V dvorani Tripcovich odmevale božične melodije w m ? 0 - ■ Oglejski mozaiki spodbujajo nove razlage in razkrivajo oddaljenost Rima in bližino egiptovske Aleksandrije /^12 Tržaška Servolana zadala Jadranu Qubik Caffe drugi letošnji prvenstveni poraz / 23 Primorski dnevnik NEDELJA, 8. JANUARJA 2012 št. 6(20.329) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Sožitje v obdobju Facebooka in interneta SandorTence Sožitje je plemenit in univerzalen pojem, ki je lahko tudi retorična in votla beseda, če nima pravih vsebin. Sožitje pomeni v glavnem sobivanje v istem prostoru, potem stoji na nas, da to načelo prilagodimo različnim situacijam in okoliščinam v družini, družbi in še marsikje. Krožek Istria, ki je včeraj praznoval 30 let, si je s svojim pojmovanjem sožitja vsaj v začetku nakopal veliko težav. Vzpostavitev normalnega odnosa med istrskimi begunci na Tržaškem in Italijani, ki so ostali doma v Istri, je bila pogumna in tvegana poteza. Skoraj popolnoma neraziskano področje so bili tudi odnosi med ezuli, Italijani v Istri in Slovenci, ki tukaj živimo. Danes lahko rečemo, da so imeli ti pogumni Istrani prav, da so ubrali to pot. Ko sem včeraj poslušal govore in pozdrave na praznični prireditvi krožka Istria, sem se vprašal, kaj pomeni za nas Slovence v Italiji danes beseda sožitje. Gotovo nima več tistega pomena, ki ga je imela pred tridesetimi in niti pred dvajsetimi leti, ko se je npr. rodila samostojna Slovenija. Potem je prišel evro in padla je tudi državna meja. V naši skupnosti je nekoč zelo uporabljena in izrabljena beseda sožitje postala nekam staromodna. To je po svoje tudi dobro, saj pomeni, da so se nekateri problematični odnosi z okoljem rešili, drugi pa se rešujejo. Ne več sožitje, kot smo ga pojmovali nekoč, pač pa nove potrebe v obdobju interneta in Facebooka, ki spreminjajo tudi našo skupnost. Čeprav se tega ne zavedamo ali nočemo zavedati. ITALIJA - Odločne besede v bran finančni straži in Equitalii Monti: Davčni utajevalci velika nadloga za Italijo Ligaši glasno kontestirali ministrskega predsednika DOMJO - Prireditev ob 30-letnici delovanja Kulturni krožek Istria vztraja na poti svojih ustanoviteljev DOMJO - Kulturni krožek Istria je včeraj praznoval trideset let življenja in pestrega delovanja. Ob tej priložnosti so tudi predstavili knjigo Profumi d'Istria, ki je posvečena prav pretekli dejavnosti krožka. Knjigo je uredila Carmen Pa- lazzolo Debianchi, na prireditvi v hotelu Sonja pa sta govorila tudi predsednik in podpredsednik krožka Livio Dorigo in Fabio Scropetta (foto Kroma). Predsednik Unije Italijanov iz Slovenije in Hrvaške Maurizio Tremul se je krožku Istria zahvalil za pozornost, ki jo namenja italijanski skupnosti v Istri. V imenu dolinske Občine je prireditev pozdravil podžupan Antonio Ghersi-nich. Na 4. strani REGGIO EMILIA - Kdor ne plačuje davkov, oškoduje druge državljane in vso državno skupnost. Predsednik vlade Mario Monti je med včerajšnjim obiskom v Reggiu Emilii ob 215.obletnici italijanske zastave, kjer je bil deležen kontestacij s strani Severne lige, branil finančno stražo in vse tiste, ki se borijo za spoštovanje davčne zakonitosti in pravičnosti. Predsednik vlade se ni izognil dogajanjem v Cortini, kjer so inšpektorji davčne uprave odkrili kar nekaj davčnih uta-jevalcev z luksuznimi avtomobili. Monti je prepričan, da so ti državni uslužbenci ravnali zakonito in v skladu z navodili, pri kontrolah - je poudaril - pa je treba seveda spoštovati dostojanstvo in pravice preiskovanih. Na 2. strani Začenja se vpisovanje v šolsko leto 2012/13 Na 3. strani V tržaškem zaporu zagovarjajo ministrico Na 4. strani Koncertno branje Rumizeve ... »kutine« Na 6. strani Nagrobni kamen za goriške črpalkarje Na 9. strani Nočni tatovi obiskali deset hiš v Ronkah Na 9. strani IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Jutri vpisovanje za štiri destinacije v Trstu in Gorici Izbira med Severno Španijo, Portugalsko, Dolino Aoste, Apulijo in Bazilikato TRST - V petek, 6. januarja, smo na straneh našega dnevnika objavili razpis za letošnje izlete Primorskega dnevnika. Po vikendu razmisleka, bo lahko jutri od 9. do 13. ure vsakdo potrdil svojo izbiro tako v Trstu kot v Gorici. V Trstu bo vpisovanje na izlete potekalo na sedežu Primorskega dnevnika v Ulici Montecchi 6, in sicer v veliki sejni dvorani v 4. nadstropju, kjer bodo prisotne predstavnice vseh treh agencij, ki so letos pripravile potovalno ponudbo. V Gorici pa bo vpisovanje potekalo tako kot lani v Kulturnem domu v Uli- ci I. Brass. Na vse štiri izlete bo za vse tri agencije prijave zbiral gospod Janko. Naj še enkrat ponovimo, da so izleti letos štirje - prva dva v Severno Španijo (Baskija, Kantabrija, Asturija in Galicija) in Dolino Ao-ste prireja agencija Aurora, izlet na Madeiro in v Lizbono agencija First&Last Minute Adriatica.net, izlet v Apulijo in Bazilikato pa poteka v organizaciji agencije Adriatic srl. Vse destinacije so izredno zanimive in prav gotovo bodo zadovoljile okuse vseh zvestih izletnikov. SLOVENIJA Korak do vlade Jankovica LJUBLJANA - Vodje pogajalskih skupin Pozitivne Slovenije, SD, Liste Virant in DeSUS so včeraj parafirale besedilo osnutka koalicijske pogodbe, ki ga je pripravila Pozitivna Slovenija, je po pogovorih povedal predsednik slednje Zoran Jankovic. Kljub temu nekatera vprašanja ostajajo odprta, tako da je podpora besedilu odvisna od organov posameznih strank. Jankovic je dejal, da v programskem delu ni ostalo nič odprtega, so pa vprašanja, ki jih bodo pogajalci morali predstaviti organom strank. Na 20. strani 2 Nedelja, B. januarja 2012 DNEVNE NOVICE / ITALIJA - Odločne besede ministrskega predsednika Monti: Kdor ne plačuje davkov, močno oškoduje druge državljane Predsednik Napolitano spet pozval k skupnemu boju zoper gospodarsko krizo REGGIO EMILIA - Kdor ne plačuje davkov, oškoduje druge državljane in vso državno skupnost. Predsednik italijanske vlade Mario Monti je med včerajšnjim obiskom v Reggiu Emi-lii ob 215. obletnici rojstva italijanske zastave branil finančno stražo in vse tiste, ki se borijo za spoštovanje davčne zakonitosti in pravičnosti. Predsednik vlade se ni izognil dogajanjem v Cortini, kjer so inšpektorji davčne uprave odkrili kar nekaj davčnih utajevalcev z luksuznimi avtomobili. Monti je prepričan, da so ti državni uslužbenci ravnali zakonito in v skladu z navodili, pri kontrolah - je poudaril - pa je treba seveda spoštovati dostojanstvo in pravice preiskovanih. Predsednik je s tem odgovoril na polemike tistih, ki so očitali davčnim inšpektorjem nasilno zadržanje in kontrole pod medijskimi žarometi. Tovrstne kritike so prišle zlasti iz vrst stranke Ljudstva svobode, medtem ko je Severna liga pozvala finančno stražo, naj podobne kontrole izvede tudi na jugu Italije. Navedli so primer otoka Capri, kjer menda sploh »ne poznajo« finančnih stražnikov. Župan Cortine Andrea Franceschi je sinoči pozdravil Montijeve besede, s katerimi soglaša, je dejal. Glede znanih dogodkov je župan, ki pri- pada desni sredini, izrazil dvom le o načinu nastopa davčnih inšpektorjev, ki po njegovem ni bil ravno primeren in je bil preveč medijsko naravnan. Franceschiju vsekakor ni bil všeč, kako je glavnina italijanskih občil prikazala v javnosti Cortino, ki je izpadla kot neke vrste »leglo davčnih utajevalcev«. Skupina pristašev Lige je vsekakor včeraj v Reggiu Emilii glasno kontestirala predsednika vlade in mu očitala, da hoče celo uvesti v Italiji policijsko državo. Nekaj kritik si je Monti prislužil tudi s strani aktivistov Stranke komunistične prenove, ki so mu očitali, da jemlje revežem in pušča pri miru bogataše in velika premoženja. Predsednik je priznal, da ljudje težko razumejo in sprejemajo finančne in druge žrtve, če država dopušča davčne utaje, kot se je dogajalo v preteklosti. Predsednik republike Giorgio Napolitano je medtem včeraj spet pozval politiko in politike, naj ne popustijo pri naporih za sanacijo italijanskih javnih blagajn. Od Montijeve vlade državni poglavar sedaj pričakuje konkretne ukrepe za ekonomsko rast ter za zajezitev brezposelnosti, ki tudi v Italiji posebno med mladi- mi močno narašča. Severna lige je v Reggiu Emilii kontestirala Montija ansa NEMČIJA V znak nespoštovanja Predsedniku Wulffu so pokazali čevlje NIGERIJA - Islamski skrajneži V novih napadih umrlo 40 kristjanov BERLIN - Več sto Nemcev je včeraj z visoko dvignjenimi čevlji pred rezidenco nemškega predsednika Christiana Wulffa v Berlinu zahtevalo odstop predsednika, ki ga bremeni afera s spornim posojilom in poseganjem v svobodo medijev. Ob koncu sicer mirnega protesta je prišlo tudi do incidenta, v katerem sta bili poškodovani dve osebi. Pred gradom Bellevue se je zbralo okoli 300 ljudi, ki so predsednika Wulffa pozivali k odstopu. Protest so organizirali prek priljubljenega socialnega omrežja Facebook. Simboliko čevljev so si sposodili iz arabske kulture, kjer je to znak popolnega nespoštovanja. "Čevlje želimo samo dvigniti in jih ne metati," je ob tem pojasnil eden od organizatorjev. Še vedno je namreč dobro znan odmeven incident iz leta 2008, ko je nek besni iranski novinar vrgel čevelj v takratnega ameriškega predsednika Georgea Busha. Protest je večinoma potekal mirno, vendarle pa poročajo tudi o nasilnem incidentu. Nekaj protestnikov se je namreč skušalo približati rezidenci, policisti pa Christian Wulff ansa so jim to preprečili, pri čemer je prišlo do prerivanja. Poškodovana sta bila nek protestnik, ki so mu rane oskrbeli v bolnišnici, in en policist. Wulff je bil v minulih tednih deležen ostrih kritik s strani medijev in opozicije, potem ko je nemški tabloid Bild objavil zgodbo o njegovem spornem zasebnem posojilu za hišo v višini pol milijona evrov. Kasneje so se temu pridružili še očitki, da je pritiskal na odgovornega urednika Bilda Kaija Diek-manna, naj članek o posojilu ne gre v objavo. (STA) KANO - Nigerijo je te dni pretresel nov val nasilja, katerega tarča so tamkajšnji kristjani. V napadih na žalujoče in vernike, odgovornost za katere je prevzela islamistična skupina Boko Haram, je bilo v zadnjih dveh dneh po navedbah različnih virov ubitih okoli 40 ljudi. Najbolj smrtonosen je bil petkov napad v kraju Mubi na severovzhodu Nigerije, ko so napadalci streljali na skupino kristjanov, ki so žalovali za prijateljem, ubitim noč pred tem. V tem napadu naj bi umrlo kakih 20 oseb. Že pred tem je bilo v istem kraju ubitih več ljudi, po nekaterih navedbah dva, po drugih pet. Poleg tega je nasilje v petek zvečer izbruhnilo v središču mesta Yola, kjer je bilo v neki cerkvi ubitih najmanj osem vernikov, napadalci pa so vdrli tudi v bližnji kozmetični salon in ubili tri ljudi. Že v četrtek zvečer je v streljanju na vernike v neki cerkvi v mestu Gombe umrlo vsaj osem ljudi. Zadnji napadi so še okrepili stra- hove, da utegne v Nigeriji - najštevilčnejši afriški državi, ki je razdeljena na večinsko muslimanski sever in večinsko krščanski jug - izbruhniti obsežnejše medversko nasilje. Po poročanju nekaterih medijev je na stotine kristjanov že začelo beg s severa Nigerije, saj so jim islamistični borci v torek postavili ultimat: ali zapustijo pretežno muslimansko regijo, ali pa bodo umrli. Že v času božično-novoletnih praznikov je bilo v seriji napadov konec minulega leta v Nigeriji ubitih okoli 50 ljudi. Večina napadov se je zgodila v bližini krščanskih cerkva, ko so se končevale maše. Tudi odgovornost za te napade je prevzela skupina Boko Haram. Nigerijski predsednik Goodluck Jonathan je nato v delih štirih zveznih držav na severu Nigerije razglasil izredne razmere, a nasilje očitno ne pojenja. Po zadnjih napadih so oblasti v zvezni državi Adamawa, kjer se nahajata mesti Yola in Mubi, uvedle še 24-urno policijsko uro. (STA) Ameriška mornarica rešila iranske ribiče iz rok piratov WASHINGTON/TEHERAN - Posadka ameriškega rušilca, ki spada k bojni skupini letalonosilke John Stennis, je v četrtek na severu Arabskega morja rešila 13 iranskih mornarjev z ribiške ladje Al Molai, ki so jo zajeli pirati. Gre za isto letalonosilko, za katero je poveljnik iranske vojske v začetku tedna zahteval, naj se ne vrača v Perzijski zaliv. Ameriška mornarica je v petek sporočila, da je prejela klic v sili z iranske ladje in je poslala tja raketni rušilec Kidd, s katerega se je izkrcala enota ameriške mornarice in hitro zajela 15 somalijskih piratov. Iranski mornarji so se Američanom nato zahvalili za pomoč in odpluli domov. Ameriški obrambni minister Leon Panetta je zaradi akcije poslal čestitke admiralu Craigu Fullerju, ki poveljuje bojni skupini letalonosilke John Stennis. Panetta je poudaril, da bodo Američani pomagali vsem, ki se znajdejo v stiski. Tudi iranska vlada je četrtkovo rešitev pozdravila kot "humanitarno in pozitivno dejanje". Kot je za iransko televizijo Al Alam še dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparast, bi morale vse države ravnati na tak način. Nasprotno pa je iranska državna tiskovna agencija Fars, ki je blizu revolucionarni gardi, akcijo Američanov zavrnila kot "hollywoodski film", namenjen upravičevanju prisotnosti ameriške letalonosilke v Perzijskem zalivu. Poveljnik iranske vojske Ataola Sa-lehi je sicer v začetku tedna Američane javno posvaril, naj ne vračajo letalonosilke v Perzijski zaliv, odkoder so jo umaknili, ko so Iranci začeli pomorske manevre blizu Hor-muške ožine. Pentagon je to svarilo gladko zavrnil. (STA) Loterija Italije nagradila neapeljski Secondigliano NEAPELJ - Dobitnik prve nagrade v okviru italijanske novoletne loterije naj bi stanoval v neapeljski predmestni ljudski četrti Secondi-gliano, v kateri kraljujeta brezposelnost in organiziran kriminal. Srečko s številko G 113669, vredno pet milijonov evrov, so prodali v neki trgovini v stranski ulici, kamor zahajajo samo krajani. Neapeljski župan Luigi De Magistris je bil včeraj zadovoljen, ker se je sreča nasmehnila tej revni četrti, izrazil pa je upanje, da je denar pristal v prave roke. Prodajalec prav tako upa, da je zmagovito srečko izročil krajevnemu delavcu ali upokojencu. Drugo nagrado, vredno dva milijona evrov, si je prislužil lastnik srečke I 701550, ki so jo prodali na avtocestnem počivališču pri Modeni. ARGENTINA Predsednica vendarle ni imela raka BUENOS AIRES - Argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner vendarle ni imela raka, je včeraj sporočil njen tiskovni predstavnik Alfredo Scoccimarro. Testi, ki so jih po sredini operaciji opravili na odstranjenem tkivu, so namreč z gotovostjo zavrnili prisotnost rakavih celic. Kar se tiče prihodnjega zdravljenja zdravstvena ekipa argentinske predsednice verjame, da to ne bo potrebno in da je operativni poseg zadostoval. Sicer pa so IKrchnerjevo že odpustili iz bolnišnice in okreva doma. Da ima 58-letna Kirchnerjeva raka, so iz njenega urada sporočili konec decembra. Bolezen so odkrili med rutinskim pregledom, omejena pa naj bi bila na ščitnico, so takrat sporočili. Predsednico so nato v sredo sprejeli v zasebno bolnišnico Austral v predmestju Buenos Airesa. Operacija je trajala dobre tri ure, vodil pa jo je priznani argentinski onkolog Pedro Saco. PRAVOSLAVNI KRISTJANI - Ob včerajšnjem praznovanju božiča Srbski predsednik Tadic na Kosovu, ruski patriarh za dialog s protestniki BEOGRAD/MOSKVA/PODGORI-CA - Pravoslavni kristjani po svetu so včeraj s slovesnimi liturgijami obeležili božič, praznik Jezusovega rojstva. Srbski predsednik Boris Tadič je ob tem Srbe in Albance na Kosovu pozval k medsebojnemu miru in razumevanju. V Moskvi pa je ruski patriarh Kiril pozval oblasti, naj se na množične proteste v državi odzovejo z dialogom. Včerajšnjo božično liturgijo v stolni cerkvi v Beogradu je vodil srbski patriarh Irinej, udeležili pa so se je tudi številni politiki. Partiarh je v svoji poslanici Srbe na Kosovu pozval, naj kljub težavam in "tragičnim dogodkom" vztrajajo na svojih domovih in na zemlji svojih prednikov. Bolj spravljivo je ob pravoslavnem božiču, ki ga preživlja na Kosovu, govoril srbski predsednik Boris Tadič. Ta je Srbom, Albancem in vsem drugim zaželel mir in razumevanje. "Srbi, Albanci in predstavniki mednarodne skupnosti moramo razumeti, kaj je naše poslanstvo in naša vloga; da razumemo eni druge, da eni druge podpiramo, da zagotovimo varno življenje otrokom, ki bodo prišli za nami, Boris Tadič ansa neodvisno od vere in od nacionalne pripadnosti," je poudaril. Tudi pri vprašanju o petkovih protestih ob njegovem prihodu na Kosovo je Tadič poudaril, da je ob božiču edino pravo in edino mogoče sporočilo miru. Mir je zato srbski predsednik zaželel vsem, "tudi tistim, ki so bili sinoči zelo agresivni". Tadič je božič praznoval v pravoslavnem samostanu Visoki Dečani, kjer so včerajšnji praznični liturgiji prisostvovali tudi poveljnik Kforja Erhard Drews, vodja misije EU na Kosovu (Eulex) Xavier de Marn-hac ter predstavnik EU na Kosovu Fernan- do Gentilini. Sicer pa se srbski predsednik ob tem ni mogel izogniti vprašanjem o priznanju Kosova s strani Beograda. Ko so ga vprašali, ali bi lahko Srbija priznala Kosovo, je odgovoril: "Poznate moj odgovor. Je kratek in jasen: nikoli." Obenem je zavrnil pogoje glede politike do Kosova, ki jih EU postavlja Srbiji v zameno za status kandidatke. Kot je poudaril, ne bodo "nikoli pristali na ukinitev svojih institucij" na severu Kosova, enako pa velja za sodelovanje kosovskih oblasti na mednarodnih konferencah. Božič so praznovali tudi pravoslavci v Rusiji. V Moskvi je ruski patriarh Kiril pozval oblasti, naj se drugače odzovejo na množične proteste, ki so izbruhnili po spornih decembrskih parlamentarnih volitvah. "Primerno izpeljani protesti naj vodijo k prilagajanju politike," je dejal Kiril v pogovoru za državno televizijo. "Če oblasti ostanejo neobčutljive na izražene proteste, je to zelo slab znak, znak nesposobnosti oblasti na samoprilagajanje," je poudaril. Prav tako je bil včeraj božič za pravoslavne vernike v Črni gori, kjer pa je metropolit Metropolije črnogorsko-primorske Amfilohije samooklicano Črnogorsko pravoslavno cerkev (CPC) ob tej priložnosti označil kot "navadno sekto" in njene pripadnike pozval, naj se vrnejo pod okrilje Srbske pravoslavne cerkve (SPC), ki so ji pripadali že njihovi predniki. Kanonsko nepriznana CPC je nastala v času napetosti s Srbijo v okviru režima zdaj že pokojnega predsednika Slobodana Miloševiča, črnogorskim oblastem pa je služila tudi med poznejšim bojem za neodvisnost. Verske praznike cerkvi, CPC na eni in SPC na drugi strani, praznujeta ločeno, pri tem pa vsakič znova prihaja do medsebojnih obtoževanj. Božič so poleg v že omenjenih državah včeraj praznovali tudi v Makedoniji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohij-ski, aleksandrijski in carigrajski patriarhi-ji. Kopti v Egiptu so bili prisiljeni letošnji božič, prvi po padcu režima Hosnija Mu-baraka, praznovati ob strogih varnostnih ukrepih. Kristjani, ki v Egiptu predstavljajo okoli 10 odstotkov prebivalstva, so bili namreč v preteklih mesecih že večkrat žrtve krvavih napadov islamskih ekstre-mistov. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 8. januarja 2012 3 ŠOLSTVO - Določbe in navodila iz ministrske okrožnice Začenja se vpisovanje v šolsko leto 2012-2013 RIM - S koncem božičnih in novoletnih počitnic je napočil čas, da se šolska vrata ponovno odprejo in da se pouk po več kot dvotedenskem premoru obnovi. Prav tako pa je čas napočil tudi za tradicionalno vpisovanje v otroške vrtce in šole vseh stopenj za novo šolsko leto 2012/2013, ki bo letos trajalo do 20. februarja, v roku petih dni po tem datumu pa bodo morali ravnatelji posredovati prošnje izbranim šolam. Tako namreč piše v okrožnici, ki jo je italijansko ministrstvo za šolstvo izdalo tik pred koncem lanskega leta (dokument nosi datum 29. decembra 2011) in naslovilo na deželne šolske urade, predsednike dežel in pokrajin ter župane, intendantom za italijanske, nemške in ladinske šole na Južnem Tirolskem, ravnateljem državnih in zasebnih šol idr. Otroški vrtci V prvi letnik otroškega vrtca je mogoče vpisati otroke, ki so oz. bodo do 31. decembra letos dopolnili tretje leto starosti. Možno je sicer vpisati tudi otroke, ki bodo to starost dopolnili pozneje, do 30. aprila 2013, vendar je njihovo sprejetje odvisno od razpoložljivega števila mest, primernih prostorov in presoje vzgojiteljev. Urnik po navadi znaša štirideset ur tedensko, na prošnjo družin pa se lahko to število zniža na 25 ur oz. celo zviša na 50 ur. Pri tem ministrstvo tudi opozarja, da na podlagi razsodbe ustavnega sodišča država ni več pristojna za sestavo oddelkov vrtcev s številom otrok, ki je manjše od predvidenega in se nahajajo v goratih občinah, na majhnih otokih oz. v majhnih občinah, ki nimajo vzgojnih ustanov za zgodnje otroštvo. Tudi v šolskem letu 2012/2013 bo mogoče odpirati oddelke za t.i. »mini-malčke« v dogovoru z deželami in krajevnimi upravami. Vpis poteka na podlagi določil, ki izvirajo iz dogovorov med deželnimi šolskimi uradi in deželami. Osnovne šole g •• • v • tuji in ucenci z učnimi težavami Za učence, ki nimajo italijanskega državljanstva, veljajo isti postopki kot za njihove vrstnike z italijanskim državljanstvom, starši invalidnih učencev pa morajo ob vpisu predložiti tudi potrdilo zdravstvenega podjetja, v primeru učencev s specifičnimi učnimi težavami pa je treba predložiti dokumentacijo zdravstvenega podjetja oz. akreditiranih specialistov in ustanov. Tečaji za odrasle, verouk in alternativne dejavnosti Ministrstvo dalje opozarja, da je do 31. maja letos možno sprejemati vpise na tečaje za odrasle v pričakovanju, da se konča postopek za sprejetje pravilnika, ki bo preuredil to področje. Ob vpisu imajo starši oz. dijaki pravico, da se odločijo, ali bodo obiskovali katoliški verouk ali pa ga ne bodo obiskovali. V slučaju, da ne bodo obiskovali verouka, imajo na voljo tudi alternativne dejavnosti: gre za didaktične in izobraževalne dejavnosti, učenje in raziskovanje s pomočjo učnega osebja ali brez le-tega (v primeru višješolskih dijakov), učenca oz. dijaka pa lahko med uro verouka tudi ni v šoli. Kakšno predstavništvo slovenske manjšine? TRST - Slovenski klub prireja v četrtek, 12. januarja, ob 18. uri v tržaškem Narodnem domu debatno srečanje o demokratično izvoljenem predstavništvu slovenske manjšine. Na srečanju, ki ga bosta vodila odgovorna urednika Primorskega dnevnika in Radia Trst A ter slovenske televizije RAI Dušan Udovič in Marij Čuk, bodo sodelovali Tamara Blažina, Igor Gabrovec, Igor Kocijančič, Rudi Pavšič, Drago Štoka in Samo Pahor. V slovenski narodni skupnosti teče že dolgo let razprava o notranjih volitvah in o demokratično izvoljenem predstavništvu, ki doslej še ni privedla do konkretnih sklepov in določitev. Soočenje je v zadnjih tednih spodbudila poteza deželnih svetnikov Kocijančiča in Gabrovca, ki sta kot izhodišče za debato ponudila volilni predlog društva Edinost. NOVE FINANČNE SPODBUDE ZA FOTOVOLTAIČNE NAPRAVE! Vpis v prvi razred osnovne šole je obvezen za vse tiste otroke, ki bodo do 31. decembra letos dopolnili šesto leto starosti, možen pa je tudi vpis tistih otrok, ki bodo to starost dopolnili do 30. aprila 2013, za kar pa se starši lahko posvetujejo z vzgojitelji v vrtcih. Glede urnika tedenskega pouka so možne štiri variante: 24 ur, 27 ur, do 30 ur ter še celodnevni pouk, ki znaša 40 ur tedensko. V primeru izbire zadnjih dveh tipologij urnikov ministrstvo opozarja, da je njuna uvedba odvisna od razpoložljivega osebja in primernih storitev, medtem ko je urnik 24 ur možno uvesti samo spričo števila prošenj, ki bi zadostovalo za oblikovanje razreda. Nižje srednje šole Učenci, ki bodo uspešno zaključili peti razred osnovne šole, bodo morali obiskovati prvi razred nižje srednje šole. Starši naslovijo prošnjo za vpis na izbrano nižjo srednjo šolo, oddajo pa jo v tajništvu osnovne šole, ki jo je učenec obiskoval. Ob vpisu izberejo tudi tipologijo urnika tedenskega pouka, ki je na nižjih srednjih šolah lahko 30-urni, 36-urni in 40-urni, seveda pod pogojem, da je dovolj osebja in da so na voljo primerne storitve. Na večstopenjskih šolah prošnje za vpis v prvi razred nižje srednje šole ni treba predložiti, saj je vpis avtomatičen (ostaja možnost izbire urnika), razen v primeru, da se starši odločijo za vpis v drugo šolo Višje srednje šole in poklicno usposabljanje Ministrstvo opozarja, da obdobje obveznega šolanja traja deset let, od 6. do 16. leta starosti, pri čemer učenci, ki zaključijo izobraževanje na nižji srednji šoli, imajo pred seboj dve možnosti: ali vpis na višjo srednjo šolo ali pa vpis na tečaj poklicnega usposabljanja. V prvem primeru bo treba prošnjo za vpis nasloviti na izbrano višjo srednjo šolo, oddati pa jo bo treba v tajništvu dotlej obiskovane nižje srednje šole. Možno je izbrati samo eno šolo. Zaprosite nas za brezplačni pogovor. Pošljite SMS ali pokličite na telefonsko številko +39 393 9171280 Energy Group Italia - Ulica G.Galilei, 3/2 - Mogliano Veneto (TV) Tel. +39 041 5412349 ■ Fax +39 041 5905430 _______ www.energygroupitalia.it - info@energygroupitalia.it L^OO 139 429 4 Nedelja, 8. januarja 2012 ŠPORT / APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu DOMJO - Prireditev ob 30-letnici krožka Istria Ne praznik »istrskega ponosa«, temveč razmislek o prehojeni poti Tremul: Hvala za vse, kar ste naredili za manjšino - Pričevanje dolinskega podžupana Ghersinicha Včerajšnji 30. rojstni dan kulturnega krožka Istria je k Domju privabil številne člane krožka, predstavnike lokalnih uprav in tudi mnoge Italijane iz Slovenije in Hrvaške. Njihova prisotnost dokazuje, da je krožek dosegel zastavljeni cilj vzpostavitve novih odnosov med Istrani, ki prebivajo na Tržaškem in Goriškem, ter med tistimi, ki so ostali doma. Prireditev v hotelu Sonja ni izzvenela kot neke vrste praznik »istrskega ponosa«, temveč kot obračun in razmislek 30-letne poti. O tem sta govorila predsednik in podpredsednik Li-vio Dorigo in Fabio Scropetta, medtem ko je predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul čestital krožku, ker ni nikoli pozabil na Italijane, ki se niso pridružili eksodusu iz Istre in so ostali doma. Dorigo se je spomnil, kako so jih voditelji »uradnih« ezulskih združenj in organizacij zmerjali za »komuniste« samo zato, ker so navezali stike z »izdajalci«, to se pravi s pripadniki avtohtone italijanske skupnosti v Istri in na Reki. Predsednik je citiral pokojnega Guida Miglio, ki je stalno omenjal italijansko-beneške, hrvaške in slovenske korenine Istre. Miglia si je prislužil vzdevek »multikuturista«, kar ni pomenilo zanj žalitev, temveč si je to štel kot kompliment. Krožek Istria (pri Domju so predstavili tudi priložnostno knjigo o 30-le-tnici, ki jo je uredila Carmen Palazzo-lo Debianchi) je v zadnjih letih namenil veliko pozornost zaščiti in ovrednotenju kulinaričnih oziroma prehrambenih navad Istre, ukvarja se tudi z zaščito tamkajšnjih živalskih vrst. Dorigo je namreč živinozdravnik in priznani čebelar. Veliko energij je krožek namenil tudi istrskim narečjem, ki ponekod izginjajo in jih je treba zaščiti. Tremul, vodja krovne zveze Italijanov v Sloveniji in Hrvaški, je krožek Istria spoznal, ko je študiral na tržaški univerzi. Mnoge plemenite ideje krožka so se mu takrat zdele uto-pistične, z leti pa je spoznal, da se mnoge zamisli uresničujejo, zato so Italijani v Istri zelo hvaležni krožku za to, kar je in kar bo še naredil za Italijane v sosednjih državah. Italijanska Krožek Istria je ob jubileju izdal knjigo z naslovom Profumi d'Istria (Istrske dišave) kroma unija pričakuje dodatno okrepitev »tržaškega duha« predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. Tržaška podžupanja Fabiana Martini, ki je pozdravila tudi v imenu župana Roberta Cosolinija, je ustanovitelje krožka Istria označila kot pogumne znanilce padec mej in pre-moščanja predsodkov v narodno in jezikovno mešanem okolju. Podobne misli je izrekel tudi Stefano Decolle, milj-ski občinski odbornik, ki je izpostavil tradicionalne zgodovinske vezi med Miljam in Istro. Dolinski podžupan Antonio Ghersinich se ni omejil na običajni pozdrav, temveč je govoril o počutju Istrana v pretežno slovenskem okolju. Rojen je bil v Poreču in se leta 1957 z družino preselil k nam, bival je v begunskih taboriščih, nato »pristal« v dolinski občini. Vključil se je v krajevno politično in družbeno življenje ter v vsakodnevnem stiku z domačini-Slo-venci razumel pomen besede sožitja in medsebojnega spoštovanja. Sožitje ne kot retorično geslo, temveč kot vsakdanja praksa. S.T. AKTUALNO - Ponedeljkov večer Javni delavec iz Aoste jutrišnji gost v DSI Prvi ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev v novem letu bo jutri posvečen razgovoru o sodobnih vprašanjih manjšin v Italiji in Evropi. Gost večera bo ugledni javni delavec francosko govoreče skupnosti v Avtonomni deželi Doline Aoste Robert Louvin. Manjšinsko problematiko odlično pozna kot strokovnjak, saj je doktor ustavnega prava, odvetnik in univerzitetni profesor primerjalnega javnega prava, in kot politik, saj se Louvin od mladih let ukvarja s pravicami svoje in drugih manjšinskih skupnosti, zlasti v frankofonskem svetu. Začel je v mladinskem gibanju Jeunesse Valdotaine, nato pa v stranki Union Valdotaine. V letih 1988-2003 je bil tri mandate deželni svetovalec, od tega pet let tudi odbornik za šolstvo in pet let predsednik deželnega sveta. Zaradi hudih razhajanj v stranki je s somišljeniki leta 2005 zapustil Union Valdôtaine in ustanovil novo avtonomi-stično gibanje, ki danes nosi ime ALPE (Autonomie - Liberté - Partecipation -Écologie). Tri leta ga je zastopal v občinskem svetu Aoste, od leta2008 pa ponovno kot deželni svetovalec. S to skupino je povezan tudi edini valdostanski član poslanske zbornice Roberto Nicco. Danes 51-letni Louvin, ki že od najstniških let vzdržuje stike s predstavniki naše skupnosti, tudi v novih razmerah odločno zagovarja sodelovanje in solidarnost med manjšinami ter njihovo samostojno nastopanje v politiki. Srečanje bo ob 20.30 v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3). Nabrežina: Gotter ima svojo spletno stran Možni županski kandidat na primarnih volitvah leve sredine v de-vinsko-nabrežinski občini Roberto Gotter je odprl svojo spletno stran (www.robertogotter.it). Na njej Gotter ponuja svoja gledanja in stališča o aktualnih vprašanjih Devi-na-Nabrežine, objavljeni so tudi časopisni članki (tudi iz našega dnevnika), ki zadevajo spomladanske občinske volitve. Uslužbenca kradla v skladišču Mediaworlda Direkcija trgovine Mediaworld, ki v tržaškem nakupovalnem središču Torri d'Europa prodaja belo tehniko, računalnike, televizorje in drugo elektronsko opremo, je sporočilo karabinjerjem, da pogreša več artiklov. Karabinjerji iz Mira-mara in Naselja sv. Sergija so uvedli skupno preiskavo v sodelovanju z državnim tožilcem Matteom Tri-panijem in naposled prijeli dva storilca. V priporu sta se znašla uslužbenca omenjene trgovine, ki sta zadolžena za dostavo blaga. To sta 33-letni italijanski in 25-letni albanski državljan, oba bivajoča v Trstu. Karabinjerji so ju ustavili na območju tržaškega lesnega pristanišča, nasproti nakupovalnega središča Torri d'Europa. S kombijem sta se odpravljala h kupcem, da bi jim izročili nekaj artiklov. Karabi-njerji pa so med kontrolo poleg tega našli še drugo blago, ki ga je dvojica v skladišču mimogrede naskrivaj natovorila v vozilo. Ukradla sta LCD televizor s 46-palčnim zaslonom, dva tablična računalnika iPad in pametni telefon samsung v skupni vrednosti 4000 evrov. Še nekaj ukradenega blaga so karabinjerji zasegli med hišno preiskavo v stanovanju, v katerem stanuje dvojica v najemu. Eno izmed zmagovitih srečk prodali v Trstu Eno izmed 84 srečk tretjega razreda, ki so jih v petek zvečer izžrebali v okviru novoletne italijanske loterije, so prodali v Trstu. Lastnik srečke s številko L 726173 bo prejel nagrado v višini 20.000 evrov. Na avtocestnem počivališču pri Gonarsu pa so prodali zmagovito srečko drugega razreda C 661289, vredno 50.000 evrov. V drugem razredu je bilo izžrebanih 30 srečk. TRŽAŠKI ZAPOR - Direktor Enrico Sbriglia zagovarja vladni ukrep za razbremenitev zaporov Šestdeset kandidatov za hišni pripor V koronejskih zaporih trenutno 250 zapornikov namesto 155 - Sbriglia zavrača kritike vodstva policije in poudarja, da je bilo v zadnjih letih preveč represivnih zakonov »Vladni odlok, ki delno razbremenjuje prenatrpane zapore, je že v veljavi. Se ne vračamo nazaj. To ne bi bilo logično in niti pravično.