| IZHAJA OB | | č ETPT KIH
?
% UREDNIŠTVO IN UPR i LJUBLJANA, 8REC, 10 i POŠT PREDAL ŠT 345
^ raC.pošt hdan v
f> LJUBLJANI ST.15 393
Ž
VJCV/Zt'SSS/M/SS*////'.
IV. leto
Danes dvojna številka. Cena 2 Din
D&ŠU- plolTVjir^Kl&AfANA-V -GOTOVINI
—pni)S'
P OU K
STR
I N/HABAVO
| POSAMEZNA | | $TEV. 2 DIN Ž
I	?
f NAROČNINA 1 LETO | Ž. 80.'A LETA RO, %, L E ^ | TA 20 DIN. V ITALIJI /j J NA LETO40 L,FRAN' | | C1JI 60 F, AMERIKI 2 $	^
y/s/y//sss//sj?////M44C'//s
V MubSiani, 14 aprila 1932
Štev. 15-16
■&aim
Izid žrebanja za naše nagrade, vredne 52.000 Din
M t .	na	3.	strani
Na 4. strani:
Naš novi veiiki nagradni natečaj
„TITANICA."
Te dni mine dvajset let, kar se je zgodila liajvečja pomorska katastrofa vseh časov. Najmogočnejši oceanski velikan „Titanic“ je odplul 8. aprila 1912 iz liverpoolske luke proti Newyorku. Po šestili dneh mirne in nemotene vožnje je v zadnji noči naletel ..Titanic" na ledeno goro. To je bilo Is. aprila. Malo pred polnočjo se je orjaška ladja zadela v še bolj orjaško goro — komaj dve uri in pol nato se je velikan pogreznil v globino. 705 potnikov so parniki, ki so prihiteli na pomoč, vkrcali iz rešilnih čolnov. 1655 ljudi pa je katastrofa „Titanica“ potegnila v morske globine. — O vzrokih in o poteku te strašne katastrofe nam bodo naslednje vrstice podale vsaj približno sliko.
»Senzacija brez primere! Največja ladja sveta! Turške kopeli, pariške kavarne...”
Izvleček iz nekega nemškerf dnevnika meseca januarja 1012:
„V ladjedelnici družbe VVhdte Star v Liverpoolu pravkar dozoreva čudo moderne tehnike, kakršnega svet še ni videl. To je 45.000tonski parnik, ki bo po vsej pravici nosil ime Titanic (izgovori tajtenik, kar pomeni titana ali velikana). O silni velikosti te ladje si človek skoraj ne more ustvariti prave slike. Naj povemo, da bi v vsakem izmed štirih orjaških dimnikov lahko brez truda spravili po dve lokomotivi s itenderjema. Če bi ,. 1 i-tanic“ postavili pokonci, bi segal še 141 m nad' Štefanov zvonik na Dunaju, ki je visok 158 m. Na parniku bo prostora za več ko
20.000	ljudi, /a 10.000 ljudi bo na njem srebrnega priborja. Razen tega so uredili na njem igrišča za
tenis, basene za kopanje, turško kopel in pariške kavarne...“
»Spuščanje ,Titanica‘ v morje. Za 50 milijard premoženja na parniku!”
12. aprila 1912 so listi tole pisali:
»Več tisoč ljudi je čakalo ure in ure v liverpoolski luki veličastnega prizora, ko spuste ,1 itanic', naj večjo ladjo sveta, v morje. Mogočna ladja z neizmernimi dimenzijami, s tri nadstropja visokimi krovi je bila okrašena z več tisoč metri girland. Navdušeno vriskanje in vzklikanje je pozdravilo potnike, ko so se vkrcali. Med njimi so bila najbolj bleščeča imena:	lord
Astor, ki se je hotel na tej ladji vrniti z ženitovanjskega potovanja v Newyork, kralj železnic Mays, kralj bakra Guggenheim, Bruce, VVidener — sama imena finančnih velikanov. Sodijo, da so premo-
ženja, ki so zastopana na ,Tita-nicu', vredna sto milijonov funtov. Saj ni na ladji nič manj ko 25 milijonarjev...
Ko je orjak veličastno drsel v morje in so brizgnili okoli njega ko zvonik visoki stebri penaste vode, ni navdjušenje poznalo več nobenih meja. Med zvoki veselih koračnic je .Titanic* počasi izginil množicam izpred oči.
Kdor je to videl, ve: ta ponosna ladja bo znava kljubovati vsem silam prirode! .Titanic* se ne more potopiti! In največja ladja sveta mora biti tudi najhitrejša...“
Šest dni nnjlepše vožnje s hitrostjo 21 milj na uro
Največja ladja sveta mora bili tudi najhitrejša... Malenkostna pomota; reči bi morali:	»Največja
ladja sveta b i m oral a biti tudi najhitrejša!** Kapitan Smith, star izkušen pomorščak, je dobil pred odhodom od lsmaya, predsednika družbe, strog ukaz, da mora za vsako ceno voziti po najkrajši poti in z največjo hitrostjo! „1 itanic mora v čast svojih 'ustnikov in graditeljev postaviti nov rekord...
1400 potnikov je bilo na ladji, zraven še 1000 mornarjev in oficirjev. Spodaj, v prostorih za pošto,
je bilo naloženo 3500 poštnih vreč s 7 milijoni pisem, 84.000 kosov posode-, 75.000 funtov svežega mesa,
50.000	funtov sočivja. In tako dalje.
Kapitan Smith je računal, da bo vozil čez Ocean slabih 7 dni. Šest 'dni je poteklo popolnoma mirno. Potniki prvega razreda so se po mili volji zabavali. Čez dan so vkljub občutnemu mrazu igrali na palubi tenis.
Ledena gora — nihče se zanjo ne zmeni!
S hitrostjo 21 morskih milj brzi orjak skozi noč. Nihče od potnikov ne ve, da je med oficirji in kapitanom nastal spor. Ladja pravkar vozi skozi predel ledenih gora. Vsak trenutek »se utegne pojaviti pred njo katera teli smrtonosnih pošasti. Potrebna je skrajna opreznost. Prvi oficir, I’ rederic Mudloek, zaklinja kapitan,oj, naj vendar zmanjša hitrost — kaj so res sekunde tako važne? Ali ne gre mar za življenje tisočev in tisoč e v ljudi?
Ne, odvrne kapitan Smith, ukaz imam, da moram voziti z naj večjo hitrostjo. Gre za čast največje ladje sveta... In potem odide v pu-šilnieo. Mudlock stoji na poveljniškem mostiču in srepo upira oči v temo. »Titanic**, bajno razsvetljena
plavajoča palača, drevi z 21 morskimi miljami v smrt-------------------
Zdajci javi straža na jamboru, da je v bližini velika ledena gora. Adjutant plane v pušilnico in šepne strahotno vest kapitanu v uho, Plesna godba prehrumi adjutantove besede. Kapitan Smith odmahne z roko. Ledena gora — koliko ledenih goira je itod okoli! „Titanic“, orjak iz železa in jekla, mora biti vsaki kos!
Smer se ine izpremeni — hitrost se ne zmanjša — ples ne preneha! Škoda bi bilo vsake minute!
Brez prestanka švigajo žarometi v temo okoli ladje. Nenadoma se Mudlock oslepljen oli žarke luči obrne stran — pošastno je vstala v nekaj selkundah iz teme v strahotni bližini orjaška gmota ledu. Mraz smrti je legel' na ladljo. Z enim pogledom je precenil Mudlock ledenega velikana — najmanj 300 m visoka stena! Še je čas, šine oficirju skozi glavo. Mudlock plane k telefonu — prepozno!
SOS — „Titanic se potaplja!
Silen sunek vrže Mudlocka na stopnice poveljniškega mostiča. Neznanski je ta sunek. Vsa 'ladja se je ko igrača stresla pod njim. Nevarnejši od ledene gore same je njen mogočnejši spodnji del pod vodo.
Ofe romna ladja poka in hrešči.
V	vseh kabinah se je prevrnilo pohištvo in vse ikar je viselo na stenah. V salonih vse navzkriz, mize, stoli in prestrašeni ljuldje. Godba je prestala — kapitan miri goste. Ledena gora — nu da, pa kaj za to? Katera ledena gora more biti „Tistamcu“ inevarna? Pomniki se zasmejejo, kakor bi treni!', zavlada spet red, godba spet zaigra — ljudje zaplešejo...
Kapitan Smith hiti na poveljniški mostič. Mimo grede ipogleda na uro. Deset minut pred polnočjo. —----------------
kaj se je zgodilo? Prednji del morskega velikana je stisnjen in zdrobljen kakor otroška igrača. Ves prednji del ladje je sama zmešnjava jeklenih in železnih koscev vse vprek — in nevzidlržno se vli-
vajo ledene vode skozi nastale luknje.
Kapitan Smith zapove telegrafistu, naj pošlje — „za vsak slučaj" — prve signale. „C—Q—D — come quick dlanger — pridite hitro
—	nevarnost!“ Za vsak slučaj...
V tem si je Mudlock s svojimi ljudmi ogledal poškodovani del ladje. Deset minut nato je dal kapitan Smith, bled ko mrlič, ukaz radijskemu telegrafistu, naj pošlje v svet nujni poziv v najhujši sili: „SOS“.
Poslednja poldruga ura
Polnoči je. Na poveljniškem mostiču stoji kapitan Smith in strmi za ledenim orjakom, ki se izgublja na nočnem obzorju. Priroda je zmagala uald', človekom. Še nobenega odgovora na obupne klice? Pač. Ladja „Carpathia“ se oglaša, poroča, da je izpremeaiila smer in dla prihaja na pomoč. 70 morskih milj jo loči od kraja nesreče. Ker je tudi sama v neprestani nevarnosti, mora voziti oprezno in počasi. Pet ur bo minilo, preden bo pri „Titainicu'\ „Tita-nic“ pa lahko vzdrži ikvečjemu še eno ediino uro nad vodo — — —
Pol ene je. Tedaj se začuje klic: „Vsi potniki na krov!“ Nihče ni še resno Imislil na nevarnost. Tem večja je zato panika, ki zda j nastane. Brez glave se mečejo ljudje čez ograjo v morje — boj, ki si ga ni moči predstavljati s uro vej šega in brezobzirne jšega, se vname za rešilne čolne. In z grozo zvedo ljudje, da razpolaga „Ti'la-nic“, to čudo modjerne tehnike, največja ladja sveta, le s tolikimi rešilnimi čolni, da bi na njih dobila prostora komaj tretjina potnikov in moštva...
Ladja se čedalje bolj nagiba. Še so vsa okna na njej razsvetljena. Morje je temno in gladko ko steklo. Tem grozne j ša se zato zdi katastrofa. Z malo večjo sikrbjo in vestnostjo bi se lahko vsi potniki rešili, z moštvom vred.
V blaznem strahu pred smrtjo se bore ljudje z noži in revolverji za poslednje prostore v čolnih. Deset — dvajset — trideset se jih
spotakne in pade na tla. Drugi jih pomandrajo. Tiste, ki hočejo plavati za čolni in se jih v blaznem obupu oklepajo, sunfcjo rešen c i od sebe v morje. Ko so spustili v vodo poslednji rešilni čoln, je ostalo na potapljajočem se „Ti'ianicu‘' 1.600 ljudi brez nade na rešitev.
Le malo jih je bilo med njimi, ki so se upali z rešilnimi pasovi skočiti v ledeno vodo. Kapitan je zbral okoli sebe ladijsko godbo. Zaigrala je: „K tebi, o Bog, molimo...“ Rešilni čolni že izginjajo na obzorju...
Odmev v svetu
Ves svet je z grozo spremljal vesti o strašni katastrofi. In vendar dneve im dneve nihče ni zvedfel natanko, kako se je zgodila. Prvo pomirjujoče poročilo se je glasilo: „Vsii milijonarji rešeni!“ — Drugo: „Na ,Carpathiji‘ vse zdravo. — V Newyorku so naročili 250 krst...“ Šele mnogo ikjasneje se je izvedejo, da je idial šef takratne angleške družbe za brezžično telegrafijo ukaz, da se sinejo priobčiti samo imena rešencev. Nadejal se ■e, da bo napravil dobro kupčijo, če proda obširno poročilo o katastrofi tistemu, ki bo zanj največ ponudil...
Goethe in zastrupljena jabolka
O	slavnem nemškem pesniku Goetheju, čigar stoletnico smrti je te dni slavil ves kulturni svet, pripovedujejo tole anekdoto:
V	Weim'arju' je imel Goethe slugo, ki je bil drugače dober iu zvest, le eno napako je imel: strašno je bil sladkosneden. Ko je Goethe dobil v dar več kil prvovrstnih jabolk, je zato sklenil da bo slugo preizkusil.
Nekega dne je lepo razpostavil jabolka na polici in potem šel na izpre-liod. Ko se je vtrnil, je jabolka pre-štel iu videl, da dve manjkata.
Poklical je slugo in ga vprašal, ali kaj ve, kdo mu je dve jabolki pojedel. „Jaz ne," je s strahom odgovoril sluga.
pomlad...
„llvala Bogu," si je oddehnil Goethe, „ta jabolka sem namreč sam prinesel iz kleti in jili potresel z arzenikom, da izsledim tatu...“
Sluga je prebledel na smrt in se začel zvijati, prepričan, da je zastrupljen. Goethe pa je naglo stekel po ricinovo olje in ga toliko vlil slugi v usta, da učinek ne bi bil mogel biti strašnejši, če bi bil dolgoprstež res po-užil zastrupljena jabolka.
Poverjenike iščemo
V	vseli krajih Slovenije in v tistih krajih Jugoslavije in v tujini, kjer žive Slovenci, iščemo poverjenike za naš list, najrajši iz vrst naših naročnikov. P. n. interesenti — marljivi, pošteni in vestni — se naprošajo, naj se pismeno obrnejo na upravo „Druž. Tednika*4, Ljubljana, Breg 10, kjer dobe podrobne informacije in potrebna navodila.
7*BOMIIt4r TEDHA
Mnogi naši bralci so nas že večkrat prosili, naj bi spet uvedli rubriko ..Kronika tedna", češ da ne morejo stalno kupovati dnevnikov, da bi zvedeli, kaj se po svetu dogaja. Njihova želja se nam zdi utemeljena, zato bomo poslej spet stalno prinašali pod gornjim naslovom kratek pregled najvažnejših in najzanimivejših dogodkov doma in na tujem. — Uredništvo.
— Na eni pariških postaj je podjeten francoski list napravil kino za potujoče občinstvo. Da potniki ne zamude vlakov, jim kažeta ilve uri oba-kraj platna z razsvetljenimi kazalci čas.
— Na Finskem je bila do i. t. in. v veljavi pre|>oved točenja alkoholnih pijač kakor v Ameriki. Tega dne pa je prepoved prenehala, ker se je prebivalstvo z glasovanjem izreklo proti
niej-
— V Londonu so zastopniki velesil (Anglije, Francije, Italije in Nemčije) reševali podonavske države, ki so v hudi gospodarski stiski. Kakor vse konference zadnjih let, se je tudi ta končala s popolnim neuspehom.
— Angleži nočejo priznati nove niandžurske države, ki so jo ustano-
vili Japonci, da oslabe Kitajsko. Položaj na Daljnjem vzhodu je še zmerom nejasen, ker Japonci zavlačujejo pogajanja za premirje.
— V nedeljo so Nemci v drugič volili predsednika republike. Čeprav je z nadpolovično večino glasov spet izvoljen Hindenburg, je v primeri s prvimi volitvami 13. marca t. I. dosli bolj napredoval nacijonalistični kandidat Hitler, ki je dobil za 2 milijona glasov več kakor 13. marca, Hindenburg pa samo zn 700.000.
— Donava je v Banatu napravila velike poplave. Tudi Sava iu Drina zelo naraščata. V Banatu je pod vodo okoli 80.000 ha plodne zemlje. V nekaterih vaseh stoji voda pol metra visoko. — Tudi v Sloveniji se je bati poplav.
— Grofa Czernina, ki je bil v vojni avstrijski zunanji minister, je te dni zadela kap iu je umrl. Leta 1918. se je sprl s cesarjem Karlom, ker se je leta preko svojega svaka princa Parmskega brez ministrovega znanja pogn jal z antanto za sklenitev posebnega miru. — Czernin je bil po rodu Čeh.
— Neki Jurečič je splezal na vrh zvonika zagrebške katedrale iu se tam postavil na glavo. Ko je bil srečno spet na tleli, ga je tam že čakal stražnik. Jurečič mu je rekel, da je s to akrobacijo hotel napraviti skušnjo za sprejem med gasilce.
— Znanemu nemškemu pisatel ju Peni a rqu, piscu vojnega romana „Na zapadli nič novega", je nemška carina
zaplenila za četrt milijona Din v bankah naloženega denarja, ker je hotel svoje premoženje iztihotapiti v inozemstvo.
— V Nemčiji so izračunali, da izda država povprečno za vsakega svojega državljana iz javnih dohodkov po dvajset mark (270 Din) na leto. Pred vojno pa je Nemčijo stal vsak državljan samo sedem mark (95 Din).
— O Lindberghovem sinčku, ki so ga pred tedni ugrabili ameriški roparji, da dobe visoko odkupnino, se še zmerom nič ne ve. Vse dosedanje vesti, da so otroku in razbojnikom že na sledu, so se pokazale za neresnične.
— Praški industrijec Sonnenschein je za svojo TOletnico daroval za osobje svoje tovarne 2 milijona čeških kron ("5 milijone Din). Sonnenschein je Žid, pa je bolj krščanski kakor toliko drugih krščenih bogatašev, ki poznajo delavce samo za to, da jim garajo.
