LETO XVIIL, STEV. 63
l/
fzOaja id C15K9 Cas Direktor: Rudi Ja — Za tisk odgova: Ul fit 1 Id 3, telj 6eva ulica Ljubil an a.
20-453. za Kom ban!
  8io«. poročavaice. -
urednik: Sergej VoinjaJL
_.vo: Ljubljana. TomJifcev* UDrava: Ljubljana, Tomli* 23-526- — Oglasni oddelek» , za ljubljanske naročnike
St. 29 - 2iro rafiun pri
Meseč, naročnina 230 dLn
LJUBLJANA, NEDELJA, 17. MANCA 1997
ena 18 Ab
DOMOVINA SE KLANJA POKOJNIKU
NA ŽALNI SEJI JE ZVEZNI IZVRŠNI SVET SPREJEL ŠTIRI SKLEPE, KI JIH JE PREDLAGAL PREDSEDNIK REPUBLIKE TITO.
TOVARIŠ MOŠA PIJADE BO POKOPAN PO SKLEPU ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA V GROBNICI NARODNIH HEROJEV NA KALEMEGDANU. IZVRŠNI SVET JE SKLENIL, DA SE V BEOGRADU POSTAVI SPOMENIK TOVARIŠU MOŠI FIJADU, NA KRAJU, KI BO NAKNADNO DOLOČEN V SPORAZUMU Z BEOGRAJSKIM LJUDSKIM ODBOROM.
PRAV TAKO JE BILO SKLENJENO, DA DOLOČI ZVEZNI IZVRŠNI SVET DRUŽINSKO POKOJNINO SOPROGI TOVARIŠA PIJADA LEPI NEŠIČ-PIJADE NA PODLAGI ZAKONA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU DELAVCEV IN USLUŽBENCEV.
ZVEZNI IZVRŠNI SVET JE NA KONCU SEJE SPREJEL PREDLOG ZVEZE NOVINARJEV JUGOSLAVIJE, N'A J SE DOM TISKA, KI GA BODO POSTAVILI V BEOGRADU, IMENUJE PO TOVARIŠU MOŠI PIJADU.
■veznega Izvršnega sveta, funkcionarji zvezne ljudske skupščine, drugi državni funkcionarji in javni delavci. Čez svetlo rumeno hrastovo krsto je bila razpeta velika trobojnica s peterokrako zvezdo v sredini. Ob oder sta biia položena dva velika venca svežega cvetja, ki so ju nosili oficirji jugoslovanskega vojnega letalstva. V istem trenutku so iz letala prinesli tudi vence, ki so bili položeni na oder ▼ Parizu. Med
temi je bil velik venec soproge tovariša Moše Pijada.
• Slika na letališču je bila žalostna. Sonce je zahajalo. V očeh navzočih smo čitaii žalost za izgubljenim tovarišem, prijateljem, sodelavcem in borcem. V mnogih očeh je zablestela solza, ki je ni bilo mogoče zaustaviti. Izginjali so zadnji sončni žarki, ko so posmrtni ostanki tovariša Moše Pija-de zapuščali vojaško letališče v Batajnici.
Od Batajnice do zvezne ljudske skupščine se je zbralo ogromno ljudi, da bi izkazali čast revolucionarju, borcu in voditelju. 16 km je bila dolga kolona ljudi. Ob letališču so se zbrali prebivalci Batajnice. Imeli so ozelenele vejice vrbe in prvo pomladansko cvetje. Taka je bila slika vse do Beograda. Ulice Zemuna so bile natrpane z ljudmi.
Nekaj minut pred pol šesto »o bili poemrtni ostanki tova-
riša Moše Pijada pred poslopjem zvezne ljudske skupščine. Pred skupščino So bile ulice polne ljudstva. Vse je bilo tiho, samo dve veliki zastavi napol droga sta nihali ob vhodu v zgradbo. Skupina ljudskih poslancev je sprejela krsto in jo nesla v poslopje, kjer bodo izpostavljeni posmrtni ostanki preminulega predsednika tovariša Moša Pijade.
L Stojiljkovič
V SPOMIN MRTVEMU SODELAVCU
Beograd 16. marca. Clovefcu, ta človek, ta revolucionar, v naj- nje, ki Je bilo vse Izpolnjeno 1 lja n.lene neodvisnosti in svo-kž so ga vsi ljubih, požrtvoval- težjih okoliščinah neumorno de- borbo proti vsemu mlačnemu in bodnega razvoja pred vsemi po-nernn državniku in politiku, če-
gar junaška moč je vzbujala občudovanje vseh, ki so z n.iim delali, pokojnemu predsedniki; zvezne ljudske skupščine Moši Pijadu, j« zvezni izvršni svet danes ob 11. na žalni seji s besedami bolesti in žalosti vse naše države izrekel slavo in zahvalo za vse, kar je storil za dobro naše socialistične skup-nosta.
V sejni dvorani v nadstropju n'ad kabinetom, v katerem je delal pokojni Pijade, dokler je bil podpredsednik' zveznega izvršnega sveta, so se zbrali naj-višji jugoslovanski voditelji, s katerimi je tovariš Pijade skupno deloval in ustvarjal, pretreseni z globoko žalostjo za človekom, ki ga je smrt doletela tako nenadoma.
Točno ob 11. so prispeli predsednik republike Josip Broz-Tito
težjih
iai v ječi in kako je, ko je po štirinajstletni ječi prišel na svobodo, ponovno takoj stopil aktivno v vrste Komunistične partije Jugoslavije. Vemo, kako je ta naš tovariš med vojno opravljal svojo dolžnost na vsakem mestu, kamor ga je postavila Partija. Bil je to človek revolucionar, komunist, ki v svoji štiridesetletni revolucionarni borbi ni imel oddiha. Njegova ogromna duhovna moč ni bila enaka njegovi telesni moči in to ga je seveda tudi zrušilo, kajti vsa ta trpljenja, ki jih je pretrpel, so imele neizogibno posledico, da je glede na svoja leta starosti prezgodaj odšel iz naših vrst.
Tovariši!
V kratkem času smo izgubi'! dva naša velika revolucionarja, razen mnogih drugih na£jh_to-
in podpredsednika zveznega iz*-- v*sd*e.vr> TudLvJ»dkJi**“-1so-. smo
Beograd, 16. marca (Od našega stalnega dopisnika). Posmrtni ostanki Moše Ptjaaa, predsednika zvezne ljudske skupščine in člana izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije, neumornega veterana jugoslovanske ljudske revolucije tn izgradnje FLH Jugoslavije so prispeli 'oko-li 15-40 s posebnim letalom JAT na letališče v Ba-t-ainici.
2e pol ure prej, preden se je začul zvok conveira, ki je tokrat bolestno odjeknil v srcih prisotnih, se je zbralo veliko število državnih in političnih voditeljev na letališču. Tu
60 bili podpredsedniki zvezne-
ga Izvršnega sveta Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič in Rodoljub Colakovič, predsednik ljudske skupščine Srbije Petar Stambolič, predsednik ljudske skupščine Makedonije l azar Koliševski. član. zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, Ivan Gošnjak, Veljko Zekovič, IVIoma Markovič, Velimir Stojnic, Slobodan Penezič in Nikola Minčev, predsednik izvršnega sveta Srbije Jovan Veselinov, predsednik centralnega sveta Zvez Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, podpredsednik zvezne ljudske skupščine tov. Lidija 9ent-jur*c, predsed zbora proizvaja'—
POGREB BO JUTRI
BEOGRAD, 16. marca. Takoj po žalni seji zveznega izvršnega sveta je bila seja držat -nega odbora za pogreb tovariša Moše Pijada, ki ji je predsedoval predsednik republike Josip Broz - Tito.
Posmrtne ostanke Moše Pijada bodo po prihodu v Beograd prenesli v zvezno ljudsko skupščino, kjer bodo izpostavljeni od nedelje ob 9. dopoldne do ponedeljka do 14. ure. ko se bo začel pogrebni sprevod. Ves ta čas bodo poleg pokojnikovega odra častne straže.
Pogrebni sprevod bo krenil od Skupščine po ulici Miloša Velikega, nato pa po ulici Maršala Tita in čez Terazije do Kalemegdana, kjer bodo tovariša Moša Pijade položili v grobnico narodnih herojev.
Tovariš Pijade bo pokopan z največjimi častmi. V pogrebnem sprevodu bodo poleg Beograjčanov. na katerih mesto je
tako tesno povezano življenje
pokojnega tovariša Pijade, sodelovale tudi delegacij« vseh ljudskih republik.
Na pobudo predsednika republike Josipa Broza - Tita je državni odbor za pogreb predlagal zveznemu izvršnemu svetu, naj sprejme sklep o ustanovitvi »sklada Moše Pijade za likovno umetnost«.
Državni odbor za pogreb je sklenil, da bodo v ponedeljek po vsej državi zaprte šole, in je priporočil, naj se prva ura pouka v torek posveti spominu umrlega tovariša Pijade.
Ker je že doslej ogromno število podjetij, ustanov, političnih in drugih organizacij izrazilo željo, da bi nosili v pogrebnem sprevodu tudi njihove vence, je bilo na seji državnega odbora za pogreb izraženo mnenje, da bi mogli zaradi tolikega števila delovni kolektivi in organizacije dati namesto venca svoj prispevek v sklad za pomoč otrokom padlih borcev.
cev zvezne skupščine Ivan Božice vič, sekretar zvezne skupščine Mitar Bakič, predsednik zunanjepolitičnega odbora Veljko Vlahovič, predsednik beograjskega ljudskega odbora Mi’"* Minič, načelnik generalnega štaba JLA general polkovnik Ljubo Vučkovič, državni sekretar za notranje zadeve Svetislav Stefanovič, državni podsekretar za zunanje zadeve Bobrivoje Vidič, mnogi poslanci zvezne skupščine in skupščine Srbije ter politični javni in kulturni delavci v Beogradu.
Izmed tujih zastopnikov so spre j emu posmrtnih ostankov predsednika Pijada prisostvovali doven diplomatskega zbora,
brazilski veleposlanik Rebedro Couto, odpravnik poslov britanskega veleposlaništva Peter Hyman in drugi.
Točno ob 16.40, se je nad le tel iščem pojavil dvomotorni »Metropolitan«, ki je iz Pariza pripeljal posmrtne ostanke Moše Pijada. Motorji so utihnili, letalo se je tiho spuščalo. Ko je dotaknilo tal, je bilo čuti le poveije »mirno«. Častni bataljon je počastil preminulega predsednika zvezne skupščine. Na obrazih smo brali žalost in tugo. Medtem ko je vojaška godba intonirala posmrtno koračnico, se je letalo ustavilo. Izstopila je soproga Lepa Pijade v spremstvu podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozara Vukmanoviča. podpredsednika zvezne ljudske skupščine Vladimirja Simiča, jugoslovanskega veleposlanika v Parizu dr. Aleša Beblerja in drugih članov, ki po odpotovali danes v Pariz. Skupina višjih letalskih oficirjev je prenesla iz letala težko hrastovo krsto in jo nesla proti lafeti. Proti lafeti pa so šli člani izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. podpredsedniki zveznega izvršnega »veta, člani
vršnega sveta Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič. V žalostni tišini so bdii v sejni dvorani že zbrani podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakhvič z drugimi člani sveta, predsedniki republiških ljudskih skupščin Peter Stambolič, Miha Marinko, Djuro Pu-c»r, Lazar Koliševski in Blažo Jovanovič, predsedniki republiških izvršnih svetov Jovan Veselinov, Jakov Lazevič, Boris Kraigher, Ljubčo Arsov in Filip Bajkovič. Prisotni so bili nadalje podpredsednica 7ve"ip ljudske skupščine Lidija Sentjurc, predsednik zveznega zbora zvezne ljudske skupščine Vlado Ze-čevič, -sekretar zvezne ljudske skupščine M'tar Bakič, zastopnika beograjskih meščanov Miloš Minič in Djurica Jojkič ter drugi.
Žalno sejo je začel predsednik republike Josip Bro-z-Tito, ki je dejal:
Nenadna smrt tovariša Moše Pijada je globoko pretresla vse nas: prav tako pa tudi vse naše ljudstvo. Padel je med izpolnjevanjem svoje dolžnosti naš dolgoletni tovariš v borbi še pred vojno, med vojno in po vojni — revolucionar neomajnega duha, ki je mogel prenašati in zdržati razna trpinčenja in mučenja pod starim režimom ter ogromne napore kasneje, med narodnoosvobodilno vojno.
Vsi, ki se spominjamo tovariša Moše Pijada vemo, kako je
spremili pokojnega tovariša Kidriča k večnemu počitku, smo
govorili, da moramo več skrbeti za naše tovariše, za naše kadre, za zdrav'je naših tovarišev. Jaz bi danes tukaj še enkrat apeliral, naj se misli na to, da vrste naših starih revolucionarjev niso preveč številne in da je treba še kako čuvati zdravje in življenje' tistih kadrov, ki so šli skozi vse burje in ki imajo ogromne izkušnje. Naj nam bo smrt dragega tovariša Moše Pijada pouk, da bomo v7 tem pogledu nekoliko resnejši.
Prosim vas tovariši, da počastimo z minuto molka našega predragega tovariša, pokojnega Mošo Pijada.
Slava tovarišu Moši Pijadu!«
»Slava mu«.
Predsednik republike Tito je za tem dal besedo podpredsedniku zveznega izvršnega sveta Rodoljubu Colafcoviču, ki ja dejal:
Tovariši!
Vse nas, vse delovne ljudi naje države je globoko pretresla vest o smrti našega nepozabnega tovariša Moše Pijada, ki je nenadoma umrl daleč od domovine, ki jo je tako nesebično ljubil in '13, katere svobodo in neodvisnost, za njen socialistični razvoj, je tako vdano delal. ?mrt je okrntnp nenadoma prekinila plemenito, z globoko človečansko vsebino bogato življe-
nazadnjaškemu v človeški družbi, z borbo za osvoboditev delovnih ljudi, za nove družbene odnose, v katerih bo delovni človek uresničil veliki ideal najboljših umov človeštva — svet brez zatiranja in izkoriščanja.
Skoro štiri desetletja se je boril Moša Pijade pod osvobodilno zastavo komunizma in prinašal v to borbo vso svojo vsestransko nadarjeno osebnost bre*. pridržka, svoj bleščeči um, svojo neizčrpno energijo, svoje čuteče človeško srce. Bil je izrazito borbena priroda, ki ga je tudi dovedla v delavsko gibanje, v Komunistično partijo Jugoslavije. V njenih vrstah se
je kalil in dozoreval revolucionar Moša Pijade, njegove izjemne sposobnosti borca pa so ga naglo dvignile v prve vrste komaj ustanovljene revolucionarne
partije delavskega razreda.
Moša Pijade je bil, človek akcije, ki je vediel, da ni dovolj biti samo na strani tlačenih, temveč da je neobhodno potreb no boriti se organizirano za njihove pravice, za njihozn končno qsvoboditev. Bilo mu je mrzko vsako fraziranje in vedno je njegovo besedo spremljalo delo. Zato je bil neutruden agitator, organizator, sijajen novinar in publicist, graditelj države — pravi partijski aktivist ogromnih delovnih sposobnosti, ki se ni bal nobenega dela in je porabljal zanj nešteto svojih ril.
Bil je neustrašen in neelom-Ijiv borec. Niso ga mogle preplašiti grožnje nasilnih oblastnikov stare Jugoslavije, katerih korupcijo in nasilstvo je neusmiljeno šibal. Niso mu mogle vzeti poguma spletke in obrekovanja frakcionašev v partiji, proti katerih oportunizmu se le upirala njegova strastna priroda revolucionarnega in poštenega človeka. Niso ga mogli zlomiti dolgoletni zapori v kazamatih Sremske Mitroviče in Lipogia-ve. Niso ga mogle omajati mnoge izkušnje in težave, na katere je naletel v svojem burnem življenju revolucionarja. Nasprotno, postajal je vse bolj prekaljen. neomajen in je rastel v veliko osebnost revolucionarnega delavskega gibanja naše države, v organizatorja in voditelja naše revolucije, uglednega in neumornega graditelja naše socialistične domovine, branite-
skusi, da bi se ji od zunaj vsilila politika, ki ni v interesu niti delovnih ljudi naše države, niti socializma sploh.
Življenje tovariša Moše je neločljivo povezano z življenjem in razvojem naše Partije, • z njenim prizadevanjem, z njeno dolgotrajno borbo, da se usposobi In postane voditeljica delavskega razreda in drugih delovnih ljudi v njihovi h jr bi za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma, v borbi za socializem. Tovariš Moša je v njenih vrstah zavzemal ugledno mesto tudi v dobi, ko je bila partija ilegalna in preganjana 'n potem. ko je stala na čelu narodov Jugoslavije v uporu proti tujim osvajalcem in izdajalski buržo-aziji, tudi takrat, ko je bilo potrebno po zaslugi zmage naše revolucije priborjene z orožjem v roki graditi na razvalinah Starega novo sbciallstično Jugoslavijo. Pri tem delu je tovariš
Moša zgoreval. Vsi ki so ga po-
bliže poznali, se spominjajo neumornega delavca, ki je nesebično izrabljal svojo meč, ki mu ni bilo nič težkega, ki je kakor vojak disciplinirano opravljal vsako partijsko nalogo.
Nenavadno velik je bil delež tovariša Moše Pijada v izgradnji naše ljudske oblasti, pravnih osnov socialistične Jugoslavije. Se v burnih dneh upora leta 1942 v Foči je kot eden izmed najbližjih sodelavcev tovariša Tita izdeloval prve predpise o ljudski oblasti, kasneje v Blhaču pa je pripravljal prvo zasedanje AVNOJ. Ko pa so polagali temelje naše federacije na drugem zasedanju AVNOJ v mesecu novembru leta 1943 v Jajcu, je tovariš Moša sodeloval pri izdelavi vseh glavnih sklepov tega zgodovinskega zasedanja.
Po osvoboditvi je bil eden Izmed avtorjev načrta prve ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije, nato ustavnega zakona in vrste drugih zakonov, ki pomenijo pravni temelj socialistične Jugoslavije. Pri tem je delal do zadnjih svojih dni, ne glede na svojo telesno izčrpanost in ne da bi poslušal opomine svojih tovarišev, naj se varčuje in čuva.
(Nadaljevanje na 2. strani)
<0%
Z ŽALNE SEJE ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA MED GOVOROM TOVARIŠA TITA
POVRATEK V DOMOVINO
Part*, 16. marca. Posmrtne
ostanke pokojnega predsednika zvezne ljudske skupščine Moše Pijada so danes ob 10.30 izpostavili v malem salonu re-eidence jugoslovanskega veleposlanika v Parizu.
2e mnogo prej so se pred poslopjem zbrali mnogi Jugoslovani, člani veleposlaništva v Parizu, osebje drugih jugoslovanskih ustanov, jugoslovanski štipendisti in mnogi Francozi, prijatelji Jugoslavije ter osebno predsednika Moše Pijada. Med prvimi so prispeli pred oder, da se poklonijo spominu pokojnega predsednika skupščine in izrazijo sožalje njegovi soprogi odposlanec predsednika francoske republike Reneja Co-tyja polkovnik Doc.k, podpredsednik državnega sveta Francije Rene Cassin, državni sekretar za zunanje zadeve Mau-rice Faure v imenu francoske vlade, pooblaščeni minister Morizet v imenu predsednika vlade Guy Molleta, šef kabineta ministrstva za zunanje zadeve Charles Bochart, v imenu ministra za zunanje zadeve Christiana Pineauja šef k> bineta predsednika francoske ljudske skupščine Dovine, poslanci socialistične stranke Na-egelen in Paul AIdouy v Imenu francosko - jugoslovan-*ke parlamentarne skupine.
Dolg sprevod Jugoslovanov, Francozov in zastopnikom diplomatskega zbora se je tiho in počasi pomikal mimo odra, poleg katerega so se izmenjavale častne straže. Pi-vo stražo so imeli Osman Karabegovič, Anka Berus, Edo Jar-das in veleposlanik dr. Bebler e polkovnikom Kodričem in Miličevičem. Nekoliko kasneje so jih zamenjali veleposlanika FLRJ v Belgiji in Holandiji Mihajlo Javorški in Salko Pejič ter člani parlamentarne delegacije, ki jo je vodil Moša Pijade na obisku v Britaniji, Borko Temeljkovskl in Ivo Pintarič.
Mali salon v rezidenci veleposlanika je obložen s črnimi zavesami ter pokrit z venci in zastavami. Ob vznožju odra je velik venec rdečih in belih vrtnic z napisom na traku: »Svojemu dragemu tovarišu — Lepa«.
Vence so položili tudi jugoslovanski veleposlanik v Parizu in Londonu dr. Aleš Bebler in Ivo Vejvoda, kakor tudi člani jugoslovanske parlamen-
tarne delegacije, ki je obiskala
Veliko Britanijo.
Mali salon z odrom je bil že prepoln cvetja in vencev, ko je prispel britanski veleposlanik Gladwyn Jebb in izrazil soprogi pokojnega predsednika Lepi Pijade sožalje v imenu britanske vlade in ministra za zunanje zadeve Sel-\vyna Lloyda. Nekoliko kasneje, ko so imeli 'stražo poleg odra jugoslovanski novinarji-dopisniki v Parizu, je prispela v rezidenco pravkar z letališča delegacija jugoslovanske vlade, ki spremlja posmrtne ostanke na zadnji poti v domovino.
Zadnjo častno stražo so imeli tedaj člani vladne delegacije. Nekoliko minut po 12. uri so tovariši Svetozar Vukmano-vič, Vladimir Simič, Dušan Petrovič, Uglješa Danilov, Osman Karabegovič in veleposlanik dr. Aleš Bebler prenesli krsto iz rezidence do pogrebnega voza. Skupina oficirjev JLA, ki je na študiju v Franciji, je napravila špalir od izhoda iz veže do pogrebnega voza. Nato je dolg sprevod krenil po pariških ulicah proti letališču Or]y.
Na letališču, kamor je sprevod prispel v spremstvu častne skupine motociklistov, so bili mnogi Jugoslovani kakor tudi Francozi, prijatelji Jugoslavije, ter uradni zastopniki francoske vlade šef protokola Stablot. Tovariši Svetozar Vukmanovič, Vladimir Simič, Osman Karabegovič. Uglješa Danilovič, Dušan Petrovič in dr. Aleš Bebler so prenesli krsto z voza do letala, poleg katerega je bila stala skupina jugoslovanskih oficirjev in članov posadke letala.
Soprogi pokojnega predsednika Lepi Pijade so tukaj izrazili sožalje burmanski veleposlanik v Parizu Vum Ko Hau, zastopniki sudanskega in argentinskega veleposlaništva ter zastopniki drugih diplomatskih misij, ki niso mogli prej izkazali čast posmrtnim ostankom predsednika skupščine.
Zadnji trenutki pred poletom letala so kmalu minili. Prvenstvo za vzlet z letališča je bilo dano jugoslovanskemu letalu, ki je odneslo v domovino posmrtne ostanke velikega Jugoslovana.
Točno ob 13.09 je jugoslovansko letalo »Conver Y-UADD« vzletelo s pariškega letališča 3 posmrtnimi ostanki predsed-
nika ljudske skupščine Moše
Pijada.
S posebnim letalom so odpotovali v domovino tovarišica Lepa Pijade, člani vladne delegacije Svetozar Vukmanovič, Vladimir Simič, Dušan Petrovič, člani zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič in Uglješa Danilovič kakor tudi jugoslovanska ambasadorja v Parizu in Londonu dr. Aleš Bebler in Ivo Vejvoda. Ob slovesu na letališču so bili navzoči vsi člani jugoslovanske ambasade v Parizu, člani parlamentarne delegacije, ki so bili na ‘obisku v Veliki Britaniji, številni francoski prijatelji Jugoslavije, kakor tudi . uradni predstavnik francoske vlade, šef protokola Stablof.
: 1
'sr
Žalna seja izvršnega sveta LRS
LJUBLJANA, 16. marca. —
Točno ob 12. uri je bila v palači izvršnega sveta žalna seja za pokojnim predsednikom zvezne ljudske skupščine Moto Piiadom. Sejo je v odsotnosti predsednika Borisa Kraigherja vodil podpredsednik izvršnega sveta Stane Kavčič: prisostvovali pa so ji vsi člani izvršnega sveta, organizacijski sekretar CK ZKS Vida Tomšič z več člani Cenltrall-nega komiteja, podpredsednika Liudske skupščine dr. Ferdo Korak in Jakob Mojškerc, držami sekretarji LRS, predsednik Vrhovnega , sodišča LRS dr. France Al oče var, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, predsednik republiškega sveta Zveze sindi-■ featov Janko Rudolf in drugi.
O pokojnem predsedniku Zvezne ljudske skupščine Mo-ši Pijadi je imel spominski govor podpredsednik izvršnega sveta Stane Kavčič, ki je dejail:
Tovariši!
Tovariš Mola Pita d e Je mrtev.
Omahni! je pri svojem nesebičnem delu ra korist; delovnega človeka, za napredek, za socializem. mir In mednarodno sodelovanje. Vse svoje sile. do poslednje** dih* Je posvetil tistim socialističnim ln nadrednim ciljem katere sj je postavil že v rani mladosti tn zaradi
katerih Je bila njegova žtvljen-aka pot tako težka in trda, polna žrtev, trpljenja in samopre-magovanja. Toda tovariš Moša Pijade nj poznal težav, ni se bal naporov, kadar je šlo za koristi delavskega razreda, za Partijo in za socializem. Skoraj 40 let je dajal vso svojo energijo in vso svojo veliko sposobnost na razpolago borbi za pravično stvar malega človeka, za neodvisnost in napredek vseh jugoslovanskih narodov. Dajal je skozi 40 let vedno in povsod vse do sinoči, ko se Je izčrpan zgrudil in odšel za vedno. Ostali smo brez njega, žalostni, pretreseni in pobiti. Z njim smo izgubili revolucionarja in voditelja, državnika in politika, prijatelja in tovariša.
Njegovo življensko delo se začenja v dobi večjih in revolu-cionarnejših nastopov ljudskih množic, iz katerih je izšla in se organizirala komunistična partija. Tedanja borba in delo v partiji je zahtevalo neustrašne in do kraja predane revolucionarje in borce. Eden takih je bil tovariš Moša Pijade. Z neverjetno zagrizenostjo, vztrajnostjo in iniciativnostjo ter z globoko vero v zmago in uspeh je izvrševal vse dolžnosti, ki Jih je imel kot član partije. Začel je kot slikar, nadaljeval kot novinar. publicist in organizator naprednega tiska. Bil je organizator sindikatov, soustanovitelj delavske partije ln voditelj ilegalnega tiska.
Spominske svečanosti po državi
V rojstnem kroju pokojnika
Beograd, 16. marca. Ljudstvo
V votivnem okraju pokojnega predsednika ljudske skupščine Moša Pijada je globoko pretresla vest o njegovi smrti. Stari grad. to je kraj. v katerem je pokojni državnik in revolucionar prebil vso svojo mladost v času,
V o ni bil v zaporu. Tu je bil rojen, tu je hodil v ljudsko šolo in končal gimnazijo. V tem kraju je delala partijska organizacija »Dunavt, v kateri je bil tovariš Moša sekretar. Tu je Doreci. kraj, v katerem je predsednik zvezne ljudske skupščine odrasel, kjer So ga sprejeli v Komunistično partijo in kjer so ga Po vojna tudi Izvolili za potenca.
Aktivistka Ružiča Jovanovič ae spominja pokojnega predsednika še iz časov, ko je živel na Dorcolu. »Kako je bi.] to dober človek.« je de.iala. »Dolgo časa je živel in delal v stanovanju mojega sina. toda nikdar ni dovolil, da b; policija samQ posumila, da se skriva, pri nas. Spominjam se. da so mu ob neki priliki agenti bili že za petami in da bi ga kmalu ujeli. Prvo. kar je storil je bilo to, da je v naglici vrgel ključ od stanovanja mojega sina v odprto okno neke kleti. Napravil Je tudi portret mojega sina, ki Se sedaj visi v sobi.
Salomon Ajkale je sodeloval v predvolilni kampanji pokojnega predsednika ljudske skupščine leta 1953. Pravi, da tedaj niso imeli težkega dela, ker v njihovem kraju ni človeka, ki ne bi vedel, kako zaslužen je bil to-
variš Pijade za Izgradnjo nova države. Od 34.014 vpisanih volivcev jih je prišlo na volišče 29.983 in samo eden je glasoval proti njemu, v3i drugi Da so bili za
Delavci podjetja za izdelavo obleke in perila »Partizan«, ki se nahaja v tem volilnem okraju. so se razgovarjali s pokojnim predsednikom konec lanskega leta. »Obljubil je. da nas bo obiskal in se razgovarjal z nami delavci.« je dejal ključavničar Ilija Cukič. Tovariš Moša ni prelomil obljube, petnajst minu-t pred sklicanim sestankom je javil, da bo zakasnil zaradi tega. ker je bi,] na zelo važni seji y skupščini. In tovariš Moša je zapustil sejo in prišel k nam z majhno zakasnitvijo, toda prižel je vendarle.
V Zagrebu
Zagreb, 16. marca. Glavno mesto Hrvatske je posvetilo današnje dopoldne žalnim sejam za pokojnim predsednikom zvezne ljudske skupščine Mošo Pija-dom. V več sto zagrebških kolektivih, organizacijah Socialistične zveze, v ustanovah in na dirugih krajih so imeli komemoracije, na katerih so se spominjali življenjske poti velikega pokojnika.
Na žalni seji v izvršnem komiteju Centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvatske j« član izvršnega komiteja Božidar Maslarič izrazil vso bolest, Id jo Zveza komunistov občuti zaradi smrt] enega najodličnejših graditeljev naše socialistične skupnosti. CK ZKH je poslal centralnemu komiteju Zveze ko-
munistov Jugoslavije eožalno br-
zojavko s te seje in prav tako tudi soprogi pokojnega predsednika tov. Leposavi Pijade.
Na morju
Split, 16. marca. Ladje naSe
trgovske mornarice, k; plovejo po vseh svetovnih morjih, so spustile zjutraj zastave na pol jambora v znak žalosti za pokojnim predsednikom zvezne ljudske skupščine Mošo Pijado. 2e tekom dneva s-o po poročilih. ki so po radiotelegrafski po-t.i prispela na direkcijo Jadran-
mno-imell
ske svobodne plovbe, na gih ladjah člani posadk žalne seje.
V Bosni in Hercegovini
Sarajevo, 16. marca. Nenadna
smrt predsednika ljudske skupščine Moša Pijada je izzvala veliko žalost v vsej Bosni in Hercegovini. Zjutraj' se je Sarajevo prebudilo v zastavah na pol
Tovarna kablov bo nosila ime Mole Pijade
Beograd, 16. marca. Dopoldne je bila žalna seja izvršnega sveta Srbije, na kateri je predsednik Jovan Veselinov govoril o življenju in delu tov. Moša Pijada. Seji je prisostoval tudi predsednik ljudske skupščine Srbije Petar Stambolič. Na predlog delavskega sveta tovarne kablov v Svetozarevu je izvršni gvet sprejel sklep, da v trajen spomin na tovariša Mošo pijada. neumornega borca za izgradnjo socialistične Jugoslavije to podjetje prevzame ime velikega pokojnika.
Sožalje ohridske gimnazije
Skoplje, 16. marca. Vsi delovni kolektivi v Makedoniji kot tudi učenci, dijaki in študentje v šolah so prekinili danes delo in z enominutnim molkom počastili velikega sina naših narodov tov. Mošo Pij&do. Profesorski zbor
droga. Vse prireditve «n javne 'ohridske gimnazije, na kateri je
8 KOMEMORACIJE V DOMU JLA V LJUBLJANI
manifestacije so odpovedane. Mnogi delovni kolektivi, ki delajo v nočnih izmenah, so že ponoči imeli žalne seie za velikim pokojnikom. Dopoldne pa so bile take seje tudi v vseh delovnih kolektivih in ustanovah ter po šolah, kjer po pouk prekinili za eno uro-in prav tako na univerzi.
T Cmi gori
Titograd, 16. marca. Nad 8000 delavcev in uslužbencev Titograda je danes zapustilo svoja delavna mesta in na komemo-rativnih sestankih počastilo spomin pokojnega Moš* Pijada, enega izmed najbolj zaslužnih graditeljev nove Jugoslavije.
Ti.tograjska pošta je že davi oddala okoli 100 sožainih brzojavk delovnih kolektivov, ustanov in posameznikov, med njimi tudi brzojavko predsednika ljudske skupščine Crne gore Blaža Jovanoviča.
Komemorativne sej« so Imeli kolektivi iin ustanove v Nikšiču, na Cetinju, v Plevljah, Ivan-gradu, Kotorju. Kolašinu in drugih krajih. Opoldne je bila komemorativna seja predsed-ništev obeh zborov ljudske skupščine C me gore in članov republiškega izvršnega »veta.
bij Moša Pijade od leta 1913 do 1915 učitelj risanja, je na žalni sel« sprejel sklep, da 15. marec proglasi za praznik te šole.
Ko Je razredni »ovratnik od.
kril njegovo delo in pomen ter začel z vso brutalno silo obračunavati z njim, tedaj se je znova pokazala vsa neizčrpna energija, predanost in delavnost te velike osebnosti. On ni poznal strahu in ne miru. Za njega je bil zapor, v katerem je prebil skoro četrtino svojega življenja, samo drugo mesto za borbo in delo v korist komunistični partiji in Interesom delovnega ljudstva. Vsa prizadevanja policijskega aparata ln tedanjih oblastnikov niso mogla zlomiti njegovega duha in zaustaviti njegove neumorne delavnosti. Njegovo politično, predavateljsko in prevajalno delo v težkih pogojih, v katerih so tedaj živeli politični zaporniki, je postalo legendarni primer nepomirljivega borca, revolucionarja in komunista. V zaporih je bil predavatelj, svetovalec in učitelj mlajšim tovarišem:	se-
znanjal jih je z marksizmom in jih učil, kako se je treba boriti za partijo in njene cilje. Z neverjetno strastjo srvoje plebejske nature je izkoriščal vsako priliko, vsako možnost, da je izražal svojo pripadnost revolucionarni borbi in manifestiral svoj prezir razrednemu sovražniku, kapitulantstvu in malodušju. Zato je, čeprav zaprt in izoliran, dal s svojim osebnim zadržanjem ogromen prispevek h graditvi politične in moralne sile komunistične partije in revolucionarnim stremljenjem ljudskih množic, ki so v naslednjem desetletju začele in končale svoj zmagoviti pohod.
Ko Je slednjič po dolgih letih zapora in temnic stopil na prostost, ni okleval al; miroval niti trenutka. Nadaljeval je svoje delo z isto vztrajnostjo in zagrizenostjo. Od vsega začetka je bil zopet v prvih vrstah borcev narodnoosvobodilne borbe. Njegova dejavnost v tem času je zlasti izredno pomembna na področju graditve in organizacije organov ljudske oblasti in zakonodaje. Istočasno Pa se je v najtežjih dneh te krvave borbe znova pokazal pravj lik te velike osebnosti. Lik »čiča Janke« kot se je tedaj imenoval, je postal legendarno slaven, priljubljen in popularen kot pravi partizanski tovariš, borec in junak. O njem s0 se pripovedovala in širila doživetja in srečanja, ki jih je imel od Crne gore do Kočevskega Roga, in katera prika. z ujejo njegovo izredno vitalnost, nepomirijivost, globoko razvit čut za pravico, združen * velikim znanjem, in poznavanjem skoraj vseh področij družbenega dogajanja in snovanja, od partijskega, političnega, vojaškega, gospodarskega, zakonodajnega, do filozofskega, teoretičnega in umetneistnega. V tem času je tudi naša ožja domovina in narodnoosvobodilna borba na slovenskih tleh dobivala neposredno pomoč od tega neumornega človeka in ustvarjalca. Ze tedaj s; je tovariš Moša Pijade pridobil med namj ne samo ugled sposobnega
V spomin sodelavcu
(Nadaljevanje s L strani)
Tovariši!
Tovariš Moša Je bil eden Izmed najbolj priljubljenih ljudi v naši državi. Spoštovali in ljubili ga niso samo člani Zveze Komunistov kot svojega veterana, temveč tudi najširši sloji delovnih ljudi socialistične Jugoslavije. Spoštovali so ga zaradi njegovega pokončnega in ponosnega stališča revolucionarnega borca, ki je s svojim delom vsak dan izpričeval vdanost stvari socializma, ki se Je neustrašno boril, ne da bi se bal nobene nevarnosti, ki je bil spo-»obe.. žrtvovati za svoje prepričanje vse, pa tudi svoje življenje. Ljubilj so ga zaradi njegove vedre narave, zaradi njegovega neporušljivega optimizma, .ar^di njegove plemenite duše, čiste kakor otrokove. Osvajal Jo
ljudi s svojo neposrednostjo, g svojim ra»,umevanjem vsega človeškega.
Tem večja Je naša bolest za njim. Žalujemo za njim vsi, vsa naša država — za uglednim revolucionarnim, za velikim državnikom, za dragim tovarišem, ki odhaja nepovratno iz naših vrst. Toda tovariš Moša bo živel še nadalje ne samo v naših srcih, temveč v vsem, kar gradimo v naši socialistični državi, v kar je tudi sam vložil nemajhen del svojega plemenitega bitja. Živel bo kot zgled pokole-njem, kako se živi in bori za pravično in razumno stvar, za življenje delovnih ljudi v svobodi in dostojanstvu.
Naj mu bo svetel spomin v srcih vseh delovnih ljudi n-še države.
Večna slava ln zahvala našemu tovirašu Moši Pijadil (Slava mul)
voditelja, ampak tudi iskrene prijatelje in tovariše, katerih število je naraščalo vse d0 današnjega dne, ko' z žalostjo v srcu obujamo spomine na Prva prijateljska srečanja in sodelovanje z njim.
Njegovo veliko znanje in širok političnj in družben] horizont sta prišla do pravega izraza zlasti še v pogojih povojne graditve socialistične Jugoslavije, pri kateri je pokojnj tovariš Moša Pijade sodeloval in ustvarjal kot eden od najvidnejših voditeljev in delavcev. Z njegovim delom in imenom So povezani vsi pomembnejši dogndkj povojne zgodovine naših narodov. Njegovo delo Pri oblikovanju družbenih in pravnih odnosov in norm naše socialistične skupnosti je izredno obširno in vsestransko. Kot podpredsednik AVNOJ, kot predsednik ustavodajnega odbora, kot podpredsednik Prezidija in končno kot predsednik Skupščine ima neprecenljive zasluge zlastj pri Izgradnji ustavnega in pravnega sistema socialistične Jbgoslavije. Njegova vloga in pomen sta daleč presegla meje naše države, kajti on je z globokim občutkom internacionaiista — komunista in s širokim razumevanjem mednarodnih problemov aktivno posegal tiidi na mednarodno področje političnih in družbenih odnosov. Zato so rezultati socialistične Jugoslavije v njeni notranji graditvj in med. narodno politični afirmaciji globoko povezani s človekom, ki se je včeraj prvič in poslednjič zgrudil sredi svoje poti.
Tista neugnana energija ln dejavnost, s katero je tako odločno stopal po svoji življenjski poti in s katero je premagoval vse težave dolgoletnega za. pora, narodnoosvobodilne borbe in povojne graditve, ta neugnana energija in dejavnost, kj ga je dvignila tako visoko v življenje, ga je pognala tudi v prerano smrt. Tako je tudi s svojim poslednjim dejanjem postal in ostal dosleden in zvest svojemu liku in ciljem, kakor je bil dosleden in zvest tem ciljem vse svoje težko življenje. 2e v svoji rani mladosti sc je dvignil nad svoje osebne koristi in ugodja, temu svojemu ravnanju je ostal zvest do kraja, njegova smrt je poslednje dejanje takega njegovega ravnanja.
Zato se danes naši narodi, k<> se v žaiostj klanjajo njegovemu spominu, tudi z globoko hvaležnostjo spominjajo delavnih rezultatov tega velikega človeka, ljudskega tribuna in plamtečega revolucionarja. S hvaležnostjo in ponosom v srcu se naši narodi spominjajo njegovega prispevka k vsemu, kar je on dal naši borbj in napredku s svojo dolgoletno vsestransko ustvarjalnostjo. Z globokim občudovanjem gledamo danes :n v prihodnje na to neustrašeno osebnost in vztrajnost, ki je bila, je in ositane — včeraj, danc.s in jutri — svetal vzgled ljudske nesebičnosti, vere in zaupanja v človeka in njegov napredek. Življenje in delo tovariša komunista Moše Pijade sta bila in ostaneta izredni primer za vzgojo in krepitev človeških odnosov in lastnosti sedanjih in bodočih rodov. Njegov lik je bi] in ostane poosebljeno bogastvo socialističnega človeka in borca, ki edino prinaša naši socialistič. ni Jugoslaviji in vsemu človeštvu boljšo bodočnost in boljše življenje od tega. kj ga je živel veliki pokojnik. On je odšel, vzgled in zahvala njegovemu delu pa ostaneta med nami.
SOŽALJA SLOVENIJE
PODPREDSEDNIKU ZVEZNB LJUDSKE SKUPŠČINE BEOGRAD
Ob nenadni smrti predsednika Zvezne ljudske skupščine, našega dragega tovariša Moše Pijade. političnega voditelja, prekaljenega revolucionarja in borca - komunista, sprejmite v imenu slovenskega ljudstva. Ljudske skupščine Slovenije in ▼ mojem imenu izraze globokega sožalja.
Njegov svetal lik bo živel v našem delu — v nadaljevanju tega, za kar je On živel in se žrtvoval.
Slava njegovemu spominu!
MIHA MARINKO
PREDSEDSTVU ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE BEOGRAD
Globoko nas Je presunil*
nenadna in tragična vest o smrti predsednika Zvezn« ljudske skupščine.
Tovariš Moša Pijade J* omahnil sredi svojega del* za Izgradnjo naše socialistične domovine. za utrditev njenega ugleda in socialističnih odnosov v svetu. Z njim smo izgubili neutrudnega borca, doslednega in pic ihtečega revolucionarja, katerega lik bo ostal svetaj vzgled našim narodom.
Ob tej težki in nenadomestljivi izgubi vam Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije izreka iskreno sožalje.
IZVRŠNI SVET LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
• CENTRALNEMU KOMITEJU ZK JUGOSLAVIJE, BEOGRAD
Težko prizadeti ob nepričakovani izgubi tov. Moša Pijade, enega najpriljublje-nejših voditeljev in požrtvovalnih sodelavcev našega osrednjega partijskega in državnega vodstva, vam izražamo svoje najgloblje sožalje.
Življenje tov. Moše Pljad* Je od prvih let obstoja Komunistične partije Jugoslavije tako tesno zraščeno a njenim revolucionarnim boe jem in zmagami, da bo ostalo neizbrisno zapisano v zgodovini in v srcih delavskega razreda Jugoslavije, Nepopustljivi borec proti razrednemu sovražniku, voditelj in organizator NOB, graditelj temeljev naše socialistično družbe, ognjevit ljudski tribun, dosleden borec za svobodo in neodvisnost socialistične Jugoslavije, vldn* osebnost mednarodnega socialističnega gibanja, aktiven soustvarjalec miroljubnega mednarodnega sodelovanja je ostal svoji komunistični dolžnosti zvest do zadnjega trenutka.
Našemu ljudstvu, posebej pa nam komunistom, bo njegov' lik trajna pobuda!
Slava njegovemu spominu!
CENTRALNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
TOVARIŠICI LEPI PIJADE!
Z neizmerno žalostjo smo sprejeli vest o smrti 5 ašega življenjskega tovariša ter Vam v imenu Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije izražamo iskreno sožalje.
Izguba, ki je prizadela Vas in Vašo družino, je hkrati velikanska izguba vseh jugoslovanskih narodov, ki so v tovarišu Moši Pijade izgubili enega najvnetejših in najpožrtvovalnejših borcev za pravice, delovnega ljudstva. Ime tovariša Moše Pijade b» ostalo vselej povezano s spominom na moža. ki je vs« svoje življenje in vse svoj« sile posvetil neumornemu revolucionarnemu delu svobodo, neodvisnost ln napredek socialistične Jugoslavije.
CENTRALNI KOMITE ZK
SLOVENIJE — SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOV.
LJUDSTVA SLOVENIJE
Plenum CK ZKS preložen
Zaradi smrti predsednika Zvezne ljudske skupščine Moše Pijade je preložena plenarna seja CK ZKS, kž je bila sklicana za ponedeljek. 18. tega meseca v kluj>u poslancev v Ljubljani.
PREDSEDSTVU ZVEZNEGA ODBORA SZDL JUGOSLAVIJE
Neizmerno pretreseni vsled nenadne smrti tovariša Moš* Tijada, požrtvovalnega revolucionarja in do zadnjega diha aktivnega borca za srečo narodov Jugoslavije, Vam izražamo svoje globoko sožalje.
Vsi dosedanji uspehi naš« socialistične graditve so povezani z njegovim imenom, zato bo njegov lik:	komu-
nista, borca za pravice delovnih ljudi, organizatorja NOB in socialistične graditve. ognjevitega ljudskega tribuna itd. navdihoval sedanje in bodoče generacije borcev za socializem.
Naši delovni ljudje se globoko pretreseni klanjajo nj«* go vem n spominu!
PREDSEDSTVO GLAV. NEGA ODBORA SZDIi SLOVENIJE
NEPOZABNA OSEBNOST NAŠE REVOLUCIJE
Proti koncu leta 1943 smo se vrnili z dolgega potovanja na zasedanje AVNOJ v Jajcu. Tam je bil Moša izbran za podpredsednika. Ze takrat nam je bil poznan kot neutrudni vri-pravljalec ljudske države, nove Jugoslavije. Ze leta 1941 je v Užicu pripravil statute Narodno - osvobodilnih odborov, ljudske oblasti osvobojenega ozemlja. Ti novi odbori so prevzemali oblast na ozennljih, kjer je stara žandarska kraljevska oblast izginila in kjer je bil okupator izrinjen. Glavno je bilo organizirati zaledje za pomoč osvobodilni borbi,
Mimo tega pa je postal vpem priljubljen zaradi svoje šega-vosti in družabnosti. KarI mimogrede je stresal briljantne domisleke in duhovite šale. Po tej lastnosti je postal zntn in danes kroži o njem nešteto anekdot.
Moša pa se ni zakopal v roške gozdove. S seboj je pripeljal bosanskega konjička in tako smo ga mnogokrat videli jezditi po dolini' skozi Stare žage proti Beli krajini!'Črnomelj je bil takrat glavno mesto Slovenije, tam je bilo polno partizanskih ustanovf radio, gledališče, razne šole, blizu
NJEGOV DELOVNI KABINET BO OSTAL PRAZEN
bodisi z materialno mobilizacijo, kot tudi z mobilizacijo novih borcev.
To delo je Moša opravljal
skozi prvo in drugo leto — tja do Bihača, kjer je bilo osnovano skupno politično predstavništvo jugoslovanskih narodov — Protifašistični svet. Osvobodilna borba pa se je razvijala, in leto za tem je bil AVNOJ že spremenjen v državno pi~ed-
stn.vvištvo naših narodov. Moša je ra.zvil veliko dejavnost v pripravljanju novega družbenega reda. Neutrudno je snoval — vse od organizacijskih predpisov do nove ustave in državnega grba.
*
Leta 1944, ko je začela zima še nekoliko popuščati, je prišlo k nam v Balo krajino vodstvo AVNOJ:	predsednik Ribar,
podpredsedniki Moša Pijade, Marko Vujačič, Jože Rus, Vlado Zečevič, čolakovič in še drugi. Naša roška taborišča so bila prav pripraven kraj za njihovo delo. Prihod gostov je vnesel v našo bazo novo živahnost. Naselili so se v novo barako, ki je bila prav tesna, a je vendarle pomenila za nove tovariše doka j ugodne življenjske pogoje, če jih primerjamo s poprejšnjim nekajmesečnim neprestanim potovanjem po bosanskih hribih in dolinah, ker se je sovražnik znova močno razgibal.
Moša je postal kaj nenavaden gost. Imel je svoj dnevni red. Imel je kopo osnutkov za novo ureditev Jugoslavije, za osnovne zakone, za organizacijo države. Neprestano je snoval, pripravljal in popravljal.
tam pa tudi sedež glavnega štaba. Moša je pogosto zahajal tja deli, kjer se je začenjala lepa belokranjska pomdad, m.edtem ko šobile roške goščave še zavite v vlažen polmrak. V februarju. 1944 se je udeležil prvega zasedanja Slovenskega narodno osvobodilnega sveta. Govoril je tudi na več mitingih v Beli krajini.
*
Zdaj je zaključil svoje nemirno življenjsko potovanje. Stari revolucionar, časnikar, umetnik, robijaš ter revolucio-
narni zakonodajalec. Moša Pijade ne bo več prišel med nas. Nič več se ga ne bomo razveselili, zamrl je njegov hudomušen smeh in duhovita šala.
V Rogu še stoji baraka, kjer je delal ob kopi papirjev; še je tam njegov pograd in grobo izdelana miza pod oknom. Tam blizu je tudi še pod visokim drevjem tesarsko izdelana miza s klopmi, kamor se je preselil ob redkih sončnih žarkih, če so se uspeli prebiti v globino pragozda.
Z njim je odšla ena najbolj markantnih osebnosti naše revolucije. Veliko opravljenega dela je pustil za seboj. Semkaj ne štejemo samo slik, ki so štele v dobi njegove mladosti med najvišje dosežke takratnega srbskega slikarstva. Tli je ostalo njegovo časnikarsko delo, kjer se je udejstvoval z ostrim peresom ter veliko kulturnostjo. In potem delo poklicnega revolucionarja, robija, prevod »Kapitala« in znova organiziranje revolucije tik pred, vojno, po razpadu Jugoslavije v Črni gori, za tem pa v Vrhovnem štabu in v AVNOJ vseskozi do konca. Dosti je opravil za'eno celo izpolnjeno človeško življenje. Po osvoboditvi se je ves vrgel v organizacijo nove države in vsa naša ureditev nosi tudi močan pečat njegove osebnosti in prav tako neumorne marljivosti.