« Direktor tržaškega zapora in državni tajnik sindikata direktorjev zaporov SIDIPE Enrico Sbriglia odločno zagovarja pravosodno ministrico Paolo Severino in zavrača kritike, ki jih je med četrtkovo avdicijo v senatni komisiji izrekel namestnik šefa policije Francesco Cirillo. Le-ta je obsodil odločitev, da morajo za aretirance, ki čakajo na takojšnje sojenje, po novem 48 ur nadzorovati policisti in karabinjerji, ne pa pazniki v zaporih. »Nimamo dovolj prostora, sredstev in osebja,« je bilo bistvo njegove razlage. Zakonski odlok, ki je bil že objavljen v uradnem listu, je predmet razprave v senatni pravosodni komisiji, saj ga mora parlament odobriti v roku 60 dni. Pravosodna ministrica poudarja, da se je predhodno posvetovala tako z notranjim ministrstvom kot z vodstvom policije. Organi pregona letno aretirajo okrog 21.000 ljudi, ki v priporu prebijejo samo dva ali tri dni. Po novem pa morajo pred sojenjem 48 ur čakati v celicah, ki jih upravljajo policija in karabinjerji. Poleg tega bodo šli zaporniki, ki morajo prestati še 18 mesecev kazni in izpolnjujejo vse pogoje (v poštev pridejo npr. samo obsodbe za manjša kazniva dejanja), v hišni pripor (doslejšnji prag je znašal 12 mesecev). Italijanski zapori gostijo 68.000 zapornikov namesto predvidenih 45.000. Zapor v tržaški Ulici Coroneo razpolaga s 155 mesti, trenutno pa je v njegovih celicah 250 zapornikov. »Vladni odlok ne rešuje vseh težav, gotovo pa nam nekoliko pomaga,« pravi direktor Enrico Sbriglia. »Na osnovi odloka bi lahko teoretično odslovili okrog šestdeset zapornikov, verjetno pa jih bomo precej manj,« je prepričan. Vsak posameznik mora izpolnjevati predpisane pogoje, mora imeti primerno bivališče, kjer lahko prestaja hišni pripor, pozitivno mnenje pa morajo izdati socialni skrbniki. Problem prenatrpanosti je vsekakor globlji in število zapornikov se bo kmalu spet povečalo. »Te reke ne bomo kar tako zajezili. Dejstvo je, da so v zadnjih letih sprejeli veliko represivnih zakonov, medtem pa niso bili enako pozorni na preventivo. Ob tem ne smemo pozabiti, da je kriminaliteta vsaj delno odvisna tudi od splošnega stanja v družbi, trenutna splošna slika pa seveda ni najboljša,« je še dejal Sbriglia. Direktor se politično prepoznava v desnosredinskem taboru, zato so njegove izjave toliko bolj pomenljive. Sbriglia pa odločno zavrača pomisleke, ki jih je izrazilo vodstvo policije. Zapori se polnijo predvsem zaradi problemov, povezanih z revščino, imigracijo, drogo in brezposelnostjo: »Zdaj se nenadoma vsi zavedajo, da nadzor nad aretiranci predstavlja nemajhen strošek. Najenostavneje je prepustiti celotno breme zaporom.« (af) V nekaterih celicah tržaškega zapora živi tudi po dvanajst ljudi skupaj kroma / TRST Nedelja, 8. januarja 2012 5 DVORANA TRIPCOVICH - V petek božična prireditev na pobudo Pokrajine Trst Koncert v režiji kriške akademije navdušil nabito polno dvorano Ob Švabovi Mednarodni operni akademiji dolg seznam orkestrov, pevskih zborov in solistov Božični in novoletni prazniki so tudi na glasbenem področju nekaj posebnega. Kot bi za nekaj časa prekinili naravni tok svojega dela, se glasbeniki v tem obdobju posvetijo tako božičnim nape-vom kot valčkom in polkam, ki so po zaslugi dunajskega novoletnega koncerta postali skoraj univerzalna voščilnica. Tradicionalen je postal tudi koncert, ki ga tržaška pokrajinska uprava vsako leto poklanja občinstvu in tudi tokrat se je dvorana Tripcovich 6. januarja napolnila do zadnjega kotička. Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je organizacijo letošnjega praznika poverila Mednarodni operni akademiji Križ, ki jo vodi Ales-sandro Švab, k sodelovanju pa je privabila tudi doslej neznane amaterske skupine iz naše dežele, Slovenije in Hrvaške. Poropatova je izrazila svoje zadovoljstvo nad polnoštevilno udeležbo in dejstvom, da je program oblikovalo veliko mladih. Švab je bil vesel tako zaupanja, ki mu ga je izkazala predsednica, kot odziva občinstva, ki je komaj čakalo, da bi se sprostilo ob bolj in manj znanih, na splošno pa nezahtevnih melodijah. Zelo dolg program, ki je brez premora trajal dobri dve uri, je v slovenščini in italijanščini sproščeno povezovala Majrim Cheber, za uvod pa je poskrbel Pihalni orkester iz Ricmanj, ki ga že več let uspešno vodi Aljoša Tavčar. Iz dvorane so se veselim notam pridružili sveži glasovi otroškega pevskega zbora Fran Venturini od Domja, ki je pod vodstvom Susanne Zeriali že v prejšnjih letih lepo sodeloval s kriško akademijo. Ob takih priložnostih res ne gre gledati pod nohte, kajti vrednote čezmejnega prijateljskega sodelovanja presegajo zahteve po vrhunskih glasbenih užitkih, vendar lahko tudi med amaterskimi skupinami ločimo tiste, ki svojo ljubezen do glasbe gojijo s profesionalno marljivostjo od takih, ki se zadovoljijo s povprečnostjo. Ri-cmanjska godba je potrdila svoje stremljenje po kvaliteti in segrela dvorano z valčkom Les Patinateurs Emila Wald-teufla in z zabavno Vožnjo na saneh (Sleigh Ride) Leroya Andersona, v kateri so se oglašali kraguljčki, bič in hrza-nje konjev. Nato je na oder stopil večji zbor, ki so ga sestavljali gojenci kriške akademije in glasbenih šol iz Radovljice ter Ilirske Bistrice. Splet božičnih je odprla Len-nonova Happy Xmas, nato je sopranist-ka Regina Parente ob spremljavi zbora in harmonikarja Gorana Ruzzierja podala Adamov Cantique de Noel.Mathia Ne- V petek je kriška operna akademija pod vodstvom Alessandra Švaba med drugim uspešno sodelovala z otroškim pevskim zborom Fran Venturini od Domja (spodaj) kroma glia ni bil posebno prepričljiv kot solist v popularni O Happy Day, prvi zborovski sklop pa je sklenila večjezična Hitite, kristjani - Adeste, fideles, vse pod Šva-bovim vodstvom in s klavirsko spremljavo pianistov Fabia Zanina, Nede San-cin, Fabrizie Persoglia in Desire Broggi. Izbor božičnih pesmi je vključil tudi manj znane in morda ne ravno nepozabne melodije kot Lascia che nevichi s solistoma Ekaterino Ševaldino in Vadimom Tara-kanovom ter prikupnim in lepo ubranim zborčkom Venturini, ki je spremljal tudi Gorana Ruzzierja v Mežkovem Božičnem drevesu ter Tarakanova v medleyu A cartoon Christmas. Marnit Calvi se je predstavila kot pop pevka z lepima melodijama What a Wonderful World in Amazing Grace, toda njen nastop je nekoliko ošibila nihajoča intonacija. Več pomislekov je izzval tudi nastop zborčka italijanske manjšine iz Labina, ne toliko zaradi deklic, ki so v živopisanih oblekah disciplinirano pele in se gibale ob ritmu posnete glasbe, kolikor zaradi izbora pesmi, ki so bile spisane po najbolj banalnih kalupih televizijske glasbe. Caro Gesu' ti scrivo, A Natale puoi in Metti l'agrifoglio in casa so deklice pele pod vodstvom Sabrine Stemberga Vidak, ki se je predstavila v strupeno zeleni in drzno kratki oblekici ... Vpliv televizije se je tu pokazal v svojih najslabših odtenkih, seveda pa pozdravljamo nastop pevske skupine, ki je s svojo prisotnostjo podkrepila mednarodni in prijateljski domet pobude. Tri blage božične napeve - Nadal, Venite, gente in La Madone a torzeon -nam je podal zbor Corale Maniaghese pod vodstvom Flavia Brandolisia: povprečna starost pevcev je bila nekoliko visoka, toda skrb za kultivirano petje je bilo zaznati v umirjenem in dokaj zlitem zvoku, ki so ga razsvetlile dobre sopra-nistke. Zborček od Domja je spremljal še dva solista, najprej Pierpaola Cappuc-cillija v popevki Se la gente avesse un cuore, nato Alessandra Švaba v The most wonderful time of the Year, bogat priliv gostov pa je zaokrožil Big Band Orchestra iz Izole pod vodstvom Petra Po- povskega. Zimzelena Night and Day Cola Porterja, Adamičeva Ko boš prišla na Bled in Methinyjeva Living' larger than life, v kateri je Popovič nastopil kot solo saksofonist, je izolski sestav podal z živahnim ritmičnim utripom. Kljub šibkostim, ki so zaznamovale nekatere točke, je občinstvo z navdušenimi aplavzi in vzkliki nagradilo vse po-ustvarjalce. Ploskanja ni hotelo biti konec in kar štiri dodatke so morali pevci in orkestraši pokloniti hvaležnim poslušalcem. Zadovoljno je bilo tudi tržaško društvo AISM, ki je pred in po koncertu nabralo veliko prostovoljnih prispevkov za boj proti multipli sklerozi. Katja Kralj CERKEV SV. SPIRIDIONA - Praznične večernice in slovesna liturgija Tudi srbsko-pravoslavni verniki na Tržaškem so včeraj praznovali božič Trinajst dni za katoličani in protestanti, pa tudi za grškimi in romunskimi pravoslavci so božič včeraj praznovali tudi srbsko-pravoslavni verniki. Srbsko-pravoslavna cerkev se namreč - tako kot ruska in bolgarska ter menihi na gori At-hos - še vedno drži starega julijanskega koledarja in obhaja praznik Kristusovega rojstva s 13-dnevnim zamikom. V cerkvi sv. Spiridiona so se verniki zbrali že v petek, na božično vigilijo oziroma badnjak, ko so bile na sporedu večernice z blagoslovom hrastove vejice, ki po starodavnem običaju dogoreva v peči na srbskih domovih na sveti večer. Tla cerkve so bila pokrita s slamo, ki simbolizira betlehemski hlevček, v katerem se je rodil Kristus. Včeraj dopoldne pa je ravno tam potekala slovesna božična li-turgija, ki jo je daroval pop Rasko Ra-dovic in pri kateri sodeluje s pesmijo tudi cerkveni zbor. Pred več sto verniki je pop spregovoril o miru in upanju oziroma o ekonomski in moralni krizi, ki od nas zahteva večje žrtvovanje in medsebojno pomoč. Tudi sveče in petje so tako kot vsako leto v cerkvi sv. Spiridiona pričarali sugestivno božično vzdušje kroma Koncert S pesmijo vam želimo ... v miljski stolnici V miljski stolnici na Marconijevem trgu bo danes ob 15. uri koncert »S pesmijo vam želimo ...«, ki sodi v sklop božične zborovske revije Nativitas. Na pobudi bosta nastopili dekliški čezmejni pevski zbor Krasje (dir. Urška Fabijan) in duo Martina in Marko Feri. Današnji koncert prireja Društvo Slovencev miljske občine v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in deželnim zborovskim združenja USCI, ki letos revijo prireja več kot deset let in je letos podprla potek približno kakih sto koncertov po celi deželi Furlaniji-Julij-ski krajini in v Venetu, Južnem Tirolskem ter v Avstriji, Sloveniji, Nemčiji in Romuniji. Novoletni koncert v Prosvetnem domu SKD Tabor z Opčin vabi drevi ob 18. uri v Prosvetni dom na Novoletni koncert. Nastopila bo Mladinska filharmonija Nova pod taktirko Simona Perčiča. Srečanje z Marijo Merljak jutri v šempolajski Štalci SKD Vigred vabi jutri ob 17.30 v šem-polajsko Štalco na prvo novoletno srečanje, pravzaprav na predavanje-delav-nico s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo Zdravje je naša odločitev - začnimo novo leto z zdravo prehrano, da se bomo bolje počutili, razstrupili, bolje spali in ... zakaj ne - tudi shujšali, če je potrebno. Pevska voščila v Zavodu združenega sveta V avditoriju devinskega Jadranskega zavoda združenega sveta bo drevi ob 20.30 že deseti Novoletni koncert - Opereta mon amour, ki ga prireja devinsko-na-brežinska občinska uprava v sodelovanju z Mednarodnim združenjem operete. Letos bosta nastopila bariton Ni-colo Ceriani in sopranistka Ilaria Zanetti ob klavirski spremljavi Reane De Luca. Filmski večer na Pončani Kulturno združenje Tina Modotti vabi v torek, 10. januarja, na ogled filma Tutti giu' per aria Francesca Cordia. Film bodo predvajali na sedežu v Ulici Pon-ziana 14 (1. nadstropje) ob 20.30. Potrebna je izkaznica italijanske filmske federacije za novo leto, ki jo lahko dobite oz. obnovite kar na licu mesta. Bralna srečanja v knjižnici Quarantotti Gambini V knjižnici Quarantotti Gambini pri Sv. Jakobu (Ul. delle Lodole 7/a) se tudi v novem letu nadaljujejo srečanja za najmlajše. V torek, 10. januarja, od 16. do 18. ure bodo prostovoljci prebirali pravljice otrokom - od 16. do 17. ure najmlajšim, od 6. meseca do 3. leta starosti, od 17. do 18. ure pa malčkom do 6. leta starosti. Prostovoljci vabijo starše, naj sodelujejo pri dejavnosti in naj še sami svetujejo kako morebitno vzgojno branje. Bralna srečanja se bodo nadaljevala do maja. Žrebanje mest za sejem starin in rabljenih predmetov V sejni dvorani občinskih uradov za gospodarstvo in teritorij v Ulici Genova 6 (1. nadstropje, soba 101) bodo jutri ob 12. uri izžrebali razstavna mesta za sodelujoče na sejmu starin in rabljenih predmetov za prvih šest mesecev novega leta 2012. Razstava Paole Gamba V kavarni Stella Polare (Ul. Dante 14) bodo v petek, 13. januarja, odprli razstavo Percorsi beneške slikarke Paole Gamba. O umetnici in njenem delu bo spregovorila umetnostna kritičarka Marianna Accerboni. Na ogled bo kakih 30 del - aktov, ob teh pa bo razstavljenih tudi nekaj sodobnejših, abstraktnih kreacij. Razstava bo na ogled do 4. februarja, in sicer vsak dan od 7. do 21. ure, razen ob nedeljah. 6 Nedelja, 8. januarja 2012 ŠPORT / BOLJUNEC - Predstavitev knjige o drugem tržaškem procesu »Zgodovine ne gre spreminjati, le dopolnjevati z novimi informacijami« Gostji sta bili Stanka Hrovatin in Lida Turk - Na pobudo sekcije VZPI-ANPI Boljunec in SKD France Prešeren V mali dvorani občinskega gledališča France Prešeren je na pobudo boljunske sekcije VZPI-ANPI in SKD France Prešeren pred pozornim in hvaležnim občinstvom beseda tekla o naših težkih časih fašizma. Predstavili so namreč novo knjigo o drugem tržaškem procesu December 1941. Predsednik sekcije Boljunec Germano Švara je najprej izrekel prijateljski pozdrav predsednici pokrajinskega odbora VZPI Stanki Hrovatin in soavtorici besedil Li-di Turk. Povedal je, da so se v sodelovanju z vaško mladino 1. novembra poklonili pred spomenikom padlih vaščanov ob 70-letnici nastanka OF, s tem srečanjem ob 70-letnici procesa pa obnavljajo naš zgodovinski spomin in končno nadaljujejo z včlanjevanjem v vaško partizansko združenje, ki je v zadnjem obdobju že podvojilo svoje članstvo. Preden je besedo predal predsednici Stanki Hrovatin je še prebral stavek iz govora, ki ga je na Opčinah imel bivši slovenski predsednik Milan Kučan: »S spominom na tržaška procesa, prvega, in na drugega, ki se je končal pred 70. leti, oživlja spomin na vso veličastno in herojsko borbo primorskih Slovencev zoper fašizem. Na borbo, ki je po okupaciji in razdelitvi slovenskega ozemlja zajela in prerasla v vseslovenski upor in narodnoosvobodilno borbo. To je spominjanje, ki more in mora v nas okrepiti narodni in človeški ponos.« Predsednica je občinstvo opozorila, da morajo biti naše izgovorjene misli vedno pristne in odgovorne. Na Primorskem smo imeli pod fašizmom težke razmere. Obsojenci 1. in 2. procesa so bili elita slovenskega naroda. V svojem nagovoru je prosto citirala Milana Kučana, Dušana Kal-ca, Milico Kacin Wohinz, nedavno preminulega partizana Giogia Bocco in Pietra Calamandreia. Slednji je namreč zapisal, »da je svoboda kot zrak, ki ga dihamo. Njegovega pomena se zavedamo šele, ko nam ga zmanjkuje.« Zato bodimo neprestano budni nad dogajanjem v naši družbi, ohra-njajmo in uveljavljajmo naše vrednote. Pokrajinski odbor ANPI-VZPI bo vztrajal pri uresničitvi dveh spominskih obeležij, in sicer Parka miru na prostoru, kjer so nacifašisti pobili več kot sto pro-tifašistov in 71 talcev, ter Muzeja odporništva ali Doma spomina v Ulici Cologna. Lida Turk je najprej poudarila, da je Hrovatinova zelo lepo povezala preteklost s sedanjostjo, kajti zgodovine ne smemo spreminjati, lahko jo le dopolnjujemo z novimi informacijami na osnovi verodostojnih pričevanj. Z njej prijetno značilnim glasom je navedla desetine primerov - žrtev fašizma. Poudarila je, da moramo ljudi sprejeti take kot so in globoko spoštovati njihove poglede, njihova doživetja. Švara je na koncu napovedal še udeležbo na spominski proslavi na Sv.Ani v Loški dolini (13. januarja), kjer je padel partizan Jože Maver iz Boljunca ter pozval vašča-ne in somišljenike k udeležbi. (ŠE) OPČINE - Predavanje Suzane Pertot v Finžgarjevem domu Za reševanje strahov in dvomov neslovensko govorečih družin Če obiskuje otrok iz narodnostno mešanega zakona vrtec oziroma šolo s slovenskim učnim jezikom, bo to zanj nedvomno prednost v življenju. Kljub taki ugotovitvi, pa se mnogi neslovensko govoreči starši še vedno ne morejo otresti nekaterih strahov, dvomov in pomislekov. To je izšlo iz srečanja, ki ga je v Finžgarjevem domu 17. novembra oblikovala psihologinja, dr. Suzana Pertot. Šlo je za drugo predavanje v sklopu srečanj, ki jih je letos opensko društvo posvetilo vzgoji, starševstvu in izzivom sodobne družbe. Gostja - raziskovalka in specialistka za vzgojo v etnično in jezikovno mešanih družinah - je najprej pripravila kratek uvod o tem, kaj pomeni danes biti dvojezičen, kakšne vrste dvojezičnosti poznamo in, kako otrok osvaja dva (ali več) jezika od rojstva dalje oziroma v različnih starostnih obdobjih. Kmalu se je razvila debata z občinstvom; v glavnem so se oglasili neslovensko govoreči starši, kar so organizatorji pričakovali, glede na to, da je bilo srečanje namenjeno tudi njim. V svojih posegih so izpostavili zelo konkretne probleme in vprašanja. Ob prepričanju, da je večjezičnost za otroka velika prednost, so pa vsekakor izpostavili kar nekaj dvomov in strahov. Najbolj izrazita sta bila na primer ta, da bi se neslovensko govoreči starši čutili izključene iz življenja otroka in da bi jim ne mogli pomagati, ko bi se ti vključili v slovenske šole in društva. Pertotova in drugi starši, ki so že imeli izkušnje na tem področju, so jih skušali glede tega pomiriti, češ da jih bodo v resnici otroci sami, pa tudi šolniki in drugi starši v podobni situaciji kaj kmalu vključili v dogajanje v šoli in izven nje. Tretji zelo občuten problem in dvom, ki je prišel na dan, se je dotikal besednega zaklada in jezikovnih Predavateljici je v dvorani prisluhnilo tudi precej neslovensko govorečih staršev kroma sposobnosti v italijanščini, ki naj bi jih - po mnenju nekaterih - otroci v slovenskih šolah ne razvili do dovolj visoke stopnje. Ta dvom in stereotip so tako Pertotova kot nekateri učitelji in profesorji - ter ne nazadnje starši - ovrgli. Po eni strani so namreč zatrdili, da niti italijanska šola ne zagotavlja avtomatičnega odličnega poznavanja italijanskega jezika, po drugi pa so zagotovili, da je stopnja poznavanja tako enega kot drugega jezika (in eventualno še tretjega tujega jezika) izključno stvar jezikovnih sposobnosti in pridnosti posameznika. Debate kar ni hotelo biti konec, saj je bilo konkretnih vprašanj in izpostavljenih situacij nič koliko. Slovensko govoreči starši in pa pedagogi (tudi teh je bilo kar nekaj v dvorani) pa so na drugi strani imeli priložnost, da so se soočili s strahovi neslovensko govorečih staršev, tudi takih, ki so našo stvarnost spoznali šele pred kratkim. Ti strahovi večkrat ostanejo prikriti in podcenjeni, v resnici pa se je treba z njimi spopasti in jih skupaj reševati, je svetovala Suzana Pertot. Vse te ugotovitve - in tudi udeležba marsikaterega novega obraza ne samo iz tržaške, ampak tudi iz goriške pokrajine - so samo dokazale, da je bila zamisel društva Finžgarjev dom, da tej tematiki posveti eno od svojih srečanj, še kako posrečena. Marsikdo se je po predavanju še zaustavil ob prigrizku, da je nadaljeval s pogovorom in izmenjavo bogatih in zelo raznolikih izkušenj. Niz predavanj o vzgoji je decembra doživel krajšo praznično pavzo. Naslednje predavanje iz niza pa bo v četrtek, 26. januarja. Gost bo znan in cenjen psihoterapevt Bogdan Žorž, ki bo govoril na temo »Razvajenost: rak sodobne vzgoje«. Gostji Hrovatinova in Turkova s Švaro kroma MAČKOLJE Petdesetemu Prazniku češenj naproti Maja bo v Mačkoljah potekala jubilejna, 50. izvedba Praznika češenj, obenem pa bodo člani Slovenskega prosvetnega društva Mačkolje proslavljali tudi 60-letnico delovanja. Obletnici bosta v prihodnjih mesecih v središču prizadevanj in dejavnosti društvenih članov in prijateljev. Njim je bilo namenjeno družabno srečanje »50. prazniku naproti«, ki je zaživelo v prostorih vaške Srenjske hiše 12. novembra, prisotni pa so si ogledali video posnetek prireditve ob 30-letnici Praznika češenj leta 1992. Z veseljem so sprejeli pobudo o zbiranju dokumentarnega gradiva iz vseh petih desetletij Praznika. Društveni odborniki vabijo so-vaščane, tudi tiste, ki so zapustili rojstno vas, ter vse ostale številne obiskovalce te priljubljene prireditve, da pobrskajo po svojem spominu in predalih ter posredujejo organizatorjem vsakovrstno gradivo (fotografije, filmske posnetke, objave v tisku, nalepke, itd.), ki je povezano s Praznikom češenj v Mač-koljah, še posebej prvim dvajsetim izvedbam. Oglasite se na naslovu spd.mackolje@gmail.com ali pokličite na številko +393204346680. Že vnaprej se zahvaljujejo za vsak doprinos.(NT) GLEDALIŠČE MIELA - V torek ob 21. uri Koncertno branje Rumizeve balade o istanbulski kutini Neutrudni popotnik, novinar in pisatelj Paolo Rumiz bo v torek, 10. januarja, ob 21.uri stopil na oder gledališča Miela v Trstu s koncertnim branjem svoje balade La cotogna di Istanbul (Kutina iz Istanbula). S sodelovanjem pevke Ornelle Serafini in glasbene skupine avtorja izvirne glasbene kulise Alfreda Lacosegliaza bo pripovedoval o ljubezni Dunajčana Maxa in Sa-rajevčanke Maše, kiju sevdalinka Žute Dunje pospremi na usodno potovanje med ljubeznijo in smrtjo skozi donavsko-balkansko območje. Knjiga je postala predstava v stalnem razvoju. Vse se je pričelo s cd ploščo, ki sem jo po naročilu založbe pripravil z Monijem Ovadio in z glasbeniki skupine Alfreda Lacosegliaza. Sodelovali so tudi posebni gostje kot kantavtor Vi-nicio Capossela, violončelist Mario Brunello in igralec Giuseppe Cederna. Kutina združuje, ustvarja bratovščine, privablja nove in stare prijatelje. Zaradi velikega povpraševanja po predstavitvah knjige sem pomislil, da bi se srečanja lahko odvijala na poseben način, z glasbo in besedami. Tako je nastala skupina, s katero smo pripovedovali to zgodbo na odrih v Vidmu, Reg-gio Emilii, Vercelliju in Turinu. V tem projektu je vse nastalo po naključju. Alfreda sem na primer srečal pri skupnih prijateljih in mu omenil, da pišem roman: po enem tednu je bila glasba pripravljena. Na začetku je predstava trajala dve uri, zdaj pa skoraj polovico z večjo povezavo med glasbo in besedami. Režiser Franco Pero je sodeloval pri priredbi teksta. V kolikšni meri se resnične zgodbe in domišljija prepletajo? Bistvo zgodbe je resnično, v prvi vrsti ženska iz Sarajeva, ki poje pesem o rumeni kutini in ne ve, da bo žalostna pripoved postala njena življenjska usoda in bo umrla v pričakovanju ljubega, ki se bo vrnil prepozno iz Istanbula. Izhodišča so resnična, situacije in osebe pa so delno spremenjene. Čeprav se istovetim s protagonistom, sem ga spremenil v Dunajčana, da bi se lažje oddaljil od sebe in svobodneje pripovedoval v tretji osebi. V tej zgodbi se zrcali tudi Trst, naš svet. Peter Kern je edina oseba, ki je v knjigi ohranila svoje resnično ime; bil je piker Žid, ki mi je prijateljsko stal ob strani in je poznal Mašo. Misel na vse te zgodbe me je postavila v mrzlično stanje, da sem pisal vedno v zelo zgodnjih jutranjih urah, navadno od 3. do 5. ure , ko se je navdih lažje prelival v obliko enajstercev. Verz je kot reka, ki med potjo sprejema veliko malih pritokov in jih naravno povezuje v veliko zgodbo. Pisati v verzih pa je izziv in morda oklep za svobodno izražanje. Pisal sem v verzih, da bi posnemal ritem ustne pripovedi. To zgodbo sem pripovedoval milijonkrat, preden bi jo napisal. Vedel sem, da ne bo enostavno, a da je verz ključ do duše vsakega jezika. Štirideset let sem pisal prozo in sem Paolo Rumiz kroma vedno imel vtis, da ostajam na površju, verz pa teče in najde skrito energijo besede. Verze uporabljajo tudi nepismeni ljudski pevci. Metrika ni ječa jezika, temveč ga osvobodi strogosti in ga približa naravnemu ritmu, ki smo ga spoznali kot otroci: dihanje, utripanje srca, hoja. Zato sem kot popotnik prepričan, da je čevelj pomembnejši od zvezka, saj je korak oz. stopica osnova verza. V uporabi verza se verjetno skriva nostalgija po časih, ko smo bili še sposobni pripovedovanja in poslušanja. Prav gotovo obstaja nostalgija po svetu, kjer se pisanje razlikuje od notarskega postopka. Zato Max Altenberg ne piše, temveč pripoveduje avtorju svojo zgodbo, ki jo bo napisal po spominu, kjer se resnica in domišljija pomešata. Pisal sem o sebi, skušal sem posnemati samega sebe kot nekdanjega Altenberga. Vse to je prebo-levanje žalovanja, starodavni postopek, ki je tudi edini način, da lahko premostiš težavo tako, da jo deliš z drugimi in jo s svojim pripovedovanjem spremeniš v lažje sprejemljivo zgodbo. Kako se barve in vtisi tega čustvenega potovanja zrcalijo v besedi in glasbi? V pesmih je veliko bosanskega, nemškega in italijanskega jezika in vse skladbe so izvirne razen sevdalinke o kutini. V glasbi se pojavljajo madžarski, srbski, bosanski, avstrijski in turški vtisi. V izvirnem tekstu je veliko stavkov v madžarščini, nemščini, turščini, grščini, ruščini in nad vsemi so slovanski jeziki. Slovanski element je zame ojačevalec »okusa« čustev. Ta mešanica odraža pozitivne občutke. Navzočnost smrti poveča ljubezen in to je glavno sporočilo zgodbe. Kot ustno izročilo se zgodba stalno spreminja in je danes po obliki različna od tiste, ki sem jo objavil pred poldrugim letom. Beremo nove stvari, jih povemo na drugačen način. Za tržaški nastop smo pripravili nekaj novega, prozornejšo in bolj dovršeno različico pripovedi. Tudi v ponatisu bo roman spremenjen, v njem bo naše mesto prisotno z večjo intenziteto s svojo posebnostjo kraja, kjer se pri isti mizi, od sogovornika do sogovornika lahko govori in posluša različne jezike. Rossana Paliaga / TRST Nedelja, 8. januarja 2012 7 Zveza cerkvenih pevskih zborov * vabi na * Sodelovali bodo: > združeni mešani zbor pod vodstvom Edija Raceta in > združeni otroški zbori KD Igo Gruden iz Nabrežine > MlPZ Ladja iz Devina > DS Vesela Pomlad z Opčin pod vodstvom Mirka Ferlana v nedeljo, 15. januarja 2012, ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu Včeraj danes Danes, NEDELJA, 8. januarja 2012 SEVERIN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38 - Dolžina dneva 8.53 - Luna vzide ob 16.05 in zatone ob 6.50 Jutri, PONEDELJEK, 9. januarja 2012 JULIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,0 stopinj C, zračni tlak 1017,8 mb raste, vlaga 40-odstotna, veter 7 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo jasno, morje skraj mirno, temperatura morja 11,1 stopinje C. OKLICI: Sirio Massimo Ciacchi in Raffaella Zovatto, Marco Favretto in Lisa Emanuelli, Traian Butuc in Nelea Railean. [13 Lekarne Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 -na srečanje- 0 sodobnih vprašanjih manjšin v Italiji in Evropi. Govoril bo profesor primerjalnega javnega prava,odvetnik in deželni svetovalec v Dolini Aoste Robert Louvin Začetek ob 20.30 Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti Nedelja, 8. januarja 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Garibaldi 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 4 (040 368647), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (040 364330). Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. januarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oši-rek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino (040 660438). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) SEKCIJA VZPI-ANPI BOLJUNEC organizira v petek, 13. januarja, izlet na tradicionalno proslavo ubitih partizanov na pragu svobode 13. januarja 1945 na Sveti Ani pri Ložu. Informacije in prijave na 333-6843573. NA OGLED JASLIC v Mokronog, Šentjanž, Boštanj in okolico se bomo podali v soboto, 28. januarja. Avtobus bo spremljal udeležence po ustaljeni navadi. Imeli bomo tudi sv. mašo in dobro kosilo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 3479322123. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas »S pesmijo vam želimo...« danes, 8. januarja, ob 15. uri v Stolnico v Milje. Nastopata DPS Krasje Trebče (dir. Urška Fabi-jan) in solopevka Martina Feri. MEPZ SLOVENEC SLAVEC v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas Božični sijaj danes, 8. januarja, ob 19.30 v Župnijsko cerkev Marije Device rož-novenske v Portorož. Nastopajo MePZ Slovenec Slavec-Boršt, Ri-cmanje (dir. Danijel Grbec), Mladinska vokalna skupina AnaKrousis-Gropada (dir. Maurizio Marchesich), Društvo Portoroški zbor (dir. Sonja Mezgec). SKDTABOR -OPENSKAGLASBENA SREČANJA, danes, 8. januarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Novoletni koncert. Nastopila bo Mladinska filharmonija Nova, dirigent Simon Perčič. Vabljeni! TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC iz celega sveta bo na ogled do danes, 8. januarja, v nabrežinski župnijski dvorani. Urnik: ob praznikih od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Vabljeni! KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v ponedeljek, 9. januarja, ob 17. uri na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki se bo odvijal v čitalnici NŠK v Ul. Sv. Frančiška 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem KD F. Venturini prireja v nedeljo, 15. januarja, ob 17. uri v domu M. Ukmar pri Domju novoletni koncert. Sodelujejo gojenci glasbene šole, mladinska glasbena skupina Rock n'bendime in harmonikaš Marko Manin. Toplo vabljeni! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus s sodelovanjem CSV vas vljudno vabita na predavanje za mlade »Kako naj se soočamo s problemom smrti drage osebe«, ki bo potekalo v okviru workshopa o žalovanju v petek, 20. januarja, ob 17. uri v prostorih CSV, Pasaža Fenice št. 2, 3. nadstropje v Trstu. Predavala bo psihologinja in psihoterapevtka dr. Marzia Rucli. + Zapustila nas je ljubljena mama Federica Valetic (Frida) Žalostno vest sporočajo Eva, Nataša in Marko z Livio Pogreb bo v petek, 13. januarja, ob 9.30 iz ulice Costalunga v cerkev na pokopališču Sv. Ane. Trst, 8. januarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Frida, imeli te bomo vedno v srcu Nevi, Marta, Savina, Ivo in Jožita Poljubček noni Fridi Mateja, Karin, Nika in Tina Žalovanju se pridružuje Bruno Ob izgubi drage Fride sočustvujejo s svojci Irene, Davide, Martin, Ingrid, Nerina in Rinaldo Ob smrti drage mame Fride Valetic izražajo učiteljici Nataši Kralj iskreno sožalje učenci osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah in njihovi starši ZAHVALA Marcello Zerial Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in kakorkoli počastili njegov spomin. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so se poklonili spominu na rajnega Viktorja Scharta bodisi na Tržaškem kot v Ljubljani in drugod po svetu. Naj počiva v miru v rodni Ljubljani! Sin Matjaž, snaha Maguy in vnuka Andrej in Kristina Nabrežina, 8. januarja 2012 Pogrebno podjetje SantAnna - Nabrežina 8.1.2007 8.1.2012 Egon Kraus Vedno v našem spominu. Tvoji najdražji + Nenadoma nas je zapustil naš dragi Mirko Milcovich Žalostno vest sporočajo mama Cvetka, brat Angelo, sestri Franca in Marina z Dimitrijem Pogreb z žaro bo v sredo, 11. januarja, ob 13.30 v trebenski cerkvi. Ob 14. uri bo sledila sv. maša in pokop. Trebče, 8. januarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Dragi stric Mirko! Ostal boš vedno v naših srcih. Jan, Peter, Veronika in Tina Žalovanju se pridružujeta Aldo in Elda Ob prerani izgubi Mirkota Milcovicha izrekamo iskreno sožalje Marini in družini Egon, Valentina in Zdravko Čau, Mirko! Anica Renato Dragi Mirko, prezgodaj si nas zapustil. Žalujemo z družino Aligi Mariolina, Ivano Zuaina, Doro Graziella, Branko, Ana, Milena, Elio in Nina Žensko združenje neposrednih obdelovalk izreka iskreno sožalje predsednici Marini ob izgubi brata. Zadnji pozdrav našemu dragemu Mirkotu. Prijatelji Bara G Andrej Granier, Andrej Milič, Marcello, Peter, Marko, Sonja, Poljanka, Jože Rotar, Michele, Gabriele, Vlado, Božo, Ičo, Luka, Romeo, Nina, Ivano, Maurizio Sossi + Na pragu 100. leta je mirno zaspala naša draga Bernarda Ciuk (ud Štruce) Žalostno vest sporočajo hči Giuliana in sin Vittorio z družinama, sestra Laura, brat Vittorio ter nečakinja Gabrijela Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v torek, 10. januarja, od 10.00 do 11.20 v ulici Costalunga. Žarni pogreb bo v ožjem družinskem krogu. Opčine, 8. januarja 2012 Moji ljubljeni noni zadnji pozdrav Morana z Olafom in Danijelom + Za vedno nas je zapustila naša draga Danica Višnjevec por. Racman Žalostno vest sporočajo mož Ivan, sinova Igor z Dario in Dario z Bernardo ter sestra Sandra z družino Pogreb bo v torek, 10. januarja, ob 13.15. Za zadnji pozdrav bo žara pokojne v cerkvi na Pesku od 12. ure dalje. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Gročana, Dolina, 8. januarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Ljubljeni noni zadnji pozdrav Valentina, Veronika, Ines in Leo Z Dariotom, Igorjem in svojci sočustvujemo Diego, Barbara, Dean, Valentina, William, Metka, Tarcisio, Anita, Ivo, Ingrid Ob izgubi drage Danice izrekamo iskreno sožalje Igorju, Dariotu in svojcem. Prijatelji iz Gročane, Peska in Drage Ob izgubi drage Danice izražamo možu Ivanu in sinovoma Igorju in Dariotu z družinama iskreno sožalje Mario, Aima in Irena z družino Ob boleči izgubi drage mame Danice izrekajo Igorju in svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Zadružne kraške banke Pretreseni ob izgubi drage mame izrekamo Dariotu in družini iskreno sožalje kolegi Tržaške kmetijske zadruge Ob izgubi drage mame Danice izreka odborniku Dariju Racmanu in družini iskreno sožalje Kmečka zveza + Na mrzlo božično noč je tiho odšel Oskar Gojča Žarni pogreb bo jutri, v ponedeljek, 9. januarja, ob 14. uri v gropajski cerkvi. Sledil bo pokop na pokopališču v Bazovici. Brat Stojan z družino Gropada, 8. januarja 2012 Pogrebno podjetje Alabarda 8 Nedelja, 8. januarja 2012 ŠPORT / SKD TABOR - Openska glasbena srečanja 2011/2012 Danes, 8. januarja 2012, ob 18.00, v Prosvetnem domu na Opčinah NOVOLETNI KONCERT Nastopila bo Mladinska filharmonija NOVA, dirigent Simon Perčič. Na sporedu: J. Strauss, J. Haydn, A. Srebotnjak in E. Strauss OBČINA DOLINA vsodelovanju in s prispevkom POKRAJINE TRST T? , vabi na BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT ¡2 * »...IN MIR NA ZEMLJI« r Z&m Nastopajoči: svetovni prvak Marko Manin s priznanimi gosti H Čestitke Te dni je praznoval okrogla leta EGONFONDA. Mnogo zdravih in veselih let mu želijo balinarji ŠD Zarja. [ïïl Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. št. 040-229586. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. Q Kino AMBASCIATORI - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Sherlock Holmes: Gioco di ombre«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Al-manya«. CINECITY - 11.00, 13.15, 15.20, 17.20 »Il gatto con gli stivali 2D«; 20.05, 22.10 »Finalmente la felicita«; 13.35, 17.35, 20.00, 22.20 »Vacanze di Natale a Cortina«; 11.00, 14.30, 17.05, 19.40, 22.15 »Sherlock Holmes -Gioco di ombre«; 17.10, 19.40, 22.10 »Capodanno a New York«; 10.50, 12.55, 15.00 »Il figlio di Bab-bo Natale 3D«; 10.45, 12.40, 14.35, 15.30, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 11.00, 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Immaturi, il viaggio«; 10.50, 16.00, 18.50, 21.40 »J. Edgar«; 10.50, 13.00 »Arthur e la guerra dei 2 mondi«. FELLINI - 15.30 »Il figlio di Babbo Natale«; 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.20, 18.25, 19.40, 21.00 »Emo-tivi anonimi«; 16.40, 22.20 »Le nevi del Kilimangiaro«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »J. Edgar«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30 22.15 »Le idi di marzo«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40 »Alvin in veverički 3«; 21.20 »Dekle z zmajskim tatujem«; 18.50 »Misija: Nemogoče - Praznični fotoutrip 2011 Kljub ekonomski krizi, ki neizbežno pogojuje tudi naše kraje, so se na ulicah prižgale praznične lučke, trge pa krasijo osvetljene jelke. Ljudje se, tako ali drugače, pripravljajo na božični čas in prehod v novo leto. Kaj pa vi? Pošljite nam fotografijo - svoj praznični fotoutrip, da bo tudi naša spletna stran nekoliko bolj praznična. Posnetke opremi s komentarjem in pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu ali na elektronski naslov tiskarna@primorski.eu. □ Obvestila DOLINA - 8.1.2012 ob 17.30 v župnijski cerkvi sv. Urha v Dolini pri Trstu VSTOP PROST! E protokol duh«; 16.00, 18.20, 20.40 »Muppetki«; 17.00 »Polnoč v Parizu«; 18.30, 21.00 »Sherlock Holmes: Igra senc«. KOPER - PLANET TUŠ - 21.30 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll; 11.50, 16.55 »Arthur Božiček 3D«; 16.50 »Arthur Božiček 3D«; 19.05, 21.55 »Misija nemogoče 4«; 12.00, 14.20, 15.35, 19.00, 20.55 »Pisma sv. Nikolaju«; 15.05, 17.05 »Alvin in veverički 3«; 21.00 »Sherlock Holmes: Igra senc«; 12.30, 17.40, 20.50 »Dekle z zmajskim tatujem«; 18.05 »Zmagovalec«; 11.40, 14.00, 16.20, 18.40 »Muppetki«; 11.10, 13.10, 15.10, 17.10, 19.10 »Jack in Jill«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 20.00, 22.15 »Il principe del deser-to«; Dvorana 2: 15.30, 17.00, 18.45, 20.30 »Alvin Superstar 3: Si salvi chi puo«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.25, 20.20, 22.00 »Il gatto con gli stivali 2D«; Dvorana 4: 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Immaturi, il viaggio«; 18.30, 22.15 »Finalmente maggiorenni«. SUPER - 15.20, 17.00 »The artist«; 18.30, 22.15 »Capodanno a New York«; 20.20 »Vacanze di Natale a Cortina«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 18.40 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.30 »Capodanno a New York«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Immaturi - Il viaggio«; Dvorana 3: 15.00, 16.45 »Il gatto con gli stivali 3D«; 19.50, 22.00 »Vacanze di Natale a Cortina«; Dvorana 4: 15.00, 17.10, 19.45, 22.10 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; Dvorana 5: 15.45 »Finalmente la felicita«; 17.45, 20.30 »J. Edgar«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat na vseh šolah in vrtcih od 11. do 13. januarja, v jutranjih urah. Starše vabimo, da se predhodno najavijo. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča koledar predstavitev svojih šol in vrtcev; Vrtec Barko-vlje (Ul. Vallicula 11): v ponedeljek, 16. in 23. januarja, od 11. do 12. ure ter v sredo, 18. in 25. januarja, od 14. do 15. ure; Vrtec Lonjer (Lonjerska cesta 240): v ponedeljek, 16. in 23. januarja, od 14. do 15. ure ter v petek, 13 in 20. januarja, od 14. do 15. ure; OŠ Milčinski (Ul. Marchesetti 16): v sredo, 18. januarja, ob 17. uri; OŠ Fin-žgar (Ul. Cereto 19): v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri; OŠ Župančič (Ul. Caravaggio 4): v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri; SŠ Ciril in Metod (Ul. Caravaggio 4): v četrtek, 12. januarja, ob 17. uri; SŠ Ciril Metod -podružnica na Katinari (Reška cesta 511): v petek, 13. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da je koledar informativnih sestankov za starše ob vpisih za š.l. 2012/13 v šole in vrtce naslednji: v ponedeljek, 16. januarja, ob 17.00 na osnovnih šolah J. Ribičiča-K. Široka (Ul. Frausin, 12) in I. Grbca-M.G. Stepančič (Ul. Svevo, 15); v torek, 17. januarja, ob 10.30 v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu (Ul. Frausin, 12); v sredo, 18. januarja, ob 10.30 v otroškem vrtcu Jakoba Ukmarja (Staroi-strska cesta, 78); ob 11.00 v otroškem vrtcu v Škednju (Ul. Svevo, 15). JOGA pri Skladu Mitja Čuk: na razpolago je le še nekaj prostih mest za tečaj 2012. Informacije in vpis na tel. št. 349-0981408. KMEČKA ZVEZA poroča, da je na pobudo Tržaške pokrajine odprt solidarnostni račun za zbiranje sredstev za pomoč govedorejskemu obratu Daria Zidariča, ki je utrpel veliko škodo zaradi požara. Številka računa IBAN IT98C0892802201010000031340. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 8. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljskih poteh Ka-lič/Frčatouke in Kal/Samarinke. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče Pr Kale ob 8.30. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je danes, 8. januarja, ob 7.30 predviden odhod avtobusov iz Padrič za nastop na proslavi v Dražgošah. V torek, 10. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padri-čah seja odbora. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 9. januarja, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na srečanje o sodobnih vprašanjih manjšin v Italiji in Evropi. Govoril bo profesor primerjalnega javnega prava, odvetnik in deželni svetovalec v Dolini Aoste Robert Louvin. Začetek ob 20.30. MAKRAME - tečaj za nadaljevalce v organizaciji SKD Primorec pod vodstvom Elde Jercog se bo odvijal vsak ponedeljek od 9. januarja dalje od 19.30 do 21.00 v Ljudskem domu v Trebčah. Info 339-6980193. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 9. januarja, ob 17.30 v Štalco v Šempola-ju na predavanje strokovnjakinje za zdravo prehrano Marije Merljak na temo »Zdravje je naša odločitev - začnimo novo leto z zdravo prehrano, da se bomo bolje počutili, razstrupili in zakaj ne, če je potrebno tudi shujšali«. SPDT obvešča člane, da bodo v prvih januarskih dneh odborniki na razpolago za poravnavo članarine in obnovitev zavarovalnine s sledečim urnikom: v ponedeljek, 9. januarja, od 19.00 do 20.30 v društveni postojanki v Boljuncu 44; v torek, 10. januarja, od 10.00 do 13.00 na društvenem sedežu, Ul. sv. Frančiška 20; v četrtek, 12. januarja, od 18.00 do 20.00 na Štadionu 1. Maj; v četrtek, 19. januarja, od 19.00 do 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. ACQUAFITNESS - ŠC M. Klein prireja tečaj skupinske vadbe v vodi primeren za vse starosti. Vadba v vodi krepi srce in ožilje ter prinaša občutek ugodja in sproščenosti. Acquafit-ness je učinkovita pomoč proti celu-litisu, izboljša psiho-fizično počutje in pomaga doseči optimalno telesno formo. Tečaj se bo začel v torek, 10. januarja. Vpisovanja v Ul. Cicerone 8 ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 17. ure, www.melanieklein.org. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na letošnje prvo srečanje, ki bo v sredo, 11. januarja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. GONG ZVOČNA KOPEL - v četrtek, 12. januarja, od 18.30 do 19.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Prinesi s seboj steklenico vode, spalno vrečo in podlogo za le-žanje. Obvezna prijava na yoga.ko-ren@gmail.com ali na +38641649004 (Goran). Zaželjen prispevek za igralce inštrumentov. SLOVENSKI KLUB prireja v četrtek, 12. januarja, debatno srečanje na temo »Demokratično izvoljeno predstavništvo«. Pri debati bodo sodelovali Tamara Blažina, Igor Gabrovec, Igor Kocijančič, Rudi Pavšič, Drago Štoka in Samo Pahor, moderirala pa bosta Marij Čuk in Dušan Udovič. Srečanje bo potekalo v mali dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14, s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni! SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja za osnovnošolske otroke 4., 11., 25. februarja in 3. marca na Zoncola-nu. Informativni sestanek bo v četrtek, 12. januarja, na Štadionu 1. Maj ob 19. uri. Dodatne informacije: www.spdt.org, smucanje@spdt.org in tel. št. 339-5000317 od ponedeljka do petka od 19. do 20. ure. NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri SKD Igo Gruden - Maša Pregarc bo imela uvodno predavanje v petek, 13. januarja, ob 18. uri v Radovičevi sobi Kulturnega doma v Nabrežini. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na info@skde-vin.it ali na tel. 335-8180449 (Erika). SEKCIJA VZPI PROSEK-KONTOVEL obvešča, da bo komemoracija padlega partizana Marjana Štoke v nedeljo, 15. januarja, ob 11. uri v Štorjah. TEČAJ FOLKLORNIH PLESOV: Si želite razgibane družbe in se učiti folklornih plesov? Pri nas vam ne bo nikoli dolgčas. Starost je neomejena! Kd Rdeča zvezda vabi na informativno sejo, ki bo v ponedeljek, 16. januarja, ob 20. uri v prostorih društva Rdeča zvezda (Salež). Dodatne informacije in prijave na tel. št. 347-9933778 (Katrin) ali 349-2603425 (Alexia), skd.rdecazvezda@gmail.com. UPRAVNI ODBOR Združenja Odbor za spomenik padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca obvešča članstvo, da bo redni občni zbor v torek, 17. januarja, v prostorih KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: pregled članstva in pooblastil; imenovanje tajnika zbora; poročilo predsednika, blagajnika, nadzornikov; odobritev proračuna in predračuna; imenovanje volilne komisije; predlaganje kandidatov; volitev novih članov upravnega in nadzornega odbora; razno. Pred začetkom bo potekala poravnava članarin za l. 2011 in vpisovanje novih članov za l. 2012. NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri Skladu Mitja Čuk - ponovni začetek tečaja v januarju. Info: 340-9116828 (Maša), prava.narava@gmail.com. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini iz Sardinije. Srečanje bo v petek, 20. januarja, ob 20.30 v prostorih Zadruge Dolga Krona - Dolina 528. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Nadaljuje se tudi včlanjevanje v združenje ONAV za l. 2012. Informacije in prijave na www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). LETNIK '67 dobimo se! Vabljeni na srečanje v soboto, 28. januarja. Prijave in info na tel. št.: 329-3338871 (Dunja) v večernih urah. MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in z bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmen-tacija proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 13. februarja. Za dodatne informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Gin-nastica 72, Trst (tel. 040-566360, ts@adformandum.eu). TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v februarju in marcu v prostorih Marija-nišča. Vabljeni so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo od sedmih srečanj bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. TI JE VŠEČ PLES? V Bazovici organiziramo začetni plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah v dveh skupinah: prva ob 20.00 in druga ob 21.00 (urnik po izbiri in največ 13 parov na skupino) v telovadnici športnega centra Zarje. Začetek 29. februarja. Info: 346-0192763 (od torka do petka od 15.30 do 18.30). S Poslovni oglasi STUDIO ZA PSIHOMOTORIČNE DEJAVNOSTI LOREDANA KRALJ, Dunajska cesta 12 - Opčine (TS) odpira od 9.1.2012 Info: 0039-3803224745 00386(0)51221054 Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM je odprl Ušaj v Nabrežini št.8. Tel.339-4193779 Odprto petek, sobota, nedelja, ponedeljek. 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami kot skladiščnik v tovarni išče resno zaposlitev. Tel. 328-1740877 ali 040-200882. PARKING ZA AVTODOME ali prikolice oddam v Sežani. Tel. 0038641639355. B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterij a 7. januarja 2012 Bari 4 9 65 44 B4 Cagliari 41 21 B5 5 13 Firence B7 69 24 22 47 Genova 5B 33 90 B B1 Milan 14 3B 75 37 77 Neapelj 61 1 36 B1 72 Palermo 26 39 59 69 14 Rim 2 4B 39 20 19 Turin 27 6B 2B 42 B4 Benetke 42 76 79 90 21 Nazionale 59 4 30 B4 B5 Super Enalotto St. 3 7 15 60 72 77 90 jolly 13 Nagradni sklad 2.879.923,05 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 51.300.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 22 dobitnikov s 5 točkami 19.635,84 € 1.959 dobitnikov s 4 točkami 220,51 € 70.015 dobitnikov s 3 točkami 12,33 € 0 Mali oglasi Superstar 4B IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. 3-SOBNO STANOVANJE delno opremljeno in prenovljeno, dajem v najem v centru Sežane. Tel. 040291488 ali 00386-31736238. Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 12 dobitnikov s 4 točkami 22.051,00€ 272 dobitnikov s 3 točkami 1.233,00 € 3.918 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 23.345 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 47.284 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 9 Nedelja, 8. januarja 2012 ŠPORT / O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Ministrstvo zagotovilo 300 tisoč evrov državni knjižnici Petrarcova dvorana naj bi še letos dočakala obnovo Prispevek je treba tokrat nujno izkoristiti. Tako poudarja Marco Menato, ravnatelj goriške državne knjižnice, ki namerava v teku letošnjega leta začeti z obnovo zgodovinske dvorane Petrarca v Gorici. Malo gledališče v kompleksu Trgovskega doma je uprava državne posesti zaupala državni knjižnici leta 1999, zaradi izgube že dodeljenih finančnih sredstev pa ustanova do zdaj ni mogla izvesti obnovitvenih del. Do pozitivnega premika je prišlo šele pred nekaj meseci, ko je kulturno ministrstvo uradno sporočilo vodstvu državne knjižnice, da mu bo dodelilo 300.000 evrov. To je sicer le petina prispevka, ki ga je ministrstvo namenilo obnovi dvorane Petrarca leta 2003, državna knjižnica pa ga namerava tokrat čim prej izkoristiti. Denar, je pojasnil Menato, ne bo zadostoval za uresničitev prvotnega načrta obnove dvorane in podzemnih skladišč v Fabianijevi palači. »Izvedli bomo osnovna obnovitvena dela. Gradbena konstrukcija stavbe je k sreči trdna, treba pa bo poskrbeti za varnostno napeljavo in varnostna vrata,« je povedal Menato in nadaljeval: »Zanima nas predvsem ureditev spodnjih skladišč, saj Za pripravo načrta bodo zaprosili za pomoč tržaško arhitekturno fakulteto, ki se je priselila v Gorico in se vse bolj vključuje v mestno tkivo knjižnica nujno potrebuje nove prostore za shranjevanje gradiva. Hkrati nameravamo poskrbeti, da bo ponovno uporabna tudi zgornja dvorana. Dodeljeni denar morda za to ne bo zadoščal in bomo morali poiskati dodaten prispevek, želimo pa si, da bi bila dvorana vsaj zasilno obnovljena in opremljena.« Pri izdelavi načrta bo državni knjižnici priskočila na pomoč arhitekturna fakulteta Tržaške univerze, s katero nameravajo podpisati sporazum o sodelovanju. »Novica sicer ni še uradna, vendar upamo, da bomo pred koncem meseca podpisali dogovor in zaupali strokovnjakom fakultete izvršni načrt. Nekateri profesorji so si že ogledali prostore,« je povedal Menato in dodal, da je to tudi dokaz, da lahko selitev tržaške arhitekturne fakultete v Gorico stvarno prispeva k spremembi in razvoju mesta. Kdaj se bo prvi sklop obnovitvenih del začel, je trenutno še težko napovedati, Menato pa računa, da bo za odobritev načrta, razpis javnih dražb in imenovanje podjetij potrebnih nekaj mesecev. »Prva dela bi lahko stekla že poleti,« je ocenil ravnatelj. Državna knjižnica iz Gorice je prvi načrt obnove dvorane Petrarca, pri katerem je sodeloval poznavalec Maksa Fa-bianija Marco Pozzetto, predstavila leta 2000. Leta 2005 je bil načrt dokončen, bile so tudi že dodeljene tri milijarde tedanjih lir. Nadaljnji postopek se je vlekel v nedogled, dokler se ni denar, na vigilijo razpisa javne dražbe za izbiro izvajalca del, razblinil. Septembra 2008 je goriška knjižnica prejela sporočilo, da je kulturno ministrstvo odvzelo deželi Furlaniji-Julijski krajini sedem milijonov evrov že dodeljenega denarja. V sedmih milijonih je bil tudi denar za dvorano Petrarca, ki je bila s tem obsojena na nadaljnji propad. Jeseni 2001 pa so se okoliščine spremenile. Knjižnica je prejela uradno sporočilo kulturnega ministrstva, v katerem ji je bil zagotovljen prispevek v višini 300.000 evrov. »Podčrtati želim, da je k temu odločilo pripomogla goriška prefek-tinja Maria Augusta Marrosu, ki je spodbudila ministrstvo k ponovni dodelitvi prispevka,« je zaključil Marco Menato. Aleksija Ambrosi Ravnatelj državne knjižnice Marco Menato (zgoraj) meni, da se bo obnova dvorane Petrarca (desno) lahko začela poleti bumbaca Pritličje Trgovskega doma čaka na delavce bumbaca GORICA - Trgovski dom Pritličje bo zaživelo jeseni Še pred začetkom del v dvorani Petrarca, o kateri poročamo v sosednjem članku, se bo v gradbišče spremenilo pritličje Trgovskega doma, ki ga zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001 namenja kulturnim in znanstvenim inštitucijam (slovenskega in italijanskega jezika) začenši z NŠK. Sredi decembra je bila podpisana pogodba z izvajalcem del, ki bo obnovil pritličje po načrtu arhitekta Dimitrija Waltritscha. Dežela FJK je obnovi namenila 450 tisoč evrov, za izvajalca pa je na osnovi dražbe izbrala gradbeno podjetje Consorzio Edili Veneti. Dela se bodo začela februarja, trajala pa naj bi 140 dni, kar pomeni, da naj bi bila dokončana v juliju. Sledila bo kolavdacija prostorov in njihovo opremljanje, kar običajno traja 60 ali več dni. Vodja del bo arhitekt Danjel Troncon iz deželne tehnične službe, medtem ko bo arhitekt Waltritsch vključen v t.i. umetniško komisijo, ki bo spremljala potek obnove. Če se ne bo zatikalo, bo pritličje Trgovskega doma - skupno 125 kv. metrov - v oktobru pripravljeno sprejeti nove vsebine in uporabnike. Trgovski dom bo postal neke vrste središče za promocijo slovenske realnosti in ponudbe na različnih področjih, od kulture do turizma, ob tem bo v njem imel sedež tudi EZTS. Z vsebinami novih prostorov se bo pod okriljem NŠK ter na osnovi dogovora slovenskih krovnih organizacij ukvarjala delovna skupina, v kateri so Tamara Kosič, Marco Primosig, Saša Quinzi, Livio Semolič, Dimitri Waltritsch in Igor Devetak. Prvič so se člani sestali decembra, drugi sestanek pa bo predvidoma pred koncem tekočega meseca. V številna stanovanja so pod krinko noči vlomili brez težav, v drugih primerih pa so jih ustavila varnostna vrata in močnejše ključavnice. Tatovi so v noči s petka na soboto stopili v akcijo v Ronkah, kjer so obiskali deseterico hiš v ulicah Cimarosa, Primo Maggio in Rossini. Neznanci so skušali skozi okna in stranska vrata vlomiti skoraj v vsa stanovanja, kjer se jim je vlom posrečil pa so odnesli vse zlato, nakit in gotovino, ne da bi se lastniki ničesar zavedeli. V nekaterih primerih so skušali odpeljati tudi avtomobile, ki so bili parkirani na dvoriščih ali v garažah, poskusi pa jim niso uspeli. Neznanci so v večini primerov preskočili ali pa prerezali ograjo dvorišč, do nekaterih hiš pa so prišli po bližnjih njivah in travnikih, kjer jih ni mogel nihče opaziti. Da je prišlo do tatvin, so prvi ugotovili ravno lastniki hiš, ki so drugega jutra našli prazne denarnice, premetane sobe in odprte škatlice za nakit. Nemudoma so poklicali karabinjerje, ki so po pregledu stanovanj, kjer so iskali morebitne sledi,uvedli preiskavo proti neznancem. Do številnih tatvin je v zadnjih tednih prišlo tudi v goriški občini, npr. v Štandrežu, Ločniku in drugih vaseh. Kot v Ronkah so tatovi iskali predvsem denar in nakit, ukradli pa so tudi avto tipa Fiat panda. RONKE - Rafal tatvin v noči s petka na soboto Odnesli denar in zlato Nočni tatovi vlomili v deset stanovanj, lastniki niso opazili ničesar - Skušali so ukrasti tudi nekatere avtomobile APrimorski ~ dnevnik GORICA - Podražitve »Bipartisan« ukrepi za rešitev črpalkarjev »Ob ostalih nepremišljenih ukrepih, ki jih je sprejela Montijeva vlada za reševanje problemov države, bo zvišanje trošarin za goriva privedlo do poskoka cen, do še večjih težav podjetij in upada potrošnje, na obmejnem območju, kakršno je naše, pa bo pravi nagrobni kamen za črpalkarje, ki že doživljajo hudo stisko.« Goriški župan Et-tore Romoli je včeraj sporočil svojo zaskrbljenost nad posledicami, ki bi jih na Goriškem lahko imela podražitev pogonskih goriv. V zadnjih časih so se čakalne vrste pri slovenskih črpalkah tik ob meji še dodatno podaljšale, črpalke v goriški občini pa žalostno samevajo in so po tej poti zapisane zaprtju. Župan je zato v minulih dneh poklical predsednika deželne vlade Fur-lanije-Julijske krajine Renza Tonda in nekatere poslance, s katerimi se želi dogovoriti o pobudah, ki bi »v obmejnem pasu naše dežele dovolile prilagoditev cen bencina in dizla slovenski konkurenci«. »Tonda sem že srečal. Dogovorila sva se, da se bova ponovno pogovorila prihodnji teden in se dogovorila o sestanku, na katerem bo prisotna tudi delegacija črpalkarjev,« je povedal župan Romoli, ki se je v prejšnjih dneh na županstvu pogovoril o teh problemih tudi s predsednikom zveze črpalkarjev Piom Trainijem. »Beg voznikov na slovensko stran meje bremeni tudi državno blagajno, ne le goriških črpalkarjev. Zato sem stopil v stik tudi z nekaterimi parlamentarci in jih spodbudil k pripravi "bipartisan" predloga, ki bi ponujal rešitve za črpalke na obmejnem območju. Pogoji, v katerih slednje delujejo, so namreč drugačni od tistih, v katerih delujejo črpalkarji drugih dežel. Tu smo na pragu socialnih napetosti. Stvar je v tem, da je povišek trošarin za goriva le eden od ukrepov vlade Maria Montija, ki jih bodo občani močno občutili. Vzemimo primer davka na nepremičnine IMU, po zaslugi katerega bodo stroški za stanovanja poskočili, ali pa davek na plovila, zaradi katerega že prihaja do pravega "ekso-dusa" v smeri Hrvaške. Vse to bo imelo negativne učinke na občane in gospodarstvo nasploh,« opozarja goriški župan, ki je prepričan, da morajo javne institucije in politiki združiti moči ter skupaj poiskati rešitve, ki bi bile manj obremenjujoče. POLET OKROG SVETA Danes trenutek resnice Matevž Lenarčič bo svoj polet okrog sveta z ultralahkim Pipistrelovim letalom začel danes ob 7.30 z brniškega letališča. Vzlet je bil predviden za včeraj ob 8. uri, a je odhod prestavil zaradi težav z instrumenti, ki kažejo nivo olja v letalu. Prvi postanek načrtuje v Maroku, drugega v Senegalu, potem pa naj bi prečkal Atlantik. Letalo sicer še nikoli ni bilo preizkušeno s takšno obremenitvijo, zato bo prvi dan »trenutek resnice«, je včeraj povedal Lenarčič in izrazil pričakovanje, da bo letalo s polnim rezervoarjem lahko preletelo 4.000 kilometrov. Direktor Pipistrel Ivo Bos-carol je pojasnil, da Pipistrelov Virus lahko leti preko Everesta in v temperaturah od -50 stopinj Celzija do 50 stopinj Celzija, opremljeno pa je tudi s padalom za reševanje letala. Ettore Romoli Preiskavo vodijo karabinjerji Sodi v kompleks Trgovskega doma - Uredili bodo skladišča, ki jih nujno potrebujejo, za silo pa še teater 10 Nedelja, 8. januarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / PODGORA - Jubilant Albin Hvala V svojih sto letih marsikaj doživel Po kapitulaciji Italije se je vključil v terensko delo osvobodilnega gibanja Dočakati sto let ni kar tako. Ta častitljiva starost je usojena le redkim, čeprav v zadnjih letih vse pogosteje srečujemo ljudi, ki se visokemu cilju približajo. Malo pa je takih, ki so pri tej starosti še čili in krepki kot Albin Hvala iz Pod-gore, ki je visoki jubilej praznoval decembra s sorodniki, prijatelji in znanci. Njegova življenjska pot se je začela 5. decembra 1911 v Podgori. Pred Albinom so se staršema Jožefu in mami Ani Brešan rodili še otroci Konrad, Emil in Aleš, po njem pa tik pred izbruhom prve svetovne vojne še Ljudmila. Podgorci so v begunstvo morali že prve dni junija 1915. Na pot izgnanstva so se podali tudi Hvalovi, ki so v leta pregnanstva odšli brez očeta, ki je takrat bil pri vojakih. Skoraj pet let je družina Hvala preživela v Kandiji pri Novem mestu. Tam so otroci obiskovali šolo. Albin je v Novem mestu obiskoval prvi in drugi razred osnovne šole, marca 1920 pa se je družina vrnila v Podgoro. Zidovi njihove hiše so še stali, vse kar je bilo lesenega pa so si »sposodili« vojaki, ki so z deskami in tramovi utrjevali strelske jarke in zaklonišča. Družino je kmalu po vrnitvi domov doletela huda nesreča. Brat Konrad je pil vodo iz enega od podgorskih potokov, ki pritekajo s Kalvarije, in staknil tifus; Kalva-rija je takrat bila polna bojnih strupov, smodnika, pa tudi pokopanih padlih vojakov. Zdravnik je mami svetoval, naj se izogiba tesnejših stikov s sinčkom, žal pa se je tudi ona okužila s tifusom in kmalu umrla. Stara je bila 40 let. Sinček Konrad pa je ozdravel. Skrb za otroke je prevzela mamina starejša sestra Emilija, ki se je nekaj let kasneje omožila z ovdovelim Jožefom. Albin se je že mlad zaposlil pri stricu, ki se je pisal Brešan in je na začetku Majnic imel veliko mehanično delavnico. Tam so popravljali takrat še redke avtomobile, več je bilo tovornjakov in raznih kmetijskih strojev. Izdelovali so tudi stiskalnice za grozdje in druge pripomočke za kmetijstvo in gospodinjstvo. Podjetje se je tudi specializiralo za nameščanje zvonov v cerkve. Konec dvajsetih let so namreč na Goriškem popravili in sezidali mnogo cerkva, ki jih je vojna uničila. Dviganje zvonov v visoke cerkvene zvonike je bilo naporno in nevarno opravilo. To so opravljali s pomočjo ročnih vitlov. S ponosom je Albin povedal, da je njihova delavnica poskrbela za namestitev zvonov v baziliki na Sveti gori. Albin je enoletni vojaški rok služil v Cagliariju. Zaradi usposobljenosti za mehanika je bil dodeljen prevozni enoti, kjer se je tudi izučil za šoferja. Domov se je vrnil septembra 1934, marca naslednjega leta pa je bil ponovno vpoklican pod orožje. Italija je namreč pričenjala svoj os-vajalni pohod v Etiopiji, ki so ji takrat pravili Abesinija. Z enoto kamionov je bil Albin poslan v Somalijo, ki je takrat bila italijanska kolonija; od Taranta do Mogadi-ša (skozi Sueški prekop) je potovanje trajalo kakih petnajst dni. Albin se tudi spominja, da so v Egiptu prodali skoraj vse zastarele kamione znamke Cerione in kupili okrog sto tovornjakov tipa Ford. Enota je svojo nastanitev našla v mestecu Ga-alkacyo, ki je pod italijansko upravo postalo Rocca Littorio. S kamioni je enota prevažala vsakovrstni material iz pristanišč Mogadiš in Obbia (zdaj Hobyaa) pa do meje z Abesinijo. Ker ni bilo pravih cest, je na kamionih pogosto prihajalo do okvar. Predvsem so trpele vzmeti, ki so jih morali stalno popravljati in zamenjevati. Za prehrano ni bilo večjih težav, saj je bilo divjačine na pretek. V Somaliji je Albin ostal kar 25 mesecev. Domov se je vrnil sredi leta 1937 in se ponovno zaposlil v stričevi delavnici. Ni preteklo veliko let, ko je v Evropi izbruhnila 2. svetovna vojna. Nacistična Nemčija in fašistična Italija sta hoteli podjarmiti vso celino. Začelo se je septembra 1939 z napadom na Poljsko, nadaljevalo z invazijo Danske in Norveške, nato so bile na vrsti Francija in druge države. Albin je moral ponovno obleči vojaško suknjo februarja 1942. Več mesecev Albin Hvala foto vip enota za prevoze premeščena v razne italijanske kraje, kapitulacijo Italije pa je doživela v Bologni. Kljub nastalemu kaosu je enota bila poslana v Apulijo, kolono kamionov pa so v Pescari prestregli Nemci in jo usmerili v Chieti. Tam so ostali nekaj dni in naposled od komandanta prejeli priporočilo »Si salvi chi puo« (Reši se, kdor se more). Pri domačinu je Albin pištolo zamenjal za civilno obleko in jo z nekaterimi sotrpini mahnil proti domu. Dol- go pot so ubežniki prehodili ali prepotovali z vlakom. Pri tem so jim pomagali železničarji, ki so jih pravočasno opozarjali, na katerih postajah so Nemci ali fašisti. Vlak je Albina pripeljal do postaje v Ločniku, ki jo od Podgore ločuje le nekaj kilometrov. Doma se je vključil v terensko delo osvobodilnega gibanja, ki je bilo zelo nevarno, saj je povsod bilo veliko vohunov. Zadostoval je le majhen sum in človek je končal v zaporu ali na transportu za Nemčijo. V taborišče Buchenwald je bil odpeljan Albinov brat Emil, ki pa se je ob koncu vojne vrnil domov. Albin se spominja tudi na oborožene praske in prave spopade, ki so se vneli med partizani, ki so bili na Kalvariji, ter Nemci in fašisti, ki so patruljirali po podgorskih ulicah. Končno je prišla svoboda. Albin se je konec leta 1945 oženil s sovaščanko Marijo Prinčič, ki mu je leto kasneje povila hčerko Stano. Naš sogovornik se je ponovno spoprijel z delom mehanika, najprej pri stricu Brešanu, kasneje pa v podgorski predilnici. Tam je leta 1971 dočaka pokoj, štirideset let pa ni preživel v Družina Hvala na poti v izgnanstvo leta 1915, Albin med služenjem vojaškega roka v Cagliariju (zgoraj) in s še drugimi pripadniki svoje enote med delom v kraju Gaalkacyo (desno), ki so ga pod italijansko upravo preimenovali v Rocca Littorio je preživel med okupacijskimi enotami v južni Franciji, najprej v Nici in nato v S. Rafaelu. Na prošnjo svojega delodajalca, podjetnika Brešana, je poleti 1942 dobil izredno dovoljenje za enomesečni dopust. Prošnja je namreč navajala, da je podjetje potreboval vse delavce, ker sta se pričeli žetev in mlatev. Leto kasneje je bila brezdelju. Še do pred kratkim je v delavnici rad kaj »cimpral«, pa tudi na vrtu smo ga videvali z motiko v roki. Skratka, stalno gibanje in skrb za postoritev tega ali onega sta Albina obdržali pri dobri fizični in psihični kondiciji, ki ga je privedla do častitljivih sto let. Vili Prinčič GORICA - V Polhovem Gradcu Z znamenjem počastili spomin Paula J. Siflerja Spominska plošča je z napisom obrnjena v svet, kjer se je Paul J. Sifler uveljavil, v smer bližnje hiše, kjer je nekoč bivala njegova mati Terezija Gerjol, pa je obrnjena podoba orgelskih tipk in not kot dar, ki ga je dobil ob rojstvu fotoj.n.n. i [Si jf fevtóvoj. S vvo pital i , 1 ,nA1,,.