— Argentinska vlada namerava popolnoma zapreti meje pred izseljenci. Vlada Združenih držav Severne Amerike je izdala enako odredbo, češ da ima že lastnih brezposelnih več ko preveč.
— Bolniška pomočnica Ana Seničar iz. Sevnice je obhajala te dni edinstven samaritanski jubilej: v >0letih je pre-čtiIa pri bolnikih 10.000 noči. Beseda rekord bi bila za veliko delo te Samaritanke žaljiva...
— V liiimuniji že 200 let niso imeli takih povodnji kakor letos. Najhujše
je v Besarabiji in Bukovini: tam so cela mesta in vusi pod vodo. Škode je več milijard lejev (t lej je približno tretjina dinarja).
— V Vatikanu je te dni stekla prva železnica. Gradili so jo precej dolgo, ker so se morali ozirati ua zgodovinske in umetnostne posebnosti vatikanske države.
— Največji deinant sveta. ..Veliki mogur, je kupil za 2 milijona frankov (4 'A milijona Din) ameriški milijarder John Rockefeller, da ga pokloni neki plesalki. Do zdaj ga je imel grof Harvvood, ženin angleške princese Murv.
— Kitajski trgovci v šangnju so obdarovali angleške in ameriške vo:ake v med n a rod n e m delu mesta s svilenimi nogavicami iz hvaležnosti za to. da so skrbeli med kitajsko - japonskimi boji za mir in red v mestu.
— V Dcbrecinu na Madžarskem so postavili prvi madžarski krematorij. To dni so hoteli sežgati prvega mrliča, pa je notranji minister prepovedal, češ da madžarska zakonodaja no dovoljuje sežiganja mrličev, pa tudi sicer du je to proti cerkvenim predpisom in v nasprotju s človeškim dostojanstvom.
— Opozarjamo na naš novi nagradni natečaj, ki ga priobčujemo na
4.	strani današnjega lista. Vsak naš naročnik se ga lahko udeleži, če pravilno reši zloženko in ima naročnino poravnano do konca septembra t. I. Preberite razpis!
Žrebanje za naše nagrade je izvršeno
V	prisotnosti in ob kontroli mnogih naših naročnikov je preteklo sredo mala Majdiča Kerne izžrebala šivalni stroj Singer za g. Karla Zdovca iz Tremarij pri Celju. — Kako so izžrebane druge nagrade. — 180 naročnikov prišlo ob nagrade, ker niso poravnali naročnine! — Kdaj
se nagrade razdele. — Razpis novega velikega nagradnega natečaja na 4. strani.
V	današnji številki prinašamo popoln rezultat žrebanja za nagrade »Družinskega Tednika Romana", ki se je vršilo v sredo 6. t. m. Obljubili smo. da boino objavili izid v tej številki, in zato smo to številko nameravali izdati dva dni kasneje kakor običajno, t. j. v soboto, 9. aprila. Toda žrebanje nam je naložilo toliko dela — ureditev zapisnika, izpis nagrajencev, njih vpis v knjige itd. — da nam je bilo nemogoče izdati list pred torkom 12. t. m. Svojim naročnikom in bralcem smo se skušali s tem oddolžiti, da smo priredili dvojno številko s posebno izbranim in zanimivim gradivom na 12 straneh. Ostale štiri strani pa boino cenj. naročnikom pri prvi priliki nadoknadili.
Ko zaključujemo ta naš prvi nagradni natečaj, se prisrčno zahvaljujemo svojim cenj. naročnikom za za-
sicer zloženko poslali, naročnine pa niso poravnali. Nekatere od njih je usoda kruto kaznovala: 180 med njimi bi bilo moralo dobiti nagrade, ker so bile njihove številke izžrebane, pa se je moralo zanje vnovič žrebati, ker niso izpolnili drugega pogoja našega natečaja:	niso	poravnali naročnine.
Nikomur ne privoščimo takega razočaranja. zato pa Vas vse prosimo, da drugič ne odlašate z naročnino.
Glasom določil našega razpisa, bodo nagrade na razpolago teden dni po objavi rezultata v„Družinskem Tedniku", to je od prihodnjega torka dalje. Ta rok smo si izgovorili za to, da poprej uredimo vse upravno delo, ki je nastalo v zvezi z 'natečajem, in pa da nagrajence lahko med tem obvestimo o prisojenih jim nagradah in se z njimi dogovorimo glede njih dostave.
If
Žrebanje za naše nagrade v vestibulu Delavske zbornice v Ljubljani
upanje, ki so nam ga izkazali, in jih prosimo, da nam ohranijo zvestobo iudi v nadalje. Mnogi bodo gotovo razočarani, ker so se nadejali prvih velikih nagrad, pa jim usoda ni bila mila. Ne bi hoteli, da bi se zn to srditi na nas, ki smo žrebanje izročili v roke slepi usodi. Če bi bilo v naši moči, bi sami najrajši dali najlepše nagrade vse m. Ker pa tega ne moremo, razpisujemo nov velik natečaj na prihodnji strani in Vas vabimo: poskusite še enkrat srečo, posebno še. ker mnoge od Vas to ne bo stalo uiti pare, druge pa le polovico tega. ker ste zdaj plačali. Če prvič niste imeli sreče, je ver-ietno, dn jo boste imeli zdaj. Zlasti še, ker Vam za ta natečaj dajemo posebne ugodnosti.
še (o moramo povedati: Največ dela so nam dali pri knjiženju in kontroli naših knjig (isti naročniki, ki so
Potrdila nagrajencev o prejemu nagrad bomo objuvili v listu.
Cenj. naročnike, ki smo jih zadnje dni pred žrebanjem opominjali, naj poravnajo naročnino, čeprav so jo že, prosimo oproščenjn. Zaradi neprestanega dotoka novih zloženk in nakazil smo mogli natančno kontrolo dokončali šele tik pred žrebanjem in tako se nam je tu pa tam vrinil kak opomin. ki ni bil upravičen. Ne|Hisredno pred žrebanjem je bilo v naših knjigah vse v popolnem redu, o čemer so se naročniki, ki so prisostvovali žrebanju. lahko sami prepričali. Naše tozadevne knjige in zapisnik o žrebanju, ki so ga podpisali iz vrst naročnikov izbrani skrutinntorji, so seveda udeležencem natečaja v naši upravi na razpolago.
Potek žrebanja za nagrade
»Družinskega Tednika Romana“
Žrebanje se je vršilo v sredo dne 6. aprila popoldne od 15.—19, ure v ve-stibii 1 ii Delavske Zbornice v Ljubljani. Udeležili so si- ga člani uredništvu in uprave »Družinskega tednika Romana" in veliko število Romanovih naročnikov in tekmovalcev.
Pred pričetkom žrebanja so se lahko tekmovalci prepričali, da so njihove številke pravilno vpisane. Skupaj je tekmovalo 3.526 naročnikov, katerih številke so bile napisane na velikih polah. Pii tem moramo omeniti, da mnogo naših stalnih naročnikov ni tekmovalo za nagrade, tako tudi ne nobeden izmed kupcev \ trafikah.
Navzoči tekmovalci so izbrali iz svoje srede dva zaupnika, g. št. Cnjsa in gospo Frančiško Vrabec, oba iz
Poljčan, mesto g. Gajsa, ki je moral oditi na vlak sredi žrebanja, pa je potem prevzel gospod Janko Dovč iz Stožic pri Ljubljani. Vsi trije so vodili nadzorstvo nad žrebanjem in ugotovili, da se je izvršilo popolnoma pravilno.
Najprej so ugotovili, da nobena številka ne manjka, nato pa so prišli vsi listki v veliko žaro, odkoder je niulu Majdiča Kerne iz Rožne doline pri Ljubljani začela vleči številke.
Kot prva številka je bila izžrebana številka 5514, ki jo je dobila zloženka gdč. 'lončke l.očnikarjevc iz Ljubljane, Rožna dolina. Stan in dom ('. VI/50. Vendar pa ta številka za nagrado ni mogla priti v poštev, ker ni bil izpolnjen drugi pogoj za prejem nagrade, t. j. ker ni bila poravnana naročnina
do konca prvega letošnjega polletja. Zato je bilo treba še enkrat žrebati in prišla je številka 1053, ki jo je imela zloženka gospoda Karla Zdovca iz Tremarij pri Celju. Ker je g. Zdovc izpolnil oba pogoja za pridobitev nagrade, mu pripade prva nagrada
Singerjev šivalni stroj v vrednosti 5800 dinarjev.
Za drugo nagrado je bila najprej izžrebana številka 1358, ki jo je dobila zloženka gospoda Alojzija Lampiča, Tlake 3, p. Šmarje-Sap. Ker tudi pri tej zloženki ni bil izpolnjen drugi pogoj, se je žrebalo še enkrat in številka 339 gospe Terezije Grabljevec, Grm 1, p. Št. Vid pri Stični je dobila drugo nagrado
krasen trocevni radio-aparat „Eumig
132“ v vrednosti 3400 dinarjev.
Tretjo nagrado je prejela zloženka gospodične Ane Rihteršič iz Ljubljane VII. s številko 442, in sicer
prvovrsten gramofon „His Master’s Voice“ v vrednosti 2400 Din.
Tudi za četrto nagrado je bilo treba žrebanje ponoviti, ker prva številka, ki je bila potegnjena, in sicer štev. 1178 gospoda Rudolfa Fona iz Loke pri Zidanem mostu, ni mogla priti pri nagradi v poštev zaradi neporavnane naročnine. Naslednja številka 302, ki je ustrezala obema pogojema za prejem nagrade, je dobila četrto nagrado
lepo Lutzovo peč v vrednosti 1400 Din.
To številko je imela zloženka gospe Ane Čepeljnik iz Osijeka, Blaži-čeva ul. I.
Peto nagrado
gramofon „Odeon“ za 1300 Din
je dobila številka 622, ki jo je imela zloženka g. Franca Kralja pri g. Cim-peršek v Sevnici.
Šesto nagrado je prvotno žreb določil g. Kramerju Antonu iz Sv. Petra pod sv. Gorami, ki je imel številko 2704. Iz istega razloga kakor pri nekaterih prejšnjih nagradah pa smo morali tudi tu žrebanje ponoviti in šesto nagrado
elegunten gramofon v vrednosti 1200 Din
je dobil g. Jože Korošec iz Reparij št. I, p. Begunje pri Cerknici za svojo zloženko, ki je imela številko 1917.
Tudi za ostale nagrade je bilo treba po večkrat žrebati, časih po trikrat in štirikrat, enkrat celo štiri-najstkrat! Zaradi pomanjkanja prostora vseh teh ne bomo več posebej omenjali.
Sedmo nagrado kompleten 32-delni servis v vrednosti 670 dinarjev
je dobila zloženka g. Vinka Soviča iz Suhega dolu 4, p. Loče pri Poljčanah, ki je imela številko 1079.
Elegantno „Lubin“ kaseto
z dvema stekleničkama parfema in dozo za puder, darilo drogerije »Adri-ja“ v Ljubljani, v vrednosti Din 350 je žreb naklonil gospodični Ivi Selanovi iz Ljubljane, Cerkvena ulica 15, ki je imela zloženko štev. 170.
Naslednji dve nagradi
po en par smučk znamke „Beka“
v vrednosti a Din 325 je usoda namenila g. Ivanu Jarnoviču, šolskemu upravitelju v Ligojni pri Vrhniki na številko 3085 in g. Andreju Zemljiču, posestniku, v Plešinci pri Ivanjkovcih na številko 1218.
Fotografski aparat „Agfa-Box 6 X 9“
v vrednosti 260 Din prejme g. Jože Barle, dijak iz Nuklegu pri Kranju na zloženko štev 479,
fotografski aparat „Fita 6 X 9“
v vrednosti Din 240 pa ga. Jožefa Miklič iz Drage, ki je imela zloženko štev. 1797.
Devetdelni kavni servis v vrednosti Din 220 dobi srečna lastnica zloženke štev. 1019 ga. Cecilija Bernik iz Most št. 36, p. Komenda pri Kamniku.
Devetdelni čajni servis
istotako v vrednosti Din 220 prejme g. Guček Martin iz Dobja, p. Slivnica za zloženko štev. 482.
Nadaljnih šest nagrad
šest dežnikov po izberi prejmejo naslednji tekmovalci:
1. Ga. Minka Selak, Ljubljana, Sa-lendrova ul. 6;
2. g. Franc Žagar, Češnjice, p. Trebelno;
3. g. Josip Mušič, Pšata 13, p. Cerklje pri Kranju;
4. ga. Josipina Vidic iz Vinice pri Varaždinu;
5. g. Ivan Kok. žagar, Prevalje;
6. g. Bukovnr Ivan, Trbnje 45.
Po en par dvosedežnih sank
v vrednosti a Din 160 dobe:
1. g. Martin Onišak, Libanje 16, p. Ormož;
2. g. Veno Taufer, učitelj v Litiji;
3. ga. Ivana Poženel v Idriji.
Sainovar »Kuhinjsko čudo“
v vrednosti Din 220, ki ga je podarila tovarna dr. Oetkerja v Mariboru, je žreb naklonil gospe Zofiji Prusenik v Kamniku.
Originalni »Gillette" brivski aparat
v v rednosti Din 180 dobi g. Adolf Dobaj v Zg. Sv. Kungoti 31.
Garnituro za mnnikiranje
v vrednosti Din 135 dobi zloženka gospoda Joška Horvata iz Kranja, Rožna ulica 45.
„Houbigant“ dozo
s pudrom, šminko in rdečilom za ustnice v vrednosti Din 135 prejme g. Jakob Gobec, parna strugama iz Leskovcu v Srbiji.
Po eno „Coty“ dozo s fino parfumiranim pudrom dobita g. Ignacij Gomilšek v Velikili šalovcih, p. Veliki Dolenci, Prekmurje, in gdč. Viktorija Božnar, Vič pri Ljubljani.
Po eno LuxoI šatuljo
s steklenico kolonjske vode in prijetno dišečim milom v vrednosti od Din 40—80 dobe naši naročniki:
1. Matjaž čurič, Črenšovci, Prekmurje;
2. Avgust Kurent, Kamnje 6, p. Št. Rupert na Dolenjskem;
3. Anicn Omanova, Ljubljana, Tavčarjeva ulica I;
4. Ana Lesjak, Trebče 69, p. Pod-sredu pri Rajhenburgu.
60 n a g r a d po en izvod »Naše besede", jubilejne pesniške zbirke našega največjega živečega pesnika Otona Župančiča s knjignrniško ceno po 60 Din dobe naročnice in naročniki:
Ana Janko, Gornje Sušice, p. Toplice pri Novem mestu; Elvira Erker, Kočevje 41; Ladislav Janež, Mornarska komanda, Šibenik; Ana Lipovšek, Ljubljana, Gerbičeva 8; Anton Veršlč, Dr-betinci 5, p. Sv. Andraž v Slov. noricah; Zinka Tončič, Niš, Frankopanova 25; Janez Horvath, Sebeborci 94; p. Martjanci; Marija Pibernik, Ljubljana, Kolodvorska ulica 11; Tončka Jordan, Malence 3, p. Kostanjevica; Ivan Hlupar, Semič; Stanko Zavrašek, Hrastnik I; Jakob Stropnik, Cret 11, p. Teharje pri Celju; Janko Droč, Ja-renina pri Mariboru; Marija 'Mrak, Ljubljana, Rimska cesta 18; Anton Ravnikar, Drtija, p. Moravče; L. Cimperšek, Loka pri Zidanem mostu; Jože Bitenc, Predoslje 3, p. Kranj; Alojz Flegar, Podgorje 21, p. Apače; Ivan Žalik, Logarevci, p. Križevci pri Ljutomeru; Franc Vončina, Idrija; Antonija Blschol, Ljubljana, Križeviška ulica 5/II; Jožef Bergant, Žlebe 26, p. Medvode; Franc Tomažin, Dol. Stara vas 30, p. Škocjan pri Mokronogu; Minka Hribar, Moste pri Ljubljani; Joško Malej, Ljubljana, Rožna ulica 8; Justi Pavšič,
Naš novi veli razpis nagrad
v vrednosti 25.000 dinarjev
Pr*a nagrada 4.000 Din v gotovini!
..Družinski Tednik Roman", ki je tečaju. Že zato, ker bomo podelili pr- je bilo prejšnjo sredo nič manj kakor vedno hotel vsako priliko porabiti, da vo nagrado v znesku Din 4000-— v de- 180 izžrebanih, a seveda niso mogli do-priredi svojim čitateljem zabavo in narju, s čimer bomo v današnjih lin- biti nagrad — pa opozarjamo, naj se veselje, prinaša danes novo zloženko, dih časih naročnikom gotovo še bolj požurijo in poravnajo polletno naroč-združeno z velikimi nagradami.	ustregli kakor smo jim prvič. Skupna nino v znesku 40 Din, ker drugače tu-
m
X/'
/
- \ W/ 4
k I
A
,r
Evo nove zloženke! Ali jo boste znali sestaviti, kakor ste znali prejšnjo?
