoč Senežci 43, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 19. julija. Delovna nezgoda se je pripetila na poti na delo. Poškodovanec se !je peljal s kolesom po cesti Senožet— Velika Nedelja, ter je pri vožnji po hribu navzdol zapeljal z as- V avgustu TOZD GLINICA TOZD proizvodnja TOZD PREDELAVA TOZD VZDRŽEVANJE TOZD PROMET DSSS Skupaj Vzroki: jeklena, vrv, neravna tla, cev za kon. zrak. el. celica, poškodovano cestišče, pulilci klinov, spolzke stopnice, lesena paleta, el. viličar, stopnišče. TOZD GLINICA L Vedlin Gregor, mat. št. 6342, roj. 13. 4. 1957, stanujoč Majšperk 68, zaposlen v TOZD Glinica, se je poškodoval 20. avgusta. Na poti v sanitarni prostor v kalcinaciji II se je na pragu spotaknil in padel. Pri padcu je z roko udaril ob tla prij čemer je utrpel zlom zapestja desne roke. 2. Zelenik Janez, mat. št. 5632, roj. 7. 6. 1949, stanujoč Derbetinci 68, zaposlen v TOZD Glincaj se je poškodoval 21. avgusta. Pri dviganju uteži merilca za ugotavljanje višine nasesanega pepela v se-salnici pepela kotlarne si je zvil palec desne roke. TOZD PROIZVODNJA L Bedenik Janez, mat. št. 4289, rojen 3. 6. 1953, stanujoč Kidričevo, Ul Borisa Kraigherja 19, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija se je poškodoval 4, avgusta. Pri embali-ranju širokega traku je ponesrečencu lesena paleta padla po nogi in mti poškodovala palec leve noge. 2. Skaza Franc, mat. št. 528; roj. 23. 12. 1927, stanujoč čuč-kova 1, zaposlen v TOZD Proizvodnja al., se je poškodoval 30. avgusta. Poškodovanec je šel iz garderobnih prostorov na svoje delovno mesto. Pri hoji po stopnicah mu je spodrsnilo ter je padel. Pri padcu je utrpel močan udarec po levi strani prsnega koša. 3. Gajzer Jože, mat. št. 4980, roj. 27. 10. 1957, stanujoč Lackova 9, zaposlen v TOZD Proizvodnja al., se je poškodoval 12. avgusta. Do nezgode je prišlo v elektrolizi A. Pri ročnem prebijanju el. celice št. 106 mu je brizgnil tekoči kriolit za čevelj desne noge. Poškodovanec je utrpel opeklino na podplati desne noge. 4. Dovečar Janko, mat. št. 6187, stanujoč Strjanci 33, zaposlen v TOZD Proizvodnja al., se je poškodoval 24. avgu- falta na bankino ter pri tem padel. Pri padcu je dobil odrgnine po glavi. 3. Panikvar Franc, mat. št. 3935, roj. 24. 9. 1950, stanujoč Kungota 78, zaposlen v TOZD Vzdrževanje— strojno, se je poškodoval 1. julija. Delovna nezgoda se je pripetila na poti z dela. Poškodovanec se jd peljal z mopedom iz kolesarnice in zadel z nogo v vrata, ter si pri tem zlomil četrti prst na desni nogi. Na delu Na poti Skupaj 2 0 2 6 1 7 4 0 4 6 3 9 0 1 1 0 1 1 18 6 24 sta. Poškodovanec je pomagal pri puljenju .klinov v Hali A. Pri izvlačenju somika iz pubica klinov mu je stisnilo sredinec leve roke. 5. Petrijan Alojz, mat. št. 2357, roj. 16. 4. 1929, stanujoč Hajdoše 59-b, zaposl. v TOZD Proizvodnja al., se je poškodoval 17. avgusta. Na poti iz dela domov je na cesti Kidričevo—Hajdoše pri avtobusni postaji Zg. Hajdina padel s kolesa. Vzrok: Pri vožnji s kolesom je zapeljal z asfalta na bankino in zaradi ostrega roba na asfaltu padel. Poškodovanec je utrpel poškodobo kolena na desni nogi. 6. Arnuš Franc, mat. št. 5410, roj. L 10. 1959, stanujoč Obrež 42, zaposlen v TOZD Proizvodnja al., se je poškodoval 17. avgusta. Nezgoda se je pripetila v el. A na el. celici 101. Ponesrečenec je pri sestopu iz anode stopil na plinski plašč, kjer mu je spodrsnilo, tako da je z levo nogo zdrsnil v talino. Utrpel je opekline po levi nogi. 7. Pušaver Andrej, mat. št. 3058, roj. 30. 10. 1935, stanujoč Majšperk 55, zaposlen v TOZD Proizvodnja al., se je poškodoval 9. avgusta. Ponesrečenec je s sodelavcem popravljal spoj gumi cevi za pom zrak. Sodelavcu je nenadoma cev zdrsnila iz rok pri čemer je konec cevi udaril ponesrečenca po temenu. TOZD PREDELAVA L Nedelko Daniel, mat. št. 6331, roj. 8. 10. 1965, stanujoč Zagorje 22, zaposlen v TOZD Predelava aluminija, se je poškodoval 29. 8. 1983. Pri vezanju palet se je urezal na jekleni trak in si poškodoval palec leve roke. 2. Bedenik Janko, mat. št. 4289, roj. 3. 6. 1953, stanujoč Kidričevo 10, zaposlen v TOZD Predelava al., se je poškodoval 4. avgusta. Pri embaliranju širokega traku je ponesrečencu lesena paleta padla po levi nogi in mu poškodovala palec. 3. Klajderič Anton, mat. št. 3733, roj. 17. 12. 1945, stanujoč Kidričevo 4, zaposlen v TOZD Predelava aluminija, se je poškodoval 8. avgusta. Po kon- čanem delu je sestopal iz viličarja) in si pri sestopu zvinil desno nogo v gležnju. 4. Horvat Ciril, mat. št. 3016, roj. 7. 12. 1941, stanujoč Formin 14, zaposlen v TOZD Predelava aluminija, se je poškodoval 15. avgusta. Pri nakladanju oz. nameščanju kovinskih palet na vilico viličarja mu je ta spodletela in mu padla na podkolenico leve noge. Utrpel je odrgnine in poškodbe mišic na levi nogi. TOZD VZDRŽEVANJE L Jerenko Franc, mat. št. 3791, roj. 10. 6. 1944, stanujoč C. na Hajdino 10, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 15. avgusta. Nezgoda se je pripetila v el. A. Pri nakladanju plinskih plaščev na el. voziček mu je stisnilo palec na levi roki. 2. Medved Mirko, mat. št. 3932, roj. 3. 11. 1949, stanujoč Lovrenc 115/a, zaposlen v TOZD Vzdrževanje, se je poškodoval 16. avgusta. Nezgoda se je pripetila v el. A. Pri de-montaži anodnega plašča na el. celici št. 318 mu je stisnilo 4. prste na levi roki. 3. Sluga Marjan, mat. št. 6284, roj. 14. 4. 