-j|j j.ràjtfiAMivi -. s&^LqiB h i: Mrr.t . " 'X\tyy.AvÁ¡ WiliiKh. ■rm y.oth J ^ÇttÎ «a*1 * " i IIU^J ROJSTVA \'i : Na Štefanovo so v Polhovem Gradcu počastili skladatelja, organista, pianista in zborovodjo Paula Johna Siflerja, ki ga družinske vezi povezujejo tudi z Goriško. Dne 26. decembra 2011 so se spomnili stoletnice njegovega rojstva z odkritjem spominske plošče, ki so ga pospremili glasbeni spored, razstava in objava lične brošure. Ko se je deček Pavel rodil kot nezakonski sad ljubezni med Terezijo Gerjol, pevko v cerkvenem zboru, in mladim organistom Ivanom Kacinom, ki mu je bil Polhov Gradec le ena od prvih delovnih postaj, se je začela življenjska zgodba z osupljivim nadaljevanjem. Mati je dete zaupala v rejo sosedam, sama pa je odšla v Ameriko, da bi tam poskusila najti lepše življenje zase in za sinka. Toda prva svetovna vojna je za več let onemogočila dečku stik z materjo in do devetega leta starosti je ostal med Pograj-ci. Ob glasbeno dejavnih rejnicah je spoznaval domače nabožne in posvetne na-peve. Ko je naposled lahko odpotoval čez ocean, jih je polno dušo odnesel s seboj v Waukegan blizu Chicaga. Poslej je tam imel skromen, a topel dom v družini Šif-ler, mati se je namreč poročila z rojakom iz vasi Setnik blizu Polhovega Gradca. Pavel Gerjol je postal Paul John Sif-ler. S priložnostnimi, vsakovrstnimi zaslužki se je dokopal do vrhunske glasbene izobrazbe na konservatoriju v Chica-gu. Diplomo in magisterij je potrdil s skladbo za klavirski trio in koncertom za klavir in orkester. Tega je tudi sam kot solist izvedel leta 1939 s čikaškim simfoničnim orkestrom in si prislužil še posebno pianistično nagrado. Poslej je deloval najprej v domačem Waukeganu, kjer se je izkazal tudi kot zborovodja zbora slovenskih izseljencev, po vojni pa se je s kolegi napotil v New York in do leta 1965 tam deloval kot organist, učitelj klavirja, skladatelj, povezal pa se je tudi s tamkajšnjim slovenskim zborom Slovan. Kasneje se je moral zaradi zdravja odpraviti v toplejše kraje: s prijateljem pianistom in skladateljem Johnom la Mon-tainom sta se naselila v Hollywoodu, ustanovila sta svojo založbo za izdajo notnih publikacij in posnetkov Fredonia Press, Paul John Sifler pa je postal cenjen organist v več osrednjih cerkvah, tudi v judovskem templju. Po letu 1960 je poiskal stik s slovensko domovino. Prve orgelske koncerte je izvajal v času, ko je oblast cerkveno glasbeno dejavnost ignorirala in zavirala (1973, 1976). Šele koncertne orgle v Cankarjevem domu (1982) so omogočile nove možnosti za orgelsko literaturo in leta 1984je poznavalce presenetila umetniška dognanost Siflerjevega nastopa in njegovih del. Poslej je domovino večkrat obiskal in spoznaval nove prijatelje med glasbeniki, več skladb je doživelo krstne izvedbe. Širši javnosti je vendarle ostalo skoraj neznano, da je v svojih skladbah pogosto obdelal ta ali oni slovenski napev, da je vrsto samospevov in zborovskih del ustvaril na besedila slovenskih ameriških pesnikov, da je rojakom ustvaril opereti, zgrajeni na slovenskih motivih, da je svoje poreklo pogo- sto in s ponosom navajal. Le v Polhovem Gradcu je ostal živ spomin na prisrčnega, skromnega ljubitelja narave in ptičjega petja, ki je znal prečudovito zaigrati na orgle ali klavir in se je izkazal tudi kot širokogruden darovalec domači cerkvi. Ravno Pograjci so svojega nekdanjega Pavla, zdaj Paula Siflerja (svojemu priimku je vztrajno pripisoval strešico na S), spomnili, da bi moral imeti nekje še polsestro, hčerko istega očeta, organista Ivana Kacina, ki se je kot vodja uspešne delavnice orgel in pianinov ustalil po prvi svetovni vojni na Goriškem. Po zapletenem iskanju sta se, oba že v zrelih letih, leta 1981 srečala Paul in precej mlajša Dorica Makuc, tedaj znana in zelo dejavna novinarka na RTV v Ljubljani. Ta del zgodbe pa je na Goriškem že znan; Primorski dnevnik je objavil več člankov o Paulu Siflerju in Ivanu Kacinu, tudi izpod peresa Dorice Makuc. Nedavno je poročal o koncertu Siflerjevih orgelskih skladb, ki jih je 23. novembra lani v Mir-nu poustvaril Gregor Klančič; kot domačin iz Mirna, sicer pa uveljavljen organist, zborovodja in pevec v Ljubljani, dobro pozna tamkajšnje orgle, ki so ena izmed Kacinovih mojstrovih. Del posnetkov s tega koncerta, pa še vrsto drugih v izvedbi slovenskih izvajalcev in tudi skladatelja samega, bo slišati v radijski oddaji o Paulu J. Siflerju danes, 8. januarja, ob 20. uri na tretjem programu ARS (RTV Slovenija); glasbo bodo dopolnila pričevanja nekaterih, ki so ga razumeli kot glasbeniki in prijatelji. Tako v ozvezdju slovenskih glasbenih mojstrov začenja svetiti tudi ime slovensko-ameriškega umetnika, čigar opus šteje več kot 200 skladb, ki jih hrani knjižnica ameriškega kongresa. NUK v Ljubljani ima le del kopij partitur, ki ponujajo vpogled v zapuščino ustvarjalca in svetovljana, do konca zvestega svoji matični domovini. Ta se ga dolgo ni spomnila, čeprav je bil že od leta 1983 član Društva slovenskih skladateljev. Spominska plošča, delo arhitekta Sama Športe, na hiši ob cerkvi v Polhovem Gradcu sporoča: Paul. J. Sifler (1922-2001) - V tej hiši je preživel svoje otroštvo Pavel Šifler, slovenski organist in zborovodja, ki je živel in ustvarjal v Združenih državah Amerike. Na razstavi, ki so jo v sodelovanju z Dorico Ma-kuc pripravili sodelavci Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici že ob koncertu v Mir-nu, ob tej priložnosti pa prenesli tudi v Polhov Gradec, si bodo obiskovalci lahko še do 14. januarja ogledovali skrbno zbrane dokumente in fotografije o sinu Paulu J. Siflerju in očetu Ivanu Kacinu, ki se v življenju nikoli nista srečala. Cerkveni mešani pevski zbor Gregor Rihar pod vodstvom Marije Nartnik in pianistka Katarina Tominec sta oblikovala prvo v nizu spominskih prireditev, ki so si jih zamislili v Polhovem Gradcu. Leto 2012 so poimenovali kar Šiflerjevo leto in napovedali koncerte 7. februarja, 18. maja, 29. junija in 15. septembra, ko bodo v župnijski cerkvi zazvenele obnovljene orgle. Jasna Nemec Novak / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 8. januarja 2012 1 1 NOVA GORICA Umrl Marjan Ciglič, bil je briški rojak Marjan Ciglič V Novi Gorici je v petek umrl Marjan Ciglič, briški rojak. Rojen je bil v Števerjanu 17. avgusta 1930. Mati mu je bila Elvira Humar, oče pa Jožef Ciglič. Družina se je iz Števerja-na najprej preselila v Ločnik, zatem pa v Pevmo, od koder so se nazadnje preselili v Podgoro, kjer je Marjan obiskoval osnovno šolo. Njegova učiteljica je bila Kamila Paglavec. Že kot otrok je bil nadarjen za glasbo in petje, zato se je vpisal v glasbeno šolo, v razred profesorja Emila Ko-mela. Pri štirinajstih letih je postal organist v Podgori in je bil zelo priljubljen med domačini. Pri petnajstih letih se je zaposlil v Katoliški knjigarni na Travniku v Gorici. Leta 1947 ga je spet doletela selitev: dom si je uredil v Novi Gorici, družina mu je sledila leta 1950. Marjan se je tam zaposlil pri tiskarskem in trgovskem podjetju Soča in bil pri njem zaposlen do upokojitve. V prostem času, ki mu ga je dopuščala služba, se je najraje posvečal glasbi in vodil razne pevske zbore na območju Nove Gorice. Ko sta bila leta 1975 v Podgori ustanovljena prosvetno društvo Andrej Paglavec in moški pevski zbor, je prevzel vodenje zbora, ki je takrat štel 29 članov in dosegal lepe uspehe. Ko je leta 1996 društvo Briški grič v Števerjanu praznovalo 50-letnico delovanja, je Marjan za to priložnost v kratkem času pripravil moški pevski zbor za dostojen nastop. Tako Podgorci kot Števerjanci ga bodo ohranili v lepem in trajnem spominu kot dobrega, prijaznega in neu-trudljivega pevovodjo. Pogreb Marjana Cigliča bo v sredo, 11. januarja, ob 14.30 na pokopališču v Solkanu. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. Gledališče V sredo vpis v tečaje smučanja SPD Gorica Pri SPDG bodo med januarjem in februarjem priredili tradicionalni nedeljski tečaj alpskega smučanja v kraju For-ni di Sopra. Prvič se bodo na sneg podali 22. januarja. Prve prijave so zbrali že prejšnjo sredo, spet pa bodo vpisovali -na društvenem sedežu na Verdijevem korzu 51/int v Gorici - v sredo, 11. januarja, od 18. do 20. ure. Vozil bo tudi avtobus. Štandreška baklada Vsakoletna baklada bo danes z odhodom ob 17. uri s trga v Štandrežu. Na meji se bodo udeleženci sešli s pohodniki iz Vrtojbe. Po 4 kilometrih pohoda se bo srečanje med skupnostma nadaljevalo na Jeremitišču. Izkupiček prodaje sveč bodo namenili hospicu Via di Natale v Avianu. Špacapanu v spomin Spomin na Mirka Špacapana bodo počastili z dobrodelnim koncertom danes ob 19. uri v župnijski cerkvi v Podgori. Govor bo imel Marjan Terpin, sledil bo kulturni program. Zbirali bodo prispevke za društvo »Paliativna oskrba -Mirko Špacapan ljubezen za vedno« iz Vidma. ja; do 10. januarja od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 16.00-18.00 in ob prireditvah. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori«; do 15. januarja 10.00-13.00 in 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah, ob 17. uri brezplačni vodeni ogledi; več na in-fo@musaeus.it ali 348-2560991. RAZSTAVA ROBERTA FAGANELA z naslovom »Svetloba in barve« bo na ogled v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici do 20. januarja ob prireditvah in po domeni. A Koncerti OBČINA SOVODNJE vabi na tradicionalni Novoletni koncert, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 15. januarja, ob 18. uri. Nastopajo Škofjeloški oktet, Mestni pihalni orkester Škof-ja Loka in ženska vokalna skupina Grudnove Šmikle iz Železnikov. Sledi skupna zdravica. »BOŽIČNI KONCERT« NA SVETI GORI komornega zbora Ave bo danes, 8. januarja, ob 17. uri. Nastopila bosta Tone Potočnik (orgle) in Jerneja Sreber-njak (violina). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 13. januarja, ob 20.45 koncert pianista Giuseppeja Guarrere; informacije po tel. 0481-494369. Božično petje v Ronkah gj čestitke Društvi Jadro iz Ronk in Tržič prirejata tradicionalni koncert božičnih pesmi danes ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ron-kah. Nastopila bosta ženski pevski zbor UNITRI iz Nove Gorice ter mešani pevski zbor UTE Piero Poclen iz Tržiča. Danes jamarski shod Svečani začetek jamarskega leta 2012 bo danes ob 9. uri pri koči Kraških krtov na Vrhu. Kot je že tradicija, se bodo tudi letos odpravili na odkrivanje že označenih odprtin. Ob 14.30 bo kosilo, družabnost pa se bo nadaljevala vse do večera. Srečanje pri jaslicah Pokrajinski bratstvi Frančiškovega svetnega reda (FSR) FJK in koprske škofije ter krajevni bratstvi FSR Gorica in Kostanjevica prirejajo danes ob 17. uri v kapucinski cerkvi v Gorici bratsko srečanje pri jaslicah. vetro« Tennesseeja Williamsa, zrežiral in nastopa Jurij Ferrini; 26. januarja ob 20.45 »Reportage Chernobyl« igrata Roberta Biagiarelli in Simona Gonella; informacije po tel. 0481-494369. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 13. januarja ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik«, dobrodelna predstava za Rotary klub Solkan - Siliganum; informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. M Izleti fl Razstave U Kino ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež: v nedeljo, 15. januarja, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Vsega je kriva država« (Jean Jacques Bricaire) v režiji Edite Fran-češkin, nastopa KD Domovina - Osp; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v soboto, 14. januarja, ob 20.45 »Balkani-ka - Musiche dell'Europa dell'Est«, nastopa zbor Furlanije Julijske krajine; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v četrtek, 12. januarja, ob 21. uri »Gin Game« Donalda Lee Coburna, igrata Valeria Valeri in Paolo Ferrari; informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassocia-tigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 10. in 11. januarja ob 20.45 »Lo zoo di V MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je na ogled razstava likovnih del dvajsetega stoletja z naslovom »Od pejsaža do teritorija - Umetnost tolmači kraje«; med avtorji: Carra, Sironi, Soffici, Guttuso, Mušič, San-tomaso, Birolli, Vaccari, La Pietra in Viton; do 26. februarja. NA GRADU KROMBERK je na ogled razstava »Naši gorski strelci - Slovenci v avstroogrskih vojaških gorskih enotah pred in med prvo svetovno vojno« Davida Erika Pipana; med tednom 8.00-17.00, ob nedeljah 13.00-17.00, ob sobotah po dogovoru. RAZSTAVA IN TEKMOVANJE ZA NAJLEPŠE JASLICE v centru Margotti pri cerkvi na Svetogorski ulici v Gorici: danes, 8. januarja, ob 11. uri nagrajevanje; informacije na mostracon-corso-presepi@email.it; več na www.mostraconcorsopresepi.word-press.com. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU SVETA GORA je v kapeli prikazanja v baziliki na ogled 10. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo; še danes, 8. januarja, 9.00-18.00. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled samostojna razstava Jožeta Ce- DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 -18.30 »Alvin superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.30 »Le idi di marzo«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Immaturi - Il viaggio« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 15.30 - 17.20 »Il figlio di Bab-bo Natale«; 19.50- 22.00 »The Artist«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Alvin superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.30 »Le idi di marzo«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Im-maturi - Il viaggio« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.40 - 19.50- 22.00 »The Artist«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.00 -18.40 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.30 »Capodanno a New York«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Immaturi - Il viaggio« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 15.00 - 16.45 »Il Gatto con gli stivali« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »Va-canze di Natale a Cortina«. Dvorana 4: 15.00 - 17.10 - 19.45 -22.10 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«. Dvorana 5: 15.45 »Finalmente la felicita«; 17.45 - 20.30 »J. Edgar«. SKRD Jadro, SKRSD Tržič in ŽPZ iz Ronk DANES, 8. januarja 2012, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v RONKAH Nastopala bosta zbora - ŽePZ UNITRI iz Nove Gorice - MePZ UTE Piero Poclen iz Tržiča Vabljeni! JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.30 »Capodanno a New York«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Im-maturi - Il viaggio« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 »Il Gatto con gli stivali« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »Va-canze di Natale a Cortina«. Dvorana 4: 18.00 - 20.30 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«. Dvorana 5: 18.00 - 21.00 »J. Edgar«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 - 18.15 »Happy Feet 2«. Ü] Obvestila PAOLA iz Rupe se danes veseli, saj na torti 90 svečk gori. Da bi še mnogo let po vrtu tekla in kruh tako kot ona zna, nam spekla, to ji hčeri in sinova želijo, vnuki, pravnuki ter znanci ji voščijo. 9 Šolske vesti MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija 2012. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmentacija proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 13. februarja 2012; informacije in vpisovanja: Ad for-mandum, Korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481-81826, go@adformandum.eu). PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni izlet od 23. do 30. avgusta po Turčiji in Ka-padokiji; informacije po tel. 0481882285 (ivo Kovic). SPDG prireja v petek, 20. januarja, nočni izhod za odrasle na trasi Dol - Cer-je - Fajti hrib - Dol; trajanje okrog pet ur, odhod ob 20.30 s trga v Gabrjah; prijave in informacije po tel. 348-5298655. GORIŠKA PISARNA SKGZ bo za praznike zaprta do 8. januarja. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. V OKVIRU PROJEKTA »JEZIK-LINGUA« deluje spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik, ki je posebej namenjena pojavom italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja. Na spletni strani www.jezik-lingua.eu je treba zbrati slovensko različico, zatem na meniju »Usluge« zbrati uslugo »Spletna jezikovna svetovalnica«, ki bo dostopna po registraciji. DVOJEZIČNI LITERARNI NATEČAJ »GLAS ŽENSKE - VOCI DI DONNA« prireja goriška pokrajina na temo »Neizrečene besede, odvečne besede«. Natečaj je razdeljen na dva dela, udeležijo se ga lahko do 6. februarja višješolke z obeh strani državne meje oz. ženske nad tridesetim letom starosti; več na www.provincia.gorizia.it. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bodo 22., 29. januarja ter 5. in 12. februarja potekali nedeljski smučarski tečaji v Forni di Sopra, 26. februarja pa bo društveno tekmovanje. Organiziran bo avtobusni prevoz; prijave 11. in 16. januarja na društvenem sedežu v KB centru v Gorici od 18. do 20. ure. Sodelovanje na tečajih je vezano s članstvom v društvu. ZSKD organizira delavnice o družinskih postavitvah v nedeljo, 15. januarja, od 15. ure do 18.30 v KB Centru, na Korzu Verdi, 51 v Gorici (v 3. nadstropju v Tumo-vi dvorani). Organizatorji so zbrali nedeljo, da bi omogočili vsem tistim, ki delajo od ponedeljka do sobote, da spoznajo metodo Berta Hellingerja. Delavnico vodi terapevtka Silvia Miclavez, več informacij o njej na www.alcicostellazioni.it; informacije in prijave na gorica@zskd.org ali po tel. 0481-531 495 (327-0340677). INPS sporoča, da bodo poskusno do 29. februarja okenca na goriškem sedežu odprta od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 12. uro, ob ponedeljkih tudi med 15. in 17. uro. H Prireditve V DVORANI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ulici Carducci v Gorici bo v četrtek, 12. januarja, ob 18. uri predstavitev dvojezičnega brezplačnega priročnika za starše z naslovom »Dvojezično otroštvo: Navodila za uporabo / L'in-fanzia bilingue: Istruzioni per l'uso«, ki ga je v okviru projekta »Jezik Lingua« pripravila Suzana Pertot. ZDRUŽENJE AMA - LINEA DI SCONFINE prireja ponedeljkova srečanja med 16.30 in 18. uro: 9. januarja v hiši Ascoli, v Ul. Ascoli 1 v Gorici bo imela Tiziana Perini predavanje z naslovom »Sul cuor Občina Sovodnje ob Soči vabi na ■—/ y ——' ✓ —v j nomietni famc&tt — — Nastopajo —* — Škofjeloški oktet, Mestni pihalni orkester Škofja Loka in ženska vokalna skupina Grudnove Šmikle — * — v nedeljo, 15. januarja, ob 18.00 v občinski telovadnici Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 dell'anno: il nostro bambino interiore as-colta, domanda, racconta«. KULTURNI DOM GORICA IN AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA vabita na predstavitev knjige »Življenje na kanalskem Kolovratu« Franca in Zorana Jerončiča v sredo, 11. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20). 0 Mali oglasi V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Prispevki V spomin na Milana Brešana daruje družina 100 evrov za Kulturni dom Gorica, 100 evrov za Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica, 100 evrov za Slovensko planinsko društvo Gorica, 100 evrov za goriški Zeleni križ in 100 evrov za goriško sekcijo VZPI-ANPI. V spomin na Milana Brešana darujejo 100 evrov za športno združenje Dom Gorica vnuki Luka, Katja in Tomaž. V spomin na ravnatelja Milana Brešana darujeta Silva in Čano 100 evrov za goriško sekcijo VZPI-ANPI. Družina Ferfolja daruje v spomin na Franca Ferfoljo 100 evrov pihalnemu orkestru Kras iz Doberdoba. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.00, Dionisio Chia-selotto iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu, sledila bo upepelitev. JUTRI V DOBERDOBU: 14.00, Eugenia Visintin iz hiše žalosti v Goriški ulici 9 v cerkev Sv. Martina. ZAHVALA Elvira Lukman Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Sovodnje ob Soči, 8. januarja 2012 ZAHVALA Milan Brešan Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se na katerikoli način poklonili spominu našega dragega pokojnega. Družina 12 Nedelja, 8. januarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / OGLEJ - Zagonetka talnih mozaikov Čudne živali odpirajo pot drugim razlagam Podobe razkrivajo oddaljenost Rima in bližino egiptovske Aleksandrije Verjetno ni dovolj razširjena informacija, da je Oglej kot zgodovinsko središče in arheološko najdišče že nekaj let na seznamu Unesca. To naj bi dodatno privabljalo obiskovalce, kar se verjetno tudi dogaja. Marsikdo pa ostaja razočaran že ob dejstvu, da prejme ob vhodu v baziliko na pome-čkanem listu papirja nekakšno razlago in kažipot, ki ga mora ob izhodu celo vračati, zato da ga lahko uporabi še kdo za njim. Tudi sama vsebina besedila je hudo pomanjkljiva glede na vse, kar so raziskovalci v zadnjih desetletjih odkrili in pojasnili, ali vsaj postavili pod vprašaj dolgo časa veljavne razlage, všečne ustaljenim kalupom, ki postavljajo Rim kot edino središče krščanstva. Takšna postavljanja, ki so bila prej pač v domeni uradne Cerkve, so se propagandno utrjevala po prvi svetovni vojni, ko je nastopajoči nacionalizem želel povezati Italijo v močno tvorbo usmerjeno v imperialistične avanture. Pod drugačen drobnogled so postavljeni liki, ki jih vidimo na talnih mozaikih v tamkajšnji baziliki: velik morski rak na drevesu, nad njim pa električni skat (riba, ki onesposobi svoj plen z električnimi impulzi), rastline, običajne in eksotične ptice, go-lob-papagaj, košara gob, kozel s palico, kupa s polži, bel zajec ... Skratka, gre za ikonografijo, ki je dokaj tuja uveljavljenemu krščanskemu izročilu. Zagonetki oglejskih mozaikov je posvečenih kar pet strani zadnje številke revije Isonzo Soča in zlasti dolg pogovor s 63-letnim furlanskim zgodovi- narjem Remom Cacittijem, pod katerega sta se podpisala odgovorni urednik Dario Stasi in sodelavec revije Paolo Viola. V nadaljevanju našega zapisa povzemamo njuno zanimivo pisanje. Oglejska bazilika je rezultat dolgotrajnega niza posegov in obnavljanja izvirnih stavb, ki so se začeli po letu 1.000 na pobudo patriarha Pepponeja. Sedanja bazilika stoji na mozaikih nekdanje »južne sobane« začetnega svetišča (3. in 4. stoletje po našem štetju), zvonik pa so zgradili leta 1031 na površini »severne sobane« s še starejšimi mozaiki. Talni mozaik so odkrili pred sto leti avstrijski arheologi poldrugi meter pod srednjeveškim podom. Česar ne najdemo na omenjenih po-mečkanih listih, kar velja tudi za zgibanke, ki jih prodajajo na stojnicah pred zgradbo, pa lahko preberemo na spletni strani oglejske občine. Iz besedila razberemo in razumemo, da gre pri mozaičnih likih za barvan svet simbolov, metafor, zagonetk, ki bralca dobesedno prevzamejo. Zakaj torej ne seznaniti ljudi z različnimi razlagami, ki presegajo banalne oznake, povezane z nekakšnimi »Zmagovalci« (t.i. lik »Zmage krščanstva« je po Cacittiju v resnici »Angel kesanja«, a pojem »Zmage - Vittorie« je bil po prvi svetovni vojni pač zelo všečno sporočilo), s »Čudnimi živalmi« v še bolj čudnih položajih v povezavi s »Posebnimi predmeti« ... Nesporazumi izhajajo iz volje in namere, da obvelja razlaga, kako izvira oglej- STRAŽCE - Preko tisoč ljudi za »pignarul« Smer ognja obeta tudi kaj pozitivnega Petkov »pignarul« v Stražcah Najprej proti vzhodu, kar je pozitivno, nato pa proti jugu, kar ni ravno spodbudno. Tako se je v petek dvigoval dim s »pignarula«, ki so ga kot vsako leto ob Svetih treh kraljih prižgali v Stražcah. Med ulicama Bauzer in Kociancic se je tudi letos zbralo preko tisoč ljudi. Večer, ki so se ga udeležili tudi župan Et-tore Romoli in drugi upravitelji, je priredil rajonski svet za Stražce v sodelovanju z rajonskima svetoma iz Podgore in Štma-vra-Pevme-Oslavja, župnijo sv. Jožefa in športnim združenjem Azzurra. Grmada lesa in vej je bila visoka pet metrov in široka sedem. Prvo baklo je prižgal župnik Vittorio Tonigandel, na- bumbaca to pa je z ognjem z bližnjega zvonika po žici pridrsela Befana. »Dim se je najprej usmeril proti vzhodu. Po zagotovilih krajevnih "prerokov" je to pozitivno, a za Stražce nenavadno. Kmalu zatem se je dim usmeril proti jugu,« je pojasnil predsednik rajona Vito Conighi: »Letos nas torej čakajo pozitivni, a tudi težki trenutki.« Med obiskovalci so razdelili 60 »panetonov«, 250 litrov kuhanega vina in 40 litrov tople čokolade. »Nič ni ostalo,« je zadovoljno povedal Conighi; ob njem in županu sta, tudi v slovenščini, pozdravila še Walter Bandelj in Lovrenc Persoglia, predsednika podgorskega in pevmskega rajona. Ariuth (Mars ali Eres) je temačen kozel, imenovali so ga tudi Etijop, v rdečem plašču vodnika, s komandno palico in rogom, ko kliče v bitko foto sonzo soča sko krščansko izročilo zgolj iz Rima, medtem ko prav ikonografska sporočila talnih mozaikov vodijo v iskanje in potrjevanje povezav z egiptovsko Aleksandrijo. Tedaj je bilo to mesto primerljivo s sedanjim New Yor-kom. Kot ne vemo veliko o aleksandrinskem krščanstvu, tako ne vemo zaenkrat praktično ničesar o prvem oglejskem krščanstvu, na kar pa nas navezujejo prav talni mozaiki. Informacij in znanja zato ne smemo iskati v pisnih virih, temveč v mozaičnih posli-kavah. V osnovi novejših raziskav je zavedanje o tesnih trgovskih in kulturnih povezavah med Oglejem - spomnimo se, da je tedaj Oglej bilo obmorsko mesto z ustrezno velikim pristaniščem - in Aleksandrijo, de- dinjo egipčanske in grške civilizacije, laboratorijem prvega krščanstva. Potovanje po morju iz severne Afrike do Ogleja je trajalo enajst dni, iz Rima je trajalo mnogo več, zaprek raznih vrst je bilo neprimerno več. Med tradicionalnimi zgodovinarji je veljalo in velja prepričanje, da je oglejsko krščanstvo izviralo iz Rima - caput mundi. Prvi znaki drugačnega razmišljanja so se pojavili leta 1945 in leta 1947; najpomembnejše med njimi so izrazili Pressacco, Biasutti in Jacumin, Pelizzari pa je napisal o tem knjigo »Finalmente Aquileia«. Iz nje izvira, kako so umetniško skromni liki, ki nastopajo v mozaikih, dejansko pomembni pričevalci začetnega severno afriškega krščanstva. Aldo Rupel GORICA - Šole in vrtci Odprta vrata za starše V vidiku vpisovanja v novo šolsko leto Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici bo priredila niz srečanj in dnevov odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali prvi letnik otroškega vrtca ali prvi razred osnovne šole. Ponudbo vrtca Ringa Raja v Ulici Brolo v Gorici bodo predstavili 17. januarja ob 17. uri, 24. januarja ob 17. uri pa bo na vrsti predstavitev ponudbe vrtca Sonček v Ulici Max Fabiani v Gorici. Vrtec Pika Nogavička v Štandrežu se bo predstavil 23. januarja ob 17.30, vrtec Pikapolonica v Pevmi pa 11. januarja ob 17. uri. 16. januarja ob 17. uri bo starše vabil vrtec Mavrica v Bračanu, srečanje v vrtcu Kekec v Števerjanu pa bo 23. januarja ob 17. uri. Dnevi odrtih vrat bodo potekali 18. januarja (vrtec v Ulici Brolo, od 10.30 do 11.30, vrtec v Bračanu, od 10.30 do 11.30), 25. januarja (vrtec v Ulici Max Fabiani, od 10.30 do 11.30), 24. januarja (vrtec v Štandrežu, od 11. ure do 11.45; vrtec v Šte-verjanu, od 10.30 do 11.30) ter 12. januarja (vrtec v Pevmi, od 10.30 do 11.30). Srečanja za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali prvi razred osnovne šole, bodo v osnovni šoli Oton Župančič v Gorici (18. januarja, ob 17. uri), v osnovni šoli Fran Erjavec v Štandrežu (17. januarja, ob 17. uri), v osnovni šoli Josip Abram v Pevmi (19. januarja, ob 17. uri), v osnovni šoli Alojz Gradnik v Šte-verjanu (19. januarja, ob 17. uri) in v osnovni šoli Ludvik Zorzut v Bračanu (16. januarja, ob 17. uri). Dnevi odprtih vrat pa bodo 20. januarja (šola Župančič, od 8.30 do 9.30), 18. januarja (šola Erjavec, od 8.30 do 9.30), 25. januarja (šola Abram, od 8.30 do 10.00; šola Gradnik, od 8.30 do 9.30) in 23. januarja (šola Zorzut, od 10.30 do 12. ure). V sredo, 25. januarja, prirejajo dan odprtih vrat tudi slovenske višje srednje šole v Gorici. Višješolski center v Ulici Puccini bo mogoče obiskati med 18. in 20. uro. Na poklicno tehničnem polu in na licej-skem polu si bodo obiskovalci lahko ogledali šolske prostore, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore. GORICA - Giuseppe Cingolani pri predsedniku rajona V primeru volilne zmage bo postal »župan Ločnika« »Če bom zmagal, bom župan Ločnika«. Tako je kandidat goriške leve sredine Giuseppe Cingolani obljubil Giorgiu Stabonu, predsedniku ločniške-ga rajonskega sveta, s katerim se je sestal včeraj. »Ločnik, v katerem živi desetina prebivalcev goriške občine, je iz političnega vidika vedno bila "trdnjava zmernežev", Demokratska stranka pa je v zadnjem letu tu postala prva stranka. Ločnik je vedno razmišljal s svojo glavo,« pravi Cingolani. Stabon je kandidatu povedal, da je krizo občutiti tudi v Ločniku, saj je kar nekaj trgovin zaprlo, ob tem pa je rajon v zadnjih letih izgubil 200 prebivalcev. »Nove gradnje prav gotovo ne bodo prinesle delovnih mest in razvoja. Menimo, da bi bilo bolje izkoristiti zapuščene hale in poslopja v drugih predelih občine in ovrednotiti našo nagnjenost h kmetijstvu,« je podčrtal Stabon, ki je kandidatu nanizal tudi druge problematike, od prometa oz. ceste 56-bis do ureditve belih cest. Sogovornika sta soglašala, da bi bilo treba kasarn Pecorari izkoristiti za gostovanja skupin in športnih društev, ki se udeležujejo goriških prireditev, v zvezi z »domom društev« pa je Stabon povedal, da bodo morali dela v kratkem prekiniti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Cingolani je obljubil, da bo v primeru zmage pozoren na potrebe ločniške skupnosti. Giuseppe Cingolani (desno) in Giorgio Stabon NOVA GORICA - Razstava z izsekom likovne umetnosti Slovenije »Jaz, tukaj, zdaj« V Mestni galeriji avtorji mlajše generacije: kiparka Anja Kranjc in umetniška skupina BridA V Mestni galeriji Nova Gorica se je novo leto začelo z bienalno razstavo »Pogledi 6 - Slovenija: Jaz, tukaj, zdaj«. Odprli so jo v petek, vse do 27. januarja pa bodo na ogled dela 20 mladih slovenskih umetnikov. Bienalna razstava »Pogled na likovno umetnost Dolenjske, Bele krajine in Posavja« je po desetih letih prerasla svoje ustaljene okvire in se sedaj širi po vsej Sloveniji. Zasnova razstave temelji na izhodiščih prvotne bienalne razstave, vendar s pomembno razliko, da odslej pri izboru del sodelujejo posamezni kustosi večine pomembnejših slovenskih regionalnih galerij, ki redno spremljajo razvoj sodobne likovne umetnosti. Vloga vsakega izmed devetih kustosov je, da na določeno temo izbere po eno likovno delo iz zadnjih dveh let dveh umetnikov iz okolja delovanja galerije. Na razstavi se z glasovanjem vseh sodelujočih kustosov izbere posamezno delo, katerega avtor je nagrajen s samostojno razstavo v naslednjem letu. Tako skupinska bienalna razstava kot tudi razstava nagrajenega umetnika je na ogled v vseh galerijah, ki sodelujejo pri razstavi. »Razstava "Pogled na likovno umetnost Slovenije" je glede na izhodišče, namen in cilj temeljnega pome- na za slovenski prostor, saj ponuja edinstven vpogled na trenutno dogajanje na likovnem področju vse Slovenije. Tema tokratne razstave je opredeljena z naslovom "Jaz, tukaj, zdaj" in je vezana na umetnikovo aktualno intimno doživljanje samega sebe in okolja, v katerem živi,« so sporočili iz novogoriške Mestne galerije. Njena kustosinja Pavla Jarc je za to regionalno razstavo izbrala avtorje mlajše generacije - kiparko Anjo Kranjc in umetniško skupino BridA (Sendi Mango, Jurij Pavlica, Tom Ker-ševan), ki pomembno zaznamujejo dogajanje na slovenskem umetniškem prizorišču. Nedelja, 8. januarja 2012 APrimorski r dnevnik nedeljske teme Leto 2012 je leto pomembnih obletnic, med katerimi bi izpostavil predvsem 20. obletnico začetka preiskave čiste roke, ki je bila za Italijo devetdesetih let prejšnjega stoletja prelomnega pomena. Potres, ki ga je v dobrem poldrugem letu povzročila tista preiskava, je dejansko zrušil prvo republiko in njen vodilni razred (dejanski konec je bil proces zoper finančnega posrednika Sergia Cusanija, med katerim so se kot priče zvrstili v sodni dvorani vidni voditelji Krščanske demokracije in socialistične stranke in je naraščal tudi sum na račun komunistične partije). Za večino ljudi, ki so množično podpirali milansko tožilstvo, ki je raziskovalo podkupninske afere in postavilo na zatožno klop mnoge politike, se je takrat končalo neko obdobje, s katerim naj bi bili končno »ad acta« takratna politika in takratni vodilni razred. Na pogorišču prve naj bi zrasla druga republika, katere značilnosti naj bi bile poli- tična bipolarnost (zveza progresistov na eni strani, zveza konservativcev na drugi), večinski volilni sistem, ki naj bi omogočil izmeničnost za vladnim krmilom (do leta 1989 je bila zaradi blokovske delitve sveta KPI obsojena na stalno opozicijo), federalna ureditev, ki naj bi približala ljudem upravne centre in odpravila obremenjujoč centralizem Rima. Obetov je bilo veliko, uresničenega pa bolj malo, saj se je druga republika dokaj klavrno končala lanskega novembra z odstopom Silvia Berlusconija in njegove vlade. Obdobje, ki ga doživljamo, je v mnogočem prav tako prelomno kot tisto pred dvajsetimi leti, neznank pa je morda še več kot takrat. Tudi zato je 20-letnica preiskave čiste roke priložnost za poglobljen razmislek in za obračun, ki naj bi bil tudi kažipot za prihodnje delo. Današnja Italija je precej različna od Italije prvih devetdesetih let prejšnjega stoletja in ne samo zato, ker na politični sceni ni več nobene od tistih strank, ki so zgradile republiko po koncu 2. svetovne vojne na temelju antifašizma in demokracije in so njihovo vlogo prevzele nove stranke (najstarejša je Severna liga, ki je nastajala prav v obdobru zatona prve republike), čeprav jih vodijo ljudje, ki so zrasli v tistih strankah. Za razliko ob obdobja preiskave čiste roke, ko je sodstvo imelo v javnem mnenju množično podporo, je ugled sodstva (delno zaradi ostre kampanje medijev, ki jih je in jih še obvladuje Berlusconi, precej tudi zaradi počasnosti sodnih postopkov in neučinkovitosti sodne oblasti, pa tudi zaradi posledic zakonov »ad personam«) znatno upadel, korupcija pa je še bolj izrazita kot takrat (»Izrezali smo tumor, metastaze pa so ostale,« je menil kasacijski sodnik Pier-camillo Davigo, ki je bil v devetdesetih letih v službi na milanskem državnem tožilstvu), saj se z recesijo običajno veča število podjetij, ki so pripravljena plačevati podkupnine ali se poslužiti ilegalnih metod, da bi si pridobila naročila in posle, siva ekonomija je še bolj razširjena. Povsem drugačne so tudi mednarodne razmere, Italija je pogojena od globali-zacije gospodarstva, vendar že samo naštevanje bi nas pripeljalo predaleč. Poleg naštetih razlik (in mnogih drugih, na katere bo gotovo pomislil vsakdo izmed bralcev), pa Italija izpred dvajsetih let in sedanja imata nekaj skupnega: v obeh primerih politika ni imela dovolj moči in sposobnosti, da bi izvlekla državo iz težav. Pred 20 leti je Italiji omogočil, da je zajela sapo in si znova opomogla, Carlo Azeglio Ciampi, guverner Banke Italije, ki mu je takratni predsednik države Oscar Luigi Scalfaro zaupal nalogo, da v izrednih razmerah oblikuje vlado. Ko so Ciampi in njegovi izvedenci opravili svojo nalogo, je Scal-faro razpustil parlament in razpisal nove volitve, na katerih je zmagal Berlusconi s pravkar ustanovljeno stranko For-za Italia, njegova vlada pa je trajala samo 9 mesecev, nato je vladno krmilo prevzel Lamberto Dini, ki je dobil podporo leve sredine in Severne lige. Dvajset let potem je politika zopet pokazala svojo nemoč, saj je bil Berlusconi dejansko prisiljen k odstopu, ker njegova vlada ni bila kos gospodarski krizi in je bila zaradi napetosti v večinski povezavi dejansko nesposobna odločanja. Tudi tokrat politika ni znala poiskati v svojih vrstah človeka, ki bi lahko prevzel vladno krmilo, predsednik države Giorgio Napolitano je moral novega pre-mierja iskati med ljudmi, ki niso bili po poklicu politiki in niso zoreli v strankah. Težko breme je prevzel ekonomist in nekdanji evropski komisar Mario Monti skupaj z ekipo strokovnjakov, ki jim politika in delo v parlamentu niso bili vsakdanji kruh. Ni to mesto za oceno dosedanjega dela novega predsednika vlade in njegove ekipe, treba bo še nekaj časa, preden bomo lahko