Hradeckega vas 88, Ljubljana; Berta Zajc, Gornja Rečica 64, p. Laško; Ma jaž Kukovec, Trnovci 43, p. Sv. Tomaž pri Ormožu; Poldi šumi, Lesce fi; Fani Ozebek, Dobrava pri Jesenicah 27: Ernest Drčar, Šmartno pri Litiji; Jožef Horvat, Rigonce 34, p. Dobova pri Brežicah; Ferdo PezdJrnik, Dov-je-Mojstrana 91; Alojz Markelj. Bohinjska Bela 46; Katarina Zrnec, Stožice 27, p. Ježica pri Ljubljani; Maša Petrič, Rimske Top’ice; Anton Zalar, Dolnje Otave, p. Begunje pri Cerknici, Milan Kirn, Nevlje 15, p. Kamnik; Marica Luci, Sv. Tomaž pri Ormožu; Karel Smrekar, Zatvor, p. Spodnja Hrušica; Karel Šavel, Dol- a vas, pošta Dolnja Lendava; Ivan Stariha, Kljunova ulica 6, Kodeljevo, p. Moste pri Ljubljani; Rafael Dolinar, Devinska ulica 7, Ljubljana; Ludvik Juhar, Megojnica 21, p. Griže pri Celju; Marija Lan gen fus, Hotedrščica pri Logatcu; Franc Pikon, Javornik 35; Malči Kobau, Kostanjevica; Heena Rus, Podpeč 7, p. Lukovica pri Domžalah; Anica Kristančič, Kranj, Savsko predmes je 34; Franc Lavrenčič, Selo 18, p. Žirovnica; Ivana BraniseP, Cerknica 10 pri Rakeku; Frančiška Golob, Idrija, Jože Pustovrh, Skaručina, p. Št. Vid nad Ljubljano: Andrej Jaušovec, Litmerk 40; Pavla Mulec, Dolnje Jezero 39, p. Cerknica; Janez Korošec, Ribičev laz 28, p. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru; Iva Reberšek, Kozarišče, p. Stari trg pri Rakeku; Alojzij Vaupetič, Šmarca pri Kamniku; Jože Bergant, Ljubljana. Sv. Jakoba trg 6; Gregor Krasnik, Prevalje 82.
100 n a g r a d
Po eno originalno fotografijo največjih filmskih umetnikov v vrednosti po Din 40 dobe
Zinka Petrovič, Rače; Rudolf Janša, Pod-huže 35, p. Mojstrana; Karel Kranjc, Kozje 92; Evstahij Snoj Božava, Dugi otok, Dalmacija; Mu rija Godnjavec, Kamnji potok. Velika loka: Janko Pičmau, Tatinec 4, p. Kranj; Jožefa Podvršnik, Zgornja Ponikva, p. Žalec; Elizabeta Seiko, Kamnik. Maistrova ulica 20; Roza Toplikar, Ljubljana, Slomškova 16; Stanislav Korenjak, Podvinci 14 pri Ptuju; Ivanka Seljak, Sovri 3, p. 2iri; Franju Marčič, Sarajevo, Kapetanovičeva ulica 6; Ana Petan, Vel. Podljuben 3, p. Novo mesto; Jošti* Štlbernlk, Kočevje, Rudnik 291; Uršula Ruttard, Brezno ob Dravi; Ignac Hauptmann, Loke 83, p. Trbovlje^ 1; Ivan Presker, Rovte nad Logatcem; Mica Ažman, Tržič; Ivan Laknar, Špeharje 22, p. Vinica pri Črnomlju; Marija Zavrašek, Hrastnik; Marjana Seliškar, Podlukovica 22, p. Brt zovica; Marija Gale, Rudnik 3, Ljubljana; Jožefa Rogač, Bled 157: Anton Ravnikar, Ljubljana, Tobačna tovarna; Ana Videnšek, Moste pri Ljubljani, Josip Kvas. Breza 13, p. Trebnje; Hilda Kaučič, Idrija; Marija Poljane, Bučka; Fr. Lavrič, Travnik 33, p. Loški potok; Jože Kutnar, Potok, p. Krka pri Stični; Minka Mrak, Log 10 na Škofjo Loko; Mimica Mihelčič, Metlika; Ružiča 2ic, Novo mesto; Joško Rabijzin, Zagorje ob Savi: Josip Slane, Metlika 54; Martin Maric, Gančani 3, pošta Beltinci; Alojzij Podbevšek, Zg. Tuhinj 57. pošta Šmartno pri Kamniku, Karel Štirn, Zg. Stranje 20, p. Kamnik; Marija Kisovar, Zabukovca, pošta Griže; Justina Paulič, Pristan 3, p. Ptuj; Anica Čeplak, Bočna 121, p. Gornji grad; Franc Peče-lar, Legen 29, p. Slovenjgradec: Franja Cerar, Ljubljana, Streliška ulica 4: Mira Kajfež, Kočevje: Jakob Kostelic, Razdrto 11, Šinarje-Sap; Marija Vavhen, Hotedrščica 45 pri Logatcu; Mirko Trampuš, Metlika; Alojzij Sodar ml., Ljubljana, Koba-ridska ulica 50; Knjižnica ZKD, Lesce; Rudolf Lanko, Gortina, p. Muta; Marija Petkovšek, Ceste 66, p. Logatec; Viljem Kra.c, S'ari trg pri Rakeku; Ivan Vidmar, Crni vrh, p. Idrija; Franc Vehovc, Mežica, p. Prevalje; Ivana Svetec, Crna pri Prevaljah; Uršula Tinta, Ljubljana, Galjevica 190; Martin Pečarič, Metlika; Pavla Pavovec, De-palja vas, p. Trzin; Eda Pelhan, Ljubljana VII, Celovška cesta 107; Slavko Korbar, Ljubljana. Dolenjska cesta 4S; Antonija Matjašič Ljubljana, Koli-zejska ulica 19; Fani Golob, pri g. Zupanič, Gra dae. Bela Krajina; Julka Žnidaršič, Ljubljana, Znamenjska ulica 4; Karel Golob, Laško; Fi’ip Frece, Lažiše 13, p. Sv. Miklavž nad Laškim; Mihael Janželj, Staje 13, p. Ig-Studenec; Vence’! Hafnar, 7.V.. Bitnje 78, p. Stražišče pri Kranju; Terezija Janez, Srednja vas 14, p. Draga pri Cabru: FVancka 2vab, Bohinjska Bela 20: Mija Grubelnik, Crešnovci: Milka Kocjes, Lahoviu^e 45, p. Komenda; Ivana VVertjJg, Ormož; Miha Kobe, Sred. Radence 7, p. Stark trg ob Kolpi; Jeno Lut-harič. Gradišče 41, p. Ufrnikovch Gustav Henigmanu, Metlika 221; Alojzija Zupančič, Ljubljana, Cesta v Mestni log 26; Karmen Novak, Idrija, Herman Josip, Ježica pri Ljubljani; Anton Šimenc Ljubljana, Gosposka ulica 10; Ludvik Toka, Ce-tilna, p. Dolnja Lendava: Marija Grilc, Smokuč 3, p. Žirovnica; Alojzij Lorenčič, Št. II) v Slovenskih goricah; Mici Cihelka, Zagorje ob Savi; Aloizll Pri v še k, Hrastnik 172; Janez Golmaitr, Predtrg 1, p. Radovljica; Alojzij Sitar, Novo mesto; Elizabeta Petkovšek, Ljubljana, Poljanski nasip 40; Franc Lah, Mlake 28, p. Komenda pri Kamniku; Matevž Šubic, Ljubljana, Podrožnik; Anton Sedeu, Zagreb, Iliča 14; Lovro Slana, Sejanci 17, p. Sv. Tomaž pri Ormožu; Neža Šinkovec, Radeče pri Zi danem mostu: Francka Osredkar, Ljubljana VII, Tržna	ulica	6; Alojzij	Čerpnjak, Gačnik, p.	Pesnica;	Fani	Dolinšek,	Krško 72; Ladislav	Pod-
bršček, Gerlinci, p. Cankova; Elza Sehrotter, Ljutomer, Glavni trg; Alojzija Kltek. Ljubljana, Ga jeva ulica 2: Alojzij Kuštrin, Ljubljana. Rožna dolina. Cesta IX'3; Frančiška 2emlia, Selo 11, p. Žirovnica.
50 n a g r a d
Po eno zbirko 7 različnih filmskih slik na umetniškem kartonu. Vrednost zbirke ca 70 Din
To nagrado dobe:
Janez Markež, Bohinjska Srednja vas; Leo Inkret, Celje, Dečkov trg 2; Amalija Sirah, Kamni potok 4, p. Velika Loka; Anica Majer, Velike Malence, Krška vas, p. Brežice; Anica lome, Zagreb.	Iliča	14; Antonija Verstovšek, Ljubljana,
Švabičeva I; Vinko Musar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 61; Franc Prevalnlk, Črna pri Prevaljah Rezka Perhaj, Dovje-Mojstrana; Karel Jan k, Ska-kovci	2, p.	Cankova;	Ivan Stare, Lesce 21;	Ge-
orge Kadlvnik ferronier 132, Frais-Morais, Francija; Karel Cvelbar, Šmarje, p. Št. Jernej; Rozi Brečko, Ljubljana, Gledališka 7; Matija Hočevar, Sterjanče 6, p. Mirna; Franc Špan, Drašiče, p. Metlika; Franc Horvat, Drakovci 72, p. Mala Nedelja; Janko Rožmarin, Markovci 14, p. Ptuj; Olga Debevc, Ardro 2. p. Krško; Anica Papler, Bledli, Pavel Svetina, Koroška Bela 105, p. Slov. Javoi uik; Elza Cizej, Mežica; Fran Novak, Rogaška Slatina; Julka Zakrajšek, Ljubljana, Večna pot; Mici Mulej Gorle 28 pri Bledu; Lojzka Svenšek, Žetale pri Rogatcu; Slavko Kos, Pondor 4, Sveti Jurij ob Taboru; Leopold Bregar, Mo uik 41; Milka Primc, Ljubljana, Zaloška c. 3, p. Moste; Angela
Naš 4>rvi nagradni natečaj, o čigar rezultatih prinašamo na tretji strani podrobno poročilo, je pokazal, da se naši naročniki živo zanimajo za take vrste natečajev, in to nas je vzpodbudilo, da objavimo danes novega, še zanimivejšega — ne glede na velike žrtve, ki jih tak natečaj zahteva od nas. Do tega smo se odločili tudi zato, da damo priliko do nagrad tudi tistim našim naročnikom, ki še niso naročnine poravnali in so zato prišli ob nagrade.
To pot bodo nagrade še lepše in mikavnejše kakor pri prejšnjem na-
Horvat, Slovenjgradec; Antonija Bizjak, Verd, p. Vrhnika; Franc Štirbec, Trbovlje 11/86; Alojzija Tazer, Sv. Duh, p. Selnica ob Dravi; Greta Je-ranšek, Borovnica 77; Ivan Polovič, Kostanjevica; Anton Hochkraut, Šmarje, p. Sevnica; Angela Lau-tižar, Gozd 27, p. Kranjska gora; Andrej Zorman, Šenčur 70 pri Kranju: Jožef Jerlah, Veliki Gaber, p. Št. Vid pri Stični; Lombard Dobravc, pri g. Bučar, Kranj Jožef Čerček, Ivje, p. Radeče pri Zidanem mostu; Jože Benetek, Hrastnik; Anton Bizjak, Borovnica 72; Jelka Skvarča, Vrhnika-Sap; Ivan Odlasek, BevŠko 42, p. Trbovlje I: Marica Jošt, Ljubljana, Murnikova ulica 20; Anton Mai* tinčič. Glažuta, p. Dolenja vas; Ivan Primec ml., Jesenice, Prešernova ulica 1; Franc Ločnikar, Ljubljana VII, Frankopanska ul. 12; Ferdo VVeiss, Šmartno ob Dreti.
(J. \Veissu smo kot poslednjemu izžrebanemu naklonili še polletno naročnino na "Družinski tednik Roman'*, ki jo začnemo šteti, ko mu sedanja poteče.
Vsi nadaljnji udeleženci našega nagradnega natečaja, ki so pravilno rešili zloženko in v redu poravnali naročnino. pa niso bili izžrebani, dobe kot nagrado po eno filmsko sliko v formatu 25 X V2 na umetniškem kartonu zelenkaste barve v vrednosti a K) Din.
*
Vsega skupaj je 180 naših naročnikov prišlo ob nagrade (čeprav so bili izžrebani), ker niso poravnali naročnine in se je moralo za dotične nagrade vnovič žrebati. Samo pri prvih desetih nagradah je tako prišlo 7 nagrad v skupni vrednosti n.570 Din v druge roke najboljši dokaz, da kolo sreče samo še ne dela sreče; treba je, da mu vi sami pomagate, njemu in obenem sebi: s tem, da izpolnite svoje obveznosti.
vrednost vseh nagrad pa bo znašala nad 25.C00 Din. Podrobnejše podatke prinesemo v prihodnji številki, tako o številu nagrad, kakor tudi o njih vrednosti.
Kdo lahko tekmuje za naše nove nagrade?
Pogoji so podobni kakor pri našem prvem razpisu. Uvedli pa smo novo točko, ki ho naše naročnike razveselila. ker pomeni zanje posebno ugodnost.
Pravico do tekmovanja zn nagrade ima vsak naročnik ..Družinskega Tednika Komanu", ki:
1. pravilno reši zloženko iu nam jo pošlje najkasneje do "0. maja I. 1.. iu
2. poravna do i. junija t. I. naročnino do konca septembra t. 1. (1. četrtletje).
Nekaterim ne bo treba nič plačati
Vsi tisti cenj. naročniki, ki imajo že poravnano naročnino do "50. septembra I. I., naj pošljejo samo rešeno zloženko; s tem že dobe pravico do tek-movauja za naše nagrade.
Oni naročniki, ki so poravnali naročnino do ~(). junija t. I.. nam morajo razen pravilno sestavljene zloženke poslati le še 2« Din, t. j. za naročnino od 1. julija do "0. sept. (. I.
Tisti, ki jim naročnina poteče mesec dni pred koncem septembra, (to je konec avgusta) morajo poslati naročnino za 1 mesec. t. j. 8 Din: listi, ki jim poteče konec julija, pa za dva meseca. (o je lt> Din. (Pri tej priliki naj ponovimo, da znaša vseletna naročnina na „Druž. Tednik'* SO Din, polletna 40 Din, četrtletna 20 Din. mesečna pa H Din).
Da ne bo nesporazumtjenja, naj ponovimo: onim naročnikom, ki imajo naročnino že poravnano vsaj do "50. septembra t. I., ni treba nič plačati, in bodo tako že drugič imeli pravico do tekmovali ia za naše lepe nagrade, samo če rešijo zloženko. One naše naročnike. ki še za naš prvi natečaj niso poravnali naročnine med njimi jih
di zdaj ne bodo imeli pravice do nagrad. čeprav bi zloženko še tako pravilno sestavili.
Novi naročniki, ki se prijavijo, dokler ta natečaj traja, imajo pravico do tekmovanja za nagrade, če pošljejo pravilno rešeno zloženko do 30. maja
i.	I. iu nam do i. junija nakažejo 40 Din kol naročnino do 10. septembra t. I.
Posebne ugodnosti za naše zveste prijatelje
Čutimo se dolžne, da se tistim naročnikom, ki nam bodo v bodoče pridobili nove naročnike, izkažemo posebno hvaležne. Zato objavljamo vsem zvestim naročnicam in naročnikom, ki so že agitirali za naš list ali pa še bodo. tole:
Vsak naročnik, ki nam pridobi novega naročnika iu nam to sporeči na kuponu, natisnjenem na 12 strani, sine poslati razen svoje zloženke še toliko zloženk, kolikor pridobi novih uuroč-nikov. Te njegove zloženke pa bodo veljale šele tedaj, kadar njegovi novi naročniki poravnajo naročnino v višini 40 Din za pol leta. Zase mora poslati toliko, da bo njegova naročnina poravnana do konca septembra t. I. N« ta način bo imel / več zloženkami več verjetnosti, da dobi glavno nagrado, ne da bi mu bilo za to treba kai več plačati. Seveda bodo tako pridobi ioni novi naročniki imeli prav tako pravico do tekmovanja za naše nnsrrade. če pošliejo pravilno rešeno zloženko in 40 Din za polletno naročnino za list.
Vse natančnejše o /.rebaniu itd. objavimo v 17. številki, ki izide prihodnji teden.
Iščemo prodajalce
zn ..Družinski Tednik Roman" v Sloveniji in ostali Jugoslaviji in v tujini. Vse natančnejše se izve v upravi „Dru/.. Tednika" v Ljubljani, Breg 10.
Osveta je sladka
N a p i s u I Jo 11 u n n s Rosler
K1 ips ima telefon.
Telefon ima številko 22)3.
Sredi noči telelon zazvoni.
Mips skoči iz postelje.
„IIalo?“
„Klips? Til tvoj stari prijatelj Klaps. Pravkar sem se seznanil z nekim slavnim zdravnikom in mu liovedal, kako je z menoj. Prepovedal mi je ženitev. Kaj rečeš na to?
K lipe zago/drnja:
„Obesi se!“
Klips vrže razkačen slušalko na vilice.
rt
Klips je spet zaspal.
Uro nato zazvoni telefon.
Klips skoči besen iz postelje. „Halo?“
„Klips? Tu 9pet tvoj stari prijatelj Klaps. Daj, povej mi no naslov one male plesalke, ki sem bil predvčerajšnjim z njo. Rad bi jo jutri obiskal; ugaja mi.“
Klips zarohni:
..Pusti me v miru!"
Klips se razjarjen ko ris vrže v posteljo.
Uro nato je Klips spet srečno zaspal.
Tedaj zabrni telefon.