V naši zgodovini bo ostala
njegova markantna postava kot podoba velikega revolucionarja in borca. Vse njegovo delo bo ohranilo trajno veljavnost.
Vsem nam, njegovim znancem in prijateljem, pa bo ostal pred očmi kot bližnji dober prijatelj, kakor smo ga srečavali
na svojih poteh med vojno in zdaj po vojni. Ostal bo takšen, kakršnega smo srečavali spomladi 1944 na poti med Rogom in sončno Belo krajino; na nizkem bosanskem konjičku nekoliko sklonjene postave, pod partizansko kapo pa za očali vedro hudomušno oko in povešeni brki. Zadaj za njim njegov kurir in~žena Lepa, ob kateri je izdihnil v petek zvečer v Parizu.
»Zdravo, tovariš Moša!- ga bomo zdaj še zadnjič pozdravili, kakor smo ga doslej vselej, kadar smo ga srečavali. Zdravo, skromni, šegavi mož, ki boš za vselej ostal velikan naše dobe in naše zgodovinel Tone Fajfar
Dr. MAKS SNUDEEL
Z ZASEDANJA SNOS V ČRNOMLJU. NA LEVI V PRVI VRSTI TOV. MOSa PIJADE
NEUTRUDNI DELAVEC IN GLOBOKI HUMANIST
Prvi* sem se srefial s tovarišem Mošo Pijadom v januarju 1944. leta. Takrat je prižel na Rog s skupino članov AVNOJ. V Sloveniji je ostak do marca-aprila leta 1944.
To je bdil pri nat> čas priprav za zasedanje SNOS v Črnomlju, ki se je začelo 19. februarja. Tov. Moša se je zelo zanimal za razvoj naše ljudske oblasti, mi pa smo se z njim pogosto posvetovali, ko smo pripravljali
sklepe zasedanja SNOS. Takrat sem imel prvič priložnost spo-
/ m v • ■ i
X-~
t"
VES JE 2IVEL Z ZVEZNO LJUDSKO SKUPŠČINO
mati njegovo neutrudno delovno energijo. Delal je dobesedno noč in dan. Ponoči je dve un delal, potem malo počil in zopet delal. Na sebe in na svoje
zdravje ni imel časa misliti. Tako je delal tudii. v Beogradu leta 1945 in 1946 ter pozneje; s svojimi močmi ni nikoli varčeval ...
Nekega februarskega večera
je v našo barako na baizrl 20 na Rogu prišel kurdr in pozv°do-val, če ima kdo šestilo, češ da
ga potrebuje tov. Moša. Povpraševal je seveda zaman, kajti šestila takrat niti Jakac ni imeti.
Ko smo se zanimali, zalkaj tov.
Moša potrebuje šestilo, smo zvedeli, da dela načrt -za nov državni grb din da ima pri tem težave. ker nima šestila ...
Tov. Moša je od ustanovitve AVNOJ naprej bul najtesneje
povezan z našim skupščinskim
življenjem. S Skupščino je živel do podrobnosti — z njeno organizacijo, njenim mehanizmom in ' vsebino njenega dela, zlasti zakonodajnega. Njegova izguba je
zato nenadomestljiva, ker nimamo več človeka, ki bi bil tako tesno povezan kot on z življenjem zvezne ljudske skupščine.
»Tok sam pač«
S tov. Mošo Pijadom sem 12 let najtesneje sodeloval v skupščinskem delu, najprej kot član zakonodajnega odbora, kateremu je on predsedoval, pozneje pa som sodeloval z njim kot s predsednikom zvezne ljudske skupščine. V tem času sem imel dovolj priložnosti, da ga spoznam ne samo kol politika, temveč tudi kot človeka. Najbolj me
OVINAR MOŠA PIJADE
Redek je človek, ki bi kot tovariš Moša Pijade znal združiti revolucionarni entuz-azeim. ostrino peresa in slikarski čopič v borb; za boljše in srečnejše življenje delavskega razreda. Uspešno je stavljal svoj novinarski dar v službo revolucio-
HADNIK
name ' borbe, pa naj bo to v svobodi, v ilegali ali v ječi. Njegovo ostro, jedko in satirično pero je vedno znalo zadeti razrednega sovražnika, ga razkriti in razorožiti. Zvesti pomočnik v tem delu mu je bil tudi slikarski čopič, ki ga ni odložil niti v ječi. Slika ali karikatura j« našla svoje mesto tako v revolucionarnem tisku kot v satiričnem listu, kj ga je izdajal tovariš Pijade v ječi. Nit; težka in naporna narodnoosvobodilna borba n; uspela loči tj tovariša Pijada od peresa. On jo med uredniki prve številka »Borbe* na svobodnem ozemlju v Užicah. On je ustanovitelj in voditelj Tanjuga ‘in urednik »Narodnog oslobodje-nja*. lista AVNOJ.
Začetek napornega, mučnega in odgovornega novinarskega dela datira iz leta 1910, ko se je tovariš Pijade trenutno odrekel paleti in barvam in stavil evoj talent v službo novinarstva. Prve njegove novinarske prispevke spremlja tudi borba za pravicp in položai novinarjev v tedanji Srbiji. Ze leta 1911 je ustanovil združenje sodelavcev, ki je bilo bolj sindikalna kot strokovna novinarska organizacija — protiutež tedanjemu združenju novinarjev. Po nje-
govih besedah je bilo v tem združenj-u več vseh drugih kot pravih novinarjev. Sele 1913. leta se je vključil v Združenje novinarjev, .ker je šele-tedaj postalo resnična poklicna novinarska organizacija. V tej dobi je vodil ne samo aktivno politično borbo preko tiska z raznimi članki, nego se je aktivno boril tud- za položaj svojega poklica. Tako je leta 1913. organiziral stavko novinarskih sodelavcev, da bi se izboljšal materialni položaj novinarjev in da bi jih v družbi bolj upoštevali. V tem času je vodil aktivno borbo v smerj jugoslovanstva in razkrinkaval avstro-ogrsko monarhijo.
Razdobje od 1913. do 1915. leta pomeni kratkotrajni povratek k siikarstv-u. Za krajši čas zapusti novinarstvo kot poklic in odide za učitelja risanja v Ohrid. Prva svetovna vojna mu je
va stališča in stališča lastnikov »Pravde* se niso skladala. Zato je že v prvi polovic; marca začel izdajati svoj lastn; dnevnik »Slobodna reč*, v katerem je zastopal idejo Oktobrske revolucije. List so pogosto prepove-
» «BW>W
| aOSOdHA
i
HKpnc
3» omili««« IBMfl •
onemogočila njegovo novinarsko aktivnost. Toda že 1918. leta znova prime za pero. Nemški okupator še ni odšel iz Beograda, tovariš Moša Pijade pa je pripravljal prvo številko »Pravde«, ki naj b; izšla v osvobojenem Beogradu. Nemšk; topovi na Kalemegdanu še niso utihnili. ko se je ljudstvo 19. oktobra 1913. leta po osvoboditvi Beograda po ulicah trgalo za prvo številko »Pravde«. Povzročila je ne samo senzacijo, temveč tudi navdušenje vseh prebivalcev Beograda.
Toda tovariš Moša Pijade ni dolgo delal v »Pravdi«. Njego-
MUUCIH nOflVTMHKM M ADVUTTS9HM HMC*
dal; jn tovariš Pijade jo imel dosti težav z vojaško cenzuro. Niso bile redke številke, v katerih so bili celi stolipci prazni. Tedaj je posebno mnogo pisal o agram; reformi, kar ni nitd najmanj ugajalo vlastodržcem, ki so se posebno bali nezadovoljstva kmečkih množic. Da bi ga onemogočili, so ga poskusili mobilizirati v vojsko, toda za to je pravočasno zvedel in te namene razkril.
Leta 1920, ko je tovariš Moša Pijade pristopil h KPJ, pomeni še močnejšo rktiv’zacijo in afirmacijo tovariša Pijada kot novinarja. Šel je k »Radnickim novinam«, organu partije. Toda kmalu je bil list prepovedan in tovariš Pijade je leta 1921. po ustanovitvi neodvisnih sindika-katov znova začel izdajati »Svobodno reč« samo ne kot dnevnik, temveč -kot tednik. Izšlo je 25 številk tega lista, nato pa je bil list pod pritiskom terorja ukinjen. L. 1923 po ustanovitvi »Nezavisne radničke partije«, je tovariš Pijade urejal »Radnika* in »Borbo«. Nameraval je izdati tudi l‘st »Istina«, toda niti ena številka ni zagledala belega dne, temveč je bila plen policije. Pritisk vojno-fašistične diktature je onemogočil vsako novinarsko aktivnost partije v legalnem tisku.
Zato je CK leta 1924 sklenil organizirat; ilegalno tiskamo ;n ta naloga je bila zaupana tovarišu Pi-jadu. V hiši nekega beograjskega delavca je namestil ilegalno tiskamo, v kater; je sam izdajal ilegalni partijski organ in letake. Policijski provokatorji so odkrili tiskarno in tovariš Pijade je bil zaradi svojega revolucionarnega in novinarskega dela obsojen na 20 let ječe.
V ječi njegova novinarska aktivnost ni prenehala, kakor tud; ne slikarska. Urejal je in izdajal šaljiv; list »Crvena ro-bija« in kasneje »Tenk«, v katerem je objavljal pesmi, članke in karikature. Hkrati je izdajal tud-i dnevnik, ki je izhajal cel; dve let; in odigral pomembno vlogo v borb; proti frakcionaški skupini miletičev-cev. Toda delavnost tovariša Pijade na novinarskem področju nd .biila izčrpana samo z izdajanjem in urejevanjem liistov v ječi. Organiziral je tudi tečaje, ki so mnogim političnim delavcem omogočili. da so se kasneje afirmirali kot dobri novinarji in publicisti.
Revolucionarno delo Je začasno ločilo tovariša Pijada' od novinarstva,. čeprav se je trudil, da svojega poklicnega -dela tudi tedaj ne bi zanemaril.
RADNIČKE KOVINE
GLASILO SOCLTAUSTlCg E PARTIJE JTOOSUT1JE
______OMJPL v —q m	'	j GoTi~
. Izborna skupština.* ~
L' "rtfps. II. B.i*j • Io uf P"j* o&t-tm/U «* st ■
•oii -at* e-r» jrm* ttbema ■tirptfri Go »m ca drugcv* VIHhi BMOAOfe
dnevni tisk, kakor tudi v časnike in pozabljal ni niti pomagati mlajšim tovarišem. Kolikokrat je opozarjal na slabosti in pomanjkljivosti, kako mora novinar delati in kaj je njegova dolžnost, kje je njegovo mesto v današnjih družbenih odnosih. Kot amulet zvenijo njegove besede na slavnostni akademiji ob desetlet-
V. povojni dobi izgradnje socializma tovariš Pijade kljub delu na zakonih, na katerih so zgrajeni naši novi družbeni odnosi, ni opustil novinarstva.
Neprestano j« pisal teko v
V SREMSKI MITROVIČI
(Autoportret leta 1828)
nid obstoja naše poklicne organizacije v socialistični Jugoslaviji:
»Biti konstruktiven novinarski delavec v izgradnji socializma ni samo resna, temveč tudi težka naloga. Znati pojasnjevati sedanjost,	vedeti
kam in kako naperiti kritiko — vse to so stvari, ki niso lahke«
S smrtjo tovariša Pijada ni samo naša skupnost izgubila velikega revolucionarnega borca in državnika, temveč tudi naše novinarstvo velikega delavca, prijatelja in tovariša, ki je znal ne samo pisati, temveč tudi pomagati.
je k njemu pritegnil njegov resnični in globoki humanizem. Vedno sem se čudil, kako to, da je po dolgih letih, ki jih je prebil na robiji, ohranil globoko ljubezen do ljudi. Nekoč sem ga tudi vprašal, kako mu je to uspelo, pa se je samo nasmejal in dejal: »Tak sem pač.«
Ta njegov humanizem je prihajal do izraza tudi v zakono-
ttegneim delu. Zmeraj je pazil,
oa se da zakonom tako obliko, da ostane človeško dostojanstvo čimbolj obvarovano. Nikoli ne bom pozabil, s kakšnim zadovoljstvom je pri izdelavi kazenskega z-ikoniiika razpravljal o določbah, ki varujejo človeka tudi taikrat, ko je storil kaznivo dejanje.
Veliko pozornost j« posvečal tud.; pasmam, ki so prihajala v zvezno ljudsko skupščino in
v katerih so ljudje prosili ta
razne stvari ali pa se zaradi česarkoli pritoževali. Tajka pisma je pošiljal tudi zakonodajnemu odboru, če je mislil, da spada zadeva v našo pristojnost. Tako je bilo na njegovo prizadeva-nje na primer poraitiivno rešeno vprašanje razpolaganja z zemljo. ki so jo nekdanji kolonisti S Kosmeta dobili v Vojvodini.
Znal se je pošteno razjeziti, če j« pred skupščino prišel kak nedodelan zakonski predlog. Dogajalo se je, da j« tak zakonski predlog vrgel z mize, češ, o tam pa že ne bctno razpravljali, naj ga naj prej e pošteno pripravijo. Tak zakonski predlog je potem seveda romal nazaj, odkoder je prišel.
Do svojih sodelavcev je bil tov. Pijače izredno pozoren in vedno pripravljen, da se z njimi pošali. Znal se je vživeti v vsako družbo ter se tudi po fantovsko razveseliti. Njegova do-vtipnost pa je splošno znana.
Po svoji naravi je bil pravnik in je obvladal pravne pojme bolje kot mnogi diplomirani pravniki. Zelo se je zanimal za pravniške probleme. Bil je predsednik komisije za kazen-oki zakonik, ki sedaj pripravlja revizijo kazenskega zakonika, urednik »Arhiva za društvene in pravne nauke«, naše najuglednejše pravniške revije, pripravljal je tudii gradivo za uskladitev ustavnih predpisov, revizijo poslovnikov zvezne ljudske skupščine, v zadnjem času pa je zelo aktivno sodeloval tudi v komisiji za volilni sistem.
Silno si je prizadeval, d'a bi zvezno ljudsko skupščino dvignil na raven, ki je predvidena z Ustavo, to se pravi na raven resničnega telesa skupščinske vladavine. V zadnjem času. ko je videl, da v skupščini prihaja vse bolj do izraza interes za vodstvo splošnih zadev, je bil izredno zadovoljen. Skratka — ves je iivel z zvetzno ljudsko skupščino, z njenim razvojem in z njeno problemajtiko.
Ljubil J« živega človeka
Nikoli ni nehal bili slikar — umetnik. Vedno se je živo zanimal za razna vprašanja upodabljajoče umetnosti in večkrat sem imel priložnost slišati ga, kako analizira razne slike in kako mojstrsko zna oceniti umetniško in tehnično stran slikarskega dela.
Ko sem se lerta 1952 vračal iz Topole, kjer smo pripravljali ustavni zakon, me je povabil v svoj atelje in mi pokazal svoja dela. Globoko sem prepričan, da bi tov. Moša postal velik umetnik, če bi mu življenje omogočilo, da se kot tak razvije. Vendar pa je bolj ljubil živega človeka kot pa njegov umetniški odraz ter se je zato z vsem bitjem posvetil tisti- Partiji, ki je na svoj prapor zapisala: Osvoboditi človeka vsakega zatiranja!
(Po pripovedovanju našemu beograjskemu dopisniku 15. pnarea 1957)
MOSA PIJADE:
IZVAjAftjE
ZAK0A0V
V zadnjem času je Predsedstvo AVNOJ-a izdalo več gospodarsko in politično zelo pomembnih zakonov. Vsi ti zakoni so na liniji nadaljnje organizacije in gra-. tiitve države na tisti demokratični podlagi, ki je splošni teunelj vseh velikih demokratičnih pridobitev naših narodov. Dnevni tisk je objavil vse ter jih več ali manj
komentiral, pojasnjujoč široki javnosti njihov pomen in bistvo- To so prav tako storili časopisi v glavnih mestih federalnih enot, pa tudi mnogi provincijski, okrožni in okrajni listi. Kljub temu še zdaleč ne moremo reči. da smo storili dovolj, da bi se široke ljudske množice seznanile s temi zakoni tako, kakor je to za izvajanje teh zakonov ob splošni podpori ljudskih množic nujno Potrebno. Zelo pomembno pa je, da se najširše plasti ljudstva čim bolje seznanijo s smotri in bistvom naših novih zakonov, predvsem pa
s potjo in načinom, kako bodo ti zakoni postali v rokah ljudskih množic močno orožje za njihovo čim temeljitej-
TOV. MOSA MED NOB
še sodelovamje pri delu in pri kontroli ljudskih oblasti. Na področju takšne popularizacije naših doslej izdanih zakonov je torej pred nami še veliko dela.
Nič manj važino od tega ni seveda to, da se tudi vsi organi ljudske oblast; čimprej in čim popolneje seznanijo z našo novo zakonodajo. To so zateo-ni, na katerih sloni ljudska oblast, ki jih mora uresničevati, zakoni, s katerimi se na raznih področjih ljudskega in državnega življenja uresničuj eo o naše temeljne demokratične pridobitve. V njih se kaže demokratični značaj naše nove države. Zdi se mi pa, da smo v tem pogledu še precej daleč od kakšnega uspeha. Kaže, da dobro poznavanje naših zakonov ni ravno najmočnejša stran mnogih organov naše ljudske oblasti, kajti dobro poznati zakone pomeni vživljaiti se vanje, pomeni uporabljati jih pravilno, v tem pogledu pa lahko najdemo mnogo pomanjkljivosti in napak.
Prav vsi pomembnejši zakoni. ki so bili v zadnjih mesecih objavljeni, so izšli iz te ali one pomembne ljudske potrebe. Ce bi kakšen izmed njih ostal na papirju, če ne bi ob široki pomoči liud-stva zaživel v vsakdanji praksi naših oblasti, tedaj je tak zakon zgrešil smoter in pomeni samo mrtvo črko. Ce bi se pa dogodilo nasmrot-no, da bi zakone uporabljali napačno in jih — kar tudi lahko opazimo — ravno v teni primeru uporabljali s pretirano gorečnostjo, tedaj je celo nevarno, da se tudt najboljši zakon, izdelan ravno za zaščito bistvenih ljudskih interesov, izprevrže v .orodie. ki oddaljuie ljudstva od nieenve nbi.q«?ti.
(Beograd, 24. tuni ja 1954)
Slovenija žaluje
Ljubljana, 16. marca. V mračno jutro so zaplahutale žalne j&astave. V jutranjikih so presunjeni bralci na prvih straneh zagledali črni okvir: Moša Fija-ae je umrl.
V tovarnah, šolah, ustanovah, v nas vseh je žalostno odjeknila ta vest. 2e včeraj dopoldne so s komemoracijami počastili spomin priljubljenega državnika delavci v »Telekomunikacijah«, ki so v vseh obratih prekinili delo In počastili njegov spomin z enominutnim molkom. Delavci so istočasno poslali žalno brzojavko CK KPJ.
V Litostroju je bila včeraj ob 10. urj dopoldne komemoracija, kj so se je udeležili člani delavskega sveta, član.:	obratnih odborov delavskih svetov, sekretarji vseh skupin ZKS ter predsedniki sindikalnih podružnic in mladine.
Delavci kemične tovarne so se bbrali včeraj v zgodnjih popoldanskih urah k žalni svečanosti in od ;am poslali žaino brzojavko v Beograd.
Poleg podjetij pa je bila *~ včeraj dopoldne in popoldne vrsta komemoracij po zdravstvenih in upravnih ustanovah ter podjetjih. Tako so se zbrali okoli 1. ure popoldne člani delovnega kolektiva PTT k žalni svečanosti, ob 16.30 pa je bila na okrajnem ljudskem odboru žalna seja, katere so se udeležili vsj odborniki.
Sklenila so, da bodo predlagali na prvi seji mestnega sveta naj bi eno izmed ljubljanskih ulic imenovali po tem velikem s nu naše domovine.
Žalne seje so imeli tudi novinarski kolektivi ter upravni odbor društva novinarjev LRS.
Tudi po .šolah so se na žalnih svečanostih v duhu poslavlijali od pokojnika otroci v osnovnih šolah, dijaki v gimnazijah. Ob govorih profesorjev, 's katerim; so ti osvetlili pokojniko-v lik, je mladi rod spoznal njegovo veličino in vso silo njegovega revolucionarnega dela. a tudi Izgubo. ko nam jo je povzročil® njegova smrt.
Tud; člani SNG, Mestnega gledališča, Slovenske filharmonije i;n vseh kulturnih ustanov so se včeraj ob pol osmih zvečer zbralj v Operi k žaluj sve-
čanosti, da počeste ruj egov spomin.
V Mariboru je bila danes dopoldne žalna seja okrajnega komiteja ZKS, za tem pa so se sestali odposlanci vseh množičnih organizacij in se dogovorili, kako bodo počastili spomin velikega pokojnika. Tudj v podjetjih in ustanovah So bile že danes žalne komemoracije. 2e v dopoldanskih urah je bilo odposlano z mariborske pošte nad 100 sožalnih brzojavk. Delovni kolektivi so določili tudi delegacije, ki se bodo udeležile pogreba.
Kakor v Mariboru, pripravljajo žalne svečanost; po vseh občinah mariborskega okraja.
V Ptuju in okolici plapolajo žalne partijske in državne zastave napol droga, na podeželju bodo komemoracije v vseh občinah, o tovarn; glinice in aluminija s« je sestal upravni odbor na žalno sejo in določil delegacijo, ki se bo udeležila pogreba. Dopoldne je bila žalna seja okrajnega komiteja ZKS.
Vest o smrti Moše Pijade je globoko odjeknila tudi med prekmurskim ljudstvom, ki se ga spominja kot odločnega za-govorrrka njegovih pravic na mirovni konferenci. Okrajni komite ZKS in okrajni odbor SZDL ste imela danes žalne seje. s katerih - so poslali sožalne brzojavke predsedniku Titu, CK ZKJ in zvezni skupščini.
Vest o smrti našega velikega sina — revolucionarja, predsednika zvezne ljudske skupščine Moše Pijada, je globoko pretresla vse primorsko ljudstvo. Čim so zvedeli o njegovi smrti, so sinoči prekinili vse javne prireditve in filmske predstave. Davi pa so v znak žalovanja izobesili zastave z žalnim trakom na pol droga. Dijaki goriških gimnazij so imeli dopoldne v dvorani kina »Soča« žalno slovesnost, njegovemu spominu pa so se poklonili tudi na drugih šolah. Na Livku, kjer bi morale biti jutri velike smučarske tekme z mednarodno udeležbo, so v znak žalovanja kljub velikemu številu zbranih tekmovalcev tekmovanje preložili na poznejši datum.
Tudi v Postojni se je sinoči kot
blisk razširila vest o smrti Mo-še Pijada. Kamor koli te je v večernih urah zanesla pot, povsod je tekla beseda o pokojnem velikem revolucionarju. Zjutraj bi morala imeti svojo konferenco SZDL občine Postojne, spremenila pa se je v žalno sejo za velikim pokojnikom. Posebno svečano komemoracijo so imeli pripadniki komande garnizije v Postojni. Na njej je odigrala godba JLA več žalostink, generalmajor Dušan Korač pa je spregovoril o življenju in velikem delu pokojnega Moše Pijada.
Prva komemoracija za umrlim Pijadom. je bila v Kopru že sinoči. V žalno sejo se je spontano razvil občni zbor tretje četrti SZDL. Dopoldne so si sledile kratke komemoracije po vseh organih ljudskih odborov, v družbenih in političnih ter gospodarskih organizacijah
Preloženo je bilo tudi republiško tekmovanje strelcev, ki bi moralo biti danes in jutri v Izoli.
V beograjskih delovnih kolektivih
Beograd, 16. marca. V vseh
beograjskih tovarnah in podjetjih so že sinoči in ponoči počastili spomin velikega revolucionarja Moše- Pijada. Delovni kolektivi, ki so delali v nočnih izmenah, so v znak žalosti za kratek čas prekinili delo.
S komemorativnlh sestankov delovnih kolektivov in delavskih svetov so poslali 'sožalne izjav® CK Zveze komunistov Jugoslavije, zvezni ljudski skupščini in družini pokojnega Moše Pijada-
Predsednik Tite
Lepi Pifade
BEOGRAD, 16. marca. — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal tovarišici Lepi Pijade ob smrti predsednika zvezne ljudske skupščine Moše Pijada izraze sožalja, v katerih je rečeno:
»Draga tovarišica Lepa! Globoko sva pretresena zaradi smrti nam vsem dragega tovariša Moše Pijada. Prosim Te, da sprejmeš v mojem imenu In v imenu Jovanke najino globoko sožalje.«
Sožalne izjave predsedniku republike
Beograd, 16. marca. Predsednik republike prejema neprestano sožalne brzojavke, ob smrt; Moše Pijada. Sožalne izjave pošiljajo delovni kolektivi, organizacije ZK Jugoslavije. SZDL, ljudski odbori, pripadniki .TLA kakor tudi posamezniki iz države in tujine.
Sožalne izjave zvezni ljudski skupšCini
Beograd, 16. marca. Splošna narodna žalost zaradi smrt-; Moše Pijade se kaže v mnogoštevilnih brzojavkah, ki jih pošiljajo skoraj iz vseh krajev naše države zvezni ljudsk; skupščini, CK ZKJ in družini pokojnika.
Svoje sožalne izjave so poslali predsednik ljudske skupščine Srbije Peta- Stambolič, predsednik ljudske skupščine Bosne in Hercegovine Djuro Pucar, CK Ljudske mladine Jugoslavije. Glavna zadružna zveza Jugoslavije, osebje jugoslovanskega veleposlaništva v Londonu, predsednik Srbske akademije znanosti dr. Aleksander Belič, CK Zveze komunistov Bosne in Hercegovine, izvršna svet sabora Hrvatske, Zveza književnikov •Jugoslavije, mnogoštevilni delovni kolektivi, organizacije ZK ia razne drug« organizacije.
SOVJETSKE ZVEZE 0 EVROPSKEM 00SP0DERSKEM SODELOVANJU
Pripombe In predlogi
SZ meni, da bi ustanovitev Evratoma in skupnega evropskega tršišča delovala proti utrditvi miru in odstranitvi razcepljenosti med evropskimi državami, ker bi obe organizaciji podpirali samo smotre severno atlantskega pakta — Sovjetska vlada predlaga sodelovanje v okviru obstoječih mednarodnih organizacij , ustanovitev znanstveno-razisko-valnih zavodov in podjetij za proiz vodnjo atomske energije za Evropo
Moskva, 16. marca (Tanjug). 31inlstrstvo za zunanje zadeve Sovjetske zveze je danes poslalo zastopnikom vseh evropskih držav v Moskvi, s katerimi ima diplomatske zveze, ter predstavništvu ZDA nove predloge za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene ter za gospodarsko sodelovanje evropskih držav. Predloge so poslali tudi sekretariatu evropske ekonomske komisije OZN.
Na tiskovni konferenci v ministrstvu za zunanje zadeve je zastopnik oddelka za tisk Iljičev danes popoldne seznanil domače in tuje novinarje z izjavo sovjetskega ministrstva za zunanje zadeve. V prvem delu te izjave je rečeno, da bi ustanovitev dveh novih evropskih teles za gospodarsko sodelovanje — Evratoma in skupnega tržišča — še bolj poglobila vrzel med evropskimi državami , povečala napetost med njimi in ustvarila nove zaključene skupnosti. V izjavi je rečeno, da Sovjetska zveza kot pristaš mednarodnega gospodarskega sodelovanja, pri čemer ima v mislih tudi izkoriščanje atomske energije za miroljubne namene, pripisuje velik pornen sodelovanju, ki bi obsegalo vse evropske države. Takšno sodelovanje bi prispevalo k utrditvi miru in odstranitvi razcepljenosti med evropskimi državami, ustanovitev Evratoma in skupnega tržišča pa bi delovala v nasprotni smeri.
V izjavi je dalje rečeno, da
Inozemstvo ob tragični smrli
SOŽALJA IZ TUJINE
Predsednik francoske vlade:
Beograd, 16. marca. Predsednik ministrskega sveta Francije Guy Mollet je poslal predsedniku republike Titu naslednjo brzojavko:
»Nenadna smrt Moše Pijada cb njegovem prihodu v Pariz, me je bolestno zadela. V živem spominu so mi srečanja, polna prisrčnosti, ki sem jih imel z njim in med katerimi sem mogel spoznati njegovo visoko inteligenco, njegovo globoko poznavanje problemov socializma in njegovo brezmejno vdanost Jugoslovanskemu ljudstvu. Pridružujem sc Vaši bolesti in Vas prostim, da sporočite jugoslovanski skupščini, pokojnikovi družini in njegovim prijateljem globoko sožalje.«
Lordkcnsdsr Vel. Britanije:
Pariz, 16. marca. Predsednik britanske spodnje zbornice in lord - kancler Velike Br-taniije je poslal soprogi Moše Pijade naslednjo brzojavko:
»Globoko smo pretreseni zaradi vesti o smrti Vašega slavnega soproga, ki nam je postal vsem drag v času svojega nedavnega bivanja pri nas. V Imenu obeh domov, britanskega parlamenta in britanske skupine Interparlamentame unije Vam sporočamo izraze naših
najglobljih simpatij ob Vaši
veliki izgubi «
Britanski zunanji minister:
Pn.ris, 16. marca. - Britanski minister za zunanje zadeve Sel-v.’yn LIoyd je poslal Lepi Pijade naslednjo brzojavko:
»Bil sem globoko ganjen, ko sem zvedel za nenadno in tragično smrt Vašega spoštovanega soproga, ki smo ga moji tovariši in jaz imeli priliko pozdraviti v naši državi. Prosim Vas, da sprejmete izraze mojega najglobljega sožalja.«
Vpisovanje v knjigo sožalja
Beograd, 16. marca. V zvezni lljudski skupščini se je opoldne začelo vpisovanje šefov diplomatskih misij, akreditiranih v FLRJ, v knjigo sc-žalja ob smrti predsednika zvezne ljudske skupščine Moše Pijada. 2e opoldne se je vpisalo v knjigo šefov diplomatskih misij.
Sožalja tujih vojaških odposlancev
Beograd, 16. marca. Dopoldne Je obiskal oddelek za zveze s tujimi vojaškimi zastopniki pri državnem sekretariatu za narodno obrambo britanski pomorski ataše v Beogradu kapetan bralnega broda Derlck Fer-gussen, ki je v imenu oboro-
ženih sil Velike Britanije izrazil sožalje zaradj smrti predsednica zvezne ljudske skupščine Moše Pojade. Oddelek za zveze s tujimi vojnimi zastopniki je dopoldne obiskal tud,; pomorski in letalski ataše Kanade v Beogradu polkovnik Richard Shaw, vršilec dolžnosti doyena tujih vojaških zastopnikov v Beogradu. Polkovnik Richard Sha\v je izrazil v imenu vseh vojaških atašejev, akreditiranih v Beogradu, sožalje zaradi velike izgube, ki je zadela našo državo.
Vojaški in letalski odposlanec Sovjetske zveze polkovnik Viktor Klimičev je izrazil sožalje državnemu sekretarju za narodno obrambo, generalu armije Ivanu Gošnjaku in načelniku generalnega štaba JLA generalpolkovniku Ljubi Vučkoviču. Sožalje sta Izrazila tud- romunski vojaški odposlanec podpolkovnik Stan Esak in vojaški, letalski in pomorski odposlanec Grčije polkovnik Dimitrlus \ar-danius.
•
Sožalje so izrazili tudi predsednik grške skupščine Rodo-pulos, ki je tudi obiskal naše veleposlaništvo v Atenah. Sožalje so izrekli- tudi predsednik Bundestaga zvezne republike Nemčije g. Gestemeyer, sovjetski veleposlanik g. Fir— jubin, brazilski veleposlanik in starešina diplomatskega zbora v Beogradu g. Kouto, bolgarski veleposlanik v FLRJ g. Nikolo,	veleposlanik Kanade
Ienatief . in veleposlanik LR Kitajske'g. Cuan.
Med	došlimi brzojavkami
sožalja so tudi brzojavke raznih organizacij iz tujine. Med drugim je poslal brzojavko generalnemu sekretarju CK ZKJ Josipu Brozu Titu tudi Centralni komite KP Italije. Razen tega so preko našega veleposlaništva v Parizu izrazili svoje sožalje tudi člani politbiroja CK KP Francije v imenu	CK francoske partije.
Prav tako je svoje sožalje izrazila	delegacija sovjetskih
žena, ki se trenutno mudi v Jugoslaviji.
Izraze sožalja so poslali prav tako meksiški veleposlanik g. Rodriguez, turški veleposlanik g. Kavur in češkoslovaški veleposlanik Viliem Pithart, razen teh pa tudi japonski poslanik Sadao Hiros-se, finski poslanik Vartiova-ra, čilski poslanik g. Wilson ter odpravnik poslov romunskega veleposlaništva in danskega poslaništva v Beogradu.
V imenu madžarske vlade je izrekel sožalje jugoslovanskemu veleposlaniku v Budimpešti minister za zunanje zadeve LR Madžarske Imre Horvath.
LONDON, 16. marca. »Umrla
je ena izmed najbolj priljubljenih osebnosti jugoslovanskega političnega življenja«, p’-ša londonski »Times« ob smrti Moša Pijada. V daljšem nekrologu opisuje revolucionarno in politično kariero predsednika zvezne ljudske skupščine in pravi, da Je bil med najstarejšimi in najbolj priljubljenimi člani'
Zveze komunistov Jugoslavije.
Ko je obrazložil politično dejavnost Moše Pijada pred vojno, navaja nekrolog, da je bil v vojnih letih eden izmed najbližjih sodelavcev maršala Tlita. »Pijade se je zdel starejši, kakor -je bil v resnici«, piše »Times* in si je pridobil ugled
»očeta« partijskega in vojaškega vodstva. Vsem je bil priljubljen in »striček«. Mstršal Tito mu je poveril mnoge pomembne politične misije na raznih partizanskih frontah, kasneje pa je Imel Moša Rljade veliko vlogo pri razvoju poli-itičnlh oblik nove republiko, ustanovljene po vojni. Pijade je bil zelo aktiven pri reorganiziran! u parlamentarnega življenja in izdelavi vrste zakonov«.
Pisec nekrologa navaja tudi
vtise srečanj z Mošo Fijadram v zadnjih dneh lent vodjo- jugoslovanske pairlametame delegacije v Veliki Britaniji. Pred odhodom iz Londona, pravi »Times«, se je zdel Pijade utrujen, toda njegova misel je bila živahna ikafcor vedno in so v razgovoru nastajale značilne njegove iskre hurrnorjta.
Tudi drugi britanski listi objavljajo topi« nekrologe. »Manchester Guardian« opisuje življenjsko pot im delo Moše Pijada od njegovih slikarskih študijev v Mtinchenu do visokih političnih funkcij v zad- ljev predsednika Tita.
njih letih njegove«* življenj*. »Trpljenje v zaporih ia iteiave partizanske vojne 60 brez dvoma škodovale njegovemu zdravju. Toda vse te neprUik* nikakor niso vplivale na njegovega duha«, končuj« »Manchester Guardian«.
Vesti o Brati 1« biografije Moše Pijada objavljajo tudi »Daily Telegraph«, »Newa Cro-nicle«, »Daily Wacker« in drugi britanski listi.
PARIZ, 16. marca. — Vsi pariški listi prinašajo danes na prvih straneh in na najvidnejših mestih vesti o nenadni 6mrti predsednika Moše Pijada v Parizu. »Vsa Jugoslavija
luje. Eden izmed popularnih prvakov -nove Jugoslavije, preizkušeni revol u ciorj&r Moša tBijade, j* nenadoma umiri v Parizu, kamor je prišel na poti dz Londona v Beograd«, začenja svoj« poročilo pariški dnevnik »Franc Tireur«, ki objavlja podrobnosti o nenadni smrti,
kakor itudi daljšo biografijo Mioše Pijada.
List »Aurore« javlja na _uvodnem mestu zunanjepolitične strani polog fotografije pokojnega Moše Pijada njegovo nenadno smrt in okoliščine, v katerih Je nastala. »Veliki komunistični tribun še izpred vojne,« pristavlja »Aurore«, »pokojni predsednik jugoslovanske skupščine, ja bil ožijil sodelavec maršala Tita ves čas partizanska vojne ljudstva Jugoslavije*.
Tudi komunistični »Humani-te« in progresistični »Liberation« prinašata na prvih straneh poročila o smrči Moše Pijada. »Liberation pristavlja, da je bil Pijade član politbiroja Zveze komunistov Jugoslavije in eden izmed bližjih pri j ate-
Vsi drugi pariški listi, socialistični »Populaire«, konservativni »Figaro«, kakor tudi pariške izdaje ameriških 1'istov »New Y'OirkiHerald Tribune« m »New York Times« prinašajo vesti' o smrti Moša Pijada na prvih straneh, pri čemer poudarjajo njegove zasluge za Jugoslavijo in poročajo o globoki žalosti v Jugoslaviji.
VARŠAVA, 16. marca. — Vsi glavni poljski listi poročajo na prvih straneh iz Beograda o nenadni smrti predsednika^ zvezne ljudske skupščine Moše Pijada. Listi objavljajo tudi biografske Podatke o njem in poudarjajo njegovo dolgoletno revolucionarno delavnost ite-r njegov prispevek za ustanovitev nove Jugoslavija.
RIM, 16. marca. Vsi današnji italijanski Usti objavljajo vesti o smrti Moše Pijada in obširne biografske podatke o življenju po-kojnega predsednika jugoslovanske ljudske skupščine Moše Pijada. Glasilo KP Ita-T'j e »Unitia«, ki 'ob javlja biografijo in sliko Moše Pijada na prvi strani, poudarja, da »s tovarišem Mošo Pijadom ne izgublja samo Jugoslavija, temveč vsi komunisti dobrega borca in izkušenega voditelja, k: je posvetil vse svoje življenje stvari delavskega razreda.
BONN, 16. marca. — Vodilna zahodnonemška lista hamburški »Die Wel't« in bonnsk; »Ge-neralanzeiger« objavljsiba danes vesti o nenadni smrti Mio še Pijada. čeprav so poročilo o njegovi smrti prejeli v kasnih večernih urah, so listi davi objavili na prvih straneh kratko biografijo predsednika jugoslovanske ljudske skupščine.
Veeit o smrti Moše Pijada objavlja itudi glasilo enotne socialistične partije Vzhodne
Nemčjie »Ne ves Deutschlacnd«.
že dejstvo, da bi bile članice teh dveh novih zaključenih evropskih gospodarskih organizacij izključno članice severnoatlantskega pakta, dokazuje, da bi te organizacije podpirale samo smotre tega pakta. Hkrati bi se z ustanovitvijo Evratoma in skupnega tržišča pojavile nove ovire za združitev Nemčije, ker bi bila Zahodna Nemčija po njih še bolj povezana z vojaškimi sporazumi zahodnih držav. Izjava dalje izraža mnenje, da bi postale države v okviru teh organizacij gospodarsko odvisne od zahodnonem.ških monopolov. S tem bi bilo onemogočeno splošno evropsko sodelovanje. Vlada ZSSR meni, da bi morah probleme ekonomskega sodelovanja evropskih držav rešiti na temelju izkoriščanja že obstoječih evropskih organizacij ali pa z ustanovitvijo novih, vendar-.takšnih, ki bi bhe sprejemljive za vse evropske države, ne glede na njihovo družbeno ureditev.
V ta namen predlaga sovjetska vlada ustanovitev znanstveno raziskovalnih zavodov za atomsko energijo za vso Evropo, ustanovitev podjetij za proizvodnjo atomske energije v industrijske in znanstveno -tehnične namene ter zagotovitev potrebnih surovin tem podjetjem. Ce bi prišlo do takega sodelovanja, bi bila Sovjetska zveza pripravljena ostalim državam ponuditi svoje izkušnje s tega področja.
Glede ekonomskega sodelovanja evropskih držav predlaga sovjetska vlada sodelovanje pri graditvi velikih hidroenergetskih objektov s privoljenjem in sodelovanjem držav, ki imajo pri tem interes, sodelovanje v razvijanju pogonsko energetskih virov evropskih držav, sklenitev sporazuma med prizadetimi ev-ropkimi državami o ukrepih, ki bi olajšali medsebojno trgovino, ter končno medsebojno gospodarsko in finančno pomoč, ki bi dvignila splošni gospodarski razvoj.
Zastopnik ministrstva za zru-nanje zadeve Sovjetske zveze
je na koncu tiskovne konference izjavil, da je sovjetska vlada pripravljena proučiti vsak drug predlog o načelih in oblikah splošnega evropskega sodelovanja, vštevši tudi sodelovanje pri miroljubnem izkoriščanju atomske energije. Sovjetska vlada meni, da bi mogli o sovjetskih predlogih razpravljati na 12. zasedanju evropske ekonomske komisije OZN, ki bo aprila meseca.
Japonska prizadevanja proti atomskim poskusom
Tokio, 16. marca (Reuter). Uradno je bilo sporočeno, da namerava Japonska poslati v ZDA, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo delegacije, ki bodo zahtevale ustavitev nuklearnih poskusov ali ustanovitev mednarodnega telesa za nadzorstvo nad temi poskusi.
Japonski predsednik vlad« Nobosuke Kiši je obljubil danes, da bo podprl načrt, naj b! na vsem svetu začeli akcijo proti jedrskim poskusom. Načrt je izdelal poseben svet. Kiši je izjavil, da bo proučil zahtevo tega sveta, da se preprečijo nameravani britanski poskusi z domskimi bombami na Božičnih etokih.
Posvetovanja ameriških diplomatov
ITasbington, 15. marca. (Reuter). Zastopnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve Vhite je izjavil, da je ministrstvo poklicalo svoje diplomatske predstavnike v Franciji. Veliki Britaniji, na Norveškem, v Italiji in Avstriji na posvetovanje. Wh-;te je dodal, da bodo na posvetovanju z n.iimi proučili splošni politični položaj na
svetu, zlasti pa razmere na Srednjem vzhodu.
Več pravic podjetjem
Bukarešta, 15. marca. Kakor poroča radijska postaia, je romunska vlada* te dni d-oloč.la nov način oblikovanja in porab-.ijanja sredstev iz skladov podjetij. Podjetja bodo smela odslej vlagati v ta skled tudi izvenproračunske do-Kčke in prihranke pri planiranih 'zgubah.
Sredstva tega sklada bodo smela podjetja odslej porabiti: 25%> za nagrade delavcem, inženirjem in tehnikom za posebne zasluge v proizvodnji. 75°'o Pa za graditev stanovanj, družabnih prostorov, okrevališč m podobno.
Tržaška kronika
f-zm
mtir
> c
Trst, 16. marca. (Po telefonu.)
Občinski svet je na sinočnji seji, ki se je končala pozno ponoči z enim glasom večine sprejel predlog o zvišanju prevoznih tarif za 5 lir. Cene delavskih Izkaznic ostanejo neizpremen.jene.
Popoldanski listi napovedujejo, da se bodo verjetno na ulicah kmalu zopet pojavili tramvaji. Danes dopoldne je namreč prispel v Trst posebni pooblaščenec ministrstva za delo, ki naj bi pospešil rešitev spora med uslužbenci ACEGAT, ki stavkajo že trinajsti dan, in med vodstvom podjetja.
TELEGRAMI
LONDON. Včeraj Je v neki londonski bolnišnici umrl tajnik socialistične Internacionale Bjorne Bratoi, star 57 let. Za tajnika socialistične internacionale je bil imenovan maja lani.
KATMANDU. Predsednik nepalske vlade Tanka Prasad Ačarija bo Julija obiskal Sovjetsko zvezo, kamor ga je povabila tamkajšnja vlada.
KARAČI. Posebni zastopnik OZN za Kašmir se je danes drugič srečal s pakistanskim predsednikom Suhravardi.iem. Navzoč je bil tudi pakistanski minister za zunanje zadeve Firoz Kan Nun.
BUKAREŠTA. Danes dopoldne se je začelo prvo zasedanje tretje romunske velike narodne skupščine.
Verjetno se bo še danes sestal z vladnim komisarjem dr. Palamaro in s sindikalnimi predstavniki ACEGAT.
*
Današnja Unitš je s posebno notico najavila, da bo Jutri v nedeljski številki objavila intervju s podpredsednikom jugoslovanskega izvršnega sveta Edvardom Kardeljem.
*
Vsi današnji tržaški listi na vidnih mestih objavljalo daljše ali -krajše članke ali poročila o nenadni smrt.i predsednika iusro-slovanske skupščine Moše Fiinde in objavljalo ob tej zvezi tudi podatke o njegovi življenjski P^* in političnem delovanju. M. S.
Posvetovanje o uporabi eiektrotennije in elektrokemije
Jugoslovanski komite z 3 elek-
trotermijo in elektrokemijo bo imej od 20. do 23. avgusta v Šibeniku posvetovanje o uporabi teh panog elektrogospodarstva v industriji in gospodinjstvu. Posvetovanja. na katerem ootfn podali 23 referatov, se bo udeležilo okoli 150 delegatov. Referata bosta imela tudi dva delegata Mednarodne zveze za proučevanje elektrotermije.
Hommarskjold odložil pot v Egipt
Delegacija odbora sovjetskih žena, ki Je predvčerajšnjim prispela v našo državo pod vodstvom predsednice odbora Nine Popove, je včeraj dopoldne obiskala center za rehabilitacijo invalidov, spominsko pokopališče osvoboditeljev Beograda ter drnitvo »Zena ln dom«, opoldne pa J« bila na obiska pri Zveni ženskih draštev Srbije. Na sliki: delegacijo sovjetski žena Je aa zemunskem letališča sprejel* predstvaale* Zveoe ženskih draštev Jugoslavije Bosa Cveti«
New York, 16. marca (AFP). V sekretariatu Združenih narodov v New Yorku se je zvedelo, da bo generalni sekretar OZN Dag HammaTskjoId odpotoval v Kairo v ponedeljek, namesto danes, kakor je bilo prvotno določeno. Generalni sekretar ja včeraj sprejel izraelskega veleposlanika v ZDA Aba Ebana, ameriškega delegata v OZN Lodgea in britanskega delegata v OZN Croastcvadtha.
Radijska postaja Kairo ]• priobčila izjavo zastopnika vlade Saudske Arabije, da Sjegova vlada ne bo dovolila izraelskim ladjam prevoza skozi Arabski zaliv. Vlada bo storila vse, kar bo potrebno, da bo branila svoje »zgodovinske in zakonite pravice v tem zalivu<. Vlada Saudske Arabije meni, da je ta zaliv del njen.ih teritorialnih voda, katerih nedotakljivost namerava
Zaščititi.
V Kairu 90 »poročili, da Je davi prispel prasml svetovalec
generalnega sekretarja Hrm-msrskjblda Stavropulos. Dane* se bo Stavropulos srečal s pomočnikom Hammairakjolda Bun-chom im poveljnikom mednarodnih sil generalom Burnsom, s katerima bo iimel razgovore o pravnem položaju sil Združenih narodov na egiptovskem ozemlju.
Sinoči so v Združenih narodih uradno siporočilii, da bodo vsa dela v prekopu končana do 10Č aprila. General \Vheeler pravi, da bodo do tedaj končane tudi svetlobne in komunikacijske naprave v prekopu.
VREME
Stanje 16. marca: — Atlantske frontalne motnje, ki so zajele Karpate, se pomikajo proti jugu ln slabe. Nad zahodno Evropo dotekajo v višinah tople zračne gmote.
Napoved za nedeljo:	Precej
oblačno vreme, jutranje temperature med —1 in 3, v Primorju C. najvišje dnevne med 10 ln 15 sto* Dimumi C.
mm
Na starem tim
V članku, ki gg je vod pisal Mario Colli, se je tržaški »II Lav oratore«	solidariziral z
zadnjim napadom moskovske »Pravde« na zunanjepolitični ekspoze Koče Popoviča. Kakor ostali obrekovalni prispevki zadnjih mesecev, je tudi ta sihroniziran na. »teoretično diskusijo«, ki pn je dejansko čisto navadita politična polemika, v kateri ne manjka, ponarejenih dejstev, v našem primeru ponarejanja Popovičevih izjav.
Ko »II Lavoratore« soglaša * »Fravdo«. da bo Sovjetska zveza storila vse, kar je potrebno za ureditev odnosov z Jugoslavijo na osnovi marksizma, leninizma in proletarskega ivternacionalizma, kar pričakuje tudi od jugoslovanskih voditeljev, piše »Laroratore«, da so »zato toliko bolj obrezovalni Popovičevi očitki, da služi Sovjetski zvezi ideološka razprava le za to, da bi lahko zavirala, razvoj odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo...«
Odnosi med Jugoslavijo in. Sovjetsko zvezo bo bili- z beo- . grajsko deklaracijo postavljeni na solidno bazo in ves vzhodni tisk (z izjemo albanskega) je po tem dogodku hvalil jugoslovanske pridobitve na področju graditve socializ- • rna in tudi vse drugo kar se je tikalo Jugoslavije je bilo prikazano v najbolj rožnati luči. Ker pa smo si mi neko- 1 liko drugače predstavljali razvoj, ki naj 'sledi beograjski deklaraciji, kakor so si ga predstavljali nekateri ljudje v . Moskvi — namreč kot sodelo- ' vanje na enakopravnih osnovah. in ne kot vašo vključitev v vzhodni tabor — smo čez noč postali revizionisti in Vse naše izkušnje so postale zrno- j te, gospodarski polom, odstopanje od mn rksirme-lenin iz- j ma in podobno. V nn.d sto člankih, ki so bili objavljeni v zadnjih treh mesecih v vzhodnoevropskem tisku so »ideološki« samo naslovi, vsebina pa je izrazito obrekovalno-pole-mična.