ocenili ali je in v kolikšni meri je izpolnil svojo nalogo, iskrena želja pa je vsekakor, da bi mu uspelo preprečiti katastrofo in postaviti temelje za nov razvoj, ki se ne more in ne sme omejiti samo na gospodarsko plat. Gospodarske težave so hude kot kažejo nihanja na trgih, krize kopice podjetij, naraščajoča brezposelnost in naraščajoča družbena napetost, najhujša in po oceni pisca bistvena pa je kriza italijanske politike in italijanske demokracije, saj je bil hudo načet tisti odnos med civilno družbo in državo, ki naj bi ga zagotovile politične stranke. Res je, da se v obdobjih suhih krav poveča nestrpnost ljudi do politikov (z nekaj nadutimi in nepremišljenimi potezami so tudi stranke same v tem času dolile olja na ogenj protipolitike), res pa je tudi, da je v odnosu med državljani in državnimi institucijami zazeval prepad, ki se nevarno širi, saj se (kot kažejo javnom-nenjske raziskave) nezaupnaje ljudi vstranke, v državo in v njena telesa, stalno veča. Edina izjema je predsednik republike Napolitano, ki uživa med ljudmi izjemen ugled, kar mu je tudi omogočilo, da je dovolj neboleče rešil novembrsko politično krizo. Kot je poudaril zgodovinar Guido Crainz se Italija ne sooča samo s problemom, da je treba obnoviti politični sistem, ki je marsikje popustil, ampak tudi državno skupnost, ki je videti hudo zbegana, v času, ko je prisiljena k zategovanju pasu. Vendar to ni samo posledica slabe politike, del krivde ima tudi civilna družba, ki je dovolila preveč kor-porativnih prijemov in večkrat spregledala ali namenila premalo pozornosti državljanskim dolžnostim in etiki. Tako je bilo v osemdesetih letih, ko je večina volivcev podprla takratno petstrankar-sko večino, ki je s svojo politiko znatno povečala javni dolg, tako je bilo tudi v dolgem obdobju berluskonizma, ko so mnogi hoteli verjeti, da milanski Cavaliere prodaja dobro kramo. Danes so zato vsi poklicani, da si izprašajo vest in da razmislijo o prere-teklosti pa tudi o obetih prihodnosti. Kot pravi Crainz leva sredina mora pojasniti predvsem sami sebi, zakaj ni izkoristila krize prve republike in takratne spremembe, da bi ponudila javnemu mnenju nove vrednote in boljšo politiko. In tudi zakaj je sorazmerno hitro odpravila prvo vlado Romana Prodija (formalno jo je zrušila SKP Fausta Bertinottija, del krivde pa je treba naprtiti tudi takratnima voditeljema DS in LS Massi-mu DAlemi in Francu Mariniju), ki je skušala uveljaviti nove prijeme in večjo neodvisnost vlade od strank. Zrušenje Prodijeve vlade je nato spodbudilo krepitev populizna in protipolitike, mnoge, ki so se navdušili nad novostjo Oljke, pa odvrnilo od politične angažiranosti. Od začetnega velikega navdušenja in per-spektriv, ki jih je nakazala Oljka, je leva sredina postala vse bolj bleda, siva, v stalni zamudi in nema. Prav tako pomembno je, da se globoko zamisli tudi tisti krog zmernih sil, ki se niso podredile Berlusconiju in njegovi viziji. Zakaj se italijanska desnica ni razvila v desnico evropskega formata, ampak je prevladal populistični blišč milanskega medijskega mogotca? Ali so danes pogoji za zasuk v smeri evrospke desnice, kar bi bila za Italijo velika novost? Ena od nalog sedanje vlade, če se želi zapisati v zgodovino države kot pomembna prelomnica, je da spodbudi tako razmišljanje, iskanje in samoizpraševanje. Časa ni veliko, v dobrem letu (če bo Montijeva vlada zdržala do konca tega parlamentarnega sklica) lahko samo zastavi nek proces, ki ga bodo morali nadaljevati in poglobiti drugi. Vendar v sedanjih razmerah bi bil tudi začetek takega procesa velikega pomena. Prihodnje leto ne bo samo leto političnih volitev, s katerimi je v igri predsedstvo vlade. V igri bo tudi kar nekaj pomembnih županskih mest (začenši s županstvom Rima), predvsem pa bo treba izvoliti novega predsednika republike, saj se bo spomladi 2013 iztekel tudi mandat Giorgia Napolitana. S prenovo vodilnega razreda ne kaže več odlašati, tega bi se morale zavedati vse stranke in vse sile, ki jim je pri srcu demokracija, saj bi bilo zelo nevarno, če bi se sedanja politična in idejna praznina zavlekli vse tja do spomladi 2013. Če ne bo prišlo do korenitega zasuka v italijanski politiki, bodo neznanke v volilnem letu 2013 še veliko bolj zaskrbljujoče. Strokovnjak za ustavno pravo Michele Ainis je opozoril, da je v nagniti dediščini leta 2011 veliko nejevolje in tudi jeze v odnosu med ljudmi in politiko, ki bi ju bilo zgrešeno prezreti. V valu splošnega zgražanja nad politiko je mogoče zaznati tudi klice nestrpnosti do parlamenta, ki je kljub vsemu najpomembnejša institucija italijanske predstavniške demokracije. Tak val proti-parlamentarizma se je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Evropa preživljala hudo gospodarsko krizo, v Italiji in v Nemčiji sprevrgel v diktaturo. Vendar Italije iz sedanjih težav ne bo izvlekel noben nov diktator, prav tako ne bi bila rešitev neka predsedniška republika po južnoameriškem vzorcu, rešitev je samo okrepitev predstavniških ustanov demokratične države, krepitev njihovega ugleda, vzporedno pa je treba institucije zopet približati ljudem, predvsem tako, da njihov glas ne bo več obroben in nepomemben. Italija - in z njo mi vsi - je pred pomembno preizkušnjo. Naloga vsakogar je, da po svoji moči in sposobnosti prispeva k zasuku, k pozitivnemu razpletu krize političnega sistema in k preseganju posledic gospodarske krize, saj primer Madžarske v sedanji Evropi zelo nazorno kaže, da demokracija ni dana enkrat za vselej in da je v nevarnosti, če postane prepad med ljudmi in državnimi institucijami preglobok. Dodal in podčrtal pa bi tudi prepričanje, da Italija ne bo izdelala na gospodarskem izpitu, če ne bo istočasno izdelala tudi na izpitu politike in prenavljanja političnega sistema. 14 1 8 Nedelja, 8. januarja 2012 NEDELJSKE TEME S sedežnico na kitajski zid Kitajski zid je ena največjih turističnih atrakcij v državi in meri preko osem tisoč kilometrov. Nasledil in povezal je številne zidove, ki so jih pred dva tisoč in več leti začeli graditi, da bi se branili pred sovražnimi vpadi. Danes je dostop do zidu možen samo v nekaterih predelih, na primer v kraju Mutianyu nedaleč od Pekinga. Dovolj je sesti na sedež-nico in pet minut kasneje se lahko sprehodimo po skrbno urejenem delu obzidja, se po zelo strmih stopnicah vzpnemo do opazovalnega stolpa ... in si privoščimo osvežujočo pijačo, ki jo ponujajo prijazne prodajalke. V dolino se lahko spustimo po 1,5 km dolgem toboganu, ali po običaj-nejši stezi. / Pekinška duša se skriva v hutongih Buldožerji so jih veliko že uničili, da bi ustvarili prostor novim gradnjam, v hutongih pa naj bi še danes živela četrtina prebivalcev Pekinga. Po teh starodavnih ozkih ulicah, na katere gledajo nizke kamnite hiše, se boste najlaže premikali s kolesom ali peš, s svojo rikšo pa vas bo rad zapeljal tudi marsikateri domačin. Ob tem, da se zelo jasno dogovorite za ceno (kar za tiste, ki ne obvladamo kitajščine, ni ravno enostavno), preverite tudi, ali ima potrebno dovoljenje. Kajti prav lahko se zgodi, da naletite na policijsko kontrolo: vi boste ob prevoz, šofer pa v najboljšem primeru ob prevozno sredstvo ... Veličastna preteklost, uspešno gospodarstvo, cvrti škorpijoni, »ponaredki« vseh vrst ... REPORTAŽA - Kolaž utrinkov iz ene najbolj dinamičn Kitajske razg Išče se zaročenec ...ali zaročenka Obisk očarljivega Prepovedanega mesta Petsto let je bilo navadnim smrtnikom prepovedano prekoračiti ena od številnih vrat, ki vodijo v Prepovedano mesto. Tu so stoletja živeli predstavniki dinastij Ming in Quing, ki so zelo poredko zapuščali ta kompleks palač, vrtov, dvorišč in templjev. Vsi ostali so ostajali za njegovimi zidovi ... Ogled Prepovedanega mesta, pred katerim se danes nahaja Trg nebeškega miru (Tiananmen), je neizbežen in njegova prostranost presenetljiva. Menda gre za največji kompleks palač na svetu, njihovo število se približuje številu tisoč. Krasijo jih številne živo-barvne dekoracije, med katerimi prevladujejo tiste v rdeči in zlati barvi, a tudi modri, turkizni in zeleni stropi, stebri in še kaj. Ogled Prepovedanega mesta je nedvomno posebno doživetje, a bi lahko bilo še večje, če bi bile palače opremljene z boljšimi razlagami v kakem nekitajskem jeziku (po možnosti angleščini). Večstoletna zgodovina kitajskih cesarskih rodbin je najbrž domačim turistom dobro znana, tujim pa nekoliko manj. Najbrž se vam bo zato ob prestopu vrat zazdelo, da ste se, bolj kot sredi Pekinga, znašli sredi znamenitega filma Zadnji kitajski cesar, ki ga je leta 1989 posnel Bernardo Berto-lucci. Življenjski ritmi so na Kitajskem večkrat na meji človeškega. Mlad prodajalec čevljev in torbic vseh barv in »zahodnih« znamk, nam je na primer povedal, da dela od 9. zjutraj do 9. zvečer, vsak dan, sedem dni na teden; za kosilo ima polurno pavzo, med katero si v skladišču privošči krožnik riža ali špagetov. Domov, na podeželje, se vrača zelo poredko, ko mu delodajalec da nekaj prostih dni. Kdaj mu preostane nekaj časa za zabavo in zakaj ne, tudi za ljubezen? To vprašanje si postavlja tudi marsikateri starš. In ker je odgovor nanj »nikoli«, so si v Šanghaju, ki velja za mesto trgovcev in iznajdljivcev, zamislili prav posebno tržnico. V nekem središčnem mestnem parku so pod posebnim obokom raztegnili nekaj vrvic, na katere lahko vsakdo obesi svoj oglas: nekateri so opremljeni s fotografijami, drugi samo z nekaterimi podatki. Tu visijo noč in dan, oviti so v plastično folijo, da jih voda ne bi razjedla. Razobesijo jih največkrat kar starši, saj so njihovi otroci prezaposleni z delom ...morda pa je to tudi posledica nekoliko arhaične kulture, v kateri sta se ženin in nevesta spoznala šele na poročni dan. Nekateri so itak prepričani, da je uspešna ljubezen stvar golega naključja ... / NEDELJSKE TEME Nedelja, 8. januarja 2012 1 7 Šanghaj, mesto tisočerih priložnosti Kitajska ekonomska prestolnica Šanghaj je mesto tisočerih možnosti in nasprotij. S svojimi 24 milijoni prebivalcev je največje kitajsko mesto, ali bolje rečeno gradbišče, na katerem noč in dan gradijo. Pročelja njegovih najnovejših nebotičnikov, ki spominjajo na Manhattan, se zrcalijo v reki Huangpu kot bi želeli »izzivati« granitne palače na drugem bregu. Tisti Bund, kjer so za časa mednarodne koncesije (1863) ustvarjali dobiček ameriški, angleški in francoski poslovneži. Spomin na čase, ko je bil Šanghaj tudi zbirališče revolucionarjev in filmskih igralcev, je skoraj povsem zbledel. Tudi komunističnega duha je tu ostalo bolj malo, pa čeprav si je še danes mogoče ogledati sobo, v kateri je leta 1921 v strogi tajnosti nastala tista komunistična partija, ki je še danes na oblasti. Šanghaj je zbirališče ljudi z vsega sveta, ki zasledujejo zaslužek. Tu je tudi ogromno predstavništev podjetij in multinacionalk, ki bi brez kitajske ekonomije danes težko shajali. Velika večina tega, kar pri nas uporabljamo ali nosimo, je na tak ali drugačen način produkt kitajske ekonomije: ob pogledu na neverjetno ponudbo številnih tržnic in trgovin, kjer ti po smešno nizki ceni (in po utrudljivih pogajanjih) ponujajo najnovejši mobilni telefon ali torbico svetovno znane modne hiše, se ti zasveti, da morda ne kupuješ ponaredka. Veliko tistih stvari, ki jih doma kupujemo za mastne denarce, so namreč sestavile in sešile kitajske roke. Morski psi in kozarec Kanteta sredi Šanghaja Ko ti v starem stanovanju sredi Šanghaja ponudijo kozarec »vitovske od Kanteta«, se prepričaš, da je svet res majhen ...in da lahko na vsakem koncu sveta srečaš Tržačana. V tem primeru 34-letnega Fabrizia, ki je iz ljubezni do Ting zapustil London, kjer je zaključeval doktorat iz nevroznanosti, in se preselil v Šanghaj. V dnevni sobi stanovanja, ki je bilo menda last družine generala Chiang Kai-sheka, sta odprla svojevrstno mini restavracijo. Rezervacije sprejemata samo preko spleta (www.ilnascondi-glio.net), svojim gostom, ki jih posede-ta okrog velike lesene mize, pa nekaj dni na teden ponujata italijanske (predvsem tržaško-beneške) jedi. Če si rojen pod srečno zvezdo, pa tudi kozarec Kante-tove vitovske. Sicer pa je Il Nascondiglio le kapljica v morju šanghajske ponudbe, ki bo zadovoljila potrebe tudi najbolj zahtevnih gostov. Privoščite si na primer lahko koktajl v 83. nadstropju enega izmed mestnih nebotičnikov, ali pa se v 24. nadstropju prepustite plesnim ritmom disko kluba M1NT. Obisk slednjega ni priporočljiv, če ne ljubite rib: plesali boste namreč ob stekleni steni, za katero plava trop morskih psov. Seveda gre v obeh primerih za lokale, v katerih se zbirajo skoraj izključno tujci; azijski obrazi so tu samo v vlogi natakarjev in snažilk ... ih svetovnih držav lednice Besedila in fotografije Poljanka Dolhar Na Trgu nebeškega miru Trg Tiananmen obiskovalca preseneti s svojimi dimenzijami. Saj je bil tudi zgrajen s tem namenom: da bi tu prirejali veličastne parade in ljudske shode, s katerimi bi častili veličino Ljudske republike Kitajske, ki jo je ravno na tem mestu 10. oktobra 1949 razglasil predsednik Mao. Zato ni čudno, da tu stoji tudi njegov mavzolej, Velika palača ljudstva in še marsikatera mogočna stavba socialističnega videza. Na študentske demonstracije, ki so tu potekale spomladi leta 1989 in jih je komunistična oblast zatrla v krvi, pa seveda ne spominja niti šop cvetja. Cvrti škorpijoni V kitajskih mestih ljudje radi jedo na prostem, zato je poulična ponudba hrane marsikje zelo bogata. Take tržnice na prostem so nedvomno vredne ogleda, saj jih zaznamujejo žive barve, glasen vrvež, številne vonjave. Prodajalci ponujajo na primer sveže sadje in sokove, okusne raviole z najrazličnejšimi nadevi, kitajske špagete, popečene na razbeljeni plošči ... In prav posebne ražnjiče, ki jih bodo pred najbolj pogumnimi spustili v vrelo olje: škorpijoni, ličinke in morske zvezde bodo tako okusnejši. Spodnjice na ulici in golf na strehi Kitajci radi sušijo perilo na svežem zraku in to tudi sredi večmilijonskega mesta. Med sprehajanjem po Šanghaju lahko večkrat naletimo na spodnjice ali modrce, ki visijo na vrvici med lampijonom in semaforjem. A tudi na majice, ki se sušijo na obešalnikih, tako da jih ne bo treba likati. Po drugi strani pa se lahko na strehi nekoliko bolj luksuznega stanovanjskega bloka razvedrite na koščku umetne trave in se preizkusite v igranju golfa. Luknja, v katero boste skušali spraviti žogico, obkroža mreža, tako da vam po žogico ne bo treba hoditi na ulico. 16 1 8 Nedelja, 8. januarja 2012 NEDELJSKE TEME / Po pregledu napak vina bomo posvetili pozornost boleznim vina. V tem primeru se bomo, tako kot pri napakah vina, omejili le na najpomembnejše. Bolezni vina imenujemo vsako negativno organoleptično in kemijsko spremembo vina zaradi delovanja mikroorganizmov. Predvsem divje kvasovke, ocetnokislinske bakterije in mlečnokislinske bakterije povzročajo bolezni, ki znižujejo kakovost vina in s tem povzročijo ekonomsko škodo. Prvo pravilo pri kle-tarjenju je vzdrževanje primerne higiene, saj je preprečevanje aktivnosti mikroogranizmov in okužb enostavnejše kot odpravljanje posledic. Vinski cvet ali kan Na površini vina se razvijejo v aerobnih pogojih v obliki belo sivka-ste prevleke divje kvasnice vrst Candia, Pichia in Hansenula. To je posledica slabega varsta vina in nečistoče s prisotnostjo zraka. Glivice razgrajujejo alkohol v vodo in ogljikov dvokis. V prisotnosti zraka napadajo predvsem vina z nižjim alkoholom. Ob tem razgrajevanju ustvarjajo tudi druge spremembe s povišanjem hlapnih kislin, to je ocetne kisline. Bolj izpostavljena so vina z nizko alkoholno stopnjo. Proti bolezni ukrepamo tako, da odstranimo belo plast s površine vina, ki jo povzročajo prej navedene glivice, brž ko jo opazimo. Posodo stalno dolivamo. Nujno je dosledno žvepla-nje, izjemoma pa tudi čiščenje z aktivnim ogljem. V manjših posodah, predvsem flaškonih, lahko površino vina zavarujemo s tanjko plastjo vazelin-skega olja, da preprečimo dotik vina z zrakom. V nedolitih posodah in v nežve-planem vinu je bil ta pojav pogost predvsem v preteklosti. S sedanjim znanjem in tehnologijo je ta bolezen skoraj izginila tudi vsled uporabe novejših tehnik, kot so inertni plini ali posode s premikajočim pokrovom. Ocetni cik Žal je ta bolezen še vedno preveč razširjena v naših kleteh. Prepoznamo jo po izrazitem vonju po kisu. Bolezen povzročajo ocetokislinske bakterije, ki so v naravi zelo razširjene, saj so prisotne na grozdju, v moštu, v vinu in na kletarski opremi ali na kratko povedano med celotnim procesom proizvodnje vin. Bolezen se pojavlja na vinih, ki so bila izpostavljena zračenju s slabim varstvom. Bakterije napadejo predvsem vina z nizko alkoholno stopnjo, kar velja, kot že omenjeno, tudi za kan, ki je znanilec cika, če ga ne odstranimo pravočasno. Cik je zelo pogost v rdečih vinih, katerih drozga je bila med maceracijo izpostavljena zračenju. Glavni vzroki te bolezni so pomanjkljiva čistoča kleti in posod, kjer hranimo vino. Pogost vzrok okužbe je tudi kisna mušica, ki prenaša omenjene bakterije. Pri tej bolezni se začne zračni proces, pri katerem se ob višji temperaturi sproži oksidacija in se začne etilni alkohol oksidirati in preide preko acetaldehida v ocetno kislino. Prisotnosti bakterij se ne moremo popolnoma izogniti, zato jim med procesom proizvodnje vina posvečamo posebno skrb predvsem s tem, da onemogočamo ali vsaj močno omejimo pogoje za njihovo delovanje. Cik se pojavlja v nepolni posodi z nizko vsebnostjo žvepla. Nastanek bolezni preprečimo s strokovnim žveplanjem ter s tem, da hranimo vino na polnem ob primerni higieni. V začetni fazi bolezni je nujno močno žveplanje (10-15 g/hl), vsak drug poseg - mešanje bolnega vina z zdravim - pa je odsvetovan. Če nam kemijska analiza pove, da vsebnost ocetne kisline presega 1,1 gr/hl, ne sme to vino po obstoječi zakonodaji v promet. Vlečljivost Vlečljivost je bolezen vina z malo kisline in nizkim alkoholom, ki je dolgo ležalo na drožeh ter vsebuje preostanek nepovretega sladkorja. Ta bolezen je nastanek večjih količin poli-saharidov oziroma glukonov kot posledica delovanja mlečnokislinskih bakterij Oenococcus Oeni in Pedio-coccus. Možno je tudi sodelovanje drugih mikroorganizmov, kot so kva-sovke in druge bakterije. Glukani dajo vinu oljnati videz in povečajo viskoznost. Bolezen je v naših kleteh sicer še prisotna, a vsled višje stopnje higiene so primeri vlečljivosti vse redkejši. Nastanek vlečljivosti preprečimo z dovolj močnim žveplanjem mošta oziroma drozge. Že vlečljivo vino zaž-veplamo močneje, kot bi ga običajno (12-15 g kalijevega metabisulfita na hl) ter ga pretočimo skozi razpršilec. Če ga nimamo, si pomagamo s pretokom prek metle. Sluzavost se običajno na tak način izgubi. Mlečni cik in manitno vrenje Povzročajo ga bakterije, ki spreminjajo sladkor v mlečno, ocetno kislino, manit in CO2. Ta pojav je pogost pri vinih, ki niso dokončno prevrela. Mlečni cik prepoznamo po vonju in okusu, ki nas spominja na kislo zelje zaradi nastajanja mlečne kisline in CO2. Če se začne manitno vrenje, je vino še slabše zaradi manita. Za to bolezen so dovzetna vina pri visoki temperaturi v času vrenja ali vina z nižjo kislino, ki niso bila prej zavarovana z žveplom. Bolezen preprečujemo z žvepla-njem grozdja, še posebej, če je nagni-to. Moštu je treba dodati večji nastavek selekcioniranih kvasnic za nemoten potek alkoholnega vrenja. Miševina Huda bolezen, ki pa se na srečo pri nas ne pojavlja pogosto, ker je značilna za toplejše južne kraje. Vino postane motno in dobi neprijeten vonj po acetamidu. Okus je vse bolj kisel in odbijajoč. Vino se začne peniti in ni za promet. Raziskave so dokazale, da je vzrok tvorba zelo kompleksnih snovi, ki so posledica oksidacije aminokisline lizin. Tako vino je težko pozdraviti, razen v začetni fazi. Takoj ko bolezen opazimo, opravimo pretok, ki ga spremlja visok odmerek žvepla (10-15 g/hl metabisulfita). Priporočljivo je čiščenje vina z zdravimi drožmi. Najbolje pa je, če ukrepamo preventivno. Klet in posode morajo biti higiensko neoporečni. V vinu pogosto preverjamo vsebnost prostega žve-plovega dvokisa in popravimo kislino, če je prenizka. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB STROKOVNI NASVETI Kmetijska opravila meseca januarja Prvi mesec v novem letu je eden najbolj mirnih. V hladnih in mračnih dneh smo raje doma in načrtujemo novo kmetijsko sezono. V tem času torej lahko pripravimo okvirne načrte za novo sezono. Lahko na primer načrtujemo, kaj nameravamo gojiti v letu, ki je pred nami, na zelenjadnem vrtu. Pri tem moramo upoštevati pravila kolobarjenja, o čemer smo pisali pred kakim tednom. VINOGRAD - V tem času trt raje ne obrezujemo. Najbolje je, da počakamo na čas, ko bo najhujši mraz mimo. Obrezane trte so namreč bolj občutljive na po-zebo kot še neobrezane. Ob lepem vremenu bomo proti koncu meseca pripravili sadilne jame za cepljenke, ki jih nameravamo posaditi. Poskrbimo tudi, da jih pravočasno naročimo, da dobimo zaželjeno sorto in kakovost. Ob bolj suhem vremenu lahko stopimo v vinograd in pregledamo, v kakšnem stanju so koli in žice. V primeru, da moramo nadomestiti kole, lahko izbiramo lesene ali kole iz cementa. Leseni koli so gotovo lepši in okolju prijaznejši, so pa dražji. Glavni problem lesenih kolov so glivične bolezni in zajedavci, ki prizadenejo predvsem podzemski del kola. Za boljšo obstojnost je priporočljivo, da lubje odstranimo in les premažemo s fungicidno raztopino. KLET - V kleti moramo stalno spremljati stanje vina. Z nizko temperaturo se tvori vinski kamen ali kalijev bitartrat. Slednji nastane, ko se vinska kislina veže s kalijem. Pri višji temperaturi sta ti dve snovi prisotni v vinu kot raztopina, ko pa se v zimskih mesecih temperatura niža, se vežeta in na dnu posode nastane usedlina. Tvorba vinskega kamna je pozitivna lastnost. Prav zaradi tega je stekleniče-nje vina primerno spomladi, ko je mraz mimo. Stalno moramo v kleti preverjati, da je posoda vedno polna in jo v obratnem primeru napolnimo. Vino nikakor ne sme priti v dotik z zrakom, da se ne bi pokvarilo. Vino moramo od časa do časa pretočiti, paziti moramo, da ne leži na drožeh, da se ne bi zaradi tega navzelo slabega duha in dobilo slab okus. OLJČNI NASAD IN SADOVNJAK - Mladim, posebno pa komaj letos sa-jenim rastlinam postavimo močno oporo, da bodo bolje prenesle morebiten sneg, predvsem pa burjo. Še je čas, da zavarujemo predvsem mlade oljčne rastline proti mrazu. To lahko storimo s pajčevinastim vlaknom, ki ga ovijemo okrog rastlin. Zemljo nad koreninami pokrijemo s suhim listjem ali drugim organskim materialom. Debla po potrebi očistimo mahov in bršljana, ki se večkrat ovije okrog debla, mah pa zadržuje vlago, zato se lažje širijo glivične bolezni lesa. Deblo, posebno če je drevo staro, lahko začne trohneti. Oboleli del odrgnemo, potem pa poškropimo z bakrovimi pripravki. To opravimo le, če ni premrzlo. Če je potrebno, popravimo lestev in drugo orodje, ki ga uporabljamo za pobiranje sadja. Žage in škarje nabrusimo. V tem času, če ni premrzlo, lahko že narežemo cepiče, ki bi jih nameravamo cepiti spomladi. Mladike za cepiče naj bodo srednje bujne, zdrave in enoletne. Odrezati jih moramo na sončni strani krošnje. Narezane cepiče zapremo v plastično vrečko in jih damo postavimo v hladilnik, po možnosti pri 1 ali 2 stopinjah Celzija. OLJČNO OLJE - Olje vedno hranimo v temnih posodah, saj se s svetlobo lahko pokvari. Temperatura prostora, v kateri hranimo olje, naj bo okrog 15 stopinj Celzija. Pazimo, da temperatura v prostoru ne pade pod ničlo, ker bi sicer olje kristaliziralo, obenem bi prenizka temperatura zavirala naravno čiščenje olja. ZELENJAVNI VRT - V zelenjavnem vrtu imamo sedaj zelo malo zelenjad-nic, ki jih lahko še pobiramo. Ena od teh je ohrovt, ki ga pobiramo, ko so glave sklenjene in trde. Vsekakor ga moramo pobrati, preden se listi, ki tvorijo glavo, začnejo odpirati. Če razpolagamo s tunelom, lahko pod njim še pobiramo rdeči radič, motovilec in druge. V toplejših in sončnih dneh moramo tunel odkriti. V tem času lahko pripravimo oporo za zelenjadnice, ki jih bomo gojili v naslednji sezoni. SHRAMBA - Kmalu bo čas, ko si bomo nabavili škropila in gnojila. Dobro je, da sedaj pregledamo, kaj potrebujemo, da ne bi pozneje kupovali po nepotrebnem. Lanska gnojila hranimo v zimskem času v suhem prostoru, v dobro zaprtih vrečah, da se z vlago ne bi pokvarila. Škropila, ki so nam ostala, posebno tista bolj strupena, hranimo v zaklenjeni omari, da so otrokom in živalim nedostopna. OKRASNI VRT - Januar je čas, ko načrtujemo opravila v okrasnem vrtu. Obenem preverjamo, kaj vse potrebujemo za novo bližajočo se sezono. SOBNE RASTLINE - Sobne rastline moramo zmerno zalivati in jih občasno orositi, da se ne bi poškodovale zaradi prenizke vlage, ki jo v stanovanju povzroča centralna kurjava. Posebno moramo skrbeti za cvetoče rastline, ki jih imamo v stanovanju in ki so najbolj občutljive. Vedno naj bodo na svetlem. Stalno in zmerno jih moramo zalivati. Magda Šturman ZAŠČITA KAKOVOSTI DAJE REZULTATE Uspešna rast proizvodnje in izvoza pršuta San Daniele Konzorcij za zaščito pršuta San Daniele praznuje svojo 50. letnico delovanja z zelo spodbudnimi dosežki. V prvih desetih mesecih lanskega leta se je obseg proizvodnje v primerjavi z letom prej povečal za 3,5%. Prodanih je bilo 2,2 milijonov stegen, kar dokazuje, da potrošniki cenijo pršut, ki nosi zaščiteno oznako porekla (ZOP - it. DOP). Uspešno delovanje Konzorcija gre pripisati predvsem veliki pozornosti, ki jo polaga na kakovost v vseh segmentih proizvodne verige, od surovine, ki izhaja izključno iz prašičev, rojenih in vzrejenih v Italiji, do stegen, ki so vsa obdelana v Furlaniji in sicer v občini San Daniele. Uspešno delovanje pršutarn gre v nezanemarljivi meri pripisati izvozu stegen v evropske države (Francijo, Nemčijo, Švico in Anglijo) in Združene države, kjer je dosegel 12% porast. Največji uspeh pa so proizvajalci pršuta San Daniele ZOP dosegli na Japonskem (+30%), Kitajskem, v Kanadi in Avstraliji (+50%). Manj zadovoljiv je potek cen, ki sicer zagotavlja še zadovoljivo gospodarnost kmetijskih obratov, ki pa proizvajajo z vedno nižjimi profiti. Kljub uspešnemu delovanju se pri oblikovanju cen čuti tudi na tem področju ekonomska kriza, čeprav zaenkrat še ne v zaskrbljujoči meri. Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB / NEDELJSKE TEME Nedelja, 8. januarja 2012 1 7 Deželna vlada zaprla edino katalonsko televizijo na Mallorci Uradno zaradi varčevalnih ukrepov Na slikah: pod naslovom Palma de Mallorca, spodaj protestna manifestacija skupine uslužbencev katalonske televizije; desno Oliver Boldoghy adio Televisió de Mallorca (RTVM), televizijska postaja v katalonskem jeziku na Bale arskih otokih, je v decembru prenehala z oddajanjem po šestih letih rednega delovanja. Sklep o ukinitvi te katalonske televizijske postaje je sprejela deželna vlada, ki jo vodi predstavnica Ljudske stranke Maria Salom z utemeljitvijo, da je finančno in ekonomsko stanje postalo nevzdržno in da deželna vlada sedaj razpolaga z zelo skromnimi sredstvi. Do zaprtja postaje, ki je poleg televizijskih oddajala tudi radijske sporede, je prišlo po pogajanjih v zvezi z zaposlovanjem, katerih rezultat je bil, da je 115 uslužbencev ostalo brez dela. Javna radio in televizija na otoku Mallorci sta bili edini postaji, ki sta vse svoje sporede pripravljali izključno v katalonskem jeziku. Po oceni uslužbencev te postaje je najhujše dejstvo, da je ukinjena vsa lastna produkcija sporedov. »Ukinja se tudi javna storitev, ki se je začela leta 2006 in ki je ponujala gledalcem pluralno in popolno informacijo, zahvaljujoč se predvsem prizadevanju uredništva, mreži sodelavcev in dopisnikov in vseh, ki so pripravljali kakovostne sporede z zelo jasno obvezo: pripravljati javno televizijo, resno, v službi javnosti, pluralno in zavzeto za Mallorco,« so zapisali v sporočilu za javnost. Vlada v Mallorci se je za zaprtje odločila na osnovi varčevalne politike, ki si je zadala za cilj dajati prednost prihodkom in zmanjšati zadolženost. Vladni uradi so ocenili, da se je od ustanovitve te televizije deželna vlada pri bankah zadolžila za 20,8 milijona evrov. Ko so sprejeli sklep o ukinitvi, so poudarili, da je temu botroval izključno kriterij odgovornosti, kajti po mnenju vlade bi ohranitev te televizijske postaje pomenila podvojitev dolga v prihodnjih štirih letih. Namero, da zaprejo deželno televizijo, so na vladi sprejeli že v juliju lanskega leta, ko so uvedli posto- pek za zagotovitev odpuščenim uslužbencem odškodnino, ki ustreza plači 20 delovnih dni za vsako leto dela na televiziji. O tem so se pogovarjali z vsemi štirimi sindikalnimi organizacijami, ki zastopajo deželne uslužbence, dogovora pa niso dosegli in sindikati so zahtevali odstop deželne ministrice za delo in socialno skrbstvo Juane Marie Camps Bosch, kateri so očitali pomanjkanje nepristranskosti pri pripravi in sprejemu sklepa, na osnovi katerega so odpustili vse uslužbence. Po oceni sindikatov je šlo za kršitev enakopravnosti pogajalskih dejavnikov in za kršitev načela nepristranskosti, kar je omogočilo vse odpuste. Vodilne katalonske organizacije na otoku, med katerimi Obra Cultural Balear in Mladinska organizacija Mallorce za jezik ob tem sklepu opozarjajo, da gre za ukinitev medijev, ki so opravili veliko pomembnejše delo kot je zgolj informiranje javnosti, saj so s sporedi v katalonskem jeziku med drugim tudi izboljšali raven jezikovne in kulturne integracije priseljencev. Po mnenju založniškega podjetja Ramon Barnils pa ukinitev tele- vizije na Mallorci omejuje svobodo informiranja in ukinja temeljni medij, ki je z javnimi sredstvi informiral o dogajanju na otoku. V sporočilu za javnost so poudarili, da so neodvisna sredstva obveščanja bistvenega pomena za življenje na Mallorci. Sicer pa so na Balearskih otokih že oblikovali skupino podjetij in organizacij civilne družbe, ki želijo zagotoviti kontinuiteto televizijskih oddaj v katalonskem jeziku. Prišlo je že do vrste srečanj z namenom, da bi poiskali alternativno rešitev, pa tudi do protestnih manifestacij, nas katerih so izrazili nezadovoljstvo zaradi odločitve deželnih oblasti. Ta skupina je že javno opozorila, da je televizija javna storitev, ki zagotavlja informacije o dogajanju v bližnji okolici na osnovi popolne transparent-nosti, objektivnosti, nepristranskosti in v domačem jeziku Mallorce; zato ocenjuje, da je zaprtje te televizije napad na svobodo izražanja in svobodo informiranja, napad na kulturne dejavnika, na ohranjanje zgodovinskega izročila, na katalonski jezik, na socialno kohezijo ter seveda na vso avdiovizuelno industrijo in na delavce, ki so v njej zaposleni. Madžari na Slovaškem v boju za pravico do dvojnega državljanstva »Ne moreš se predati tiraniji, če se vdam nedemokratičnim pravilom slovaške vlade, če sprejmem pravila igre, ki jih oni določajo, bo jutri ogrožena celotna madžarska skupnost na Slovaškem.