Klips zakriči vanj:
„1 lalo?“
..klips? Tu spet tvoj stari prijatelj Klaps. Pravkar sem zaigral pri taroku poslednji denar. Ali bi mi
lahko posodil stotak? Saj veš — pojutrišnjem se oženim z bogato in grdo Brigito, a moj tast, ta patentirani norec, mi pred poroko ne da niti pare.“
Klips ne odgovori nič več.
Klips vrže telefon skozi okno.
Klips mrko misli na os veto.
*
Drugo jutro se Klips in Klaps srečata.
„Snoči sem bil trd ko bat," reče Klaps.
..Res?"
„Da. Oprosti, da sem te nadlegoval s telefonom sredi noči.“
Klips Klapsa debelo pogleda.
„S kakšnim telefonom?“
..Saj sem te vendar trikrat klical!"
„Mene? Ti? Nemogoče! Vso noč sem bil doma in delal, pa nisem nič čul.“
Klaps ne razume.
„S kom sem pa potem govoril?"
Klips reče tiho, lokavo:
„V meni se poraja strašen sum!"
..Kaj?"
„Katero telefonsko številko imam jaz?"
„Dva in dvajset tri in trideset."
„Tn tvoj tast?"
„Tri in trideset dva in dvajset."
Klips prikima:
„Saj sem si mislil! Sam praviš, da si bil trdi., nu, pa si v pijanosti moral klicati ne mene, nogo svojega tasta. Kaj pa si mu govoril?"
Klapsa je zadela kap.
Nevesta čaka'še danes.
2. Kako sem s svojo službo zadovoljna? Zelo. Tako, da si življenja brez nje skoraj niti predstavljati ne morem.
3. Moj poklic mi je drag, čeprav zahteva močnih živcev.
4. Če si ne želim kakega drugega dela? Ne.
5. Kako si predstavljam današnje življenje? V njem vidim neprestan boj za obstanek.
6. Moja zabava mi je dobra knjiga in glasba — dostikrat se tudi razvedrim z lepim izprehodom v prosto naravo.
7. Ali se čutim srečno? Da, le časih me obide čuvstvo osamelosti.
8. „Delo človeka oplemeniti, izobrazba ga osvobodi" — to je moj motto. Vselej sem ponosna, kadar vidim, da sem nekaj napravila, s čimer so moji predstojniki zadovoljni.
9. Kakšne sanje imam? Da bi toliko zaslužila, da bi si kdaj mogla privoščiti kako lepo potovanje.
10. Ženska emancipacija? Tole mislim o njej: Četudi je ženska izgubila dosti ženskosti, ker se mora zatekati v službe, vendarle ne sme pozabiti, da ne more biti v vsem enakopravna z možem.
Ivana Kanclerjeva
Samostojna sem in imam krojaško delavnico. Prav za prav bi bila morala postati učiteljica, toda vojne razmere so me prisilile, da sem postala šivilja. Za to pa nikar ne mislite, da sem nekvalificirana delavka! Hodila sem v strokovno šolo. Razen tega je v naši rodbini ta obrt tako rekoč ukoreninjena. Dosti mojih sorodnikov so krojači in zato sem se že v mladih letih tega in onega naučila.
Ali sem srečna? Kaj ne bi bila! Tudi zadovoljna sem!
Zato vam ne vem povedati, ali bi se bolje počutila v poklicu učiteljice.
Kako gledam v življenje? Kot samostojna delavka pravim: Dokler posli gredo, je dobro. Potem bomo pa videli. Vztrajati je treba!
Moja zabava? Hodim v kino, gledališče, kavarno. Zanimam se tudi za športe.
Ali se mi delo ne zdi sramota? P.o-sim vas, ali mislite, da je še takih ljudi na svetu, ki to mislijo? (Še. Op. ur.) Delo, pošteno in solidno delo, posebno če si še samostojen in od nikogar ne odvisen — na to mora biti človek ponosen. In jaz sem na to ponosna.
O	čem sanjam? O milijonih in boljših časih z blugostanjom. Ali vi ne?
Nasi dobri prijatelji
Ali se niste že dostikrat razveselili, če ste po dolgem času nenadejano srečali na ulici dobrega prijatelja? Gotovo! Vidite, tako se je razveselil tudi naš urednik, ko je te dni pregledoval obilno pošto in nenadoma zagledal dopisnico dobrega prijatelja ,,Družinskega tednika Romana." To je bila dopisnica g. Alojza Liber-šar ja iz Dolenje vasi pri Boštanju ob Savi.
Kratka je vsebina njegove dopisnice, a zato tem bolj razveseljiva. Piše nam, da je pridobil dva nova naročnika, dva nova prijatelja našega lista. Takoj smo jima začeli pošiljati naš list in smo trdno prepričani, da bosta z „Druž. Tednikom" zadovoljna in da nas bosta tudi onadva morda že v kratkem presenetila s prav tako razveseljivo novico. .
Toplo in iskreno se zahvaljujemo prijatelju g. Liberšarju za njegovo delo za naš list in za 'njegovo prijateljsko naklonjenost do nas. Tudi njega postavljamo drugim cenjenim naročnikom za zgled in bi nas veselilo, če bi se mogli tudi drugim javno pred vsemi svojimi čitatelji zahvaliti za njihovo požrtvovalno delovanje.
Enakopravnost? llm, kočljivo vprašanje.- Jaz na primer nimam niti pojma o politiki, pa le mislim, da bi se ženska, ki se čuti poklicana za politiko, smela in morala njej posvetiti. Enako velja tudi za vse ostale posle, ki ste jih vi „močnejši“ spol monopolizirali zase. Kaj niso živele n Kqč Amazonke?!
Gospodične, ki si same služijo kruh
Olga Frankova
Izhajam iz siromašne obitelji. Dali so mi primerno šolsko izobrazbo in tako sem bila primorana, boriti se od svojega 17. leta za svoj vsakdanji kruh, ki pa je marsikaterikrat grenak.
Nameščena sem pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani. Z zanimanjem in dobro voljo vršim službo, ker mi je tako sojeno, zakaj vsi nismo rojeni pod ono srečno zvezdo, da bi si mogli svoje življenje urediti tako, kot bi si sami želeli.
pomislim, da so samo nekateri srečni in zadovoljni, kateri si lahko privoščijo več zabave in kratkočasnih uric ka..or mi, ki se borimo za obstoj, nisem prav nič zadovoljna. Pa kaj hočem! Mora že tako biti. Tolažim se z vero, da bomo vsaj na drugem svetu vsi enaki.
Sicer pa mora delati vsakdo, če hoče živeti. Ta se ubija v pisarni, drugi v trgovini, tretji zopet žrtvuje vse svoje sile poklicu delavca, zakaj delo ni sramota.
O	čem sanjam? Reči moram, da o ničimer! Živim z dneva v dan in ne mislim na bodočnost. Kakor bo prinesel čas, tako bom živela. Niti si ne želim ničesar, ker moram marsikatero skromno željo že v kali zatreti, ker vem, da se ne bo nikdar uresničila.
Glede enakopravnosti moškega in ženske pa sem mnenja, da bi bilo edino pametno, da bi si smela ženska la-, stiti vse pravice, s katerimi razpolagajo danes — žalibog — samo moški. Ako je danes primorano vsako dekle, in lahko rečeni dve tretjini žena in mater delati, da se prežive, zakaj ne bi imela pravico, prosto se gibati v vsakem lokalu brez spremstva, kjer bi našla ono malo razvedrila, ki si ga močem privoščiti od svoje skromne plače v današnjih težkih razmerah?
Življenje mi poteka enakomerno, z majhnimi izpremembami drevijo dnevi kakor kazalec na uri v večnost.
Če sem srečna? Težko vprašanje! Ne vem, kako bi nanj odgovo ila! Če
Kot 16 letno dekle sem hrepenela po tem, da postanem igralka. Ker mi starši tega niso dovolili, sem se — hočeš nočeš — posvetila poklicu uradnice, v katerem imam namen čakati dolgih 30 let, ko bom kot „stara pošta-rica s 50 leti nastopila težko zasluženi pokoj.
Pač bi želela potovati širom sveta, živeti svobodno ko ptičica, ki plove življenju nasproti. Seznaniti se z življenjem, šegami in navadami drugih narodov in uživati svobodo, ki je v službi človek nima. Kako lepo bi bilo, gibati se pod milim nebom, vdihavati sveži zrak, spati pod šotorom ter z zadovoljnim nasmehom pozdravljati prve žarke jutranjegu solnca.
Ker mi to ni mogoče, iščem tolužbe v knjigah, ki jim posvetim vsako prosto urico.
Ani Slavičeva
t. V službi sem v trgovini s čevlji Humanic-Petovia kot prodajalka. Od nekdaj sem si hotela denar sama zaslužiti, sedanji gospodarski položaj pa me je k temu še posebno prisilil.
„Chaco“, ladja zločincev
11
Leteči Holandec" iz leta 1932
način iznebiti, in to je tudi razumljivo. Toda stvar ni šla tako gladko. V Marseillu so že davno prej, preden je ladja pristala, brezžično zvedeli vse podrobnosti o njenem tovoru in niso na noben način dovolili, da bi ga izkrcali. Tudi v španskih in italijanskih lukah so se teh nezaželjenih elementov na vse k lipi je branili; toda hočeš nočeš so morali ljudi italijanskega in španskega rodu vendarle prevzeti. Le pri tistih ljudeh, ki niso imeli potnih listov in nikakih legitimacij, si kapitan „C'haca“ ni vedel pomagati.
Takih je ostalo še kakih 4-0 — kaj naj kapitan stori z njimi? Iz Hamburga je prišla vest, da mednarodne pomorske oblasti ne vedo, kje se mudi skrivnostna ladja. Bog ve kje ob za-padno-evropskih in severno-evropskih obalah križari zdaj „Chaco“ z edino željo, da se iznebi nevšečnega človeškega tovora. Pred dnevi je vrglo na suho steklenico in v njej so dobili listič, ki se ga je nesrečnežem posrečilo v Cadizu iztihotapiti z ladje. In ta listič je odkril strahotne stvari. Napisal ga je neki Španec, ki je tudi brez
legitimacije in brez potnega lista in nima zato nikjer na svetu zakonite pravice, da bi smel stopiti na suho. Na tem lističu je tole napisano:
»Pomagajte nam. Vsi smo stlačeni na dnu ladje. Ne puste nas na krov, da bi se vsaj svežega zraka nadihali. Vsi smo bolni. Trije umirajo, zdravnika pa nimamo nobenega. Pomagajte nam!“
Strašna je misel, da plove Bog zna kje v evropskih vodah neki parnik biez cilja in samo čaka, morda dneve, morda samo še ure, da se iznebi teh nesrečnežev — če že ne živih, pa vsaj mrtvih.
Leteči Holandec spada v kraljestvo pravljic. Ladja zločincev „Chaeo“ pa je moderna resničnost...
Ali poznate
SKRIVNOST VENERE MILSKE
Kje so ostale Venerine roke?
Parnik „Chaco“ je odplul s lovorom žila. ovčje volne itd. in 90 inozemskimi deportiranci. Namenjen je v Marseille. Kapitan ima nalog, da odloži izgnane zločince v njihovih domovinah.
Vest iz Buenos Airesa.
Kot nedorasli otroci smo pri pravljici o ..Letečem Holandcu" spoznali, kaj je groza, in hudo nam je bilo pri ganljivi zgodbi o nesrečnem večnem Židu, ki mora brez miru in počitka broditi po morjih v vse veke, brez najmanjše nade, da bo kdaj smel umreti
—	dokler ga ne odreši nedolžno dekle.
In potem smo brali še drugo grozotno orijentalsko pravljico, ki jo je napisal Viljem lluuff, o roparski ladji z mrtvim kapitanom, pribitim na veliki jambor, in /. mrtvimi mornarji, ki se šele opolnoči zbude za nekaj ur k strahotnemu početju. Ladja jadra vsako noč uazuj na tisti kraj, od koder jo čez dan odženejo vetrovi in toki. Pa tudi tu pride po dolgih in muke polnih letili odrešenje — in truplu mož, ki so morali že na zemlji prestati peklenske kazni za svoje grehe, razpadejo v prah, ko jih odneso na suho.
I)a, toda to so sicer strahotne, čeprav poetične pravljice, a vendar samo pravljice, boste rekli — kdo izmed današnjih modernih ljudi se danes še zmeni zanje?! Buvno zadnje dni pa smo brali o podobni grozotni pravljici, ki pa se je res zgodila in daje zelo čudno izpričevalo civilizaciji naše dobe.
Kapitan neke argentinske trgovske ladje je dobil pred nekaj tedni, ko je odplul iz Buenos Airesa, na ladjo razen večjega tovora surovin še ‘h) prisilnih potnikov — ljudi, ki so bili argentinskim oblastvom nadležni in so se jih hotela iznebiti. Najprej se je razširila govorica, du so to čisto navadni zločinci najhujše vrste, sumi tujci, po večini Kvropci. Pozneje pa se je pokazalo, kaj je s temi ljudmi: bili so politični fanatiki in propaga-torji revolucijonarnih načel.
Teh tujcev in kalilcev miru se je hotela argentinsku republika na lep
Zakaj je ravno ena najznamenitejših soh iz dobe grškega klasicizma, Venera Mitska, lepotni ideal tolikih stoletij, brez rok? Če hočemo biti odkriti, moramo priznati: ne vemo. Domnev o tem je dosti, in mnogo zgodb. Eno najzanimivejših in najbolj romantičnih razlag je pogodil francoski umetnostni zgodovinar V a-gniol; čeprav je znanost še ni potrdila, bi jo vendarle radi povedali svojim čitateljem.
Pod razvalinami starodavnega mestu Melos (sedanji Milo) na egejskem otoku enakega imenu so našli med drugimi starinskimi umetninami tudi soho, ki ji gre zasluga, da je proslavila sicer docela nepomembni otok: Venero Mitsko, prekrasen marmorni torzo (kip brez rok).
Torzo? V šoli so nas učili, da so Venero našli okoli leta 1820, ko so izkopavali neko starogrško gledališče — in že takrat je bila brez rok. Nekoliko pozneje so na istem kruju odkopali prekrasno oblikovano laket z jabolkom v roki; toda na noben način niso te lehti mogli spraviti v sklad z Venerino soho. Tako je Venera Mitska ostala samo torzo, trup brez rok.
Zdaj pa je dognal Franci}/, Vagniol, da je morala biti ravno ta Venera eden izmed tistih redkih starih kipov, ki bi nam bil moral priti v roke popolnoma ohranjen, če ne bi... pa lo je ravno tu zgodba, ki jo hočemo povedati.
Neki milski kmet je namreč pri oranju svoje njive zadel na tako velike kamne, da je sklenil zemljo en meter globoko prekopati, drugače bi mu sploh ne obrodila. In ko je tako kopal, je zadel na kos ohsekanega marmorju in kmalu nato še na drugi kos. Oba kosu skupaj sta tvorila ženski kip čudovite lepote — kolikor se je kmet no to spoznal. Toda kmet si ni bil čisto na jasnem, ali ni to nema-
Od rezal se je
Ljubljančan se prepira z Mariborčanom :
„Pri nas v bolnici so nekemu bolniku odrezali obe nogi in mu napravili tako imenitne proteze, da je zmagal v teku na sto metrov!"
»Prava reč," pravi Mariborčan. »Pri nus so nekemu Ljubljančanu odrezali ušesu in mu jih pritrdili n i vrat, da je lahko gobec še bolj široko odpiral."
ra kakšna nevarna coprnija, in je zato vprašal župnika za svet. L,e-ta mu je obljubil, da bo stvar uredil, in je skupno z mestnimi očeti sklenil, da poklonijo kip knezu Morosiniju, svojemu gospodarju, ki je bil vazal turškega sultanu. Toda kmetu je o tem prišlo nekaj na ušesa. Jadrno je spravil soho v svoj skedenj na seno, skedenj zaklenil in zahteval od gospodov za kip 750 piastrov — bogme, ni bilo mulo.
Začela so se dolga pogajanja. V tem je obiskalo milsko luko francosko brodovje. Na eni izmed bojnih ladij je služil oficir d’ Urville, ki je pozneje zaslovel kot arheolog. Kakor drugi častniki si je tudi on izprosil nekaj dni dopusta, du si ogleda znamenitosti mitskega otoku. In tuko je videl tudi milsko Venero, ki je vse mesto o njej govorilo. Na prvi pogled je spoznal dragocenost umetnine in pregovoril svoje tovariše, da zberejo denar in jo kupijo. Toda kmet je kot Grk vedel, kaj je »kšeft", in je dvignil ceno na 1000 piastrov — in tako je moral d' Urville odpluti brez Venere.
Brodovje je odjadralo proti Carigradu, kjer je d' Urville, ki Venere ni mogel več pozabiti, poročal o njej atašeju francoskega poslaništva. Slavil jo je kot čudovito umetnino, kakršne svet nima enake, in du svoje besede še podkrepi, je pokazal na poslaništvu risbe, ki jih je bil skrivaj napravil o njej. Te risbe je nedavno tega našel gori omenjeni Francoz Vagniol, in glej: Milska Venera ima na njih — — obe roki!!
Ataše je porabil prvo priliko in povedal poslaniku, da imajo uu otoku Melos prekrusen kip boginje Venere, ki bi ga bilo vredno kupiti. Poslanik se je za stvar takoj ogrel; lepše prilike si ni mogel misliti, da pokaže pozornost svojemu vladarju Ludoviku XVIII.: poslal bi kip kralju in mu ga poklonil v znak spoštovanju in udano-sti. Todu najprej je treba kip dobiti v roke!