In prav zato, ker »ideološka razprava« ni bila »ideološka razprava« nismo odgovarjali. na napade proti nam. zavedajoč se tega. da. bi to lahko samo poslabšalo, ne pa izboljšalo odnošaje med našo državo in Sovjetsko zvezo. Nikakor se ne moremo strinjati z mnen jem, da bi bila take vrste »ideološka razprava« kakršno vodijo zadnje mesece na Vzhodu proti nam lahko koristna za razvoj medsebojnih c-dnošajev. In močno dvomimo, da bi bil tudi pisec v »II
Lavoratore« iskreno tako mislil, kajti dobro vemo. da nihče ni bil bolj vesel kot ravno Vidali. ko je Jugoslavija čez noč postala spet »črna ovca«, saj je v času normalizacije sovjetsko-jugoslovanskih o d-vošajev večkrat jasno in glasno povedal, da mu to ni všeč. Čemu sedaj taka hinavščina?
A. S.
Prva lastovko
Tistega dne. ko je Crivosov namestnik na Cipru rajši živ zgorel v bunkerju, kakor da bi se vdal britanskim vojakom. je Angležem spet padla v roke težka riba, EOKA je nedvomno utrpela v zadnjem času hude izgube. Ciper je navsezadnje otok in britansko poveljstvo je storilo vse, da bi to okoliščino izrabilo.
Toda politične rešitve ni bilo. Zdaj s pomladjo se je nekaj zganilo. Morda je to šele prva .lastovka, ki še ne pomeni politične odjuge, toda EOKA je sporočila, da je voljna skleniti premirje, če bodo Angleži izpustili Makariosa. V Londonu, je zasedala vlada in množijo se znamenja, ki govore o tem. da so dnevi Ma-koriosovega pregnanstva šteti. Seveda se mora nadškof odreči sili, če hoče, da začnemo z njim politična pogajanja o Cipru — pravijo v Londonu. Tudi ciprski guverner Har-ding je povedal nekaj podobnega v intervjuju z dopisnikom »Sunday Timesa«.
Vprašanje pa je. če je Ma-karios voljan začeti pogajanja — piše »Manchester Guardian«, ki se zavzema za njegovo osvoboditev. Kljub vojaškim zmagam nad EOKO je britanski položaj na otoku zelo majav. Nedavni dogodki so dokazali, da Ciper ne more rešiti Srednjega vzhoda — za Veliko Britanijo namreč. In medtem ko je Ghana. postala neodvisna, je Ciper še vedno kolonija. Toda čeprav utegnejo biti pogajanja z Makario-som. še tako trda in dolga, so mnogo boljša rešitev kot prelivanje krvi in »vojaške zmage«, ki so v b-stvu lov na ljudi.	BiP
CIPRSKE DEBETI V GRSK1 SKUPŠČINI
Napad opozicije odbit
Britanski časopisi zelo ugodno komentirajo Digenisovo ponudbo za premirje ter opozarjajo vlado, naj ne zamudi priložnosti — Karaman-iis je v parlamentu dejal, da ponudba EOKA ni bila niti posledica slabosti niti pritiska od drugod
ATENE, 16. marca (Tanjug). — Grška skupščina je sinoči s 161 glasovi proti 135 zavrnila predlog opozicije, da bi dali vl8/di ukor, češ da je slabo vodila politiko o ciprskem problemu. Za ukor so se. izjavili vsi poslanci opozicije. S tem glasovanjem se je v grškem parlamentu končala 5-dnevna debata o ciprskem problemu.
Predsednik grške vlade Kcm-
staratin Karamanlis je Izjavil, da vlada s 'tem. da je v OZN sprejela indijsko resolucijo, ni odstopila -od načela samoodločbe. ki je njen poglavitni smoter pri obravnavanju tega vprašanja. Indijska resolucija je po mnenju Karatna,niisa m Grčijo velik uspeh, ker je ciprski problem s tem postal predmet mednarodnega zanimanja. Ta problem utegne zadeti ob mnoge težave, toda zdaj so mu odprta vra.t.a in v primeru nastalih Težav ga je mogoče spet predložiti Združenim narodom. Predsednik Kara mantis je izrazil mnenje, da ne bi smeli sedeti prekrižanih rok, pač pa se je •treba boriti, da sprejeta resolucija ne bo ostela mrtva črka na papirju. Obnovitev pogajanj je edina pot za končno rešitev tega problema, je poudaril grški predsednik vlade in pozval nato vse politične sile v državi
k slogi, ker ito narekujejo koristi Cipra In Grčije. (
V svojem govoru je Kara-manilis naštel tudi težave, ki jih je imela grška vlada doslej pri reševanju ciprskega problema, ter razne mednarodne čini-telje, s katerimi je morala računati. Ciprsko ljudstvo je izrazilo zadovoljstvo z uspehi, ki jih je dosegla Grčija v OZN. kar je najboljši dokaz, da je grška vlada vodila v tem pravilno poliitiko.
Zadnji v debati je govoril minister za zunanje zadeve Averof, k~: je poudaril, da grška delegacija v OZN ni dovolila, da bi nanjo pritiskale ZDA ali katere druge države.
Grška vlada je v ciprskem vprašanju zastopala koristi prebivalstva tega otoka. Končne rešitve tega problema po mnenju Averof,a ni mogoče doseči v mejah CommionsveaTthia.
Na pripombe o grški zunanji
BURGIBA PONOVNO POSVARIL FRANCOZE:
jdite domov«
Pariz, 15. marca. (Tanjug) T sinočnjem govoru, ki ga Je imej v radiu, je tunizijski predsednik vlade Habib Burgiba zahteval, da Francija odpokliče svoje čete z ozemlja Tunizije.
Predlagal je. da b: imenovali mešano komisi-j 0 zastopnikov obeh držav, k; naij bj določila načto in roke za evakuacijo francoskih vojaških enot iz oporišč v Tuniziji.
Francija je doslej vztrajno
Obisk Vukmar.oviča v Egiptu odložen
BEOGRAD, 16. marca (Tanjug). — Zaradi smrti predsednika zvezne ljudske skupščine ■Moše Fijad3 je obisk podpredsednika skupščine Svetozarja Vukmanoviča v Egiptu odložen za pozneje.
Gnida Meir pri Molletu
PAR.IZ, 16. marca (AF) Izraelska ministrica za zunanje zadeve Goidia Meir se je danes sestala s francoskim predsednikom Guyem Miolletom, ko se je na poti v New YoTk ustavila tudi v Parizu.
V ZDA bo Golda Meir z ameriškimi državniki proučila položaj, ki je nastal v zvezi z Gazo.
Delegacije in obiski
LJUBLJANA, 16. marca (Tanjug). — Sinoči je prispela v Slovenijo delegacija italijanska mladine iz pokrajine Reggto Emilia, ki je na obisku v naši državi.
Dopoldne so imeli člani delegacije razgovore s člani organizacije Zveze študentov in zastopniki študentov v organih univerzitetne samouprave ter z zastopniki, ljubljanske univerze. Popoldne si je delegacija ogledala kulturne ustanove in znamenitosti, zvečer pa bo nadaljevala razgovore z zastopniki Ljudske mladine Slovenije.
Članj delegacije bodo jutri odpotovali v Opatijo, od tam pa se bodo vrnili v Italijo.
odklanjala vse zahteve Tunizije za umik čet. Navzočnost francoske vojske je bTa povod za mnoge spore med Tunizijci in francoskimi enotami. Vzlic temu se je Francija odločila poslati v Tunizij-o še nova_ ojačenja.
Danes pa so oblasti ‘ v Bizertl onemogočile izkrcanje 1200 francoskih vojakov, ki so prispeli iz Marseilla.
Dokler francoska vojska ne bo zapustila Tunizije, ne moremo začeti razgovorov s Francijo za sklenitev pakta o skupni obrambi, je dejal Burgiba in pozval Francijo, naj • ustreže zahtevi afriških narodov Po neodvisnosti. Upamo, da Francija ne bo dopustila, da bi jo prehitel-; dogodki. Nerazumljivo je, da smatra Alžir še vedno za sestavni del Francije, medtem ko njegovi sesedi že uživajo neodvisnost, je dejal Burgiba.
Stcvka t britanskih ladjedelnicah
LONDON, 16. marca (Reuter) Danes opoldne je v britanskih ladjedelnicah začelo stavkati nad dve sto tisoč delavcev, ki zahtevajo zvišanje mezd za 10 odstotkov. Stavkajo ladj »delniški delavci — člani 40 sindikatov, organiziranih v konfederaciji ladjedelniških sindikatov. Čeprav se stavka v ladjedelnicah uradno začne danes opoldne, sodijo, da je že sinoči nad 50.000 delavcev zapustilo delo.
Zaradi s-tavke so zastala dela pri graditvi 4 do 5 nTf.ijto-n.ov ton ladijskega prostora v 70 ladjedelnicah Velike Britanije in severne Irske. Sodijo, da bodo imele ladjedelnice zaradi zastoja več milijonov funtov šterlingov škode. Federacija lastnikov ladjedelnic je pred končno prekinitvi jo pogajanj predlagala, da bi spor predložili razsodišču. Voditelji konfederacije pa niso hoteli privoliti na arbitražo, pač pa so zahtevali ureditev z neposrednimi razgovori.
polilt.jki je Averof dejal, da Grčija ne sodeluje v politiki blokov, pač pa se drži politike zvez. Grčija je v zadnjem času •razširila in zboljšala zveze z vrsto držav. Govoreč o razglasu ciprskega gibanja odoora, ki nudi ustavitev sovražnosti s pogojem, da Britanci osvobode Makariosa, je Averof dejal, d.a ta poteza voditeljev odporniškega gibanja na Cipru ni posledica Digebisove slabosti nirti pritiska od drug-od.
Britanska časopisa »Manchester Guardian« j n » Da.il y Tele-grapn« pišeta danes, da premirje, ki ga je ponudila ciprska organizacija EOKA, utegne premaknili i ciprski problem z zastoja, v katerem je zdaj. Liberalni »Manchester Guardian« izraža mnenje, da je treba nadškofu Makariosu ponuditi vrnitev osebne svobode v nadomestilo za njegovo privolitev, da •razpravlja o Ustavnih predlogih, ki jih je pripravil lord Radcliffe. »Priložnost, ki se ponuja, je treba izkoristiti«, piše časopis, hkrati pa izraža bojazen, da nadškof Makartos morda ne bo hciieil razoravljati o Radcliffovem predlogu. Vendar pa mu je treba v vsakem primeru ponuditi svobodo, ker bi bil to nemara eden izmed načinov, da se doseže na Cipru mir. Konservativni »Daily Te-legraph« niše. da je treba ponudbo EOKA soditi po njeni pravi vrednosti ter pripominja, da menda ni nikogar, ki bi Želel. da se sedanje razmere nadaljujejo »en sam dan dlje kot bi bilo potrebno«.
- Pametno 1 bi bilo, da b! se tudi za tole skupno imovino malo bol) pobrigalal -
RAZPRAVE 0 GOSPODARSKI IN FINANČNI POLITIKI FRANCOSKE VLADE
Rejrnaad Je bil oster
Bivši ministrski predsednik in predstavnik desnice )e v francoskem parlamentu napadel Ramadisrove »kirurške posege« in svetoval načrt za sanacijo gospodarskih razmer — Molletu kritika ni nevšečna, ker želi, da bi se parlament odločil za določeno gospodarsko politiko
PARIZ, 16. marca. — Med veliko politično ln gospodarsko debat« v francoskem parlamentu, ki so Jo sinoči odgo-dili do torka, je predstavnik desnice, bivši ministrski predsednik Paul Reynaud ostro napadel gospodarsko politiko Molletove vlade. Zahteval je spremembo gospodarske in finančne politike.
Reynatid ja nastopil proti politiki' blokiranja cen, ki jo izvaja vlada. Ta steuša namreč za vsako ceno obdržati cene in plače na isti ravni kljub hudemu inflacijskemu pritisku. Morala bo napeti vse sile, da bi preprečila dvig indeksa 213 predmetov, ki je že tako in tako močno napet. Ce bi bil indeks prekoračen, bi se avto-
matično sprožila gibljiva lestvica plač. Ta napor je zelo drag in v nasprotju s politiko varčevanja, ki jo nalaga položaj, toda vlada je odločena preprečiti devalvacijo franka.
Ko je govoril proti tej politiki blokiranja cen, je Revna ud poudaril, da je ta politika nesmiselna, češ da je Francija glavni pobomik skupnega tr-
Amerlkanec Rimu
(Od našega stalnega dopisnika)
Trst, 16. marca (Po telefonu). Danes ob 10.05 se je spustil na rimskem letališču Ciampino podpredsednik ZDA Richard Nixon s spremstvom, ki šteje okoli 50 oseb, med njimi 33 novinarjev. Prihaja iz Tripolisa, od koder bi moral po programu nadaljevati pot v Tobruk, v prestolico libijskega kralja. Zaradi okvare na letalu, je ta zadnja etepa njegove afriške turneje odpadla.
Nixonov prihod ni strogo uraden. Po utrujajočem uradnem obisku v nekaterih afriških državah, bo preživel ameriški podpredsednik nekaj »neuradnih« dni v Italiji, da bi se odpočil, kot poročaj a nekateri listi. Kljub temu pa važnost njegovega obiska ni nič manjša. Sestal se bo z vrsto vidnih italijanskih osebnosti in ne izključujejo možnosti, da bo povabil ministrskega predsednika Segnija, naj obišče ZDA. Kaže tudi, da Nixon ni več »klasični podpredsednik ZDA« brez širših pooblastil (Truman n. pr. ni niti vedel, dokler je bil podpredsednik, da pripravljajo atomsko bombo). Prav te dni je namreč James Reston v »New York Timesu« napovedal, da bodo ameriško ustavo spremenili v tem smislu, da bi nekatere pristojnosti predsednika prenesli na podpredsednika v primeru, če bi bil predsednik zaradi slabega zdravja potreben daljšega počitka. — Eisenhoiver pa je nedvomno predsednik, ki je potreben počitka, saj zopet govore, da bo moral tvegati novo operacijo.
Kazno je, da bo glavna tema Nixonovih italijanskih razgovorov Afrika. »II Popolo«, ki je zelo blizu vlade — namreč poudarja varnost ameriške politike v Afriki in daje sugestijo, naj bi se Italija pri-
družila ameriški tezi o »razumevanju in podpori afriškim narodom«. Obisk visokega gosta iz Washintona pomeni za italijanske politike nedvomno kratek in dobrodošel predah po zelo razgibanem notranjepolitičnem tednu. Segnijeva vlada, ki je z imenovanjem Tognija za ministra državne udeležbe »postavila na kocko« svoj obstoj, je kot je bilo pričakovati, srečno prestala preizkušnjo v senatu. Toda dejstvo, da se je obdržala ob nevtralnosti skrajne desnice •— monarhistov in MSI — ki so se vzdržali glasovanja, je dalo levici — socialistom in komunistom — povod za trditev, da to ni več prvotni kabinet centra in da je Segnih močno zdrknil na desno. Sam predsednik vlade Segni je v senatu zatrdil, da imenovanje Tognija ne pomeni niti nagibanja na desno, niti na levo, toda njegov ekspoze v senatu je vendarle vzbudil nevoljo socialnih demokratov, ker je Segni močno napadel levico, medtem ko je bil do desnice prizanesljivejši. Debata o »zadevi Togni« torej nikakor ni postavila vlade na trdnejša tla, marveč je zaostrila odnose med socialnimi demokrati in desnico krščanskih demokratov. Mimo tega pa čaka prihodnji teden vlado razprava o agrarnih pogodbah, ki kot
Damoklejev meč vise nad kabinetom prof. Segnija.
Trije demantiji so značilno potrdilo za sedanjo razgibanost: Predsedstvo vlade je demantiralo govorice, da je Segni govoril z generalnim sekretarjem krščanskih demokratov Fanfanijem o tem, da bi odstopil. Prav tako so bile odločno demantirane govorice, da bo predsednik republike Gronchi, ki mora 27. t. m. odpotovati na uradni obisk v Turčijo in Libanon, »zaradi notranjepolitičnega položaja« odložil svoj obisk. In končno — krščansko demokratska agencija »Italia« je v zvezi z govoricami o nameravani ostavki predsednika ustavnega sodišča De Nicola sporočila, da na kvirinalu tozadevnega pisma niso prejeli
Toda ne glede na to, so vsi soglasni v tem, da v ustavnem sodišču je »kriza ali nekaj kar je uvod v krizo«. Eni iščejo razloge za tako stanje v sporu med visokim ustavnim sodiščem in med visokim deželnim sodiščem Sicilije, drugi pa dajejo vso težo »vmešavanju Vatikana v notranje zadeve republike« kot piše današnja »Unita«.
Skratka, politični koledar prihodnjega tedna bo natrpan in tempo razgiban!
M. Šuštar
LONDON, 16. marca (AFF) Namestnik sovjetskega ministra za zunanje zadeve Valerijan Zorin je sinoči z letalom odpotoval iz Moskve v London.
ga zahodnoevropskih držav, hkrati pa omejuje uvoz Iz drugih držav. Z vladnim dekretom	so bile namreč včeraj
uvedene posebne carine na uvoz blaga iz tujine, da bi za-vrli	dvig trgovinskega pri-
manjkljaja v znesku več kot štiri sto milijard frankov v primerjavi z lanskim primanjkljajem, ki je znašal &amo osemintrideset milijard.
Revnaud je tudi napadel vladno socialno politiko in de-jial, da izredno breme socialnih dajatev velja Francijo več sto	milijard frankov na
leto.	»Bližamo se nekontroli-
rani inflaciji — je dejal predstavnik desnice — in vlada bi morala ukiniti umetno vzdrževanje cen na isti ravni « Po mnenju govornika bo ta politika povzročila hude gospodarske motnje in socialne nerede. Nastopil je proti »kirurškim posegom« finančnega ministra Ramadiera, ki bi jih moral zamenjati vladin načrt sanacije gospodarskih razmer. Potrebne so temeljne reforme.
Tudi drugi govorniki, predvsem iz vrst desnice in degoli-stov, so ostro kritizirali neuspeh \dade pri stabilizaciji gospodarstva. Degolistični poslanci so posebej poudarjali, da ne bi smeli industriji nalagati nobenih bremen, dokler vojna v Alžiru požira toliko sredstev, ker je industrija ža tako in tako prizadeta zaradi pomanjkanja petroleja in drugega pogonskega goriva.
Na splošno je bila kritika vladne gospodarske politike zelo ostra. Vendar pa Molletu ta kritika ni tako nevšečna. Francoski ministrski predsednik hoče doseči to, da bi sa parlament odločil za določeno gospodarsko politiko. Tudi na kaže, da bi viada med to debato doživela nezaupnico. V tem primeru bi se njen mandat podaljšal za nekaj mesecev.
Kritikom bo v torek odgovoril finančni minister Ramo-dier.
Libija odobrava doktrino
TRIPOLIS, 16. marca (AP) —• Libijski predsednik M usta fa. ben Halim je izjavil, da njegova država v načelu pozdravlja načrt predsednika ZDA za Srednji vzhod, ker utegne pomagati Libiji pri varovanju miru v državi. Predsednik Ben Hali m j® izjavil to rua kosilu, ki ga je libijska vlada priredila v čast podpredsedniku ZDA Nixonu.
POMISLEKI OB »SKUPNEM TR21ŠCU«
la proti
Namen tega članka Je osvetliti nekatere pomisleke, ki so se pojavil} v zadnjem času v državah, ki bedo sodelovale pri izvedbi načrta o »skupnem tržišču«. Prostor nam ne dovoljuje obravnavati podrobnosti, toda pazljivi bralec bo tudi iz tega nemara izluščil, v čem so glavna protislovja-
Začnimo pri Zahodni Nemčiji. Glede zahodnonemškega kanclerja dr. Adenauerja ni veliko pripominjati, saj je ta nemški politik pripravljen storiti vse, samo da bi se uresničila zamisel o »zedinjeni Evropi«, pa čeprav celo na škodo samega zedinjenja obeh delov Nemčije.
Toda že »Svobodna demokratska stranka« (FDP) je navedla vrsto zelo kritičnih pripomb na račun vladne politike, zlasti še pomislek, da bi carinska uniia med šestimi »bruseljskimi državami« utegnila ostati zaprta sa-mama vase in da bi zaradi tega tudi »Mala Evropa« pomenila gospodarsko-po.litično celoto, iz katere bi bile tudi v prihodnosti izključene vse druge države. Bilo je celo slišati mnenje, da se nameravajo »svobodni demokrati«. odločno upreti ratifikaciji te pogodbe, toda zadnje vesti pravijo. da je voditelj stranke Rein-hold -Mater zavzel spravljivejše stališča, češ da velja počakati
in videti, kako se bodo še razvila sedanja načela o »skupnem
tržišču«.
Opozicijska socialno • demokratska stranka je glede »skupnega tržišča« navedla precej pomislekov. Socialni demokrati so predvsem proti temu. da t>i vključili kolonije sodelujočih držav v carinsko skupnost, še boli pa so proti temu. da hi Zahodna Nemčija finansirala gospodarski .razvoj v francoskih kolonijah. Znano Je namreč, da so se zahodnoevropske vlade že dogovorile o investicijskem fondu, ki Je name-nien predvsem čezmorskim posestim. V ta fond je Francija vložila 200 m'1iionov dolarjev. Zahodna	nrav	tako	200 mi-
lijonov, Belgija 7(1, Nizozemska 70 Italija 40 in Luksemburg 1.25 milijona: od tega skvnnega fonda 551.25 milijonov dolarjev na bo dobila Francija 511.25 milijonov, Belgija 30. Nizozemska 33 in Italija 5. Zahodna Nemčija in Luksemburg. ki nimata kolonij, ne dobita ničesar. Socialni demokrati so mnenja, da je ta »kolonialna politika« v nasprotju s težjaml n-mške države in da bodo zaradi tega kolonialni ngrodi. ki se borijo za osvoboditev po drugi strani gtedali na Nemce, ki so dos'eJ uživali precejšen ugled v gospo, darsko nerazvitih deželah.
»Zveza nemških sindikatov« (DGB) pa Je opozorila na konkurenco tuje delovne sile. Vključitev čezmorskih posesti bi pomenilo, da bi lahko tudi od ondod — kakor tudi iz prenaseljene Italije — pritekala delovna sila. kar naj hi se poznalo na nemškem trgu delovne sile. Pomoč pa, ki jo predvideva investicijski fond. Je pravzaprav eksport kapitala, in to na škodo domačih naložb. Zato pa se je DGB izrazila tako proti izvozu kapitala kot uvozu delovne sile. Poleg tega navajajo nemški sindikati še svoje pomisleke glede skupnih uvoznih carin nasproti državam, ki bodo ostale izven »Skupnega tržišča« Te carine naj bi bile višje od dosedanjih, ker bi hotele pretežno kmetijske države pač znotraj »skupnega tržišča« prodajati pridelke čim draže. kar bi pa znalo podražiti glavne pre- * brambene predmete v vsej Zahodni Nemčiji.
Nemški gospodarstveniki na tudi prionminlaio. da bi vskladHev socialne zakonodaje pripeljala do tega. da hi v Zahodni Nemčiji morali zvišati daiatve za delavstvo vsaj za 5 odstotkov to na zato, ker lma Fr»noija vzorneišo socialno zakonodaio, a po nl«*j bi se morali ravnati tudi Nemci.
Poginimo rdsj, kaj pravijo Fran-cori. Socialisti kar tekmujete *
»ljudskimi republikanci« (Schti-
man. pidanlt« za T>rve—«*vo no-
budali na »skupno tržišče«. Opozicija proti tem pogodbam se je pokazala v nekaterih nacionalističnih krogih, ki so v skrbeh za francosko suverenost, proti njim so tudi »poujadovci« in komunisti. za katere Je »skuDno tržišče« načrt, ki so ga »izdelali velemo-nooolisti«. ki hočejo povečati produktivnost na račun delavcev; namen »velemonopolistov« naj bi bil, zadušiti manjše podjetnike, kar pa bi imelo za posledico — hudo brezposelnost. Desničarske stranke
hočejo sicer uveljaviti nekatera
svoje želje, toda Guy Mollet Jih Je že potolažil, ko se je zavzel za investicijski fond, namenjen francoskim čezmorskim posestim.
Bolj kot vse to so vredne pozornosti pripombe Mendčs-Francea in njegovega sicer ozkega »možganskega trusta«. Mendčs-France se v prvi vrsti bori proti »Mali Evropi« in zahteva, naj bi šla Francija po poti »cone svobodne izmenjave«, se pravi, tesno naj bj se povezala z Anglijo. Zlasti pa Mendčs-Francea, ki je odličen gospodarski politik, vznemirja problem monetarne politike, kajti samo s to politiko bi bilo mogoče vzdrževati »harmonijo« znotraj »skupnega tržišča«.
Problem je namreč ta: sporazum o sprostitvi blagovne izmenjave. ki sloni na soglasju o zmanjšanju carin, pa najsi bo to pri tipu »skupnega tržišča« ali pa »svobodne cone«, mora temeljiti tudi na soglasju, da bodo vse sodelujoče države preprečevale inflacijo. Ce pri tem ponusti samo ena država, hi bil brž v zagati ves- sporazum. zakaj inflacija ustvarja zunanji deficit, zaradi česar hoče prizadeta država zmanjšati uvoz In subvencionirati izvoz.
Nič manjše težave ne hi nastale, če bi neka izmed sodeiiriočih držav vodila preveč restriktivno monetarno politiko, se pravi lahko deflacijo. predpisovala previsoke obresti in izvajala pritisk na plačo in mezde. Posledica tega hi bila. da bi v to državo pritekalo zlato (kakor doslej v Zahodno Nemčijo), od česar bi imeli škodo vsi ostali sodelujoči, ki so občutljivejši glede polne zaposlitve in gospodarskega razvoja. Tem državam bi potem ne preostalo drugega, kakor zavreti svoj gospodar-
(ki polet in spet omejiti izmenjavo.
Tisti, ki navajajo te pripombe, so ha splošno mnenja, da je mogoče skupno evrop. tržišče vzposta-
viti samo s čim širšo.udeležbo držav; konkretno predlagajo, naj bi •skupno tržišče« že od vsega začetka bilo povezano s »svobodno cono«, kar pomeni, da bi morali vskladiti obe carinski uniji: tisto. ki jo predvideva »skupno tržišče«, s tisto, ki jo namerava osnovati 17 držav OEEC.
Italijanska vlada kot celota, še posebej pa krščansko-demo-kratska stranka, sta se zavzeli za načrt 0 »skupnem tržišču«, ker si Italija od njega obeta kar največ: razširiti dosedanji trg, olajšati gibanja delovne sile in pridobitev kapitala za investicije na svojih gospodarsko nerazvitih področjih. Italijanski komunisti — podobno kot francoski — pa so se odločno postavili proti tem pogodbam. Značilno pa je. da se je Nenni na kongresu socialistične stranke v Benetkah zavzel za »neoevropeizem«. ker bi znala ta smer podpreti t.udi nevt.rali-stične težrtje v Zahodni Evropi in s tem tudi sprostitev odvisnosti Zahodne Evrope do obeh velik:h blokov.
Države Beneluxa — Belgija, Nizozemska ln Luksemburg — so od vsega začetka poudarjale ugodne izkušnje, ki jih imajo e svojo carinsko unijo, ki uspeva ne glede na razlike, ki obstajajo med tremi državami tako gleda socialne strukture kot glede višine plač. Toda na konferenci šestih držav Montanske unije, ki je bila 8. marca v Bruslju, se je pokazalo, da je Spaakovo navdušenje zt načrt« o »vrafri-
škl integraciji nekoliko splahnelo. Zunanji minister Spaak s'e je sicer zavzel za priključitev čezmorskih posesiti k »skupnemu tržišču«, toda na omenjeni bruseljski konferenci s0 belgijski delegati pojasnili, da Belgijski Kongo v skladu z določili berlinske konference z i, 1885 ns pozna »uvoznih carin« in da na tem področju Izvajajo politiko »odprtih vrat«. To naj bi bil »vzrok«, da Belgija ne želi. da bi Belgijski Kong0 pridružili »skupnemu tržišču«. Je pa nemara še drug vzrok: Belgija ima od svoje afriške kolonije velike koristi, saj je vsaj 51% investiranega kapitala v belgijskih rokah. in bi zato omejitve, kijih predvideva »skupno tržišče«, samo škodile belgijskim interesom. zlasti trgovanju z uranovo rudo. Ta želja, da bj ne vključili Belgijskega Konga, pa je prišla prav Angležem, ki tako alt tako ne soglašajo s francoskim načrtom o »Evrafriki«. To nesoglasje se Je pokazalo tudi kdt zelo kočljivo pri nedav. sestanku med Macmillanom in Molle-tom v Parizu. Toda to je že problem. ki zadeva »preferenčne carine« šteriinškega bloka, položaj Velike Britanije v svojem Commonweajthu in ob njem tudi njen odnos do »evropskih načrtov« ...	Dr.	D.	Savnik
* Današnji sestavek je nadalj«. vanje članka »Na začetku dalji« poti«, Slov. Por. 13. III.
ORTUGALSKA
ifi 53 ‘Si K? sg fr*
Britanski novinar K ingslep Martin je ob obisku britanske kraljice Elizabete na Portugalskem, obiskal to deželo in v> »Statesm an and Nation« napisal reportažo, ki jo rahlo skrajša no priobčujemo tukaj. Britanska. kraljica je na Portugalskem doživela zares lep sprejem tako od oblast ev kot od prebivalstva, toda Kingsleya Martina je predvsem zanimalo, kakšen je zdaj politični položaj na Portugalskem. Iz reportaže je razvidno, da ni imel kaj pohvaliti.
Kljub pozlačenim kočijam s ko n j eniškim spremstvom, ki je pozdravilo kraljico, je Portugalska revna dežela. Slišal sem, da ljudje razpravljajo o tem, al; je mestni ali podeželski delavec bolj lačen tukaj kot v Španiji. Mnogo podeželskega lOudgtva hodi bosega, tuberkuloza in druge bolezni, ki izvirajo iz pomanjkanja, so pač naravna posledica. Vsi smo videli razglednice z jedrim; ribiškimi Ženami, z velikimi, ploskim; košarami, v katerih nosijo ribe ali sadje, in s šal; čez ramena. Blizu Oporta nosijo ženske težka bremena, posebno dele .pohištva, k; jih izdelujejo tam. tudi po 30 km na dan za nekaj Šilingov. Zdravnik pa, ki jih pozna, mi je povedal, da po navadi umirajo o-krog 40 let. Osnovna šola se konča z enajstim letom, gimnazija al; univerza pa je za tiste redke ljudi, k; si to lahko privoščijo. Cerkev seveda nadzoruje učni načrt in. če hočete do-b t; diplomo, si ne boste Izbirali skeptičnih ali subverzivnih filozofov.
Pravzaprav jih ne boste naši; n ti v knjižnicah. Dal; so mi v roke smešen, seznam knjig, ki jih knjigarj; ne smejo prodajati. Na seznamu so bile La Fon-tainove basni. Občasne preiskave po knjigarnah zadostujejo, da se knjige, ki žalijo vatikansko pojmovanje o politiki in. morali, ne skrivajo pod pultom. Vse to je dovolj logično, zakaj Portugalska je ena i.zmed vseh dežel najbolj krščanska. Pred kratkim je Salazar javno zagovarjal portugalsko revščino, trdeč, da je naš Gospod dejal, da je revščina pač zmeraj naš delež. Ce navsezadnje pričakujete večno nebeško življenje, s pogojem, da ste zvesti otrok cerkve, skoraj ni vredno, da b- si belil; glavo zaradi tega kratkega, bednega življenja. Ce pc je vaše zemsko življenje, polno trpljenja in nevednost’., kratko, je tem manj možnosti, da boste zagrešil; smrtni greh in tako zapravili svoje zveličanje.
Cenvur-a tiska je stroga in n-sem vidnih osebnosti, iti pišejo predsedniku republike m protestirajo zaradi pomanjkanja svobode, ne citirajo in ne objavljajo. Tisti, ki protestirajo, tvegajo iiZgnansvo ah; še kaj hujšega. Čeprav se je v zadnjih letih lahko nekaj vidnih Izgnancev — med njimi bivši mrn.istr-sk- oredsednik pred Salazarje-
viim vladanjem -— vrnilo v domovino, sem srečal nekega poklicnega človeka, ki je bil v ječi devetnajstkrat. »Kabeas cor-pus* se ponosno šopiri v ustavi iz leta 1933, toda to ne ovira preveč policije, ker lahk0 zadrži osebe, k; jih je bila aretirala. za nedoločen čas zaradi zasliševanja.
Poizvedoval sem o procesu proti 52 študentom, k; se vleče že več mesecev v Oportu. Proces bo verjetno trajal še kaka dva al; tri mesece. Vsak obtoženec lahko pokliče dvajset prič v svojo obrambo. Toda proces je lahko samo podaljšana komedija, ker zastopnik obrambe ne sme zasliševati policijskih prič, k; pač rečejo, da so svoje informacije dobil; jz lastnih privatnih virov in da je obtoženec komunist. Praktično je edina omejitev obtožb, ki jih razglasijo, stvar dobre volje državnih organov. Tj. organi utegnejo bi-t; občutljivi za svetovno javno mnenje, ker je Portugalska z-daj navsezadnje članica OZN in ji ni prijetno, če jo trpajo v isti' koš s Spamij o. Eden izmed obtožencev. čigar zadevo sem preiskoval, je bil trikrat zaprt. Prvič zato, ker je napisal besedi »za mir« na venec, ki ga je položil na grob neznanega junaka. Drugič je bil zaprt zato. ker je bil v skupini velikega števila prijateljev, k; so šli na letališče pozdravit neko vidno gospo, ki je bda dovolj neprevid-
so ga aretiral!, ker je načečkal parolo za mir na zid, je med zasliševanjem omenil njegovo ime. Takšno zasliševanje pa je po navad; združeno s preizkušenim; totalitarnim; metodami, po katerih mora žrtev stat; ves dan in vso noč brez spanja, dokler ni voljna kaj povedati. Neki političn; jetnik je nedavno storil samomor po devetih dneh takšnega ravnanja. Politična policija na Portugalskem ni bila zaman reorg°n:ziran? med vojno po Himmlerjevih nasvetih.
Salazarjeva vlada se zdaj trudi, da bi parlament sprejel zakon, s katerim bi odpravili še tistih nekaj svoboščin, ki bo še v veljavi. Ustava iz leta 1333 jamči univerzitetnim študentom pravico do združevanja in izbiranja lastnih predstavnikov. Sedanji vladni zakonski načrt je naperjen prot; tej svoboščini. V prihodnje bodo — če močan protest študentov ne bo uspel — izvoljeni samo tisti študentovski funkcionarji, ki jih obla-gtva v celoti podpirajo.
Zmotno je misliti, da je bil Salazar, pravzaprav diktator, vedno prijateljski do Britanije. Nasprotno, ko je kazalo, da bo Hitler zmagal, je javno izražal Evoje zaničevanje do zaveznikov. Sele ko se je položaj temeljito zasukal. se je Mussolinijeva fotografija v srebrnem okviru na njegovi pisalni mizi umaknila papeževi. Skrajno nerad je dovolil zaveznikom, da so vzpostavili svoja oporišča na Azorskih otokih. Winston Churchill omenja izredno »potrpežljivost«, k; jo je Anthony Eden pokazal v tej zadevi. Naposled seje Salazar vdal pod pritiskom ZDA, ki so ga te taktno izvajale po Braziliji. V prvih letih vojne Portugalci niso smel; poslušat; BBC ati nosit; zavezniške značke. Strogo cenzuriran; tisk pa n; smel omenjat; nobenih zavezniških uspehov.
Prihodnji november bodo na
uničujoče zlo totalitarizma — popolno apatijo do vseh javnih zadev. Hkrati pa se s povečanim številom volivcev tudi povečajo možnosti, da bo vlada priznala večjo opozicijo v Lizboni tn Oportu (kakor se je zgodilo po zadnjih volitvah).
Moja glavna sodbo o Portugalski je, da nud; prav primer pojava »reakcije«. Ne uporabljam tega izraza v žaljivem smislu, ampak v znanstvenem. Na Portugalskem ss je obrnilo liberalno gibanje, ki je prevladovalo nad mislijo 19- stoletja v tej deželi. Od leta 1910, ko se je nehala kraljevska avtokracija, do leta 1932, ko je postal Salazar dejanski avtokrat, je Portugalska uživala demokratične svoboščine. Danes teh svoboščin ni več in samo starejša generacija si lahko predstavlja, kaj pomenijo. Reakcijo je mogoče opisati na.več načinov. Kolonizacijski zakon i'z leta 1933 n. pr. ie končal portugalsko tradicijo plemenske strpnost; v indijskih in afriških kolonijah. Čeprav je bila Portugalska kolonialna
V?
V prvih dneh marca je bil v Grčiji močan potres. Najhuje je bilo prizadeto področje med Volosom, Farsalo in Lariso. Med prebiv alstvom ni bilo večjih žrtev, ker je že po prvih sunkih zbežalo na- prosto in se ni hotelo vrniti v domove navzlic hudemu nalivu. Ob drugem močnejšem sunku so bile vasi že prazne. Pozneje so v Južni Grčiji čutili še tretji potresni sunek, ki pa ni povzročil večje škode in tudi ne žrtev. — Na področju A plosa je bilo poškodovanih 750 hiš, na Velestino 2000, na področju Farsala po 800 hiš. A ečje število hiš pa je bilo laže poškodovanih v Larisi in Trikkali.
uprava v Afriki še tako zla. je bilo vsaj mogoče trditi, da ni bilo plemenskega razlikovanja. Ko se položaj portugalske »prekomorske pokrajine«, k; je veljal doslej za ta ozemlja, znižali na položaj »kolonije«, je prišlo do ogorčenega odpora v Goi, davno prej, preden je prišel Nehru na oblast in je mogel protestirati proti portugalskemu imperializmu. (Slišal sem, da je vlada zdaj spremenila svojo žaljivo imperialistič-
Glavno mesto prve »črne« države se je odelo v slavnostna oblačila, da bi proslavilo svoj prvi dan neodvisnosti. Ze-leno-ziato-rdeče zastave na ATi-sokih drogovih, napisi z gesli in pisanimi okraski so se kazali kot nekakšno nasprotje
Munchensko pivo z atomskim priokusom
Munchenčane je pred kratkim ne malo razburila vest o gradnji atomskega inštituta v njihovem mestu. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da bo atomski inštitut škodoval okusu vode. s čimer pa bo prizadeto tudi znano munchensko pivo.
pivovarji so brezuspešno protestirali proti tej novosti, ker je' bi; mestni svet mnenja, da napredek zahteva ustanovitev inštituta brez ozira na mUnchen-sko pivo.
Državni obisk angleške kraljice na Portugalskem: Z ladje »Britania« sta kraljica Elizabeta in
princ Filip prestopila na slovesno okrašeno, od številnih čolnov in ladjic spremljano barko, ki jo je poganjalo 72 veslačev
na. da se ie udeležil? neke mirovne konference ped' okriljem
komunistov. Vsa skupina je bila aretirana, ne glede na to, ali je bil kdo politično istih misli kot omenjena dama ali ne. Ta študent je zdaij izpuščen na kavcijo in čeka. da mu bod-> sodili P<Xl obtožbo, da izpodkopava varnost države. Drug študent, ki
TOVARIŠ UREDNIK, Marsikdo je te dni z veseljem
»ieciiL pisanim in radijskim novicam ter poročilom o dokončnem in brezpogojnem umiku izraelskih čel s področja Gaze m »V k a O c. Na tecLznji seji Generalne skupščine OZN je med drugim ob tej priložnosti dejal naš delegat dr. Dju_ ra Nmčič, da je umik izraelskih delov ozemlja, na katerega so te čete izvedle invazijo, in s tem. da je tudi končano tragično pogiavjo krize, ki je nastala na Bnznjem vzhodu ob napadu na Egipt.
Vse dni, odkar se je zvedelo za ta umik, so tuji in domači časopisi m agencije z zanimanjem spremljali ta razvoj. Sueški pie-kop bo skoro popolnoma odprt in
bo promet ponovno vzpostavljen
za vse ladje. Kljub temu pa je
prav v tern času opaziti tiho gonjo
posameznih skupin Angležev in
Francozov, ki se na Suez ozira.rO s
pohlepnimi željami. To se kaže
na različne načine. Enega od teh sem prav te dni zasledil v evropski izdaji angleško pisanega dnevnika »New York Herald Tribune«.
Čudno se mi je zdelo in me obenem neprijetno zbodilo, ko sem na mestu običajnih karikatur v tem časopisu z datumom fi. marec 19i>7 zagledal velikega morskega razbojnika, ki s sabljo brani dohod v Sueški prekop. Toko so upodobili Naserja. Podnaslov opozarja, da je vse pripravljeno za veliko otvoritev prekopa. Na sliki pa je levo in desno od prekopa Opaziti napise: »Tukaj plačajte!«, •Ne poznamo kredita!«, »Ne veru-
jemo nikomur!«, »Samo gotovina!« in podobno. Vse to se mi je zaelo neprimerno,
Tako! Ze zopet so zaceli!
Pa ne samo to. V rubriki, ki je podobna naši »Pisma uredništvu« — »leiters from the Mailbag« — prinaša med drugimi dopis nekega Parižana. Ta se mi je zdel zelo neprimeren, zato vam ga posredu-posled končan jem. Tako nekako piše: »Končani čet s preostalih so washingtonski razgovori in ne
ko bodo ZDA objavile
bo dolgo,	----
iziavo. v kateri bodo odpustile Franciji in Angliji za njihovo akcijo na Srednjem vzhodu.
Trenutno smo mi tisti, ki moramo prositi odpuščanje. Zdi pa se, da smo pozabili, da je Sueški prekop bil ie od 1883 vseskozi večinoma v rokah analeških in francoskih ljudi. Obe državi (Francija in Velika Britanija) sta si zelo
prizadevala urediti na miren način Maserjevo nacionalizacijo: nasilje sta uporabili samo tedaj, ko je vse ostalo propadlo.
Prekop pripada Angležem in
Francozom! Ali nimajo prav oni pravico, da ga dobe zopet nazaj? Ali ni pravno prisvojiti si ukradeno lastnino? Samo dejstvo, da je prekop v Egiptu. 5e ne pomen, da lahko mož (Naser!) prelomi dogovor. da bi si tako pridobil prekop. Razdalja prekopa od njegovih lastnikov ne spremeni lastnine. Kaj bi storile ZDA če bi Rusija nacionalizirala’ Aljasko?«
Zdi se mi. da tako pisanje dovolj jasno priča, kaj bj nekateri želeli in kako mislijo, vendar se salamonska rešitev križa z njihovimi željami in nameni.
K. Arrtovec
Portugalskem volitve. Tisti, ki bo volil prot; Salazanju. precej
tvega, ker so volilni lističi prozorni in j'*h ne vrže v skrinjico volivec, ampak uradn; predstavnik, k; jih najprej pogleda proti luči. VoPTpp pravica n'-splošna, niti za družinske poglavarje. Vložiti morajo prošnjo, da jih vpišejo v volilni seznam. Edina oblika demokratične dejavnosti. k; je videti odprta poštenim ljudem, je ta, da skušajo pregovoriti tiste, ki imarjo pravico do glasovanja, naj to pravico uveljavijo. V ta namen je bila ustanovljena komisija neodvisnih članov. T; zatrjujejo, da ta napor ni zgolj formalen, ker z njim pobijajo najbolj
v sinjini morja, pa tudi razcve-
lim drevesom, ki jim Francozi pravijo »flamfcoyant«. To slavje je tudi nekaj stalo. Zgradili so nov razkošen hotel s 1000 sobami, opremljenimi s klimatskimi napravami, in ga namenili najuglednejšim gostom tujih predstavništev. Po odlično urejenih cestah so švigali raznobarvni »Chevrolet!« in »Mercedesi«, ki jih res ni bilo malo-
V bližini parlamenta, zelo zračne nove stavbe, v kateri je vojvodinja Kentska, ki je zastopala angleško kraljico, začela zborovanje ob razglasitvi neodvisnosti, so vsenaokrog postavili tribune. Kakor so pri-
pravili krščanski zahvalni o-bred, tudi niso pozabili na daritev afriškim bogovom in prednikom. Na sprehajališču ob trdnjavi Christiansborg, kjer je britanski generalni guverner na dan neodvisnosti priredil veliko »Garden party«, so postavili štorast slavolok zmage, na katerem z velikimi črkami piše: »Svoboda in pravičnost«.
Prebivalstvo je dajalo še posebno barvitost že tako ali tako pisani slovesnosti. Oko se je najprej ustavilo na lepo rašče-nih ženskah, ki so bile odete v dolge rute s prav lepimi vzorci; drobile so svoje korake in se pri tem ljubko pozibavale. Na obali pa so se vrstili čudoviti prizori. Ladje so se ustavljale zunaj na odprtem morju, ker Akra nima primernega pristanišča. Veslači ponosnih postav, pravi živeči kipi iz črnega marmorja, so se upirali v vesla in v hudi pripeki potiskali močno naložene čolne k obali, pri tem pa so si prepevali daleč naokrog donečo pesem, polno ritma. Herkulski nosači iz plemena Fanti so si potem naložili zavoje in zaboje ter jih odnašali na suho.
Na cesti skoraj ni mogoče srečati belca. Ce bi ga hotel človek videti, kako hodi peš, potem bi moral pač na igrišče za golf. Belci imajo v svojih rokah ključne položaje v cvetoči trgovini in bodo ne glede na »a-frikanizacijo* še naprej zadržali svoje položaje,’ki jim gredo kot strokovnjakom.
Edinstvenost te prireditve je privabila zelo ugledne goste iz tujine. Macmi 1 lanovo vlado je zastopal Richard Butler, prihod ameriškega podpredsednika Nixona pa je sprožil pravo pravcato poplavo ameriških no. vinarjev in snemalcev. Zastopniki ameriškega črnskega tiska sp v Afriki zvedeli, da državljani Ghane nič radi ne slišijo, če jim pravi kdo, da so »črnci«, pač pa hočejo, da jim rečejo »Afričani«. Sovjetsko zvezo je zastopal Ivan Benediktov, minister za kmetijstvo. Od bližnjih sosedov pa je z druge strani Sahare prišel tunizijski predsednik Habib Burgiba...
Te velike slavnosti se ni udeležil kralj dežele AšantL Ne-
no frazeologijo iz očitnih taktičnih razlogov.) Z istim zakonom so spot uvedli strogo plemensko razlikovanje. Danes n. pr. ne more noben človek iz kolonij postati funkcionar y kakršnikoli državni službi.
Vse to in še marsikaj drugega so storili, ko so neposredno posnemali nacistično Nemčijo. Bila pa je ena razlika -— Saia-zar je vedno ukrepal v imenu Jezusa Kristusa. Portugalska vlada dovoljuje, ureja in se re-
di od zelo obsežne obrt; prostitucije. Dekleta dobijo dovoljenja zelo mlada za ta posel. Hkratj pa je vlada zelo o’oču‘-Ijiva za to, da ne bi polteni filmi kvarili mladine. Povedal; so mi. da so pred kratkim nekemu dekletu prepovedal; gledati film za odrasle, ker še ni stara let. A^zela je iz torbice uradno legitimacijo, da sme opravljati obrt prostitucije. »To lahko delam,« je dejala, »film za odrasle pa ne smem videti.«
kateri pravijo, da ni hotel v Akro, ker mu ni všeč Kwane Nkrumah, ministrski predsed nik nove države Ghane, uradno pa so pojasnili, da je temu vzrok že tradiecnalni protokol njegovega »dvora«. Ašanti dandanes ni več zaledje polno vročih bojevnikov, temveč področje, kjer je dobila oblast raz-cvetajoča se plast kmečke aristokracije.
Pot v te kraje vodi skozi obsežne gozdove; vsenaokrog so temnozeleni grički, zemlja pa je rdeča kot v Sieni. Sredi džungelskega zelenega vrveža se dvigajo mahagonijeva drevesa, tako da se zdi človeku,
imperializma in kolonijalizma ki so nas doslej priklepale k Veliki Britaniji. Ob polnoči si bo Ghana spet pridobila svojo izgubljeno svobodo.«
Malo pred polnočjo je parlament, ki se kar najstrožje drži pr avil angleškega parlamenta, prenehal z deiom. Potem -o zamenjali zastave: spustili »o britansko in dvignili na drog novo zastavo Ghane. Ko se je ta ceremonija končala, je odšel Nkrumah na igrišče za polo, ua bi spregovoril zbrani množici...
Na tem igrišču je Nkrumah doživel pravi triumf. Režija je bila vseskozi uspešna. Na vi-
■V ■-!
■v. s: iv A
N:
kot da potuje pod oboki zelene	sekem odru se je pojavil Nkru-
stolnice. Toda na teh poteh je	mah Na svoji levici je imel
živ-žav. Tu je videti mlado in	smehljajočega se ministra za
lepo mater, ki se prijazno sme-	trgovino Botsia, na njegovi de-
hlja. Zadaj na hrbtu ji čepi	snici pa je bilo videti bistro
giavo finančnega ministra Gbe-demaha. Prvi črni ministrski predsednik v Commomvealtnu ima poleg močne volje in fantastičnega zaupanja v samega sebe in svoje delo tudi smisel za humor, kt odseva toplo človeško čustvo. Zdaj nismo več kolonilani narod, prav tako pa tudi ne več podaniki tuje oblasti«, je zadonel njegov zvočni glas, kateremu se je brž pridružil odmev množice. S skoraj otroškim veseljem je poslušal, kako igra godba, ki ji je dirigiral angleški kapelnik, novo državno himno Ghane; tako mu je bila všeč, da jo je ukazal ponoviti...
Vse ljudstvo je bilo na ulicah, tako da so se avtomobili le s težavo prebijali skozi gnečo. »Freedom, freedom!« je odmeval od vsepovsod borbeni klic Nkrumahove stranka. Množica je to hvalnico svobodi, vzklikala v tujem jeziku, sad baje domači jezik tega izraza sploh ne pozna. V hotelu je bilo treba trdno zapreti okna, kajti kar naprej je bilo vse ozračje nabito s tom-tomom, s čudnimi zvoki afriških bobnov.