1961, stanujoč Kvedrova 4, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 3. avgusta. Nezgoda se je pripetila v el. A. Pri čiščenju anodnega plašča oz. pri razstavljanju plašča mu je padel nosilec anodnega plašča na podkolenico desne noge. Utrpel je močno stisnitev mišic. 4. Laboda Stane, mat. št. 3668, roj. 2. 7. 1943, stanujoč Potrčeva 48, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — elektro, se je poškodoval 13. avgusta. Nezgoda se je pripetila v el. A. Pri popravilu drsnega voda, pri dvigovanju prevozne lestve na priključek el. vozička si je poškodoval mišico na desni nogi. 5. Škvorc Franjo, mat. št. 3220, roj. 10. 4. 1942, stanujoč Kardeljeva 2, Čakovec, zaposlen v TOZD Vzdrževanje, se je poškodoval 22. avgusta. Delovna nezgoda se je pripetila v Vparilnici, pri demontaži el. motorja mu je spodrsnilo na spolzkih tleh ter je pri tem padel. Pri padcu je udaril po jeklenem kotnem profilu. Poškodovanec je utrpel vreznino med kazalcem in sredincem na desni roki. 6. Žnidarič Stevo, mat. št. 670, roj. 4. 12. 1929; stanujoč Macinec 78, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — elektro, se je poškodoval 11. avgusta. Pri hoji iz el. delavnice v strojno delavnico si je na stopnišču zvil levo nogo v kolenu. Vzrok: osebni faktor. 7. Panikvar Franc, mat. št. 1155, roj. 30. 9. 1924, stanujoč Gerečja vas 50, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 30. 7. 83. Poškodovancu je doma na mokrem cestišču spodrsnilo in je padel ter si poškodoval levo stran reber. 8. Kokol Silvo, mat. št. 4607, roj. 17. 12. 1955, stanujoč Majšperk 13, zaposlen v TOZD Vzdrževanje, se je poškodoval 15. avgusta. Pri čiščenju kosilnice je nerodno prijel rezilo in si pri tem porezal mezinec desne roke. 9. Korošec Rudolf, 5039, roj. 2. 4. 1930, stanujoč Skrblje 14, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 18. avgusta. Pri polaganju ladijskega poda je obut stopil na žebelj, ki je molel iz deske in si pri tem poškodoval podplat desne noge. TOZD PROMET L Kšela Ignac, mat. št. 2617, stanujoč Dornava 80, roj. 22. 7. 1938, zaposlen v TOZD Vzdrževanje, se je poškodoval 21. avgusta. Delavec je pri vožnji s kolesom v Polenšak padel in si poškodoval levo ramo. DS SKUPNIH SLUŽB 1. Loštrek Janez, mat. št. 2745, roj. 3. 7. 1929, stanujoč Lovrenc 36, zaposlen DS Skupnih služb, se je poškodoval 6. avgusta. Poškodovanec je pri nabiranju drv v drvarnici bos stopil na desko in se za-skalil v podplat leve noge. V septembru TOZD GLINICA TOZD PROIZVODNJAALUMINIJA TOZD PREDELAVA ALUMINIJA TOZD VZDRŽEVANJE _________ SKUPAJ: Vzroki: drča, odprtina, vevo-vod, plimska jeklenka, dvigalo, prebijalec Skorje, črpalma cev, osebni faktor, tekoči allumini j, lestev uročno orodje, osebni avto TOZD GLINICA: PREDOVNIK Dušan, mat. št. 4208, roj. 1. 10. 1952, stanujoč Kidričevo 13 je zaposlen v TOZD Tovarna glinice — tekoče vzdrževanje. Imenovani se je poškodoval pri prevozu vozička z jeklenkami za plinsko varjenje je zaradi neravnih tal nihala jeklenka za plin na vozičku pri čemer je ponesrečencu stisnilo palec leve roke med držajem vozička in manometrom. HOJSAK Stjepan, mat. št. 5784, roj. 22. 11. 1949, stanujoč Na delu Na poti Skupaj 0 4 4 0 5 5 0 4 4 1 4 5 1 17 18 B. Kraigherja 32, Ptuj, zaposlenega v TOZD Tovarna glinice — rdeči del. Pri preklopu membranskih črpalk se mu je pri hoji po ceveh spodrsnilo in je padel med cevmii od predgrelca za membracijske črpalke. Pri padcu je z levim kolenom udaril v podest. SMILJAN Jakob, mat. št. 706, roj. 29. 4. 1929, stanujoč Golobova 6, Ptuj, zaposlen v TOZD Tovarna glinice — beli del. Pri vstavljanju druge kale. peči v pogon je stopil na rob podesta pri el. motorjih za pogon peči pri čemer mu je noga zdrsnila med rob podesta in temelje pogona peči. Pri tem Si je zvil gleženj desne noge. aluminij 15 JANKOVIČ Miilisav, mat. št. 5019, .roj. 24. 10. 1956, stanujoč Kraigherjeva 13, Ptuj zaposlen v TOZD Tovarna glinice. Pri de-momtaži zračnih drč III. kalcinac. peči mu je stianto kazalec leve roike med ohišjem drče lin cevjo s katero je hotel podložiti dirčo. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIjA KIRBIŠ Slavko, mat. št. 5608, roj. 1956, stanujoč Apače 45, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija se je poškodoval pri sestopu ;iz žerjavne kabiine, je z nogo udaril ob jekleni profili ter si pri tem poškodoval levo nogo pod kolenom. FRANGEŠ Stanko, mat. št. 6213, roj. 2. 3. 1957, stanujoč Lovrenc na dr. polju 75, zaposlen v TOZD Proizvodnja allumini jahala A. Poškodoval1 se je pri vožnji s pnevm. prebij alni kom skorje mimo el. peči št. 126 je z glavo prebijalca- zadel ob peč vsled česar se je glava prebijalca obrnila in mu stisnila gleženj desne noge med vrtljivim in stabilnim delom preibiijalnika. BAKAČ Viktor, mat. št. 6263, roj. 2. 7. 1959, stanujoč Dornava 2/c zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija-hala B. Poškodoval se je pri iizpihovanju črpalne cevi pri el. peči 744 se je z iroko dotaknil vroče cevi pri čemer je utrpel opeklino po podlahti leve roke. Planinc Leopold, mat. št. 3075, roj. 8. 8, 1937, stanujoč Apače 259 zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija-hala A. Po odklonu anodnega efekta na el. peči 236, se je pri sestopu s pnevmatsike-ga prebijalca spotaknil in spade!. Pri spadcu je utrpel udarec po kolenu leve noge. GAJSER Boris, mat. št. 3729, roj. 31. 10. 