« Tako je v pogovoru za dnevnik Magyar Hirlap dejal Oliver Boldoghy. Boldoghy, igralec in podjetnik, je izgubil slovaško državljanstvo, ker je prejel madžarski potni list; ne obeta si veliko od Evropske unije, na katero se je obrnil z namenom, da bi od Slovaške dosegel vrnitev državljanstva, vendar pa je prepričan, da mora madžarska skupnost na Slovaškem doseči priznanje pravice do dvojnega državljanstva. Ali se ne bojite, da bi vas ob po-vratku domov, ko peljete čez most v Komaromu, uniformirani slovaški policisti ustavili, zahtevali vašo osebno izkaznico in Vam nato preprečili vstop v državo? Danes se na Slovaškem lahko zgodi prav vse. Dejstvo, da so mi odvzeli slovaško državljanstvo prav 18. novembra ima zagotovo simbolni pomen. Sklep so mi izročili na dan, ko je Slovaška slavila dan svobode in demokracije. Prejšnjega dne smo se spomnili Ja-nosa Esterhazyja in slovesnosti je sledil pol ducata agentov tajne službe, ki so snemali dogodek, naslednjega dne pa so mi povedali, da nimam več slovaškega državljanstva. Ampak jaz sem rojen tam, delal sem tam in tam sem živel štirideset let, bil sem član slovaškega narodnega gledališča. Slovaško notranje ministrstvo od vas zahteva, da vrnete vse osebne dokumente v zvezi s slovaškim državljanstvom. Ali boste to naredili? Ne. Sicer pa mi ni še jasno, kako naj bi potekal ta postopek: ali bodo prišli k meni in zahtevali, da jim izročim papirje, ali čakajo, da jim vse to osebno prinesem. Zagotovo pa se prostovoljno ne bom odpovedal državljanstvu. Ne bom turist v svoji domovini. Slovaška vlada je zelo občutljiva na simboliko, zato zahteva od Vas, da vrnete dokumente o državljanstvu. Ali ne bi bilo enostavneje, da pristanete na igro in ponovno zaprosite za državljanstvo, vozniško dovoljenje in zdravstveno izkaznico? Ali mislite, da bi Vam v tem primeru vrnili dokumente? Možno je, da bi se to zgodilo. Ampak, če bi šel po tej poti, bi dejansko priznal, da lahko vlada samovoljno in protizakonito žali kogarkoli, danes mene, jutri pa celotno madžarsko skupnost. Lahko Vam zagotovim, da me ta zadeva sploh ne veseli, razburjen sem, kadarkoli vidim uniformiranega policista, pa tudi, kadar vidim zaskrbljenost mojih družinskih članov. Vendar ne morem popustiti pritiskom. Slovaške oblasti me izkoriščajo, da preko mene pošiljajo jasno sporočilo celotni madžarski skupnosti: če ne boste vztrajali, če boste popustili pri svoji etični trmi, se boste odrekli svojim koreninam samo za svoj vsakdanji kruh, lahko to naredite in lahko še živite med nami. Ampak, kakšno bi bilo to življenje? To je razlog, zaradi katerega se ne morem umakniti, umakniti se ne more prav nobeden od tistih, ki so že prejeli madžarsko državljanstvo. Na slovaško ustavno sodišče je bila vložena peticija z zahtevo, naj preveri, ali je zakonodaja, ki prepoveduje dvojno državljanstvo, v skladu z ustavo. Ali pričakujete, da se bodo ustavni sodniki izrekli vam v prid? Kakršnakoli odločitev bi bila dobrodošla, ker bi nam omogočila, da nadaljujemo s postopkom. Žal pa ustavno sodišče ni dolžno spoštovati nobenih rokov. Ne upam si napovedati, kdaj bo prišlo do odločitve. Ali bi se lahko zgodilo, da bi ustavno sodišče sprejelo politično odločitev? Ali bi se lahko zgodilo, da bi volilna kampanja vplivala na odločitev sodišče? Dovolite mi, da rečem, da prvič slišim za tako možnost. Nočem vas spravljati v zadrego, saj imate že dovolj težav s slovaško vlado. Zato Vam bom postavil vprašanje drugače. Ali imate občutek, da so napadi na vas kakorkoli povezani s parlamentarnimi volitvami, ki bodo v marcu? Časovnica je popolnoma jasna. Prav tako je tudi jasno, da bodo slovaške politične stranke tekmovale med seboj v tem, katera izmed njih je bolj domoljubna, kdo je »večji in boljši patriot«, kdo lahko bolj žali Madžare. Glede tega ne vidim veliko razlike med Fi-com in Radičovo. Ali pričakujete pomoč iz Bruslja? Če bi Evropska unija nakazala Bratislavi, naj se umakne, bi to prepričalo slovaške vodilne politike, da spremenijo svoje mnenje? Nobenih utvar nimam glede tega. Bruselj ni posegel, kadar je Ficova vlada sprejela diskriminatorni zakon o državljanstvu; evropska stališča so bila taka, da jih je bilo mogoče interpretirati na več načinov. Vsekakor pa se mi zdi zelo pomembno, kar dela na primer Evropska ljudska stranka, da namreč po vsej Evropi opozarja na to vprašanje. Moj primer je tako postal poznan v vseh evropskih institucijah. Podpora madžarske vlade je zelo pomembna, vendar pa je bitka za državljanstvo samo naša in mi jo moramo izbojevati do konca. (Po magyarhirlap.hu) 1 8 Nedelja, 8. januarja 2012 NEDELJSKE TEME / Tik ob slovensko-italijanski meji se na Kostanjevici nad Novo Gorico ob cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji stoji frančiškanski samostan, ki v svoji dragoceni knjižnici hrani izjemne primerke. Za Slovence je nedvomno najpomembnejša slovnica Adama Bohoriča »Arcticae horulae« (Zimske urice) iz leta 1584. Gre za enega izmed osmih ohranjenih izvodov v slovenskem prostoru, ko-stanjeviški pa je edini, ki ima avtorjevo lastnoročno posvetilo in edini, ki si ga je sploh mogoče ogledati! Knjižnica hrani tudi inkunabule, to so knjige, ki so bile v Evropi natisnjene pred letom 1500, platnice so lesene, prevlečene z usnjem. Ohranjeni primeri so zelo redki in dragoceni. Na Kostanjevici jih premorejo kar trideset, najstarejša ima častitljivih 535 let, gre za delo »Albertus Magnus, Compendium theologi-cae veritatis Venetis« iz leta 1476, ki je edini izvod v Sloveniji. Na policah leta 1998 prenovljene knjižnice hranijo dela v petindvajsetih svetovnih jezikih, tudi v kitajskih pismenkah. Samostanska knjižnica na Kostanjevici, poimenovana po patru ter slovenistu in jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu, je od leta 1952 razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik. »Vsakdo, ki obišče našo knjižnico, je navdušen nad spoznanjem, kaj vse hranimo tukaj. Predvsem okoliške šole bi se Na policah stari primerki biblije, v vitrini pa Bohoričeve »Zimske urice«, edine z avtorjevim vpisom (zgoraj); knjižničarka Mirjam Brecelj v Škrabčevi knjižnici (levo) fotok.m. lahko bolj zavedale, da si lahko Bohoričevo slovnico, ki jo obravnavajo med poukom, restavrirano ogledajo v svoji neposredni bližini, še več, po naših podatkih samo tu in nikjer drugje!« opozarja knjižničarka in turistična vodnica na Kostanjevici Mirjam Brecelj. Začetki knjižnice segajo v 16. stoletje, njeni najstarejši fondi izvirajo iz frančiškanskega samostana na Sveti gori. Iz istega vzroka, kot so morali karmeličani pod cesarjem Jožefom II. zapustiti Kostanjevico, so morali frančiškani v tem času zapustiti Sveto goro. Tamkajšnja samostanska družina se je naselila v samostanu sv. Antona v Gorici, od koder je Jožef II. pregnal minorite. S seboj so prinesli tudi kakih 5.000 knjig iz samostanske knjižnice. Ko so se leta 1811 selili na Kostanjevico, so s seboj prinesli tudi to knjižnico, ki je tedaj štela le še kakih 2.000 knjig. Za potrebe šole in študija teologije so morali knjižnico razširiti in obogatiti. Med prvo svetovno vojno, ko je bila cerkev med 4. soško ofenzivo leta 1916 bombardirana, je bil zelo poškodovan tudi samostan. Frančiškani so tedaj pred odhodom knjige zložili v sode in jih namestili v klet, kjer so se na vlagi uničevale, mnoge tudi izgubile: bile so odnesene ali uničene, vojaki so jih uporabljali celo za kurjavo. Po vojni so italijanski frančiškani knjige odpeljali za nekaj časa v Videm, ko pa so samostan popravili, so jih pripeljali nazaj in jih namestili v knjižnico. Takrat je Najstarejša ima častitljivih 535 let Frančiškanska knjižnica na Kostanjevici z več kot 10.000 knjigami Katja Munih Škrabčeva knjižnica v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici, na griču med Gorico in Novo Gorico, tik ob slovensko-italijanski meji foto km. pater Romano Aldegheri izdelal tudi katalog vseh knjig. V tem času naj bi iz knjižnice izginili še posebno slovenski tiski.V drugi svetovni vojni knjižnica ni utrpela večje škode. Ob umiku so italijanski frančiškani s seboj vzeli vse inkunabule in starejše tiske, najdragocenejše knjige, ki jih je hranila knjižnica. Vrnili so jih šele po posredovanju slovenske in jugoslovanske vlade leta 1961. Skoraj vse inkunabule imajo ročni vpis, ki priča, da gre za knjige iz samostana na Sveti gori. Dve sta restavrirani, ostale pa hranijo v trezorju v posebnih zaščitnih škatlah. Inkunabule so tiskali v nakladah med tisoč in dva tisoč izvodi. Čeprav natisnjena, je bila vsaka unikatna, saj so ročno izpisovali velike okrašene inicialke in druge dodatke, zato ena ni bila čisto enaka drugi. Napisane so bile v staronemški pisavi gotici, največkrat v latinščini, pa tudi v nemščini in italijanščini. Ko so Škrabčevo knjižnico - ime nosi po omenjenem frančiškanu, ki je na Kostanjevici prebival med letoma 1873 in 1915 - leta 1998 s pomočjo sredstev no-vogoriške mestne občine obnovili, so začeli tudi s temeljitim čiščenjem in pregledovanjem knjig. Pri tem so na dan prihajale tudi razne zanimivosti. »Med drugim tudi črvički, sploščene muhe in posušeni listi rastlin iz bog ve katerega stoletja,« se pošali Brecljeva. Večjo vrednost pa imajo naslednja odkritja: v nekaterih posameznih vezavah oziroma knjižnih enotah se je skrivalo po več popolnoma različnih del tako po vsebini kot letnici nastanka. »Večina samostanov je namreč imela svojo knjigoveznico. Tedaj jim je bil merilo format, ne pa vsebina in tako so v eno knjigo zvezali lahko tudi pet ali deset popolnoma različnih del, ki nimajo med seboj nobene povezave. Na takšen način so se ohranila tudi dela, ki se sicer ne bi,« pojasnjuje sogovornica. Med natančnim katalogiziranjem so torej takole vezana odkrivali dela, za katera se do tedaj ni vedelo, da so. Takšen primer so tudi »Pesme za kmete ino mlade ljudi« Valentina Staniča iz 19. stoletja, ki velja za prvo slovensko tiskano knjigo na Goriškem. Zaradi te posebnosti pri vezavah se podatki o številu knjig, ki jih hrani Škrab-čeva knjižnica, tudi razlikujejo. Knjig v smislu fizičnih enot je okoli 10.000, ker pa se v nekaterih skriva več del, se številka giblje okoli 13.500. Če smo povsem natančni, pa tudi ta še ni dokončna. Pred prenovo knjižnice so v njej našli tudi knjige, ki niso bile omenjene v zadnjem katalogu iz leta 1932, temveč so jih umak- nili s polic. Zakaj so to storili, se ne ve natančno. Morda njihova vsebina po takratni presoji ni sodila v knjižnico, kakorkoli že, čeprav so stare, te knjige niso spomeniško zaščitene, če pa bi jih prišteli zraven, bi jih bilo vseh skupaj 16.500. Morda so med njimi še kakšne nerazkrite skrivnosti. Med največjimi dragocenostmi knjižnice je, poleg inkunabul, prvi izvod slovenske slovnice, ki jo je napisal Adam Bohorič, »Arcticae horulae«. Na dan je prišel leta 1951 ob razstavi slovenskih knjig v Solkanu. Izvod je dobro ohranjen, vezan je v izvirne platnice iz rjavega usnja, ki na prednji in zadnji strani nosijo kranjski grb. Kot že omenjeno, gre za enega od osmih znanih ohranjenih izvodov, ki ima edini Bohoričevo lastnoročno posvetilo. Na notranji strani prednje platnice ga je avtor namenil Juriju Ševu, tajniku v vladi avstrijskega nadvojvode Karla. Na naslovni strani pa se nahaja še rokopisna zabeležka, najverjetneje iz 16. stoletja, ki razkriva, da je knjigo od prvotnega lastnika nato dobil neki Narcis Tettelbach v Meis-senu. Leta 1994 so jo zaradi izredne vrednosti z mecenskim darom družbe Rosi-Zgonc iz Ljubljane restavrirali v restavratorskem oddelku Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Leta 2001 so v samostanu pričeli s katalogizacijo knjižnice, ki se je zaključila leta 2009, ko so v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka pričeli z digitalizacijo najdragocenejšega knjižnega gradiva. Kot prva je bila digitalizirana prav prva slovenska slovnica Zimske urice, ki si jo lahko torej v celoti vsakdo lahko ogleda na svetovnem spletu, za njo pa še omenjena najstarejša knjiga, ki jo hranijo v Škrabčevi knjižnici: »Compendium theo-logicae veritatis Venetis« iz leta 1476. V prihodnje naj bi bil na spletu dosegljiv tudi seznam vseh knjižnih enot v Škrabče-vi knjižnici. Med zanimivostmi, ki se najdejo v njej, je tudi Galilejevo delo iz 17. stoletja, za katerega se zelo zanimajo astronomi, ki kar ne morejo verjeti, da ga hranijo na Kostanjevici, pa Andersenove pravljice iz 19. stoletja ... »Vsebine knjig so vse mogoče. Glavnina je teoloških, gre za prevode svetega pisma, posamezne knjige, komentarje k svetemu pismu, zbrana dela svetih očetov - sv. Avguština, sv. Tomaža Akvinskega ... Pa pridige, denimo Janeza Svetokriškega, priročniki za obrede. Precej je tudi učbenikov, saj je bila tukaj v samostanu modroslovna šola - dva letnika po maturi in frančiškanska gimnazija. Veliko je slovarjev, slovnic, tudi kuharskih knjig ...,« našteva Brecljeva. Zadnja pridobitev knjižnice je sedemnajst knjig faksimil »Ichonotece Val-vasoriane«. Ob letošnji podelitvi štipendij Ustanove patra Stanislava Škrabca je Janez Škrabec, njegov prapranečak, knjižnici podaril enega od njenih stotih izvodov, vrednega 30.000 evrov. Tudi v tem primeru manjka četrta knjiga, tako kot v originalu, zato so zvezki oštevilčeni do 18. Gre za Valvasorjevo zbirko grafik in risb različnih formatov, ki vključujejo Al-brechta Durerja, Lucasa Cranacha in Ja-quesa Callota ter druge znane in neznane mojstre nemških, avstrijskih, nizozemskih, flamskih, italijanskih, angleških in kranjskih mojstrov 16. in 17. stoletja. Valvasor je zbirko, ki jo je nakupil na štirinajstletnih potovanjih po Evropi, nalepil v zvezke velikega formata, vezane v usnje. Razporedil jih je po temah, tehniki in nacionalnosti avtorjev. V različnih zvezkih so tako razvrščene mestne vedute, religiozni motivi, motivi vsakdanjega življenja, risbe kranjskih rastlin in še marsikaj. Kot pojasnjuje razlaga v knjižnici, je izvirnik shranjen v Biblioteki Metropoli-tani zagrebške nadškofije. Valvasor je namreč po izidu »Slave vojvodine Kranjske« obubožal in je moral prodati svoje imetje. Ostala mu je še knjižnica z 2.534 naslovi in grafična zbirka, katero je v nakup ponudil kranjskim deželnim stanovom, a niso zanjo pokazali nikakršnega zanimanja, potem pa je celotno knjižnico odkupil zagrebški škof Ignacij Aleksander Mi-kulic. Ker kasnejša prizadevanja, da bi zbirka prišla v Slovenijo, niso uspela, je Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti izdala znanstveni ponatis celotne zbirke, ki je izšla v nakladi 100 izvodov. Vsaka knjiga je ročno vezana in oštevilčena, kostanjeviški nosi številko 54. Vse omenjene dragocenosti so več kot tehten razlog za ogled bogate knjižnice v samostanu na griču med Gorico in Novo Gorico, ki si jo je mogoče ogledati po predhodni najavi, poleg nje pa še cerkev in grobnico Bourbonov - med njimi počiva tudi zadnji francoski kralj - in drugo največjo zbirko vrtnic burbonk v Evropi, ki se razraščajo na samostanskem vrtu. Leta 2010 je bilo na ogledu več kot 6.500 obiskovalcev v 180 organiziranih skupinah in več kot 4.000 posameznikov, v lanskem prvem polletju pa že skoraj 4.000 obiskovalcev v organiziranih skupinah in okrog 900 posameznikov. »Prav je, da se te stvari pokažejo, da se ljudje ne odpravljajo gledat le, denimo, gradov ob Loari, za zaklade, ki jih imamo tu, pa ne vedo,« je prepričana Mirjam Brecelj. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 8. januarja 2012 1 7 Epopeja Vukovih Sredi Mirna stoji mogočna hiša Jan Mozetič Pred nekaj tedni, mogoče pa je minil že več kot mesec, se je opuščena oranžno-ru-mena hišica pri Mirnu, v kateri so nekoč italijanski cariniki in policisti nadzorovali mejo, poškodovala. Z nerodnim manevrom je kamion oplazil njene zidove in porušil del strehe. Od takrat se dan za dnem seseda vase. Da ne bi ovirala povečanega prehoda vozil čez nekdanji mejni prehod, so jo ogradili s plastičnim ogrodjem. Njeni spomini se danes izgubljajo v hrupu prometa, zbrisani od vetra časa. MIREN-HIŠA Miren se kot mnoge druge vasi vestno drži svoje glavne ceste. V nasprotju z vsemi ostalimi hišami, ki razkazujejo svoj obraz naravnost na cesto, je hiša družine Vuk nekoliko odmaknjena. Med njo in cesto sta park in vijugasta bela cesta, ki prepreči radovednemu pogledu, da bi odkril vso mogočnost stavbe na dnu parka. Pri-šlecu ostaja tako poleg vtisa pomembnosti slutnja, da tam čuvajo nedosegljive skrivnosti. Tesnobo ozračja v bližini vhoda prereže lajež veselega Mankova - črnega psa, ki z nežnimi očmi spremlja mimoidoče. Hiša je v notranjosti kljub visokim stropom ter staremu in elegantnemu pohištvu skromna. Zrak je suh in iz ravnokar očiščene kuhinje se v ozračju mešajo hlapovi varikine. Vse daje občutek zadržanosti in treznosti. Hišo, v kateri je živel Stanko Vuk, vestno neguje gospa Natalija. Z živahnostjo, ki bi lahko tudi bila druga plat vznemirjenja, se giblje med slikami, knjigami in fotografijami, ki jih hrani v hiši. ZAMETKI DRUŽINE Hiši je podelil slavo pisatelj in pesnik Stanko Vuk, prva hišna figura, ki je vredna omembe, pa je njegov oče Anton, ki je leta 1922 hišo tudi zgradil. Kot drugi Mi-renci tedanjega časa je bi Anton (po domače Tonca) obrtnik in je izdeloval čevlje. Bil je iz revne družine, a vztrajen. Dekan Rojec in Lojze Res sta mu posredovala krščansko-socialna načela, ki so se v Sloveniji razširila zlasti po zaslugi Janeza Evangelista Kreka. Ivan Rojec pa je imel poleg verskih načel tudi podjetniško žilico. V Mir- Hiši (na fotografiji desno) je podelil slavo Stanko Vuk, še pred njim pa je omembe vreden njegov oče Anton (spodaj), ki je leta 1922 hišo tudi zgradil. Natalija Pelikan (pod naslovom) je prag hiše Vukovih prestopila kot soproga Antonovega zadnjega sina Marjana foto j. m. nu je ustanovil in organiziral čevljarsko zadrugo Adrija, na čelo katere je postavil Antona za ravnatelja. Res pa je ustanovil opekarno v bližnjih Biljah in tako industrijsko združil tradiciji obeh krajev. Anton Vuk je vplival tudi na družbeno življenje: kot dober organizator je prispeval k uspehu pevskega zbora, dramske družine, telovadnega odseka in abstinentskega krožka. Nasploh si je veliko prizadeval za svojo skupnost v časih, v katerih ta ni imela lahkega življenja. Pomembno vlogo je odigrala tudi njegova žena Rozalija Musulin iz Me-dane. Izhajala je iz nekoč premožne družine; v Biljani so kasneje odkrili grb njene hiše in ga namestili v pročelje tamkajšnje cerkve. Na družinskih slikah je Anton suh, zadržan, z dobrim pogledom se drži nekoliko ob strani. Obraz žene pa je odločen. Zasluga in breme za gradnjo mogočne hiše je bila predvsem njena. Skromnost, zadržanost in delavnost očeta ter samozavest in trdnost matere so gotovo pripomogle k oblikovanju otrok, ki so se jima rodili: Zala, Mila, Jela, Stanko, Zofka, Mirjam in Marjan. Najstarejša med njimi, Zala, se je omožila z Engelbertom Besednjakom. BESEDNJAK Po uspešno zaključenem šolanju na gimnaziji v Gorici (v istem obdobju kot filozof Klement Jug in skladatelj Marij Kogoj) je Besednjak nadaljeval svojo izobrazbo na Dunaju, kjer se je bolje seznanil s krščansko-socialnimi vrednotami. To obdobje je bilo bistvenega pomena za izoblikovanje njegovega značaja. Ko so leta 1924, po usmrtitvi Giacoma Matteottija, bile politične okoliščine v Italiji že hudo zaostrene, je bil Besednjak izvoljen za poslanca v italijanskem parlamentu. V anarhiji, zasmehovanju in ustrahovanju je v parlamentu skušal po redu pravnih načel zagovarjati slovenske in hrvaške pravice. Ko je bila po letu 1930 onemogočena katera koli dejavnost, je odšel na Dunaj. Tam je delal kot tajnik na Kongresu evropskih narodnih manjšin. Po prihodu Hitlerja se je umaknil v Beograd, vendar se je zaradi nesoglasja z vodenjem Kraljevine Jugoslavije ponovno odločil za selitev in se namestil v Trstu. V stalno spreminjajočih se okoliščinah je vedno nastopal samozavestno. Družina Vuk ob narasli Vipavi, ki je tudi nekoč, kakor danes, poplavljala okolico Tako pa ni bilo za prvega moškega sina družine Vuk. Ko je Engelbert Besednjak zasedal v klopeh rimskega parlamenta, je v šolski klopi v Mirnu sedel Stanko Vuk. STANKO Odraščal je v povojnem obdobju in bil priča raznarodovanju lastnega naroda. Od sedmih Vukovih otrok je bil Stanko nedvomno najbolj nadarjen. S pomočjo družine je doštudiral v Benetkah in se kasneje zaposlil v Trstu. V študijskem obdobju se je ukvarjal s poezijo ter navezal prijateljstvo s Cirilom Kosmačem, Borisom Pahorjem in Edvardom Kocbekom. Nedosledno je nihal med trenutki duhovnih slutenj, kančki boemskega življenja ter politično zavzetostjo. Sledil je očetovim korakom in postal odločen zagovornik krščanskih socialistov. V čudnih zapletih takratnega časa se je Stanko, goreči protiko-munist, zaljubil v Danico Tomažič, sestro člana vodstva komunističnega gibanja Julijske krajine in kasnejšega narodnega heroja, Pinka Tomažiča. Ko je bil leta 1941 obsojen na drugem tržaškem procesu, si je iz zapora dopisoval s svojo ženo. Na podlagi teh pisem, ki izražajo ljubezen, idealizem in trpljenje, je njuno zgodbo v roman »Mladoporočenca iz ulice Rossetti« prelil istrski pisatelj Fulvio Tomizza. Neznana slovenska roka ju je usmrtila leta 1944 v Trstu kmalu potem, ko je bil Stanko izpuščen iz zapora. Streznitev ga je doletela ravno v zaporu. V tem obdobju se je moral soočiti z usmrtitvijo svaka, s katerim sta se borila za svobodo slovenskih ljudi pod Italijo, istočasno pa sta si bila politična nasprotnika. Kljub stiski tedanjega časa je Stanko vseskozi hrepenel po življenju in ustvarjanju. Njegovi kreativni izbruhi so se kristalizirali v zbirki »Zemlja na zahodu«, v kateri notranje tegobe dobijo končno izpoved. Danes ohranja njegov spomin kulturno društvo Stanko Vuk iz Mirna. NATALIJA V prvi generaciji družine Vuk je bil Stanko edini, ki je lahko študiral. Naslednje generacije pa so nadaljevale po njegovem zgledu. Med njegovimi sestrami je Mirjam imela največ otrok. Od petih so štirje dokončali univerzo; med zdravniki in arheologi se med njenimi sinovi najde tudi kipar Vasilij (po domače Vasja), ki ga je umetnost odpeljala v Pariz. Medtem ko Natalija nadaljuje z naštevanjem imen, krajev, dogodkov in z neverjetno spretnostjo povezuje nit, ki jih veže med sabo, ostajata ona in njeno življenje v ozadju. Njen dekliški priimek je bil Pelikan. Ko je prestopila prag hiše Vukovih, kot soproga zadnjega sina Marjana, ji gotovo ni bilo lahko pri srcu. Njen oče je bil zidar in njena osemletka je v hiši Vukovih najverjetneje bolj malo veljala. Kljub temu se je hitro privadila na nove okoliščine. Še danes ima odličen spomin, neusahljivo radovednost in ponos tradicije Vu-kovih. V ogromni hiši živi dejansko le v treh prostorih; ves zgornji del ji ne pripada in je zato vedno zaprt. Ostalih hišnih prostorov se manj poslužuje ali jih občasno uporablja le kot knjižnico. Natalija tu živi, zbira gradivo, ga hrani, arhivira, se zavzema za ohranitev dela in spomina članov hiše. Sama je veliko pripomogla k hišni tradiciji. MARKO Z možem je Natalija dala na svet tri sinove: umetnostnega zgodovinarja Marka, predmetnega učitelja v šoli za oblikovanje Matjaža in ekonomista Janeza. Kljub družinskim zadoščenjem pa nosi njena duša hude tegobe. V knjigi njenega življenja Markova smrt predstavlja temno stran, katere senca je legla tudi na naslednje strani knjige njenega srca. Marko je delal trideset let v Goriškem muzeju, kjer se je zavzeto posvečal goriški umetnosti. Rad se je seznanjal z živečimi umetniki, ki so delovali na tem ozemlju, predvsem pa je bil pozoren na religiozno umetnost. Poglavje zase je bila njegova ljubezen za glasbo, ki se je poleg petja in igranja na orgle udejanjala v njegovem zavzemanju za ohranjanje zvonovne tradicije. Praznina, ki jo je pustil za sabo, je še vedno zaznavna na Nataliji-nem obrazu. V hiši je polno sledi njegove prisotnosti: slike Toneta Kralja in drugih umetnikov, ki se jim je Marko posvečal, knjige, med katerimi izstopa faksimile Dalmatinove biblije, fotografije in spisi. Kot Stanko se je tudi Marko rodil v povojnem obdobju. Tokrat država ni bila več tuja, kljub temu pa je bila raznolikost pekoče preteklosti zanikana. Ko se je Slovenija osamosvojila in vključila v nov tok zgodovine, je pustila Marka ponovno razočaranega. Tudi v okolje domačih krajev so začele pronicati podobe kapitalizma. Če so se nekoč vetrovi zgodovine in nasprotujočih se idej pri Vukovih uravnovešali z njihovo vero, ki se je držala stebrov krščanske kulture, se je tokrat nekaj zlomilo. Nastopila je nova doba, ki ni poznala več idealov in v kateri ni bilo več jasno začrtanih nasprotnikov, ki bi definirali tudi obrise identitete. Pred to »nevtralnostjo« se je Marko vedno bolj zatekal v zvok zvonov, v ohranjanje domačega mikrokozmosa, v upanju, da mu bo to nudilo zavetje pred novimi tokovi časa. Če pa so se nekdanji vetrovi oblikovali po reliefu območij, s katerih so prišli, je novi globalni veter prinesel le nazna-njanje navidezno nesmiselnega brnenja, ki s krajevnim okoljem nima nikakršne povezave. Kljub vsemu temu hiša Vukovih še vedno stoji sredi Mirna s svojimi spomini in pomniki preteklega časa, ki nagovarjajo tudi današnji čas. Natalija in njeno potomstvo nadaljujeta svoje tiho in vztrajno delo. Zaključna beseda očitno ni še napisana. 20 Nedelja, 8. januarja 2012 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Po včerajšnjem srečanju predstavnikov PS, SD, Liste Virant in DeSUS Štiri stranke parafirale osnutek koalicijske pogodbe Nekatera vprašanja ostajajo odprta, tako da je podpora besedilu odvisna od organov posameznih strank LJUBLJANA - Vodje pogajalskih skupin Pozitivne Slovenije, SD, Liste Virant in DeSUS so včeraj parafirale besedilo osnutka koalicijske pogodbe, ki ga je pripravila Pozitivna Slovenija, je po pogovorih povedal predsednik slednje Zoran Jankovic. Kljub temu nekatera vprašanja ostajajo odprta, tako da je podpora besedilu odvisna od organov posameznih strank. V Državnem zboru so se včeraj popoldne končala pogajanja o čistopisu koalicijske pogodbe, ki so jo pripravili v Pozitivni Sloveniji. Že dopoldne so se sestali pogajalci vseh štirih strank, nato pa še predsedniki strank. Jankovic je po pogovorih povedal, da v programskem delu ni ostalo nič odprtega, so pa vprašanja, ki jih bodo pogajalci morali predstaviti organom stranke, ti pa bi jih morali sprejeti. "Ni pa rečeno, da bo vsak izvršni organ stranke to sprejel, ker so bili tu določeni kompromisi," je dejal. Včeraj so prišli tudi do števila ministrstev, ki bi jih bilo po novem 12, in sicer bi na predlog več strank ponovno razdelili ministrstvo za zdravje ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Jankovic je potrdil, da tudi že ima ministrske kandidate, a imen ni razkrival. Jankovic sicer vztraja pri tem, da bo standard v Sloveniji višji, če bo on sestavil vlado, prav tako ostaja nespremenjen cilj štiriodstotna gospodarska rast. Ob robu opisa vsebine včerajšnjih pogovorov z morebitnimi koalicijskimi partnerji pa je Jankovic potrdil tudi petkovo srečanje z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom. Vodja pogajalcev Liste Virant Ja- nez Šušteršič je v izjavi za medije povedal, da so včeraj zaključili usklajevanja na ravni vodij pogajalskih skupin. "Tam, kjer se je dalo, smo sklenili kakšen kompromis, tam, kjer se ni dalo, pa so evidentirali vprašanja, ki so neusklajena," je pojasnil. Zdaj je na predstavnikih pogajalskih skupin, da vsebino pogovorov predstavijo organom stranke, ki bodo o koaliciji odločali. "Ti organi strank bodo ocenili, ali je takšno besedilo koalicijske pogodbe sprejemljivo, pa tudi sicer glede možnosti sodelovanja v vladi, in bodo sprejeli odločitev," je dejal Šušteršič. Svet Liste Virant naj bi o tem sicer odločal v ponedeljek. Kaj je ostalo neusklajenega med morebitnimi koalicijskimi partnerji, Šušteršič ni pojasnil, saj bo to najprej Zoran Jakovič predstavil organom stranke. Gre pa za 10 ali 20 odstotkov besedila, je dejal. O vsebini morebitne koalicijske pogodbe je izvedel dovolj, da se bodo o njej lahko odločali, vendar pa namerava svoje mnenje prav tako najprej predstaviti stranki. Po Šušteršičevih besedah morebitna nedeljska dodatna usklajevanja niso predvidena. Patrick Vlačič iz SD je o včerajšnjih pogovorih povedal le, da so se najprej sestale pogajalske skupine. Kasneje so čez besedilo osnutka pogodbe šli še vodje pogajalcev in s temi besedili bodo sedaj šli pred organe stranke, je dejal. Predsednik DeSUS Karl Erjavec po včerajšnjih pogovorih ni dajal izjav o vsebini pogajanj. Prav tako ni želel ponovno potrditi, ali se bo udeležil sestanka s SDS, Listo Virant, SLS in NSi. (STA) LJUBLJANA - Tragični konec znanega novinarja Slivnikova smrt odmeva Samomor je skoraj gotovo povezan z afero zakoncev Karner, ki sta priprta v Avstriji LJUBLJANA - Ime znanega novinarja Danila Slivnika, ki so ga v četrtek našli mrtvega v hiši v Ljubljani, se je prejšnji teden večkrat pojavilo v slovenskih medijih. Njegovo nečakinjo Alenko in njenega moža Mihaela Karnerja so namreč konec lanskega leta v Avstriji aretirali zaradi preprodaje anabolnih steroidov. Zakonca, ki sta trenutno v izročitvenem priporu v Celovcu, sumijo, da sta od leta 2000 s prodajo anabolnih steroidov prek mre- že spletnih strani zaslužila najmanj 50 milijonov ameriških dolarjev. Zasluženi denar sta domnevno pra-la prek številnih slamnatih podjetij, tudi z vlaganjem v nepremičnine. Ta teden je Slivnik, ki si je vzel življenje, dvakrat stopil pred televizijske kamere. V sredo je za nacionalno televizijo sprva zatrdil, da je lastništvo parcel na Viču v stoodstotni lasti Karnerja, po dobri uri pa je novinarjem po telefonu sporočil, da je izvedel, da so se v zad- njem mesecu zgodile nekatere lastniške spremembe zunaj Slovenije, in da ne ve več, kdo vse je lastnik teh parcel. Slivnik je o tej sporni zgodbi spregovoril tudi v oddaji Svet na Kanalu A in povedal, da je v priporu v Celovcu obiskal nečakinjo, ter pojasnil, kako je potekala preiskava. Potrdil je, da je bil dvakrat v pet milijonov vredni hiši zakoncev Karner v Bad Kleinkirch-heimu v Avstriji. Zanikal je, da bi karkoli vedel o spornih poslih. SLOVENSKI RAI Dokumentarec Zasnova in zaplet drevi Na slovenskem televizijskem programu Rai bodo drevi (ponovitev v četrtek) ob 20.50 predvajali dokumentarni film Zasnova in zaplet Stefana Mo-randinija in Micheleja Marcolinija v produkciji podjetja APM. Film bo pre-mierno prikazan na naši televiziji, čeprav sta avtorja italijanske narodnosti in je bil dokumentarec mišljen predvsem za italijansko publiko - zato so intervjuji potekali v italijanskem jeziku tudi s slovenskimi intervjuvanci (Matičetov, Merkü, Černo, Strajnar). V ospredju je Terska dolina, kjer poteka narodnostna meja med slovanskim in romanskim svetom. Tam se govori v narečju, ki se skoraj izgublja in ki mu domačini pravijo tudi »po naš«. V preteklosti je bilo to območje precej obrobno tudi kar zadeva raziskave, ki so se v glavnem osredotočale na Rezijo in Nadiške doline. Dokumentarni film je rezultat štiriletnega raziskovalnega dela na tem območju. Skozi srečanja z domačini, intervjuje in prisotnosti na terenu v ključnih trenutkih za tamkajšnjo skupnost, nam film posreduje zapis identitetnih dinamik krajev v dolini: tu se starodavni čut pripadnosti spaja z novo obliko gostoljubja in odprtosti priseljencem, ki na novo poseljujejo zapuščene zaselke in domačije. Antropolog in raziskovalec videmske univerze Morandini je na svoji poti iskal in izpostavljal elemente dediščine in identitete, predvsem v času po padcu meje, ki je prebivalcem doline prinesel velike spremembe tudi na osebnostni ravni. Na novo so domačini odkrili vezi s čezmejnim prostorom in torej tudi s svojimi etnično-jezikovnimi koreninami. Odkril je tudi precej »pozabljenega« filmskega materiala, ki ga je vključil v zgradbo dokumentarca in tako ovrednotil svoj film in tudi arhivske posnetke s terena. Prispevek k realizaciji sta ob Deželnem sedežu RAI za FJK nudili vi-demska univerza in pa Avdiovizualni sklad Dežele FJK. DOLINA - Spominski zapis o pozabljenem slovenskem rodoljubu ob 144. obletnici njegovega rojstva Josip Pangerc - politik in kulturni delavec »Mož ki je skozi vse svoje življenje od rane mladosti in do zadnjega izdiha žrtvoval vse svoje duševne in telesne moči za gospodarski, kulturni in politični napredek svojega naroda« Stoštirinštirideset let je minilo od kadar se je davnega 3. januarja leta 1868 rodil v vasi Dolina pri Trstu pomemben kulturnik, politik, glasbenik in državni funkcionar: pozabljeni slovenski rodoljub Josip Pangerc. Josip Pangerc je bil nadarjen sin preprostih staršev. Josipov oče Josip Jakob Pangerc je bil veleposestnik v občini Dolina ter nekaj mandatnih dob bil izvoljen za nadžupana razsežne dolinske občine. Josipova mati Marija Kočevar, je izhajala iz slovenske družine iz okolice Doline. Josipovo nadarjenost je že v njegovi otroški dobi spoznal tedanji dolinski dekan Jurij Jan, ki je pripravil starše, da so dečka po dokončani izobrazbi na večstopenjski šoli v Dolini odposlali na nadaljnji študij na znamenito višjo šolo Realko v Ljubljano. Po dokončani izobrazbi se je Josip vpisal na orglarsko šolo v Ljubljani, pri znanem profesorju Antonu Foersterju. Po dokončani glasbeni šoli se je spet vrnil domov v svojo rojstno vas Dolino. Takoj je kot 16-letni fant prevzel cerkveno orglanje in narodno petje. Istočasno je stopil v občinski urad ter se začel privajati občinskega poslovanja. Josip se je po dokončanih študijih v Ljubljani odločil še za nadaljnjo šolanje. Diplomiral je z visoko oceno na cesarski in kraljevski trgovski in pomorski akademiji v Trstu. Josipova nadarjenost se je kazala tudi v jezikovnih veščinah. Poleg ma-ternega jezika slovenščine je pisal in bral ter govoril še nemški, italijanski, hrvaški in madžarski jezik. Čez nekaj let je bil Josip že spreten organist in pevovodja, ki je nastopal s svojim zborom na odličnih mestih. Za zborovsko petje je napisal tudi več priredb in avtorskih pesmi. Bil je občinski tajnik, zatem župan in končno deželni poslanec in deželni odbornik. Josip je bil nato izvo- Josip Pangerc ljen v gospodarski in finančni deželni odbor za celotno istrsko deželo. Tako se je Josip s svojo delavnostjo, marljivostjo in nadarjenostjo vzpenjal od stopnje do stopnje vedno višje. Da je bil Pangerc rodoljub, se kaže tudi v tem, da se je pred njegovim prihodom za poglavarja občine uradovalo v slovenski občini Dolina le v italijanščini ali nemščini; Pangerc pa je uvedel izključno slovensko uradovanje. Poleg vseh teh nalog je imel Josip še veliko drugih poslov, ki so mu jih nalagala razna gospodarska in kulturna društva. Leta 1894je ponovno obudil in ustanovil izobraževalno in pevsko društvo v Dolini, ter ga poimenoval po Valentinu Vodniku ter bil vso njegovo dolgo dobo pevovodja in predsednik. Več let je imelo društvo sedež pri Pangercu doma v veliki prireditveni dvorani "Pangerc", ki je spadala v kompleks tedanje velike stavbe, v kateri je bila še velika gostilna z vrtom, trgovina, mesnica in predel hiše namenjen stanovanju. Pangerc je bil ustanovitelj in večletni predsednik "Okrajne kmetijske zadruge v Dolini", ustanovitelj, predsednik in do smrti odbornik "Posojilnice in hranilnice v Dolini", ustanovitelj in večletni predsednik "Okrajne vinarske zadruge v Dolini", večletni odbornik političnega društva "Edinost" predsednik podružnice "Šolskega društva", ustanovitelj hidro-termalnega zdravilišča po Kneipovem načinu v Dolini, generalni cesarski in kraljevski poštni ekspedient za Dolinsko občino, član oficirjev c.in k. Mornarice v Pulju "Offizierkorps des Ersatzbataillons des K.u.K I.R. Nr. 31". Nastopal je vedno in povsod, neustrašno za dobro svojega ljudstva. Ni iskal časti in ne interesov. Bil je dober govornik in ob vsaki priložnosti skušal ljudi navduševati, jim vlivati pogum k vztrajnemu in plodnemu delu. Velike zasluge ima Josip Pangerc za