Sesti marec se je nagibal h koncu. Na ulicah se je trla množica in se veselila. Vse. kar v Akri nekaj velja pa je odšlo na veselico v trdnjavo Chri-stiausborg.
Umirjeno so udarjali morski valovi ob obalo, polno palm, belci In črnci pa so si miroljubno natakali v kozarce sok limon in ananasov...
rrv^OQOOOOOOOOOOODOCOCOOOOOOOOOOOOOC,-y^-«r
jj Kmetijska zadruga § Tomišelj v Brestu pri Igu
6prejme takoj
SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO
s potrebno prakso in z organizacijskimi sposobnostmi.
Prednost imajo neporočeni. Družinsko stanovanje bo na razpolaga čez nekaj mesecev. — Plača po dogovoru.
Interesenti dobe informacije pri zadrugi ali pa pri ObLO Ljubljana-Rudnik (telefon 22-556)
1291-R
Zlata obala je pod svojim zgodovinskim imenom Ghana postala neodvisna (»Dadly Mirror«)
Na poti k slovesni otvoritvi prve seje novega parlamenta: bogato nabrana, iz zeleno-zlatega blaga tkana obleka predsednika vlade Vkrumaha je vzbudila veliko občudovanje prisotnih
na j mlajši od otrok, na glavi pa nosi skoraj neverjetno breme banan. V teh krajih ni ženske, ki bi se z nečim ne ukvarjala. Vse pridno delajo. Tu pa tam je mogoče srečati odrasle otroke v dijaški uniformah ki pa nosijo svoje knjige kar na glavi. Moški so zaviti v nekakšno togo, ki si jo odevajo kot stari Rimljani, se pravi tako, da je desno rame prosto bodisi, da bi s tem pokazali svojo korenja-ško postavo, bodisi, da bi z desnico držali senčnik. Mimo teh pa je videti za čudo malo betežnih in slabotnih. Promet po mestu omogočajo mali tovornjaki. Zanimivo pa je, da skoraj ni avtomobila, ki ne bi imel posebnega napisa, ki zveni kot geslo: »Slava bogu!«, »Ali si preudaril?« ali pa »Naj živi Nkrumah!«
Ko je odbila prva minuta 6. marca je Ghana postala neodvisna država. Zadnje ure pod britanskim gospedsivom so potekale v slavju: tekmovali so s čolni, odkrili so slavolok zmage in prižigali umetni ogenj. Ob enajstih ponoči se je sestal parlament, da bi poslušal govor ministrskega predsednika Nkrumaha. »Ko se' bo začelo svitati«, je spregovoril Nkrumah,« bomo že odvrgli verige
GRADBENIŠTVO OB PRIČETKU SEZONE
Ugodneje kot lani
Subotica, je po številu prebivalstva enako veliko mesto kot I.jubljana. Hiše pa so zvečina pritlične, le v stropem središču jih je nekaj večnadstropnih. Zanimivost lega mesta pa Je nedvomno Mestna hiša, ki trna 1» belih strešnih opek narejeno zanimivo omamonetiko na strehi
Vsi znaki kažejo, da se z a letos obeta precej boljša gradbena sezona kot Je bila lanska. Na razpolago bo več investicijskih sredstev — pretežno seveda za objekte družbenega standarda, pa tudi družbeni plani bodo v primerjavi s prejšnjimi leti sprejet:! dokaj zgodaj. To dvoje vpliva, da bodo licitacije za prevzem gradbenih del lahko opravljale pretežno že ob začetku gradbene sezone in bo tako mogoče skozi vse led. o po-lno izkoriščati zmogljivosti naših gradbenih podjetij.
Zanimiva je primerjava med obsegom gradbenih del v minulih dveh leti ih za 69 slovenskih gradbenih podjetij. Vrednost opravljenih gradbenih del je znašala lb5S. leta 24 milijard 930 milijonov dinarjev. Piam
PREBUJA
Vračal sem se iz VrSca profil Ljubljani. Na postaji Stara Pazova, sem zagledal restavracijo. Spomnil se se dneva pred
te~ ■ ' ~n e n ...
Bil je še mrak. V še ne ogreti restavraciji staropazovske po-? .. . si ^,1 p	- .-ka!: d'-ug
k drugemu za mizami in počasi naslanjali dremave glave na roke. A7 snu se pač čas ne meri. Csk.nl! so na dan in nadaljnje potne zveze.
Prisedel s°m k mizi, za katero je h krat; sedel sopotnik iz istega virka. položil je torbo na tla, se dvakrat ozrl po .ljudeh in zatem kmalu zaspal. Tudi mene je takrat prevzel nekak mehak in topel spanec.
Er brr nr . . .
Zdrznil sem se. Pred menoj so
rc "......... .	rr- ■ rc r in ’ -
ka. Pod mizo v torbi pa je drdralo.
»Baš na vreme si me prebudila! j? vzkliknil moj sosed.
Zvedel sem. da potuje v Mi-trovioo. Da ne b: zamudil, je ponesel 5 seboj budilko.
Dve uri za tem sem odpotoval dal e proči severu . . .
Tako je bilo pred tednom dni. ko sem se namenil na. pot. Novi Rad. Bačka Topola. Subotica, Ki-ki n da. Nov, Bečej, Vršac in še mnoge manjše vas; so mi ves ta čas razkazovale današnjo Vojvodino. Zdelo se mi je da sem ropadoma prišel v deželo k; je še nekoliko omotična .od preteklo?-'. p. sc nag’n v krčih osvešča
Ti kmetove zemlje, kar se urejuje za vsako leto posebej s pismeno pogodbo. V njej je določena renta in v odstotkih delež obeh strani pri delitvi skupnega brut<t0 dohodka.
Govoril sem s kmeti in zadružnim; voditelji. Vs; so soglasno poudarjali, da ima pri v^ki navedeni obliki svojo izračunano korist zasebnik kot zadruga,. Marsikje, zlasti v Novem Beče-ju. Kikindi. Erdevtku in Bački Topol; bi še mnogi kmetje radi sodelovali z zadrugami pri skupni obdelavi zemlje. Toda zadruge odklanjajo njihovo pripravljenost. Zakaj1?
480 ur neprestanega oranja
Da bo razumljivo: toliko nr so nenehno ora-li traktorji v Kikindi, kajti njim ni bi.l potreben po-čvtek. temveč pogonsko gorivo. Z a volan-om so se menjavali le
s eo n n' ost";. V zave s-t s o b e n o vč:-sni!i nekateri kontrasti brezmejne ra.vnvne:	zaostala
kmečka posestva in tehnično organizirane fs.rme — socialistična
r - mTvq ; p - " r- ‘ mo npr-
rxv?ti; preveč prahu in preveč vode.
Toda o tem nekoliko več v nas1 ednjih vrstah.
Preobrat dosedanjega življenja Menda n; državljana, ki bi ne vede; 73 Vojvodino. Spričo nje-p! od n os.: i
se mi
ne opsezn-os morala bit držav-
Jo izk
pr"d?t
en-'1 konjske nekaj čez
vnrege stane
znanje bolj dlakav kot ricer, zaradi česar pa še nisem bil prepričan. da me res misli obriti. Toda hip za tem sem uvidel, da je mislil resno. Nedaleč od mene ga je namreč nekdo poklical, katerega je kmalu zatem obril. Neznanec je bil potujoči brivec.
To me je nekoliko presenetilo, vendar ne toliko, kolikor dejstvo, ki sem g.a spoznal. Ugotavljal sem namreč, da je v tej pokrajini mnogo mladih in močnih ljudi, ki ne vedo, s čim bi ge preživljali. Tu je premalo Industrije, ki bi lahko zaposlil* vsaj glavnino presežne delovne sile. Zaradi tega je moč opaziti v obširnih vojvodinskih vaseh potujoče mlade mož« ki prodajajo v zabojčkih ali posodah rasno sladkarijo, a v torbah raznovrstno galanterijo. Razen t«*» sem ugotovil povsod, kjer *em prenočeval, da je Vojvodina preplavljena = trgovskim; n. .»n-ki.
če predvsem kot Vojvodinci In ne kot pripadniki te ali one manjšine čedalje bolj skrbimo za splošne družbene probleme. O teh pa ne moreš govor'uti drugače, kot le v socialističnem jeziku.«
Pozneje sem *» prepričal, da je temu res tako. Na primer v kmečki delovni zadrugi v Feke-
in.ve-iti cij j« biti s tem znatno prekoračen .in sledile s-o kasnejše omejitve. Republiški družbeni plan z.a lansko leto je računal na 30-odstotino zmanjšanje gradbenih del; dejansko pa je bilo zmanjšanje že večje od napovedanega. Lanska vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji znaša namreč 15 milijard 214 milijonov dim ali le 61 odstotkov predlanske vrednosti.
Gradbena podjetja so s precejšnjimi težavami utrpela tolikšno skrčenje obsega gradbenih del. Zlasti je bilo težko ob začetku lanske sezone. V prvih osmih mesecih so bile zmogljivosti ta.ko slabo izkoriščene, da Je bilo dobro polovico vseh del treba opraviti v zadnjih štirih mesecih. Temu so bile krive zeLo pozne licitacije in ta.ko so Imela podjetja že sredi sezone sklenjenih še prav malo pogodb. Do junij,a je bilo v 55 letu sklenjenih za okoli 16 milijard din pogodb, v 1956 letu pa le za okroglo 10 mil.ij.a.rd din.
Glede na organizacijo podjetja. upoštevaje razpoložljive .režijske kadre in mehanizacijo, bi ljubljansko podjetje »Tehnika« lahko opravilo lani skoraj za 59 odstotkov več del kot jih le. Podobno je bilo tud; drugje In če so se hotela podjeltja pretolči skozi slabo sezono ter si zagotoviti vsaj manjši obseg d'41 je bilo potrebno ponujati svoje usluge po k.a.r se da nizkih cenah. Konkurenca med podjetji je bita na licitacijah zelo ostra in kar se je cena formirala po načelu prosite po-
nudb« in povpraševanja, so mnoga podjetja gradila po cenah. ki so bile globoko pod
kalkulativno vrednostjo de.l, včasih pa tudi močno pod polno lastno ceno. Obdržati se jo bilo pač treba za vsako ce.no bi povprečen popust na licitacijah je znašal lani 19.04 odstotkov. Primeri, da so ti popusti znašali kar 30 do 35 odstotkov niso bili redki in potem n,i čud,no, če so podjetja zaključila lansko bilanco le s prav majhnimi dobički. nekatera pa tudi z izgubo. Poseči je bilo treba globoko v rezervne sklade iz prejšnjih lett, tako da so ■ti popolnoma skopneli.
Ljudski odbori »o tako lani večirnomia zaman računali n.a dajatve, delavci pa na plače iz dobička. V ljubljanskem podjetju »Megrad« so izračunali, da se je mesečni povprečni zaslužek na ziap,osi enega lani zmanjšal v primerjavi s predlanskim letom za 1032 din in to kljub temu, da se je dv.i.g.nino povprečje tarifnih postavk. Vzrok je pač v tem, da ni bilo plr* iz dobička.
Ce so podietia lani ustvarila 2 ali 3 odstotke dobička od vrednosti opravljenih del, je to že veliko in skoraj da ne vzdrži primerjave z onimi dvanai-stimi ailj trinajstimi odstotki, kol -.kor so znašal: dobički dve leti nazaj. In vendar so tedaj v gradbenih podjetjih zatrt^va-li. da so njih cene realne. Snri-čo lanskih težav je zdaj prišlo d.o precejšni« skromnosti in kakih šest ali sedem odstotkov visoki dobički, bi nema-a srad-
bi
v resnici žitnica naše Tn b- bila lahko, če bi iščali z vserot sodobnimi Toda temu ni tako. Okoli 30 odstotkov la.stnikov nemile ne obdeluje. Dajejo jo v zakup komurkoli, samo da izvlečejo rento. V Vojvodini je danes tud! preko 10.000 konj. ki bi
jih rad; prodali
Vzdrževanje
JOO.OOO din. Mnogo boli privlačno j« govedo, ki nu-..n ■ .	' V h >• e-
jra kmečki pr-oizvaialec pridela enem hektaru svoje zemlje povprečno 29 metrskih stotov koruze, socialistična posestva pa
na enak:	površini 90 metrskih
stotov iste kulture. Se in še bi lahko našteva!: dejstva, ki zgovorno povedo, da so v tej plodni pokrajini neizkoriščene še ogromne možnosti za večjo kmeti--ko proizvodnjo.
7.p lani. posebno pa leto«, se je zače1« v Vojvodini izredno pomembno preusmeric.nje vsega živi i en ja. Tega vsakdo morda še n o razume, četudi sam sodeluje v tem od! o čil nem gibanju. Rnlnšpe kmetijske zadruge so se namreč lotile naslednjega: ekonomsko .jo tehnično organiziranje kmetijske proizvodnje pos.a-
Bistvo novega, gibanja v kme-tiTk proizvodni' Vojvodine je v treh osnovnih oblikah povezovanja koristi posameznih kmečkih proizvajalcev In koristi družbe. Prva oblika 'e dajanje zemlje v zakon zadrugi, ki zagotavlja lastniku rento 'n izbolj-š?.vanje zemljišča, družbi pa znatno večil donos na zakunl-e-ni zemlji. Druga oblika je sodelovanj« zadruge s posameznim! skupinami kmetov, ki so združb; svojo zemljo zaradi skupnega obdelovanja, vendar vsak ra« s svojega zemljišča, vs; pa plačajo zadrugi usluge, gnojna in semena. Tretja oblika je ao-delovan.ie zadruge s posnme-Knimi kmeti pri skupni obdela-
ljudje — traktoristi. In sicer nudijo prav vs-e od parfumi-
ranih pisemskih kuvert do jeseniških žični.kov.
Problem premalo zaposlene delovne sile j« Se marsikje pri-kriit. Na pr. v kmečkih delovnih zadrugah je povprečje družinskih članov 5.6 v »ni družini. Vsa ta številna družina pritiska skozi različne pore na dohodek delovne zadruge zaradi česar sa ekonomski učinek letne proizvodnje ponekod izgubi v teh socialnih problemih.
Kdo m-i *•» pmblpm« reši? To Je vprašanje Vojvodine, kt ga more in mora rešiti samo sodob-j no kmetijstvo.
Le-to je že na poti.
Predvsem smo Vojvodinci
V Novem Sadu sem pobaral uglednega vojvodinskega Madžara glede razvoja nacionalnih manjšin. Med drugim mi je dejal tole:
»Ce vas predvsem zanima to, potlej vam povem nekaj, o čimer smo se tukaj že vsi prepričali. Vse manjšine so namreč že precej nasičene s pomenom ki ji,m ga pripisujejo kot nacionalni manjšini. Marsikje, kjer sploh ni bilo treba, smo na pr. odprli šolo v manjšinskem jeziku a1' 'bančnn omogočil’ n«:-veti kakšno manjšinsko posebnost ki so jo skoraj že vsi pozabili.
Zdi se ml. da smo v strahu, da ne bi prizadeli nikogar zaradi njegove manjšinske pripadno-sti. precej pretiravali. Posledica tega je. da smo se v Vojvodini
že kar' naveličali in tudi preobjedli vseh manjšinskih oboževanj. Zato naj se nihče ne čudi,
vsakih dvanajst ur. Dvanajst dni so noč in dan orali. Morali so. Pogodbe s skupinami kmetov so bile za zadrugo nekaj, kar niso smeli prekršiti.
Vprašaj sem jih. mar bi v tej zadrugi lahko podpisali pogodbe še 7. novimi proizvajalci. Reklj so. da letos ne. Pač pa jih bodo lahko v prihodnjem letu. kajti ž.e letos v aprilu dobijo novih dvajset traktorjev, s katerimi bodo povečali traktorski park na :• V ,r\- cl O V
Podobno kot v Kikindi je tudi drugod. Povsod je premalo traktorjev. Se huje je pomanjkanje traktorskih pr'ki krikov, ki b;
4 ;i 1-1 rpl-it'1 :	T>.v	fjran:’P.
Mehanizacija, ki j>o Sirlj-o v vojvodinskem kmetijstvu, pa povzroča, razen kor’sti, tudi številne probleme. Med temi j® menda naj občutil ji vej ši presežna
Vo-V-fm *"-» -	rT'.-~-‘ -	- — »1_
tajo na tržišču okoli 14.000 konj, k-; s-o j-ih še nedavno v kmeti j-
*rvan.1?. zadružne mehanizacije v obdelovanje zemlje posameznih kmetov, je DO-ireba i>o konjih sa-mo še tolikšna, kolikor to zahtevajo nove razmere. Kmetje pa bi radi zamenjali konje za govedo.
Presenečen in, ki se obetajo na 1,200.000 ha zemlje
V zasebni lastnini je v tej pokrajini približno 1,200.000 ha do-
'• ST
-	»s-	-
ei.no je San>o z določenim! poseg!
, ■	h’ m- -	•	tm :,ol k
sočev vagonov. Ta.ko n. pr. naj bi letos dobili oko-li 9000 vs.go-nov koruze več samo zato, ker bo približno 40"^ površin zasebnih proizvajalcev zasejanih a sortnim semenom koruze. Razen tega pričakujejo na podlagi lanskoletnih izkušenj, da bo še za 20.00(1 vagonov večji donos koruze. ker bodo uporabili nekaj čez 200.000 ton umetnega gnojila. Prepričani so. da bodo samo zaradi uporabe boljšega semena in večjih količin umetnega gnojila na 40?« zasebnih poljedelskih površin letos pridelali več koruze v vrednosti 7 milijard dinarjev.
Kajne, lepi so ti denarci! Toda kaj bi dosegli šele na vseh površinah! In kolikšen bi b'l donos. če bi uporabljali vse sodobne načine pridelovanja koruze? Tako in podobno je tudi z ostalimi kulturami in z živino. Nove oblike sodelovanja zadruge in zasebnega kmečkega proizvajalca obetajo res pravcata presenečenja.
Da jih le ne b! davCn.1 apetiti o-b či n za ust avi 14!
»Želite, da vas obrijem?«
Vprašanje je nevredno poseb-ne pozornosti, če je izrečeno v brivnici. Toda, če vas nekdo takole pobara v restavraciji, ko je pred vami prigrizek, je kajpada vprašanje nenavadno.
'P . f- IH	» 1	r,o_
znancem v restavracij! blizu železniške postaje v Novem Bečej u. jves. da sem bij za EJ»-
Voda ln prah sta stalna neljuba spremljevalca vojvodinskega kmeta, ^d.era ko se pred prahom skorajda ni mogoče ubraniti, pa so se pred poplavami zavarovali z visokimi nasipi. Na sliki: obrambni zid pri Novem Becegu.
tiču se prav dobro razumejo med seboj Srbi Madžari, Hercegovci, in tudi neki Bolgar. V tem času. ko razpravljajo o lanskih uspehih ln letošnjih namenih, je njihova nacionalna pripadnost povsem brez pomena.
Takšnih zadrug in. podobnih ljudskih organizacij je mnogo, ki praktično ne poznajo druga koit 1« družbeno skrb.
In še nek- zanimivost. Med kolonisti v Vojvodini so tudi Slovenci. O njihovem prilagoje-vanj.u v novih razmerah mi je pj-ipovedoval nekdo na pot: proti V.ršcu. Ko so se slovenski ko-1 dri sti naselili v nova naselja So začeli širiti v hišah okna, vrata i n podobno. Pr; tem pa niso upoštevali, da so hiše grajene iz gradiva, ki ne omogoča širokih in velikih od.prlin v stenah. Grozila je nevarnost, da se hiše rodro To SO km ’'u -•» •- 'r':	o
prenehali z »modernizacijo« prebivališč. Razen tega so morali poznati še marsikaj, predno so vskladill svoje prejšnje o-bičaje in navade z načinom življenja
v bahaški ravnini.
*
Zakl jučka ne bom naredil, saj ga tudi ne morem, ko sem vendar spoznal Vojvodino, kri šele zdaj začenja svojo veliko pot naprej.	-tt.	Vogrič
benik« zadovoljili t«r bi bili zarej nekako realni-.
Odpuščanje delavcev je bilo lani sicer znatno, vendar pa vseeno premajhno, da bi bilo v skladu z zmanjšanjem obsega del. Na razpolago sicer še ni številk, vendar pa vsekakor drži trditev, da je produktivnost dela lani močno padla.
Kaj se obeta letos? One negotovosti, ali bo dela dovolj ž« zdaj ob pričetku sezone, ni- V prvih dveh mesecih letošnjega leta so podjetja prevzela že za poldrugo milijardo dinarjev del in če dodamo še lani prevzeta in nedokončana dela, imajo prxljetj.a že zdaj za več kot šest milijard in pol sklenjenih pc*-go-db. Na ti citacijah, ki so s«, kot že rečeno pričele takoj ob začetku leta, je bi-lo opaziti močnejšo tendenco zviševamla cen. S cenami, ki so močno pod kalkulativno vrednostjo, •'« podjetja že nič več ne potegujejo za dela. V primerjavi i lanskimi 19 odstotki povprečnega popusta na licitacijah. ;« znašal ta odstotek januarja 14.3, v februarju pa je padel na 11.3.
Največje težave pri letošnji pretežno stanovanjski gradnji, pa bo povzročalo veliko pomanjkanje opečnih izdelkov. Ze lani. ob dokaj majhni gradbeni dejavnosti je bjlo treba nabaviti iz ostalih republik 16 milijonov ltomadov opeke. Znano je, da je nekako zgornja me.j-a oddaljenosti, nb kateri je prevoz opeke še rentabilen. 39 km. La.ni in letos pa bo treba kunovati opeko celo v 690 km oddaljeni Veliki Kikindi. Po sedanjih ocenah bodo samo gradnje v Ljubljani terjal« okoli 29 milijonov komadov opeke, medtem ko ‘znaša zmogljivost ljubljanskih opekarn le 9 milijonov. Naj še dodamo, da transport na velike daljave močno vpliva na podražitev celotne gradnje, saj se cena enega samega komada opeke zviša, za 3 do 4 din. Zlasti še primanjkuje opeke boljših znamk, ki bi imela vehko nosilnost in bi omogočala ekon'omičn=.iš“ gradnje s tanjšimi zidovi. V gradbeništvu pa vlada tudi bojazen pred pomanjkanjem tankih profilov betonskega železa d;men-zij 6. 3 in 19 mm. katerih že lani nj bilo n.a tržišču. Kaž«\ da sta železarna v Zenici in tovarna kablov v Svefozarevu, k' izdelujeta betonsko železo še p-emalo prisluhniili potrpbarn gradbeništva.	frj*
Dvojna Številka revije stvo«, poučno-zabavnega za napredek pomorskega darstva in propagando morja, kot se list v podnaslovu sam predstavlja, proslavlja jubilejno leto naSe trgovske mornarice. Svoj IZ. letnik (štev 1-2 1957) je nastopil resnično reprezentantivno. Na sto straneh velike osmerke, vsebinsko in slikovno bogatih, razčlenjuje nastanek, razvoj, uspehe in perspektive pomorskih podjetij, ki so kot hrbtenica jugoslovanske trgovske mornarice nastala pred 10 leti. Piranske »Splošne plovbe« ni med njimi, ker so jo gospodarske po-trebe šele pred tremi leti priklicale v življenje.
Trgovska mornarica predvojne Jugoslavije je imela 1(1.1.372 brt, če računamo samo ladje nad 50 brt. Ob osvoboditvi nam je ostalo od vsega le še 38 ladij s 64.176 brt. Komaj 16'.. predvojne tonaže. Ko so nam zavezniki vrnili nekaj še ohranjenih ladij In so naše ladjedelnice že krepko prijele za delo, je naša trgovska mornarica konec 1946 štela 109 ladij s 135.001) brt ali tretjino predvojne tonaže.
V zadnjih mesecih 194fi_ so bile vse naše paroplovne družbe proglašene za podjetja splosncdržav-nega pomena in nacionalizirane. Ko je Jugoslavija naslednje leto prešla na plansko gospodarstvo, so bili dani vsi pogoji za prestop ustreznih državnih gospodarskih podjetij v pomorsko gospodar-
stvo. In tako je prišlo 20. Januarja 1947 do ustanovitve pomorsko gospodarskih podjetij splošnodr-žavnega značaja. Ustanovljena so biia spočetka štiri pomorsko-brodarska podjetja. Eno se je dve leti kasneje povsem fuzioniralo in prestopilo v podjetje »Jugoslovanska linijska plovidba«, kratko »Jugolinija«, ki je najmočnej-še podjetje naše trgovske mornarice, s sedežem na Keki. Ostali dve sta bili ».Jadranska linijska plovidba« (»Jadrolinija«), tudi na Reki in »Jadranska slobodna plovidba« (»Jadroslobodna«) v Splitu.
Iver pa sama poniorsko-brodar-ska podjetja za pravilno gibanje pomorskega prometa niso zadoščala, je bilo treba ukreniti še vse ostalo za njihov nemoteni razvoj in uspešno delovanje. Zato so Istočasno ustanovili tudi dve pomorsko - agencijski podjetji: »Jugoslovanska brodarska agencija« v Beogradu in »Jadranska pomorska agencija« na Keki, dalje »Opskrba ladij«, reško podjetje za oskrbovanje ladij ter »Brodospas«, podjetje za reševanje in vlačenje ladij s sedežem v Splitu.
Tako je 20. januarja 1947 službeni rojstni dan naše trgovske mornarice in je kot tak zavzel pomembno mesto v zgodovini socialističnega gospodarstva FLRJ. Po 10. letih neumornih prizadevanj, trdega dela in znatnih žrtev razpolaga naša socialistična trgovska mornarica sedaj s 328 ladjajni oziroma 328.474 brt.
Poleg uvodnih besed nekdanjega ministra za pomorstvo Virka Krstuloviča, polni jubilejno Šte-viko »Pomorstva« še 30 izčrpnih člankov o gornjih sedmih pomor-sko-gospodarskih podjetjih oziroma o vsestranskem pomenu važne obletnice. Pozabljena tudi ni stoletnica puljske ladjedelnica »Uljanik«. Zajetni zvezek zaklu-čujeta še statistični pregled trgovske mornarice FLRJ v letu 1958 ter primerjalni pregled ladjevja jugoslovanskih pomorsko-brodarskih podjetij na dan 20. januarja 1947 in 20. januarjem 1957, ki pa ni popoln, vsaj kar zadeva »Splošno piovbo« v Piranu. Pregleden povzetek vsebine Jubilejna številke je kratko prikazan v francoskem in angleškem jeziku*
Dvojno številko krasi celostranska siika maršala Tita s faksimilom njegovega posvetila ob desetletnici jugoslovanske trgovska mornarice.
Revija »Pomorstvo« Izhaja mesečno na Reki. Ima tudi svoj slovenski del, ki ga ureja poseben redakcijski odbor v Ljubljani. V tekočem letniku bo slovenski del obsegal najmanj 7 strani v vsaki številki. Z letošnjim letom se je list znatno pocenil, da bi Čimbolj prodrl med najširše ljudske množice ter tudi kontinentalne Slovence usmeril na Jadran. Informacije daje Klub pomorščakov LRS v Ljubljani, Pod turnom 311.
-vipi-
POSKUSNO GOJENJE POPROVE METE
Ljubljansko barje je Že od nekdaj privlačevalo obdelovalce, ki so skušali izboljšati njegov gospodarski pomen. Ze nad 180 let skušajo izsušiti in kultivirati Barje. 16.000 lia barjanske zemlje še vedno ne prinaša tistega, kar bi lahko. Na Ljubljanskem barju je še vedno 68 odstotkov travnikov, 7 odstotkov pašnikov in komad 19 odstotkov njiv, oziroma obdelane zemlje. Vzrok z<a ta-
ko stanje Je predvsem v posebnosti talnih Prilik Ljubljanskega ba rja.
La barje pa je značilnih tudi nekaj zdravilnih rastlin, k:i tam prav dobro uspevajo n. pr. baldrijan (Valeriana offic.) in pa razne vi-ste mete. Na Barju sta predvsem razširjeni vodna meta (Mentha aq na tiča) in pa zelena meta (Mentha vi-rldis). Ti dve rastlini opozarjata, da bi tu dčibro uspevale
N***4 met« na Ljubljanskem barju
kulture teh rastlin v večjem obsegu, posebno še, ker je tudi iz literature znano, da so drugod napravili v tej smeri poskuse, ki so uspeli.
Enalc poskus je v preteklem letu napravil tudi Zavod za farmacijo in kontrolo zdravil, oddelka za zdravilna zelišča. Na Ljubljanskem barju -qo na treh mestih poskusno nasadili posebno vrsto mete, lekarniško meto, poprovo meto (Mentha piperita var. Mitcham). To je plemenita vrsta mete, prijetnega duha in okusa, iz katere dobivajo hlapno olje in pa mentol, ki ju uporabljajo za aromatiziranje bonbonov, osvežujočih pijač,pa tudi v lekarnah kot zdravilo. Ta meta je križanec prav tistih met. ki rastejo tudi pri nas na Barju.
Poskusna saditev je dobro uspela. Ze v prvem letu je dala meta dobre pridelke, ki prav nič ne zaostajajo za donosi, ki jih najdemo v literaturi za druga področja. Tudi olja ima rastlina dovolj. Treba bo narediti le še kemične analize olja. Se večji pa bo donos v drugem in tretjem letu.
Uspešnost poskusa nam da-
je precej upanja, da bomo končno lahko uspeli na Barju s kulturo, ki obeta biti prav donosna, saj dobimo n-a hektarju približno 1000 kg suhih listov te rastline, ki dosega na svetovnem 1rgu cemo okoli enega dolarja za kilogram. Tudi pridobivanje olja je donosno, saj nam olje donaša vrednost ea 200.000 diai z enega hektarja nasadov. Za olje sta primerni posebni zadnji dve poletna in jesenska žetev, ko rastlino samo pokosimo in oddestiliramo olje.
Druga taka rastlina je baldrijan. ki pa ga je na Ljubljanskem barju vedno manj, potrebe no njem pa so vedno večje. Zato ga prelcomemo izkopavajo in bomo ostali brez njega, če v najkrajšem času ne bomo pričeli s kultiviranjem. Misliti je treba na nasade te rastline na obdelanem zemljišču, kjer bomo dali rastlini vse možnosti rasti in s tem povečali n.ien donos. 7,a baldrijan je najbolj primerna tipična barska zemlja, ki sko-ro ni za druge kulture. Donos kultiviranih rastlin znaša ca 2000 kg suhih korenin na ha,
kar predstavlja vrednost 480.000 din, in to pri dosedanjih cenah teh koreninic. Potrebe po baldrijanovih koreninicah pa so vedno večje, ker v so izvrstno zdravilo za pomirjen je.
Skupno bi nam obe rastlini lahko prinašali na 100 ha vsaj 54 milijonov dinarjev, za kar ne bi bile potrebne posebne invseticije. 100 ha za Ljubljansko barje pa tudi ni pretiran* površina, cene so vzete kot minimalne in dosegljive tudi v primeru slabše konjukture.
Cez leto ali. dve, ko bo končana tudi poskusna saditev baldrijana in bodo znani točni donosi, bomo lahko postavili točne številke, ki pa verjetno ne bodo manjše od navedenih.
Čeprav je 100 ha malo ▼ primeri s celotno površino Ljubljanskega barja pa vendar ta drobec predstavlja dragocen prinos k večjemu donosu in vrednosti dosedaj brez-vreclneea področja, kjer rast* le ničvredna in strupena haa> janska preslica.
mr. K. J.
c
u
■J R
M
R A
O
D
~)
::;LAhi syi
\tr ;
iŠšŠUŠtž
»jj
. V;4^J5S®'Sx«
mm
Bsmgsm
mmmm
IgSlijS
mm§
mm
POKOJNI PREDSEDNIK ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE MOSA PIJADE NI BIL SAMO VELIK POLITIK IN REVOLUCIONARNI VODITELJ NASlH NARODOV, TEMVEČ TUDI ODLIČEN UMETNIK-SLIK AR. KLJUB TEMU. DA JE ŽE OD MLADOSTI POSVEČAL VEČINO SVOJIH SIL BOJU ZA SOCIALISTIČNO PREOBRAZBO NASE DRUŽBE, JE VENDARLE NAŠEL CAS IN VOLJO ZA UMETNIŠKO USTVARJANJE, KI MU JE TUDI NA TEM POBROCJU PRINESLO MNOGO RESNIČNIH USPEHOV IN PRIZNANJA. NA SLIKI NJEGOVA LASTNA PODOBA.
Pravkar izšlo
Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina
V uredništvu Antona Ocvirka je izšel drugi zvezek Slovenske leu ltu-mcpoliti čne in slovstvene zgodovine Ivana Prijatelja. Drugi del obsega čas med leti 1860 in 1868, ki mu je Prijatelj nadel ime obdobja okorelega konservatizroa. Že zdavnaj je pošla predvojna izdaja tega Prijateljevega dela, ki ga je avtor napisal na podlagi svojih studioznih raziskovanj naše kulturne in politične preteklosti v prepričanju, da bomo le na tej podlagi pravilno doumeli tudi literarno snovanje v obdobju realizma in naturalizma. Zato smo z velikim veseljem pozdravili odločitev Državne založbe Slovenije, da iz-da ponovni natis tega pomembnega dela, in po izidu prvega zvezka težko pričakovali nadaljevanje. Drugi zvezek je vsebinsko in problemsko S6 bulji zanimiv od prvega, saj pisatelj v njem razčlenjuje in komentira razgibano dobo., ko so v program staroslovenskih političnih \ro-diieliev že posegali s svojimi zahtevami Mladoslovenci. Prepletanje obeh teženj se je jas-
ratko	in
STTRI SLOVENSKE ANTOLOGIJE. Beograjska založba »Prosveta« .pripravlja za srbske bralce pregled slovenske literature do druge svetovne vojne v štirih zajetnih antologijah. To so antologije poezije, proze, esejistike in dramatike. Antologija proze bo obsegala dva zvezka, ostale tri pa po en zvezek. Izbor. ki ga opravljajo naš: književniki in literarni strokovnjaki, je veohel že izvršen in izbrana dela se že prevajajo. Poe,zija bo tiskana v originalu :n v dobesednem proznem prevodu. Knjige bodo predvidoma izšle še lc-tos in bodo predstavljale zares reprezentativen izbor slovenskega leposlovja, kakršen srbskohrvatskim bralcem doslej še ni bil na razpolago.
*
MJHAIL ŠOLOHOV EO OBISKAL JUGOSLAVIJO. Iz Novega Sada poročajo, da je v uredništvo tamkajšnje založbe »Bratstvo-edinstvo prispelo pismo znamenitega ruskega pisatelja Mihaila Šolohova. v katerem na zadevno vprašanje sporoča, da bo obiskal Jugoslavijo še letos, in sicer takoj ko kenča drugi del svojega romana »Zorana ledina«. To bo, kakor predvideva, v juliju ali avgustu. Novosadska založba se je namreč zanimala za prevod drugega dela in to Šolohovega romana, katerega prva knjiga je izšla že v tridesetih letih, hkrati pa je pisatelja povabila, naj kot njen gost obišče glavno mesto Vojvodine.
*
I'N Se ena antologija — V POLJŠČINI. Varšavska založba »Is8cry« bo natisnila antologijo sodobnega jugoslovanskega pesništva, se pravi izbor pesmi, pi so nastale v letih 1941— 1957. Knjiga bo predvidoma obsegala okrog 300 strani, od tega jih bo slovenski poeziji posvečenih okrog sto. Glavni urednik antologije je znan; hr-vr.tdv književnik Novak Simič
kicrvno komedijo »Čarobni klobuk«.
JEZIK IN SLOVSTVO ŠT. 6. Šesta številka drugega letnika naše poljudne jezikovne revije »Jezik in slovstvo« prinaša nekaj tehtnih sestavkov, med katerimi naj posebej omenimo Ivana Grafenauerja »Aškerčev Mejnik in ljudsko izročilo«, R. Kolariča »Slovenska narečja«, Janeza Gradišnika »Kdo njih pa pravo trdi, to se praša...Marijana Zadnikarja »Likovni slogi na tujem in doma« ter Franceta Jesenovca »Jurčič romantik«. Slede še knjižne ocene in poročila, Zapiski ter Slovniške In pravopisne drobtine. Tudi v vseh teh drobnejših sestavkih je obilo gradiva, ki ho koristilo slehernemu pišočemu človeku.
• '
ARTUR MILLER IN NJEGOVA ZENA M AHIL'N MONROE bosta prišla prve dni sprita v Jugoslavijo, kakor poroča tržaški list »Corriere di Trieste«. Sprejela sta povabilo, da se bosta udeležila premiere dveh Millerjevih dram v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu. V Jugoslaviji bosta ost la dva tedna. Poleg Beograda bosta obiskala Opatijo, kjer bosta nekaj časa na oddihu.
•
ISTI LIST POROČA, da bo sta prišla v Jugoslavijo tudi znana britanska gledališka in filmska igralca sir Laurence
Oliver in njegova žena Vivian Leigh. V Beogradu in drugih večjih mestih Jugoslavije bosta nastopila v tragediji »Tituj Andronicus«.
•
BIBLIOTEKARJI ZBORUJEJO, Danes doipoidne ob devetih se bodo zbrali člani Društva bibliotekarjev Slovenije na svoj redni letni občni zbor. Zborovanje bo v prostorih Pionirske knjižnice na Tr%u revolucije v Ljubljani. Razpravljali bodo o uspehih in aktualnih problemih slovenskega bibliotek arstva.
MIROSLAV KRLEŽA V FRANCOSKI REVIJI. Ugledna francoska revija »Les Lettres Nouvelles«, ki jo ureja Maurice Nadeau, je v svoji marčni številki posvetila veliko prostora jugoslovanskemu pisatelju Miroslavu Krleži. Pisatelj Leon Pierre-Quint podaja na desetih straneh literarno podobo Krleže v okviru političnih, zgodovinskih in drugih podatkov, ki so potrebni, da omogočijo francoskemu bralcu lažje razumevanje Krleževega dela. Sledi prvi del prevoda Krleže-ve novele »Bitka pri Bistrici Lesni« ki se bo nadaljevala v naslednjih številkah. Novelo je prevedel, tako je napisano, A. Polannick (verjetno Polanščak). V opombah na koncu zvezka pojasnjuje uredništvo, da je Picrr-Quintov članek izvleček iz uvoda k zbirki Krleževih novel, ki bo izšla pri založbi
Editions de Minuit. »Bitke pri Bistrici Lesni« ne bo v tej zbirki. Ista revija je v januarski številki objavila zelo pozitivno oceno francoskega prevoda An. dričevega romana »Most na Drini«.
•
MIHA MALES RAZSTAVLJA V ZDRICHU. V Zvirichu, v galeriji Beno razstavlja zma-ni slovenski slikar Miha Malaš. Ob tej priložnosti je Svet za prosveto in kulturo LRS izdal razstavni katalog v • nemščini, v katerem piše Zoran Kržišnik o značilnostih Maleševe umetnosti, dodan pa je tudi njegov kratek življenjepis in seznam važnejših publikacij o njegovem slikarskem delu. Večji del kataloga zavzemajo reprodukcije, ki ponazarjajo vsa razdobja Maleševega ustvarjanja.
no zrcalilo v tedanjem političnem in kulturno družabnem življenju in našlo v Ivanu Prijatelju pronicljivega in objektivnega ocenjevalca. Avtor je obdobje taborov, čitalnic in prvih medsebojnih trenj prikazal s štirih vidikov . V prvem poglavju je za uvod podal avstrijski politični okvir, v drugem je obdelal slovenske kulturnopolitične zahteve in pridobitve v tem obdobju, v tretjem je posredoval nazorno podobo našega društvenega življenja v šestdesetih letih in v četrtem podal pregled slovenskega časopisja v tem času. Njegova izvajanja je v opombah skrbno spremljal Dušan Kermavner, ki je objavil tudi vse tisto gradivo, ki ga Prijatelj še ni poznal in mogel upoštevati. Tako so njegove opombe več kot zgolj spremna beseda k Prijateljevemu besedilu, saj marsikje posredujejo no* pogled na določen probiem ali tudi njegovo novo razrešitev. Komentatorjeva pozornost, je veljala predvsem Prijateljevim družbenim in političnim ugotovitvam, zato je moral pripombe k njegovim literarnim in kulturno zgodovinskim
vprašanjem odložiti do izida prihodnjega zvezka.
Rasti zvezek Ivana Tavfiarja
Sesti zvezek Zbranega dela Ivana Tavčarja, M izhaja v zbirki »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev« pri Državni založbi Slovenije, prinaša dvoje avtorjevih poznih, a najbolj dognanih pripovednih tekstov: »Cvetje v jeseni« in »Visoško kroniko«. Kot tretji samostojni del dodane »Variante« k obema povestima. zlasti k »Cvetju«, dokazujejo veliko skrb, s katero je Ivan Tavčar vsebinsko in stilistično snoval in izpopolnjeval svoja teksta, prvič objavljena v Ljubljanskem Zvonu leta 1917 in 1919. Da obe povesti nista bili le avtorjev dekaz za še vedno živo in plodno literarno snovanje, temveč naj-zrele.iši plod njegovega literarnega dela, je potrdila z Ivanom Prijateljem na čelu naša literarna kritika in zgodovina. Izčrpne opombe urednice Marje Boršnikove predstavljajo doslej naj popolnejšo obrazložitev obeh del. ki bo nudila koristne podatke in napotke tako bralcu kot literarnemu zgodovinarju.
Izbrani teksti pedagoških klasikov
Izbrane tekste pedagoških klasikov od Komenskega do Makarenka, ki jih je uredil in prevedel Leon Žlebnik, lahko smatramo za nekakšno dopolnilo k njegovemu delu Obča zgodovina pedagogike. Avtor se je namreč v tem svojem delu omejil zgolj na nekatere citate, ki pa niso mogli v celoti prikazati dela in pomena pedagoških klasikov in je sedaj to svojo študijo izpopolnil z izbranimi obširnimi odlom-
ki iz njihovih del. Od Komenskega, glasnika modeme didaktike v 17 . stoletju, je urednik’povzel odlomke iz njegove popularne Velike didaktike, Rousseauja je predstavil z odlomki iz njegovega »Emila«, Švicarja Pestalozzija z odlomki iz njegovih treh najpomembnejših pedagoških manifestov »Pismo iz Stanza,« »Burdorfsko izkustvo« in » Y v er d onsk i govor «, Adolfa Diesterivega, pogumnega zagovornika- nove pedagoške metede 19.; stoletja in neodvisnosti učiteljskega dela pa z njegovima polemičnima člankoma »O najvišjem vzgojnem načelu«’ in »Odvisnost osnovne šole in osnovnošolskih učiteljev«. Ob koncu je predstavil še dva znamenita ruška pedagoga, Konstantina Dimitrijeviča Ušinskega, naprednega pedagoga iz sredine 19 stoletja, ter Antona Semjonoviča Makarenka, prvega socialističnega pe-
Fischer leta 1952. je pisateljica v izredno zanimivi oblikovni tehniki posredovala zgodbo lz nemškega predvojnega in medvojnega življenja. Čeprav je zgodbo vpletla v okvir ljubezenske kronike med nemško intelektualko Nino in zdravnikom Steioom, iz te zgodbe izstopa in se z njo prepleta veliko bolj zanimiva slika rastl nacističnega pritiska, njegovih poslednjih medvojnih krče^V tih izpadov in razkroja, ki je nastajal v strankinih vrstah. Osebnost pripovedi, ki je marsikje pisana v obliki dnevnika, daje temu pripovedovanju posebno neposredno in prepričljivo noto.
Iz Azije živ
Povest Marka Derbyja »Iz Azije živ«, ki jo je pravkar izdala založba Obzorja, je prijetna novost v naši zabavni prevodni literaturi. Bralcem jo
: J-
‘ - L
Fran Tratnik: Moša Pijade (Portret lz leta 1907, ko sta oba študirala v Miinchenu)
dagoškega klasika z nekaterimi značilnimi članki. Vsakega avtorja je Leon Žlebnik predstavil v krajšem uvodu pred njegovimi teksti. S tem izborom je Leon Žlebnik vsestransko podprl in pojasnil svoja izvajanja v »Obči zgodovini pedagogike« in obenem posredoval našim pedagogom dragocene in zgodovinsko pomsmbne tekste s tega področja. Izbor je izdala Državna založba Slovenije.
Sredi življenja
Mariborska založba Obzorja je v prevodu Janeza Gradiš-, nika slovenskim bralcem prvič predstavila značilno zastopnico sodobne nemške književnosti, ki jo literarna kritika postavlja na častno mesto med
nemškimi pisatelji, Luise Rin-ser z njenim najboljšim romanom »Sredi življenja«. V delu. ki je izšlo prvič pri založbi S. bo prikupil način pripovedovanja, ki se bliža zdaj avanturističnemu, zdaj kriminalnemu romanu, pa tudi zgodba sama s svojo sodobno tematiko. Pisatelj jo je namreč postavil v čas po drugi svetovni vojni in v njej prikazal obračun med nekdanjim agentom britanske obveščevalne službe La.-gom Martindalom in zločincem Sol-\vayem, ki se mu je hotel maščevati za leta. prebita v zaporu. Pisatelj ni nikjer surov, niti ne hlasta za pretirano dramatičnimi situacijami, ravnanje svojega junaka poskuša vseskozi psihološko utemeljevati, poudarja pa tudi rieg-v boj proti nasilju in krivici.
AVGUST ČERNIGOJ V TRŽAŠKI OBČINSKI GALERIJI. Sinoči je bila v Trstu, v občinski galeriji odprta razstava de! tržaškega- slovenskega slikarja, prof. Avgusta Černigoja. Razstava, ki bo odprta do 27. marca, prikazuje najnovejša dela tega plodovitega in popularnega slikarja, ki osvaja
likovno občinstvo zlasti z velikim smislom za dekorativ-nost.
*
LUTKARSKI JUBILEJ V NOVEM MESTU. Lutkovni oder prosvetnega društva novomeških učitcljiščnikov »Dragotin Kette« bo priredil danes d&poidne majhno slovest.nost: redne obiskovalce in druge ljubitelje je povabil na svojo stoto predstavo. Spored navaja dve točki:	»Pavliha	pozdravi
goste« in R. A.Stemmleja lut-
V
Teznem in Se daleč naokoli poznajo Toneta Žnideršiča. Poznajo ga kot strokovnjaka za vodjo produkcijskega oddelka v Tovarni avtomobilov, še bolj pa ga nemara poznajo kot agilnega in zasluženega prosvetnega, delavca. V takem industrijskem kraju, kot je Tezno, je tako rekoč samo po sebi razumljivo in nujno, da zraste veliko in močno delavsko prosvetno društvo Svoboda. Toda prav tako jasno je. da se taka »nujnost« ne ostvari sama od sebe, marveč da je treba neskončno mnogo truda, iznajdljivosti, in požrtvovalnosti, preden se tako društvo iz papirnate besede spremeni v živ in dejaven orgamzem, preden postane resničen družbeni faktor, kakor radi pravimo. Tako je povsod in tako je tudi na Teznem, In če je danes Svoboda-Tezno mogočna in v marsičem vzorna organizacija svoje vrste, je to predvsemi zasluga ljudi, ki so vedeli, kaj hočejo. ki so bili zaverovani v svojo misel in ki niso nikoli štedili z delovno vnemo. Med temi ljudmi pa je nemara najbolj vidna osebnost ravmo Tone Žnideršič, ki vodi tezensko Svobodo že pet let. se pravi od njene ustanovitve, od zelo skromnih začetkov do današnjega širokega razmaha. Našel sem ga r pisarni, za pisalno mizo. pokrito z različnimi papirji in načrti, ki so se pač nanašali na. tekoče tovarniške posle. Brž jih je odrinil in položil na njihovo mesto drug debel sveženj: ta pa je vsebcrv-al skrbno zbrane in nanizane podatke o društvu, o Svobodi. Že to je naredilo name dober r>tis. ta stvarna in stroaa. evidenca nad sleherno društveno dejavnostjo. O čemer koli sem iiprašal. takoj mi je lahko postregel s podatki in številkami. Sicer pa se mi
je zdelo, da lista po debelem kupu le bolj zaradi lepšega: vse stvari je v resnici vedel na pamet. Videti je, da se briga za vse podrobnosti, da se v društvu brez njega , ne zgodi tako rekoč ničesar. Samo med najinim razgovorom, ki je trajal slabo uro. so ga trikrat ali štirikrat klicali po telefonu zaradi društvenih zadev.' In da vse to ni majhna stvar,
hkrati vodja lutkovne sekcije, ki uspešno deluje že tri leta. Lani so imeli 23 predstav, zdaj pa razveseljujejo naše otroke z rednimi nedeljskimi matinejami. Razen nekaj starejših se z lutkami ukvarja mladina in kaže zanje veliko veselje.
— Naša godbena sekcija, katere vodja je Drago Cotič, obsega dve godbi na pihala,
MARIBORSKI POMENKI
na j kar precej povem, da šteje društvo 650 članov.
— Imamo sedem sekcij — je začel tovariš Žnideršič, ko sem ga prosil, naj na kratko opiše organizacijo in dejavnost Svobode — imamo sedem sekcij, to so dramska, lutkovna. godbena, pevska, šahovska pa knjižna in ljudska univerza.