1947, stanujoč Strni-šče n. h., zaposlen v TOZD Predelava aluminija — anodna masa, Z namenom, da vstopi v dvigalo je odprl zunanja vrata dvižnega jaška, Ker kabine ni bilo na tem mestu je skoraj omahnil v jašek-v zadnjem trenutku se je oprijel vrat. Pri tem je z rtogo udaril ob rob jaška in utrpel močan udarec po kolenu leve noge. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Drakšič Branko, mat. št. 4285, roj. 14. 7. 1945, stanujoč Vičanci 57, zaposlen v TOZD Predelava aluminija—nova divama. Pri vlivanju 25 kg hlebčkov je prišlo vsled vlažne koikile do eksplozije pri čemer je ponesrečencu padel tekoči aluminij za čevelj desne noge. Utrpel je opeklino gležnja desne noge. GOJKOVIČ Dušan, mat. št. 4184, roj. 15. 12. 1949, stanujoč Kraigherjeva 24, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — nova livarna. Po hoji po livarni je pri livni peči S-3 sestopil na stopnico in si pri tem zvil desno nogo v kolenu. HALOŽAN JANEZ, mat. št. 6123, roj. 4. 3. 1964, stanujoč Majšperk 112, zaposlen v TOZD Predeleava aluminija. Pri praz-nenju kovinskega zaboja za prevoz žlindre se mu je zaboj prevrnil ter mu padel na prste leve noge. Pni tem tje utrpel udarec po palcu leve noge. KRAJNČIČ Jožef, mat. št. 5899, roj. 5. 3. 1957, stanujoč Kraigherjeva 20, zaposlen v TOZD Predelava aluminija. Delovna nezgoda se je pripetila v novi livarni Pri čiščenju livnega korita (bize-te) z jekleno šibko je prišlo do manjšega izbruha tekočega aluminija. Poškodovanec je utrpel pni tem opeklino po dlani leve roke. TOZD VZDRŽEVANJE LESKOVAR Jože, mat. št. 5417, roj. 25. 2. 1958, stanujoč Sitež 12, zaposlen v TOZD Vzdrževanje—■gradbeno. Nezgoda se je pripetila v el. B na el. celici 837. Pri obzidavi el. celice mu je sti- snilo palec na levi roki med katodni blok in paleto z opeko. MOHORKO Branko, mat. št. 4416, ro-j. 16. 1. 1955, stan ujoč Apače 284 zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno. Pri montaži reduciranega ventila na jeklenko za plin butan oz. pri odpiranju ventila na jeklenki je pri-, šlo do močnega iztekanja plina, zaradi manjkajočega tesnila. Imeno vani je pri tem dobil zmrznitev (opeklino) po zapestju leve roke. ROŠKAR Branko, mat. št. 5837, roj, 22. 2. 1956, stanujoč Stojnci 57, zaposlen v TOZD Vzdrževanje— vodstvo. Delovna nezgoda se je pripetila na poti iz dela. Poškodovanec se je peljal kot sopotnik na kolesu s pomožnim motorjem, ter je na cesti Kidričevo— Hajdina ob železniškem prebodu prišlo do trčenja z osebnim avtomobilom. Poškodovanec je utrpel poškodbe po glavi V nedeljo, dne 19. junija, je bil v Šentvidu pri Stični že 14. Tabor slovenskih pavskih zborov na katerem je nastopilo nad 7.000 pevcev iz Slovenije in iz zamejstva. Med temi pevci so peli tudi pevci moškega pevskega zbora TGA in pevke ženskega pevskega zbora društva upokojencev iz Kidričevega. Naš ženski pevski zbor se je tudi letos prijavil za nastop na tem Taboru, naučile smo se vse določene pesmi, vendar je izgledalo, da se te velike pevske slovesnosti ne bomo mogle udeležiti, ker nismo imele prevoza. Zato pa smo tembolj srečne in zadovoljne, da smo se lahko, peljale z avtobusom s pevci TGA Kidričevo. Za to lepo in koristno uslugo se prav prisrčno zahvaljujemo sindikatu TGA, ŠTRUCL Branko, mat. št. 4488, taži el. motorja v skladišču glii-roj. 29. 11. 1954, stanujoč Kidričevo 31, zaposlen v TOZD Vzdr-nice oz. pri sekanju vijaka M-12 z [ročnim kladivom iin sekačem mu je drobec sekača odletel v podfahmico leve roke. Imenovani je utrpel vreznino v žilo na levi roki. Vzrok: Neprimerno ročno orodje — sekač. MLAKAR Franc, mat. št. 1327, roj. 5. 2. 1931, stanujoč Žabjak vanje—-gradbeno. Delovna nezgoda se je pripetila v skladišču premoga. RHi sestopu po lestvi iz portalnega žerjava se je odrgnil na odbojniku (zaključek žeirijavnega tora) ter si je pri tem poškodoval levo nogo nad kolenom. Kiseljak Irena vodstvu pevskega^ zbora TGA in vsem pevcem, ki so nas tako prisrčno sprejeli na potovanju v Šentvid. Bilo jej res prijetno in pravo prijateljsko razpoloženje. To prvo skupno potovanje moškega in ženskega pevskega zbora iz Kidričevega nam je pokazalo, da lahko vlada služno in koristno sodelovanje v Kidričevem na področju kulturnega delovanja. Zato si želimo tudi v bodoče prijetnega in koristnega sodelovanja s sindikatom TGA in moškim pevskim zborom, saj bodo skupni nastopi doma in drugod pokazali kulturno delovanje v Kidričevem in bodo veliko koristili ugledu Krajevne skupnosti Kidričevo. Ženski pevski zbor DU Kidričevo ZAHVALA Poskusne peči s predpečeno anodo v elektrolizi B leta 1974 OBVESTILA V sindikatu lahko uredite vse potrebne zadeve med 13. in 15. uro. XXX Oddelek za obračun osebnih dohodkov ima organizirano delo v oddelku od 5.30 do 15. ure, tako imate možnost urediti vse v zvezi z osebnimi dohodki pred pričetkom dela. XXX V našo DO prihaja vedno več privatne pošte, ne le pisem, tudi revije in časopisi, zato prosimo, da čimprej Uredite tako, da boste pošto prejemali na dom. aluminij ie Disciplinski ukrepi 1. Peter BELŠAK, mat. št. 6040, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostal z dela, odložil žlindro na asfalt ob depoju, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 2. Ivan CAFUTA, mat. št. 4106, iz tozd Predelava aluminija, prišel na delo v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD. 3. Franc MURKO, mat. št. 1962, iz tozd Predelava aluminija, nesel v delovno organizacijo alkohol, izrečen ukrep — opomin. 4. Ivan PETROVIČ, mat. št. 5721, iz tozd Predelava aluminija, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD. 5. Franc VINDIŽ, mat. št. 5742, iz tozd Predelava aluminija, zamudil na delo, pri tem pa žalil in zmerjal službojoče-ga vratarja, izrečen ukrep — opomin. 