zidanje šolskih stavb v občini Dolina. Pod njegovim župano-vanjem so pozidali šolske stavbe v Ri-cmanjih, Borštu, Boljuncu, Ospu ter veliko jubilejno šolo v Dolini, ki je bila zgrajena ob 60 jubileju vladanja cesarja Franca Jožefa. Leta 1906 je dal sezidati državno cesto čez Dolino, vse do Mačkolj, Socerba in Kastelca. Pred tem posegom ni bilo med navedenimi vasmi cestnih povezav; obstajale so le ožje steze. Josip je bil leta 1908 na državnoz-borskih volitvah izvoljen za deželnega poslanca. Mnogokrat je potoval zaradi tega na Dunaj in v druge kraje. Na Dunaju je bil tudi nekajkrat na udiencah pri samem Cesarju Francu Jožefu I. Med obdobjem prve svetovne vojne je Josip kot državni funkcionar odšel od leta 1915 in do leta 1919 v Budimpešto in nato na Dunaj, kjer je opravljal svojo službo. Po kon- cu prve svetovne vojne je tukajšnje Slovence doletela huda nesreča, in sicer prihod kraljevine Italije. Josip je bil leta 1922 na državnozborskih volitvah ponovno izvoljen za deželnega poslanca ter bil ponovno izvoljen v občinski odbor, občine Dolina. Pangerc je tako poleg bivšega deželnega šolskega nadzornika Matejčiča in dr. Vratovica predstavljal ves slovenski in hrvaški narod Istre, dokler ni bila Dolina priključena k tržaški pokrajini. To dokazuje, da je bil Pangerc spoštovan in upoštevan tudi pri višjih italijanskih oblasteh. Zaradi zaslug so mu bile v teku let podeljene v imenu avstrijskega Cesarja Franca Franca Jožefa I. nekatere medalje in priznanja reda cesarja Franca Jožefa I: zlati križ za zasluge, signum laudis, jubilejna medalja 1848-1908, viteški častni križec s veliko častno zvezdo. S podelitvijo zadnjega odličja je Josip Pangerc pridobil plemiški naziv "Joseph Ritter Pangerc - Josip vitez Pangerc ". Pangerc je bi tudi imenovan za častnega člana "Krajne tržaške podružnice mornariške družbe pod pokroviteljstvom Nadvojvode Franca Ferdinanda'. Častna priznanja in medalje še danes hrani "Rodbinski arhiv Pangerc" v Dolini. Tik pred smrtjo ga je obiskal na domu zadnji slovenski tržaški škof dr. Fo-gar, mu podelil poseben blagoslov in se mu zahvalil za vse kar je storil za cerkev in narod. Josip je umrl v svoji hiši v Dolini 6. julija 1925 ob 11. uri 45 minut v 57. letu starosti po dolgotrajni bolezni. Na pogrebu se je zbralo ogromno ljudi, zastopana je bila vsa tamkajšnja visoka duhovščina iz dolinske dekanije, tržaške škofije ter tržaške dolinske in pokrajinske oblasti, bivši deželni svetovalci, vsi šolarji in učitelji dolinske občine, mdr. deželni komisar, občinski komisar, pred- stavniki občinskih oblasti, predsednik in odborniki političnega društva Edinost za Trst in Istro, Laginja, dr. Cotič, predsednik društva Vodnik J. Čuk, predsedniki in odborniki okrajne kmetijske zadruge, hranilnice in posojilnice v Dolini in vinarske zadruge itd. Žalni obred v dekanijski cerkvi sv. Urha v Dolini je vodilo 6 kanonikov; Cerkveni pevski zbor in zbor društva Vodnik sta spremljala s petjem sv. mašo. Med žalnim pohodom do kraja večnega miru je igrala žalne pesmi Plavska godba. Na pokopališču so sledili še govori državnega komisarja, kanonika Ma-lalana, predsednika društva Vodnik J. Čuka ter ostalih dveh predsednikov političnega društva Edinost za Trst in Istro. Med žalnim sprevodom so Pangercu v spomin nesli 6 velikih vencev. Občinski komisar Scialpi je odredil, da se je Pogreb vršil na državne stroške; v tem se kažejo zasluge, ki jih je imel Pan-gerc za celotno občino. Lokalni časopis Edinost iz Trsta je napisal štiri članke o izgubi Josipa Pangerc. Na začetku prvega članka je novinar napisal, da niso še beležili in nikoli videli tako velike množice ljudi v Dolini in v samem Bregu. Pisali so, da je bilo nemogoče stopiti do hiše, kjer je ležal pokojni, in da je bil vaški trg preplavljen z žalnimi gosti. Medtem ko so pokojnika polagali v grob, se je iz cerkve in spodnjega dela vasi še vrstila vrsta ljudi, ki so v sprevodu korakali proti pokopališču, ki je nekaj kilometrov oddaljen od vasi. O izgubi Josipa Pangerc pa so na prvih straneh pisali še časopisi Mali list, Novice, Slovenec v Ljubljani ter nekateri hrvaški časopisi. Občina dolina je po pogrebu na spomin Josipa Pangerc dala postaviti na pokopališču v Dolini spomenik z obeliskom in spominsko ploščo. Rodbina Pangerc w 21 Nedelja, 8. januarja 2012 ŠPORT / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ALPSKO SMUČANJE - Veleslalom v Adelbodnu Hirscher petič, Raich prvič po poškodbi, Blardone četrtič Tak je bil tudi vrstni red - Avstrijec Hirscher še povečal prednost v skupnem seštevku ŽENSKI SMUK Zmaga Gorglovi, izid sezone za Marušo Ferk BAD KLEINKIRCHHEIM -Avstrijka Elisabeth Gorgl je zmagala na smuku za svetovni pokal alpskih smučark v domačem Bad Klein-kirchheimu in tako po skoraj treh letih prekinila ženski post v kraljevi disciplini. Avstrijke so pred tem zadnjič zmagale v smuku 28. februarja 2009, ko je bila v Banskem v Bolgariji najhitrejša Andrea Fischbacher. Tridesetletna Gorglova je včeraj prvič v karieri zmagala v smuku, zanjo pa je to četrto zmaga v karieri. Druga je bila Američanka Julia Mancuso (+0,16), tretja pa je bila Švi-carka Fabienne Suter (0,50). Američanka Lindsey Vonn, vodilna v skupnem seštevku pokala, pa je kljub napaki kmalu po startu, osvojila visoko 4. mesto, Nemka Maria Hofl-Riesch, branilka velikega kristalnega globusa, je zaradi bolezni tekmi konec tega tedna izpustila. Tokrat je bila najboljša Slovenka Maruša Ferk, ki je končala na visokem 10. mestu, Tina Maze pa je bila včeraj 18. (+2,11) in tako izgubila tretje mesto v skupnem seštevku. Zdaj je četrta; s tretjega mesta jo je izrinila Gorglova, ki ima dve točki naskoka (405). Vodi Vonnova (691) pred Avstrijko Marlies Schild (540). »Proga je tehnično dokaj zahtevna, razen ene ravnine je bilo zelo veliko zavojev, iz katerih je potrebno 'potegniti' čim več. Obenem je potrebno ohraniti veliko zbranosti. Večino zavojev sem skušala opraviti po robnikih in velikokrat sem bila povsem na meji. Veseli me, da sem dosegla dober izid. Očitno mi take proge bolj ustrezajo, bolj kot v Lake Louisu, kjer je potrebno veliko znanja drsenja. Očitno mi bolj ustrezajo tehnično zahtevni smuki,« je bila po tretji uvrstitvi med deseterico doslej v svetovnem pokalu zadovoljna Ferkova. Ima še tretje (2009, Garmisch Partenkirchen) in četrto mesto (2010, Crans Montana). SMUČARSKI TEK - Tour de ski Poljakinja Kowalczyk povečala prednost VAL DI FIEMME - Poljakinja Justyna Kowalczyk je zmagovalka 10 km dolge osme etape s skupinskim startom smučarskih tekačic v klasičnem slogu v Val di Fiemmeju, ki šteje za Tour de Ski, in ima pred današnjo zadnjo etapo z vzponom na Alpe Cermis najboljše izhodišče za skupno zmago. Po včerajšnji zmagi ima 11 sekund prednosti pred Nor-vežanko Marit Bjoergen, ki je bila včeraj druga. V moški konkurenci je na 20 km klasično zmagal Norvežan Eldar Ronning. Skupno vodstvo je zadržal Švicar Dario Cologna (+1:22). BIATLON - Biatlonsko sprin-tersko preizkušnjo v Oberhofu (10 km) je zmagal Nemec Arnd Peiffer in tako dosegel prvo zmago v karieri. Drugo mesto je osvojil Francoz Simon Fourcade, tretje pa Rus Jevge-nij Ustjugov. Od petih Slovencev je bil najboljši Klemen Bauer na 10. mestu. Od desne Benjamin Raich, Marcel Hirscher in Massimiliano »Max« Blardone ansa ADELBODEN - Deset stotink je včeraj ločevalo »azzurra« Massimiliana Blar-doneja od najvišje stopničke tradicionalnega veleslaloma v Adelbodnu. Deset sto-tink hitrejši je bil zmagovalec Avstrijec Marcel Hirscher, za dve stotinki pa je 32-letni italijanski veleslalomist, ki je na isti progi zmagal že leta 2005, drugi pa je bil leta 2007 in 2009, zaostal za drugim Avstrijcem Benjaminom Reichom. »Sem v formi, sem zelo motiviran in kot vedno pokažem na tekmi vse, kar zmorem. Tako je bilo tudi danes (včeraj op.a.). Veseli me tretje mesto, čeprav je bila razlika s prvou-vrščenim res minimalna,« je po tekmi povedal Blardone, ki od kar je izvedel, da bo aprila postal oče, smuča še bolj agresivno kot prej. V novo leto pa je odlično vstopil tudi 22-letni Marcel Hirscher: po zmagi v nočnem slalomu pod žarometi na Sljemenu je slavil tudi na prvem veleslalomu po novem letu. V letošnji sezoni je zbral že peto zmago in tako še okrepil vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Dru-gouvrščeni Norvežan Aksel Lund Svindal (456), ki je včeraj na drugi progi odstopil, za Avstrijcem zaostaja že 169 točk. Tret-jeuvrščeni Ligety (453), ki je bil včeraj po prvi vožnji drugi, končal pa je na 4. mestu, pa je v skupnem seštevku tretji. Z drugim mestom je bil včeraj zelo zadovoljen tudi Avstrijec Benjamin Raich, ki je dosegel prve stopničke po poškodbi na lanskem SP-ju v Garmischu. Ob Blardoneju so nastopili tudi drugi člani italijanske ekipe, najboljša sta bila Giovani Borsotti na 11. (21 let), in Davide Simoncelli na 13. mestu. Na težki progi je od 66 smučarjev na startu do cilja druge vožnje prišlo le 27 tekmovalcev. Slovenci tudi po petem veleslalomu za svetovni pokal pa ostajajo brez točk v osnovni disciplini alpskega smučanja, slovenska moška vrsta veleslalomskih točk ni osvojila že vse od decembra 2009. Edini slovenski predstavnik Janez Jazbec je odstopil na prvi progi. Izidi: 1. M. Hirscher (Avt) 2:42,50; 2. B. Raich (Avt) +0,08; 3. M. Blardone (Ita) +0,10; 4. T. Ligety (ZDA) +00,14; 5. C. Richard (Fra) +0,99; 6. R. Baumann (Avt) +01,28; 7. A. Pinturault (Fra) +01,36; 8. T. Fanara (Fra) +02,06; 9. S. Missillier (Fra) +02,15; 10. I. Kostelič (Hrv) +02,17. Svetovni pokal, skupno: 1. M. Hirscher (Avt) 625 točk; 2. A. Lund Svindal (Nor) 456; 3. T. Ligety (ZDA) 453; 4. I. Kostelič (Hrv) 415; 5. B. Feuz (Švi) 365; 6. B. Miller (ZDA) 343. NOGOMET - V A-ligi Inter kot valjar, prvi poraz Lazia v gosteh Razočarani Edy Reja ansa Danes po TV Superveleslalom, ženske, Bad Kleinkirchheim ob 11.45; slalom, moški, Adelboden: ob 10.30 1. vožnja; ob 13.30 2. vožnja; smučarski teki, Val di Fiemme: ob 12.30, 9 km prosto, ženske; ob 14.30, 9 km prosto, moški. PO TV: Rai sport 1 in 2 ter Slo 2. SIENA/MILAN - Lazio Edyja Reje je nepričakovano visoko izgubil proti Sieni. Končni izid je bil 4:0. Za rimsko enajsterico je bil sinočnji prvi poraz v gosteh. Siena pa je zmagala šele po sedmih krogih. Kar pet krogov nogometaši iz Toskane niso uspeli zadeti gola. Zadnjič so premagali Chie-vo in so prav tolikokrat zadeli nasprotnikovo mrežo. Trener Lazia Edi Reja je bil po tekmi oster: »Odigrali smo najslabšo tekmo odkar sem pri Laziu. Tako se ne sme igrati. Oproš-čam se navijačem.« Lazio je končal tekmo z možem manj, saj je sodnik izključil Bizzarrija. Sinoči so se veselili Interjevi navijači. Kot kaže je trener Ranieri utiril »črno-modri« vlak na pravi tir. Po porazu Lazia zaostaja Inter za rimsko ekipo, ki je četrta na lestvici, le za eno točko. Milito, ki je včeraj dosegel kar dva gola, in soigralci torej še niso odpisani. Že po prvem delu je Inter vodil s 3:0. Argentinski napadalec je obakrat zadel v polno v prvem polčasu. Za tretji gol je poskrbel južnoameriški nogometaš z italijanskim potnim listom Thiago Motta. Tudi v drugem delu Parma ni bil kos gostiteljem, ki so se še dodatno razigrali. Zadela sta še Paz-zini in mladi Faraoni. Po tekmi je bil trener Ranieri dobre volje: »Že pred časom sem vam rekel, da se lahko še vključimo v boj za naslov. V drugem delu se bomo skušali prebiti do samega vrha.« Skratka: prvenstvo bo še zelo zanimivo. IZIDA 17. KROGA Siena - Lazio 4:0 (3:0) Strelca: Destro v 11. in v 81., Calaiö v 35. in 49. iz 11-m. Inter - Parma 5:0 (3:0) Strelci: Milito v 13. in 41. Motta v 18., Pazzini v 56. in Faraoni v 79. LESTVICA Milan 16 10 4 2 35:16 34 Juventus 16 9 7 0 27:11 34 Udinese 16 9 5 2 20:9 32 Lazio 17 8 6 3 24:17 30 Inter 17 9 2 6 27:19 29 Napoli 16 6 6 4 29:18 24 Roma 16 7 3 6 21:19 24 Catania 16 5 7 4 20:23 22 Palermo 16 6 3 7 18:20 21 Genoa 16 6 3 7 19:24 21 Atalanta (-6) 16 6 8 2 23:19 20 Chievo 16 5 5 6 13:18 20 Parma 17 5 4 8 21:31 19 Fiorentina 16 4 6 6 15:15 18 Cagliari 16 4 6 6 12:17 18 Siena 17 4 6 7 18:16 18 Bologna 16 4 3 9 14:24 15 Novara 16 2 6 8 17:29 12 Cesena 16 3 3 10 8:20 12 Lecce 16 2 3 11 17:33 9 DANES 12.30 Udinese - Cesena, 15.00 Atalanta - Milan, Bologna - Catania, Cagliari - Genoa, Lecce - Juventus, Novara - Fiorentina, Roma -Chievo, 20.45 Palermo - Napoli APrimorski ~ dnevnik TENIS Hopmanov pokal v rokah Čehov PERTH - Češka je velika zmagovalka Hopmanovega pokala, neuradnega svetovnega teniškega prvenstva mešanih ekip. V finalu sta bila Petra Kvito-va in Tomaš Berdych nepremagljiva v posamičnih dvobojih ter sta ugnala francoska tekmeca Marion Bartoli in Richarda Gasqueta. Češka je tako gladko slavila z izidom 2:0. Reli Dakar: Coma 1. SANTIAGO DE CHILE - Dirkači na vzdržljivostnem reliju Dakar so nadaljevali z dirkanjem. Med motociklisti, ki so prevozili 598 km s startom in ciljem v Copiapu, je bil najhitrejši Španec Marc Coma, drugi je skozi cilj pripeljal vodilni v skupnem seštevku, Francoz Cyril De-spres. Miran Stanovnik, edini slovenski predstavnik, je končal na 28. mestu. Tsonga premagal rojaka DOHA - Francoski teniški igralec Jo-Wilfried Tsonga je zmagovalec teniškega turnirja ATP v Dohi z denarnim skladom 1,024 milijona dolarjev. Tretji nosilec je v finalu premagal rojaka Gae-la Monfilsa s 7:5 in 6:3. Tsonga je osvojil svojo osmo lovoriko, Monfilsa pa je premagal še tretjič v štirih medsebojnih dvobojih. Poraz Slovenije HERNING - Slovenska moška rokometna reprezentanca je v drugem krogu mednarodnega turnirja v danskem Herningu izgubila z Islandijo s 26:29 (13:13). Slovenija se bo danes pomerila še s Poljsko. Žbogar jadralec leta LJUBLJANA - Jadralna zveza Slovenije je za najboljšega jadralca lanskega leta imenovala Izolana Vasilija Žbogarja. Za najboljši članski jadralki je strokovni svet izbral Tino Mrak in Tejo Černe. Poljanec zmagal s 5,25 m ŠEMPETER PRI GORICI - Andrej Poljanec (Krka) je na otvoritvenem atletskem dvoranskem mitingu nove sezone, ki je bil v Šempetru pri Gorici, zmagal v skoku s palico (5,25 m). Jure Bata-gelj (Gorica) je bil s 4,80 m drugi. Maja Bratkič (Gorica) je slavila v troskoku (13,38 m). V teku na 60 m sta bila najboljša člana novogoriškega kluba Tina Slejko (7,73) in Aleš Peloz (7,04), v skoku s palico pa je slavila Jerneja Writzl (Mass, 3,90 m). NOGOMET - Triestina pred stečajem? Jutrišnja »tekma« bolj pomembna od današnje Na gostovanje v Salo s privoljenjem javnega tožilca TRST - Glede na hude ekonomske težave, ki pestijo klub, je današnji prvi krog povratnega dela 1. divizije skorajda nepomemben. A Triestina bo morala ob 14.30 vseeno igrati v Saloju, čeprav bodo najpomembnejše novice jutrišnje, ko se bo na sodišču odločalo o bodočnosti kluba. Stečajni postopek naj bi bil, glede na višino dolga tržaškega kluba, neizbežen. Predsednik Aletti sicer še naprej gleda na zadevo z velikim optimizmom, ki pa ga z njim deli malokdo. Tudi odločitve, ki jih je sprejel upravni odbor, ki se je sestal 5. in 6. januarja, niso še znane. Jutri naj bi te odločitve predočili javnemu tožilcu Frezzi in bržkone bo šele po tem pogovoru med upravo kluba in tožilcem nekoliko bolj jasno, katera bi lahko bila bodočnost kluba, ki je grenkobo stečaja že okusil leta 1994. Igralci in uslužbenci kluba nada- ljujejo opravljati svoje delo, ne glede na to, da že več mesecev ne prejemajo plač. Kar je nov dokaz o zvestobi in ljubezni do kluba oseb, za katere je Triestina veliko več kot zgolj delodajalec. Le privoljenje javnega tožilca Federica Frezze, je omogočilo, da so uporabili 3500 € klubskega denarja, da so se igralci podali na gostovanje v Salo'. Stanje je torej res zaskrbljujoče, a kljub nastali situaciji se prvenstvo Triestine nadaljuje. Težko je ugotoviti, kako bodo igralci reagirali na današnjem gostovanju. Doslej so Gal-derisi in vsi nogometaši vestno trenirali. Bomo videli zagrizeno ekip, ki bo želela dokazati, da je pripravljena igrati maksimalno ne glede na težave, v katerih se je znašlo društvo, ali pa bodo igralci brez pravih motivacij? Pozitivno je vsekakor, da se v ekipo vračata Curiale in Allegretti. Zlasti odsotnost slednjega je Triestina še kako občutila. (I.F.) 22 Nedelja, 8. januarja 2012 ŠPORT / ODBOJKA - V deželni moški C-ligi Čast je rešila le Soča, vsi ostali praznih rok Skupina B Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - CUS TS 3:0 (25:14, 25:23, 25:22) Soča: Braini 5, J. Černic 2, M. De-vetak 6, E. Juren 10, M. Juren 19, Kra-gelj (L), Testen 10. Trener: Berdon. Odbojkarji Soče so tri kroge pred koncem prvenstva zasluženo, brez večjih težav premagali tržaški CUS. V prvem setu so gostom »prepustili« le 14 točk. »V preostalih dveh setih so se nam gostje približali zaradi naših napak,« je poudaril trener Andrej Berdon in dodal: »Storili smo nekaj napak, kar pa nam ni bilo usodno. Fantje so tokrat igrali dobro in so se potrudili. Poznalo se je, da smo med prazniki dobro trenirali. Upam, da se bo dobro delo še naprej obrestovalo.« Trener Berdon je pohvalil celo ekipo, posebej pa Erika Jurna, ki je bil tokrat zelo učinkovit. Sloga - Volley Club 1:3 (22:25, 23:25, 25:12, 22:25) Sloga: Devetak 2, Fermo 9, Kante 13, Romano 13, Rožac 9, Žerjal 4, Fiorelli (L), Antoni, Dussich 15, Sosič. Trener: Peterlin. V prvi tekmi po božično-novolet-nem premoru so slogaši sicer izgubili, kot je razvidno iz izidov v posameznih setih pa je jasno, da bi bil s kančkom sreče lahko izid povsem drugačen. Glede na to, da je bila prva tekma po skoraj mesecu dni (17. decembra je Sloga počivala), smo z nastopom naših odbojkarjev lahko kar zadovoljni. Nasprotnik je imel sicer pet točk prednosti, vendar je bil absolutno na njihovi ravni, zato je bilo srečanje tudi enakovredno in izredno izenačeno. Ekipi sta se večkrat izmenjavali v vodstvu in v treh setih je bil izid negotov vse do konca. Za slogaše je bilo usodnih nekaj povsem naivnih napak ob nepravem trenutku, kar so gostje seveda vedno izkoristili. Izjemo predstavlja tretji set, v katerem so naši odbojkarji bili stalno v visokem vodstvu, dobro so gradili in z zelo učinkovitim servisom velikokrat pre- prečili Volley Clubu, da bi razvil svojo igro in gladka zmaga je bila povsem zaslužena, žal pa se za kaj več tokrat ni izšlo. FerroAlluminio - Olympia 3:0 (25:14, 25:17, 25:13) Olympia: Terčič 11, Komjanc 11, Vogrič 2, M. Persoglia 1, Visin 1, Sanzin 1, F. Hlede 3, Š. Čavdek (L), S. Persoglia, D. Hlede. Trener: Jerončič. Odbojkarji Olympie so dobro vedeli, da bo tržaško gostovanje proti močnemu FerroAlluminiu vse prej kot lahko. »Tržaška ekipa je vsaj poldrugo ali dve stopnički boljša od vseh ostalih. Je glavni favorit za napredovanje v višjo ligo. Kljub temu sem računal, da bi mogoče s sproščeno igro in večjo zbranostjo vseeno iztrgali vsaj en set. Na koncu smo morali priznati premoč nasprotnika, ki nas je povsem nadigral. Tržačani so bili boljši v vseh elementih igre. Povrh tega smo mi še slabo sprejemali in napadali,« je poraz priznal trener Zoran Je- Skupina A Vivil - Val Imsa 3:0 (25:21, 25:23, 25:21) Val: Ombrato 2, S. Faganel 2, La-vrenčič 21, Masi 7, Vidotto 3, Ferfoglia 1, Plesničar (L), Lango 3, Nanut 1, Pal-mieri 1, Sfiligoj 0, D. Faganel 0. Trener: Berzacola. Po porazu v Villi Vicentini so Odbojkarji Olympie so v Trstu ostali praznih rok kroma možnosti Vala, da bi se uvrstil v skupino za napredovanje, skoraj nične. Varovanci trenerja Berzacole so tokrat igrali slabo. Neučinkoviti so bili tako v obrambi kot v napadu. »Poraz je bil za- služen. Slabo smo igrali v vseh elementih igre,« je priznal Robert Makuc in dodal: »S tem smo si tudi zapravili možnosti za igranje v skupini za napredovanje.« ODBOJKA - Ženska deželna C-liga Zalet C po zmagi v boljšem • I I • V V I v • izhodiščnem položaju Praznični fotoutrip 2011 Kljub ekonomski krizi, ki neizbežno pogojuje tudi naše kraje, so se na ulicah prižgale praznične lučke, trge pa krasijo osvetljene jelke. Ljudje se, tako ali drugače, pripravljajo na božični čas in prehod v novo leto. Kaj pa vi? Pošljite nam fotografijo - svoj praznični fotoutrip, da bo tudi naša spletna stran nekoliko bolj praznična. Posnetke opremi s komentarjem in pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu ali na elektronski naslov tiskarna@primorski.eu. Libertas - Zalet C 2:3 (25:19, 23:25, 25:19, 20:25, 9:15) Zalet C: Antognolli 0, Babudri 3, Bukavec 21, Cvelbar 6, Grgič 3, Štoka 8, Kapun (libero), Balzano 8, Colarich 4, Crissani 5, Pertot, Spangaro 12. Trener: Maver Po osvojenem mestnem derbiju v zadnji tekmi pred novoletnim premorom je Zalet C dosegel zmago še proti drugemu tržaškemu tekmecu z ena- kim izidom. Osvojena točka za našo združeno ekipo pomeni ohranitev četrtega mesta, ki bi predstavljala boljše izhodišče v dodatnih srečanjih za uvrstitev v skupino za napredovanje. Prednost pred Sant' Andreo znaša sicer le eno točko, Zaletu manjkajo še tri težke tekme, vendar bo dve igral na domačem igrišču, tako da so možnosti za ohranitev tega položaja realne. Libertas je včeraj zaigral na vse Vera Balzano je bila v odločilnih trenutkih zelo učinkovita kroma ali nič, saj bi se v primeru gladke zmage lahko še vmešal v boj za osvojitev končnega četrtega mesta, nastopil pa je tudi v popolni postavi (na prvi tekmi v Repnu je bil okrnjen). Tudi zale-tovke so se seveda zavedale pomembnosti srečanja in so s svojo borbenostjo večkrat nadoknadile pomanjkljivosti, ki izvirajo iz kar dolgega obdobja nerednih treningov zaradi počitnic. Tokrat lahko resnično zatrdimo, da je za zmago zaslužen celotni kolektiv: trener Maver je stalno spreminjal postavo in menjave so se res obrestovale, saj so se igralke v bistvu skozi vso tekmo dopolnjevale. Še posebno so se izkazale Sabrina Bukavec, Alice Spangaro in Vera Balzano, ki je v odločilnih trenutkih z neubranljivimi servisi spravila nasprotnikov sprejem na kolena. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena. Zalet je v prvem setu začel sicer nekoliko zadržano, Libertas pa s polno paro, v nadaljevanju so naše igralke »rasle«, medtem ko so Liber-tasu začenjale pojemati moči, kljub temu, da je že vodil z 2:1 v nizih. Veliko je bilo zelo dolgih in napetih akcij, ko žoga zlepa ni padla na tla, vendar je bil Zalet v zadnjih dveh setih boljši in povsem zasluženo osvojil dve točki. ODBOJKA - D-liga Zalet D je »igral« samo en niz Zalet D - Buia 1:3 (21:25, 19:25, 25:15, 21:25) Zalet D: Spanio 9, Zavadlal 3, A. Zuzič 11, Gantar 4, Verša 19, Starec 4, Vodopivec 12, Rudez 1, Micussi, Spangaro (L), n.v. Cassanelli in Cernich. Trener: Berlot, pomožna trenerka: V. Zu-zič. Zalet D je začel leto 2012 s porazom in zdaj lahko samo še upa na uvrstitev na 4. ali 5. mesto na lestvici, kar bi jim omogočalo igranje dodatne tekme za uvrstitev v skupino za napredovanje. V prvih dveh nizih je bil scenarij podoben: v izenačeni končnici so prevladale napake igralk Zaleta nad točkami, tako da je Buia povedla z 2:0. Z napadalnim servisom pa je Zalet odrea-giral v tretjem nizu, ko je povedel s 6:1. Buia je sicer nato izenačila (15:15), vendar v nadaljevanju z Veršo na servisu in Vodopivčevo v napadu Zalet ni dopustil več niti točke (delni izid 10:1). Take igre pa niso ponovile v zadnjem nizu, ko je bilo spet preveč napak. B2-liga: okrnjena Sloga Tabor danes v Repnu Sloga Tabor Televita bo danes ob 18. uri pred domačim občinstvom v Repnu gostila četr-touvrščeni Agora iz Benetk. Trener Lucio Battisti bo imel precej težav s postavo, saj so poškodovani Veljak, Nigido, Slavec in Matevž Peterlin. JADRANJE - SP Jana Germani v osmem plovu osvojila 3. mesto Jana Germani V Napieru v Novi Zelandiji se je včeraj nadaljevalo svetovno prvenstvo v jadralnem razredu optimist, na katerem zastopa barve Slovenije tudi mlada tržaška jadralka Jana Germani. Dvanajstletna dijakinja nižje srednje šole Gregorčič v Dolini je včeraj jadrala prepričljivo in izboljšala svojo skupno uvrstitev za skoraj 50 mest. V prvem plovu je bila 19., v drugem pa je v modri skupini osvojila visoko 3. mesto in je pred zadnjima dvema dnevoma na skupnem 99. mestu. Po osmih plo-vih vodi Nizozemec Bart Lambierx, Italijanka Maria Vittoria Marchesini (SVBG) je 8., Slovenec Peter Lin Janežič pa je po včerajšnjih slabših uvrstitvah zdrknil na 26. mesto. Vremenoslovci napovedujejo dež, a ugodne vetrovne razmere, vprašljivo pa je, ali bodo vseeno izvedli načrtovane plove. Prvenstvo, na katerem nastopa 210 tekmovalcev iz 48 držav, se bo zaključilo v pojutrišnjem. AKŠD Vipava: božično kotalkanje in hip hop Prejeli smo Pred prazniki se je v sovodenjski telovadnici zbrala množica ljudi, ki je prisostvovala tradicionalni božični točki AKŠD Vipava. Tokrat je na ploščo stopilo kar veliko število nastopajočih, saj med kotalkarji in plesalci društvo šteje okoli devetdeset članov. Plesne skupine so zelo navdušile publiko; krstni nastop je imela skupina mamic in ljubiteljic hip hopa, ki je navdušila občinstvo do take mere, da je točko ponovila kar dvakrat. / ŠPORT Nedelja, 8. januarja 2012 23 KOŠARKA - Državna divizija C V tržaškem derbiju drugi poraz Jadrana Servolana boljša po podaljšku in je zdaj druga na lestvici - V končnici »Bocchini šov« Servolana - Jadran Qubik 72:64 (20:11, 26:27, 42:48, 59:59) Jadran: D. Batich 6 (1:4, 1:6, 1:4), Ban 13 (5:7, 1:6, 2:7), Slavec (-, 0:1, 0:6), Ma-rusič 14 (2:3, 6:10, -), Franco 3 (-, 0:2, 1:4), Spigaglia 19 (4:4, 6:13, 1:3), Malalan 9 (3:4, 3:7, -), n.v. Škerl, Bernetič, M. Batich. Skoki v obrambi: 27, skoki v napadu 17; pridobljene žoge: 15, izgubljene žoge 16. Servolana: prosti meti 23:28 (82 %), 2 točki: 17:34 (50 %), 3 točke: 5:20 (25 %). Skoki v obrambi: 34, skoki v napadu 3; pridobljene žoge: 16, izgubljene žoge 14. Pred približno 300 gledalci je v tržaškem derbiju - ki je postregel z napeto končnico, vendar z manj kakovostno predstavo obeh ekip - šele po podaljšku prevladala domača ekipa in tako zadala Jadranu Qubik drugi prvenstveni poraz. »Seveda želiš tako tekmo zmagati, vendar košarke ne zmagaš, če koša ne dosežeš. Zgodi se lahko, da ne dosegaš košev iz zunanjih položajev, vendar smo tokrat grešili tudi pod košem,« je po tekmi na kratko opisal včerajšnjo zgodbo trener Va-tovec, ki pa je iz slabe predstave Jadrana v napadu izluščil tudi nekaj pozitivnih not, obenem pa obrazložil, zakaj je napad odpovedal: »Kljub temu, da nismo zadevali niti odprtih metov, smo se enakovredno borili do konca, kar kaže, da nekaj kvalitete res imamo. Imeli smo sicer načrtovano dolgo pavzo, nekateri tudi dva tedna niso trenirali, v zadnjih dneh pa smo bili vsak dan na igrišču in normalno je, da ti peša šut. Z igro v obrambi pa sem zadovoljen,« je zaključil trener Jadrana. Srečanje se je začelo z monologom Godine in ostalih (6:0), ki so po prvih desetih minutah povedli z 20:11. Predvsem TV KOPER - Jutri Športel o smučarskih tekmovanjih V jutrišnji drugi letošnji (prvi v živo) športni oddaji Športel, po televiziji Koper-Capodistria ob 22.30, bodo gostje odborniki in športni delavci tržaških slovenskih smučarskih klubov Dario Štolfa, Andrej Don in Ennio Bogatez. V ospredju bo priprava na tržaško smučarsko prvenstvo, ki ga bo prvič v zgodovini tekmovanja organiziralo slovensko društvo, oziroma SK Devin. Voditelj oddaje Igor Malalan bo goste še spraševal o zamejskem prvenstvu in o čez-mejnem Primorskem pokalu. Špor-telovi sodelavci bodo pripravili prispevke z odbojkarske tekme C-ligašev Olympie, o košarkarskem tržaškem derbiju med Jadranom in Servolano ter o odbojkarski tekmi Sloge Tabor v državni B2-ligi. Koprske kamere bodo obiskale tudi tekmovanje v orientacijskem teku, ki ga na Padričah organizira ŠZ Gaja. Novoletni pokal nogometašem Sovodenj Tudi povratna tekma novoletnega pokala med Sovodnjami in Ju-ventino se je končala neodločeno, tokrat 1:1. V Sovodnjah so najprej po-vedli gostje s Trangonijem. Belo-mo-dri so izenačili z Visintinom z enajstmetrovke. Ker so igrali po pravilih UE-FE, so pokal zmagali Sovodenjci, ki so v Štandrežu igrali neodločeno 3:3. Reprezentanta Mevlja na treningu Krasa v Repnu Jutrišnji trening cicibanov Krasa na igrišču v Repnu (ob 16.30) bosta obiskala dvojčka Nejc in Miha Me-vlja, doma iz Lokve (obiskovala sta li-cej France Prešeren v Trstu). Brata Mevlja igrata pri slovenskem prvoli-gašu Hitu Gorica in nosita dres slovenske reprezentance U21. neuspešni napadi so onemogočili, da bi Jadran držal stik s Tržačani: v prvi četrtini je metal iz igre le 21 %, edini, ki je izstopal je bil samo Spigaglia, ki je bil z 19 točkami in 14 skoki najbolj koristen igralec tekme. Prvi preobrat se je zgodil v 2. četrtini, ko je napad Servolane popolnoma zastal (v tem delu so dosegli samo 6 točk), Jadran pa je počasi zmanjšal zaostanek, s trojko Franca 51 sekund pred odmorom tudi prvič povedel (25:26). Kljub temu pa še vedno ni zadovoljil v napadu (le 33 %, 1:6 za 3 točke). Z boljšo predstavo v tretji četrtini pa je že kazalo, da se bo tehnica povsem prevesila v korist Jadrana, ki je povedel tudi na devet točk (2 minuti pred koncem je po trojki Baticha povedel s 36:45), vendar je »Bocchini šov« prekinil kakršni koli oddih jadranovcev. S sedmimi zaporednimi točkami je bivši kapetan Acegasa (na koncu 17 točk) pokazal, kaj velja. Servolana je tako v 34. minuti remizirala (50:50) in boj za zmago se je spet odprl. Tri minute pred koncem je sicer Jadran z uspešnimi obrambami Malalana in njegovimi koši spet prevzel rahlo prednost (51:57), ki pa ni zadostovala. Bocchini je spet vzel vajeti igre v svoje roke in z zadnjim košem izenačil 59:59. Batich je v zadnjem napadu zgrešil polaganje, tako da sta ekipi morali odigrati še podaljšek. Podatek, da so Ban, ki je tokrat igral pod svojimi sposobnostmi, in ostali v zadnjih petih minutah iz igre metali le 10 % kaže, kdo je upravičeno slavil na koncu zmago. Ser-volana je s preciznimi napadi povedla, zmagala in je zdaj druga na lestvici za Jadranom: »Seveda je občutek res prijeten, ko zmagaš derbi in tudi premagaš prvou-vrščeno ekipo. Zelo smo zadovoljni, in še Daniel Batich (Jadran) med Bocchinijem in Crevatinom (št. 18) kroma več. Igra res ni bila dopadljiva, vendar moramo upoštevati, da je bil to derbi, kjer nekatera razmerja odpovejo. Bocchini, ki trenira pri nas že od avgusta, je za nas dodana vrednost v igri. V pomembnih tre- nutkih je dokazal, da je igralec z mnogimi izkušnjami.« (V.S.) Ostali izidi: Codroipo - Limena 68:59, Cormons - Montebelluna 64:63, Cittadella - Pordenone 62:57. KOŠARKA - Zmaga in poraz v deželni C-ligi Spodrsljaj Brega Nerodno so izgubili proti videmskemu UBC-eju - Bor Radenska zmagal na gostovanju borben) ter Niko Štokelj (v obrambi). San Vito - Bor Radenska 81:89 (14:26, 32:53, 56:71) Bor: Bole 5 (1:2, 2:3, 0:1), Mado-nia 8 (2:3, 3:5, -), Crevatin 3 (-, 0:2, 1:2), Štokelj 5 (-, 1:2, 1:2), Meden 13 (3:5, 2:5, 2:2), Burni 13 (-, 2:2, 3:8), Zanni-ni 10 (4:6, 3:7, -), Sosič 17 (6:7, 4:6, 1:1), Fumarola 9 (-, 3:7, 1:3), Pertot 2 (-, 1:3, 0:1), Devcich 4 (-, 2:3, -). Trener: Po-povič. PON: Devcich v 39. min. SON: 25. Skoki: 34 (26 v obrambi). Popovičevi fantje so prvo tekmo v novem letu začeli zagrizeno in so po prvi četrtini že vodili za 12 točk. Borovci so bili natančni v napadu in zelo zbrani v fazi obrambe. To sicer ni veljalo v drugi četrtini, ko so se gostite- lji reorganizirali in uspelo jim je celo izenačiti (26:26). Trener Popovič je zdramil svoje varovance, ki so do konca polčasa pritisnili na plin in visoko povedli. Razlika je ob odmoru znašala celih 21 točk prednosti. V zadnjem delu tekme je Borov trener zaupal mlajšim igralcem, ki so do konca srečanja dobro opravili svojo nalogo. San Vito se je sicer približal Boru na samih osem točk razlike, četudi zmaga gostov ni bila nikoli v dvomu. To pa predvsem po zaslugi samih tržaških košarkarjev, ki so zgrešili precej metov na koš in izgubili nekaj žog. Od posameznikov so tokrat igrali dobro Peter Sosič (najboljši strelec), Matteo Zannini (agresiven in t i -i* Borov kapetan Niko Štokelj je tokrat igral dobro v obrambi kroma Breg - UBC 72:82 (18:23, 42:46, 59:60) Breg: Schillani (-, 0:2, 0:1), Gri-maldi 1 (1:4, 0:4, 0:1), K. Ferfoglia 12 (4:5, 4:6, 0:1), Robba 2 (-, 1:2, -), Gia-comi 16 (-, 2:4, 4:8), Samec 4 (-, 2:4, 0:1), S. Ferfoglia 13 (3:5, 5:11, -), Semec 7 (3:3, 2:3, -), Nadlišek, Klarica 16 (2:3, 4:6, 2:5), trener Krašovec. SON: 20. Tehnična napaka: Gia-comi (38). Brežani so v zadnjem krogu prvega dela nepričakovano in nerodno izgubili doma proti videmski ekipi UBC, ki je na sredini lestvice, sinoči v Dolini pa je zasluženo slavila, saj je pokazala večjo voljo do zmage. Gostitelji pa so delovali, kot da so še med prazniki: bili so »prelahki« v obrambi, saj so jim gostje dali kar 82 točk, v napadu pa neučinkoviti, kar kažejo tudi odstotki pri metu. Predvsem pa so izgubili veliko žog in zgrešili ogromno podaj, ker niso bili dovolj zbrani. Vseeno bi Brežani lahko zmagali, le če bi pokazali malo več borbenosti, saj so bili skozi vso tekmo gostom za petami. Nekajkrat so celo povedli, ne več pa kot za tri točke, vselej pa so jih Videmčani dohiteli in prehiteli, v zadnji četrtini pa so si gostje priigrali 10 točk prednosti in zasluženo zmagali. Pri gostih sta zlasti blestela veterana Silvestri, ki je dal 18 točk, in Ro-vere (25). Pri domačem moštvu pa nihče ni zadovoljiv. Skratka, treba bo čim prej pozabiti na to srečanje, si zavihati rokave in se temeljito pripraviti na prihodnji krog proti Tarcentu. (lako) Ostali izidi: Santos - Tarcento 51:75, Ronchi - Ardita 60:76, Romans - Don Bosco 76:62, Venezia Giulia -Cervignano 59:67, Tolmezzo - Libertas Acli 89:96. AL. SMUČANJE Naraščajnica Katrin Don na 3. mestu Katrin Don, Lovrenc Gregorc in Matej Kalc Včeraj se je na Zoncolanu nadaljevala tekmovalna smučarska sezona dečkov in naraščajnikov. V drugem veleslalomu sezone - prvič so tekmovali v Sappadi decembra meseca - se je spet izkazala smučarka Brdine Katrin Don, ki je med na-raščajnicami osvojila odlično 3. mesto. Hitrejši sta bili samo leto starejši Lisa Sgnao-lin in Sara Totto (1. v Sappadi). Prvič je bila Katrin tudi najboljša med smučarkami letnika 1998: za prvouvrščenima je zaostala sekundo in 33 stotink oziroma sekundo in deset stotink. S predstavo je bil zelo zadovoljen tudi trener Lovrenc Gre-gorc, saj takega rezultata ni pričakoval. Katrin je med prazniki prebolela tudi gripo in nekaj dni ni trenirala, dan pred tekmo pa je tudi padla. Včeraj se je izkazal tudi Matej Kalc (Brdina), ki se je uvrstil med dečki na 6. mesto (za zmagovalcem Vani-nom je zaostal sekundo in 20 stotink): »To me zelo veseli, končno mu je tudi na tekmah uspelo pokazati dobro smučanje kot ga kaže na treningih,« je dejal trener Lovrenc Gregorc. Med prvo deseterico se je uvrstila tudi smučarka Devina Andrea Craievich, ki je bila med leto starejšimi 9. in 2. med soletnicami. S smučanjem Craivicheve in Tommasa Pilat, ki je bil med leto starejšimi naraščajniki 14., je bil zadovoljen tudi trener Devina Matej Štolfa. Dobro sta odsmučala tudi Matej Udovič in Rudi Škerk, a sta žal odstopila. Ostali: dečki: 22. Blaž Klinec, 25. Enrico Rožič, 33. Sameul Purič (vsi Devin), 36. Jan Sedmak (Mladina); naraščajnice: 27. Patrizia Za-rotti; ostopila Petra Basezzi. Domači šport Danes Nedelja 8. januarja 2012 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Mestre MOŠKA D-LIGA - 11.