— Z dramsko sekcijo se lahko kar pohvalimo. Trenutno je na gostovanju z »Operacijo Altmark«, lani pa smo igrali še tri Nušičeve enodejanke, »Kvej Lan« Pearl Buckove, Benedettijeva »Dim ducata rdečih rož«, Petrovičev »Vozel« in mladinsko igro »Zlata skrinjica«. Vsega, smo dali 19 predstav doma in 13 na gostovanjih. Gledalcev je bilo 3.600. V igralski družini aktiimo sodeluje okrog 50 ljudi, pa tudi glede režiserskega kad,ra. se ne moremo pritoževati. Imamo tri svoje režiserje, to so Oto Novak. Mirko Topolovec in Dragi Izlakar, če pa je ravno treba, nam priskoči na pomoč tudi kdo iz Narodnega gledališča. Desetletnico tovarne, ki bo septembra, bi radi proslavili z uprizoritvijo »Miklove Zale«. Mislim, da bi jo po gledališki plati zmogli, vprašanje so le finančna, sredstva. . . Drago Izlakar, ki sem ga omenil med režiserji, je
starejšo iv, mladinsko, tambu-raški zbor in salonski orkester. Prvi so zabeležili lani 25 nastopov, drugi 17. tamburaši S in salcmski orkester 3. Naš ponos pa je ravno mladinska godba na pihala. Šteje 45 članov, ki so stari od 12 do 17 let. Ustanovljena je bila komaj konec leta 1955, toda že
da prepričani smo, da so vsa ta sredstva dobro naložena. In letos bomo naše mladince vsekakor poslali na okrajno in republiško tekmovanje, od tam pa bodo, tako upamo, prodrli tudi na zvezno ... Naš moški pevski zbor je močan in kvaliteten in je lani dvajsetkrat nastopil. Naš ženski zbor pa je zadnji čas malo zrahljan. Toda pevovodja Avgust Živko skrbi za redne trnje in tako bo gotovo kmalu zopet dosegel nekdanjo enovitost.
— Ljudska univerza prireja predavanja praviloma vsako sredo. Tako jih je bilo lani 43 in še dve predavanji z ekskurzijo. Poslušalcev je bilo vsakokrat od SO do 200. Imeli smo tudi prav uspešen izobraževalni tečaj ... Knjižnica razpolaga z okrog 2.300 knjigami, katerih se največ poslužuje mladina. Na žalost se knjiž-
bora, ki se redno sestaja enkrat na mesec, po potrebi pa tudi pogosteje, krepiti zlasti sekcijske odbore in razvijati njihovo samostojnost.
— Posamezne sekcije imajo podrobnejše načrte za svojo letošnjo dejavnost, skušajo pač storiti čim več in čim bolje. Knjižnica potrebuje precej novih knjig, zlasti poljudno-znanstvenih. Pevci in godbeniki študirajo nove koncertne programe in se dogovarjajo za gostovanje. Lutkarji se marljivo pripravljajo za pet novih uprizoritev. Prav tako so zaposleni igralci. Ljudska univerza je naredila načrt predavanj. In tako dalje ...
— Na sploh je naš smoter, posredovat i delovnemu človeku kulturne dobrine, vzgajati ga v kulturnega človeka, ki bo delal z zavestjo in čutom odgovornosti, pa bodi na katerem koli področju družbenega
0 SVOBODI -TEZNO
čez deset mesecev je dosegla tako visoko raven, da tudi strokovnjaki, ki so jo slišali, niso hoteli verjeti, da imajo pred seboj take novince. Pod vodstvom svojega kapelnika Vilka Klamferja se ta godba ni proslavila samo doma, temveč že tudi na promenadnem koncertu v mestnem parku. pa i’ Topolšici, Novem Celju. Rogaški Slatini itd. Vsi ti mladi godbeniki so bili vzgojeni doma, v društvu. Samo za njihove instrumente smo izdali že čez 900.000 dinarjev. Radi bi jih uniformirali, za kar bomo spet potrebovali skoraj pol milijona. To-
nica stiska v že tako pretesnih društvenih prostorih in zelo bi potrebovali čitalnico, kjer bi se lahko mladina zbirala v prostem času k zdravemu, kulturnemu razvedrilu.
Pri tem vprašanju računamo tudi na pomoč drugih organizacij, zadevno prošnjo pa smo že predložili občinskemu ljudskemu odboru... Sahistov premoremo okrog 70. prirejajo redne mesečne brzoturnirje in v raznih dvobojih dosegajo kar lepe rezultate ...
Kaj pa načrti?
— Občni zbor je potrdil naš dosedanji način dela. In tako mislimo poleg upravnega od-
življenja. Seveda verno, da ve storimo vsega, kar bi morali, po drugi strani pa bi radi storili marsikaj, pa ne moremo zaradi stz-ari, ki niso odvisne od nas. To so kajpada predvsem materalna vprašanja. Tukajšnje tovarne, zlasti TAM in Metalna, nas lepo podpirajo, prav tako tudi ljudska oblast — saj se to nazorno odraža v ra zim ju. ki ga je društvo doživelo zadnja leta. Toda jasno je na primer. da bi tako mogočno industrijsko središče, kol je Tezno, nujno potrebovalo primeren kulturni dom. Ždaj gostujemo s svojimi prireditva-
mi v lesenem tovarniškem domu. ki je sicer uporaben. :e pa zelo od rok in seveda tudi nima vseh tistih prostorov, ki bi spadali zraven. Tako imamo svoje prostore raztresenc na sedmih različnih krajih, in čeprav so zasedeni ves dan do pozne noči, se naši ljudje, ki jih potrebujejo, v njih komaj zvrstijo. Ni treba posebej poudarjati, kako to zavira napredek društva. Načrte za dom že imamo in predračun tudi. Mislim, da sredstva, ki .lih navaja, še zdaleč ne dosegajo splošnega pomena, ki bi ga imela taka hiša kulture za prebivalce Tesnega..,
— Poleg te velike pa imamo seveda še vrsto manjših skrbi. Na primer kino, ki ga ima še vedno sindikalna podružmea. Menimo, da bi n okviru Svobode mnogo laže izkoriščali kulturno-vzgojno funkcijo te ustanove. Dalje, radi bi ustanovili nižjo glasbeno šolo. Radi bi...
Toda vrsta želja nikoli ve usahne. In tako je tudi prav. Te želje so znamenje, da tezensko društvo živi, da je potrebno in da ima svojo prihodnost. In če ne bi bilo teh želja, sploh ne bi bilo današnje Svobode, marveč bi ostala tam nekje pri bornih začetkih iz leta 1952. Ge ve bi bilo želja in če ne bi bilo ljudi, ki so imeli jasno voljo in ki se niso bali napornega dela.
To je razločno potrdila, tudi Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije, ko je Svo-bpdo-Tezno odlikovala s srebrno medaljo.
— V društvu nas je tudi preko trideset osebnih odlikovancev. Toda saj ne delamo za kolajne... — se je hrez potrebe skušal opravičiti simpa-U-ni tovariš predsednik.
rtu.
I/
I
oJy
^ TT
Koojl pastirci so bili fcrdje, fcma ‘jz sosednje vasi. nekako
tete starost; kot ijaz. J-ožek, najmiajši, je imel drobno glavo s pegastim; Lici, šop rjavih las mu je štrlel na •čelo. Tonče je
bil dolgih nog in velikih pesti,
za pasom je nosil krivač. da je bil videti kot kak razbojnik. Tretji, Greg-o-rček, je bil majhen in okrnogeil kot polna vreča, rdečih lic in lačnih oči; krompir in kostanj, orehi in lešniki, vse kar 'je bito za pod zob, jo Slo pred njim kot bi metal v brezno.
Pasli so pet kozA, morda jih Je bilo tudi šest. ne spominjam se več. V šolo niso hodili, zato »e bili od jutra do večera na Tirnici. Tako s* je imenoval pašnik, ki *» vi-sel v bregu nad potokom. Nizka trava, praprot im preslica. a okrog tn okpog
venec gostega grmovja. Bredi Tirnice je ležala velikanska skala. Kdo ve kdaj s« je bila
privalila a hriba dn tam obsedela.
Ta skala Je bila dom kozjih
pastircev. Nekoliko nagnjena Jim j" v dežju nudila streho. Ped njo so tičali tudd v lepem vremenu. Kuriti so ogenj in v žerjavic; peki; krompir in ko-stsnn. Ali pa so tolkli orehe Ln
lešnike vn z.obali jedrca. Včasih
Jure, Jure!
Bel .le 'Tur na niivtoo, v zemlji našel luknjico.
Vanjo s slamico beza:
»Muren, muren, sj doma?«
K.ie bi muren bil doma.
ko so v gozd zvabili ga!
Polž in polžka sta se vzela in da svatba bo vesela.
muren gode jim za raj.
.Ture. Jure, le verjemi, sicer novo bilko vzemi, dalje v luknjico bezaj!
Branko ZTJZEK
so se igral; ali s* dražili in lovili po navadi pastircev.
Neredko so bili tako zamaknjeni v svoje opravke, da so pozabili na koze. Te so se pasle, obirale grmovje, lesk«, ro-b do in srobot. Kadar jim je Zmanjkalo dobre paše, so s© izgubile s Tačnice. Ker ni bilo
France
Pastirci koz niso popolnoma.
pozabili. Sredi igre so se spomnili in sp ozrli: kje so koze? Koz ni bilo. Planili so na noge in se razleteli po pašniku. »Hej,
I
nikogar, da bi jih zavrnil, so se znašle v senožet-; našega soseda.
Tam je bil pravd raj za koze. Vsak© sorte grmovja. Ponujal« so se jim leskove, hrastove, ga-hrove in jesenove veje. Miza ji.m je bila bogato pogrnjena. Obirala so 'trstje, pozabil© na pastirce in na Tičnioo.
Belka, Liska, Pika, Rogačkal« so jih klicali. Koze se niso oglasile. Tudi če bi jih slišale, bi se bržkon* naredile gluh«. A pastirci so koj vedeli, kje jih. bodo našli. Ni -biro prvič, da so j im ušle v senožet.
Vsi zasopli so prritekM aa ttjtl-mi in planili nanj« z dolgimi
Česar ne slišite vsak dan
PRVI OKLOPNI AVTOMOBIL
Oklopva vozilu so odločila ;e marsikatero vekko bitko v lašem stot el ju, toda njih žari is el je že silno stara. Bojne :ozove. ki so jih vlekli se veta konji, so poznali že stari 'gipčani in Perzijci pred neto.) tisoč leti. Pravi ok.lopni ivtomobil pa se je rodil leta S-95. Bit je rta paro ter tako
F K V) TA F/'
j 3
OKLOTNl Akro (L. 7911)
okoren in teža.k, da so ga lahko uporabljali le v posebno ugodnih primerih. Izum bencinskega motorja pa je pomagal konstruirati mnogo boljši ok.lopni avtomobil, ki je bil okoli letu. 1900 že redno orožje nekaterih armad. V prvi svetovni vojni je doživel ta avto hiter razvoj kn so ga. še kar s pridom uporabljali za groboje skozi žične ovire. Že leta 1911—1912 so se v Avstro-Ogrski pojavile prve zamisli tanka., vozila, ki se vali po gosenicah-, pa Avstrijci niso bili tako pametni, da bi zamisel uresničili. Sele sredi vojne se je to posrečilo Angležem.
BREZ MORJA
Navajeni smo zgodbe o reki, ki se rodi nekje visoko v gorah kot bister potoček In umre
jonu kvadratnih kilometrov, kar je več kot meri vsa Evropa. ali približno ena tretjina. Azije, in vendar nima niti ene reke, ki bi se izlivala v katerokoli morje ali ocean. To področje je namreč tako suho, da. se večina tamkajšnjih rek izgubi v puščavskem pesku, v velikih podzemeljskih kotanjah in v jezerih, ki v vročem poletju usahnejo. Razlog tej suši iščejo v visokih gorah, kjer se večina padavin izloča v obliki snega, ki se topi le v dneh na.jvečje sončne pripeke — toda nastale reke se izgubijo v suhem, pesku, še preden, si izsilijo pot do kakšnega jezera.
ktjSCar S TREMI OČMI
Težko je verjeti, da živijo živali, ki nimajo kot večina dvoje oči, ampak kar troje. In vendar je res. Ta kuščar živi že milijone let na naši zemlji in je bil sodobnik orjaških dinozavrov in brontozavrov, ki so že davno izumrli. Včasih je morala, ta. žival živeti po večjem, delu zemeljske površine. danes pa ga najdemo le še na otočkih ob obali Nove
Zelandije, kjer mu domačini Maori pravijo *tuatara«, kar pomeni prav toliko kot »trna trnje«. Tuatara je pravzaprav bolj soroden želvam kot kuščarjem. Na žalost pa izumira, ker ga je človek iz gole objestnosti neusmiljeno pobijal. Lovili pa so jih tudi psi in mačke, ki so jih beli kolonizatorji pripeljali s seboj na Novo Zelandijo. In kaj je z njegovim tretjim očesom? Je na temenu glave in ima lečo, mrežnico in odprtino za vidni živec v lobanji, vendar z njim več ne vidi. dasi. je gotovo, da so tuatarini predniki videli tudi še s tretjim očesom.
Križanka pisalni
STROJ
£ V E
' '	*	c
kot mogočen veletok v morju. Pa ni z vsemi rekami tako. V osrednji Aziji je orjaško področje, ki meri blizu 2,1 mili-
Vodoravno:	1. slovenski
Jezikoslovec; žival, ki Ima kopita. s. prepisati, prerisati, posneti, preslikati. 9. kraljevska ptica, 10. trdni del organizma, IZ. delam z likalnikom. 11. eden od planetov, 16. žuželka, 17. znak za aluminij, 19. termometri, 25. dak-tilooraf, kdor pite s pisalnim strojem. 26. Perzija.
Navpično 1. Interes:	ko-
ristnost, 2. delavec v opekarni, 3. orodje, 4. znak za prvino iri-dij, 5. takšen, 6. prav majhen delec materije, 7. delati risbo, R. velikan, nekaj ogromnega, 11. del rastline, 1:1. mesec cvetja. 15. spi.io. 33. samo, kar. 29. kratica za lorus citatus (navedeno mesto), 21. osebni zaimek, 22. nemški
osebni zaimek, 23. znak za radij, 24. veznik.
REŠITEV
VODORAVNO: 1. park, S. otiral, 3. Stol, 12. limuzina, 15. avtomobil, 17. topilec, IS. opeka, 19. aparati.
NAVPIČNO: 1. Poli, 2. Atila, 3. Rim. 4. kruta, 6. A^ori, 7. šipa, 8. sto, 9. top. 10. omet, 11. lok, 13. nit, 14. ali, 16. Ba.
NAGRADE
Med reševalci križanke »Avtomobil« sta bili za knjižni nagradi izžrebani Majda Gaberščik iz Ljubljane in Marija Kralj iz Zagorice pri Bledu. Naj sporočita vsaka svojo željo!
šibami. Koz« pa. * listjem ▼ gobcu v dir nazaj 'na Tičnico. In več kot enkrat je sosedov Dneijčefc vpil za pastirci; »Samo
še enkrat, pa vam odženem koze!« Pastirci eo si potegnili klobuka na oči In stisnili glave med ramena. Molčali e© in izginili. V to, da bi jim kdo re» vzel kozo, niso prav verjeli.
Verjeli ali no — vendar se j« zgodilo. Nekoč, ko *em bil v košku mešič žita odnesel v mlin in sem se čez Tlčni-oo vračal domov. Pastirci so čepeli pod skalo, drezali v žerjavico, vsak zase nekaj prepev-ali, koz pa nikjer. Zagledal sem jih Sel« v gozdu, onkraj senožeti. Sosedov Drečj ek jih o« z dolgo šibo podil proti domu. A niso ga ubogate, utetoale so trm pod pot. Tri j« zavmdll na kolovoz, medtem so s« mu drug« til izgubile med drevje.
»Pomagaj!« md j« nefcel.
Pomagal sem mu, sad «va «1 bila soseda in dobra prijatelja. Ukrotila sva koz« dn. Jih gnali« pred seboj..
Nenadoma so na nam* iprttafclt pastirci. Upehani od nagleda teka eo imeli zardel« obraz«, očj so jim bil« pota« strahu.
»Daj t© mam koz« nazedj!« vpili skoraj v en Sla«. »Dajte
nam koz« tutoaj.. • fcoo«
nazaj .. •«
»Nič,« s« j« Drejček otresel.
»Palico, če hočete, a ne kos... Sa bost© ž» nauMfldi.. .«
Pastirci pa venomer! »Dejjt«
nam koz« nazalj! Dajite nam koze nazaj I Dafjt« nam boo*
nazaj!«
A niso se nama upali preve®
približati. D rej ček je imel dolgo Šibo in bi bil vsakega predrzne ža osmuknil po bosih nogah. Dva pastirca sta planila v jok. Gregorčku so sl kot lešnik debele solze utirale pot po umazanih licih. Le Tonček ni jokal; zahteval je k<xz© dn »repo gledal.
ZaismfflUOd te> •» ni StJattfflom« je za *roe. Razumel eemnjihovo stisko. Sonce j« ž« zahajalo, nastal bo večer, e oni bodo moral; brez kozA domov. Namesto večerje (jih Ibo pričakala ter pežka in hude besed«. C« bi bilo po mojem, bi jim takoj vrnil koze. A nisem jim mogel pomagati.
Tako je prišla Po klancu Sz gozda čudna procesija. Spredaj koze, za mjlim jaz im Drejček, zadnji pastirci, ki mo vemomar vpili.
Srečal; smo sosedo, ki j« n* prvi pogled vse razumela.
»Gospodinja, dajte nam koz» nazaj!« so pastirci zagnali š© glasnejši krik. »Saj n© bomo nikoli več ... n« bomo več ... Dajte nam koze ...«
Soseda je bila dobra žensk* in se ni dala dolgo prositi.
»Pusta jim koze!« je reki« sinu.
Pastirci so dobili koze im jih zavrnili proti domu. V hipu so se jim posušile solze. Molčali so. 1© mene so preteče pogledali .. ,
Ta pogled mi je pognal strah v kosti. Dreijčku je bilo lahko, bil je starejš; in močnejši od mene. Tri take paglavce, kot so bili kozji pastirca, bi zlahka ugnal v kozji rog. Zato s© njega niso upali grozeče pogledata. Jaz pa nisem bil močnejši od njih. poleg tega niikak junak in pretepač, prej mila jeira. Vsi trije bi me igraje premagali in " naučili kozjih molitvic. Bal sem se jih zopet srečati. Rad bi s« jim za dolgo izognil, a to ni bilo mogoče. 2© koj drug; dan som moral po moko v mlin.
Ponoči sem težko sanjal. Od ranega jutr-a sem s težkim srcem hodil okrog. Prot; večeru sem se naredil junaka, si oprtal košek in odšel v grapo. Ubral bi bil lahko drugo pot, a ta je bila mnogo daljša in napornejša. Rahlo sem upal. da so morda pastirci že pozabili na dogodek, vendar so s© mi tresle noge.
Previdno sem pogledal In grmovja na Tičnico. Pastirci so čepel; ob skali an kurili velik ogenj, da se jte dvigal visok steber dima. V hipu so me zagledali in zagnan strašen krik. Tonč© je vihtel svoj knivač. kot kak poglavar Indijancev. Kazalo je, da me bodo na mestu pobili alj živega spekli na žerjavici.
Vso pot sem stiskal pesti in Si dajal poguma, tedaj mi je srce zlezlo v hlače. Pastircem 6©m pokazal pete, a j.ih niso dolgo gledali, ker sem že izginil v gozdu. Niso me lovili, le kamenje so metali z-a menoj in gnali krik, k; dolgo ni potišal. Počenil sem na mahovito skata
In solze so ml pritekle na lica.
Jokal sem bolj iz jez© kot iz žalosti. Solze mi niso pomagale, moral sem po moko. Naredil sem velik ovinek skoz! gozd in tekel, da me ne ulovi terna. Bil je že trd mrak, ko sem prinesel iz mlina in se mi je zdelo, da mi strahovi stopajo po petah.
Tičnica m; j© vMa poslej za d-olgo zaprta. Kadar so me domači poslali v dolino, sem rajši izbral ovinek. Ko sem prvič zopet stopil na kozji pašnik, sem čutil srce v grlu. Vendar mi to pot ni bilo treba pokazati peta. Kozji pastirci so tekmovali, kdo dlje skoči. Niso s© zmenili zame, kakor da me ne poznajo.
Kazno je bilo, da so ž© pozabili na tisti dogodek. A jaz s« ga im danes spominjam.
Vk-i-V
1 1
’ • -
■: • . .
i
1»^. k>.	-	s	-
\
jjižF
m::?.
% > - p*
jelen s Šestimi nogami? ali kakšna prikazen je to? -
NE, NA SENCI JE VIDETI, DA STA TO DVA JELENA, KI STA STAKNILA GLAVI... NA SENCI, KI JO KISE GORKO SPOMLADANSKO SONCE. KAJTI TUDI V ŽIVALSKI VRT PRIHAJA POMLAD. LJUDJE SO ODLOŽILI ZIMSKE SUKNJE, HODIJO NA SPREHODE IN SPET PRIHAJAJO OBISKOVAT SVOJE PRIJATELJE MED ŽIVALMI. VSI SO ENIH MISLI: LEPO JE. KO VSEPOVSOD SPET BRSTI ŽIVLJENJE . . . ENE MISLI STA TUDI OBA JELENA, KI STA STAKNILA GLAVI. ENE MISLI IN ENEGA HREPENENJA:	PO	SVOJI	DALJ	NJI GOZDNI DOMAČIJI. NJIMA
POMLAD NI V PRAVO VESELJE. ZATO STRMITA TAKO ZGUBLJENO IN TAKO DRUŽNO DALEČ TJA PREKO OGRAJ IN!
ZIDOV . . .
£2
,^/Ve '&re<fce** fcap'
h
!t. — Zanimivo Je, d* se Je na dan, ko se začenja povest, rodil Mravljince vi mami ravno dvetdeseti sin. To pa ni majhna številka in zbujala bi spoštovanje še pri kakšnem mogočnejšem rodu, kot pa so drobceni mravljinci. In novorojeni sinko je bil ta dan pač najbGlJ drobcen v vsej številni mravljinčji družini.
2. — A Pikec, tako ga bomo odslej klicali, sl ni belil glave zaradi tega. Še istega dne se je skobacal iz svojih skromnih plenic — tako navado imajo vsi mravljinčji otroci, kajti življenje je kratko — in stopil urno iz mravljišča, da bi pogledal, kakšen je pravzaprav ta svet. Moramo ga razumeti, kajti na poletnem travniku je tudi kaj videtil
&
3. — Pikec se Je znašel pred pragom svo-i jega doma- In mravljinčji dom je prav spoštovanja vreden dom v žuželčji soteski! Prav-i cati grad! Kdor v njem stanuje, se mu ni treba bati obiskov. »Nič ne rečemo, zgradba je lepa. A kaj, ko jih je pa toliko pri hiši...« govore o njem zavistneži, ki stanujejo kar pod listom.
4. — Nekateri trdijo, da zato, ker jih je Je bilo preveč pri hiši, drugi pa pravijo, da zato, ker je bilo Pikcu kot 999.999. sinu tako usojeno — mi pa pravimo, da je Pikec svoj lepi dom zapustil zato, ker pri Mravljinčevih nihče nima časa paziti na otroke. Da res je tako! Pikec je na sam dan svojega rojstva odšel po svetu, ne da bi počakal, da zobki zrastejo.
m
ss
I
K
I 5. — Rumeno sonce je grelo, zelene trave so duhtele, črički so prepevali, cvetovi so ža-fi reli... Ge nisem naštel vseh čarovnij, ki se dogajajo na takemle bujnem poletnem trav-[i niku, pa mi še vii pomagajte. Toda predvsem si moramo zapomniti tole: da je Pikca trla neutešljiva radovednost. To, veste, je za n^o zgodbo silno važno!
6. — Radovednost — to Je prava beseda! Samo če ne bo naš Pikec malce premajhen za to veliko reč... Poglejte! Nad njegovimi široko razprtimi očmi se je zdajci zazibalo rumeno-rdeče-zlato-modro in sploh čudovit« pisano bitje. Merilo pa je takole, skromno ra« čunano, dvajset mravljičjih sežnjev počez 'T kakšnih deset podolgem.
10 str. 7 SLOVENSKI POBOCEVKLEC 7 ST. SS — 17. MARCA 18ST 1
H
pilili
/
1*1*1
^. a’ >	^	^	•	a	'	••
mrnm
mmrnmm
■ -* ;• *«n ✓
,y '
145. Ob pogleda na slastni drobi* so s« RJavfka poeo-dlle sline. Zlezel je na mravljišče in pričel z jezikom ^Limi MiiCTdP Pobirati drobne živalce. Moralo je biti zelo okusno, kajti l*IK» I Ivbllft | obraza mu je sijalo zadovoljstvo. Tudi Kosmatinka je pričela večerjati. Zdaj je tudi Snežek stopil bliže in vtaknil smrček med mravlje.
IM. Samo malo Je podnhal, pa Je Imel *e ve« nos poln drobnih iivalie. Pričele so ran lezti celo v nosnice. Stresel je z glavo, pa se Jih ni mogel otresti. Tisoč drobnih nožič ga je iCegetalo. HlCCCl je kihnil, da sta Kosmatinka in Rjavček kar odskočila in ga presenečeno pogledala.
14T. Čeprav so ran solze zalivale oči, se Je Snežek zadovoljno namuznil. Otresel se je nadležnih živalic. Zdaj bo bolj oprezen. Nič ne bo duhal, kar z jezikom jih bo pobiral in jedel, kot sta to delala oba rjava medveda. Ta dva sta se medtem spet lotila večerje in Snežek se jima je pridružil.
KOLEDAR Nedelja, 17. marca: Ljubislava. e
17. marec — Dan mednarodne pomoči in ljudske solidarnosti, v
Danes se spominjamo smrti slovenskega glasbenika Antona Foersterja. Umrl je leta 1926. Njegova velika zasluga je posebno v tem, da je dvignil slovensko glasbo iz diletantstva na visoko umetniško stopnjo. Kot odličen glasbeni pedagog je vzgojil prve generacije naših skladateljev in pevcev. - Poučeval je glasbo, vodil zbore in orkestre, urejeval glasbeno revijo in tudi samostojno ustvarjal. Njegova opera »Gorenjski slavček« je bila močna priljubljena faradi vedre vsebine in prijetnih melodij, ki so oprte na slovensko ljudsko pesem.
•
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE PRIMERE od 15. do 23. marca 1957, nočna od 20. do 7. ure, ob nedeljah tn praznikih ves dan Zdravstveni dom Center:
Dr. Vrbica Milena, tel. 31-361, Komenskega 22. — Dr. Podobnik Jože, tel. 21-516, Gorupovs ulica 1, III. nadstr.
Zdravstveni dom Bežigrad:
Dr. Čebin Branko, tel. 381-297, Stoženska 35.
Zdravstveni dom Šiška:
Dr. Gašperlin Janez, teL 32-452, Saranovičeva 10.
Zdravstveni dom Vič:
Dr. Jagodic Boris, teL 22-437, Rožna dolina, Cesta XV. št. la, v odsotnosti zaravnika 32-740 Eli 23-372, nedeljska dežurna v ambulanti Mirje od 8. do 14. ure. tel. 21-797.
Zdravstveni dom Rudnik:
Dr. Leskovic Bogdan, tel. 20-167, Spl. ambulanta Ižanska c. 3, v odsotnosti zdravnika klicati LM 20-533.
Zdravstveni dom Moste:
Dr. Medvešček Branko, Ljubljana. Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 30-300.
Zdravstveni dom Šentvid: telefon 731 ali 741.
Pediatrična zdravniška dežurna služba za obisk otrok na domu - telefon 32-722. Ulica Stare pravde št. 2.
Nedelja, 17. marca.
Dežurna, l«karnar »Studenci« — Gorkega ul. 18.
RADIO
o.00—8.00 Prenos sporeda Radi* Ljubljana. -	8.00—8.10 Oddaja v
madžarščini. - 8.10—11.15 Prenos sporeda Radia Ljubljana. - 11.15 do 11.35 Mariborski feljton. - 11.35 do 14,00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. - 14.00—15.00 Želeli ste, poslušajte! 15.00—23.00 Preno3 sporeda Radia Ljubljana.
UMETNOSTNA GALERIJA
Razstava Ilustracij in knjig »Mladinske knjige« je odprta od B. do 16. ure.
PUTNIK SLO VEK US
obvešča: PRVOMAJSKI IZLETI
Dvodnevni avtobusni Izlet PREKO KORDUNA NA JADRAN (Flit-vička jezera — Crikvenica), dvodnevni avtobusni izlet V PORTOROŽ, dvodnevni avtobusni izlet PO DOLINI GRADOV (Žužemberk—Dolenjske Toplice—Smar jelke Toplice—Novo mesto) in enodnevni avtobusni izlet v LOGARSKO DOLINO.
POSEBNA ZANIMIVOST 1. maja dvodnevno križarjenje s turistično jahto BURJA ob Istrski obali (Piran — Poreč — Rdeči otok — Pula — Vrsar — Rovinj) in dvodnevni avtobusni izlet SKOZI ALPSKI SVET V DOLINO SOCE (Vršič —Trenta — Bovec).
IZLETI V INOZEMSTVO Petdnevni avtobusni izlet v PRAGO meseca maja. šestdnevni avtobusni izlet v RIM in NEAPELJ, šestdnevni avtobusni izlet v PARIZ, dvodnevni avtobusni Izlet v GRAZ, štiridnevni avtobusni izlet PO SEVERNI ITALIJI (Dolomiti) in 7-dnevni izlet v LONDON. ♦
Zahtevajte programe v najbližji poslovalnici PUTNIKA SLOVENIJA, ki sprejema tudi prijave. Izlete prirejamo z udobnimi turističnimi avtobusL NOVOST!
E 1C. aprilom otvarjamo EKSPRESNO AVTOBUSNO PROGO
UtJBIrlANA-ZAGREB-BEOGRAD
POTUJTE S PUTNIKOM SLOVENIJA.
ZARADI SMRTI PREDSEDNIKA LJUDSKE SKUPŠČINE MOŠE P I J A D A SO ODPOVEDANE VSE JAVNE PRIREDITVE.
Ing. arhitekture Sonji Prijatelj iz Novega mesta, iskreno čestitamo k diplomi. — Prijatelji.
V počastitev spomina pok. Prijatelja Josipa Je poklonila družina Gromova za slepo mladino 1.000.— din. — Iskrena hvala!
JAVNA ZAHVALA! Zahvaljujem se tov. profesorju G u z e 1 j u najiskrenejše za mojstrsko izvršno težko operacijo s katero mi je 85-letnemu ohranil življenje. Ista zahvala za vso skrb tov. dr. Miilierju in strežnemu osebju. — Anton Depoli.
ZAHVALA. Iz srca se zahvaljujem dr. Otonu Bajcu, primariju bolnišnice v Nov. mestu, zdravnikom, bolniškim sestram in drugemu osebju, za topel človeški odnos, vgo skrb in spretnost, da je moja operacija srečno uspela in me rešila dolgega, hudega trpljenja. — Ana Marvin. Medno tev. 43.	533-A
Višjemu asistentu dr. Štefki Divjakovi iskreno čestitajo k imenovanju za primarija na Ginekološki kliniki v Ljubljani — hvaležne pacijentke!
Kiuh izložbenih aranžerjev okraja Ljubljana apelira na vse izložbene aranžerje, da aranžirajo posebne žalne izložbe v spominsko počastitev velikega pokojnika — Moše Pijade!
Klub kulturnih in znanstvenih delavcev vabi člane vseh umetniških in znanstvenih društev na žalni sestanek ob smrti predsednika Ljudske skupščine FLRJ tov. Moše Pijade. Komemoracija bo v penedeljek, 13. marca ob 12. uri (opoldne) v prostorih kluba v Wolfovi ulici l/III.
PLANINCI; Koča pri Triglavskih jezerih je do nadaljnjega redno oskrbovana. Planinsko društvo Ljubljana - matica.
Avtopromet Kamnik obvešča, da ukine z dnem 21. marca t. L večerno avtobusno vožnjo iz Kamnika v Ljubljano in obratno ob delavnikih. Ostane le sobotna in nedeljska večerna vožnja z odhodom iz Kamnika ob 18.30 in odhodom iz Ljubljane ob 23.20.
Društvo za varilno tehniko v Ljubljani opozarja na osnovni tečaj za obločno varjenje, ki prične 18. marca na Zavodu za varjenje v Ljubljani (za Bežigradom) Ptujska ulica. — Prijave in informacije Društvo za varilno tehniko Ljubljana, Erjavčeva cesta 15.
SADJARJI! CEPILNO SMOLO • CHEMOTECHKA« dobite v Drogeriji Mestni trg 4, Ljubljana.
Ce bolehate na želodcu ali jetrih, žolču ali črevesju, če Vas muči zaprtje ali hemeroidi in Vam umetna zdravila ne pomagajo, vprašajte zdravnika in poizkusite zdravljenje z učinkovitim prirod-nim sredstvom: rogaškim — SONAT — vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah, ki ga dobe v LjuDlja-ni, pri »Prehrani«, »Ekonomu« in »Mercatorju«.
Prišla je pomlad, KRAVATO nosi vsak, kje se Jo dobi, tam pri Marenki.
To me veseli,
KRAVATA, lepa sl, zatorej pohitimo vsi k
Mafenki.
Čistim, obnavljam, se priporočam
Mafenka Sitar, Pred škofijo 13.
PEGESAN KREMA Vam Za gO-tovo odstrani pege. Kvalitetna in poceni v drogerijah.
NOVOST! - Puder (Foundation) krema »Ferkuto!« v šestih barvah Zahtevajte samo »Perkutol« puder kremo, ker je kvalitetna, poceni in zato dosegljiva za vsakogar.	_______________
PO BRITJU SAMO
KVALITETNA KREMA!
ZDRAVO, MLADO KOZO dobite in ohranite z VITAMINSKIM mlekom »LAIT« in »LOTION« (za porei »EVELINE« za čiščenje kože NAMESTO z vodo. Imajo jo drogerije v Ljubljani (tudi v Na-Ma), Mariboru in Kranju.
Vsaka drogerija, špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi »FLEX«. Za čiščenje madežev samo »FLEK«!
Svež in mladosten obraz dobiš po uoorabi kozmetične maske »TEINT BELL«. Način uporabe zelo enostaven, pa vendar čudovit učinek.
Ali'ste že videl! oziroma preizkusili lepe nove pomladne barve TRAJNIH HOLLUVOOD ŠMINK? Dobite Jih v vseh drogerijah in trgovinah s kozmetiko Slovenije.
Slovensko geološko društvo vabi
na predavanje: Ameriški kanjoni v luči geologije in barvne fotografije. Predaval bo tov. Mirko Karftbič, kratko geološko razlago pa bo podal dr. Anton Ramovš. Predavanje s krasnimi barvnimi diapozitivi bo v petek, 22. marca ob 19. uri v Matematični predavalnici na Univerzi.
Strokovno združenje podjetij gradbene stroke in industrije gradbenega materiala LR Slovenije, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS in Geološko društvo vabijo svoje člane na predavanje ing. Ivana Sel-miča iz Zagreba o »Masovni eksploataciji kamna pri izgradnji luke v Latakiji«. — Predavanje bo v gredo, dne 20. marca ob 17. url v matematični predavalnici na Univerzi v Ljubljani, Trg revolucije. Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami. P Planinsko društvo Ljubljana — matica Vas vabi na predavanje »KRIŽEM NEPALA« I. del »GORE OKOLI MANANGA« bo v četrtek, 21. marca, ob 20. uri v dvorani kina Soče. — II. del »K MEJI TIBETA« pa v petek, 22. marca, ob 20. uri v isti dvorani. Znani alpinist Lobbichler Fritz, član nemške »Nepalexpedicije 1955« bo z izbranimi barvnimi diapozitivi prikazal lepote in zanimivosti Nepala. Predprodaja vstopnic od 19. marca dalje v pisarni društva Miklošičeva c. 17.	-P
Slavistično društvo vabi k predavanju prof. Pacheiner Vlaste o temi: Obdelava jezika v srednji šoli (praktični napotki). Predavanje bo v sredo, 20. marca ob 20. uri v Slovanskem seminarju (Studijska knjižnica). Vsi interesenti vljudno vabljeni.	-P
Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na poljudnoznanstveno predavanje tov. Mirka Kambiča: Ameriški kanjoni. Predavanje, spremljano z mnogimi barvnimi diapozitivu, bo v torek, 19. marca, ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na univerzi, vhod z Gosposke ulice.	P
V sredo,	20. marca,	bo	koncertni	nastop	solistov	In	orkestra
Srednje glasbene šole pod vodstvom prof. V. Šušteršiča. Nastopijo:	Betka	Golob,	čelo;	Rudi
Pok flavta; Marjeta Gajeta, violina! Andrej Jarc, klavir; Zupan Alojz, flavta. Vstopnice po 50 in 30.— din so na razpolago v pisarni	srednje	glasbene	šole	od 8. do
14.	ure.	-K
DRAMA — LJUBLJANA
Nedelja, 17. marca: zaprto. Ponedeljek, 18. marca: zaprto. Torek! 19. marca: zaprto.
Sreda, 20. marca ob 20:	Brecht:
»Kavlcaški krog s kredo«. Abonma red K.
Četrtek, 21. marca ob 15: Moder-Ajdič:	»Janko in Metka«. Za-
ključena predstava za Osn. šolo Spod. Šiška. — Ob 20: Brecht: »Kavkaški krog s kredo«. Abonma red D.
Petek, 22. marca ob 15.30: Miller: »Spomin na dva ponedeljka«. -»Pogled z mostu«. Abonma Petek II. popoldanski.
Sobota, 23. marca ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.« (drugi del). Izven in za podeželje. (Zadnja predstava.)
Nedelja, 24. marca ob 15: Axel-rod: »Sedem let skomin«. Izven in za podeželje. - Ob 20: Kreft: »Krajnski komedijami«. - Izven in za podeželje. (Suzana Mila Kačičeva.)
•
A bo n. reda A sporočamo, da bo zanje še enkrat na sporedu Millerjeva enodejanka »Pogled z mostu«.
Na željo številnih obiskovalcev, ki so pri zadnji izvenabon-majski predstavi »Henrika • IV.« ostali brez vstopnic, smo to s Prešernovo nagrado nagrajeno predstavo uvrstili v repertoar še enkrat in sicer v soboto, 23. marca. Predstava je izven in za podeželje. - Občinstvo opozarjamo, da bo to nepreklicno zadnja iz-ven-predstava »Henrika IV.«
Od 7. do 11. aprila bo gostovalo v Ljubljani poljsko Državno gledališče iz Lodza, na kar občinstvo že sedaj opozarjamo. Vstopnice bodo v prodaji po običajnih opernih cenah od 25. marca dalje.
Dne 3. aprila bo slavil 35-letnlco umetniškega dela igralec Lojze Potokar. Jubilejna predstava, na kateri bo jubilant igral vlogo Sokrata v Platonovih »Poslednjih dnevih Sokrata«,' bo v Drami. -Vstopnice bodo v prodaji od 25. marca dalje.
OPERA — LJUBLJANA V dnevih ljudskega žalovanja za pokojnim tovarišem Mošo Pi-jadom od 15. do 19. marca, ostaneta Drama in Opera zaprti. Sreda, 20. marca ob 19.30:	Dvor-
žak: »Rusalka«. Premiera. Četrtek, 21. marca ob 19.30: Doni zetti: »Ljubezenski napoj«. -Abonma red F.
Petek, 22. marca ob 15:	Offenbach:	»Hoffmannove	pripoved-
ke«. Zaključena dijaška predstava za- G-imn. Novo mesto. Sobota, 23. marca ob 19.30: Do-nizetti: »Ljubezenski napoj«. -Abonma red B.
Nedelja, 24. marca ob 10.30: Dvoršak: »Rusalka«. Izven in za po-deželj e.
*
Ker se Je zanimanje za predstave SNG v zadnjem času povečalo, bodo odslej vstopnice za nedeljske predstave in aa sobotne izven-abonmajske predstavo Drame in Opere v prodaji vsak teden ie od srede od 17. ure dalje. Podeželski obiskovalci naših dramskih in opernih predstav, namenjenih podeželja, naj svoja naročila za rezerviranje vstopnic sporočijo v začetku ted-
na, najpozneje do srede do 12. ure Glavnemu tajništvu SNG — Cankarjeva 11/I, tel. 22-52*. Pri abonentskih predstavah ostane čas predprodaje vstopnic nespremenjen, to je en dan vnaprej od 17. ure dalje.
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža
Sreda, 20. marca ob 20: Sidney Hotvard:	»Pokojni ChriStopher
Bean«. Abonma LMS II. Četrtek, 21. marca ob 20: Barilet-Grčdy: »Pero«. Abonma TSS I. Petek, 22. marca ob 20: M. Gorki: »Malomeščani«. - Abonma LMS IV. Vstopnice so tudi v prodaji. Zaradi smrti predsednika Ljudske skupščine tov. Moša Pijade odpadejo predstave do vključno 19. marca.
Šentjakobsko gledališče
Ljubljana — Mestni dom
Sreda, 20. marca ob 20: L. Bobič: »Družina Blo«. komedija. Red B. Vstopnice so tudi v prodaji. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. 32-860.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 1
Zaradi žalovanja za pokojnim predsednikom Zvezne ljudske skupščine tovarišem Mošo Pija-dom, odpadejo vse predstave v marionetnem gledališču in gledališču ročnih lutk od 15. marca do 19. marca 1957.
Vstopnice, ki so bile prodane v predprodaji veljajo za naslednji teden oz. dobč imetniki vstopnic denar povrnjen na upravi Resljeva c. 36.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Četrtek, 21. marca, ob 16: Armand Salacreu:	»Noči	jeze«.	Zaklju-
čena predstava za sindikat tovarne Iskra in izven.
Petek, 22. marca, ob 18. in 20: Alojz Remec:	»Magda«.	Gosto-
vanje v Novi Gorici.
Sobota, 23. marca, ob 16. in 20: Armand Salacreu:	Noči jeze.
Gostovanje v Novi Gorici. Nedelja, 24. marca, ob 16: Alojz Remec: »Magda«. Izven in za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sreda, 20. marca, ob 20: Stefan Zweig: »Volpone«. Premiera. — Premierski abonma in izven. Četrtek, 21. marca, ob 20: Stefan Zweig: »Volpone«. Red četrtek in izven.
Petek, 23. marca, ob 16:	Miloš
Mikeln: »Petra Seme pozna poroka«. Prvi srednješolski abonma.
Sobota. 23. marca, ob 20: Stefan Zvveig: »Volpone«. Red sobota in izven.
Nedelja, 24. marca, ob 15.30: Stefan Zweig: »Volpone«. Red nedelja in izven.
vremenska napoved — 22.15 Komorne skladbe B. Bjellnskega in L. M. Škerjanca — 22.55 Poročila — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba).
RAZPIS
Medzadružni lesni kombinat »Jelovica«, Škofja Loka razpisuje na podlagi določil Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ Št. 32-53)
ŠTIPENDIJO za višjo šolo za medicinske sestre v Ljubljani. Prošnje dostaviti upravi podjetja do 16. aprila 1957.
Vsi kinematografi so zaprti do
vključno 19. marca 1957.
V dneh narodnega žalovanja za tov. Mošo Pijadcm bo spreminjal tudi Radio Ljubljana svoj redni program. Zato objavljamo samo okvirni program, ki ga bomo še dopolnjevali, ker bomo sproti prevzemali iz Beograda prenose žalnih svečanosti in sporočila.
SPORED ZA NEDELJO
6.00—7.00 Jutranji glasbeni spored — 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved — 7.10
Rudnik rjavega premoga Senovo
razpisuje
PRVO JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih in obrtniških del za dve šeststanovanjski hiši na Senovem.
Predračunska vrednost Je 18 milijonov 800.000 din.
Rok za dovršitev gradbenih del v surovem stanju je do 1. novembra 1957, popolna dovršitev pa do 30. aprila 1958.
Licitacija bo 25. marca 1957 ob 9. uri v prostorih uprave podjetja na Senovem.
Varščino 50.000 din Je treba predložiti z garancijskim pismom, najkasneje do pričetka licitacijske obravnave.
Ponudbe se bodo sprejemale do licitacije v upravi rudnika na Senovem, kjer je na vpogled tudi ves elaborat projekta vsak delavnik od 6. do 14. ure.	O
VABILO
Vabimo člane Rdečega križa terena »Miklošič« na OBČNI ZBOR, ki bo 18. marca 1957 ob 20. url v mali dvorani Doma sindikatov v Ljubljani, Miklošičeva 22/1. -Pred začetkom občnega zbora bo predaval prof. dr. Slavko Rakovec o bolezni ledvic in mehurja. Prosimo za točno in polno udeležbo.
PODJETJE ZA PTT PROMET
V LJUBLJANI IN »TRANS-
TURIST« V ŠKOFJI LOKI
objavljata spremembo avtobusnih voznih redov v Selški in Poljanski dolini. Dne 18. marca t. 1. bodo ukinjene naslednje avtobusne zveze: Na progi Žiri—Škofja Loka avtobus z odhodom iz 2iri ob 10.20 in prihodom v Škofjo Loko ob 11.18; na progi Škofja Loka—Železniki ob delavnikih avtobus z odhodom iz Škofje Loke ob 8.30 in prihodom v 2eleznike ob 9.04 ter z odhodom Iz Železnikov ob 10.45 in prih. v Škofjo Loko ob 11.19. Tega dne uvajamo nove avtobusne zveze:
Škofja loka—Železniki
ob delavnikih 7.15 odh. Škofja Loka prih. 8.25 7.41	Selca	7.59
7.49	Železniki	7.51
ŠKOFJA LOKA—ZIR1 vsak dan	ob	delavnikih
8.30 odh. Škofja Loka prih. 18.08 8.56	Poljane	17.42
9.04	Gorenja vas	17.34
9.28	2irl	17.10
Na podlagi člena 1 Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter pravilnika o postopku pri Javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Ur. list LRS št.
razpisuje Tovarna motornih koles »TOMOS« Koper
JAVNO PISMENO LICITACIJO
za oddajo obrtniških in instalacijskih del na upravnem poslopju v Kopru, ki bo dne 13. aprila 1957 v upravi tovarne v Kopru. Proračunski zneski in roki za dovršitev so naslednji:
1. Krovska dela din 2,074.500 — do 1. julija 1S57.
2. Kleparska dela din 1,041.645 — do 15. junija 1957.
3. Mizarska dela din 15,039.540 — do 15. junija 1957.
4. Ključavničarska dela din 898 tisoč 375 — do 15. Junija 1957.
5. Steklarska dela din 3,805.942
— do 1. septembra 1957.
6. Pleskarska dela din 2,963.374
— do 1. oktobra 1957.
7. Umetni kamen din 2,660.935 — do 15. avgusta 1S57.
8. Ksilolit din 5,076.000 — do 1. oktobra 1957.
9. Slikarska dela din 341.048 — do 1. oktobra 1957.
10. Tapetniška dela din 1,042.810
— do 1. oktobra 1957.
11. Leseni roloji din 2.755.300 — do 1. avgusta 1957.
12. Centralna kurjava in prezračevanje din 9,763.568	— do 15. septembra 1957.
13. Vodovodna inštalacija din 2,049.720 — do 15. sept. 1957.
14. Razsvetljava din 6,670.248 —
Igrajo veliki orkestri — 7.30 Ra- do 1S- septembra 1957. dijski koledar in obvestila — 7.35
dijski koledar Orkestralna glasba — 8.30 Pino Vatovec: Čudežna roža (oddaja za otroke) — 9.12 Iz solistične in komorne glasbe — 9.45 Še pomnite, tovariši — Mile Paulin:	Izgub-
ljeni v snegu — 10.15 Simfonični koncert — Ant. Lajovic:	Adagio_,
J. Brahms: Prva simfonija — 11.15 Partizanske in umetne pesmi —
12.00 Opoldanski glasbeni spored
— 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 13.15 Igrajo godalni orkestri — 13.30 Srečanje z Mošo Pijadom - 13.40 Simfonični fragmenti — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.15 Komorni koncert
— 16.00 Zvone Kržišnik:	Pot do penicilina (report.) — 16.30 Glasbeni mozaik — 17.30 Radijska igra
— Ivan Potrč: Zločin — 18.22 Jugoslovanski zbori pojo — 19.00 Radijski dnevnik — 19.39 L. v. Beo-thoven:	Sonata »Appasionata«, Chopin: Balada z g-molu — 20.00 »Minute tišine« — lit.erarno-glas-bena oddaja — 20.20 Glasba D. Šostakoviča in S. Prokofjeva —
22.00 Napoved časa. poročila in
15. Sibkotočne inštalacije in strelovod din 28.950.770 — do 16. sept. 1957.
Varščino v znesku 0,2 odstotka proračunske vsote položite skupno z garancijskim pismom do pričetka licitacijske obravnave.
Ponudbe, ki morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri Javni licitaciji (Ur. list LRS št. 17-55) bomo sprejemali na dan licitacijske obravnave dne 13. aprila 1957 do 9. ure v gradbenem odseku tovarne v Kopru, kjer go interesentom na razpolago tudi projektni elaborati in splošni pogoji.
TOVARNA MOTORNIH KOLES TOMOS KOPER
»Slovenski poročevalec« največji in najboll razširjen slovenski dnevniki 0
razpis	t
Upravni odbor KPPZ za Poljana sko dolino v Gorenji vasi razpisuje:
1. mesto upravnika.
Pogoji:	kmetijski Inženir alt
kmetijski tehnik s popolno srednješolsko izobrazbo in daljšo prakso.
1. mesto knjigovodje.
Pogoji: popolna srednješolska izobrazba s petletno prakso ali najmanj 10 let prakse v
knjigovodstvu.
3. mesto referenta za poljedelstvo in semenarstvo.
Pogoji: agronom ali kmetijski tehnik.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe 1. aprila 1957. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite čimprej upravi KPPZ za Poljansko dolino v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. R
■•El* »E»E»E» «•»«••■
Kvalificirane
pclagalce
teraz.zo plošč in
nekvalificirane
delavce
»prejme takoj podjetje
»MINERAL« Industrija naravnega In umetnega kamna, Ljubljana, Smartinska c. 100». 1236-R
RAZPIS
Zdravstvena postaja Majšperk razpisuje	/
mesto babice za okoliš Žetale in mesto babice za okoliš Majšperk.
Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku o plačah ZP Majšperk. V Žetalah samsko stanovanje zagotovljeno. — Prijave pošljite na ZP Majšperk.	-R
RAZPIS
Sekretariat IS za promet, Ljubljana, Gregorčičeva 25, razpisuj«
mesto referenta za promet
Pogoj:	diplomiran ekonomist
ali pravnik. Prejemki po predpisih za državne uslužbence. Nastop službe lahko takoj.
Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja pošljite do 1. 4. na gornji naslov.
-R
RAZPIS
Inštitut za kemijo na Med. fak. Ljubljana, Lipičeva 2, razpisuje mesto laboranta s predpisano šolsko izobrazbo (Tehniška srednja šola).
Reflektanti naj vložijo prošnje s kratkim življenjepisom (predvsem dosedanji potek službovanja in ocena zaključenega izpita) do 37. t. m. na gornji naslov. -R
RAZPIS
Kmetijska zadruga Rob razpisuje mesto upravnika zadruge.
Pogoj:	najmanj 2-letna praksa
v vodstvu zadruge.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe po dogovoru.
Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite do I. 4. 1957 na gornji naslov.	-R
RAZPIS
Komisija za volitve in Imenovanja pri občinskem ljudskem odboru Ljubljana - Bežigrad razpisuje naslednja delovna mesta:
1. idavčnega revizorja:
2. davčnega knjigovodje;
3. pravnega referenta.
Za delovni mesti pod 1. in 2. se zahteva srednja strokovna izobrazba, za delovno mesto pod 3. pa višja strokovna izobrazba. Za vsa delovna mesta je predvidena dopolnilna plača.
Pravilno kolkovane vloge pošljite do 30. marca 1957 občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana -Bežigrad..	-R
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev podjetij in obrtov pri občinskem ljudskem odboru Ljubljana - Bežigrad razpisuje v smislu 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov
MESTO UPRAVNIKA restavracije »Gospodarsko razstavišče«, Ljubljana, Titova cesta 50.
Kandidat mora biti visokokvalificiran gostinski delavec s 5-letno prakso ali kvalificiran gostinski delavec z najmanj 10-letno prakso in z znanjem vsaj enega tujega Jezika.
Kolkovane ponudbe z navedbo življenjepisa in strokovnosti, od-dalte občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana, Parmova 33, najpozneje do sobote 30. marca 1957.	-R
RAZPIS
Bolnišnica na Jesenicah razpisuje naslednja delovna mesta za ZDRAVNIKA- SEKUND ARI J A za interni oddelek,
2 RENTGENSKA TEHNIKA, BABICO,
OTROŠKO NEGOVALKO,
8 BOLNIČARK,
SEFA KUHINJE — kuharja, 2 KVALIFIC. KUHARICI.
Prošnjo, s kratkim življenjepisom in potekom dosedanjega službovanja pošljite na naslov: Bolnišnica Jesenice — Jesenice.
Plača po uredbi; dopolnilna plača po Pravilniku o plačah.
Prosilce, ki bi lahko takoj nastopili službo, bomo prvenstveno upoštevali.	11
RAZPIS
»Silva«, gozdno in lesno gospodarstvo agronomske in gozdarske fakultete razpisuje delovna mesta:
1. Gozdarskega inženirja s položenim strokovnim izpitom za delovno mesto pri Upravi podjetja v Ljubljani, delovno mesto gradbenega tehnika za vsa gradbena dela (nizke gradnje) s sedežem v Kamniku.
2. Administratorke s perfektnim obvladanjem strojepisja in stenografije za delovno mesto na Upravi podjetja v Ljubljani.
Plača po Tarifnem pravilniku oziroma dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite na: »Silva«, gozdno in lesno gospodarstvo AGV fakultete, Ljubljana, Parmova ulica 41/111.	R
RAZPIS
Občinski ljudski odbor Cerknica, komisija za imenovanje razpl-»uje
mesto dveh upravnikov v fmislu 10. člena Uradni list St. 34-55 in na podlagi člena 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov Uradni Ust FLRJ št. 51-53 za Gostinsko podjetje Cerknica ter Gostinsko podjetje »Lovec« na R&lcdcu«
Pogoji:	visokokvalificirani go-
atinski delavec z najmanj 3-letno prakso v vodstvu gostinskih podjetij.
Interesenti naj vlože pismeno profinjo z opisom dosedanjega dela na Občinski ljudski odbor Cerknica do 31. marca 1957. R
Podjetje industrijskega značaja v središču Ljubljane išče: materialnega
skladiščnika — mehanika
popravilo šivalnih strojev,
administrativno moč
z. delnim znanjem knjigovodstva. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo šolske in strokovne izobrazbe pošljite v oglasni oddelek pod geslom »Industrija«.
1325-R
ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža. očeta, sina in brata
POLDETA MERCUNA
se vsem,	ki	ste	od blizu in	daleč
prihiteli,	da	ga	pospremite	v po-
slednji dom v tako velikem številu, vsem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, z nami sočustvovali in nas tolažili ter bodrili v najtežjih trenutkih, iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Htibscher-ju. Zahvaljujemo se vsem oblastnim organom, političnim in družbenim organizacijam, podjetjem, organizatorjem nogreba, posebno tajniku OLO Kočevje tov. Šobru. Nadalje	iskrena hvala tov. in-
špektorju Vrabiču za osebno spremstvo. Topla zahvala vsem njegovim stanovskim tovarišem, prijateljem, šolski mladini okraja Kočevje,	ki	so	ga na vsej	poti,
tako lepo pričakali, vsem govornikom. pevcem, godbi »Rudnika Kočevje« ter prav vsem, naša najprišrčnejša zahvala.
Neutolažljiva: žena Marta s hčerko Zdenko in ostalo sorodstvo.
Kočevje, Ljubljana, Zagreb, Beograd dne 17. marca 1957.
ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža in sina
FRANCA LIPOVSKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, z nama sočustvovali in nama izrazili osebno ali pismeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Podpečanu za vso pomoč, požrtvovalnost in olajšanje trpljenja, godbi Tovarne emajlirane posode, KO Nova vas, tov. Bohincu, duhovščini za poslovilne besede v čast pokojnika, družini Stojanovi za pomoč v času bolezni in vsem darovalcem vencev in cvetja. Prosiva tihega sožalja.
Žalujoča žena Slavka, mama Valburga, nečak Marjan, svakinja Minka in ostalo sorodstvo.
Celje. 17. marca 1957.
Sporočamo žalostno vest, da nai Je za vedno zapustila naša zlata žena, mama. stara mama, sestra in teta
AMALIJA MAJCEN Pogreb bo v nedeljo, 17. marca 1957- pop. v Sentj inžu na Dol. Žalujoči:	mož Ivan, otroci:
Jože, Stane, Malči, Ivanka, Hermina z družinami, Jožefa, Marija, Ciril, Franci, sestra Mici, brat Jože, Franc ter ostalo sorodstvo.
Sentjaž, Boštanj, LjubUanc, Reka. Koper. Dunaj, Kanada.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš član
JANEZ VIZJAK
Pcfgreb bo v nedeljo, dne 17. marca 1957, cb 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Dolgoletnega predsednika kegljaškega krožka »Slovenskega poročevalca« bomo ohranili v trajnem spominu I
Kegljaški krožek »Slov. poročevalca«
n. a — n. marca ust / SLOVENSKI P0B0CEVHEC 7 itr. IT
CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed stane beseda 20 din, vsaka nadaljnja beseda 15 din. Za oglase, ki so pod šifro, oziroma za oglase, ki je naslov v oglasnem oddelku, -r30 din. Cena za ženitbene oglase je 30 din beseda. Za nedeljske 4-20%.
OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ali kakršnekoli informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo.
POSTRE2NICO, gospodinjo, vsak dan od S..—14. ure sprejmemo takoj. Hrana in plača zelo dobra. Naslov v ogl. odd. 4002-1
KMEČKO DEKLE ali fanta vajenega konj in drugih kmečkih del, išče Sitar Marii a. Stoži c e pri Ljubljani št. 6. Dobro plačam.	4948-1
KOLARSKI POMOČNIK, začetnik, išče zaposlitev kjer koli. Pogoj »amsko stanovanje. Ponudbe pod »Samski« v ogl. odd.	Tl	£92-1
IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let. Kogovšek Jože. Boh. Bistrica 1.	R	691-1
PRODAM dob roc h ranjeno moško in žensko kolo. Vodnik, Šišenska 13.
ZASTOPNIKA
za Slovenijo 1«
SEFA SKLADIŠČA
Išče večje proiz%Todno podjetje v Ljubljani.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru, ponudbe v oglasni oddelek pod »Zastopnik«.	1335-K
PEKOVSKEGA MOJSTRA Eli po-
močnika z večletno prakso za vodstvo pekarne na deželi iščemo. Ponudbe z življenjepisom poslati v ogl. odd. pod »Slovenske Gorice«.	K 688-1
DELOVODJO za vsa kmetijska dela s srednjo kmetijsko izobrazbo oz. nižjo m vsaj 5-letno prakso, ter konjarja za oskrbo konj in večje število sezonskih kmetijskih delavcev in delavk sprejmemo v službo. Ponudbe z dosedanjim opisom služb pošljite Kmetijskemu posestvu Pod v. n Radovljica. Stanovanje za samce preskrbljeno.	R 686-1
KNJIGOVODSKI BIRO Grosuplje sprejme, verzirano moč za knjiženje v finančnem knjigovodstvu. Prednost imajo absolventi Srednje ekonomske šole, Srednje gostinske šole in knjigovodja v večletno prakso. Nastop takoj ali s prvim aprilom. Plača po uredbi državnih uslužbencev.
R 635-1
KMETIJSKA ZADRUGA KOG pri
Središču razpisuje mesto poslovodje - poslovodkinje. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe s 1. aprilom. Ponudbe pošljite do 24. 3. upravi zadruge.
R 683-1
*«*♦•••••	•• • •• •©••©•	o- -o..*-
ADMIN!5TR*TGRs-XA)	f
samostojna moč ?a vod-	:
st v o pisarne, dobi službo	;
takoj ali najpozneje do	*
1.	maja.	:
•
Ponudbe z opisom dose-Sanj e ga službovanja poš-	:
Ij.ite na naslov:
Kmetijska zadruga	•
Rogaška Slatina.	®
1323-R	•
KOMERCIALIST, šef prodaje do-ch zaposiitev v tekstilnem pod-ietui v Ljubljani. Naslov v o?l. odd.	R	GS2-1
« TEHNIKE — LABORANTE v vi-30kovakuumski laboratorij in delavca za priutitev elektro-me-hanskih del v laboratoriju, takoj sprejmemo. Laboranti nat bi biti diplomirani srednje tehniki Šibkega toka in vojaščine prosti. Prijave sprejema Inštitut za elektroniko, Ljubljana. Teslova 30.	R	680-1
KLJUČAVNIČARSKEGA	PO-
MOČNIKA sprejme Žnidaršič Jakob, Tržaška 32, Ljubljana.
5093-1
MEHANIK ŠOFER, D kategorije,
želi zaposlitve na osebnem av-tomobtu. Nastop po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Trezen«.	5057-1
SPREJMEMO trgovskega pomočnika, lahko izučen tudi mešane stroke. »Oprema«. trgovina z železnino. Ljubljana. Gosposvetska cesta št. 4.	5130-1
PRIDNO KMEČKO DEKLE išče z.apcslitve ima veselje do kuhanja In gostilne. Naslov v ogl. odd.	5104-1
Sprejmemo v službo: NORMIKCA za kovinsko stroko, KLJUČAVNIČARJA in FINO MEHANIK A.
»Elekiromedicina« Ljubljana, Slomškova 4 592-A
SLU2BO dobi medicinska sestra oz. otroška negovalka pri Centralnem otroškem dispanzerju, Ljubljana. Ulica Stare pravde- 2.	R	673-1
ADMINISTRATORKO z najmanj 5-letno prakso v personalnih !n blagajniških poslih sprejmemo s 1. majem 1957. Ponudbe z življenjepisom pošljite do 24. III, 1957 v ogl. odd. pod »Verzirana«.
R 677-1
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI išče meha-nika-šoferja D kategorije. Fonu dbe upravi Resljeva c. 28.
R. 676-1
KALKULANTA IN KURIRJA
sprejme v službo »Kmetijski magazin«, Ljubljana, Parmova ul. 33. z nastopom 1. 4. 1957. Pogoji za kalkulanta: trgovsko izobražena oseba z daljšo trgovsko prakso, posebno v železninarski stroki. Zb kurirja se zahteva nižja Izobrazba in sposobnost za opravljanje kurirskih poslov. Plača po Tarif pom pravilniku. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov do 20. marca t. 1.
R 675-1
RESTAVRACIJA KZ Tv P S K O išče mlado pridno 1n nošteno natakarico. Nastop službe takoj, plača no uredbi, stanovanje zagotovljeno. Interesenti nsj se javijo pismeno ali predstavijo os<=*b_ no na zgoraj navedeni nariom
R 674-1
Trgovsko podjetje »VINO KRANJ« v Kranju Gregorčičeva 5 razpisuje delovno mesto
KLETAR J a
Pogoji:	poznavanje	vseh
vrst kletarskih del z daljšo kletarsko prakso ali kletarska šola brez prakse.
Ponudbe pošljite upravi podjetja.
1300-H
FRIZERSKO POMOČNICO, dobro moč, sprejme SatoSek Drago, Črnomelj.	K	697-1
GKEM ZA GOSPODINJSKO POMOČNICO. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd.	4S5S-1
GRADBENI DELOVODJA in kal-kulant želi menjati službo. Naslov v ogl. odd.	4S51-1
KROJAŠKEGA POMOČNIKA, za velike komade — po. meri, sprejmemo takoj. Krojaška zadruga Medvode.	4S03-1
SLIKARSKEGA IN PLESKARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Delo stalno. Čeme Rajko, Bezenškova 25, Zelena Jama.
4802-1
SPREJMEMO MOČI ZA POBIRANJE ZANK. Pismene ponudbe pod rTudi honorarno« v ogloda.	4793-1
PEKOVSKI POMOČNIK, vešč vsega pekovskega dela, išče službo. Samsko stanovanje zaželeno. Nastop 1. aprila ali 1. maja. Naslov SP Celje. 4789-1 STALNO SLUŽBO dob! dober krojaški pomočnik. Naslov SP Celje.	4732-1
SPREJMEM	ČEVLJARSKEGA
POMOČNIKA -a fina dela, takoj. Kojc, Sercerjeva 31 — Maribor.	4778-1
POLKVALTFTCIKANA, pridna in poštena, želi s 1. aprilom sprejeti službo v državni gostilni na Gorenjskem ali v bližini Ljubljane. Naslov v ogl. odd. 4772-1
Ljubljanska tovarna branil, Ljubljana, Smartinska c. 30
sprejme
vajenca ključavničarske sirske
in
delavca
mlajšega, vojaščin« prostega. Predstavite se osebno v tovarni.
1305-R
UPOKOJENKO za kuho in lažja gospodinjska dela iščejo trije odrasli. Lastna soba, ostalo po dogovoru. St. Vid, Poljane 55, Ljubljana.	4753-1
POŠTENO DEKLE išče službo gospodinjske pomočnice v Ljubljani pri manjši družini. Naslov v ogl. odd.	4731-1
HONORARNO MO C, lahko tudi upokojenec, sprejmemo za pisarniško delo. Pismene ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd.
«713-1
RENTGENSKA TEHNIČARKA želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Rentgen« v ogl. odd. 4536-1 GRADBENEGA	DELOVODJO
sprejmemo v stalno službo, lahko takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Center — Ljubljana« v ogl. Odd.	4647-1
Stanovanjska uprava občine Ljubljana-Center
razpisuje naslednji delovni mesti za GRADB. TEHNIKA a prakso 5 do 10 iet RAČUNOVODJO a popolno srednjo šolo in prakso.
Nastop takoj. — FHača po dogovoru. Ponudbe pošljite Stanovanjski upravi obč. Ljubljana - Center, Resljeva cesta 14-a, do 30. marca t. 1.
1337-R
KLEKTKO STROJNO PODJETJE »TIKI« Ljubljana Trata 12, sprejme takoj — 2 elektromehsnika kvalificiranega in nekvalificiranega, avtoličarja, 2 ključavničarja in 3 navadne delavce.
II 652-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA -co,
sprejmemo. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite Kmetijski zadrugi Rok ob Sotli, p. Rogatec.	4783-1
SPREJMEM SLUŽBO kot kmetijski delovodja ali slično. Imam temu primerno izobrazbo in več let prakse. Ponudbe v ogl. odd. pod »V aprilu«.	4S28-1
GOSTINSKO PODJETJE »SESTI-CA« išče šefa kuhinje. Ponudbe v ogl. odd.	4909-1
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Predstavite se v četrtek pri Dvoržak, Cankarjeva c. 10.	4900-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Oglasite se ob delavnikih popoldan. Krulc, Zitniko-va 8. Rožna dolina.	4S9G-1
GRAVER z večletno prakso želi menjati zaposlitev. Ponudbe pod »Vsestranska izurjenost« v ogl. Odd.	4892-1
SAMOSTOJNEGA VRTNARJA za Koper iščemo za takoj. Samsko stanovanje preskrbljeno. Pismene ponudbe v ogl. odd. Dod »Vrtnar«.	4891-1
STROJNI TEHNIK z 10 let prakse želi menjati službo. Ponudbe pod »Pogon« v ogl. odd. 4RSS-1
; Montažno podjetje	*
•	»TOPLOVOD«, Ljubljana,	•
!	i
•	takoj sprejme pet kvali-	j
• fieiranih ključavničarjev
•	za svoje ključavničarske	:
•	delavnice na Trati. Plača	:
i	po tarifnem pravilniku	*
j	oziroma dogovoru. 1333-R	*
:	«
PEKOVSKEGA POMOČNIKA zaposlimo takoj. V poštev pridejo Interesenti iz okolice Jesenic. — Parne pekarne, Jesenice. .R 709-1 FINOMEHANICNI MOJSTER ali strojni tehnik, komercialist, pomožni knjigovodja, tajnik podjetja in električar dobe službo. Ponudbe pošljite Tovarni šivalnih strojev, Mirna.	R	705-1
NI2JO KNJIGOVODKINJO za fi-nančno-blagovno knjigovodstvo z nekaj let prakse sprejme »Ke-mofarmacija«, Ljubljana, Metelkova 7.	R	692-1
SLOVENIJA-VINO
ls*B&hli$e&t9€3r	&iŠ6Qp><att&ŠŠ<B 44
razpisuje ca osnovi Uredbe o osnovnih sredstvih (Uradni Ust FLRJ 52/53, 8/25, 82/54, 7/55) in na predlog delavskega sveta
JAVNO USTM0 LSC1TACSJ0 dne 22o marca 1957
za prodajo nasiednjih osnovnih sredstev:
NMonske PRIKOLICE »ADSSE«
4-tORSka PRIKOLICE »MERCEDES«
OSEBNEGA AVTA BMW
OSEBNEGA AVTA »VAUKHAIL«
OSEBNEGA AVTA »0LVMPIA«
OSEBNEGA AVTA »FIAT«
P0LTGV0RNEGA »DKW«
ČRPALKE, ulične, za bencin in nafto
REZERVOARJA, 1500 I, za bencin in 1500 I za nafto — in raznih kletarskih strojev 1327-3
KUHARICO IN KUHINJSKO POMOČNICO sprejme takoj ali pezneje restavracija v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	R	704-1
POTOVALNI URAD ADRIA. Portorož, razpisuje naslednja delovna mesta: 1. sekretarja podjetja. Pogoji: pravnik z najmanj 3-Ietno prakso v administrativni službi in znanje dveh tujih jezikov. 2. Več referentov za inozemski turizem (menjalci, šal-terski uslužbenci in vodiči). Pogoji: popolna srednješolska izobrazba z obvladanjem najmanj enega tujega jezika. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe na upravo podjetja do 25. III. 1957.
R 703-1
THAKTORtST-SOFER želi zaposlitev. Zelja je državni sektor. Pogoje pošljite na prodajo časopisov, Sevnica.	R	6S9-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe sprejmem. Tratnik, Ljubljana, Zrinjskega 3.
5042-1
ooooooocx)ooooocooocxaocxxx)ooc3coooooocx)oor
POTNIK - ZfiSTOPNiK
s svojim avtomobilom,
soliden, verziran, komercialist, išče zastopstvo proiztmdnega podjetja za Slovenijo in Hrvatsko ali posamezno. Dopise v ogl.
^ odd. pod »Soliden«. 582-A c*x>ooooooaooooooooocxx>oooooaoooooaooo
'aMQULjxixciontxJooocoonrrinnerwrn-.-. « «—
Kemična tovarna Domžale »prejme v službo
STROJNEGA TEHNIKA
in
KEM0TEHNIKA
za vodstvo laboratorija. Plača po tarifnem pravilniku. — Možnost nastopa službe takoj. — Ponudbe pošljite na naslov: Kemična tovarna Domžale.
1322-R
PLANINSKO DRUŠTVO TRBOVLJE razpisuje mesto oskrbnik« za postojanko na Mrzlici. Interesenti naj pošljejo ponudbe s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev in življenjepisom na naslov: Planinsko društvo Trbovlje.	R	688-1
FINANČNEGA KNJIGOVODJO — samostojnega, z ustrezno šolsko izobrazbo in nekaj let prakse sprejme »Hrast«, podj. za izdelavo finega pohištva, Ljubljana. Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe l. aprila ali po dogovoru. — Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja. R 656-1 SPREJMEM POMOČNIKA delavca in vajenca za soboslikarstvo. Ambrožič Jernej, Krakovski nasip št. 24.
5199-1
• Grosistično trg. podjetje
• v Ljubljani
? sprejme
• SEKRETARJA-I PRAVNIKA, t STROJEPISKO
f s znanjem stenografije
? (Lahko začetnica) in
l SKLADIŠČNIKA
• s prakso.
? Nastop službe po dogovo-
• ru. — Ponudbe pošljite v :	ogl. oddelek pod »Dobra
T služba«.	1338-R
•
:
«••«*••• •%•••*•§• •#*•••»•*
LEKARNA TRBOVLJE razpisuje mesto
FARMACEVTSKEGA POMOČNIKA
• položenim strokovnim izpitom.
Prošnje pošljite upravnemu odboru Lekarne Trbovlje.
Nastop službe po možnosti takoj.
1314-R
NATAKARICO za podeželsko gostilno, pridno, vestno in pošteno, išče gostilna Korišek Marija. Litija, Valvazorjev trg 17.
R 791-1
AVTOGENO-ELEKTRICNEGA VARILCA iščemo. Samsko stanovanje preskrbljeno. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Obrtno kovinsko podjetje Lož. p. Stari trg. R 700-1 SEFA STREŽBE, po možnosti visokokvalificiranega, z znanjem 2 tujih jezikov, iščemo. — Ponudbe pod »Hotel« v ogl. oddelek.	R	699-1
BLAGAJNIČARKO — TOČAJKO za stalno službo iščemo. Ponudbe pod »Hotel« v ogl. oddelek.
R 698-1
FAKTURISTINJO, MATERIALNO KNJIGOVODKINJO in administratorko z znanjem strojepisja in stenografije sprejme večie podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Sposoben« v ogl. oddelek.
R 697-1
SEFA SKLADISCA in nabavljača takoj sprejme tovarna v Ljubljani. Ponudbe pod »Praksa« v ogl. odd.	R 696-1
Čevljarske prestvalke in pomočnike za fina šivana dela sprejmemo. Modno čevljarstvo »Rožnik«, Rožna dolina c. v. St. 2.	R 712-1
Gradbeno industrijsko podjetje »GRADIS«, gradbišče Šoštanj - Velenje
potrebuje večje število kvalificiranih in polkva.11-ficiranih zidarjev. Plača po tarifnem pravilniku in terenski dodatek. Nastop takoj. Javiti se v tajništvu gradbišča. 1295-R
SALDOKONTISTA sprejme takoj ali po dogovoru večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobra moč«.
R 711-1
PODJETJE ZADRUŽNA TEHNIKA »LIVAR«, Ljubljana-vič, Viška cesta 65, razpisuje naslednja deiovna mesta: 3 polkvalifi-cirane livarje: l delovodjo mizarske stroke, 2 delavca, i delavca za kovinsko stroko. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe takoj.	R	716-1
FRIZERSKO-BRIVSKO POMOČNICO in vajenko sprejmem. Ponudbe pod .»Stalna siuzba Ljubljana« v ogl. odd.	5940-1
SLIKARSKEGA POMOČNIKA in vajenca takoj sprejme Ložar, Gameljne 19, Šentvid nad Ljubno.	5998-1
STALNO ZAPOSLITEV obratnega ključavničarja, orodjarja, sprejmem s 1. V. 1957. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sposoben«. 5901-1 ELAGAJNISA-Carko s prakso sprejme Kmetijsko posestvo »Jesenkovo«, Ljubljana, Cesta na Loko 4. Prednost imajo interesenti s prakso v kmetijstvu. — Samska soba na razpolago. Plača po tarifnem pravilniku.
R 6S1-1
PIVOVARNA »UNION«, Ljubljana, potrebuje žensko administrativno moč z znanjem strojepisja. Nastop službe takoj. Ponudbe upravi podjetja.	R	662-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno, z znanjem kuhe, sprejmem takoj. Levčeva 40.	5202-1
DEKLE za kmečka dela in v&selje_ r kuhinji iščem. Nastop takoj. Na-?1ot v ogi. odd.	5193-1
TEHNIKA - KEMIKA, po možnosti z nekaj prakse v galvanotehniki — sprejmemo. Ponudbe pod »Industrijsko podjetje e Ljubljani« ■» ogl. oddelek.	5189-1
POTNIK — tekstilni tehnik z najmanj 10 let prakse, s poznan tem komercialnih poslov in tekstilnih utensilij. dobi zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobra moč« v oslasnt oddelek.	5188-1
ADMINISTRATIVNA MOC za pripravo dela. po možnosti z nekaj prakse. dobi zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pod »Administrativna moč« v oel. oddelek.	51S7-1
Rudnik rjavega premoga
Išče
2 rudarska inženirja, tajnika podjetja
in
gradbenega tehnika.
Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe pošljite na naslov:
Rudnik rjavega premoga Zagorje ob Savi
1306-R
STROJNEGA TEHNIKA za konstrukcijo sprejme podjetje v Ljubljani. Praksa zaželena. Ponudbe pod_ »Industrija« v oglasni odd.	5186-1
MLAJŠO PISARNIŠKO MOC za knjigovodstvo sprejmemo. Ponudbe pod »Zadruga Ljubljana« ▼ oglasni oddelek.	51.85-1
ZOBOTEHNICNA SREDNJA SOLA v Ljubljani. Lipičeva ul. 1, sprejme tnkoj 2—3 zobotehnike v enoietno plačano prakso. Brez posebnih po-jrojev. Plača in dopolnilna plača po uredbi.	5177-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO za dopoldan sprejmem. Naslov v ozl. oddelku.	5176-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, resno, sprejme 4-članska družina inženirja na Gorenjskem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Solidna«. 5172-1 STANOVANJE IN HRANO nudim poštenemu dekletu za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah. Naslov v ogl. odd.	5171-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA »prejme Planinc. šišenska 66.	5154-1
geioocoooaooooooooooooaoaaoaooooooooopoog
Večje industrijsko pod- g j e tj e sprejme takoj:
STROJNEGA TEHNIKA
za investicije — delo na Investicijskih programih v Ljubljani in
STROJNEGA TEHNIKA
ali osebo s strojno delo--vodsk-o šolo za obrat na'
J eseni cah.
Pogoji so ugodni. Zaposlitev je stalna. Zaželen je takojšen nastop.
Pismene ponudbe pod »Takojšnja zaposlitev« v ogl. odd.
1323-R
KOMERCIALIST, mlajša moč, dobro verziran. v vseh strokah, želi prevzeti zastopstvo z lastnim avtomobilom. Ponudbe pod »Agilen« v oglasni oddelek.	5147-1
FINANČNEGA KNJIGO VOD JO-kin jo sprejmemo takoj ali po dogovoru. Soba na razpolago. Splošno mizarstvo Medvode	5143-1
SPOSOBNO PISARNIŠKO MOC, ki ima veselje voditi administrativna in komercialna dela v manjšem obrtnem podjetju, sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Vesten« v ogl. oddelek.	5140-1
KORESPONDENT in prevajalec za prvovrstno nemščino nudi svoje usluge. Ponudbe pod »K«>meroiaIna nemščina« v oglasni odd. 5129-1 TEHNIČNEGA VODJO za večje slatinsko podjetje iščemo. V poštev pride »trojni inženir ali strojni tehnik (tehn. srednja šola) z večletno prakso. Stanovanje razpoložljivo. Nastop po dogovoru. Ponudbe pod »Slatina« v oglasni oddelek.	5126-1
DVE TRGOVSKI POMOČNICI špecerijske stroke sprejme trgovsko podjetje »Pri Kekcu« Ljubljana, Celovška cesta Pt. Zglasiti se osebno v upravi podjetja.	5124-1
PLESKARSKE IN SLIKARSKE POMOČNIKE sprejme obrtno gospodarsko podjetje. Ponudbe pod »Sa-mostoini« v ogl. odd.	5122-1
IZVEZBANE GOSPODINJSKE POMOČNICE z lastnim stanovanjem v Ljubljani, sprejme Gospodinjski biro Trubarjeva št. 8.	5114-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, resno, pošteno, z znanjem kuhanja, staro nad 25 let. potrebujem takoj. Naslov v ogl. odd.
5113-1
PEKARNA ZGORNJA SISKA,
Medvedova 28. vzame v službo, predpečnika s prakso, raz-važalca, in 3 vajence. Pogoj stanovanje v Ljubljani. 5103-1 SNAŽILKO sprejmemo. Trgovsko podjetje »Galeb« Ljubljana. Čopova 7.	R	720-1
TRGOVSKO PODJETJE z živili v Ljubljani sprejme treznega in vestnega poslovodjo. Pogoj: večletna praksa in strokovni izpit. Nastop dne 1. 4. 19-57. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudba pod »VESTEN« v ogl. odd.
K 728-1
FOTOGRAFSKEGA POMOČNIKA
z možnostjo izpopolnitve v color tehniki sprejmemo takoj. Naslov v ogl. odd.	R	727-1
VEČJE TRGOVSKO PODJETJE V LJUBLJANI išče za takojšen nastop ali s 1. 4. 1957: saldakon-tlsta. knjigovodjo osnovnih sredstev, drobnega inventarja in •evidenco ekonomata; stenodakti-lografinjo, administratorko z znanjem strojepisja in vodenjem blagovne kartoteke; namestnika poslovodje trgovine; prodajalca (v poštev pride moška oseba). Ponudbe v ogl. odd. pod »Sposoben«.	R	726-1
BRIVSKO-FRIZERSKO POMOČNICO, dobro moč sprejmem takoj v stalno službo. Stanovanje preskrbljeno. Salon »Pucelj« Novo mesto.	assi-i
INDUSTRIJSKO PODJETJE V LJUBLJANI sprejme strojnega ključavničarja, ki obvlada dela na stružnici in materialnega knjigovodjo z nekaj let prakse. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stalna zaposlitev«.
R 725-1
ŠOFERJA — MEHANIKA za osebni avto sprejmemo takoj ali pozneje. Kurivo, Ljubljana. Masa-rykova c. 15-11.	R	721-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, stara nad 30 let. vajena popolnoma samostojnega gospodinjstva, dobra kuharica, dobi dobro mesto pri štiričlanski družini. Plača 4000 din. Pečnik. Nova vas 11, Šentjur pri Celju.
5242-1
POŠTENEGA MIZARSKEGA POSLOVODJO z mojstrskim izpitom, sprejmem. Mizarstvo. Baloh, Celje! Mariborska c. 154.
5241-1
POSTREZNICO za V3ak dopoldan sprejmem. Naslov v ogl. odd.
5225-1
NATAKARICE, točajke, kuharico
za delo ob nedeljah sprejme.
Gostilna »Rožnik«, Ljubljana.
5082-1
GOSPODINJSKO rOMOCNICO z
znanjem kuhe išče petčlanska družina za takoj ali 1. april. Zaželena starejša. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Poštena in pridna« v ogl. odd.	5079-1
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd.	5678-1
INVENTAR ISTA SREDNJIH LET ki je sposoben pomagati v knjigovostvu. išče ustanova v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa pisava«.	5974-1
HTSNTKA — KLJUČAVNIČARJA ali električarja, samskega ali poročenega. brez. otrok, išče ustanova v Ljubljani za polno zaposlitev. Eden stanovanjski prostor. Ponudbe v ogl. odd. ood »Prvi april«.	5073-1
PRIDNO DEKLE z dežele za vsa dela sprejmem. Bricelj Zdenka. Na Peči 39. Ljubljana. Gostilna »Pri mostu«.	5072-1
PISARNIŠKA MO C išče honorarno ali začasno zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. ood »Cimprel«.	5068-1
MOŠKEGA, nad 55 let starega, samostojnega treznega, sprejmem na malo posestvo 5 ha. KerŠ-nianc, Pšata 34. p. Dol pri Ljub. liani.	5966-1
BOLNIŠKO STRE2NICO sprejmem takoj. Belantič Bruno. Ul. Milana Majcena 29. Ljubil ana, Šiška.	5062-1
INDUSTRIJSKO PODJETJE V LJUBLJANI išče finančnega knjigovodjo—kinjo za stalno ali honorarno zaposlitev. Plača po Tarifnem pravilniku oz. dogovoru. Telefon 30-054.	R	716-1
ELEKTROTEHNIKA ta Šibki tok (radiotehnika) sprejmemo kot strokovnega sodelavca v honorarno zaposlitev z namenom poznejše stalne namestitve. Ponudbe ood »Radiopopravila« v ogl. odd.	R	715-1
VEČJE TRGOVSKO PODJETJE V Ljubljani sprejme koresponden-ta tujih jezikov in stenodaktl-loerafko s perfektnim znanjem srbohrvatskega in delno nemškega jezika. Ponudbe pod »Prvovrstne moči« v ogl. odd.
R 714-1
ELEKTROTEHNIKA z znanjem nemščine za servis in akvizici.io sprejme zastopniško podjetle. Ponudbe z vsemi osebnimi podatki v ogl. odd. pod »elektrotehnik«.	R
ZA LAHKA DELA v mehanični delavnici sprejmem mladega fanta ali upokojenca. Informacije od 15.—18. ure v mehanični delavnici. Kolodvorska c. 8. na dvorišču.	5095-1,
PLETILJO, strojno, dobro jzvež-bano. samostojno, sprejme F. Rozman-Hassl, Lj., Zidovska 7.
5093-1
PLESKARJE IN SOBOPLIKAKJE
sprejme Obrtno podjetje »Pleskarstvo 1. maj«, Ljub., Stari trg 3.	5088-1
ISCEM ŠOFERJA za tovornjak. Ponudbe pod »Vesten« v ogl. odd.	5985-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem . k štiričlanski družini. Umek — Rožna Dolina cesta XI. številka 3. Ljubljana. 5223-1 STAREJSO P O STREŽNICO za 1 uri vsak dan dopoldne iščemo. Naslov v ogl. odd.	5220-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Plača do 4.000. Javite se v ponedeljek ob 15. url. Brenčič. Obirska 19.	-1
CELODNEVNO ZAPOSLITEV dobi postrežnica. Plača po dogovoru, hrana v hiši. Naslov v ogl. odd.	5215-1
POMAGAM V GOSPODINJSTVU za hrano in stanovanje. Hočevar. Strossmajerjeva JO. 5213-1 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike komade sprejmem. Križaj Franc, Rozmanov« 6, L1 ubij ana.	5208-1
ZflMUZEK
SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam
v 2 urah lepo izdela FOTO »PAULI«, Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta).	330-2
POSTREZNICO, štirikrat tedensko. od 8.—10. sprejmem. Naslov 'v ogl. odd.	4334-2
PREVAJAM ANGLEŠKA PISMA.
Naslov v ogl. odd.	4658-2
KDOR MI PRENOVI FASADO enonadstropne hiše? Dolenc. Zaloška 24.	4967-2
UPOKOJENCA,	KLJUČAVNI-
ČARJA ali priučenega, rabim za nekaj ur dnevno. Naslov v ogl. odd.	4952-2
ANGLEŠČINO POUČUJEM. Posedujem spričevalo Royal Society of Arts, London iz angleškega jezika. Naslov v ogl. odd.
4719-2
NA DOM VZAMEM prepisovanje na stroj. Ponudbe pod »Hitro« v ogl. odd.	4903-2
PKIKROJEVALNI TEČAJ nudi salon »KUCLER«. Tomšičeva 4.
5050-2
STAREJSO ZENSKO (upokojenko) za 7 ur dnevno k otroku sprejmem takoj. — Piskernik, Breg 8-II	5039-2
POSTREZNICO srednjih let za pomoč v gospodinjstvu 1-krat tedensko iščem. Naslov v ogl. oddelku.	5038-2
ISCEM POMOČ v gospodinjstvu.
Resljeva 6. vrata 2.	5934-2
VEC NABIRALCEV STARIH KLOBUKOV za popravilo zaposlimo po celi Sloveniji. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dober zaslužek«.	5000-2
IZ) RSTNA STENODAKTILOG.JAFi-NJA išče honorarno popoldansko zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku.	3156-2
VIST! GRADDENI TEHNIK s pooblastili sprejme honorarno v izvršitev proračune, obračune, projektiranje ter nadzor prt gradnjah. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Honorar«.
-««*-.v
UPOKOJENKO k dvema otroka,
iščem. Pogoj po dogovoru. Oaied po 15. uri. Naslov v ogl. odd.
5984-2
FANT Z DEŽELE se želi izučiti
obrti, najrajši v kovinski stroki. Pogoj: vsa oskrba pri mojstru. Ponudbe pošljite na naslov: Željko K., Mengeš, Trdinov trg it. 10.	R	094-3
VAJENCA za pekovsko obrt sprejmem takoj. Pekarija Jarc, Domžale.	4831-1
HAVLICEK MAKS, elektroinšta-lacijsko podjetje, Ljubljana, Stari trg 22, takoj aprejme vajenca.	4931-2
*.‘v-
Sv,«*	f
rVc.-'
VAJENCA sprejme tako.1! »Elek-tro-Jereb« L1ubl1ana, Poljanska C. 53.	4957-3
VAJENCA za kleparsko obrt •prejmem. Anton Fuchs, ®«spo-•vetska u, Ljubljana. MtT-l
TRICIKEla,	»kora J	nov, xa.prt,
nosilnost cca 200 kg, prodam. Rožna dolina c. V. ftt. 3£.
5132-4
OPREMO ZA TRGOVSKI LOKAL,
pult predale, police, vhodna vrata z izložbo in rolojem, prodam. Ogled vsak dan razen četrtka: Vera Furlan, Radovljica. Linhartov trg 4.	4846-4
MOTORNO KOLO DKW 96. prodam. Knific. Sp. Senica 4, Medvode.	4841-4
PRTLJAŽNIK, prevleke za sedeže, bat z krogličnimi ležaji za Vespo prodam. Naslov v ogl. odd.
4813-4
NOV INOZEMSKI RADIO, 12-cevni, UKV 4 zvočniki, prodam. Naslov v ogl. odd.	4S42-4
MOŠKO KOLO Bianchl, dobro ohranjeno, prodam. Titova 33, pri vratarju.	4840-4
AVTO DKW. limuzina, v dobrem stanju, naprodaj. Vprašajte: Dr. Poj as, Zagreb, Gunduličeve 19.
«835-4
FRIGEDIERE ZA SLADOLED prodam. Poizvedbe pri Viko Kopec-ky od 10.—12. ure. Partizanska c. 2, Ljubljana.	«529-4
MOŠKO KOLO, športno, v dobrem stanju, poceni prodam. Kamen-šek. Kneza Koclja 3. (pri Celovški 105).	4828-4
PRODAM ALI ZAMENJAM sašiio. kabino, volan 3-tonskega avtomobila za osebnega lahko ne-kompleten, ostalo doplačam. Zglasiti se pri Novak, Javornikova 1.	4827-4
NAGROBNI SPOMENIK, nov. v modrem koroškem poliranem marnorju, ob strani z masivnim križem, črno granit ploščo, svetilko vazo, robnikom okrog groba, preda Kamnosek Kunovar Franjo. Tomačevska cesta 7. (za levim vogalom pokopališča 2ale), Ljubljana.	4119-4
LEP KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, prodam. Ožbolt. Njegoševa (Jegličeva) 6-VII.
4704-4
»uta« Črpalka seo v, s atm., 80 l/mi n. prodam. Naslov v ogl. odd.	4791-4
DRVA, BUKOVA, prvovrstna, pro-» dam. Dostavim na dom na področju Ljubljane. Ponudbe pod »3000« v ogl. odd.	4820-4
MOTORNO KOLO »GUZZI« 500 ccm in gumo za »Mosqito. 24 x x 1 3/4, prodam. Transformatorska postaja, Kleče 33, Ježica. MOTOR N 93 dobro ohranjen, ugodno prodam. Ditner, Bežigrad. Preradovičeva 14.	4811-4
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov. košaro na kolesih in stajico, prodam. K.nlar Ivanka. Črtomirova 21.	4313-4
KLAVIR dunajske znamke, odlično ohranjen. In krasen, mali harmonij ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	4812-4
ZAKONSKO POHIŠTVO, rabljeno, in moško kolo prodam. Bezlaj, AleševČeva 18.	4811-4
ROČNI VOZ na štiri kolesa (plato), dobro ohranjen, prodamo. Blagovnica »Tromostovje« Ljubljana, Wolfova 1.	4874-4
MOŠKO KOLO »ADLER« prodam.
Naslov v ogl. odd.	437.3-1
OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, lepo ohranjen, prodam. Eippro-va 3/1, Trr.ovo.	4S77-4
50 ccm MOTOR, v dobrem staniu, prodam ugodno (69.000 din). Mehanični servis, Kolodvorska 18.
4871;-4
MOŠKO KOLO. zelo dobro ohranjeno, najboljše nemške znamke, s torpedom, poceni prodam. Gruden Ivan, Jesenkova 8.
485S-4
NOVO OGRODJE KAVČA, orehova korenina, prodam. Naslov v ogl. odd.	4867-4
ZADNJI SEDEŽ za motorno kolo prodam. Podlimbarskega 4f».
4866-4
FIAT-TOPOLINO, lepo ohranjen, brezhiben, prodam. Ogled popoldan — Lj., Mesarska l, Klavnica.	4864-4
KOMPLETNO SPALNICO (mehki les) z vložki, in žimnicami prodam. Celovška 43.	4352-4
MOTOR NSU 250, zelo dobro ohranjen, model 1943. prodam. Pugljeva 25. Kodeljevo. 4S57-4 MOTOR 290 ccm prodam ali zamenjam za težjega. Celovška 43. Metelko.	4845-4
50 ccm MOTORNO KOLO znamk« ILO in moško italijansko športno kolo prodam. Štrukelj. Za-pužka c. 8, Dravlje, Ljubljana.
484S-1
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ »SINGER« na električni pogon. akorHj nov. proda Janc Pavel, Sei»enje 4, p. Križe.	4810-4
ZENSKO KOLO prodam.	f>,
T. stopnišče. Avsenik.	4806-4
TOPOLINO, dobro ohranjen, omenjam za večji osebni avto ali avto lifervairen. Eventualno tudi prodam. Naslov v o«rl. odd.	4.604*4
MOŠKO KOLO STEIER. prenovi re-no. n-srodno prodam. Celovška ceri* 197/1. levo.	4803-4
ŠIVALNI STROJ »SINGER«, v zelo dobrem stanju, utrodno naprodaj. Pojasnila dobite pri vratarju »COLOR < Medvode.	4796-4
PISALNI STROJ »ERIKA« prodam.
Nasbvr v osrl. odd.	4795-4
STROJČEK za pobiranje zank prodam. Cena 40.000 din, možnost plačila p čekom. Sipek, rudniška nm-bulanta Hrnrinik.	479t-4
AVTOPORTRET — studijo Impresionista Groharja prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku.	4790-4
PISALNI STROJ »REMINGTON S m* brez napake in izložbeno steklo 299/J4.3 cm, 7 mm debeline, p^da ugodno Pauer, Braslovče. 47S**-4 OSEBNI AVTO ▼ dobrem stanju, po zelo ugodni ceni prodam. Ogled vsako soboto v Avtomehanični. P^d Kalvarijo v Celju.	4794-4
ŠPORTNI VOZIČEK prodam. birič, Trnovski pristan 16.	4773-4
LOVSKO PUŠKO, dvocevko, fotoaparat in radio »Turist« prodam. Ogled od 17. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku.	4771-4
TOVORNI AVTO. 3-ton°ki, znamke Austin ugodno naprodaj. Kmeti j-k a zadruea Kamnik.	469-4
ZENSKO KOLO p*>ceni prodam. Ogled v nedeljo ves dan. Zaloška 75.
4767-4
KANARČKI *e nekaj dobrih pevcev in samic nanrodaj. Franc Omahna, Ljubljana, Trubarjeva cesta 51 a.
4764-4
MOTORNO KOLO DKW, 2-50 ccm, N. Z., v zelo dobrem stanju, poceni prodam. Ljubljana, Polje — Studenec 23.	4763-4
JADERNICO. tip »Divja mačka« — n*ivo, z jadri in vesli, prodam. Ponudbe pod »Piran« v oglasni od-dplek.	4730.4
VEČ ZIDNE OPEKE, rabljene, veliki format prodam. Naslov v oglas, oddelku.	4757-4
2ELEZEN ŠTEDILNIK in psa čnvaja poceni prodam. Ižanska cesta 63.
4748-4
KLAVIR kratek Bfb»endorfer, jeklena plošč'’, prodam. Kosi, Vrhnnskn 28, Maribor.	4972-4
SLAMOREZNICO in rabljene destet prodam. Jehart, Linhartova 28.
4TO4
HA PRODAJ: PUCH 290 ecm (motor-
BO kok)) t odličnem »tanin. Cena konkurenčna! Ogled Cesta na Rožnik 57.	4962-4
SAMSKO SPALNICO ir mehkega leta in otroško posteljico prodam. Naslov v ogl. odd.	4960-4
VIOLINE - CELA, prvovrstne ročne izdelav«, dobite pri goslarju Blažu Demšarju, Žabjek 5, Ljubljana.
4939-4
0TEDILN1K, vzidljiv, desni, 2 in pol
plošči, medeninasto okovje, prodam. Zg. Siska, Pavšičeva 3. 4958-4 SINGER ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, malo rabljen, naprodaj. Zaloška c. 13/1.	4955-4
KOVO MOŠKO ŠPORTNO KOLO mamke Puch prodam. Povšetova 94 Ljubljana.	4954-4
GUMIJAST KAREL, štirižilni, cca 100 m in 3-tonsko dvigalo za voznike, novo, prodam. Božič, Ljubljana — Ogrinčeva 16.	4953-4
UERO KUHINJSKO POHIŠTVO, otro-feko stajico, samozapirač za vrata, uirodzjo prodam. Privoz 16 (Prule).
4947-4
LEICA Ul e ELMAR ugodno prodam. Vprašajte popoldan: Javornikova 7/pritl., desno.	4945-4
lCOTORNO KOLO 500 ccm, generalno popravljeno. « teleskopi na obeh kolesin, prodam. Kropivšek, Pot na Rakovo Jelšo 3, Ljubljana — Trnova	4943-4
MOŠKO KOLO p rod e m. Jurčkova pot 117 ob Ižanski cesti. Kriskov.
4942-4
MOTORNO KOLO >ILO< 98 ugodno prodam. Zibe rtov a 22/1.	4940-4
SLAMOREZNICO, ročno, poceni prodam. Mengeš. Zavrti 7.	R 693-4
AVTO »HAftOMACK«, 55 KS. močne konstrukcije, možna predelava v poltovornega, nosilno«! 1,7 t, relo ugodno prodam- Ponudbe v oglasni oddelek pod »Idealno«. R 689-4 TRAČNO ZAGO z motorjem cx 80 cm prodamo. Zadružna tehnika »Livar« — Ljubljana-Vič.	K	654-4
KORENJAKE KOBER 5 BB po ugodni ceai lahko nabavite pri ZKG Jareniua pri Mariboru. R 679-4 MOTORNO KOLO ZINDAP. 200 ccm. dobro ohranjeno, zelo poceni prodam. Bardev Andrej, elenje.
K 695-4
KAVČ prodam. Jevšek pri Prosen — Obirska 9.	4746-4
MOTORNO KOLO »JAP« 500 ccm, dobro ohranjeno, prodam. Kralj, Slovenski Javornik, Ulica Prvoborca.	4743-4
KUHINJSKO POHIŠTVO in kavč prodam v Kopru. Naslov v podružnici SP Koper.	473S-4
ZGODNJI SEMENSKI KROMF1R —
F ril hm el e prodam. Jerman, Snebeir-je 11, Polje — Ljubljana. 4727-4 8 SEDEŽNI AVTO primeren za taksi prodam ali zamenjam za tovornega. Jenko Franc. Trg svobode 26	—
Tržič.	4725-4
PUPE. likalnik in šivalni stroj prodam. Naslov v oči. odd. 4723-4 MOTORNO KOLO 250 ccm v brezhibnem stanju naprodaj. Društvena 16.	4720-4
MOŠKO KOLO, štrapacno prodam za 14.500. Zaloška Sla, I/vrata 14.
4716-4
SLADKO SENO in otavo prodam. — Dvor 11, Mo£ k ril, Ljubljana, Šentvid.	470«-4
LEP ŠPORTNI VOZIČEK prodam. — Galjevica 146.	4630-4
TRAVNIK ob Knezevem štradonu prodam. Poizvedbe: Galjevica 5.