6. Janez SILAK, mat. št. 5455, iz tozd Predelava aluminija, predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — javni opomin. 7. Ivan TRS, mat. št. 3427, iz tozd Tovarna glinice, prišel na delo v vinjenem stanju, izrečen ukrep — opomin. 8. Ivan KMETEC, mat. št. 5574, iz tozd Tovarna glinice, se nedostojno obnašal do obratnega zdravnika, izrečen ukrep — opomin. 9. Bernarda KMETEC, mat. št. 4913, iz Delovne skupnosti skupnih služb, vrgla v pomije kuhano goveje meso, izrečen ukrep — javni opomin in povrniti materialno škodo v znesku 534,00 din. 10. Milan DREVENŠEK, mat. št. 6061, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 %' enomesečnega OD. 1 11. Ivan CAJNKO, mat. št. 6163, iz tozd Prdmet, predčasno zapustil delovno mesto brez dovoljenja nadrejenega, izrečen ukrep — opomin. 12. Darko LOZ1NŠEK, mat. št. 5547, iz tozd Promet, predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — opomin. 13. Stanko ZAJŠEK, mat. št. 5702, iz tozd Promet, samovoljno zapustil delovno mesto, izrečen ukdep — opomin. 14. Feliks MILOŠIČ, mat. št. 4169, iz tozd Promet, ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — javni opomin. 15. Jože ANDERLIČ, mat. št. 3350, iz tozd Promet, bil na delu v vinjenem stanju ter grozil in zmerjal vodjo izmene, izrečen ukrep — javni opomin. 16. Franc GOBEC, mat. št. 5369, iz tozd Proizvodnja alu- minija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 17. Milan KUNIČ, mat. št. 4605 iz tozd Proizvodnja aluminij aj povzročal nered, izrečen ukrep — opomin. v 18. Branko BEZJAK, mat. št. 6014, iz tozd Promet, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000,00 din. 19. Jože KOREZ, mat. št. iz tozd Promet, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 20. Dušan KOLMANIČ, mat. št. 5821, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 21. Božidar KOSTIČ, mat. št. 5756, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 22. Josip VUČKOVIČ, mat. št. 5043, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine V; znesku 30 % enomesečnega OD. 23. Stanislav BERANIČ, mat. št. 4430, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, se nedostojno vedel do vodje proizvodnje ter fizično napadel sodelavca PETKA, izrečen ukrep — denarna kazen v znesku 10 % enomesečnega’ OD. 24. Franc MORAVEC, mat. st. 4214, iz tozd Proizvodnja aluminija, ni opravil dela, katera so mu bila naročena, ampak je odšel domov, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 25. Vilibald JUS, mat. št. 6248, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen} ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 26. Leopold PLUŠKO, mat. št. 6276, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000,00 din. 27. Nenad ŠOŠKIČ, mat. št. 6162, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000,00 din. 28. Marjan CEBEK, mat. št. 6183, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000,00 din. 29. Bogdan CESAR, mat. št. 6246, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000,00 din. 30. Jože CAFUTA, mat. št. 5029, iz tozd Proizvodnja aluminija, udaril sodelavca KOKOT Marjana, izrečen ukrep — javni opomin. 31. Jože VUGRINEC, mat. št. 4709, iz tozd Tovarna glinice, predčasno zapustil delovno mesto brez dovoljenja predpostavljenega, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD. 32. Stanko MUNDA, mat. št. 5104, iz tozd Proizvodnja aluminija, samovoljno zapustil delovno mesto brez predpisanega pismenega dovoljenja, izrečen ukrep — opomin. 33. Darko ŽIŽEK, mat. št. 6228, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine! v znesku 10 % enomesečnega OD. 34. Franc MILOŠIČ, mat. št. 5757, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev, 10 °/o enomesečnega! OD. 35. Štefan MAHORIČ, mat. št. 5171, iz tozd Proizvodnja aluminija, bil na delu v vinjenem stanju ter bil odposlan domov, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 36. Maks ČERNEJŠEK, mat. št. 4545, iz tozd Predelava aluminija, ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — opomin. 37. Avgust BAUMAN, mat. št. 4903, iz tozd Predelava aluminija, vrgel tovarišu MATIČU v obraz malico in ga udaril, izrečen ukrep — javni o-pomin. 38. Vinko MAROH, mat. št. 5048, iz tozd Promet, na delovnem mestu bil v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni opomin. 39. Anton VUK, mat. št. 5971, iz tozd Promet, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 40. Jože KOREN, mat. št. 6157, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 4L Stanko ŽERAK, mat. št. 4119, iz tozd Proizvodnja aluminija, prišel na delovno mesto v vinjenem stanju ter imel za ta dan neopravičeni izostanek pri tem pa grozil tovarišu Ciglarju, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 42. Jože MEDVED, mat. št. 5688, iz tozd Predelava aluminija, ni organiziral dela tako, da bi se usposobil livni stroj, ki je bil v okvari zaradi zalitega vodila za ponovno litje in ker ni popisoval števcev za mazut — izrečen ukrep — javni opomin. 44. Ivan KMETEC, mat. št. 5574, iz tozd Tovarna glinice, ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — javni o-pomin. 45. Feliks SAMBOLEC, mat. št. 5449, iz tozd Predelava aluminija, hotel odtujiti iz delovne organizacije 2,5 kg aluminijaste žice debeline 3 mm, izrečen ukrep — javni opomin. 46. Franc MOJZER, mat. št. 4314, iz tozd Predelava aluminija, ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — javni opomin. 