Nekaj dni nato je ataše odpotoval na korvetni ladji na Milo. Imel je nalog, da spruvi soho za vsako ceno v ( urigrnd. Francozi so se usidrali v luki ravno v trenutku, ko so Venero nukladali uu čoln, da jo odpeljejo in podnre knezu Morosiniju. S kmetom so se bili med tem pogodili.
Ataše je stal pred težko nalogo: moral je milsko meščane prepričati, da mora dobiti kij). Odprl je vse zatvornice svoje zgovornosti .in ponudil veliko vsoto — zamun. Vedel je, du mu gre za vse: če bi se imel vrniti brez Venere, bi bolje storil, da se vrže v Lgejsko morje. V najhujši sili je dal dvajsetim oboroženim mornarjem nalog, da mu Venero s silo spravijo na ladjo. Prišlo je do ogorčene bitke, ki ni |>otekla brez prelivanja krvi. Toda mornarji so zapoved izpolnili: spravili so kip na ladjo. Zadovoljen se je ataše odpeljal v Carigrad.
Toda kdo jmpiše njegovo presenečenje, ko ga carigrajski poslanik namestil s pohvalo obsuje z očitki! Venero je bil sicer osvojil, toda sirota je v boju izgubila — obe roki. Kazalo ni nič drugega, kakor da risbe d' Urvilla skrijejo na varno in raztrosijo vest, da so Venero že pri odkopavanju našli brez rok.
Ni dosti manjkalo, du ni zaradi tega prišlo celo — do vojne. Francoski jioslanik je moral rad ali nerad plačati otoku Milu 6.000 frankov odškodnine zu ugrabljeno Venero, da se je ognil zapletljujem s Turčijo. Pozneje so napruvili še formalno kupno jrogo-dbo. V tej |)ogodbi je izrečno napi-sano, du je Venera brez rok.
Danes hranijo dragoceni k i p v pariškem Louvru.
Nekronani kralji Amerike
Od krznarja do milijonarja
Prvi 3 članki so izšli v 12.—14 štev. dne 17. in 24. marca in 1. aprila t. 1.
Vsebina prvih treh člankov
Mladi izseljenec I. J. Astor je sklenil ustanoviti ob Tihem morju naselbino, odkoder bo izvažal kožuhovino v Azijo. Poslal je tja dve ekspediciji, eno po morju, drugo po kopnem. Prva je objadrala vso Ameriko in ustanovila ob izlivu reke Kolumbije naselbino Astorijo. Ladja „Tonquin“ je jadrala naprej proti severu, da dobi zveze z Indijanci, ki so prodajali kože. Toda kapitan Thorn, ki jo je vodil, je nekoč v jezi oklofutal indijanskega poglavarja. Indijanci so se maščevali, napadli ladjo in posadko pomorili. Živ je ostal edinole mornar Levvis, ki je drugi dan, ko so prišli Indijanci po plen, spustil ladjo v zrak.
Druga ekspedicija po suhem si je morala utirati pot skozi pragozdove in ozemlja divjih Indijancev. Naposled je le prispela do „Skalnega gorovja", odkoder pot proti cilju ni več tako težka — tako so vsaj mislili potniki.
Počasi, toda vztrajno so se potniki bližali vrhovom, ki .jili je pokrival sneg. Tla so postajala čedalje bolj skalnata. Žareče je žgalo solnce z neba in kotline s skoraj usahlimi izvirki so postajale čedalje redkejše. Poleg tega pa so prišli zdaj v ozemlje Gavranjih Indijancev, ki se jih je vse balo. Nekaj tragičnega je bilo v tem, da so morali potovati po sledovih prav tistih rdečekožcev, ki bi se jih bili najrajši ognili. Te indijanske steze so bile namreč edine, ki so z gotovostjo vodile do sedla, odkoder je šla druga pot na zapadno pobočje gora. Težave, ki jih je morala ekspedicija pretrpeti, so postajale vse večje.
Naposled, po desetih dneh napornega potovanja, so prišli zvečer do deroče, ikakih sto metrov široke reke. Zdaj so imeli spet vode in tudi divjačine. Pet dni so šli za reko. V tem času so se popolnoma opomogli.
Po petih dneh so dospeli do kraja, kjer se je reka, ki so ji sledili, izlivala v veletok. O tem kraju so govorili Indijanci. Zavili so v gore in prišli še isti dan na planoto, odkoder ni bilo proti zapadu videti več nobenih gora.
Pot navzdol je bila silno težka, toda to ni vzelo potnikom pogu-
Pri zobnem zdravniku
Napisala I. Sp a n g e n b e r g
Nekateri ljudje hodijo čisto radi k zobnemu zdravniku. Jaz ne. Nekateri zobni zdravniki zelo dosti govore. Moj tudi. Nekateri ljudje imajo to radi. Jaz ne. Toda poslušati moraš, ker se ne moreš braniti. Tako tudi jaz.
Vrtal je in prišel približno ob istem času na moj živec in na razmere v Ameriki.
„Strašno,“ sem zaječal in odprl usta na stcžaj. Mislil sem na zob, on pa na Lindberghovo afero.
„i)a,“ je rekel vneto, ..nekaj nezaslišanega! l aka kuturna sramota!
—	Ti trije zobje so precej načeti. Potrebna bi bila energična operacija, brez usmiljenja!"
..Kako pravite?" sem v strahu poskočil. Začudeno me je pogledal.
,, Za radi teh treh zob?” sem komaj dehnil.
ma, saj so bili prepričani, da so najhujše že prestali. Ko so prišli čez nekaj časa do reke, o kateri so mislili, da je ena izmed vej Kolumbije, so sklenili nadaljevati pot po vodi.
lJosekali so nekaj velikih dreves, jih izdolbli in s pomočjo ognja napravili iz njih čolne. Ko pa so bili sredi dela, sta prišla nekega dne v taborišče dva Kačja Indijanca. Opazila sta pol izdelane čolne in jela zmajevati z glavo. Povedala sta, da reka, ki ima v njihovem jeziku priimek „Divji hudournik", ni plovna zaradi neštevilnili brzic. Ponudila sta se, da odvedeta belce tja, kjer se združujeta dva druga izvirka Kolumbije. Od ondod bodo lahko brez nevarnosti nadaljevali pot s čolni.
Ko pa so po dolgih tednih utrudljivega plezanje prišli tja, je bilo že 8. oktobra in začelo je snežiti. Spet so morali podirati drevje in tesati čolne. V nekaj dneh so jih imeli petnajst. Spustili so jih v vodo, konje pa prepustili Indijancem.
18. oktobra so prvič veslali. Čeprav je bilo mraz in sneg, se prve dni niso mogli pritoževati. Drveča reka je naglo nesla čolne in po nekaj dneh so prevozili že šest sto kilometrov. 28. oktober je bil spet dan nesreče. Čoln s petimi ljudmi se je zaletel ob skalo in se razbil. Nihče se ni rešil. Pod dojmom tega strašnega dogodka so sklenili potniki pristati in poslati naprej lahek čoln, ki bo preiskaval strugo. Ta previdnost je bila potrebna. Za najhnim kolenom se je stisnila voda v širino dvajsetih čevljev, na levi in na desni pa so se dvigale kakih sto-petdeset metrov visoke skale.
Bili so pred sotesko, kjer je reka strašno drvela in se penila. S čolni ni bilo mogoče nadaljevati poti...
Glad...
Tako so morali potniki težkega srca zapustiti čolne in peš potovati dalje. Zdaj so bili res v nerodnem položaju. Sredi neznane divjine niso vedeli, kako daleč so še od svo-
Tedaj se je zasmejal. V mislih je imel ameriške roparje! Jaz pa svoje zobe! Potem je zadovoljno vrtal naprej.
„Ail Capone — seveda! Tu bo treba začeti!"
„A1 Capone?" sem hotel vprašati, toda iz ust mi je prišlo samo ..allllk". Al Capone je beseda, ki se da z odprtimi usti zelo težko izgovoriti.
Toda mislil je to pot na zob.
„Od hudiča je ta Al Capone," je vneto nadaljeval in vrtal ipo živcu. ..Pametna glava; razum ima, to mu moramo priznati — ampak čisto votel — čisto votel —“
„Kaj?“ sem oprezno vprašal.
„Zob!“ je odgovoril skoraj očitajoče in vrtal ilalje, da se mi je jelo tema delati pred očmi.
„Vode!“ sem zaječal napol v omedlevici.
„Vode! Kaj pa mislite! Zdajle, sredi dela! — Jaz bi s takimi ljudmi napravil kar kratek proces! Na
jega cilja in — to je bilo najhujše
—	živeža so imeli le še za pet dni. Pri tem pa so bili med golimi skalami in nikjer niso mogli zagledati sledu divjačine.
Dogovorili so se, da se bodo razkropili in se sešli spodaj ob reki, kjer bo Kolumbija spet plovna. Tako so mislili, da se bodo naj-laglje ognili lakote.
Grozila jim je smrt, pot pa, ki so jo mogli na dan prehoditi, je bila le kratka. Dan za dnem so se morali boriti, toda nikjer in nikjer ni bilo videti rešitve. Časih so v daljavi zagledali ljudi. Mislili so, da so rešitelji, toda bili so le lovci, njihovi tovariši, ki so šli po drugih potih, pa so se morali razočarani vrniti z vest jo, da pomoči niso (dobili.
Muke, ki so jih morali hrabri možje prestati, so bile strašne. Pet jih je podleglo. Ko jim je naposled prišla ura odrešenja, je bilo že b. januarja 1812. la dan so naleteli na neko indijansko vas. Rdečekožci so bili zelo gostoljubni in so jim dali jesti. Teden dni nato so se že toliko opomogli, da je Wilson Hunt sklenil nadaljevati pot.
Nekaj dni nato so prišli v Astorijo, ki je med tem že zelo narasla. Kakšno vesellje je vladalo med naseljenci, si lahko mislimo.
„Bober“
Druga vesela vest je bil prihod ladje „Bober", ki jo je poslal Astor, ko ni dobil iz svoje naselbine nobene vesti. Nanjo so naložili vse kože, kar so jih nakupili, in jih poslali na Kitajsko, ob enem s pošto za Astor j a.
Možje, ki so morali toliko pretrpeti, preden so dosegli uspehe, so prejeli obilno plačilo. Drug za drugim so se vrnili z Zapada in vsi so postali bogataši.
„Lastnik Newyorka‘‘
Astor je začel ua debelo kupčevati s kožuhovino. Kupoval je nove ladje, ki so prevažale kože v vse dele sveta. Vsaka vožnja mu je prinesla 30.000 dolarjev dobička. To bi
prvo drevo bi jih obesil!"
Mislil je seveda spet na roparje. Vdal sem se v usodo. Porinil mi je v usta kos vate.
„S počitnicami seveda letos ne bo nič," je preskočil pogovor. „Kdo pa bo v teh časih potoval!"
„Kha!“
..Denarja ni! Vse je na tleh!"
..Grrrllilk."
Vata je počasi lezla proti goltancu. Kadar doseže svoj cilj, se bom najbrž zadušil. Toda on tega ni videl.
»Višji uradniki so mnogo predobro plačani," je rekel in potolkel p« mojih zobeh. „V tem je vsa stvar! Da, v tem. — Pri korenini Imi treba začeti —“
..Zastran uradništva?"
„Ne, ne! Pri vašem kočniku! Najbrž se je korenina vnela. Če pojde tako dalje, nas bo vse vrag vzel. Na koncu smo —"
Odložil je pinceto. Oddehnil sem se in vstal. ..Hvala Bogu —“
bilo danes ipoldrugi milijon dinarjev, toda denar je imel takrat še dosti večjo vrednost. Potem je prišla vojna med Ameriko in Anglijo in Anglija je blokirala vso ameriško vzhodno obalo. Na zapadno obalo ni nihče mislil in Astor je to izrabil. Zaradi blokade je prenehal ves uvoz v državo. Astor je začel uvažati blago iz Kitajske in ogromno zaslužil. Postal je največji vojni dobičkar sveta z vsemi slabimi lastnositmi: navijanjem cen, brezobzirnostjo in 'trdosrčnostjo.
Po končani vojni je začel trgovati z zemljišči. Ko Se je Astor naselil v Newyorku, je bilo tam
35.000	prebivalcev. Bil je edini, ki je slutil njegov porast. Nakupil je visa zemljišča v okolici Newyorka, začel graditi hiše in vabiti ljud'i v mesto.
Ko je Astor leta 1848 umrl v 83. letu, je zapustil sinu 20 milijonov dolarjev.
Prva milijonarska dinastija
Astorjeva genijalnost se je izkazala šele po njegovi smrti, ko so začeile rasti cene zemljišč. Ko je umrl Astorjev najstarejši sin šest let za očetom, so njegovo premoženje cenili že na 60 milijonov.
\ nuki so premoženje še pomnožili. Danes ga cenijo na 150 milijonov dolarjev.
Neizčrpna bogastva so Astorjevi dediči delili tudi za visoke šole, knjižnice, bolnišnice in zavetišča.
1	ako je mestna knjižnica v New-yorku ustanova prvega Astor j a. Seveda pa so trosili denar tudi za nepotrebne reči in ga časih celo naravnost razmetavali. Povemo naj le nekaj vsot, ki so jih porabili ob‘poroki mlajšega brata tretjega Astor-ja. Cvetice, ki so jih kuipili za olkrasitev doma v svoji razkošni palači, so stale 20.000 dolarjev. Novi dom, ki ga je takrat dobil mladi Astor, je stal milijon dolarjev. Za pojedino, ki je mladi Astor nanjo povabil 33 svojih prijateljev, je razdal 6500 dolarjev, tako da je stalo kosilo za visakega 200 dolarjev ali po naše 11.000 dinarjev.
Vincent Astor. sedanji lastnik tega bogastva, .se doslej še ni dosti kazal svetu. Boji se javnosti. Bog Ve, ali bomo o njem samem slišali kedaj kaj pomembnega. Ne samo
o	njegovih milijonih...
Ne vem, zakaj me je takrat tako prestrašeno pogledal. Kakor obseden je planil name, me zgrabil in potisnil nazaj na mučeniški Stol.
„Kako mi morete kaj takega napraviti — sredi dela!"
Osupel sem ga pogledal.
„Saj ste vendar rekli, da smo že na koncu!"
..Gospodarsko, gospod, gospodarsko! Zdaj moram seveda začeti spet od začetka!..."
„kuko pa je bilo s tvojimi ošpicu
mi, Janezek? Ali so bile tudi tako hude kakor pri Pepčku?"
„Še dosti hujše, štoru murnu — o počitnicah sem jih imel!“
Lepotni salon - doma
BODI LEPA
To je prva zapoved za ženo, ki hoče ostati za moža privlačna. Zavedati se mora, da je lepota njena dolžnost. Žena, ki zanemarja nego svojega obraza in telesa, bo kmalu opazila, da možu ni več isto, kar mu je bila prej.
Res je, da gospodinjstvo ne napravi žene lepe. Nasprotno — njeni lepoti škoduje. Toda pametna žena se bo znala tem škodljivim posledicam ogniti, ne z zmanjšanim delom, ampak s pravo nego telesa in obraza.
Prinašamo nekaj sredstev, kako boš odstranila ali vsaj omilila učinke dela in — let.
Gube in brazde
Pomoči flanelasto cunjo v vročo vodo, ožini jo, pokrij z njo obraz in z rokami pritisni h koži. Čez nekaj minut cunjo odloži in jo pomoči v mrzlo vodo. Med tem namaži obraz z dobro kremo. Čez nekaj časa poberi kremo 8 koščkom vate z obraza. Cunjo, ki je bila v mrzli vodi, ožini in jo drži na obrazu z eno roko. S prsti druge roke tolci z rahlimi, kratkimi udarci po licih, nosu, čelu in senceh. Potem vzemi cunjo z obraza, se namaži spet s kremo in lezi.
Tega načina obrazne masaže pa se ne sinejo posluževati ženske, ki se jim vidijo na obrazu rdeče, počene žilice pod kožo.
Če pa hočeš, da ti gube in brazde takoj izginejo, ti svetujemo tole:
Vzemi pol litra vroče votle in zlij vanjo kavno žličico pravega avstralskega evkaliptovega olja. Pomoči v vodo platneno cunjo, ožmi jo in še vročo položi na obraz. Čez to cunjo deni še suho flanelasto in pusti oboje na obrazu deset minut. Potem izmij obraz z boraksovo vodo.
Stare gube
Gubaste dele obraza namaži s kremo za masiranje. Z eno roko zgladi gube, da izginejo, z drugo pa prilepi na nje ozke pasove navadnega obliža. Čez noč ga pusti na obrazu, zjutraj ga pa pazljivo odstrani z vodo.
Nabrekline pod očmi
Pogosto masiraj vdolbino pod očmi z namaščenimi konicami prstov. Te na. brekline še narasejo, če uživaš preveč kave ali alkohola. Dostikrat so nabrekline zunanji znak vgreznjetija organov v spodnjem delu telesa.
Kolobarji pod očmi
Kožo okrog oči oprezno namaži z mastno kremo. Začni v zunanjem kotu oči in masiraj proti nosnemu korenu. Prav tako masiraj tudi veke. Pomoči platneno cunjico v topel čaj iz kainelic in z njo pokrij oči. Čez dve minuti cunjico odstrani in s suhim, mehkim mu-lom vlago izsuši. Tega pa ne smeš ponavljati preveč pogosto, ker bi sicer polti škodovalo.