4253-4
DVE SPALNICI, oreh, politirani, novi, poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku.	4692-4
TRAČNO PUŠKO, radio žarnice ECH 21 ECC 40, fotocelico, gramofonski motorček in gledališki daljnogled poceni prodam. Verbič, Poljanski nasip 40.	4679-4
DOBER ČEVLJARSKI STROJ (cy-linder), znamke Diirkopf. ugodno prodam. Robič, Kettejeva 17 — Maribor.	4664-4
MOTORNO KOLO TRIUMPH 250, odlično, prodam. Bohinec Jože — Oven — Ljutomer.	4660-4
BILJARD prodam. Sodnik Ivana. Bukovca 30. p. -Vodice.	4630-4
MOTOR NSU, 98 ccm, prodam ali zamenjam za težjega. Streliška 12, Metelko.	4372-4
PSIHO. predrobno steno, ležalnik, moderno posteljo, nočno omarico, razne kovčke, posodo in razni kuhinjski pribor itd. prodam. Ogled od 14. do 17. ure. Ilirska 17111. stan 9.	4030-4
VEČJO KOLIČINO STAREGA ČASOPISNEGA PAPIRJA (maku latu r-ne.ga) po nizki ceni proda Ex_podit Jugoreklam, Ljubljana — Kidričeva 3.	R	670-4
REDUCIRVENTILA za kirik in disu-plin prodam. Oblak, Industrijska 44). Domžale.	4659-4
OPEKO LGD poceni prodam. Lukan Karel, Ljubljana, Maurerjeva 13.
4934-4
PISALNI STROJ >UNDERWOOD* v
dobrem stanju, prodam. Ogled Malgajeva ul. 2 T. vrata'6.	4930-4
OTROšKT VOZIČEK, elob^k prodam.
Prešernova 36 ITI. de«no. 4926-4 KOKOŠI, pridno ne«ejo, prodam. — Mauser, Črnuče 131 a.	4925-4
OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran — kombiniran, skoraj nor, prodam. Rožna dolina cesta 17. št. 12. 4924-4 NOV TRICIKEL prodam. Delavnica, Tržaška 19.	4922-4
RADIO, nemške znamke, čist glas, poceni prodam. Trg revolucije -VI. Komolec.	4921-4
MOŠKO KOLO znamke »STA5 ER < prodam. Dolenjska ce«ta 132. 4920-4 PRODAM komnresor na kolesih, 12 Amp.. .« 121) lt. rezervoarjem, vodno črpalko. «e«alec za prah. J. Stupica. Slomškova 6.	4919-4
PROSTOSTOTEC ZIDAN ŠTEDILNIK z belimi ploščicami prodam. Ogled v podeneljek med 15. in 16. Neubauer, šišenska 14.	4918-4
TENSlvO KOLO »DIAMANT-. zelo dobro ohranjeno, prodam. Lampič, Malejeva 16. Kodeljevo.	4913-4
KAVČ prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku.	4911-4
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno orehovo spalnico, marmornate p]o=če. oerledalo in vložke. Na »lov t	od'5	49*0-4
SINGER ŠIVALNI STROJ prodam. Skrjanc, Vodmatska 12.
5049-4
DIRKALNO KOLO, «kor«J m&re —
prodam. Naslov: Akademski kolegi j. Titova 52n. soba 428.	4906-4
TRAKTOR UNIMOG s 3t prikolico TAM prodamo za 3.000.000 dinarjev. — Agencija, Maribor, Partizanska 24.	R	708-4
PODJETJA, POZOR! Kot prenos osnovnih sredstev nudimo sanitetni voz Ford v odličnem stanju, 5-tonski tovorni avtomobil Studebacker, dva pettonska znamke FVD, sedemtonski tovorni avto Magirus, več raznih lokomotiv in osebnih avtomobilov. Agencija, Maribor, Partizanska 24.	R	707-4
TOVORNI AVTO »FORD«, 8-ci-lindrski, bazen podaljšan, motor z generalno reparaturo, električna napeljava nova, ugodno proda Komunalna uprava, Litija.
R 695-4
MOTORNO KOLO 750 ccm s prikolico, popolnoma dobro in registrirano, za zelo nizko ceno prodam. Prodam tudi skoraj novo klavirsko harmoniko, 43 basov. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno rabim denar«. R 694-4 FIŽOLOVKE, lepe, leskove, lahko kupite v poslovalnicah Trg. podjetja KURIVO, Ljubljana, Vilharjeva cesta, Rimska, cesta in Tesarska ulica.	R	693-4
LEP ZGODNJI KROMPIR proda Lenče, Kleče 10, p. Ježica.
5944-4
DKW NZ 350 ccm in Opel-Olim* pia z vsemi rezervnimi deli, v odličnem stanju, prodam. Babnik, kleparstvo, Ljubljana, Polje 169.	5043-4
KOLO, moško, novo, predvojno, še ne sestavljeno, in rabljene mreže za pesek prodam. Trost, Trnovski pristan 13.	5036-4
ROLEICORD II. nova, z roleiki-nom (pripravna za leica film) prodam. Hudnik, Predjamska 42.
5033-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, za dvojčka, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	3031-4
RADIO, 6-cevni, mamke »Kapsch., skoraj nov, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	5030-4
OTROŠKI GLOBOK in tapeciran športni voziček prodam. Ciril Metodova lfi-II.. Skočir. 5929-4
Zensko francosko športno
KOLO s prestavami in dirkalno krmilo prodam. Saks. Mikloši-čeva 4.	5023-4
ZIDAN ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, prodam. Gregorinova 12.
5027-4
OTROŠKI VOZIČEK, bel, polglo-bok. dobro ohranjen, prodam. Društvena 23. Moste.	5026-4
MOTORNO KOLO, novo, prodam. Mehanična delavnica »Gonilka«, Njegoševa 15.	5022-4
KOLO, moško, športno, italijansko. novo, in moško štrapacno kolo. staro, ugodno prodam. — Ljubljana. Ježica 7.	5918-4
VESPO, malo rabljeno, zelo lepo, prodam. Ponudbe pod »Ugodno« v ogl. odd.	5013-4
: ;
I	PRODAMO	I
j vež lesenih stanovanjskih j j barak po ugodnih cenah, j
•	SGP Slovenija ceste,	1
i	Ljubljana, Titova 44	i
i	tel. 32-505	i
i	1316-R	i
.•»•*.«.
OTROŠKI VOZIČEK, polšporten, dobro ohranjen, ugodno prodam. Mihelič. Cigaletova l-I. 5007-4 OTROŠKO POSTELJICO z vložkom prodam. Naslov:	Zdešar
Adela. Robbova 21.	5906-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, poceni prodam. Cesta na Brdo št. 52.	5905-4
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK prodam. Ogled do 16. ure. Celovška 130-11.. vrata 5. 5004-4 ZOBCTEHNIKI! Prodam dve stekleni mizici, stekleno stelažo, električni stenski kotliček za gretje vode, nekaj orodja in potrebščin. Opekarska cesta 33.
5003-4
MOŠKO KOLO DIAMANT, dobro ohranjeno, naprodaj. Ogled na Ižanski c. 35.	5002-4
Čistilni pralni stroj za 7000 dinarjev prodam. Naslov v ogl. oddelku.	4999-4
MOTORNO KOLO DKW 98 ccm, dobro ohranjeno, prodam. Golt-nik, Gestrinova 8-1. ali Poljanski nasip 15-V.	4998-4
VELIKO OKROGLO LONČENO PEC za malo dvorano in 2 zidana štedilnika, rabljena, prodam. Cergol, Trubarjeva l-III.
4995-4
OTROŠKI VOZIČEK, nvlon. pleten, drap, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nylon voziček*.
4991-4
ŠPORTNO MOŠKO KOLO, skoraj novo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	4990-4
MOTORNO KOLO ARDIE 125 ccm tipa 1952, malo rabljeno, prodam. Društvena 15, Ljubljana.
4989-4
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK Austria-Ditma, nov, na 3 plošče, ueodno prodam. Naslov v ogl. oddelku.
4988-4
KUHINJSKO KREDENCO, skoraj novo. poceni prodam. — Fister, Prijateljeva j.	4985-4
EKSCENTERCO, 20-tonsko, prodam. Naslov v ogl. odd. 4984-4 SEKURIT ZAŠČITNA SIPA — sprednja, za osebni avto Opel-Super 1938. 1048X341 mm, naprodaj. Naslov v ogl. odd. 4983-4 ZENSKO ITALIJANSKO KOLO, zelo dobro, prodam. — Abram, Linhartova 47.	4981-4
OTROŠKO KOLO, krasno ohranjeno, za starost 6—12 let, prodam. Ogled v ponedeljek. Rudolf Zakovšek, Poljanska 51, brivnica.	4979-4
PISALNI STROJ »TRIUMPH« — brezhiben, prodam. Naslov v ogl. odd.	4978-4
DVA VOZA, samca, eden lahek, drugi težji, in seno poceni prodam. Novak, Poljanska c. št. 54.
4889-4
CEMSKO KOLO ■ pl—tovinl In
motorno kolo »Moškitx>«, 40 ccm, »karal novo, italijansko, prodam. Kavčičeva 56, Zelena jama.
4977-4
TRICIKEL naprodaj. Ogled na
Ižanski c. 35.	4774-4
MOTORNO KOLO, 900 ecm, Puch, dobro ohranjeno, v uporabnem stanju, poceni proda:	Miklič,
Splitska 3, Vič.	4908-4
RADIO PHILIPS 5+1 Ugodno prodam. Umnik, Samova 3L, Bežigrad.	4914-4
MOTORNO KOLO »Ardie« 125 ccm poceni prodam. Kosmač, Obir-ska ulica 13-11., Šiška. 4917-4 TRAČNO ZAGO, lita konstrukcija, stružnico za les dolžine 130 centimetrov, lita, elektromotor »GANZ«, 3,5 HP, 220-380 V, 24 m kabla. 4-žilni, vse v dobrem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. Ogled v popoldanskih urah.
4656-4
ZENSKO IN MOŠKO ITALIJANSKO KOLO prodam za 35.000 din. Ogled vsak dan od 15.—16. ure. Naslov v ogl. odd.	4904-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, naprodaj. Drenikova 28, Šiška.
4898-4
STROJ ZA TANJŠANJE USNJA
(Schirf mašino) prodam. Naslov v ogl. odd.	4901-4
ZENSKO ŠTRAPACNO KOLO nemške znamke prodam. Ogled od ponedeljka naprej. Mavrica, Ljubljana, Parmova 9.	4895-4
ZENSKO KOLO »JUNIOR«, dobro ohranjeno, prodam. Titova 33 — vratar.	4883-4
«••«••••• ••••gMf* •(•••••!■ »9«S**Ci ••■•••«
Podjetje »MINERAL« industrija naravnega in umetnega kamna Ljubljana, Smartinska c. 100»
proda po zelo ugodni ceni in v dobro ohranjenem stanju
TOVORNI AVTO
»Skoda«, 7 ton in osebni avtomobil »Wanderer« — limuzina.
1285-R
••mi
?
•••
ANALIZATOR za ugotavljanj« napak radijskih sprejemnikov prodam. Naslov v ogl. odd.	510«*-4
VZIDLJIV ŠTEDILNIK, lep in »steklenico« za bojl-er prodam. Rožna dolina VI.—18.	5205-4
DIVAN UGODNO PRODAM. Naslov v osrlasnem oddelku.	5201-4
DOBRO OHRANJENO 500 ecm Gi-lero prodam za 170.000 din. Dolenjska. ce-sta 14*8, Ljubljana. 5067-4 TOPOLINO, dobro ohranjen, prodam. Ponudb« po>d »Ugodno« v ogl. oddelek.	5198-4
MOŠKO KOLO, original Puch-Silber-rad, ugodno prodam. Ogled do 14. ur«. Trgoagenc-ija, Trubarjeva 17.
5197-4
ŠTEDILNIK, Železen, obzidan, prodam za 5000 din. Ogled pri^ Srakar. Tomačevo 47.	5196-4
BALIN KUGLE. težke, pip« T-a sode. ledene, .zamaške, dobite: Ljubljana. Stari trg 32.	5195-4
PIPE ZA SODE. vse vrat«, a korkom in brez. garantirane, dobite vedno pri »Suha roba«. Ljubljana, Stari trg 5.	5194-4
SINGER ŠIVALNI STROJ z aparatom za obširanje gumbnic, ali Singer 31X32. predam. Gogala, krojač. Ljubljana — Bolje *>1.	3192-4
ETA2NO KURJAVO peč 7 radiatorjev. 61 reber, ugodno prodamo- — Naslov v ogl. odd.	5190-4
DVA ČUVAJA - VOLČJAKA poceni prodam. Dobravc, Stari trg 17.
5184-4
LAMBRETTA s prikolico, dobro ohranjena. ugodno prodam. Salendrova ulica 4T, desno.	3183-4
CIZO prodam. Komenskega 24 a — hišnik.	3180-4
TRICIKEL, nov. nosilnost 150 do 200 kg. rtrodam. Goče - Delčeva 14 — (Kodeljevo).	3179-4
OTROŠKO KOŠARICO na kolesih z vložkom nrodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5175-4
KOMBINIRAN VOZIČEK, skoraj nov ugodno naprodaj. Janežič Ivanka, Rimska ce«ia 12.	3169-4
ZENSKO KOLO. dobro, prodam. — Kogovšek. Linhartova 9T.	5169-4
DVOJE SKORAJ NOVTH VRAT, velikosti 63X196 z okvirji, prodam. Naslov v ogl. odd.	3166-4
AVTO FT AT - BAT, LIL A prodam. — Drčar Emr»=t. Litija.	5163-4
GOVEJI GNOJ in krmo prodam. — Musar Trubarjeva "T.	5162-4
OTROSKT VOZIČEK, športni, globok, bel in žen«ki kostum poceni prodam. K ro t a £ k a 5 T.	5161-4
MOTOR ZINDAP P 2*0 ecm v odličnem stanju, i-z pnrih rok. v«e originalno. prodam. Ogled od 8. do 13. Breg 2.	5160-4
TOPOLTNO v odličnem stan.ju prodam. Naslov v ogl. odd.	5152-4
AVTO »AERO- za 4 osebe ugodno prodam. Ogled v nedeljo od 19. do 14. ur«. Ljubljana, Detelova ul. Št. 1.	3151-4
OTROŠKI ŠPORTNI, globok in tapeciran voziček prodam. Ciril Metodova 16TL Skočir.	3029-4
MLEKARSKI VOZIČEK in eizo prodam. Titova 191.	3130-4
RAČJA TAJCA — »KAKI KAMBEL«
— uvožena družina — nesnosf 220 letno, ne potrebuje vode. prodam. Gril«, Ljubljana, Za Rakovnikom.
3149-4
TRGOVSKO PODJETJE V TSTRI proda dobro ohranjen dostavni avto, 5-sodezni, nrim^ren ra trgovsko podjetje. Ponudbe pod »Ugodno avto«' v ogl. oddelek.	*3149-4
ELEKTRIČNI vrtat.nT stroj, ročni nr^flohi. nArVicn+i Tf_ ”' K. (
KOLO. ženska, Soortno. odlično ohi-ani-no, prodam. Naslov v
ocl. odd.	5144-4
OTROŠKI VOZIČEK, prodam. Strolnar, LJ., Beethovnova 16 pritličje.	5134-4
OBUUCO ZA DICKA od 11—14
let starega, modri kamgarm, skoraj novo, poceni prodam. Kroj aštvo, Poplatmk Franc, Trubarjeva. c. 51 (bivša Sv. Petra c.).
5141-4
SACHS 88 ccm, v odličnem stanju, prodam. Zvezna 10, Moste.
5137-4
ZAKONSKO SPALNICO čisto, dobro ohranjeno, jesenovo furnir, prodam. Naslov: Žužek. Emilija, Ravbarjeva ul, 13. X. nad.
5136-4
NOVO MOŠKO Italijansko kolo
znamke »Julija« prodam. Ogled v nedeljo od 9.—12. ure. Ljubljana, Tabor 4-1. desno.	5133-4
TRIDELNO KUNCNICO poceni, prodam. Lapain, Frankopanska 27 Šiška.	5131-4
1000 kg SLAME, poceni prodam. Gregorc Miha, Podsmreka št. 2. p. Brezovica.	5130-4
RADIO Kosma) št. 49. dobro ohranjen, ugodno prodam. Podgoršek Florjan, Ciril Metodova 19.
5128-4
MOŠKO KOLO turina Junior. dobro ohranjeno, ugodno prodam. Kosmač, Ljubljana. 'Groharjeva 6.	5125-4
MOTORNO KOLO ARIEL 500 ccm, prodam alt zamenjam za les. Zg. Hrušica 25. Ljubljana. 5112-4 JA1VA MOTOR 150 ccm predam. Dom v Podutiku. Podutik 44.
5111-4
MOTORNO KOLO 500 ccm. 4 taktno, ugodno prodam. Zelena pot 20. seba 55, Ljubljana. 5110-4 TAPECIRAN ŠPORTNI VOZIČEK, siv, skoraj nov. ugodno, prodam. Celovška 63 pritličje.
5103-4
SAMSKO SPALNICO (tudi posamezne dele), prodam za 14.000. Kunilo. Trubarjeva 67.	5102-4
LAMBRETTO mod. LC, zaprto, prodam. Naslov v ogl. odd.
5098-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Sterle-kar, Ljubljana, Društvena 5.
5094-4
MOŠKO KOLO, prodam. Premru, Trubarjeva 37.	5092-4
UK1V RADIO 8 elektronk. 5 zvočnikov, Ferritantena. prodam. Naslov v ogl. odd.	5089-4
AVTO DKW limuzina, v odličnem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd.	5083-4
SENO, prvovrstno, naprodaj. Posestvo »Rožnik« Lj., telefon 21-380.	5081-4
OREHOVO POLITIRANO SPALNICO, prodam. Mladoporočenci imajo 1027; popust. Pohištveno mi-zarstvo.Rehberger Jože, Vižmarje . 1,13 Šentvid.	5099-4
POLITIH ANO. JESENOVO SPALNICO, prodam. V račun vzamem žensko kolo. Kregar Mirko, mizar. Šentvid 109.	5091-4
TRI ČEVLJARSKE POMOČNIKE 1 za popravilo, sprejme takoj podjetje čevlj »Zmaga«. Igriška 3.
5976-4
OSEBNI AVTO OPEL. odlično ohranjen. prodam. Funtkova 21, Stožice.	5075-4
POSTELJA rabljena, kompletna, naprodaj. Kržič, Jesenkova 7.
5471-4
RADIO »EUMIG«. magično oko, zobno zlato in šoortno moško kolo ugodno prodam. Borštnar, Verovškova 22-11.	5069-4
MOTOR DKW 200 ccm ugodno naprodaj 1 Naslov v ogl. odd.
5964-4
LEP KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, prodam! Matjanova pot 13, Zg. Šiška.	5063-4
300 ecm MOTOR v odličnem stanju, prodam- Gašperšič, Ste-pan.iska 9.	5061-4
I m’ DESK, 5 cm, in gradbeni les prodam. Rožna dolina c. XVII-17.
5069-4
RADIO »TOPLICA« nov. 31.000 din, prodam. Kričaj Frane Krekov trg 7, podstrešje. 5059-4 KLAVIRSKO. 60-basno harmoniko, prodam. Ogled v popravil alnici harmonik. Rimska cesta (Vokal).	5055-4
MOTOR DKW SS0 ccm s teleskopi, poceni prodam. Ogled: Kokalj, Ihan 14, Domžale.
5955-4
VZIDLJIV LEVI ŠTEDILNIK na
dve plošči z bakrenim kotlom prodam. Naslov v ogl. odd.
R 719-4
JUUOOLOOOOOOOOOOC
Trgovsko podjetje »KLASJE«, Kranj
proda
PAR KONJ
rjave barve, v starosti osem let. Interesenti naj dajo svoje ponudbe ali si ogledajo konje pri imenovanem podjetju vsak dan do '25. marca t. 1., od 8. do 15. ure.
1324-R
Na podlagi 1. člena Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter 3. člen* Pravilnika o postopku pri javni pdismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS št. 17/55),
razpisuje Železarna Jesenice
L JAVNO PISMENO LICITACIJO
za odda|o gradbenih in obrtniških del za dograditev stanovanjskega
blcka XII. na Plavžu.
Licitacija bo ti. aprila 1957, ob 8. nrl v tovarniški Kacini Železarne Jesenico. Proračunska vsota za vsa gradbena in obrtniška dela znaša
53,272.000.— din (združeno)
ln to: obrtniška dela	33,907.000.— din
gradbena dela	29,365.000.— din
j£ok g* dovršitev gradbenik in obrtniških del Je Sl. december 1957.
Investitor:
Železoma Jesenice
VILA OB MORJU
(pri Portorožu) enonadstropna, s 1606 m’ obdelane zemlje (hruške), tri spalne sobe, kuhinja (vse s pohištvom), atrij, balkon, terasa s cvetjem, shramba, inštalirano stranišče, voda, luč. — Cena 2 milijona. Dana je možnost pogajanja. — Naslov:
Dr. Senni, Trst - Trieste, via Carducci št. 39-11.
1308-R
• »»••»•■ »•**••••* •«»*•'••• »•»•••••• ••*»•*»«
NOV »SOCA« — UKV — radijski sprejemnik, s tipkami in dvema zvočnikoma ter enoletnim Jamstvom, ugodno prodam. — pismene ponudbe v ogl. odd. pod »UKV« do 20. t. m. 5222-4 MLATILNICO iztresali v dobrem stanju prodam. Ponudbe pod »Mlatilnica« v ogl. odd. 5221-4 DIFERENCIAL, kompletni, s stožčastim in krožnim zobnikom za avto Ford ali Chevrolet prodamo. Vodogradbeni laboratorij Univerze Ljubljana, Hajdrihova 28.	R 729-4
3 cm DEBELE ČEŠNJEVE DESKE in levoročni stroj »Diir-kop« prodam. Brezovica 96. pri Ljubljani.	5216-4
MOTORNO KOLO »HOREKS — VIKTORIJA 350«, v odličnem stanju prodam. Ogled Primskovo št. 12, Kranj.	5232-4
MOTORNO KOLO »VIKTORIJA« 350 ccm, OHV štiritaktni, v odličnem stanju, prodam. Kem Ivan, Lahovče p. Komenda.
5231-4
MOTORNO KOLO BMW R 51 500
ccm, v odličnem stanju, prodam. Naslov v podružnici SP Kranj.	5229-4
MOTORNO KOLO SACH 98 ccm prodam. Gradišče 6, prej 31. pri Hišniku.	5228-4
OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran, prodam. Lepodvorska 3, klet.
5224-4
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv. malo rabljen, prodam. Pugljeva Št. 13.	5212-4
MOŠKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Jamnik, Trg revolucije 5.	5209-4
PRASlCE v težini od 80 do 140
kg in ceni od 130 do 210 din, izključno od zadrug, rabimo za naše kliente. Vojvodjanska A-gencija, Tavčarjeva 3. telefon 21-639	5218-5
POSEST
CRN KRATEK KLAVIR, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd.	5U5-4
VOLUHARJE, miši ln bramorje pokončujte! Preparate z navodili pri Ing. Prezelj, Ljubliana, Wolfova 3.	51)8-4
PRODAMO NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA:	tricikel, sto-
ječ -vrtalni stroj »Iskra* (10 mm), fotopovečevalnik za Lei-ca-format, odlitke za primeže. Ogled dnevno od 8.—14. ure na Institutu za metalne konstrukcije, Ljubljana, Mencingerjeva ulica 7.	K	724-4
KOMISIJSKA TRGOVINA »POSREDNIK«, tehnični predmeti Mestni trg 8, Ljubljana, ugodno proda naslednje predmete:	Pi-
salni stroj »TJndervood*. Diplo-mat-Prisent in Olivetti, porta-ble, robilni stroj, stroj za pobiranje zank na nogavjeah znamke »Alod«, nov; loščilec za parket na tri ščetke »Elektro Lux«, nov, logaritmična računala, foto aparate, sušilno omaro (električno), kontrolno uro za nočnega čuvaja na sedem operacij, novo, električno stikalo (zvezda trikot) 25 A, novo, avtomatsko tehtnico, 10 kg. Komisijska trgovina Posrednik, Sprejemališče, Mestni trg 7. sprejme v komisijsko prodajo vse vrste glasbil:	otroške har-
monike. klavirske harmonike, diatonične harmonike in otroška kolesa.	R	"22-4
ROČNI ELEKTRIČNI BRUSILNI STROJ za les prodam ali zamenjam za elektromotor za 3 do 3 KS. Naslov v podružnici »SP« Zagorje ob Savi. 5253-4 JEDILNICO (hrast) prodam poceni, skupno ali posamezne dele. Ponudbe v ogl. odd. pod »20.000*.	5253-4
FOTOAPARAT SUPER ICONTO, 6x9. Zeis Tesar, 1:3,5 z daljno-merom ugodno prodam. Cešno-var. Log Hrastnik.	5249-4
MOTORNA KOLESA »SACH« in »NSU«, dobro ohranjena, 98 cm* prodam po ugodni ceni. Ponudbe pošljite v ogl. odd. Maribor pod »Motoma kolesa«. 5244-4 < m* TESANEGA in 15 m* okroglega lesa prodam. Naslov v podružnici Poročevalca Ptuj.
5243-4
TRAKTOR DEDI2, 30 KS, dobro ohranjen, bo na licitaciji naprodaj dne 25 marca 1S57 ob 8. zjutraj pri KZ Naklo pri Kranju. Traktor si interesenti lahko predhodno ogledajo. 5238-4 tovorni avto prodam ali zamenjam za osebnega. Naslov v BF Kranj. BJCT-4
LOKAL ZA TRGOVINO na Miklošičevi cesti v Ljubljani, pri-zemni, zamenjamo'za dva do tri pisarniške prostore v centru Ljubljane. Ponudbe pod »Ugodna zamenjava* v ogl. odd. 4936-6 GUMI VOZ s kasonom, 4 t, zamenjam za lažjega ali prodam. Naslov SP Celje.	4787-4
STROJ ZA KRIVLJENJE PLOČEVINE (rolmašina), dolžina valjev 2 m, premer valj cev 180 do 200 milimetrov, za pločevino debeline do 15 mm, in stroj za robljen j e pločevine (bigmašina), dolžina 2 m ali daljša, za pločevino debeline do 3 mm, kupimo. Ponudbe pošljite na naslov: »Žičnica«, Ljubijana, Tržaška 69.
5053-5
ZLOZLJIV ŠPORTNI VOZIČEK,
inozemski, kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« v o g L. odd.
5009-5
ELEKTROMOTOR 5.5—7 KS, 2.800 obratov, kupim. Trampuš, Vižmarje 83.	4871-a
KLAVIR, angleška mehanika, kupim v dobrem stanju. Ponudbe pod »Cena« v ogl. odd. 4845-5 AVTO, POLTOVORNI, samo odličen, registriran, enotonski, kupi privatnik za gotovino ali zamenja za VW. Ivan Pirš, »Borovo«, Celje.	4788-5
MOTOR MOSKITO, veliki, pogon na verigo, v brezhibnem stanju, kupim. Plačam takoj. Naslov v ogl. odd.	4754-5
MOTORNO KOLO ZNAMKE SAN 98 ccm, lahko v nedobrem stanju, kupim. Naslov v ogl. oddelku.	4747-5
RABLJENO SOBNO OMARO in elegi-citre kupim. Naslov v osi. odd. SP Ljubljana in v podružnici Koper.	4739-5
OMARO, posteljo in nočno omaro kupim. Pogledam 24. III. 57. zjutraj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cisto«.	4728-5
ROČNO PREŠO (Spindelpresse), eno ali dvora men? ko. ."0—60 mm premer vijaka in 209—250 mm hoda. tudi samo okvir, kupimo. Ponudbe naslovite:	Keramično
kemična industrija, Kamnik.
R 681-5
DLT AVTO KR OZEK MOZIRJE kupi ali vzame kot brezplačen prenos osnovnih sredstev osebni avtomobil v brezhibnem stanju. Nujno. — DLT Mozirje.	R 636-5
AVTO FIAT 1100, lieferv/agen, osebni ali dostavni, novejši ali dobro ohranjen starejši, kupim takoj. Ponudbe pod »Fiat ilfw« v ogl. odd.	467S-5
OSEBNI AVTO kupim. Naslov v ogl. odd.	4561-5
SREBRO v vseh oblikah kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljub-ljanat Ilirska R.	R	524-5
DESKE, 2 in 4 cm debele, smreka, bor, kupim. Dovč, Savlje 71 — Ljubljana, tel. 332-121.	4734-5
AVTO do 1.500 kg nosilnosti kupim. Ponudbe z opisom cene in znamke pošljite v ogl. odd. pod »Deber«.	4927-5
AVTOMAT ZA OBDELAVO LESA kupim. Ponudbe z opisom ln ceno v ogl. odd.	4.912-5
GRADBENI LES za gradnjo enodružinske hiše kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« v ogl. odd.
5164-5
CISTO ŽIMNICO kupim. Ponudbe pod »Žimnico« v ogl. odd.
5135-5
KUPIMO traktor Alis Carnels, nadalje kompletno napravo za buldožiranje za priključek na traktor Ansaldo, stružnico in •druge stroje, avtomobile in motorje. ,
PRODAMO pa 8 t avto O. M. Z KPtonsko prikolico ter več drugih osebnih in motornih avtomobilov, traktorjev, prikolic, motorni robkač za koruzo, klavir, ročne motorne in vprežne kosilnice in druge kmetijske stroje, posnemalnike. Agencija Ptuj.	R	706-5
AVTO, osebni ali poltovomi, dobro ohranjen, nizka potrošnja, kupimo takoj. V poštev pridejo samo drž. podjetja in ustanove. Ponudbe na naslov:	Vzgajali-
šče p. Veržej.	R	702-5
FOTOAPARAT, 6x9. na 16 posnetkov z daljinomerom kupim. Hunik, Predjamska 42.
5032-i
LEPO DAMSKO KOLO kupim. Opis znamke in cene v ogl. odd. pod »Inozemsko«. 5923-5 ZLATO ZA ZOBE prodam. Plošča 20 gr. Naslov v ogl. odd. 5297-4 AVTOPLASC in zračnice, 600x18, kupim. Klančnik Stane, Lut-verei 34, p. Apače.	5245-5
OTROŠKO KOLO, z« dečka 7
let, kupim. Ponudbe s ceno dostavite vratarju »Slov. poročevalca« — Lj.	5227-5
AVTO TOPOLINO ali DKW, kupim. V ponudbi navesti ceno Kulov t ogl. odd.
V CENTRU ROGAŠKE SLATINE 138, stanovanjska hiša, pekarna gradilišče s sadovnjakom, naprodaj Vprašajte: Vladič. Koprivnica. NRH. Starigradska 34.
4819-7
KRASNO POSESTVO, sončno, donosno, v dobrem stanju, prodam ali zamenjam za majhno v Ljubljani. Pišite poštno ležeče, Dobrna pri Celju »Gradič«.
4785-7
ENOSTANOVAJSKO HlSO z vrtom v Žalcu prodam. Naslov SP Celje.	4781-7
PARCELO 500 m3 prodam sredi Rožne doFne. Lega sončna. Ponudbe z naslovom in predlagano ceno v ogl. odd. pod »Idealno*.
4759-7
ENO STANOVANJSKO HlSO z vrtom, hlevom in kovačnico, prodam. Šober Janez, Doleniske Toplice štev. 21.	4742-7
STAVBENA PARCELA. Vrhovci 59, pri Viču, ob gričku, ugodno naprodaj.	4732-7
VISOKO PRITLIČNO HlSO. z vrtom, vseljivo, kupim. Najraje na Ježici, za Bežigradom ali v Šiški. Ponudbe pod »Dober plačnik« v ogl. odd.	4691-7
ZASEBNO GOSTILNO in po?too.1e za mehanika* kleparja, ključavničarja. prodam na periferiji Ljubljane. Naslov v ogl. odd.
4568-7
ENODRUŽINSKO HlSO z vrtom, primerno za malo obrt, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vseljivo«.	4398-7
PARCELO, zazidljivo, na Mirju, prodam. Naslov v ogl. odd.
4794-7
PARCELO 6?6 m? v Rožni dolini, poleg Pionirske železnice, prodam. Vprašajte: Kuk, Titova 35. dvorišče.	4939-7
HTSlCO z vrtom v Moravčah, prodam. Ljubljana Viška 14.
4935-7
PARCELO, zazidljivo, dve minuti od trolejbusne postaje Vič. prodam. Cesta na Brdo 2.	4933-7
PARCELO 817 ni? prodam v Mariboru v Gregorčičevi ulici. Fo-nudbe v ogl. odd. pod »Krasna lega«.	4995-7
NOVO DVOSTANOVANJSKO HT-SO. eno stanovanje vseljivo, prodam. Ponikvar Jože, Celovška c. 240-a.	4897-7
TRAVNIK bllztf mostu Podpeč— Zemic?, 8500 nv2, prodam. Naslov v ogl. odd.	4993-7
HIŠNI POSESTNIKI V ROŽNI DOLINI — POZOR! Otroci v tujini želijo oskrbeti svoje starše z lepim, mirnim, dosmrtnim stanovanjem, najraje v Rožni dolini v Ljubljani. Kupimo, prizidamo ali dozidamo. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Plačilo iz Amerike*’.	4976-7
ENODRUŽINSKA HlSA z vrtom naprodaj. Poizvedbe: Stara pot 6, Moste, Obolnar.	4876-7
PROSTOVOLJNA SODNA JAVNA DRAŽBA hiše v Ziberšah 8. gospodarskega poslopja, kozolca, travnikov, njiv. pašnikov in gozdov bo dne 39. marca 1957 ob 10. uri v Ziberšah št. 8 nad Logatcem. Dražbeni pogoji so pri Okrajnem sodišču Ljubljana, soba 34. in v odvetniških pisarnah dr. Žužka, Miklošečeva 23, in dr. Ražma, Dalmatinova 7. 4868-7 ZEMLJIŠČE naprodaj po 50 din m2. Poljane pri St. Vidu. 3 parcele skupno 2.700 m2. Pismene p-onudbe pod »Ugodno* v ogl. oddelek.	4S60-7
HlSO v Šentvidu prodam. Naslov v ogl. odd.	4854-7
DVOSTANOVANJSKO HlSO ob glavni cesti, z vrtom, prodam. Vseljiva po dogovoru. Mlakar, Tržaška c. 83. Maribor. 4971-7 DVOSOBNO STANOVANJE z delavnico v kleti, s pritiklinami in vrtom, ugodno prodam, tudi na obroke, proti zamenjavi stano-vania. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vila«.	4969-7
TRAVNIK na Rakovi jelši prodam. Klopčič Anton, Kraška 6, Ljubliana.	4966-7
TRISOBNO STANOVANJE ali hišo s hipoteko kupim. Ponudbe s ceno v ogl. odd. pod »Vseljivo v maju«.	4963-7
NJIVO na Vodovodni cesti, krasna lega, prodam. — Boltežar Franc, Ljubljana, Križevniška 9.
4946-7
TRGOVSKI LOKAL na Mestnem trgu zamenjamo za dva pisarniška prostora. Ponudbe pod »Zamenjava maj« v osi. odd. R 687-7 DVOSTANOVANJSKO VILO, oziroma polovico, v bližini centra, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku.	4852-7
ENOSTANOVANJSKO HlSO v Ljubljani prodam. Kupne ponudbe pod »Krim 4o< sprejme ogl. odd.	4832-7
ZAZIDLJIVA sončna parcela na Kodeljevem naprodaj. Pojasnila pri Kalan, Poljanski nasip 34.
4698-7
DVOSOBNO STANOVANJE vseljivo takoj, prodam! Cenj. ponudbe poslati v ogl. odd. pod »800«.	5157-7
KOMFORTNO PETSOBNO VILO, takoj vseljivo, ugodno prodam v Celju. Stant Anica, Celi®, Cret 118.	5153-7
ZAZIDLJIVA PARCELA v Ljubljani, primerne velikosti, naprodaj Naslov v ogl. odd.
5142-7
LEPO ZAZIDLJIVO PARCELO za
enodružinsko vilo za Bežigradom v Zagrebški ulici, zaradi izselitve. ugodno prodam. Pismene ponudbe na naslov:	Gostič,
Ljubljana, Linhartova 26.
5123-7
TRAVNIK v Crn’ vasi. prodam.
Naslov v ogl. odd.	5117-7
PARCELO v Mostah poceni prodam. Naslov v ogl. odd.
5116-7
NJIVO, cca 30 ar, ob železnici v Loki pri Zidanem mostu, prodam. Vorina Amalija, Obrežje št. 12. Zidani most.	R	691-7
ZAZIDLJIV O PARCELO, gramoz v zemlji, prodam. Ponudbe pod »Šiška« v ogl. odd.	5041-7
POSOJILO 300.000 din iščem za eno leto. Nudim 12n’« obresti in sigurno garancijo. Ponudbe pod »Lepo posestvo* v ogl. odd.
5037-7
PARCELO, zazidljivo, 605	m2,
vodovod, ograja, material v zemlji, prodam. Ponudbe v oel. odd. pod »Vrt«.	5016-7
NA BLEDU ob jezeru prodam lepo vseljivo vilo s sadnim vrtom. Naslov v ogl. odd. 5925-7 LiNODRL/ll.V'KO II1MCO » sadnim vrtom. «ončna lega. nrodam. Unovči Ljubljana. Ponudbe pod »peljiva julija« v osi. odd.	5.10-7
HlSO. podkleteno. 5 minut od tramvaja. prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5252-7
MANJŠE POSESTVO s stanovanjsko hišo. ffosnodarskiin poslopjem, v dobrem stanju, v Brežicah, prodam. Naslov pri Fksp. SP Brežice.
5250-7
ZAZIDLJIVO PARCELO, 1135 m* -
asrra)eT*a. elektrika, Toda na ma-
stu, na lapi točki predmestja Kranja. prodam. Klanc 121. Kranj.
52S5-T
RISO. enodružinsko, norejžo, s (*000 m* vrta, v “bližini Kranja., prodam.
V.eljivo konre maja. Na.lov v r>o-rl-nž.pipj SP Krani.	«**en.7
HlSO z rrrtom na Ježici, prodam.
Ponudi), pod »Ugodno« v oal. odd.	§104-7
UGODNO PRODAM novo moden.
no grajeno enodružinsko hišo i sadnim vrtom na lepem kraju Gorenjske. Naslov v ogl. odd.
5101-T
TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Bežigradu, prodam. Ogled v popoldanskih urah Naslov v ogt odd.	M54-T
KOMISIJSKA TRGOVINA .POSREDNIK« Ljubljana, Realitet-na pisarna, Ljubljana. Tavčarjeva ul. 6. ‘■elefon 21-011.
(M2. Dvoinpolsobno komfortno stanovanje v Ilirskem bloku i Ljubljana, SOO.OOOdin.
041. Enodružinska hlsa. cela vseljiva, Podgora Šentvid, Ljubljana, 1.000.000 din.
040. Parcela, zazidljiva, z nd.od-bo, v Zg. Šiški ob Bregarjevi ul., 1515 m!, za P00 din meter.
030. Aro-ndirano posestvo, h;ža, gospodarsko poslopje, f* ha skupno. sadovnjak, vinograd, njive in gozd z vso opremo v Mimi Peči, Dolenjsko, za
2.000. 'voo din.
(BS. Dvodružinsko hišo z vrtom v Vodmatu Ljubljana. 3,000.004 din.	,	,
10S9. DvodruSimska hlSa z lepim vrtom, eno stanovanje vseljivo, trosobno komfortno. Bežigrad
4.000.000 din.
037. parcela, zazidljiva, z odioo-bo, v bližini Razstavišča, 500 ml, 900 din za meter.
03fi. Hiša. enodružinska, vrta ln njive 3500 m1 v Logatcu 700.000 din.	.
03. Enosobno stanovanje v sredini Ljubljane 350.000 din.
319. Zazidljiva parcela ob Tržaški c. Vič, 2100 m2. 400 din za meter.
022. Parcela, Pot na Rakovo Jelšo. Trnovo 2223 . 200 din meter.
016. Zazidljiva parcela z odločbo	enodružinske hiše	ob	Pa-
lovčevi ul.,	Šiška, 5S5	m*. 804
din meter.
020.	Parcela,	zazidljiva,	za	eno-
družinsko hišo ob Smartinski o. pri šoli, 629 ra", 450 din meter.
1708. POSESTVO ob cest) Sevnica Krško, hiša. gospodarsko poslopje, 7 ha obdelovalne zemlje, 7 ha gozda za sečnjo 3,000.000 din.
1628.	Parcela,	zazidljiva,	na	Rri-
niu, za dvodružinsko ali dvojček, 675 rnJ, 90n din za meter.
1309. Trisobno komfortno stanovanje v bližini Slamiča 650.000 din.
002.	Enodružinska hiša. lesena.
ometana, z vrtom, dve sobi in kuhinja, kuhinja vseljiva. za 250.000 din. zraven dve postelji, omara, na Galjevici.
044. Enodružinska hiša, nedograjena, parcela 800 niZ, Medvode, Gorenjsko, za 400.OCO din.
Poles gornjih nepremičnin Imamo v prodaji še druge hiše, vile, stanovanja, lokale, parcele, posestva, garson.ieie v Ljubljani in drugih krajih Slovenije.	H 723-7
D
PARCELO oddam v najem. Naslov v Ogl. odd.	4749-8
»SILVA« — gozdno ln lesno gospodarstvo AGV fakultete, Ljubljana, Parmova 41-111, vzame v najem 4-tonski kamion v brezhibnem stanju.	R 673-8
HlSO NA DEŽELI dam v najem proti zamenjavi dvosobnega stanovanja v Ljubljani. Ponudb« pod »Gorenjsko vseljivo avgusta* v ogl. odd.	4688-8
POSESTVO z gospodarskim poslopjem, 3 ha zemlje 1 ha 10 a njiv, velik sadni vrt. pol ur» od Ljubljane, oddam v najem ali zamenjam za dobro urejeno stanovanjsko hišo v bližin; Ljubljane Podobnik Anton, Stranska vas št. 36. pošta Dobrova pri Ljubljani.	4669-8
PODJETJA USTANOVE! Vilo ob Crikvenici, primerno za oddih, dam v najem. 8 sob, 20 postelj, kuhinja terasa z vsem inventarjem Blaževič Hermina. Stu-be V. Vida št. 1. Rijeka III. (Su-šak).	5863-8
POSLOVNE PROSTORE z vsaj 80 m2 in souporabo dvorišča primerne za mirno reklamno obrt, vzamemo v najem. Zaželen center Ljubljane. Plačamo dobro. Naslov v ogl. odd.	5138-8
GOSTILNO vzamem v najem. Vse po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stroka«. 5048-8 V KltAAJU, na iiroinem i	od-
dam v najem lokal, primeren za trgovino in podobno. Naslov v podružnici ST Kranj.	5249-8
2 DO 3 PISARNIŠKE PROSTORE ▼ centru Ljubljane iččc irjov = ko podjetje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Upravni prostori«.	R 714-1
POZOR PODJETJA! Oddam T najem trgovski lokal s skladiščem in pisarniškimi prostori z uporabo dvorišča. Eventualno prodam celotno hišo s Šcstso-bn im- stanovanjem r 7.goraj omenjenimi prostori, v večjem indu«tri j«kem. turističnem k ra jn, v okolici Celja. Hiša ni v skupnosti. Naslov v o-Ia = n**m oddelku.	524*-8
DOBRO IDOGO GOSTILNO na prometnem kraju v Kranju oddam ▼ najim. Eventualno prodam tudi hišo. Ponudbe poslati podr. sp Kranj pod >Dono«<.	5236-8
ČEVLJARSKO DELAVNICO v/am-m v najem ali grem *a vodjo. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Ljubljana«.	.	5711-9
OPREMLJENO AVTOMEHANIČNO DELAVNICO vzamem v najem kjerkoli v Sloveniji. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobra najemnina«.	5108-8
ODDAM STANOVANJE, enosobno,
s pritiklinami, v Šiški, proti odkupu vsega pohištva (za 250.900 dinarjev). Poizvedbe pri Novak, Zg. Zadobrova 75.	4899-8
29-LETNI FANT išče samsko stanovanje. Strucelj Franc, Gosposvetska 13.	.	4865-8
SONČNO SOBO s posebnim vhodom v Vižmarjih, zamenjam za enosobno stanovanje ali dva prostora, kjer koli. Oglasite se na naslov: Fani, Bohoričeva 12. OdL ponedeljka med 10.—16.
4455-S
ŠTUDENT TEHNIKE Išče sobo prazno ali opremljeno. Soliden ves dan odsoten, brez obiskov, nudi tudi druge usluge. Ponudb# pošljite v ogl. odd. pod »Plačam vnaprej«.	48.83-9
VELIKO SONČNO ENOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE V centru, primemo za večjo družino. zamenjam z manjšim sončnim v centru. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd.	4850-9
ENOSOBNO STANOVANJE kje* koli v Ljubljani iščem. Dam visoko nagrado. Naslov v ogl. odd.
4835-9
ZAMENJAM dvosobno lepo komfortno stanovanje v Kranju zM enako ali manlše v Ljubilani-Ponudbe v ogl. odd. pod »Prilika«.	4033-9
PRAZNO SOBO Išče miren samski obrtnik, precej odsoten. Plačam najboljše, lahko tudi naprej. Dopise pod »Izredno« ▼ ogl. odd.	4830-9
ZA STANOVANJE IN HRANO po-magam popoldne v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. poj »Preprosta«.	4789^
OBRTNIK, mlajši, iš6e opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, po možnosti s popolno oskrbo. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Jutri« v ogl. odd.	4745-9
OPREMLJENO SOBO za dobo 1 leta iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro plačam«.	5012-9
DAM NAGRADO za prazno sobo. Ponudbe pod »Kjerkoli v Ljubljani« v ogl. odd.	5010-9
SAMSKO SOBO išče avtomehanični mojster. Naslov v ogl. oddelku.	4997-9
DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Kranju zamenjam za enako ali manjše v Ljubljani. Bučen, Tolminska 16, Ljubljana.
4994-9
NA STANOVANJE SPREJMEM
skromnega uslužbenca. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stanovanje«.
49S7-9
DVA KROJAČA v službi iščeta opremljeno sobo v Ljubljani z vso oskrbo. Cena po dogovoru. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Opremljena«'.	4980-9
KAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje z vrtom za dvoinpolsobno. Najraje od Remize do glavne pošte. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepo«.	4950-9
STIRIINFOLSOBNO KOMFORTNO stanovanje v centru zamenjam za enakovredno triinpolsobno stanovanje v ožjem centru Ljubljane, po možnosti z vrtom. Ponudba v ogl. oddelek pod »Sončno«.	4975-9
ISCEM SOBO, opremljeno ali prazno. Porvudbe pod »Veliko odsoten« v ogl. odd.	4815-9
HRANO IN STANOVANJE dam upokojenki za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stalen dom«.	4744-9
LEPO SONČNO TRISOBNO STANOVANJE na lepem kraju v Izoli zamenjam za dvosobno v Ljubljani. Ponudbe pod »April« na podružnico SP Koper. 4740-9 STANOVANJE in vso oskrbo nudim upokojencu za pomoč na kmetiji. Snebrje 11, Polje, Ljubljana.	4726-9
OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO iščem za takoj ali do 1. maja. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«	4711-9
HRANO IN STANOVANJE nudim za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. oddelku.
4706-9
IS C F M SREDNJEVELIKO PRAZNO SOBO v mestu ali v okolici Ljubljane takoj ali s 1. V. 1957. Nudim nagrado! Pismene ponudbe pod »Prazna soba« v ogl. odd.	4708-9
ENOSOBNO STANOVANJE, večje, s kabinetom, v Ljubljani, iščeta dve upokojenki, eventualno tudi kupita. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mirna stranka«. 4617-9 ENOSOBNO STANOVANJE v Novem Sadu zamenjam za Ljubljano. Pismene ponudbe v ogl. cdd. pod »April«.	4640-9
TRISOBNO STANOVANJE v Kamniku zamenjam za dvosobno ali boljše enosobno v Ljubljani, zaželen center ali bližnja okolica centra. Pismene ponudbe v ogl. odd pod »Zamenjava«. 46S6-9 ZAMENJAM veliko lepo sobo. souporaba umivalnice in balkona, za dvosobno ali večje stanovanje. ponudbe pod »Ugodno 57« v ogl. odd.	4689-9
SPREJMEM FANTA na stanovanje m hrano za pomoč po službi r.a kmetiji. Hrastje 7, Ljubljana.
4657-9
MIRNA ZAKONCA gresta za oskrbnika hišnika alt vzameta v najem; orodje imam. Pišite v ogl. odd. pod »Hišnik«.
-1653-9
TRISOBNO VELIKO STANOVANJE e pritiklinami in predsobo
v strogem centru (vsaka soba 40 mi) zamenjam za dvosobno ali manjše, komfortno, v centru. Ponudbe pod »April« v ogl. odd.	4644-9
ŠTUDENT išče prazno ali opremljeno sobo za, nekaj časa. Plača visoko najemnino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cimprej«. 4484-9 ZAMENJAM komfortno enoinpolsobno stanovanje v vili, Rožna
dolina, z vrtom, s komfortnim,
najmanj dvoinpolsobnim kjerkoli, po možnosti s souporabo vrta. Ponudbe pod »Otroci« v ■ogl. odd.	4305-9
ZAMENJAM sončno, dvoinpolsobno stanovanje z vsemi pritiklinami v centru Maribora za stanovanje v Ljubljani. Naslov v podružnici SP Maribor. 4777-9 ŠTUDENT VIŠJEGA LETNIKA TEHNIKE, išče sobo. Dobro plača. Ponudbe pod »Vojvodinec« v ogl. odd.	4682-9
ZAMENJAM dvosobno stanovanje z veliko kuhinjo in vsemi pritiklinami. čisto in pozimi toplo. 1. nadstropje, v Sp. Šiški ob tram-vaju, za trisobno. Ponudbe v ogi. odd. pod »Zamenjava«.