47. Stanko GODEC, mat. št. 4000, iz tozd Predelava aluminija, vrgel grudo silicija v traktor ter razbil šipo, izrečen ukrep — opomin in plačilo povzročene škode v višini 700 din. 48. Stanislav KAMENŠEK, mat. št. 6236, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 49. Stanko PERKO, mat. št. 3755, iz tozd Proizvodnja aluminija, trikrat si je podpisal propustnico za privatne opravke sam, osemkrat pa podrejeni delavec, izrečen ukrep — opomin. 50. Jože KOREZ, mat. št. 5546, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 51. Ivan ) ŽNIDARIČ, mat. št. 4040, iz tozd Predelava aluminija, ni hotel sodelovati pri delu — kontrola livne verige in kokil, izrečen ukrep — opomin. 52. Ciril MARTINČIČ, mat. št. 750, iz tozd Predelava aluminija, ni očistil livne peči W 2, izrečen ukrep — opomin. 53. Branko LUKMAN, mat. št. 5836, iz tozd Predelava aluminija, ni očistil livne peči W 2, izrečen ukrep — opomin. 54. Sretko ČORIČ, mat. št. 6121, iz tozd Predelava aluminija, ni očistil livne peči W 2, izrečen ukrep — opomin. 55. Zinka Čuček, mat. št. 4295, iz tozd Vzdrževanja, prinesla v delovno organizacijo aluminij u Pričakovalcem stanovanj V kadrovsko splošnem sektorju opažamo, da pri plačilu lastne udeležbe ob dodelitvi stanovanj) nastajajo problemi glede plačila. Lastno udeležbo je dolžan plačati vsak, ki pridobi stanovanjsko pravico na družbenem stanovanju, glede na vrednost stanovanja in v skladu s svojim socialnim in zdravstvenim stanjem ter ekonomskimi možnostmi. Lastno udeležbo plača nosilec stanovanjske pravice pred vselitvijo oziroma preselitvijo. Višina lastne udeležbe se ugotavlja od vrednosti dodeljenega družbenega stanovanja in je odvisna od skupnega povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana, ki je izražena v odstotku na Skupni poprečni mesečni dohodek na družinskega člana izražen v odstotku na poprečni mesečni OD v SRS v preteklem letu povprečni mesečni OD v SRS v preteklem letu. Npr.: Delavec ima 4-člansko družino pri čemer znaša povprečni mesečni; dohodek na družinskega člana 8.000.— din. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana delimo z republiškim povprečjem v SRS v preteklem letu, ki je znašal v letu 1982 14.365.— din. Po kriteriju za polog lastne udeležbe (priložena lestvica) znaša ta 8 %. Tako na primer novo 2'A-sobno stanovanje v Ptuju v izmeri 64 m2 stane 1,768.729.— din. Iz tega sledi, da bi moral delavec, ki ima 4-člansko družino, plačati za to stanovanje v Ptuju 141.498.— din. % udeležbe delavca na nabavno vrednost stanovanja Delavec lahko dobi kredit pri banki na tri načine in to če: 1. namensko varčuje, 2. nepreklicno veže dinarska sredstva ali dinarsko protivrednost prodanih konvertibilnih deviz, 3. predhodno namensko varčuje in po končani varčevalni dobi nepreklicno veže privarčevana sredstva. I. Namensko varčevanje Delavec lahko dobi kredit, če namensko varčuje najmanj dve leti. V ta namen sklene z banko pogodbo o varčevanju, v kateri se določi predvsem višina privarčevanih sredstev in varčevalna doba. Delavec lahko namensko varčuje: — z enkratnim pologom — z rednimi mesečnimi pologi. Delavec, ki namensko varčuje dinarska sredstva, dobi po končani varčevalni dobi in in vrača kredit po naslednji lestvici: Kredit izražen z odstot. od privarčevanega zneska (brez obresti) Dejanska doba vračanja kredita Varčevalna doba — leta let z rednimi mes. pologi z enkratnim pologom let mesecev 2 140 180 11 3 190 230 12 6 4 240 290 14 — 5 300 360 15 5 za družino z dvema in več člani za samske delavce do 20 % do 35 % brez udeležbe nad 20 % do 25 % nad 35 % do 40 '% 1 % nad 25 % do 30 % nad 40 % do 45 % 2 % nad 30 % do 35 % nad 45 % do 50 % 3 % nad 35 % do 40 % nad 50 % do 55 % 4 % nad 40 % do 45 % nad 55 % do 60 % 5 % nad 45 % do 50 % nad 60 % do 65 % 6 % nad 50 % do 55 % nad 65 % do 70 % 7 % nad 55 % do 60 % nad 70 % do 75 % 8 % nad 60 % do 65 % nad 75 % do 80 % 9 % nad 65 % do 70 %! nad 80 % do 85 % 10 % nad 70 % do 75 % nad 85 % do 90 % 11 % nad 75 % do 80 % nad 90 % do 95 % 12 % nad 80 % do 85 % nad 95 % do 100 % 13 % nad 85 % do 90 % nad 100 % do 105 % 14 % nad 90 % do 95 % nad 105 % do 110 % 16 % nad 95 % do 1—* O O vp ON nad 110 % do 115 % 18 % nad 100% nad 115 % 20 % (Nadaljevanje s 16. strani) alkoholno pijačo, izrečen ukrep — javni opomin. 56. Srečko BEK, mat. št. 4539, iz tozd Vzdrževanja, 17. 3. 1983 prišel na delo ob 6,25, namesto ob 6. uri, izrečen ukrep — opomin. 57. Milan KUNIČ, mat. št. 4605, Janez Ivanuša, mat. št. 6132, iz tozd Proizvodnje aluminija, dne 26. 1. 1983 povzročila nered v tozd, izrečen u-krep —• opomin. 58. Ljubo HUZJAN, mat. št. 5638, iz tozd Vzdrževanja, 1. 7. 1983 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto enomesečnega OD. 59. Venčeslav PETROVIČ, mat. št. 4080, iz tozd Proizvodnje aluminija, neopravičeno odklanjal dela, izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja v tozd Proizvodnja aluminija, izvršitev ukrepa se odloži za dobo sedmih mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 7 % enomesečnega OD. 60. Ivan KOSEC, mat. št. 5824, Rudolf KRAMAR, mat. Da ne bi prihajalo do prevelikih težav pri plačilu lastne udeležbe, vam bi radi podali nekaj informacij glede pridobitve kredita za plačilo lastne udeležbe. št. 4451, Feliks ŠTABUC, mat. št. 5375, Janez BEZJAK, mat. št. 3018, Stanko ZAJŠEK, mat. št. 4378, Anton VIDOVIČ, mat. št. 4454, Stanislav BERANIČ, mat. št. 4430, Marjan VINTER, mat. št. 4985, Ivan KO-ŠUTAR, mat. št. 5808, Vinko REP, mat. št. 4117, Franc PLOHL, mat. št. 3051, Franc MAJCEN, mat. št. 4440, Stanislav MLAKAR, mat. št. 4181, Franc MORAVEC, mat. št. 4214, Janko PREMUŽIČ, mat. št. 5105, Božo LEKIČ, mat. št. 5128, Marko JURALJ, mat. št. 4988, Stanislav KOCIPER, mat. št. 5478, iz tozd Proizvodnje aluminija, 22. 