Ogrci
Najprej pripravi parno kopel za obraz. Manjšo posodo napolni z vrelo vodo, pridaj nekaj soli in če imaš, nekaj kamelic, rožmarina ali lipovega .cvetja. Sedi tako, da držiš obraz nad posodo, in pokrij glavo z debelo cunjo, da para ne more uhajati. Najprej zatisni oči in potem počasi nagibaj glavo, da boš čim bliže vodi. Potem lahko odpreš tudi oči. Ta kopel naj traja brez prestanka kakih deset minut. Zdaj se je koža omehčala in / njo
vred tudi ogrci. S cunjico jih- oprezno iztisni drugega za drugim iz kože. Naposled se namaži po obrazu z navadno citrono.
Da se ne napravijo novi ogrci, pazi na čistost! Pametno se hrani in pazi na prebavo.
Izpuščaji
Kuhaj dve žlički borove kisline dve minuti v litru vrele vode, počakaj da se voda shladi, in jo zlij v steklenico. Vsak dan si z njo izmij obraz. Cunjo vrzi i>o vsaki uporabi med umazano perilo.
Lahko tudi poskušiš z vročimi obkladki ali pa s parno kopeljo za obraz, kjer skuhaš v vodi kamelice. Potem si zdrgni obraz z vinskim cvetom. Ne jej dosti mesa!
Velike znojnice
Pripravi parno kopiel za obraz in vzdrži v njej dve minuti. Potem umij obraz z ledeno mrzlo vodo. Pazi, da se poleti ne boš preveč potila. Umivaj obraz pogosto z belim vinom ali s toaletnim kisom.
Potenje obraza
Zjutraj in zvečer se umij z vročo vodo, ki si ji dodala čajno žličko borove kisline. Potem si izperi obraz z mrzlo vodo, ki je v njej nekaj kapljic benzojeve tinkture.
Mastna koža
Namaži se s sokom svežih paradižnikov in pusti sok na koži deset minut.
Presuha koža
Večkrat umij kožo s kislim mlekom ali smetano. Počakaj, da se tekočina počasi na koži posuši.
Rumena rjavkasta koža
Umivanje z mastnim mlekom.
Rdeč nos
Zvečer ga umivaj s kosmom vate, ki si jo pomočila v vročo vodo, potem ga posuši in namaži s fino cinkovo pasto.
Dobro je tudi, če ga masiraš s citro-novim sokom.
Pomaga zmes treh delov glicerina in enega dela tanina, ki jo vsak večei s čopičem naneseš na nos.
Vzrok rdečega nosu so največkrat motnje v krvnem obtoku. Zato jih prepreči z gibanjem in dobro prebavo.
Pege
Stari ljudje jih težko preženejo.
Kuhaj blen in kamelice. S tem čajem zjutraj in zvečer pege ovlaži. Kadar so sveže kumare pri roki, si masiraj kožo, kjer imaš pege, z rezini debele, sočne kumare. Sok naj se na koži prisuši, čez pol ure pa se umij s toplo vodo.
Če jih imaš prav malo, jih maži z rezjo citrone ali pa z raztopino citro-nove kisline (na dvajset delov vode en del kisline).
Nadležni lasje na obrazu
Poedine velike lase, ki zrasejo zmeraj na istem mestu, izpuli z majhno pinceto s korenino vred.
Majhne, goste lase samo pobeli, da postanejo svetel puli, ki ga komaj še opaziš. Vzemi žlico vode, žlico vodikovega superoksida in žlico salmijaka. S to zmesjo ovlaži zjutraj in zvečer nadležne lase.
Bradavice
Bradavice maži vsak dan z navadno belo kredo. Če nočejo odpasti, pojdi k zdravniku, da ti jih izžge ali izreže.
Lepotne obloge doma
Zmešaj četrt litra mleka, dve žlici moke in ščepec boraksa in zmes enakomerno nanesi na obraz. Čez deset minut se umij v topli vodi in obraz posuši. Z namaščenimi prsti se tolci po obrazu in se potem umij v mrzli vodi.
Ali: Umij si obraz in vrat. Zmešaj jajčni beljak z žličico vinskega cveta, vteri zmes v kožo in pusti, da se posuši. Po desetih minutah začni s suhimi dlanmi drgniti obraz od spodaj navzgor. Potem se še namaži z dnevno kremo. Učinek bo takojšen.
Američanke rade uporabljajo tale recept:
Vzemi zvrhano žlico ječmenove moke, beljak, žlico inedu, ki si ga prej segrela, in vse dobro zmešaj. S to zmesjo namaži vse gube — tudi pod očmi — in pusti čez noč na obrazu. Zjutraj se umij s toplo vodo.
HUMOR
Pes je napravil
„Mina, kje ste pa tako dolgo hodili? Ali je pes napravil?"
„Ni napravil!"
„Kako to? Tako dolgo ste bili doli, pa ni napravil?"
..Poskušal je že, pa ni napravil!"
„Drugič ne smete prej nazaj, dokler ne napravi."
„Ali naj ves dan stojim na mrazu in čakam, dokler ne napravi?"
„Ne bodite tako predrzni, Mina. Zakaj vas pa pošiljam dol, če ne napravi?"
„Saj nisem jaz kriva! Pes vendar ne more napraviti na ukaz! Vi tudi ne!“
..Nesramnica! Kaj si dovoljujete, ker pes ni napravil. Prvega lahko greste!"
„še danes grem! Saj nisem zato pri vas, da bi pazila, kdaj pes napravi!"
„Do prvega še ostanete. Zdaj pa takoj še enkrat s psom ven, in mora napraviti!"
»Milostljiva, je že napravil... tamle na preprogi!"
Plačilo za lenobo
„če bi malo manj lenarili, bi prej prišli naprej," svetuje šef svojemu uradniku.
..Gospod ravnatelj, lahko bi vam navedel primer, ki dokazuje ravno nasprotno. Imel sem dva sošolca in eden izmed njiju je bil prav tak lenuh kakor jaz. Drugi pa je noč in lan gural in postal milijonar."
„Nu, ali vam nisem rekel?"
„Da, toda kmalu je umrl zaradi prehudih naporov in drugi je vzel njegovo vdovo."
V	norišnici
„To je posebno žalosten primer, gospodje moji," pravi ravnatelj norišnice svojim visokim gostom in od-
pre vrata neke celice. „Tu vidite človeka, ki ga je vest, da je njegova draga vzela drugega, tako potrla, da je zblaznel." liho je zaprl vrata in odprl sosedna: „ln tu je oni, ki ga je vzela,"
Lepa izbera
„Mama, ko bom starejša, se bom poročila in dobila takega moža, kakor je papa, kaj ne?"
„Seveda."
„In če se ne poročim, bom stara devica, kakor je teta Neža?"
„Da, srček."
„Lepa izbera," zastoka hčerka.
Iz otroških ust
Mimica zagleda prvič v življenju kresnico.
„Mamiea, poglej!" zakliče. „Poglej, električna bolha."
fl
Zapozneli 1. april
Sinko: „Mama, v drugi sobi je neki tujec, ki poljublja našo služkinjo."
Mama: „Taku predrznost! Pa še tujec povrhu!"
Sinko: „Prvi april! Saj ni tujec — naš papa je!"
Nov svetovni rekord
Nekemu ameriškem}! športniku se je posrečil nov rekord v vztrajnostnem uživanju makaronov, ne da bi se spustil z veje.
Brez ovinkov
„Kaj si podedoval po svoji teti?"
„Njeno skopost."
Prezgodnje veselje
„Sto dinarjev bi ti rad vrnil..."
„Kaj res!"
„... pa ti jih ne morem."
Lepa priliku
Smole pelje svojo ženo v cirkus, kjer občudujeta čarovnika, ki dela neverjetne stvari. In h koncu pravi čarovnik: „Zdaj, gospoda, bom pa napravil, da bo živa ženska izginila."
Tedaj se Smole obrne k svoji boljši polovici: ..Stara, brž — na oder!"
Olajševalna okoliščina
„Kako si mogel tako razrezati pnevmatiko na avtu?"
..Steklenico sem povozil.“
„Pa je nisi prej opazil?"
„Ne, možak jo je imel v žepu."
22. nadaljevanje
ZGODOVINSKI ROMAN NAPISAL MICH EL ZtVACO
Novi naročniki dobe na željo ponatis dosedanjih 21 nadaljevanj!
Privezal je gondolo k enemu izmed kolov, ki so bili zabiti v vodo, potem pa se je popel od prečke do prečke, dokler ni bil na mostu
—	na kraju, kjer je bilo poprej okno, to se pravi tam, kjer je bil Scalabrino s kamenito ploščo izbil železno okensko mrežo iz zidu. Ponoči so delavci, ki so most popravljali, zadelali zevajočo odprtino z deskami. Rolandu ni bilo težko te deske toliko razmekniti, da se je mogel stisniti skoznje, in trenutek nato je bil na mostu.
Roland je bil mož izredne energije.
Toda ko je stopil na most. :e vztrepetal od nog do glave in iz čela 11111 je udaril znoj groze. Drznost in vratolomnost tega nočnega obiska sta ga dotlej držali pokonci,
l	isti trenutek pa se mu je nenadoma zvrtilo v glavi. V nekaj sekundah je preživel strahotni prizor, ko so ga zgrabili... spomnil se je jeklenih' pošasti, ki so ga nemo, brez besed, tirale pod zemljo, globlje, čedalje globlje. Potem, iznenada, so njegove oči v temi zletele tja, kjer je moral biti kameniti sedež: zagledal ga je. Počasi, kakor v snu, je stopil proti njemu, pal na kolena iu udaril z razbeljenim čelom na okrušeni granit. Takrat je moral sam pri sebi izreči strašno prisego, zakaj ho je. vstal, je zamrmral:
..Rodite mirni, oče!...“
Potem se je počasi obrnil proti odprtini, ki je bil skoznjo prišel.
Od tistega trenutka je bil Rolandov obraz spet pokrit z nepro-dirno masko neizprosnega sklopa. Pogledal je okoli sebe. Na njegovi levici so most zapirala težka vrata, ki so jih morali šele pred kratkim tja postaviti; skoznje se je prišlo v doževo palačo. Na desni se je temni rov mosta izgubljal v globine ječ. Sklonil se 'e in prisluhnil, hoteč prestreči daljne glasove, pridušeno ječanje. Rolandov duh ni bil več na mostu: bil je tam doli v ječi, kjer je trpel šest let. In ko je tako prisluškoval in stregel s strahotno radovednostio vsega svojega bitja, je prisluškoval svojemu lastnemu ječanju.
Zdajci pa je prebledel.
Nenadoma, sam ne vedoč, zaka j, ga je izpreletela misel: če ga tu dobe! Instinktivno mu je roka šinila za pas, kjer je nosil bodalo: še je bilo tam! Misel, da bi se prihodnji trenutek utegnila pojaviti straža pred njim, mu jo tako obsedla duha, da je vzel bodalo v roke in srepo pogledal pred se, kakor da vidi sume sovražnike.
In iznenada, kakor ga je bil strah prevzel, ga je spet minil. Zmigni! je z rameni iu vteknil bodalo nazaj v nožnico.
listi mah so se z desne začuli koraki.
Nekdo je prihajal iz ječ proti mostu.
Bleda luč je, medlo osvetlila Most vzdihov.
Spričo strašne nevarnosti se je Rolandu vrnila vsa bistrost duha. Prihodnji trenutek je bil že skrit za deskami in tramovi in ves oka-menel, zadrževaje dih, z roko na bodalu, čakal, kaj pride...
\ tisti sekundi je stopila predenj jasna telesna slika Rolanda, ko ga ženejo v ječo, kjer je trpel šest let.
Na koncu mosta sta se prikazala dva moža.
Roland ju je spoznal prvi mah.
Eden od njiju je bil, Foscari, drugi Bembo.
Dož in kardinal sta stopala vštric, brez besede. Luč, ki jo je bil prej Roland zaznal, je prihajala od svetiljke, ki jo je nosil Bembo.
Roland je oba videl pred seboj, in od groze so mu vstali lasje na glavi. Val brezmejnega sovraštva mu je oblil čelo, in malo je manjkalo, da se ni v brezumnem besu zagnal nanju in ju z bodalom pobil na tla.
„Ne, ne!“ je neslišno zašepetal in strašen usmev mu je zletel čez ustnice. ..Preveč lepa bi bila takšna smrt!“
Dož Foscari se je zamišljeno ustavil pred kamenitim sedežem. Roland ie razločno videl njegov obraz, ki ga je osvetljevala Bem-bova svetiljka. Foscari se ni elkoraj nič postaral. Še zmerom so bile njegove črte trde in izrazite, kakor vsekane v granit. L.e njegov pogled je bil še bolj teman kakor nekoč.
..Zakaj nismo tudi njega posadili na ta kamen! Zakaj nismo tudi njega oslepili kakor njegovega očeta, ali še bolje, zakaj mu ni takrat krvnik odsekal glave!... Ah, Bembo, to je bila naša velika na-
Roland je spoznal, da govorita
o	njem.
Mrzel drget ga je stresel.
„Visokost," je tedaj rekel Bembo, „po nepotrebnem se vznemirjate. Roland Candiano je mrtev."
Foscari je Bemba srepo pogledal.
»Njegovega trupla niso našli," je gluho rekel. „ln vendar sem dal preiskati in očistiti ves kanal. Štirinajst peklenskih dni sem preživel, čakaje vsak trenutek poročila, da so našli njegovo truplo..."
„Saj veste, Visokost, da žene kanal trupla, ki jih pogoltne, tja do Lida. lam pa opravijo požrešne ribe poslednji pokop, o tem nikar ne dvomite..."
J' oscari pa ie odkimal.
»Verjemi, Bembo, človek kakršen je on. se ne utopi. Ogledal sem si njegovo celico. Hotel sem s svojimi očmi videti rov, ki ga je kopal šest let. Č udovito delo, verjemi mi!" je ponovil dož s še mračnej-
šim glasom. »Preveč reči mora še urediti, da bi bil umrl v trenutku, ko je dosegel svobodo."
»Ne razumem vas prav, V isokost!..."
,„Ne razumeš me!" je vzkliknil Foscari in zgrabil svojega spremljevalca za roko. „Še predobro me razumeš!... Gorje tebi, Bembo!... Gorje meni!"
»Pa denimo, ida je živ," je zajecljal Bembo. »potem mora najprej vse vedeti..."
Foscari je skomignil z rameni.
Nato pa, kakor bi se s silo hotel iztrgati iz teh misli, je vprašal:
»Kaj je s tem človekom, s prijateljem Giovannija Medice:«kega, ki si ga povabil v Benetke?..."
,.S Pietrom Aretinom?... Prišel je, Visokost, in vse mesto danes ne govori več drugega kakor o razkošju in razbrzdanosti njegovih veselic in pojedin."
»Da, tudi jaz sem že čul. In misliš, da bo s pametjo in zvesto delal za nas kot poslanik pri Giovan-n i j u M ed i ce jskem ?“
»Kar se pameti tiče, Visokost, moram reči. da je zelo inteligenten, z njegovo zvestobo pa je taka, da zahteva svojo ceno. Z denariem napravimo iz A reti na, kar nas je volja."
»Glej, da mi ga čim prej predstaviš."
Dož Foscari je še enkrat pogledal po kamenitem sedežu, kjer so bili tdožu Candianu izteknili oči. Potem pa je zamišljeno, s sklonjeno glavo počasi krenil z Bembom čez most — en korak od Rolanda. Bembo je odprl težka vrata. Trenutek nato so se za njima zaprla.
Tedaj se je Roland zravnal, napel vrat in srepo uprl oči v ta vrata. Nekaj kakor zamolklo hropenje ali pa morda gluha kletev mu je bruhnilo na ustnice. Nato je skoraj neoprezno stopil iz svojega skrivališča na rob mostu in se spustil v gondolo ter od veslal tja, kjer je bil gondolo vzel, jo privezal za kol, skočil na nabrežje in naglo krenil proti trgu Sv. Marka.
Po kaj je prišel sem? Česa je čakal, »skrit za stebrom, na čigar vrhu se je ponosno vil beneški prapor?... Ni dolgo čakal, ko so se odprla vrata doževe palače in se je na pragu prikazala senca, ki je počasi krenila ob Velikem kanalu.
1	ega človeka je očividno čakal Roland; zakaj takoj ko ga je zagledal,- je stopil za njim.
»Bembo!" je zamrmral.
Res je bil Bembo. Roland je šel za njim brez določnega namena. Misli in načrti so se podili po njegovi glavi kakor jesenski oblaki na nebu, in preganjali 'drug drugega. Strastno je sledil Bembu, morda pripravljen, da ga ubije, ali pa nemara samo iz tiste nervozne in bolestne radovednosti, ki žene časih človeka naprej, kadar so njegove mrke misli na tem, da se pretvorijo
v	dejanje, loda kmalu ga je začel Bembo sam zanimati.
Zakaj čeprav je bila že pozna nočna ura, Bembo ni šel proti domu.
Stopal je počasi, zdaj pa zdaj se je ustavil in tedaj je uprl v nebo, k jer so bledele zvezde, svoj nakazili obraz.
Če bi bil Roland kraj njega, bi bil tedaj čul mrmranje nezveznih besed, in od časa do časa hripav vzklik jeze... ali pa nemara bolesti.
Naposled se je Bembo ustavil.
Stal je pred Imperijino palačo.
Roland je zdajci vse razumel!
Zaljubljeni kardinal je plačeval svoj davek ljubezni! Tudi 011 je ljubil! Tudi 011 je prihajal pod okno hiše. kjer je spala ona, ki jo je liu-bil! Bemba je vleklo k Bianci, kakor je Rolanda vleklo k Leonori!...
I	a primerjava je Rolandove ustnice razklenila v grenak usmev.