4626-9
8-SOBNO STANOVANJE « kopalnico r centru Maribora zamenjam za enakovredno v Ljubljani. Naslov v oz!, oddelku.	R	718-9
KOMPI ETNO ENOSOBNO STANOVANJE v T.jnbljnni zamenjam zn
d.-«---ob-o v	o-i	s- „»••
bora. Domalič Ljubljana, Stross-
■ .i! c r j c v a 10.	o—«,»-9
ŠTUDENT — INOZEMEC iščem v 1 .pihljanj ali v predmeetjo * 1. septembrom opremljeno »oho. najemnino plačam za 2 leti v naprej. Po-
ti udbe
na podružnico SP
Kranj pod »Inozemec«.	5S34-9
PREHODNO SKROMNO SOBICO i
ia-rnim kavčem ali otomano oddam proti plačilu dveh let v naprej. Naslov t o-gl. odd.	5219-9
HI3NIŠKO enosobno stanovanje zamenjam za enako. Puharjeva 5/VI.
5217-9
SOLIDNO DEKLE želi eobo ali gre
kot postenovalka. Nudi protiuslu^e. Ponudbe pod »Nujno« v ogia«ni oddelek.	5*Mt-9
DOBRO NAGRADO NUDIM tistemu. ki ml preskrbi večjo sobo ali enosobno stanovanje. Ponudbe pod »L maj« v ogl. odd.
5109-9
KDOR MI PRESKRBI SOBO, mu
za protiuslugo izučim deklico šiviljsko krojaške stroke. Pismen« ponudbe pod »Lepo delo« v ogl. oddelek.	4929-9
USLUŽBENEC v zunanji trgovini, precej odsoten, želi prazno ali opremljeno sobo, po možnosti blizu centra. Ponudbe pod »Miren m skromen« v ogl. oddelek.
4907-9
ENOSOBNO SONČNO STANOVANJE z velikim vrtom zamenjam za garsonjero ali večje. Stojkovič, Ljubljana, Černetova 4-1.
4894-9
ARHITEKT, samski, išče sobo, za nagrado projektira hišo ali opremo. Plača po dogovoru. Cez dan odsoten. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Arhitekt«. 4893-9 PRAZNO VELIKO SOBO iščem. Plačam najemnino za leto dni vnaprej. Naslov v ogl. oddelku.
4890-9
ŠTUDENTKA MATEMATIKE išče sobo ali gre za sostanovalko k mirni kolegici. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dolenjska«.	4887-9
ZA HRANO IN STANOVANJE bi gospodinjila dopoldne. Naslov v ogl. odd.	4886-9
VELIKO LEPO ENOSOBNO STANOVANJE z vrtom zamenjam za dvosobno. Stroške povrnem. Dolenc. Zaloška 24 .	4968-9
ENOSOBNO STANOVANJE s parketom, kopalnico in vrtom zamenjam za enako v centru ali bližini centra. Naslov v ogl. oddelku.	4964-9
»VOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Ljubljani iščem. Ponudbe pod »Vespa na račun najemnine« v ogl. odd 4956-9 ENOSOBNO SONČNO STANOVANJE v Mostah zamenjam za enako v centru ali Bližini. Naslov V ogl. Odd.	4951-9
ENOSOBNO STANOVANJE 8 kabinetom v Rožni dolini zamenjam za enako bliže centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bliže«.
4944-9
ISCEM OPREMLJENO ALI PRAZNO SAMSKO SOBO. Plačam šest mesecev vnaprej. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 4879-9 ZAMENJAM lepo, sončno dvosobno stanovanje s pritiklinami v centru Tržiča za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe pod »Zamenjava« v ogl. odd.	4878-9
MIRNA ŠTUDENTKA išče sobo. Ima lastno posteljnino. Ponudbe pod »Mirna« v ogl. odd. 4877-9 PRAZNO SOBO v Ljubljani ali Šentvidu iščem. Za uslugo pomagam na vrtu. — Naslov: Bec Urška, Notranje gorice 18, p. Brezovica.	4699-9
ENOSOBNO STANOVANJE v Opatiji zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Opatija«.	4817-9
GREM ZA SOSTANOVALKO k starejši osebi. Jerele, Dom onemoglih, Bokalci.	4799-9
DVOSOBNO STANOVANJE pri kinu »Vič« zamenjam za večje. Ponudbe pod »Plačam selitev« v Ogl. odd.	4792-9
V IŽOLI, PIRANU, Kopru, Portorožu ali okolici vzamem sobo, prazno ali opremljeno, za dalj časa. Cena 800. Klima. Ponudbe pod »Samostojna in mirna« v Ogl. odd.	4775-9
ZAMENJAM enosobno stanovanje a kabinetom v Ljubljani za enako na deželi. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Dolenjsko«.
4770-9
ŠTUDENT, nepremožen, išče stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »23 let«.	4765-9
UPOKOJENKA išče sobo ali gre za sostanovalko s 1. majem, eventualno bi pomagala v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Naslov v ogl. odd.	4762-9
PRAZNO ALI VEC-JO OPREMLJENO SOBO v ožjem ali širšem centru išče intelektualec. Nudi visoko nagrado, plača zelo dobro. Ponudbe pod »Visoka nagrada« v ogl. odd.	5204-9
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za dvosobno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dam nagrado«.
5200-9
KDOR MI PRESKRBI SOBICO in
kuhinjo, ali vsaj večjo sobo. mu dam lepo nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nagrada«. 5191-9 Šivilja išče sobo. Za uslugo šiva. Ponudbe pod »Šivilja« v ogl. Odd.	5182-9
LEPO VELIKO SOBO v Centru zamenjam za stanovanje ali samo sobo. Dam nagrado. Ponudbe pod »Sončno« v ogl. odd. 5178-9 KABINET in hrano oddam za pomoč v dopoldanskih urah. Mar-ženka Sitar, Pred Škofijo 13.
5173-9
SOBO LEPO z vso uporabo kopalnice v Kranju, zamenjam za enako v Ljubljani. Dolinšek, Čufarjeva S-II.	5167-9
OFICIR išče opremljeno sobo, plača dobro. Vulič Poljanski nasip 40.	5163-9
ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za Koper, Izolo, Piran. Ponudbe pod »Primorje« v ogl. odd.	5159-9
SOBO v Sevnici zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	5155-9
MOŠKI SREDNJIH LET, čez dan odsoten, išče opremljeno sobo po možnosti s posebnim vhodom. Plačam dobro. Ponudbe pod »Cimpreje« v ogl. odd.	5139-9
ZA STANOVANJE bi pazila otroka. ali pomagala v dopoldanskem času. Ponudbe pod »Dopoldan« v ogl. odd.	5121-9
ABSOLVENT nujno išče sobo do
septembra 57. Ponildbe v ogl. odd. pod »Takoj«,	5120-9
TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico. prostorno, vse pritikline. temna kuhinja na Starem trgu, zamenjam za prostorno dvosobno, preprosto s svetlo kuhinjo! Vprašajte:	Frenner, od-
vetnica Ljubljana, Tavčarjeva ll-I.	5119-9
Študent — visokoSolec >šče
opremljeno sobico. Gre tudi
kot sostanovalec. Plača dobro.
Ponudbe pod »Nujno« v ogi. Odd.	5052-9
STANOVANJE, enoinpolsobno, sončno, zamenjam za večje. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd.
5051-9
KDOR PRESKRBI INOZEMSKI DRUŽINI enoinpolsobno stanovanje, dobi veliko denarno nagrado. Ponudbe pod »Lep zaslužek« v o el. odd.	5046-9
ISCEM VEČJO PRAZNO SOBO v Ljubljani ali na periferiji. Dam nagrado. Ponudbe pod »Sporazum« v ogl. odd. 5045-9 SOBO, opremljeno s posebnim vhodom — oddam. Ponudbe pod — »Soliden« v ogl. odd.
5035-9
ENOSOBNO STANOVANJE in veliko sobo v drugem delu Ljubljane zamenjam za trisobno blizu centra. Ponudbe pod »Sončno« v ogl. odd.	5024-9
SOBO	dam študentu	za	inštruk-
cije.	Naslov v ogl.	odd.	5021-9
ŠOFER išče sobo v Zalogu. Ponudbe pod »Nujno — plača dobro«	v ogl. odd.	5019-9
ENOSOBNO STANOVANJE, lepo,
poceni, z vsemi pritiklinami in velikim vrtom, zamenjam za enosobno bliže mesta. — Naslov v ogi. odd. Ogled od 14.—17. ure vsak	dan.	5014-9
ŠIVILJA Išče sobo. Plača dobro, za uslugo Šiva. Ponudbe v ogl. odd.	pod »Mirna«.	5017-9
Trisobno stanovanje v Ptuju zamenjam za dvosobno v Ljubljani. Naslov v ogL odd.
5096-9
STANOVANJE, enosobno, s kabinetom, parketirano, v I. nad., v Mostah, zamenjam za večje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Večje 100«.	5086-9
ZA LA2JO DOPOLDANSKO POMOČ nudim stanovanje event. hrano Naslov v ogl. odd.
5086-9
LEP LOKAL za mirno obrt v Trnovem zamenjam za sobo. Naslov V ogl. Odd.	5077-9
DVOSOBNO SONČNO STANOVANJE v Rožni dolini (dvorišče in nekaj vrta) zamenjam za dvosobno ali večje v strogem centru. Ponudbe v ogL odd. pod »Strogi center«.	5070-9
2-SORNO KOMFORTNO STANOVANJE v Kopru zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe pod »Zamenjava 1957« v ogl. odd.
5058-9
GRADBENO PODJETJE
\wmm
oiprcoy3ocaoooootx30oooooooa»cooocoxoooctxyirm«3aixgwjiw**«»4»«.«*******»
Slikanice-
za otroke in odrasle!
Prijetna slikanica lz življenja gozdnih prebivalcev — od najmanjših do na j več jih živali: »GOZDNI PRIJATELJI« — din 250.—
Stare indijanske zgodbe Coopra v krajši obliki in lepo ilustrirane: »POSLEDNJI MOHIKANEC« I. del
— din 260.—, »POSLEDNJI MOHIKANEC« II. del — din 200.—
Zdaj vesele zdaj žalostne, a vseskozi napete so prigode dveh dečkov iz rodu naših izseljencev, strnjene v slikanici: »ZA OČETOM« — din 290.—
Vsi bralci »Tedenske tribune« pa dobro poznajo Zvitorepca in razveselile jih bodo junaške »DOGODIVŠČINE ZVITOREPCA IN TRDONJE V AFRIKI«
— din 230.—
Vse knjige dobite v knjigarnah, ali pa jih naročite pri Časopisnem podjetju »Slovenski poročevalec«, Ljubljana. Tomšičeva 1., pp 29.
t. ——ww,wr.v.v«w ■ m i'wmi» ■ ■ »vriniM »mnro.. ■ A..MM.SU.
TEHNIKA"
USLA JE PSICA, bemardtnka, visoka, bela, z rjavimi lisami, sliši na ime »Riga«, na hrbtu ima črno brazgotino. Proti nagradi javite na Mesarijo Brezje na Gorenjskem.	4825-10
PRED OKOLI DESETIMI DNEVI sem med glavno pošto ln hotelom Bellevue izgubil rumeno moško nepodloženo rokavico. — Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v ogl. odd. 4733-18 OSEBO, ki Je našla denarnico z legitimacijami na ime Mihailovič Marija, Ljubljana, Ambrožev trg 10 c, prosim, da vrne dokumente, denar na1 zadrži. 472.9-10 LISTNICO Z DOKUMENTI izgubljeno 14. 3. od 17.—19. v kinu Vič pa do Miklošičeve, naprošam, da Jo pošten najditelj vrne na naslov, denar pa obdrži kot nagrado.	5158-10
IZGUBILA SEM ZLAT UHAN dne 15. marca med 15. in 19. uro po Sojerjevi cesti in Celovški do remize. Prosim najditelja, da ga odda proti nagradi na Celovški e. št. 180, Brence.	5020-19
OVČAR »REKS« se Je Izgubil v petek, 8. februarja, ob Savi. Sporočite proti nagradi na naslov:	Franc Stelč, Ljubljana
Bernekerieva 23.	5047-10
IZGUBIL SEM CRIfO NALIVNO PERO s 3 belimi pikami, brez obešala na ulicah: Trnovska ulica, Trnovski pristan, Janežičeva ulica do Zvonarske ulice. Najditelj dobi dobro nagrado na Trnovskem pristanu #t. 8.
5087-1«
TiTTTTil
SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v DVEH URAH Izdela FOTO GRAD, Miklošičeva 36.	1443-U
MAJHEN PROSTOR za mizarsko delo v prostem času iščem. — Lovšin Andrej, Smartdnska 2, Ljubljana.	4996-11
OSAMLJEN DELAVEC, 48 let, V skromnih razmerah. Išče življenjsko družico. Ponudbe z navedbo razmer v ogl. odd. pod »Zaupanje«.	4982-11
SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽENA, samska, odlično situirana, dom, želi spoznati samskega inteligen-ta višj* postave (30—40). Ponudbe v ogl. oddelek pod »Sreča dveh . ..«.	5011-11
MLAJŠO, OSAMLJENO GOSPODIČNO želi spoznati temperamenten Ljubljančan. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vespa«. 4992-11 45-LETNA želi spoznati pametnega in treznega prijatelja. Ponudbe v ogl. odd. pod »Družba«.
4986-11
PROSIM KUPCA RADIA »OLIM-Pic«, naj se javi pri Bergles, Hrvatski trg 5 v Ljubljani. Stroške povrnem.	4760-11
VDOVA, premožna, želi spoznati upokojenca, treznega in poštenega, do 60 let, z lastnim domom. Ponudbe pod »Razgovor« v ogl. odd.	4615-11
samski, letos upokojen, s premoženjem, želim »poznati simpatično tovarišico zaradi ženitve. Ponudbe v ogl. odd. pod . »Na Gorenjskem je luštno«. 4681-11 V ZVEZI S POKOJNINO MIMI BOLTA se širijo razne neresnič-ne vesti proti meni. Kdorkoli bi še govoril ali raznašal zgoraj omenjene besede, bom proti njemu sodnijsko postopala, — Antonija Ježek.	4923-11
POTREBUJEM DRUŽABNIKA za napravljanje drv. Plačam v gotovini, po dogovoru ali dam drva v račun. Pismene ponudbe pod »Zeleni pas« v ogl. oddelek.
4861-11
NAPROŠAMO TOV. METODA iz
Bizeljskega, leta 1944 partizana na obveščevalnem centru v Gradišču pri Framu, in tov. Ivana iz Vojnika, leta 1S45 člana sovjetskega obveščevalnega centra v okolici Frama, da javita svoja naslova v ogl. odd. pod »Partizanski tovariši«.	4808-U
DEKLE, inteligentna, simpatična, stara 20 let, želi znastva z inte-ligentom zaradi diskretnega prijateljstva. Ponudbe s sliko pod »Češnjev cvet« v ogl. odd. 4768-11 INTELIGENTEN, simpatičen srednjih let, želi poznanstvo s simpatičnim dekletom zaradi ženitve Resne ponudbe pod »Resna« v ogl. odd.	3145-11
SAMOSTOJNA VDOVA išče družabnika za dograditev hiše z nekaj gotovine, starost nad 59 let. Ponudbe pod »Lep dom« v ogl. odd.	R	690-11
POSOJIL.O 2-10.000 din ičem nujno, za dobo enega leta s 7*Ve obresti. Lahko se vknjiži na hišo. Naslov v pod r. SP Kranj.	5239-11
80-LETNI POSESTNIK želi spoznati del>Ie — dobro gospodinjo. Ponudbe pošljite podružnici SP Kranj pod »Na Gorenjskem je fletno«. 5237-11
» OGLAS ® r »Slovenskem © poročevalcu« — ® golov @ uspeli!
ff
v Ljubljani, Vošnjakova 8a
SPREJME V ZAPOSLITEV S TAKOJŠNJIM NASTOPOM
80 ZIDARJEV
Plača ln terenski dodatek po tarifnem pravilnika podjetja	1339-R
ZAVOD ZA NAPREDEK OBRTI LRS, Ljubljano,
KOMENSKEGA 12, razpisuje naslednja delovna mesta: REFERENTA ZA PROUČEVANJE NOVIH OBRTNIH PROIZVODOV IN NOVIH NAČINOV PROIZVODNJE REFERENTA ZA PROUČEVANJE OBRTI Z OZIROM NA STANDARTE. NORME, KAPACITETE ITD.
REFERENTA ZA STROKOVNE KNJIGE IN
REVIJE,
REFERENTA ZA KOVINSKO OBRTNO PROIZVODNJO,
STENODAKTILOGRAFINJO.
Pogoji: referent pod točko 1, 2 in 4: diplomirani tehnik z najmanj 2 leti prakse v obrtnem ali industrijskem obrata. Referent pod točko 3: popolna 'srednja šola z znanjem 2 tujih jezikov. Plača po posebnem plačnem pravilniku.
Ponudbe pošljite na gornji naslov najkasneje de L IV. t. L
06LUSEL0ST PREMAGANA Z APARATOM
r£N*TH
Velikanska izbira akustičnih aparatov ZA VSE STOPNJE OGLUSELOSTI IZREDNE CENE Pregledi sluha
Brezplačni in bresobveail dokazi bodo pri
OPTIKA GIACOMO AVANZO SUCC
Foto Geode sla TRST — Corso Italia 17 — Trsi
nasproti UPIM
V SOBOTO, DNE 30. MARCA 1957	1307-
»«4 •«»•••••• tdMfnO« •§•*••>•• ••«•••*•« •••*•••#« ••*«•»«•■
Zavod Mestna vrtnarija Ljubljana
razpisuje na podlagi čl. 143—156 Uredbe o izvrševanju proračunov in o računovodstvenem poslovanju dri. organov (Ur. 1. FLRJ, št. 35-55)
Javno licitacijo
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev in sicer:
1. Kotel za centralno kurjavo,
2. Bencinski motor 1 cL 1,2 KS, nahbrtnl, za okopavanje znamke Condor z vsemi pritiklinami.
3. 3 ročne kosilnice,
4. Tricikel j (samo ogrodje s kolesi),
5. Voz, težak, s trimetersko trugo,
6. Točilno mizo — gostilniško,
7. ČrMlko za vino,
8. Ralfte dele motorne kosilnice,
9.4 gume £0" za gumi voz,
10.2 lončeni peči,
11. Pasjo uto.
Licitacija bo v Mestni vrtnariji, Ljubljana, Cesta na Rožnik št. 2, dne 25. marca 1957 ob 9. uri dopoldne.
V zvezi z uredbo bodo predmeti naprodaj prvenstveno drž. sektorju, za tem pridejo v poštev tudi privatni kupci.	1303-R
OPOZORILO
VSEM LJUDSKIM ODBOROM, URADOM, USTANOVAM IN DRUGIM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM IN POSAMEZNIKOM
Vse, ki so nam v zadnjem času poslali naročila za ZAKON O SPLOSNEM UPRAVNEM POSTOPKU obveščamo, da je izdaja že razprodana. — V tisku pa je 2. natis te prepotrebne brošure, katere cena bo zaradi manjše naklade od r- ve, do 120 din. Tisti, ki so brošuro že naročili, jo bodo prejeli takoj, ko bo prišla is knjigoveznice, drugi interesenti, ki to ceneno, za upravno prakso nujno potrebno brošuro še niso naročili, naj nam nujno pošljejo obvestilo, koliko izvodov želijo naročiti.
V naši založbi je izšel tudi ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU Z UVODNIM ZAKONOM ZA ZAKON w PRAVDNEM POSTOPKU.
Cena 120 din.
Se posebej opozarjamo na bogato zbirko civilnih pravnih predpisov.
CIVILNO ODSTVO,
ki obsega poleg drugih pomembnih pravnih predpisov tudi celotni zakon o dedovanju. Strani 428, cena 400 din.
»URADNI LIST LRS«,
1331-R	Ljubljana,	Erjavčeva	cesta	štev.	15	a
RRZPIS
GOSTINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ TRBOVLJE
razpisuje službeno mesto
FINANČNEGA INŠTRUKTORJA
Pogoji: ekonomska fakulteta ali večletna praksa kot vodja računovodstva ali revizorske službe.
Plačilni pogoji v okviru pravil in po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite Gostinski zbornici za okraj Trbovlje v Trbovljah do 25. marca 1957.
1315-R
UPRAVNI ODBOR TRGOVSKEGA PODJETJA
•Slovenija - šport« Ljubljana, Titova 26
RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA:
mesto Sefa komerciale
Pogoji: dovršena ekonomska fakulteta in 10 let
prakse z znanjem vsaj enega tujega jezika (nemški, angleški) ali srednješolska izobrazba in 15 let prakse v komercialnih poslih.
MESTO POSLOVODJE POSLOVALNICE V KRANJU, KOROŠKA C. 2
Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba z najmanj 10 let prakse
VEC DELOVNIH MEST PRODAJALCEV ZA POSLOVALNICO V KRANJU
Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba z večletno prakso.
Plača po tarifnem pravilniku.
Nastop službe s 1. V. 1957, oziroma po dogovoru. Pismene ponudbe s kratkim, življenjepisom in opisom dosedanjega delovanja pošlji te upravi podjetja. 1326-R
m
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
n
«—» a CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ cn ■ CD ■ C“
Splošno gradbeno podjetje »PIONIR« - Novo mesto
■prejme v službo
VEČJE ŠTEVILO GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV za projektivni biro in gradbišča
k»
STEN0DHKTIL0GRAFK0
Samska in družinska stanovanja preskrbljena. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite upravi podjetja Kettejev drevored 39.
1294-R
ioioioipioiogoaoaoaoaoioioi
u
m
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
ia
o
■
o
■
o
a
o
o
■
o
o
ponoomri
RAZPIS
Na podlagi 1. člena Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter 3. člena Pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Ur. L j .rs št. 17-55) razpisuje Zavod za stanovanjsko izgradnje OLO Ljubljana
Javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih In gradbeno obrtniških del za stanovanjska bloka UL ln V.
(V s trafopostajo) ob Pokopališki ln Bavdkov! ulici v Ljubljani. — Licitacija bo 4. aprila 1957 ob 10. uri v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Kidričeva 7-VIII (nova palača Impex). -— Predračunska vsota gradbenih in gradbeno obrtniških del znaša za blok III 46.000.000 din (zaokroženo), za blok V s trafopostajo pa 47,500.000 din (zaokroženo).
Rok za izvedbo gradbenih del do vključno IV. faze je 31. X. 1957, rok za popolno dovršitev vseh del pa je 30. VI. 1958.	-
Varščino v znesku 0,2 odstotka predračunske^ vsote za oba bloka je treba predložiti z garancijskim pismom ali na drug primeren način najkasneje do pričetka licitacijske obravnave. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi in splošnimi pogoji Zavoda. — Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacijske obravnave, to je v četrtek, dne 4. aprila 1957, do 10. ure V prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Kidričeva 7-VIII.
Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 20. III. 1957 dalje vsak delovni dan od 12. do 14. ure v prostrih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljublajna, Kidričeva 7-VTL «	Investitor:
Zavod za stanovanjsko Izgradnje OLO Ljubljana.
• .«•»■•• »•••••«•» »#—••»•• «••»«•»•• »•.»•»»•» •«••<
Razpis
Na podlagi 1. člena Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter 3. člena Pravilnika o postopku pri Javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Ur. L LRS štev. 17-55) razpisuje Zavod za stanovanjsko Izgradnjo OLO Ljubljana
Javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih In gradbeno obrtniških del za stanovanjski blok v Vrhovčevi ulici v LjublJanL
Licitacija bo 5. aprila 1957 ob 11. uri v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Kidričeva štev. 7-VIII (nova palača Impex). — Predračunska vsota za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela znaša 68,340.698 din.
Rok za izvršitev gradbenih del do vključno IV. faze je 15. november 1957, rok za popolno dovršitev vseh del pa 15. VI. 1958.
Varščino v znesku 0,2 odstotka od proračunske vsote je treba predložiti z garancijskim pismom ali na drug primeren način najkasn«*ie do pričetka licitacijske obravnave. — Ponudbe morajo biti opremljene v skladu ■ predpisi in splošnimi pogoji Zavoda. Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacijske obravnave, t J. dne 5. aprila 1957 do 11. ure v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Kidričeva 7-VTIL Licitacijski elaborati In splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 20. III. 1957 dalje, vsak delovni dan od 12. do 14. ure v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Kidričeva 7-VIL
Investitor:
Zavod za stanovanjsko Izgradnjo OLO Ljubljana
•
H *tr. / SLOVENSKI POROČEVALEC /	».«-«•	marca	im*
VP&ASA HJA An/OD O C VOftf
'i
V STOCKHOLMU SO KONČALI SVETOVNO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO
Azija - celina bele žogice
laponski Igralci in Igralke so pobrali pet prvih mest, vsem ostalim pa so pustili dve
poznejši zmagovalec. Veliko presenečenje pomeni plasma Nemca Schneiderja v polfinale. Toda iz-nenadenja so na svetovnih, prvenstvih vsakodneven pojav.
Stockholmski ljubitelji aamiznega tenisa so v •Kungligahallenu« dočakali le zadnje dejanje 24. svetovnega prvenstva v tej Iportni parsogi. Sedaj so na-flovi letošnjih svetovnih prvakov razdeljeni in na vrsti so prvi komentarji o tej veliki prireditvi.
Bretovno prvenstvo je pokazalo |nova veliko (morda dosiej nai-rečjo) premoč japonskih igralcev In igralk. Sinovi in hčere vzhaja-
NIC VEC ANGELICA ROSEANU
Med ženskami so prav tako Japonke ponovile uspeh iz Tokia. Na zmagovalnem odru je sicer mlado Okavo zamenjala nekoliko Starejša EgučI, toda kaj zato! Japonska je imela kljub temu zmago več. Lanska svetovna prvakinja je bila poražena v četrtfinalu po Romunki Zeli er. Najslavnejša igralka v zgodovini namiznega tenisa Angelica Roseanu pa je letos prvič ostala brez naslova svetovne prvakinje. Tokrat ji ni šlo niti posamezno nit.i v parih, še manj pa v tekmovanju ekip. Najnesrečnej-ša igralka turnirja pa je bila gotovo Angležinja Haydon, ki se je plasirala v vsa tri finala, pa je konec koncev ostala brez zmage.
FARI — JAPONSKA SLABA TOČKA
Igre parov so prinesle Japoncem edinj neuspeh. To je pravzaprav tudi edina (pa res edina) lepotna napaka v njihovi stockholmski bilanci. V moških in ženskih parih sta zmagali kombinaciji An-
dreadis^-Stipek (CSR) oziroma Mo-•oczi-Simon (Madžarska), čeprav so bili japoski pari favorizirani. Za tolažbo pa je dvojica Ogimura-Eguči zmagala v tekmovanju rr*5-šanih parov — disciplini, ki jo na Japonskem ne gojijo posebno resno.
Azija je središče svetovnega na-mizngea tenisa — to 1e nauk letošnjih tekem na Švedskem.
Svetovna prvenstva v namiznem tenisu bodo odslej le .vsako drugo leto. Prihodnja prvenstvo bo spomladi 1959 v Dortmundu (Zahodna Nemčija). V parnih letih pa bodo evropska prvenstva, drugo te vrste pa bo leta 1960 v Jugoslaviji.
FINALNI IZIDI: MOŠKI:	Tanaka (Jap) :
Ogimura (Jap) 21:11,	21:18,
21:19:
ZENSKE:	EgučI (Jap) :
Havdon CVR) 21:14, 24:22. 19*
21.	21:2.2, 21:19:
MO S KI PARI:	Andreadl*-
Ptipek (CSR) : Tanaka-Ogt-mura (Jap) 21:13,	18:21	21:
19. 21:11;
ZENSKI PARI:	Mosoczl-
Simon (Mari) : Haydon- Rove (VB) 17:21,	23:21,	21:18,
13:21. 21:13;
MFSANT PARI:	Ogimura-
Eimči (Jap) :	Andrradis
(CSR) - Havdon (VB) 21:16, 19:21. 21:18, 10:21, 21:19.
Šahovski sampionat flrj (xviii. kolo)
PUC ZA CELO TOČKO NA BOLJŠEM
Madžar Sido je bil tudi v Stockholmu med najboljšimi
Jočega sonca so zmagali v vseh najvažnejših disciplinah in na •kupno 7 možnih prvih mestih tlavili zmago petkrat. 2e to pove ▼se!
Pri moških posamezno sta igrala — kakor lani v Tokiu — finale Japonca Tanaka in Ogimura. To je bil dvoboj dveh super - velemojstrov. Tanaka je zmagal 3:0 torej z enakim rezultatom kakor pred dvema letoma p^oti Dolinarju v Utrechtu. Ogimura, svetovni prvak v 1. 1954 in 1956 jo moral zadovoljiti z drugim mestom. Ber-czika — edinega enakovrednega Evropca — je v četrtfinalu izločil
VSE NOGOMETNE TEKME ODGODENE BEOGRAD, 16. marca. Zaradi vsenarodnega žalovanja za umrlim predsednikom Zvezne ljudske skupščine Mošom Pija-<3o je Nogometna zveza Jugo-»lavljp sklenila od god iti vse nogometne tekme, k* so bile na sporedu za jutrišnjo nedelj
da sta se amaterski boksarski reprezentanci Nemčije in SZ razili z neodiočeni mizidom 10:10, in •i ce r v Ha m b u rgu;
da je v Ziirichu rokometna reprezentanca Danske premagala Izbrano ekipo Švice 23:10 (7:3).
da sta obe košarkarski repre-Eentanci Jugoslavije odigrali nadaljnji dve tekmi v Kantonu, v katerih so moški zmagali S5:55, Ženske pa s 5 5:14. Jugoslovani gredo dalje v Šanghaj.
Posebno obvssiilo
V torek. 19. marca 1957 bo po-»ki:s novega načina obratovanja Elektrarne Medvode. Pri tem bo elektrarna spuščala nepričakovano večje količine vode. Obstoja nevarnost, da bi visoka voda. ki te bo nenadoma pojavila, utegnila ogrožati življenje ljudi, ki bi se v tem času nahajali v ali ob strugi Save od Medvod navzdol. Zato pozivamo prebivalstvo, da se ra dan ne zadržuje r sfrttgi. v bližini struge in na običajnih poplavnih področjih Save. Iz teh ogroženih področij naj nujno odstranijo vsi predmeti. ki jih voda lahko poškoduje ali odnpse. zlasti čoini, splavi, vozovi, poseben les. nase.ian pesek itd. Poskus bo traja! ves dan. — Podrobnejše Informacije lahko dobite na teiefon št. 20-03S ali 20-729.
Stab za izvedbo poskusa pri Upravi za vodno gospodarstvo LRS
Sombor, 16. marca. Čeprav bi včerajšnje XVIII. kolo moralo biti eno najzanimivejših na tem turnirju zaradi srečanja vseh vodečih igralcev med seboj. so trije remiji do 18.30 ure precej zmanjšali njegov pomen.
Kot prve so se namreč z remiji končale partije Gligorič-Rabar, Pirc-Matulovič jn Milič-Trifunovič. Samo v partiji Mi-lič-Trifunovič je bila situacija dejansko blizu remija, toda
druga dva para sta bila komaj dobro začela.
Z neodločenimi izidi vodečih se je povečalo število remijev še v partijah med D.iuraševi-čem in Vukčevičem ter Totom in Bogdanovičem. Vukčevič je dajal večni šah. medtem ko sta Tot in Bogdanovič izčrpala vse možnosti, da bi prišla do zmage.
Rakič je proti Pucu igral zelo tvegano, vendar ni mogel spraviti več kakor pol točke, ker sta oba igralca izmenjala vse figure.
Cuderman je v 32. potezi spregledal kmeta. Vendar je malo pozneje kmeta osvobodil in ga prestavil celo v tretjo linijo. Situacija je nejasna.
Mariču je uspelo, da je proti Janoševiču ustvaril ugodnejšo pozicijo, vendar je pred koncem izgubil dva kmeta, tako da zdaj kaže na zmago Janoševiču.
V glavnem dvoboju med Iv-knvim in Karaklajičem je bil šah zelo lep. Karaklajič je začel v peti uri igranja ustvarjati nevarne grožnje za rokado belega. Toda vzlic stiski za čas je Ivkov vendarle igral odlično in prišel do kvalitete, kar pa
mu le ni zadostovalo za zmago, tako da je pristal na delitev točke.
Kozomara 1« Ivkovu oddal
celo točko brez nadaljevanja prekinjene partije iz XVII. kola.
Danes so odigrali nekatere pre-kin.iene partije iz 16. in is. kola.
D.iuraševič je v igri proti Pucu igral slabo. Čeprav je imel pred prekinitvijo kmeta več, je pozneje, izgubil dva, kar je bilo dovoli, da je Puc po 101. potezi zmagal.
Smailbegovič ln Kozomara sta
v trdnjavski končnici, ki ni kazala na zmago nobenemu, v 70. potezi sklenila remi. Enako sta storila tudi Vukovič in Cuderman v podobni poziciji po 53 potezah.
Ponovno sta prekinila Udovčič ln dr. Nenedl.ikovič. Janoševič in Marič sta prišla v nadaljevanju do pozicije za teoretični remi, dasi ima Janoševič 2 kmeta več.
Stanje na tabeli po 18. kolu: Gligorič 11.5 (1), Ivkov 11.5, Ka-rakiajič 11 (—), Udovčič 10.5 (1), Matulovič 10.5 (—), dr. Trifunovič 10. Pirc .9.5. dr. Nedcljkovič 9 (2), Vukovič in Rakič 9. Djuraševič 8.5, Tot 8.5 (—), Rabar, Vukčevič in Puc 8, Milič 7.5, Janoševič 7 (1), Cuderman 7, Bogdanovič, Brad-varevič ln Smailbegovič 6.5, Kozomara 5.5	(—) ln Marič 5 (1)
točk.
UBIL SE JE CASTELLOTTI
TRST, 15. marca (Po telefonu). Italijanski avtomobilizem se je včeraj ovil v črnino. V Modeni se je smrtno ponesrečil »as« italijanskega avtomobilskega športa Eugenio Ca-stellotti, ko je preskušal na dirkalni stezi nov avtomobil Ferrari. Na ovinku, kjer Je treba hitrost zmanjšati na 70 do'80 km, mu namreč ni uspelo menjati prestave, zaradi česar ga je z vozilom, ki je vozilo najmanj 180 do 200 km, vglo s steze ob zid in nato še ob dve ali tri škarpe. Vozača Je že pri prvem sunku vrglo iz vozila in Je obležal z razbito lobanjo. Malo zatem je izdihnil. Castellotti Je bil star 26 let.
»LESNINA« Ljubljana, Paimova 41,
SPREJME V SLUŽBO
7INANČNEGA KNJIGOVODJO - LIKVIDATORJA
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih del pošljite splošnemu oddelku podjetja, najkasneje do 25. marca 1957.
1329-H
K. J. Sp. Gornje
Vprašanje: Zaradi izpopolnitve ▼ •troki nameravale nastopiti prak-»o v inozemstvu. Zaradi tega boste sedanjo službo odpovedali. Ali Vam bo priznana delovna doba,
prebita na praksi, ali boste po
vrnitvi iz inozemstva zopet upravičeni do otroškega dodatka, ker boste na praksi 6 mesecev?
Odgovor:	Dodatek	za	otroke
Vam za časa zaposlitve v inozemstvu ne pripada, če Vas na prakso ne bo poslal naš organ oziroma gospodarska organizacija. Mislimo, da ere pri Vas za tak primer, ker boste službo tukaj odpovedali. Ko se vrnete, pa boste lahko prejemali dodatek za otroke, če boste v inozemstvu v delovnem razmerju. Morali pa boste to razmerje dokazati s potrdilom delodajalca, ki pa naj bi ga povem organ našega zastopstva (konzulataj. Nadaljnji poeoi za prejemanje dodatka po Vaši vrnitvi pa bo. da se boste v naši državi vnovič zaposlili najpozneje v 30 dneh po povratku.
Za vsak slučaj ne b1 bilo na-’ pačno. sporočiti posredovalnici za delo da greste na prakso v inozemstvo. da posredovalnica vzame to na znanje.
Izdaja potnega dovoljenja pa od tega ni odvisna, od Vas se bo zahtevalo potrdilo inozemskega delodaialca, da boste pri njem zaposleni.
V delovno dobo za pokojnino se bo zaposlitev v inozemstvu štela, če boste po povratku v FI.EJ v delovnem razmerju najmanj la pet let.
P. E. \l. N.
Vprašanje: Ste Izučen ključavničar. iz zdravstvenih razlogov pa nai bi se prekvalificirali za drugo stroko. V koliko se bo upoštevala Vaša sedanja kvalifikacija in kakšno plačo boste preiemali po končani prekvalifikaciji?
Odgovor: To Je odvisno od trajanja prekvalifikacije, kakor tudi od njenega uspeha, seveda tudi od stroke, za katero boste prekvalificirani. Prekvalifikacijo bo izposloval zavod za soc. zavarovanje glede na mnenje zdravniške komisije. Vaša nova plača bo odvisna od tega, na kakšno delo oz. delovno mesto boste po prekvalifikaciji prišli. Vprašanje Je tudi, ali boste zaposleni pri gospodarski organizaciji, alt pa pri upravnem organu ali ustanovi, tudi od tega je višina plač« odvisna.
P. I. Krmelj
Vprašanje:	Ati gmete postaviti
pred Vašo hišo betonski podporni zid zaradi izravnave terena, ki pa v smeri proti sosedovemu zemljišču visi, in koliko metrov od
sosedovega aveta snet* zid post-viti?
Odgovor: Ce bi postavitev zidu
kakorkoli vplivala na zemljišče soseda, odsvetujemo, da zid postavite brez sporazuma s sosedom. Sicer je tudi potrebno gradbeno dovoljenje, ki Vam bo izdano po gradbenem ogledu, na katerem bo sosedu omogočeno, da ugovarja nameravani postavitvi zidu.
Odmik zidu od aosedovage zemljišča je zaenkrat nebistvenega pomena.
M. F. F.
Vprašanje: Med delovnim časom
ste se ponesrečili pri žaganju in ste bil zaradi poškodbe, ki ste jo pri tem dobili, spoznani za 659o delovnega invalida. Ali Vam pripada invalidnina zaradi nesreče pri delu?
Odgovor:	Po 56. čl. Zakona *
soc. zavarovanju se šteje za nesrečo pri 'delu vsako zmanjšanje zmožnosti za delo. ki zadene zavarovanca pri njegovem rednem delu. ali pri delu, ki ga opravlja po naročilu podjetja oz. ustanove oz. zasebnega delodajalca. Ker pa sami pravite, da žaganje ni bilo Vaše delo in Vam tudi od podjetja ni bilo naročeno, da žagate, s« Vaše zmanjšanje zmožnosti za delo zaradi nesreče ne more šteti za nesrečo pri delu in zato tudi niste upravičeni do invalidnin« sa-radi nesreče pri delu.
S. A.
Vprašanje? AH šteje čas šolanj«
na Višji pedagoški šoli v delovno dobo za napredovanje?
Odgovor: Po 30. čl. Uredbe o n*-živih in plačah uslužbencev v pro-svetno-znanstveni službi, se v službena leta za napredovanje šteje ves čas, ki ga je uslužbenec dejansko prebil v službi pri delu svoje stroke oziroma pri delu enake ali podobne narave. V zvezi a tem predpisom pa določa tudi navodila o prevedbi uslužbencev na nove nazive in plače, da se v službena leta za napredovanje tudi ne more priznati čas. ko Je bil uslužbenec na rednem šolanju, in to niti tedaj ne. če Je uslužbenec ostal v delovnem razmerju in prejemal med šolanjem redno plačo. Glede na navedene predpise pa se čas šolanja na višji pedagoški Boli ne prizna v delovno dobo za napredovanje, pa čeprav je uslužbenec v tem času ostal v delovnem razmerju in prejemal plačo. Tako je odločilo Zvezno vrhovno sodišče.
ZA DOM IN DRUŽINO • • »TOVARIŠ«
KOMUNALNO PODJETJE »KOMUNALA — BRR71CI
razpisuj e delovna mesta KACUNOVODJE(-KINJE) — Sef rač. gosp. sektorje
Pogoj: strokovna izobrazba ln praksa bilanci**«' VODJO KOVINSKE DELAVNICE
Pogoj: visokokvalificiran ključavničar aU klepar z obvezno prakso vseh vodoinštalaterskih del,
Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Stanovanje bo preskrbljeno.
Moški prosilci morajo biti vojaščine prosti. — 2Va*taf> •lužbe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite
KOMUNALI, Brežic«, do 25. marca 1957. Ulfr-K
HOTEL »PAL. A O B« — PORTOROl
razpisuj« naslednja sezemska delovna mest* kvalificiranih in kvalificiranih delavcev gostinsk* stroke:
1. verzlranega slaSEI£ar|a,
2. dva kuharja,
5. več kvalificiranih natakarjev
a znan jem nemškega, angleškega ali francoskega jezika
4. več blagajničark za kuhinjo in točilnice,
5. stalno delovno mesto samostojnega finančnega knjigovodje.
Prošnje z. vsemi podatki pošljit« na gonji a—tor.
1292-R
PEČARJI, POZORI
KERAMIČNO KEMIČNA INDUSTRIJA — KAMNIK ■prejme takoj v službd večje število
pečarjev — postavljalcev peči in polagalcev stenskih oblog'
«a dela predvsem v Ljubljani ln okoll«L
Plače in dnevnic« po tarifnem pravilniku podjetja.
1287-B
Uprava Sploine bolnica Novo mesto
razpisuj« mest«
ZDRAVNIKA SPECIALIZANTA ZA INTERNO
Pogoj : opravljen pripravniški »tal ln odalužen kadrovski rok.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Družinsko stanovanje zagotovi j eno. — Ponudb« pošljit« upravi bolnic«. 1268-R
■prejmemo v posojilo
KOVINSKO STRUŽNICO
1 meter dolžin« « Norton prenosom.
Ponudb« pošljit«
KERAMIČNO KEMIČNI INDUSTRIJI, KAMNIK
1288-R
ELEKTRO-LJUBUANA OKOLICA
Uče večje število
kvalificiranih in visokokvalificiranih elektromonterjev
Interesenti wm naj zglasijo v tajništvu podjetja T Ljubljani, Parmova 33, trakt 5.
1293-R
UVOZNO IN TRGOVSKO PODJETJE
»SLO VENU B AVTO«.	;	w
Gražanišk* štev. 1*
AVNOJSKA PRODAJA
394 MOTOCIKLOV »P5NN0NUV»
i ZATRTO VERIGO , »»	_	7aMl,a
T.kollni. *>»*•'»• 'j^f' ^	°"	’
219.000 din »» »ornod.
„ Elektronabava,,
Podjetje z» uvoz elektroopreme In elektromateriala
Ljubljana, Resljeva cesta 14a
SPREJME
POMOŽNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJO
z nastopom 1. aprila 1957 ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku.
Ponudbe dostavit« Upravi podjetja ali se zglasite osebno.	1332-R
>31
Umrl j« naš ljubljeni oč«
FRAN BAJIČ
pomočnik finančnega direktorja v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 18. marca 1957. ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoč« rodbine: Bajič, Santlč, Rus
Ljubljana, dne 16. marca 1957.
Postalo ji je celo težko, da bi se sestajala s svojima japonskima prijateljema, zato se jima je postopoma odtujevala. Ni mogla povedati tej ženi, o čem razmišlja podnevi in ponoči; tako se je izgovarjala, da se ne počuti dobro in da mora mnogo počivati. Oba, mož in žena, sta bila zelo zaposlena na univerzi in tako ju nazadnje ni več videla.
Nato ji je nekega dne Allen telefoniral, da bo privedel prijateljico, Cynthio, dekle, o kateri ji je bil pravil, da mu je bila v otroških letih tovarišica pri igrah. Prišla je v njegov urad, da ga poišče, in ga prosila, da bi se sestala z Josui. Pripeljal jo bo zvečer, a Josui naj bo tako dobra, da bo skuhala dober sukiyaki. Njegov glas je zvenel veselo in Josui je bila srečna, da sliši ta veseli glas, ki ga ni že mesece in mesece slišala tako veselega.
Pospravila je malo stanovanje, kupila šopek majhnih krizantem, zatem pa v skušnjavi še tri velike rumene, takšne, kakršne je jeseni njen oče gojil v vrtu na stotine; dve uri je porabila za to, da jih je lepo razporedila, prizadevajoč si, da bi dosegla vtis prostora v teh sobah, v katerih ni bilo prostora; nazadnje je uporabila za to še okno, ko si je sposodila za ozadje krpo neba in nekaj strešnih slemen.
A tudi večerjo je bilo treba skrbno pripraviti. Riž je bilo treba izpirati tako dolgo, dokler ni ostalo v njem niti sledu belega škroba, da ne bo lepljiv, ko ga bo do suhega dušila; redkvico je bilo treba izrezati v obliki cvetlic, nasekljati koščke kreše in endivije, da je okrasila čisto piščančkovo juho; ribo je bilo treba pripraviti z glavo vred, ker ni mogla prenašati ribe brez glave, kakršne so pripravljali Amerikanci. Riba je lepa, če je cela, brez glave je pa ostudna; ali pa more biti kdo, ki tega ne vidi? Brisala je sklede in ostalo posodo ter pospravljala vse dotlej, dokler ni začel otrok ugovarjati. Tedaj je morala leči, da ga pomiri.
Dala mu je bila tudi že ime. Nekako je treba klicati otroka že pred njegovim rojstvom. Mnogo je razmišljala o tem, kakšno
ime bi mu dala. Kakšno ime naj ima tuzemski otrok? Sam6 svoje ime, seveda, nikakor pa ne očetovega ali podobnega materinemu. Pomislila je na ameriško ime Joseph. Toda ni ga marala. Pomislila je tudi na to, da bi dobil otrok ime njenega mrtvega brata Kensana. Toda, ali je imel ta otrok pravico do imena njenega brata? Ni ga hotela uporabiti brez privoljenja, a tistega, ki bi ji ga lahko dal, ni bilo. Predstavljala si je otrokov obrazek, ki ni bil podoben .nobenemu, kar jih je poznala, a je bil vendarle tak kakor vsi; bil je pravi tuzemski otrok. Ne bo ga imenovala Allen, ko pa Allenova mati ne pusti, da bi živel! Allenn — Allenn! Zakaj pa preprosto ne vzame dela očetovega imena in mu da ime Lennie? V trenutku, ko je pri sebi izgovorila to ime, je ime postalo otrokovo. Videla je majhen, ljubek obrazek, velikih očk, katerih barve ni mogla razločiti, a vendarle živahen obrazek, ki ga je lahko dobro videla; in prav za takšnega otroka je bilo ime Lennie primemo. Tako je dobil ime in, ko se je razgovarjala z njim, ga je nazivala Lennie. Ko je bil nepotrpežljiv zaradi njenega tekanja po stanovanju in zaradi čiščenja, prašenja in brisanja, ko je dolgo stala in sekljala zelenjavo za sukiyaki, ga je nežno pokarala.
»Lahko bi sedla, Lennie. Res je, da bi lahko sedla. Toda nikdar še nisem videla nobene ženske sedeti, kadar je sekljala zelenjavo. Vedno stojimo. Zato te prosim, da si miren.«
Toda ni se umiril in tako je legla, da si počije.
Bo li ta ženska, ta Cvnthia, opazila, česar Allen ne vidi? Bo li njena prijateljica ali sovražnica? V trenutku, ko je zagledala Cynthio, je vedela, da je prijateljica. Visoko, čedno dekle, tako plavolaso in tako ljubko, je prišlo z Allenom v sobo in Josui jo je pogledala s skromnostjo in s takojšnjim občudovanjem. Kakopak, to je dekle, a katero bi se bil moral Allen poročiti. To je bilo takoj očito in takoj je povsem razumela Allenovo mamo. Oh, kajpak, Cynthia bi morala biti tista. Če bi bila prej vedela, da obstoji takšna
ženska, bi bila odbila Allena ravno zato, ker ga je tako zelo ljubila.
Iztegnila je roke, ne da bi mogla govoriti, in Cvnthia jih je z obema rokama prijela.
»Tako sem si vas želela spoznati!« je reka Cvnthia z zvonkim, toplim glasom. »Allena poznam vse svoje življenje. Sva kakor brat in sestra. Upam, da vam je to povedal.«
»Da, povedal mi je,« je rekla Josui.
Obotavljala se je; ni mogla umakniti oči z lepe plavolaske, katere oči so bile tako modre, polt tako bela in gladka, ustnice tako močne in polne.
»Snemi klobuk, Cynthia,« je rekel Allen. Bil je nemaren z njo, a bil je srečen, da jo vidi. »Napravi se, kot da si doma, Cynthia; siromašno je, vendar najino. Josui, kako se vedeš?«
»Tako sem presenečena,« je Josui brezmočno zamrmrala.
»Presenečena nad čim?« je Allen vprašal.
»Tako je lepa,« je Josui rekla, še zmeraj brezmočno. »Tega nisem pričakovala. Nisi mi tega povedal.«
Smejala sta se ji, zroč drug drugega z razumevajočim veseljem. »Oh, kako ste privlačni!« je rekla Cvnthia navdušeno. »Allen, nisi mi povedal, kako je privlačna. Ne čudim se, da si cvetko.«
Tedaj se je tudi Josui zasmejala in vzljubila Cvnthio. Oh, bila je zelo srečna, da je bila Cynthia takšna, visoko, prijazno dekle, a vrhu tega še tako lepo. »Prosim, sčdite,« je rekla, ko se je imela zopet v oblasti. »Prinesla bom čaja. Allen mi je rekel, naj bo nocoj vse japonsko; prosim, oprostite za trenutek.« Odhitela je iz sobe v malo kuhinjo In zaprla za sabo vrata. Sedla je na stol za minuto, da bi se oddahnila. »Lennie,« je tiho pokarala nerojenčka. »Ne skači, prosim te! Predpasnik pokrije le nekaj, ne pa vsega. Ti nisi povabljen. Pomagaj svoji mamici, prosim te!«