8. 1983 odklonili delo, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja v tozd Proizvodnja aluminija, izvršitev ukrepa se odloži za dobo šestih mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % neto enomesečnega OD. Banka lahko da delavcu kredit predčasno, vendar samo v nujnih in upravičenih primerih, kadar pridobiva oz. kupu- je stanovanje ali stanovanjsko hišo. Predčasna odobritev kredita je lahko največ: pri varčevalni dobi 2 leti pri varčevalni dobi 3 leta pri varčevalni dobi 4 leta pri varčevalni dobi 5 let in več 2 meseca 3 mesece 5 mesecev 6 mesecev Najdaljša doba varčevanja je 10 let. II. Vezava dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz Delavec lahko dobi kredit, če nepreklicno veže za določen čas dinarska sredstva ali če proda banki konvertibilne devize, po nakupnem tečaju, ki velja na dan odkupa ter nepreklicno veže njihovo dinarsko protivrednost. V ta namen sklene z banko pogodbo o vezavi. Najkrajša doba vezave je tri leta, najdaljša pa 16 let. Delavec lahko dobi kredit v višini 220 odstotkov, če veže dinarska sredstva in 250 odstotkov, če veže dinarsko protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz. III. Prehodno varčevanje za vezavo sredstev Delavec lahko dobi kredit, če varčuje najmanj tri leta z enkratnim ali rednimi mesečnimi pologi in po končani varčevalni dobi nepreklicno veže privarčevana sredstva za določen čas. V ta namen delavec sklene z banko pogodbo o prehodnem varčevanju za vezavo sredstev. Delavec, ki plačuje svoje obveznosti po pogodbi o prehodnem varčevanju za vezavo sredstev s prodajo konvertibilnih deviz, izroči banki stalno pooblastilo za odkup deviz iz svojega deviznega računa ali devizne hranilne knjižice. Banka odkupi devize po odkupnem tečaju, ki velja na dan odkupa in nakaže dinarsko protivrednost na račun predhodnega varčevanja. Delavec, ki predhodno varčuje in nepreklicno veže privarčevana sredstva, dobi kredit po naslednji lestvici: Varčevalna doba Višina kredita, izražena z odstotkom od vezanega zneska (brez obresti) 3 350 4 400 5 450 6 550 7 600 8 650 9 700 10 in več 750 Na kratko smo vam opisali vse tri načine pridobitve kredita pri banki. Z varčevanjem lahko začnete že takrat, ko vlo- žite prošnjo za dodelitev stanovanja, ne pa takrat, ko ste na vrsti za stanovanje oz. vam je stanovanje dodeljeno. aluminij ib Mladinsko prostovoljno delo (Nadaljevanje z 11. strani) Poleg tega so mladi iz Slovenije, v skladu z dogovori v okviru konference ZSMS sodelovali tudi na zveznih MDA v drugih republikah in pokrajinah ter od leta 1980 se vključili v mednarodno izmenjavo brigadirjev. Z mladinskimi organizacijami držav, s katerimi ZSMS sodeluje. V letu 1979 je na zveznih MDA izven SR Slovenije sodelovalo 37 mladinskih delovnih brigad (MDB), v katerih je bilo okrog 1900 brigadirjev. Naslednje leto pa je sodelovalo 1700 brigadirjev, v letu 1981 pa 1360 brigadirjev. V letu 1982 je na zveznih MDA zunaj Slovenije sodelovalo več kot 1500 brigadirjev, s tem, da je veliko mladih iz Slovenije sodelovalo na akcijah v drugih republikah in pokrajinah v okviru brigad pobratenih mest, ki so jih organizirale OK ZSM zunaj Slovenije. V letošnjem letu na zveznih MDA izven Slovenije se je udeležilo okrog 1500 brigadirjev. V mednarodni izmenjavi brigadirjev vsako leto sodeluje cca 130 brigadirjev in sicer: na Slovaškem, Madžarskem, Tuniziji in letos v Franciji. Enako število brigadirjev iz držav, kjer so sodelovali naši mladinci, je sodelovalo na MDA v Sloveniji. Že v začetku je bilo omenjeno financiranje MDA, oziroma način financiranja. Zvezne in republiške MDA v Sloveniji se financirajo na podlagi d. d. o MDA (podpisanega za srednjeročno obdobje 1981—85) in samoupravni sporazum o MDA (podpisani vsako leto posebej). Sredstva za pripravo in izvedbo MDA delimo: — materialni izdatki MDA, — stroški RK ZSMS, — sredstva za družbeno dejavnost, — sredstva za dejavnost RKS (Rdečega križa Slovenije), — materialni izdatki MDA. Sredstva se združujejo pri IS skupščin občin, kjer MDA potekaj p. Med materialne izdatke štejemo 'pripravo naselja, tekoče vzdrževanje naselja, nabavo osnovne opreme, prehrano, avtobusne prevoze, potrošni ih drobni material itd. Sredstva združujejo Republiška skupnost za ceste Slovenije, zveza vodnih skupnosti Slovenije, SIS za PTT promet Slovenije, SIS za elektrogospodarstvo Slovenije, SIS za gozdarstvo Slovenije, zveza komunalnih skupnosti Slovenije, zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije (del sredstev) in zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije — Stroški, ki jih ima RK ZSMS pri pripravi in izvedbi MDA. Sredstva se| združujejo na RK ZSMS. Z njimi se pokrivajo stroški: oprema brigadirjev (uniforme, copate, majice), izobraževanje vodstev MDA, avtobusni prevozi brigad iz drugih republik na zvezne MDA v naši republiki, delo centra za MDA informativno propagandno dejavnost, ipd. Sredstva združujejo IS skupščine SRS, Gospodarska zbornica Slovenije, RS ZSS, zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije (del sredstev), Ljubljanska banka — Združene banke