Toda zdaj »se ni več skrival! Zdaj je odkrito stopil proti Bembu.
Le - ta ga je zdajci začul: Roland je bil le še nekaj korakov od njega.
Vznevotjen se je obrnil in stopil v stran, kakor da ga hoče pustiti mimo.
»Glej, glej!" je šaljivo vzkliknil Roland, »zdi se, da ne vzdihujem samo jaz pod okni mladih lepotic, ki prebivajo v tej palači!..."
»Idite k vragu!" je zarenčal Bembo.
»Ali »ste nemara zaljubljeni v gospo linperijo?" je povzel Roland. »Mislil »sem, da samo pesniki, kakor na primer moj gospodar, ali pa pesniški učenci, kakršen sem jaz, iščejo v svitu zvezd odseva ljubljenega bitja!"
»Aretinov tajnik!" je zamrmral Bembo.
■ mi" Mimi  .    'M,.........          "'»i.■"■'••i,,,,,,.
E	'i
"i Gramofoni in gramofonske plošče se kunilo / (	najbollše	in	v	nalvečji	izbiri	pri	■	1	]
JUGOSPORT
LJUBLJANA
/	Miklošičeva	cesta	štev.	34	\
 ................Ulm,I"1"1"!!!!,,,"""""II   "lil,              
Na glas pa je rekel:
„lzvolite iti po svojih potih, gospod!”
„To je lahko rečil Zložil sem balado na čast božanski Bianci. Nu če nje ni, da 'bi jo poslušala, se bom pač moral zadovoljiti z vami...“
Ob Biancinem imenu je Bemba stresel silen drgelt. Stopil je proti Rolandu in ga hotel prijeti za roko. Roland se ga je trdo otresel.
„Ne dotikajte se me!” je zarenčal s tako srditim glasom, da se je sam zdrznil nad njiin.
„Ta glas!” je gluho zamrmral Bembo in nehote odstopil -za korak.
Toda Roland je v tem že povzel z vedrim glasom, ki mu je bil zadnje dni prešel že v navado.
„Kako naj vem, ali nimam opravka s človekom, ki nima zlih namenov z ubogim pesnikom!...“ ..Rekli ste neko ime...“ je zajecljal Bembo.
„Da, ime Biance.“
..Bianca!” je ponovil' Bembo in zaškrtal z zobmi. „Kako da govorite o njej kakoT o človeku, ki ga dobro poznate?”
„Kako da govorite z menoj tako predrzno kakor svojim lakejem?“ „Ali ne veste, kdo sem?"
„Prav dobro. Vi ste beneški škof in kardinal.“
Bembu se je utrgal iz ust hripav vzklilk presenečenja, skoraj groze.
„Vildite, gospod,“ je tedaj povzel Roland, „namestu da surovo govorite in me -skušate spraviti v strah, bi bilo bolje, da se ljubeznivo pomenite z menoj. Morda bi vam znal povedati zanimive reči.“
„0 kom?“ je vprašal Bembo.
„0 Bianci; ali ni mar to tisto, kar vam je najbolj pri srcu?"
Bembova desnica se je stisnila okoli bodalovega ročaja. Srepo je pogledal Rolandu v oči.
„Nikar se ne trudite, da bi po nepotrebnem umorili človeka,” ie mrzlo rekel Roland. „Pri tej priliki naj vam povem, ida se ne bom dal ubiti, ne da bi vas poprej čisto na tihem zadavil..."
..Človek, zblazneli ste,” je zajecljal Bembo, ki je postal bled ko zid. „Z beneškim kardinalom govorite kakor bi imeli pred seboj pristaniškega nosača.“
..Preveč si laskate, mojster Bembo. Sicer pa za to ne gre. Naj končam svojo misel in vam povem, da je umorov že dovolj. Priznati vam moram, da ste v mojih očeh padli listi trenutek, ko sem videl1, da ste segli po bodalu. Kako da niste prvi mah razumeli, da se ljudje, kakršen sem jaz, ne puste umoriti? V mesečini, ki vam ta trenutek sije v vaš ostudni obraz, vidim, da me začenjate mrziti. In vendar vam nocoj nočem storiti nič zlega!“
„kaj pa mi potem hočete?” je zarenčal Bembo z glasom, ki se je lomil od gneva. ..Poslušam vas in se izprašujem, ali nimam opravka z norcem.“
„Ne lazite, gospod škof: saj veste, da cerkev to prepoveduje. Če bi bili res mislili, da imate opravka z norcem, 'bi-bili šli svojo pot. Vi pa site ostali in stojite tu in koprnite po tem, da bi vam kaj več povedal. “
„Izpregledal si me, demon! Ne vem, kateri zli duh ti je dal moč, da znaš brati v dušah ljudi, kakor bereš v moji...“
rM V 24 urah jp
barva, plisira in kemično čisti m obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, za-(£) pestnice itd. Pere, suši, monga
in hka domače perilo	(Sg
to a na JOS. REICH ^ 'm	Ljubljana	<W<
„Kaj bi bilo na tem čudnega? Vaš obraz ima tisto odkritost, ki v trenutku izda še tako skrite misli... Toda čemu bi mlatila prazno slamo. Dajte, vprašujte me, ko tako koprnite po tem. Kaj bi radi vedeli?”
Bembo je vztrepetal old' gneva in strahu.
Pred njim je stal strašen nasprotnik in igral z njim čudno, skrivnostno igro. Tega človeka mora ubiti, to je bilo v njegovem duhu sklenjena stvar. Le dvoje je branilo, da se ni že kar zdaj vrgel na neznanca. Prvo je bilo to, da ni bil gotov, da ga bo zmogel; drugič pa bi bil rad izvedel, zakaj ga je bil ta človek ustavil in kakšne namene ima. Bembo ni pomnil, da bi ga bilo kdaj pred kom tako groza kakor pred tem neznancem.
„Kaj bi rad veldel?” je ponovil in uprl svoje žareče oči v Rolanda. „Prvo, kdo ste! Pravite, da ^te pesnik in Aretinov tajnik1. Res sem vas srečal pri njem. Toda vse to je samo krinka, ki se za njo skrivate. In to kar skrivate, bi rad dognal.”
..Bistrovidni ste, Visokost. Že pr-
vi	mah ste zaslutili, da človek, ki seje v vaši duši dvome, grozo, radovednost in gnev, ne more biti navaden lake j pri Aretinu...”
„Tak kdo ste vendar, grom in peklo!”
»Pravkar ste rekli, da sem demon. Sodim, da se v teh stvareh spoznate. Denimo tore i, da sem to, za kar ste me krstili...“
„Demon!...“
..Zakaj ne? Kot škof in kardinal sicer ne verujete v nadnaravne duhove, vem. Toda nemara se varate?” Bembo se je z grozo ozrl' okoli sebe.
Ne bo odveč pripomniti, da je praznoverje, ki še dan današnji tako bujno cvete, imelo takrat v oblasti celo najbolj prosvetljene duhove. Čeprav Bembo kakor ogroin-na večina takratnih cerkvenih knezov ni imel vere, se vendarle ni mogel' dcHegniti vplivu legend in fantastičnih zgodb, ki so uklepale v svoje skrivnostne spone tedanje človeštvo.
Umeknil se je za korak in rekel z glasom, ki se je zaman trudil, da bi mu ohranil trdnost:
„Če vas je poslal hudobni duh, vas pozivam, da mi to priznate.” Prezirljiv usmev je skrivil Rolandu ustnice: pričakoval je bil, da bo v Bembu našel hu jšega nasprotnika.
„Ali bi rajši videli, da bi bil angel?” je rekel z ledeno resnostjo, ■da je kardinal' vztrepetal. „Sicer pa lahko izbirate. Človek, angel, demon — v bistvu je to postranskega pomena. Naslednje vprašanje, prosim!”
„Naj bo. Potem pa mi povejite, kako da ste tako dobro poučeni o
• OM
menir
„lz preprostega razloga: ker sem se o vas informiral. Hodil sem za vami, prežal sem na vas...”
„Naj bo tudi to. A zakaj ste mi omenili Bianco in.... moje misli do nje? To je bilo vendar skrivnost.”
..Vendar že!” je vzkliknil Roland, „vendar že pametno vprašanje! Gromska strela, Visokost, dolgo ste potrebovali, da ste se odločili! Mislile, da je vaše čuvstvo do Biance skrivnost! Taki so vsi zaljubljenci! Naivni so in gledajo v zvezde, pri tem pa ne vidijo ob nogah izdajalcev, ki preže nanje, ki si beležijo njihove geste in zapisujejo, kaj govore! Tudi jaz sem nekoč poznal nesrečnega mladeniča, ki se je blazno zaljubil v lepo deklico. Kakor vi, je tudi on vse noči hodil okoli hiše svoje ljubljenke. Kakor vi, tudi on ni pomislili na to, da bi njegova ljubezen utegnila biti komu napoti. Kakor vi, je tudi on neke noči naletel na nekoga, ki ga je zasledoval pri vsej njegovi ljubavnii epopeji. Samo da je njega zdrobilo...”
„Kaj se mu je zgodilo?” je vprašal Bembo in zaldržal dih.
„Umorili so ga,” je mirno odgovoril Roland. „Vas pa je v vašo srečo zasledoval človek, ki ne samo da vas ne namerava umoriti — če bi to hotel, bi bil že zdavnaj lahko storil — nego vam celo hoče pomagati.”
„Pomagati!” je gluho vzkliknil Bembo. „Zakaj mi hočete pomagati?”
„Kaj vam to mar! Ali ne morem imeti kakega interesa pri tem, da bi postala hnperijina hči vaša ljubica?”
Bembo se je stresel od veselja.
Če je neznanca vodilo sovraštvo!... Potem bi mu bilo na mah vse razumljivo. Bombo, ki je tako dlobro vedel, kaj je sovraštvo, ki mu je bilo sovraštvo veliko gibalo vsega njegovega življenja in početja — Bembo bi se tedaj izlahka sporazumel s tem neznamcem.
V	trenutku je pozabil ves njegov sarkazem, njegove porogljive besede, njegovo mrzlos t. Tudi na strah, ki ga je bil prej stisnil za srce, ni več misllil.
„Da vidimo,” je povzel popolnoma miren. „Kako mi hočete pomagati? In kaj boste za to od mene zahtevali?”
„Na oboje vam bom odgovoril, samo obrnil bom vrstni red vaših vprašanj. Od vas ne zahtevam ničesar.”
„Mord'a ravno zato preveč!” je zamrmral Bembo.
„Ne bojte se. svoje plačilo dobim drugod. Ostane tediaj le še vprašan ie, kako naj vam izkažem svojo pomoč...”
..Čakam...”
„Nu, ugrabil bi Bianco in vam jo izročil.”
Bembo je komaj udušil krik. Val brezumne strasti mu je šinil v čelo. Zagledaj se je v slepilu vizi ie, kako stiska deklico v naročje, kako jo nese vso drgečočo, izročeno na milost in nemilost njegovim objemom.
Gramofone, plošče
kupim edino najugod neje, ker je naj večja izbira, edino le pri
»APOLLO'
Ljubljana, Miklošičeva c. 38. Palača Grafika. Najmodernejša Izposojevalnica ploSC
„Vidi se mi, da vam stvar ni kaj povšeči,” je povzel Roland.
„Oh! Če to storite!” je zajecljal Bembo. „Zahtevajte potem, kar vas je volja!”
..Rekel sem vam že, da dobim plačilo drugod... Ali pristanete na moj predlog?”
„Pristanem!“ je hlipnil Bembo. „Prav. Pridite torej jutri proti devetim pred Imperijino palačo!” „A če me kurtizana vidi?”
„Nič hudega. Še dobro bo, da vas vidi. Drugače bi nekatere ljudi težko pregovoril. Ob enajstih bo Bian-ca v vaših rokah.”
„Kako boste to napravili?”
„To je moja stvar. Jutri tedaj! Bodite točni! Zakaj taka prilbžnost se najbrž ne bo več ponovila.” Bembo je mrko pogledal po Im-perijini palači; njegov pogled se je še bolj zmračil, ko ga je obrnil k Rolandu.
„Kdo mi jamči, da me ne boste zvabili v past?” je z/dajci vprašal.
„V past? Počemu neki? Če bi vas hotel ubiti, bi vas bil v tej uri lahko že stokrat.”
»Prav imate!” je zamrmral' Bembo.
..Torej pridete?”
„ Pridem!”
Po tej besedi, ki jo je rekel s tako stisnjenimi zobmi, da ni moglo več biti dvoma, da resno misli, je Bembo naglo odšel. Roland je nekaj časa gledal za njim. Nedopovedljiv izraz gnusa mu je skrivil ustnice. Potem se je tudi on obrnil in zavil proti pristanišču, lam je stopil v neko hišo in potrkal ; vrata so se tisti mah odprla.
Mož, ki jih je odprl, je bil Sca-
1	a brin o.
Velikan je bil videti nemiren in otožen. Veselje ga je bilo minilo.
»Gospodar,” je rekel in globok vzdih se mu je izvil iz prs, „opro-stite mi, da sem vas prej na tak način zapustil. Bil sem blazen... vaše besede so mi vzele vso pamet... in potem sem nekaj minut mislil o čisto nemogočih stvareh... Zdaj pa je konec.”
„0 kakšnih stvareh? Daj, reci!” je vprašal Roland s tisto nežno mehkobo, ki ga je zaradi nje velikan oboževali. »Pripoveduj mi... vse mi povej... to me bo razvedrilo o;li mojega pravkaršnjega razgovora.”
Scalabrino pa je odkimal in samo vzdihnil.
Roland ga je prijel za roko: „Tak rajši ohranjaš zase svojo radost in svojo tugo?”
„Ne, gospodar,” je odgovoril Scalabrino. „Ne, verjemite mi! To-idja sen, ki sem ga sanjal tisto srečno minuto, je preveč blazen!..."
„Kaj pa si sanjal tako blaznega?... Nu, poglejmo malo!... Sanjal si, da boš odvedel svojo hčer daleč iz Benetk in da jo boš spravil na varno pred tigri, ki se plazijo v temi, hlepeč po mladi krvi —kaj ne? Na varno tudi pred njeijo materjo, ki bi jo nekega d,ne bodisi iz preračunljivosti, bodisi iz slabosti, iz strahu ali pa iz katerega drugega čuvstva prodala hijenam? Ali sem ugenil?”
Scalabrino je sklenil svoje ogromne roke in žalostno prikimal.
»Sanjal si, da bi 'te videč tvojo ljubezen in vdanost Bianca vzlju-
bila. in ti nekega dne rekla: O, zakaj niste moj oče!... In tedaj bi ti kliknil: Dete moje, otrok dragi, saj sem tvoj oče!"
„Da, Visokost, o tem sem sa-njal.“
„In potem,“ je nadaljeval Roland, „si si rekel, da to ni mogoče... rekel si si, da ta ženska, ta kurti-zana preveč dobro pazi na Bianco, in da boš zato do smrti obsojen živeti daleč od nje..."
„Ali mar ni tako, gospodar?"
Velikanove oči so zalile solze.
..Jutri ob enajstih ponoči," je zdajci rekel Roland, „bova Biancc ugrabila.“
Scalabrino je planil pokonci.
»Gospodar!" je hripavo viknil, „to bi bilo preveč lepo!“
»Scalabrino, skupaj sva izvršila že težje reči. Ponovim: jutri ponoči bova ugrabila tvojo hčer."
„0,“ je zamrmral orjak, „ne-besa mi odpirate!"
„Ali so že vsi naši v Benetkah?"
„Skoraj vsi so že prišli," je odgovoril Scalabrino s trepeoočim glasom. ..Tisti, ki jih še ni, pa pridejo zanesljivo jutri."
„Prav. Pozovi jih na sestanek v Im perij ino palačo. Ob desetih zvečer jim bom dal vsa potrebna navoldlila."
„Ali bom tudi jaz zraven, gospodar?" je boječe vprašalli orjak, ki mu je srce talko razbijalo, da se je bal, da mu ga ne raznese.
„Ne...“
„Kaj? Jaz ne bom zraven, ko bodo ugrabljali mojo hčer?"
»Ne gre drugače. Čakal boš skrit v čolnu z dvema krepkima veslačema; izročil ti bom hčer, nato pa boste odveslali k tartani, ki vas bo čakala v pristanišču."
Scalabrinu se je utrgal pridušen krik vesolja.
»Ko bo Bianca na ladji," je povzel Roland, »ne skrbi več in pridi pome. Upam, da mi zaupaš, da bom vse storil, da se tvojemu otroku nič žalega ne pripeti."
»Zaupam vam, gospodar, kakor sem zaupal Bogu, ko sem bil še otrok," je odgovoril Scalabrino.
Bembo se je vrnil v svojo palačo, ki je stala neldlaleč Markove cerkve. Bilo je proti trem zjutraj in zarja je že jela blediti nebo. S kratko gesto je kardinal odslovil lakeja, ki je pristopil, da ga sleče. Odprl je na stežaj okno svojo delovne sobe 111 jel počasi h odliti gor in dol.
Ta delovna soba je bila tako rekoč kardinalov intimni kabinet.
Vanjo je bil' nanosil kopico umetnin, ne da bi bil imel kaj posebnega zaniela za lepa dela človeškega genija: hotel je le zbuditi dobro sodbo o sebi pri tistih svojih prijateljih, ki jih je tu sprejemal. Morda je tudi želel pod videzom zanimanja za umetnost skriti druge misli, ki jih ni zaupal nikomur na svetli.