Ljubljana in Zavarovalna skupnost Triglav. — Sredstva za družbene dejavnosti na MDA. Sredstva se združujejo pri SIS v občinah, kjer MDA potekajo. To so sredstva za izvedbo programov vzgoje, izobraževanja in usposabljanja, kulturnozabav-nih in telesnokulturnih dejavnosti na MDA. Sem uvrščamo tudi sredstva za zdravstveno varstvo brigadirjev, ki se združujejo pri zdravstvenih skupnostih v občinah, kjer MDA potekajo. Sredstva združujejo izobraževalna skupnost Slovenije, zveza skupnosti za zaposlovanje, kulturna skupnost, telesnokulturna skupnost ter zdravstvena skupnost Slovenije. — Sredstva za dejavnost MDB RKS (Rdeči križ Slovenije). Sredstva se združujejo pri republiškem odboru Rdečega križa. S temi sredstvi, se izvajajo programi MDB RKS. Sredstva združujejo zdravstvena skupnost, skup- DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V MESECU AVGUSTU V TOZD Tovarna glinice: Milan Voda, Edi Leskovar, Milan Kosec, Marjan Slamer-šek, Branko Vajkopf, Stanislav Hojnik, Rajko Sok, Franc Domine, Bojan Pulko in Marjan Murko. V TOZD Proizvodnja aluminija: Miroslav Zelenko, Marjan Krajnc, Franc Volgemut, Stanislav Kolarič, Josip Vrbanec inj Jože Grah. V TOZD Vzdrževanje: Edvard Dobrajc, Miran Galun, Marjan Kovačec, Slavko Vek in Franc Ficijan. V TOZD Kontrola kvalitete: Miran Prapotnik. nost otroškega varstva Slovenije. Takšnim načinom financira nja (D. D. SaS) se je razrešilo dosti vprašanj in problemov, vendar pri vsakoletnem sumiranju rezultatov in analizi tega področja mladinskega dela jasno so se izkristalizirani številni problemi, katere RK ZSMS ob sprejemu temeljnih usmeritev za organiziranje MDA za naslednje leto skuša odpraviti. Vsekakor je treba omeniti slabo sodelovanje podpisnikov (letos nekaj boljše) zlasti pri pripravi brigad in realizaciji programov. Še vedno se celotno delo ali vsaj večina dela vali na breme OK ZSMS oziroma RK ZSMS. Tu so še problemi vključevanja vseh struktur mladih, brigadirji so vse mlajši, le malo je deklet, študentov in kmečke mladine, nepopolne brigade in podobno. Če je že omenjena struktura MDB, je treba povedati, da imamo še vedno premalo mladih iz združenega dela (največ na akciji sodeluje učencev). Delavcev približno sodeluje na MDA 0,14 % od vseh zaposlenih v Sloveniji. To pomeni okrog 1200 mladih iz združenega dela. Verjetno je pri tem treba postaviti pred dejstvo 00 ZSMS in OOS, katera je po 7. in 8. členu DD tudi dolžna, da se vključi v evidentiranje brigadirjev oziroma se- V DSSS: — za določen čas: Zdravko Tominc in Katarina! Kacjan. V TOZD LLBK Trbovlje: Leopold Sedlar, Cvetka Horvat, Šahza Salkič, Dragica Simonovič, Darko Resman, Peter Šimenc in Tatjana Zavec. Iz JLA so se vrnili: Janko Majcen, Janez Liponik, Franc Štuhec, Branko Kline, Janez Ivančič, Tomaž Janež in Ra-doš Potokar. DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V MESECU AVGUSTU 1983 Iz TOZD Tovarna glinice: Ernest Korže. Iz TOZD Proizvodnja aluminija: Franc Golob, Bogdan Cesar in Darko Žižek. Kadrovske vesti stavo brigad v svoji DPS. Mar ni sposobna vsaka OO ZSMS kadrovati enega brigadirja? Zakaj samoupravni organi odločajo o udeležbi mladincev-k na MDA po »direktivi« vodje TOZD? Zaradi česa 00 ZSMS pravočasno ne planirajo odsotnost udeleženca na MDA (plan izrabe delovnega časa) ter zakaj se o tem konkretno ne pogovorijo v svoji TOZD? Stabilizacijskega zategovanja pasu ne moremo izvajati na nekadrovanju brigadirjev, saj so akcije same mladinski prispevek k stabilizaciji. Številčno nepopolne brigade nam tudi »govorijo«, da je dejansko potrebno organizacijo MDA spreminjati. Takšni poizkus organiziranja MDA (po 38. letih korenito drugače) je že realiziran na mladinskem delovnem taboru Trebče ’83. Osnovna značilnost takšnega tabora naj bi bila uveljavljena resnična samoupravljanja med mladimi. Medtem, ko je na dosedanjih MDA samoupravljanje močno forumsko. Ali bo to zgolj pogumen pc> izkus ali pa v prihodnje tudi uveljavljena oblika mladinskega prostovoljnega dela, bo moč sklepati šele po podrobni analizi letošnjega tabora in dosedanjih izkušenj in na te; melju le-teh izgrajevati nekaj novega. Zbral: J. M. Iz TOZD Vzdrževanje: Stanko Ritonja. Iz DSSS: Marija Kmetec in Zdravko Tominc. Iz TOZD LLBK Trbovlje: Kasim Smajlagič, Husein Nu-kič, Viljem Požar in Zula Os-manovič. Upokojeni: Ivan Herman iz TOZD Tovarna glinice. Umrli: Jožef Ribič iz TOZD Proizvodnja aluminija. ZAHVALI Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem in izvršnemu odboru osnovne organizacije sindikata TOZD Tovarna glinice za darilo in izrečene besede ob slovesu. Poslovilno srečanje je bilo prijetno) in se ga bom rad spominjal. Sodelavcem in organizaciji sindikata pa želim mnogo delovnih uspehov. Ivan Herman Ob mojem odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem TOZD KK in osnovni organizaciji' sindikata za lepo in praktično darilo. Želim jim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Štefan VERBEK Članke za naslednjo številko glasila pričakujemo do 10. 11. 1983. Prosimo, da pošiljate podpisane članke, ne pozabite pripisati se naslov, krajevno skupnost, kjer živite in vašo matično številko. Uredništvo aluminij 19 Pomemben nastop našega pihalnega orkestra Pihalni orkester TGA trdoživo deluje tudi čez poletne mesece. Pdleg rednih potreb naše delovne organizacije in širšega področja naše občine, smo se letos odločili za samostojni koncert v Crikvenici. Pihalni orkester je pod vodstvom prof. Toneta Horvata po julijskem predahu že v začetku avgusta pričel z zahtevnimi vajami, kjer smo uigravblf koncertni program, ki smo ga vadil i že kar od začetka leta. Odveč je govoriti, da je bilo potrebno nešteto ur prebiti na vajah, da smo lahko pokazali, da smo sposobni za samostojni koncert na enem od glavnih trgov pred hotelom International v Crikvenici dne 13. 9. 1983. Na pot smo se odpravili 12., vrnili! pa 14. septembra, tako da smo se ta čas zadrževali v našem počitniškem domu, kjer smo se lahko sprostili predvsem po koncertu. Crikvenica je v septembrskih dneh še polna turi- stov, predvsem starejših. Ko smo na dan koncerta dopoldan imeli vajo na terasi pred našim domom, smo bili deležni že a-plavza nekaterih turistov, ki so se pri nas ustavili. Popoldan ob 17. uri pa je šlo zares, saj so nas številni poslušalci obkolilli in bili z našim izvajanjem zadovoljni, kar so dokazali z dolgotrajnim aplavzom. To je bil znak, da glasba ne pozna meja. Turistični delavci tega kraja so obžalovali, 'ker nismo prišli teden prej, ko je bi v Crikvenici tri di cion alni Ribarski teden, ko ob nastopih raznih kulturniških skupin dišijo itudi ob vsej obali pečene ribe. Na njihov Ribarski teden so nas povabili naslednje leto. Kakšne možnosti bomo imeli v teh stabilizacijislkih časih pa seveda ne vemo. Ob tej priložnosti je še potrebno povedati nekaj misli o bivanju v našem domu v Crikve- nioi. Tisti, ki še v tem domu nismo bili in tisti, ki so bili pred leti, smo bili prijetno presenečeni. Zares je urejen tako, da smo lahko nanj ponosni. Vsi prostori se lahko merijo tudi s hotelskimi. To lahko rečemo tisti, ki smo bili na dopustu po raznih bungalovih po obali, ki so last raznih turističnih podjetij. Delavci TGA imamo svoj dom in prav je tako. V njem smo se počutili kot doma, saj je poln domačnosti. K temu pa so pripomogli gotovo tudi ljudje, ki v donno skrbijo za dobro počutje nas vseh. Vso pohvalo zaslužijo vsi od upravnice do čistilke. Moram povedati, da smo se ta dva večera prijetno zabavali!, z nami pa so bili veselo razpoloženi vsi delavci doma In želimo, da bi se vsi, ki obiščete naš dom v posezoni prav tako tobro počutili, kakor se je naš pihalni orkester. I. O. POSTANITE ČLANI TENIŠKE SEKCIJE TENIŠKO PRVENSTVO Ob koncu septembra je Teniška sekcija pri tovarniški konferenci sindikata organizirala teniško prvenstvo Kidričevega. Udeležba na tem prvenstvu je bila, v skladu s trenutnim interesom za ta šport, bolj skromna. Sodelovalo je osem tenisačev — pravzaprav smo to vsi, ki smo letošnje leto bolj ali manj redno igrali tenis. Vrstni red je bil naslednji: Pihalni orkester TGA med koncertom v Crikvenici Nasmejmo se še mi Nastale in objavljene so bile v drugih delovnih organizacijah. Preberite jih in zdelo se vam bo, da so naše. Odobrili so mi študij ob delu, pa me niso dali samega v pisarno, da bi lahko študiral. XXX — Prijatelj, zakaj si tako poklapan? Ah, ne vprašaj. Kamorkoli pridem, me evidentirajo za kakšno funkcijo. — Kaj si delal danes, Miha? — Saj veste, tovariš šef, isto kot včeraj. — Torej zopet nič. — Ja, kako pa to veste? — Opazujem te že dva ni. — Potem ste pa delali toliko kot jaz. XXX — Miha, premislil sem o najinem pogovoru včeraj, najboljše bo da ... — Oprostite, poboljšal se bom. — Ni treba, moj pomočnik boš. Kako naj uredim privatne zadeve, ko pa so mi blokirali službeni telefon. XXX Zmanjšati skupno porabo Ne, ne tovariši, kupili bomo stanovanja samo do tretjega nadstropja in ne do sedmega; moramo se vendar obnašati stabilizacijsko. 1. Majcenovič Dušan 2. Podkrižnik Aleksander 3. Sabath Bojan Sicer sami rezultati niso toliko pomembni. Pomembno je to, da smo izvolili novo vodstvo kluba (predsednik Kru-šič Milan), ki mu je uspelo organizirati to prvenstvo, kljub v letošnjem letu prisotni internosti in nezainteresiranosti prejšnjega vodstva, in tudi vseh ostalih članov. Pokazalo se je, da obstoja skupina tenisačev — rekreativcev, ki ima rada ta šport in želeli bi, da bi se ta skupina razširila. Predvsem je to lep in eleganten šport, s katerim se lahko ukvarjaš v poznih letih. Razpolagamo z dvema igriščema na ugodni lokaciji, tako manjka samo nekaj več množičnosti in želje do rekreacije. Za naslednjo sezono imamo že nekaj načrtov, ki pa bodo seveda v veliki meri odvisni od finančnih sredstev, ki nam bodo dodeljena. Nujno pa bo predvsem urediti sam teren in popraviti ograjo. Nabaviti tudi nameravamo pribor za avtomatsko škropljenje. Še enkrat apeliramo na tiste zaposlene v TGA, ki bi želeli igrati tenis, naj se nam priključijo. Ni potrebno drugo, kot plačati letno članarino (letos 200 din), si nabaviti lopar (od 1.000 do 3.000 din) in žogice, teniške copate (2.000 din)_, ter voljo do igranja in nekaj ur časa za ureditev igrišča spomladi. Tisti rek »Zdrav duh v zdravem telesu«, v današnjem času hitrega tempa in vsesplošnega napredka, morda še bolj velja kot kadarkoli prej. A. Podkrižnik aluminij 20 Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija »Bor.s Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: .AJbin.,K°P|® . predsednik, Hedvika Pulko, Anica Majcen, Janko Krapša, Albina Ocepek, Franc Širec Anton, Kuril.č, Jožica Sabath, Vera Peklar — odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tiska Ptujska tiskarna, Ptuj — člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in sl.k ne vračamo — Naklada 3.150 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije pri IS Slovenije št. 421/172 z dne 24. oktobra 1975.