Naj bo že tako ali talko: ta iku-binet je bil zelo le)) in je bil živo nasprotje resni in mrzli dvorani, kjer je .Bembo sprejemal tuje in neznane mu ljudi.
Bianca si je domišljala, da jo je Bembo le dlvakrat videl'; vrhu tega ni o njem vedela drugega kakor njegovo ime. V resnici pa jo je Bembo videl že tisti dan, ko jo
je Imperija pripeljala v Benetke. In od tistega dne je v njem gorela strast do nje.
Morda se bo komu čudno zdelo, da je bil tak človek sploh zmožen čuvstva 'Ijubeznii. Na to naj odgovorimo, da to veliko strast kardinal Bembo v svojih pismih sam priznava. Razen tega moramo povedati, da je bila ta Pubezen pred vsem čutne narave; in to je popolnoma v sklaidu s sliiko, ki smo jo podali o tem človeku.
Bemba ni še nikoli nobčna ženska ljubila.
Še nikoli ni on nobene ljubil.
Sicer je imel za seboj dve, tri ljubavne avanture, ki pa niso pustile v njegovem življenju nikeke-ga sledu. Tisti dan, ko je prvič zagledal Bianco, je vedtel, da je to njegova prva velika ljubezen. Spočetka si je domišljal, da mu pri Bianoi in Imperiji ne bo težko uspeti. Ko pa je opazil pri materi obupen odpor, je tudi njega obšel obup; rekel si je, da bi bilo najbolje, če se Bianci odpove.
Toda čeprav si je tako govoril, je od dne do dne bolj mislil nanjo, in kmalu ni imel več misli, ne da bi bilia v njih Biancina podoba.
Začel sem kot groteskni komik in tak sem ostal. Le da je bil moj obraz nekoč namazan z belo barvo, oblečen pa sem bil v prekratke hlače, preozek
suknjič in imel na glavi klobuk, ki je bil komaj večji od orehove lupine. Ljudje so me v tej maski rudi imeli in ta maska mi je pomagala, da sem se pritihotapil iz. zakotnih kabaretov v najboljše. Zaupal sem tej maski, kakor zaupa človek staremu psu, ki leži v kotu in ne more več grizti. Komaj da še z repom pomigne.
Dostikrat sem mislil: Lepše bi bilo, če bi nastopil brez svoje maske. 1 oda bal sem se in nisem te misli uresničil! Preveč domača mi je bila moja maska. Varnega sem se počutil v njej.
Neki večer sem sedel s prijateljem v garderobi in pogovarjala sva se prav o tem. In dejal mi je, da bi poskusil nastopiti v smokingu.
Oblekel sem ga in se pogledal v zrcalo. Samo toliko šminke sem imel na obrazu, kolikor je je bilo treba zaradi jarkih obločnic. Toda moj obraz je bil nervozen, ni si vedel pomagati in še nasmehniti se.nisem mogel kakor sem bil vajen...
Obupoval sem. Tudi pokrivala, ki hi se podalo smokingu, nisem mogel
Tedaj si je Bembo rekel, da je izgubljen, če deklice ne osvoji.
Spoznal je, kaj so noči brez spanja, ko se roke nedoločno iztezajo proti bitju, ki ga ni; spoznal je vsa čuvstva, ki jih rodi ljubezen: bolest, obup in nenadno radost, z ničimer ne utemeljeno. Jokal je. Da, ta človek, ki je bil rojen za to, da*diruge spravlja "v jok, ta človek je zdaj sam pretakal grenke solze. In čim bolj je rasla njegova ljubezen, tem bolj je izgubljal vpliv nia Imperijo.
Tisti večer, ko je srečal Rolanda, je Bembo v obupu snoval drzne načrte, kalko bi spravil Bianco v svojo oblast. Razgovor z Rolandom mu je tak načrt, ki je bil dotlej v njegovih mislih čisto nedoločen, postavil jasno pred oči.
Bembo je hodil po kabinetu gor in dol in vse njegove misli so se zdaj ustavljale ob sestanku, ki ga je pravkar imel pred Imperijino palačo. Razmišljal je nemo, brez besede, ibrez glasu. Zakaj Bembo je že dolgo imel navado, da je kar najmanj govoril, posebno kadar je bil sam. Zavedal se je, da samogovor skoraj vselej izda katero skrivnost. Človek govori,
nikjer dobiti. Potem sem odkril slamnik, ki mi je bil še najbolj všeč.
Tako smo stopili prvič na oder — smoking, slamnik in jaz.
Kakor vsak dan sem tudi to pot pričakoval prisrčnega sprejema. Toda kaj se je zgodilo? Nastala je tišina, da sem zadrhtel. '/. nasmejanim obrazom sem gledal po dvorani, toda nikjer nisem ujel prijaznega pogleda. Sami začudeni obrazi, nestrpne oči, hladna lica. Da bi jim omehčal srce, sem snel slamnik v pozdrav. Obrazi so stali isti, mrtvi. Ko bi vedeli, kako sem si takrat želel svoje stare maske... Toda na želje nisem smel misliti. Treba je bilo peti.
S težkim srcem sem začel, in potem se je začelo, odigravati na obrazili pred mano nekaj čudnega. Še zmeraj so bili začudeni, toda o nestrpnosti ni bilo več sledu. V zraku sem začutil nekaj kakor prijeten val gotrkote. Obrazi so jeli postajati svetlejši, nenadoma je nekdo tam zadaj zaklical moje ime. To. je bil signal. Vsi so me začeli klicati, kakor bi mi hoteli povedati, da me poznajo. Klanjal sem se jim, da bi jim rekel: „Da, jaz sem, Chevalier, klovn! Kaj mislite o meni?...“ O, nji-
hov odgovor' je prišel od srca. Zasmejal sem se na ves glas. Zmagal sem, zmagal. Smoking in slamnik jih nista več motila. Ne! Samo spoznali me niso prvi mah.
meneč, da ga nihče ne čuje, in ravno tedaj navadno kod: prisluškuje nepolklicano uho in prestreže kak vzklik .in neoprezno besedo. In kako lahko pride še tako nedolžen človek zaradi ene same besede na morišče!
A Bembo se ni imel za nedolžnega.
Zato torej ni govoril. A če že ni govoril, je toliko več mislil.
In v tem trenutku je tole mislil:
„Tega človeka moram ubiti."
,T a človek1 je bil neznanec, ki mu je obljubil, da mu ugrabi Bianco, tedaj človek, ki mu je bil 'kardinal dolžan neizmerno hvaležnost.
»Nerazumljivo mi je vse to," je premišljal Bembo. »Neznanec oči-vidno pozna vsa moja dejanja, vse moje početje; pozna celo nekatere mojih misli: to je preveč!... Kdo je ta mož?... Od kod prihaja?... Kaj bi rali?... Zakaj mi hoče izročiti Bianco? Da, to moram pred vsem zvedeti!... Ta mož je videti še mlad; možno je tedaj, da se je zaljubil
—	zaljubil s čuvstvom, zakaj ljubezen strasti, kakršna je moja, ne pozna starosti..."
Tako sem prišel ob svojo masko. Reči pa moram, da sem se od nje poslovil s težkim srcem. Predolgo sem živel s tem klovnom.
Potem sem še igral časih v stari, časih v novi obleki. Naposled mi je postal klovn odveč. Pretesen mi je bil. Dihati nisem mogel v njeni. V začetku mi je bil potreben, Namestil mene je
moral povedati, da sem komik. Sam tega morda ne bi bil zmogel, ker ljudje ne bi bili razumeli. Ko so že vedeli, sem ga lahko vrgel med staro šaro...
FILMSKE INDISKRETNOSTI
Elizabeta B e r g n e r se je rodila 17. aprila 1903 na Dunaju in ni poročena.
Gustav Froli licli je poročen s pevko Gitto Alpar.
Renata M ii 1 le r ni poročena. Njen naslov je: Berlin, VVilmersdof, Diissel-dorferstr. 15.
Ramon N o v a r r o je v petintridesetem letu.
Nills Asther ni oženjen.
Paul Morgan je Dunajčan.
Lil D a g o v e r stanuje v Berlinu, VVestend, Arvsallee 4.
Iz kraljestva filma
Moj smoking, moj slamnik in jaz
N a ]) i s a 1 Manrice Chevalier
Grah in leca
Jedi, ki so dobre, okusne, poceni in izdatne
Vse vrste sočivja so zelo redilne. Če jili pa še okusno pripraviš, se bodo jružini tudi priljubile.
Sočivje je treba zelo dolgo kuhati. Časa, ki je zato potreben, ne moremo točno določiti, ker je odvisen od starosti sočivja. Vsekako pa je treba sočivje čez noč namočiti v mrzli vodi, da se zmehča. Prej ga dobro preberi in operi. Kuhaš ga lahko kar v vodi, kjer je bilo namočeno. Če hočeš kuhanje še pospešiti, stresi v vodo za noževo konico jedilne sode. Soli ga šele ko je mehko kuhano, drugače ostane trdo.
GRAHOVA JUHA
Potrebščine:	lOdkg	graha, 3
dkg masti, 5 dkg moke za prežganje, stara žemlja.
P r i p r a v a : Namočeni grah mehko skuhaj in ga potem pasiraj. Nato ga zakuhaj na zlatorumenem prežganju in osoli. V prežganje vržeš lahko tudi drobno sesekljan strok česna. Žemljo zreži na kocke in primešaj. Lahko jo prej tudi na masti opražiš.
Za tako juho lahko vzameš zelen ali pa posušen grah.
Lečno juho pripraviš prav tako. Izboljšaš jo še, če ji primešaš hrenovko ki si jo narezala na drobne kosce. čes. na pa tej juhi nikar ne dodajaj.
Navedene količine zadoščajo za štiri ljudi.
LEČA S PREŽGANJEM
Potrebščine:	15	dkg	leče,	3
dkg masti, 3 dkg moke za prežganje. Začimbe: nekaj čebule, peteršilja, ci-tronovega soka, citronovih olupkov, nekaj kisa, soli in sladkorja.
Priprava: Prebrano, oprano in že namočeno lečo mehko skuhaj. V precej zapečeno prežganje vrzi sekljano čebulo s peteršiljem in stresi potem v lonec lečo. Začimbe dodaj po okusu. Serviraj s kislimi kumaricami ali pa s praženimi jajci.
Za štiri osebe.
LEČA NA SLANINI
P o t r e b š č i n e : 20 dkg leče, 5 tlkg slanine, sol.
Priprava: Lečo mehko skuhaj, osoli in stresi v ponev, kjer se praži na drobne kose razrezana slanina. Dodaj še malo vroče vode. Na mizo prinesi s kruhovimi cmoki.
Zn štiri osebe.
GRAHOV PIRe
Potrebščine: 25 dkg graha, I dkg masti, nekaj čebule, zelenega pe teršilja, 3 dkg masti in 3 dkg moke za prežganje, sol.
P r i p r a v a :	Peteršilj	in	čebulo
praži na masti, prilij vroče vode #n pusti, da se grah mehko skuha. Potem ga pasiraj in stresi na prežganje, kjer naj se drobno zakuha. Če je pregost, ga zalij z juho, ki se je v njej kuhal.
Za štiri osebe.
LEčNl PIRE
pripraviš prav tako. Če ne maraš prežganja, zabeli samo z mastjo ali maslom.
DOBRA ŽOLCA
Kupi pri mesarju zdrobljenih prašičjih parkljev in prašičje glave. Kuhaj oboje v vodi in dodaj vse začimbe kakor za juho: zeleno, peteršilj, koren, kos čebule, strok česna, nekaj zrn popra in malo soli. Vode mora biti nekaj več kakor pri navadni juhi, ker je dosti izhlapi, preden se meso razkuha.
Dodaj tudi kisa in citronovih olupkov, toda svetovali bi, da ne napraviš žolce preveč kisle in pustiš, da si jo pri mizi vsakdo sam okisa, če mu kisla bolj prija. Marsikdo jo je rajši s čebulo. Preveč kisa tudi pokvari njen okus.
Ko je meso že toliko razkuhano, da odstopa od kosti, ga obreži, razreži na drobne kose in deni v večjo skledo. Juho precedi in zlij na meso. V nekaj urah bo žolca trda. Deni jo na hladno.
Ponekod dajo v žolco tudi trdo kuhana jajca.
GOSJE MESO
Okusnost in redilnost gosjega mesa je odvisna od vrste, starosti, hranjenja in plemena gosi. Poletne gosi imajo sicer mehko meso, ki pa ni prav zelo okusno. Jesenske gosi, ki jim pravimo tudi Martinove gosi in so se izlegle pomladi, imajo že zrelo meso in tudi precej masti. Poznejši zarod dozori šele v decembru. Prav tako je tudi z gosmi, ki smo jih poleti enkrat ali večkrat oskubili. Po decembru se gosi ne izplača več krmiti. O krmljenju bi rekli še to, da je oves najdražji, da pa daje najokusnejše meso.
DVA MIGLJAJA
. Če ti ostane pri kosilu kaj krompirjevega pireja, ga nikar ne vrzi
Kupon
Sporočam Vam naslov novega naročnika. Obenem Vam je zanj nakazana polletna naročnina 40 Din po poštni položnici na Vaš čekovni račun št. 15.595. Prosim Vas. da mu začnete list takoj pošiljati. Obenem Vas prosim, da mu takoj, ko prejmete nakazano naročnino, priznate njegovo zloženko, meni pa da razen že poslane priznate še, eno, kakor
ste to obljubili.
Moj naslov:
Ime in priimek . . .
Poklic....................
K raj ....................
Zadnja pošta . . .
Novi naročnik:
Ime in priimek . . .
Poklic.......................
K raj ....................
Zadnja pošta.................
13 TfTf lST IT čokolada	veselje
IPf IH	bonboni	“ VSal
stran! Iz njega lahko napraviš okusen dodatek pečenki. Vzemi malce namaščen pekač in pire, ki ne sme biti ne preredek ne pregost, pokladaj nanj z žlico. Vtekni pekač v vročo pečico, da dobe žličniki rjavkasto skorjo. Paziti pa moraš, da se ti ne zažgo.
Da bo pečenka iz sekljanega mesa lepša, zavij vanjo dve trdo kuhani jajci. Ko jo potem narežeš, je dosti mi-kavnejša. Jajca dobe zaradi masti in pečenja zelo prijeten okus.
ČE ŠE NE VEŠ
Če ti je m 1 e k o prekipelo, odstavi lonec z ognja, potresi štedilnik s soljo in ga s papirjem naglo zdrgni.
Prežganje se ti ne bo nikdar ponesrečilo, če boš mrzlo vodo dodajala ])o žlicah in ga dobro mešala.
Zdrobov štrukelj
Potrebščine: 15 dkg moke, 1 nožna konica soli, -t dkg razpuščene masti, I celo jajce, 'A zavojčka Dr. Oetker-jevega pecilnega praška, % 1 mleka.
Priprava: Deni moko na desko, napravi vanjo jamico, deni v to sol, razpuščeno mast, jajce (jajce lahko tudi izostane), pecilni prašek in mlačno mleko. Namesi testo enakomerno, da spušča mehurčke, oblikuj iz njega okrogel hlebček, potresi nanj malo moke, ga pokrij s kaserolo ter ga pusti stati. Sedaj razgrni mizni prt, ga potresi z moko, položi testo v sredino, ga razvaljaj z valčkom in nato razvleci z ročnim hrbtom tako, da prti ne pridejo s testom v dotiko. Ko je testo razvlečeno toliko, da je prozorno, ga pomaži z razpuščeno mastjo, namaži po vsem testu in potem po nekoliko preganjeni podolžni strani nadev ter zvij testo s tem, da dvigaš prt. Štrukelj deni \ dobro namaščeno ponev ali pločevino, postavi v vročo pečico ter polij med pečenjem z malo mleka. Peči ga je treba približno 1 uro.
Nadev: 10 dkg surovega masla, I zavojček Dr. Oetker-jevega vanjlinove-ga sladkorja, 10 dkg sladkorja, 2 rume-
'WV\^
/vw */\rs\/
vsake družine
njaka, sneg iz 2 beljakov, 1 kavna žlička Dr. Oetker-jevega pecilnega praška, limonovi olupi, IS dkg zdroba in mleko. Premešaj surovo maslo z rumen jako-i « i. sladkorjem, vanilinovim sladkorjem, pecilnim praškom, limonovimi o iij,i in mlekom ter dodaj zdrob, da e malo zmoči; končno primešaj trden sneg iz 2 beljakov.
Pošljite ta kupon \ odprti kuverti na našo upravo v Ljubljano, Brcfi K) in prilepite na kuverto znamko za 25 par ter napišite ..Tiskovina" To velja samo teda j, če nič drugega ne napišete kakor oba naslovu, drugače je treba kot pismo frankirati / P50 Din.
Kupujte domače izdelke
jugos ovanske tvornice
Dr. i). Oetherja \
~3\
o
Zaklad v kuhinji
Oetker'
f JEVA ZMES ZA SARTELJ
Šartelj!
Zmešaj 12 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. Oetkerjeve zmesi za šartelj, 1A, litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro namaščenem modlu pri srednji vročini.
Dr. OETKERJEUE špecijalitete sa dobijo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
Dr. DETKEH, MiMlBOR.
immm
Telefon št. 33-80
KLEIN
LJUBLJANA
W0LF0VA ULICA ŠT. 4
OKVIRJI, SLIKE,
OGLEOALA, STEKLO, PORCELAN
ONEVNO PRAŽENA .
KAVA
Izdajr za konzorcij Družinskega tedniku ..Romana" K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja H. Kern, novinar; tiskujo J. Blasniku nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani; za tisknrno odgovnrja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.