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia under 17 - Pippoli UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča - Moraro Torriana KOŠARKA UNDER 15 DEŽELNI - 11.00 v Trstu, Oberdan: Azzurra B - Jadran B ORIENTACIJSKI TEK 5. TEK BREZ MEJA - 10.30 na Padričah, organizator ŠZ Gaja □ Obvestila SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 335 8180449 (Erika) ŠZ GAJA organizira danes 5. orientacijski tek Brez meja. Tek v petih različnih kategorijah se bo na območju Hudo leto začel ob 10.30. Odprt je vsem. Za informacije tel. št. 3496932994 SPDT sklicuje informativni sestanek za tečaj smučanja v četrtek, 12. januarja 2012 na Stadionu 1. maja ob 19. uri. Za dodatne informacije www.spdt.org,smucanje@spdt.org in telefonska številka 3395000317 od ponedeljka do petka od 19.00 do 20.00 ure. AŠD SK BRDINA - nadaljuje se vpisovanje glede tečajev smučanja za sezono 2012. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št. 3405814566 (Valentina). AŠD MLADINA obvešča, da se bodo tečaji smučanja začeli v nedeljo, 15. januarja 2012. Po potrebi organiziran avtobusni prevoz. Informacije na tel. št. 347-0473606. 24 Nedelja, B. januarja 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda« - Novakovi - Graščakovi 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dokumentarec: Zasnova in zaplet, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 6.00 Dok.: Da Da Da in musica 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Variete: Easy Driver 10.00 Variete: Linea verde Orizzonti 10.30 Variete: A Sua immagine 10.55 Sv. maša, sledi Angelus 12.20 Variete: Linea verde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 14.00 Variete: Domeni-ca in... L'Arena 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Domenica in -Cosi è la vita 18.50 Kviz: L'eredità 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Igra: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.30 Nan.: Il restauratore 23.40 Dnevnik - kratke vesti 23.45 Aktualno: Speciale Tg1 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.30 Variete: Lam-pi di genio in Tv 7.00 Risanke 9.20 Talent show: Social King 2.0 10.15 Rubrika: Ra-gazzi c'e Voyager! 10.50 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik, Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Talk show: Quelli che aspettano... 15.40 Variete: Quelli che il calcio 17.10 Šport: Rai Sport - Stadio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.35 Nan.: Lasko 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Charlie's Angels 22.35 Šport: La Domenica Sportiva O Italia 1 6.00 Fuori orario - Cose (mai) viste 7.10 Dok.: La grande vallata 8.45 Film: Notte e di (biog., ZDA, '46) 10.05 Nan.: Doc Martin 10.55 Aktualno: Tgr EstOvest 11.15 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, sledi Tg3 Persone 12.25 1.00 Aktualno: TeleCamere 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Il Capitale di Philippe Daverio 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h 15.05 Dok.: Alle falde del Kilimangiaro 17.55 Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Presadiretta (v. Riccar-do Iacona) 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.50 Show: Lilit - In un mondo mi-gliore 0.50 Dnevnik u Rete 4 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.20 Dok.: Parco nazionale della Calabria 8.55 Reportaža: Storie di confine 9.30 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Aktualno: Life 15.10 Film: Poliziotti a domicilio (kom., ZDA, '94, r. M. Ritchie) 16.50 Film: Zanna bianca - Alla riscossa (pust., Nem./It., '74, r. T. Ricci) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Evelyn (dram., Nem./ZDA, '02, r. B. Beresford, i. P. Bros-nan, J. Margulies) 23.35 Film: Il colore viola (dram., ZDA, '85, r. S. Spielberg, i. W. Goldberg, D. Glover) 1.10 Nočni dnevnik ^ Tele 4 La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Rubrika: m.o.d.a. 10.40 Dok.: La7 Doc 11.40 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Ma anche no (v. A. Piroso) 17.10 Film: Point Break (akc., ZDA, '91, r. K. Bigelow, i. P. Swayze, K. Reeves) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 10.00 Dok.: Tibet ed Himalaya, Everest 10.30 Film: Innamorati cronici (kom., ZDA, '97, r. G. Dunne) 12.45 13.40 Resnič. show: Grande Fratello 12 13.00 Dnevnik 14.00 Film: La vita segreta di mio padre (dram., ZDA, '05, r. D.S. Cass) 15.30 Film: Inga Lindstrom - Giorni d'estate sul lago Lilja (Nem., '07, r. J. Delbridge) 17.00 Film: Fli-cka (kom., V.B., '06, r. M. Mayer) 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.20 Show: Paperissima Sprint 21.30 Nan.: Di-stretto di polizia 1123.40 Aktualno: Terra! 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.00 Nan.: Fantaghiro 7.5011.25, 19.00 Risanke 10.55 Nan.: Power Rangers Samurai 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: La principessa e la magia del drago (fant., ZDA, '06, r. D. Wu) 16.40 Film: Air Bud - Campione a quattro zampe (kom., ZDA, '97, r. C.M. Smith) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Film: Pallottole cinesi (akc., ZDA, '00, r. T. Dey, i. J. Chan, O. Wilson) 21.30 Film: Mi presenti i tuoi? (kom., ZDA, '04, r. J. Roach, i. B. Stiller, R. De-Niro) 23.55 Šport: Controcampo - Linea notte 1.10 Variete: Pokerlmania 7.30 Variete: L'età non conta (pon.) 8.00 Dok.: Italia da scoprire 9.00 Variete: Muk-ko Pallino 9.30 Nad.: Maria Maria 11.00 20.20 Rotocalco ADNKronos 11.30 16.45 Dok.: Piccola grande Italia 12.00 Šport: Ski magazine 12.30 Dok.: Borgo Italia 13.00 Aktualno: Fede, perchè no? 13.05 Aktualno: Camper Magazine 2012 13.25 Dok.: Samoa, l'isola del tesoro 14.10 Talk show: A tambur battente 15.00 Glasba: ...E oggi tutti all'opera! 15.05 Lirika: Cavalleria Rusticana 17.10 Videomotori 17.25 Risanke 19.30 Variete: 80 nostalgia 20.00 Aktualno: Pagine e fotogrammi 2012 20.40 Aktualno: Musa Tv 2012 21.00 Dnevnik 21.30 Film: The underground comedy movie (kom., '99, r. V. Offer, i. B. Snellenburg, R. Chaney) 21.00 Dnevnik 23.30 Film: La ribelle del West (western, ZDA, '41, r. F. Lloyd, i.E. Arnold, L. Young) 1.00 Aktualno: Sky Magazine Pakistan 22.30 Slovenski magazin 23.40 Koncert: Fornaciari, Lambertini 0.30 Čez-mejna Tv - TDD pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 9.20, 10.10 Risane serije 8.55 Ris. film: Jagodka 9.45 Otr. zab. odd.: Tv Čira čara 10.45 Nan.: Talenti v belem 11.35 Nan.: Razočarane gospodinje 12.25 Nan.: Dobra mačka 12.55 Film: Knjiga ljubezni (ZDA) 14.125 Resnič. serija: Ku-hajmo po domače 14.55 Resnič. serija: Prenovimo kopalnico 15.25 Resn. serija: Kuharski mojster 16.20 Resn. serija: Ko pospravlja Kim 16.50 Film: Zgodba o Pepel-ki (ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Seks v mestu (ZDA) 22.35 Film: Ve-černica (ZDA) 0.50 Film: Groza v kleti (ZDA) 2.35 24UR (pon.) 3.35 Nočna panorama A Kanal A 21.30 Film: La duchessa (biog., V.B., '08, r. S. Dibb, i. Keira Knightley) 23.35 Film: I diari della motocicletta (biog., Arg./ZDA, '04, r. W. Salles, i. G.G. Bernal) (t Slovenija 1 6.40 Kultura (pon.) 7.0018.40 Risanke 9.20 Igr. nan.: Polna hiša živali 9.55 Nedeljska maša, prenos 10.55 Prisluhnimo tišini 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! (pon.) 15.10 Prvi in drugi 15.25 23.30 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope 16.00 Dok. odd.: Naica - Skrivnosti kristalne jame 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Misija Evrovizija 22.00 Intervju: Prof. Bogomil Fer-fila 22.50 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.20 Ars 360 0.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, vremenska napoved, športne vesti 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.15 Infokanal (t Slovenija 2 7.30 Skozi čas (pon.) 7.40 Globus (pon.) 8.15 Imago Sloveniae - Moški komorni zbor iz Bolgarije: Pravoslavna glasba 9.00 Film: Kino Kekec - Disko črvi 10.20 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 1. vožnja, prenos iz Adelbodna 11.35 Alpsko smučanje: SP, su-perveleslalom (ž), prenos iz Bad Klein-kirchna 12.45 Nordijsko smučanje: SP, tek 9 km (ž) prosto, vključitev v prenos iz Val di Fiemma 13.20 Alpsko smučanje:SP, slalom (m), 2. vožnja, prenos iz Adelbodna 14.25 Nordijsko smučanje: SP, tek 9 km (m) prosto, prenos iz Val di Fiemma 15.05 Tur-bolenca (pon.) 16.00 Nordijsko smučanje: SP, skoki (ž), posnetek iz Hinterzartna 16.30 Novoletni koncert z Dunaja, dirigent Mariss Jansons, posnetek iz Zlate dvorane Musikvereina (pon.) 19.10 Slovenci po svetu: 60 let Slovenske izseljenske matice (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 21.25 Dok. odd.: Voda - vir življenja ali dobička? 23.20 Kratka TV-igra: Poročnik in kurat 23.30 Kratka TV-igra: Kot kakšna žival se počutiš, ko si zaljubljena? 23.50 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.05 8.05, 21.30 Žarišče 7.30 Svet v besedi in sliki 9.30 16.40 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.30 Poročila Tvs1 14.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs118.15 21.45 Satirično oko 19.00 TV Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 20.50 Zrcalo tedna (pon.) Koper 12.10 Dnevni program 12.25 SP v nordijskem smučanju, slalom (M) 15.10 Čez-mejna Tv 15.30 »Q« - Trendovska oddaja 17.25 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.25, 0.30 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.05 Dok. odd.: 7.45 TV prodaja 8.0014.30 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.55 Hum. nan.: 10 razlogov, zakaj te sovražim 9.20 Film: Katastrofa v Londonu 11.00 19.05 ŠKL, mladinska oddaja 11.55 Hum. nan.: Brata 12.20 Hum. nan.: Dokler naju smrt ne loči 12.50 Film: Fantje za ženitev 15.30 Film: Dan, ko so odšli starši (ZDA) 17.10 Top Gear (avtomob. serija) 18.00 Naj reklame 20.00 Film: Specialist (ZDA) 21.55 Film: Wall Street (ZDA) 0.05 Nan.: Terminator 0.50 Dok. serija: Šola seksa 1.40 Love Tv 3.40 Nočna ptica RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: ANA-TOMI-JA, piše Maja Gal Štromar; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Pregled dogodkov v letu 2011; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Naš športnik 2011; 17.30 Z naših prireditev: Dan emigranta 2012; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer ve-čnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Italiani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.00 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Teden ne bo ravno po vašem okusu, saj bo potekal preveč mirno. Zaradi tega boste slabe volje in brez pravega ela-na. S prijatelji boste rešili nesporazum. Denar: dobro! m^l BIK 21.4.-20.5.: Ne boste se več obremenjevali s tem, kaj kdo o vas reče. Najbolj pomembno je, da veste, kdo so vaši prijatelji. Teden vam ne bo pisan na kožo, saj boste dobili nepričakovano zadolžitev. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Venera vas bo napolnila z nežnostjo, čustvi in romantiko. Popolnoma se boste posvetili svojemu partnerju. Samski ne odlašajte, zelo očitno je, da ste nekomu simpatični. RAK 22.6.-22.7.: Pred vami je čustveno naporen teden, hkrati pa boste imeli v službi delo, ki bo od vas zahtevalo veliko energije in pozornosti. Pomembno je, da si najdete zaveznika, ki vas bo potolažil. yLEV 23.7.-23.8.: Vaše počutje (^^r je slabo, čez praznike pa ste povsem opustili fizično aktivnost, zato je skrajni čas, da se je spet lotite. Samski naj obiščejo prijatelje, ki jih že dolgo niso videli. DEVICA 24.8.-22.9.: Slabo bo- ^^ ste prenašali svojega partnerja. Zdi se vam, da vam vse prevečkrat stopi na žulj in to ob nepravnem času. Bodite potrpežljivi in dajte partnerju še eno priložnost. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na- ^ ^ učite se deliti to, kar imate, z drugimi in vaša sreča bo neizmerna. Novo leto bo za vas obetavno. V službi vam bodo končno zagotovili napredovanje. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: S pomočjo sodelavcev boste na delovnem mestu rešili problem, s katerim se mučite že dlje časa. Po uspešnem dnevu si privoščite dan zase in za svojo družino. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Prijatelji vas bodo razočarali in imeli boste občutek, da si vas ne želijo v družbi. Morda bi bilo najbolje, da jih za nekaj časa pustite pri miru. Ob koncu tedna pazite na zdravje. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ne pričakujte uspeha na delovnem mestu, saj ste se v zadnjem času premalo trudili zanj. V prihodnjih dneh vložite v opravljanje obveznosti več energije in volje. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Po dolgem času boste spet začutili vznemirljiv občutek v sebi. Samski boste preizkusili moč zapeljevanja, vezani pa boste popolnoma očarali partnerja. Zdravje: dobro. RIBI 20.2.-20.3.: Na finančnem področju lahko pričakujete nov vir dohodka. Denar porabite za stvari, ki jih res potrebujete. V družini se bodo odnosi popravili. Pre- živite več časa z njimi. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 8. januarja 2012 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Senjam beneške piesmi - Čakam an drugi dan 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.30 Dnevnik L.I.S. 8.00 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: I Tg della Storia 9.30 Dnevnik Flash 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Dnevnik Focus 14.10 Variete: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta 17.00 Dnevnik in Parlament 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: La figlia del capitano 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.40 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due Rai Tre poved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.50 Film: Il commissario Cordier (krim., Fr., '05, r. B. Herbulot) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Tewas Ranger 21.10 Film: Programmato per uc-cidere (det., ZDA, '91, r. D.H. Little, i. S. Seagal, J. Pacula) 23.20 Film: Nel centro del mi-rino (triler, ZDA, '93, r. W. Petersen) 1.50 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 21.10 Resnič. show: Grande Fra-tello 12 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Resnič.: Grande Fratel-lo 12 (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.30 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: Desperate Housewives - I segreti di Wisteria Lane 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Gledališče: Tutto quello che non vi ho detto (E. Brignano) 23.10 Dnevnik 23.25 Nan.: L'ispettore Coliandro 1.10 Dnevnik Parlament O Italia 1 7.00 Risanke 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Film: Agente Cody Banks 2 -Destinazione Londra (kom., Kan./ZDA, '04, r. K. Allen) 17.30 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - New York 23.00 Nan.: White Collar 0.50 Variete: Modama-nia 1.25 Nočni dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia sia-mo noi 11.00 Talk show: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ridere in-sieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nad.: Un posto al sole ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Aktualno: Doma-ni si vedra 8.00 Dok.: Italia da scoprire 9.00 Dok.: Captain Cook Cruises 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Nan.: The F.B.I. 12.50 Variete: Videomotori 13.05 Aktualno: Dai no-stri archivi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...E se domani 14.35 Aktualno: Mukko Pal-lino 15.30 Dok.: Luoghi magici della terra 16.00 Šport: Ski magazine 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Variete: Energia e ambiente 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.05 Variete: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik miin KMW 21.05 Film: Air Force One (akc., ZDA, '97, r. W. Petersen, i. Harrison Ford, G. Oldman) 23.15 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Rubrika: Fuori orario u Rete 4 7.30 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska na- NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (7. januarja 2012) Vodoravno: protestantka, Repenta-borka, ikona, buč, K. R., Tore, sejem, Ararat, avans, N. D., Asam, Aral, Kelmo-rajn, zob, Ariel, Laj, ovarij, Arta, Anatole, Renata, Lara, Škot, ite, Nikaragva, kineta, narek, Alemanke, Oli, aga, le-vak, ime, itn., Danilo Lokar, raj, balon, Argo, Italo, Ira, agora; na sliki: Bani. 21.00 Film: Dead Pet - La vita e breve (kom., r.-i. K. Cotteleer, i. G. Doctor) 22.30 Rotocalco ADNKronos 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Koncert: Voci dal Ghetto La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Gospod.: L'aria che tira 12.30 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Inganni di san-gue (triler, Kan./ZDA, '04, r. D. Jackson, i. L. Purl, P. King) 16.15 Dok.: Atlantide 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.30 1.30 Variete: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'in-fedele 23.45 Aktualno: InnovatiON 0.20 Dnevnik 0.30 Aktualno: (ah)iPiroso |T Slovenija 1 A Kanal A 6.10 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 18.35 Risanke 10.40 Iz popotne torbe (pon.) 11.00 Igr. nan.: Polna hiša živali (pon.) 11.30 Sprehodi v naravo 12.0015.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Alpe, Donava, Jadran, podobe iz Srednje Evrope (pon.) 13.55 Obzorja Duha (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Prvi in drugi (pon.) 16.00 Intervju (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 1.05 Duhovni utrip 17.40 Pogled na... 17.55 Nad.: Utonilo je sonce 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.05 Umetni raj 7.15 Ninja želve (sinh. ris. serija) 7.40 Tom in Jerry (ris. serija) 8.00 Svet, povečava 8.30 Norci na delu (pon.) 8.55 Družina za umret (hum. nan.) 9.20 13.45 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.45 15.55 Pa me ustreli! (hum. nan.) 10.10 16.20 Nan.: Teksaški mož postave (pon.) 11.00 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci (pon.) 12.50 Tv prodaja 13.20 Nora Pazi, kamera! 14.10 Film: Dobro dekle, slabo dekle (ZDA) 17.05 Film: Guru ljubezni (ZDA) 18.35 Pazi, kamera! 17.10 Na kraju zločina: New York (nan.) 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Oblegani (ZDA) 21.45 Nan.: Spartak - Kri in pesek (ZDA) 23.35 Koncert Orkestra Slovenske Filharmonije 0.05 Koncert Simfoničnega orkestra RTVSlo 1.20 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 2.15 Slovencev v Italiji 2.40 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.30 Zabavni infokanal 11.15 Dobro jutro (pon.) 14.15 Red Five Point Star, posnetek koncerta (pon.) 14.50 Dok. odd.: Zgodbe v štirih jezikih (pon.) 15.40 Sobotno popoldne (pon.) 17.00 Hum. nan.: Pri Pear-sonovih 17.25 Ars 360 (pon.) 17.35 Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.) 17.50 Dober dan, Koroška (pon.) 18.25 Glasb. oddaja 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Nad.: Rembrandt in jaz 20.50 Na utrip srca 22.10 Film: Beli trak (t* Slovenija 3 6.05 21.30 Žarišče 6.30 Evropski premislek 7.30 Tedenski pregled 8.40 Tedenski pregled kronike 11.25 Iz svetovnih agencij 13.30 Prvi dnevnik Tvsl 15.05 16.40, 20.40 Na Tretjem 15.50 Svet v besedi in sliki 17.30 Poročila TVS117.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs119.55 Sporočamo Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Koncert - resna glasba 16.00 Vesolje je 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.15 Športna mreža 18.20 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Mala Nell 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 21.00 Meridiani - aktualna tema 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.35 Čezmejna Tv - TDD 22.45 Film: Posebne sile 0.25 Dok. serija: Šef pod krinko (ZDA) 1.15 Love TV 4.15 Nočna ptica pop Pop TV 6.50 9.05, 10.15, 11.35 Tv prodaja 7.2017.30 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 8.10 14.40 Nad.: Pola 9.20 Resnič. serija: Prenovimo kopalnico 9.45 Resnič. serija: Ko pospravlja Kim 10.40 Resnič. serija: Kuharski mojster 12.05 Resn. serija: Čista hiša 13.00 24UR ob enih 14.00 Jamie - obroki v pol ure (kuharska serija) 14.30 Nad.: Zdravilna moč narave 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 16.25 17.10 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.25 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Na vrat na nos (ZDA) 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Razočarane gospodinje 23.20 Nan.: Mentalist 0.10 Nan.: Beg iz zapora 1.05 24UR (pon.) 2.05 Nočna panorama RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Alenka Florenin in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D: 11.15 Posameznik in družba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor z dr. Kajetanom Gantarjem - II. del; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Arto Paasilinna: Zajčje leto - 2. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; Slovenska lahka glasba; 19.45 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.40 Anteprima classifica; 14.00 Ba-luardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.30-22.30 Glo-cal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ep-pur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Šport- na zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.45 Koledar prireditev; 9.05, 11.00 Ime tedna; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20 Obvestila; 13.00 Popoldne na Valu 202; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Twit na i; 17.10 Povzetek imena tedna; 17.35 Obvestila; 18.00 Telstar; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. PUSTITE SE PRESENETITI. KAKOR ME Sabina Fabbro, Igor Devetak, Aleksija Ambrosi , Danjel Radetič - goriško uredništvo Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej. Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu XPrimorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji / PRIREDITVE Nedelja, 8. januarja 2012 2 7 trst - Jutri v gledališču Rossetti Kvartet Bennewitz Uveljavljeni glasbeniki iz Prage bodo predstavili raznolik spored Koncertno društvo iz Trsta bo jutri v okviru svoje koncertne sezone gostilo znameniti kvartet Bennewitz. Štirje mladi glasbeniki iz Prage bodo nastopili ob 20.30 v gledališču Rossetti, na sporedu bodo Franz Joseph Haydn, Alfred Schnittke, Antonin Dvorak. Igrati v kvartetu pomeni komunicirati -to je geslo in tudi izziv, ki ga nekdanji študentje praške glasbene akademije skušajo uresničiti s svojimi nastopi. Sodeč po laskavih kritikah in bogati koncertni karieri, v sklopu katere so nastopili že v številnih svetovnih mestih, jim to tudi odlično uspeva. Kvartet, ki nosi ime po znanem češkem violinistu Antoninu Bennewitzu, je dobitnik številnih nagrad, med njimi tudi diplome španske kraljice za najboljši ansambel komorne glasbe, zlatih medalj na tekmovanjih v Osaki, Reggiu Emilii in še marsikje. piran - Od 13. januarja v Galeriji H. Pečarič Razstava Roka in znak mlade likovnice Katje Smerdu Katja Smerdu je predstavnica mlajše perspektivne generacije slovenskih likovnikov, širša javnost jo spoznava od leta 2005, odkar razstavlja na skupinskih in osebnih razstavah, prejela je že več nagrad. Lani ji je mednarodna strokovna žirija XLVI. mednarodnega slikarskega ex-tempora Piran podelila nagrado za najboljše delo avtorja, starega do 35 let, v obliki samostojne razstave v piranski Galeriji Hermana Pečariča. Katja Smerdu, rojena leta 1980 v Kopru, se je leta 2003 vpisala Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani na oddelek za kiparstvo, leta 2004 je delala v Celju v restavratorski delavnici, leta 2005 je obiskovala delavnico pri ak. kiparki Mojci Smerdu. V okviru programa Erasmus je 2007 obiskovala Akademijo Brera v Milanu. Leta pozneje je diplomirala na ljubljanski akademiji z nalogo Sculptura Scripta pri doc. Alenu Ožboltu. Zaključuje magisterij kiparstva, živi in dela pa v Strunjanu. Avtorica ima že profiliran osebni slog, ki jo uvršča v tisti krog ustvarjalcev, ki z intimnim spoštovanjem do preteklih obdobij snuje svežo in sodobno občuteno avtopoetiko. Predstavljena dela v piranskem razstavišču, žični objekti in kaligrafske risbe pa dokazujejo še njeno namero v ambien-talno postavitev le-teh, tako da gledalca angažirajo tudi fizično, da se sprehaja med njimi, se zau- stavi. Posebno pozornost pritegnejo mikro detajli, kot avtoričina sublimirana kodna znamenja ali metafore, pa naj si bo to gracilno elegantna silhueta človekove ali druge figure, pismenka oziroma premišljeno izbrana beseda in njeno repliciranje, pre-finjeno in graciozno izvedeni žični objekt v kombinaciji z drugimi materiali ali minuciozno izrisana kaligrafija, ki v sinergiji z izbranim nežnim koloritom napolnjuje belino slikarske podlage v vnaprej domišljeno kompozicijo. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Bartoli V torek, 10. januarja 2012, ob 21.00 / Donna Juanita" od Rosarija Gallija in "Patriottismo orizzontale" od Marije Letizije Compatangelo: »Spie« / Režija: Irene Noli / Ponovitve: od srede, 11. do sobote, 14. ob 21.00 in v nedeljo, 15. januarja, ob 17.00. V torek, 17. januarja, ob 21.00 / Enrico Groppali: »Homunculus, il Nerone di Napoli«. / Režija: Paolo Castagna / Ponoviteve: v sredo, 18. in v četrtek, 19. januarja, ob 21.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 8. januarja, ob 17.30 / Carlo So-lazzi: »Resurequie«. / Ponovitev: v ponedeljek, 9. januarja, ob 17.30. V petek, 13. januarja, ob 20.30 / Donald Lee Coburn: »Gin game«. / Režija: Francesco Macedonio / Nastopata: Valeria Valeri, Paolo Ferrari / Ponovitve: v soboto, 14. ob 20.30, v nedeljo, 15. in v torek, 17. ob 16.30, od srede, 18. do sobote, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. januarja, ob 16.30. Gledališče dei Fabbri V četrtek, 5. januarja, ob 21.00 / Kabaret / »Ridi e lascia ridere« / Nastopata: Flavio Furlan in Maxino Cernecca. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 10. januarja, ob 20.45 / Tennessee Williams, prevod: Gerardo Guer-rieri »Lo zoo di vetro«. / Režija: Jurij Fer-rini / Nastopajo: Jurij Ferrini, Alessandra Frabetti, Isabella Macchi. / Ponovitev: v sredo, 11. januarja, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V soboto, 14. januarja, ob 10.30 in ob 16.00 / Goriški vrtiljak - Andrej Jus: »Žaba Greta«. / Gostovanje Lutkovnega gledališča Maribor. LJUBLJANA Cankarjev dom Štihova dvorana V soboto, 14. januarja, ob 15.00 in 17.00 / »Mini cirkus Buffeto« / Produkcija: Zavod Bufeto. SNG Drama Veliki oder Jutri, 9. januaja, ob 19.30 / Dušan Jo-vanovic, Mitja Čander, Eva Mahkovic: »Bobby in Boris«. / Ponovitve: do četrtka, 12. januarja, ob 19.30. Jutri, 9. januarja, ob 20.00 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. V petek, 13. januarja, ob 17.00 / Milan Jesih: »Cesarjeva nova oblačila«. Mala dvorana Jutri, 9. januarja, ob 20.00. / Via Negativa, Via Nova 2011 »MandicStroj« / Ponovitev: v torek, 10. januarja ob 20.00. V sredo, 11. januarja, ob 20.00 / Kolektiv Narobov: »FM«. Slovensko mladinsko gledališče Zgornja dvorana V petek, 13. januarja ob 19.30 / Borut Šeparovic: »Razredni sovražnik« / Nastopa gledališka skupina: »Re-/de-/konstrukcija«. V soboto, 14. januarja, ob 17.00 / Charles Dickens - Blažka Müller Pograjc: »Oliver Twist« / Režija: Matjaž Pograjc / Produkcija: Slovensko mladinsko gledališče. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 11. januarja, ob 20.30 / Koncert / »Memorie di adriano« / Nastopajo: Peppe Servillo vokal, Fabrizio Bosso - tromba, Javeri Girotto - sax, Fu- rio di Castri - kontrabas, Rita Marco-tulli -klavir in Mattia Barbieri bobni. V soboto, 14. januarja, ob 20.30 / Mu-zikal / Enrico Botta e Annalisa Bene-detti: »Alice nel paese delle meraviglie«. / Režija: Christian Ginepro / Ponovitev: v nedeljo, 15. januarja, ob 16.00. Gledališče Verdi V torek, 17. januarja, ob 20.30 / Gae-tano Donizetti: »Anna Bolena« / Dirigent: Boris Brott / Orkester in zbor gledališča Verdi / Nastopajo: Mariella Devia, Cinzia Forte, Luiz Ottavio Faria, Laura Polverelli, Rossana Rinaldi, Celso Albelo Deniz Leone, Elena Traver-si in Alla Gorobchenko. / Ponovitve: od srede, 18. do petka, 27. ob 20.30 ter v soboto, 28. januarja, ob 17.00. OPČINE Prosvetnem domu Danes, 8. januarja, ob 18.00 / Openska Glasbena Srečanja / novoletni koncert. Nastopila bo Mladinska filharmonija NOVA / Dirigent: Simon Perčič. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 13. januarja, ob 20.45 / Koncert / Nastopa Giuseppe Guarrera -klavir. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Bazilika Marijinega vnebovzetja (Sveta gora) Danes, 8. januarja, ob 17.00 / Koncert / Orgle: Tone Potočnik;Violina: Jerneja Srebernjak. LJUBLJANA Cankarjev dom Linhartova dvorana V četrtek, 12. januarja, ob 20.00 / Ples / Nastja Bremec, Michal Rynia : »Mit« / Nastopajo: M&N Dance Company, CD in De Gouvernestraat Rotterdam. Štihova dvorana Jutri, 9. januarja, ob 17.00 / Koncert / »El-classic.com«. Nova glasbena kul-turnovzgojna učna ura. / Zasnova: Aleksander Arsov / Nastopajo: Janja Hvala - sopran; Blaž Trček - saksofon, klarinet; Aleksander Arsov - avtor, elektronsko ozadje. / Ponovitve: od torka, 10., do petka, 13., ob 10.00 ter v sredo, 11. januarja ob 10.00 in 12.45. Klub CD Cankarjevi torki V torek, 10. januarja, ob 20.30 / Koncert / »Narat,« Slovenija / Boštjan Na-rat - glas, kitara; Matevž Kolenc - kitara, bas, aranžmaji; Polona Janežič -klavir, klaviature; Jelena Ždrale - violina in Blaž Celarec - tolkala. V torek, 17. januarja, ob 20.30 / Koncert / »FIRE!« Švedska / Mats Gu-stafsson - pihala, fender rhodes, elek- tronika; Johan Berthling - bas, orgle in Andreas Werliin, bobni, tolkala. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzonti lim-pidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travniku 62 - vhod skozi trgovino obutev Ko- sič):bo danes, ob 11.00 je odprtje razstave iz načrta in programa UTE (Univerze za tretje starostno obdobje) iz Gorice. Razstava bo na ogled do 31. decembra: od torka do sobote med 9.00 in 12.30 in med 15.30 in 19.30. Kulturni dom(Ul. Brass, 20): je na ogled samostojna razstava priznanega slikarja Jožeta Ceja z naslo-vom:»Poklon umetniku ob njegovem življenjskem jubileju«. Razstavo prirejata Kulturni dom Gorica in Slovenska kulturno gospodarska zveza, v sodelovanju s Kulturno zadrugo Maja iz Gorice. / Razstava bo odprta vse do 10. januarja 2012 po sledečem urniku: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: 20. januarja 2012 je na ogled razstava del goriškega umetnika Roberta Faganela ob njegovem življenskem jubileju. Razstava bo odpr- ta do 9. 12. 2011 od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. Do 20. 1. 2012 pa ob prireditvah ali po domeni. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedij-skega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Knjižnica Otona Župančiča (Kersnikova ulica 2): do konca januarja so na ogled Ilustracije iz knjige Rimljani v Ljubljani, avtorice Ane Plestenjak in ilustratorja Marka Zorovica. 1 V vV v JANUAR prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu 28 Nedelja, 8. januarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona '^anticiklona vremenska slika 1000 NAPOVED ZA DANES' V nižini in ob morju bo zjutraj povečini jasno, popoldan se bodo pojavili posamezni oblaki. V gorah bo spremenljivo oblačno, zjutraj bo povečini jasno, popoldan se bo oblačnost povečala. Ob avstrijski meji in v okolici Trbiža obstaja možnost snežnih metežev ali šibkega sneženja, predvsem proti večeru. Dopoldne bo precej jasno, popoldne pa se bo zopet pooblačilo, najbolj v vzhodnih krajih, kjer bodo ponekod možne tudi občasne, rahle padavine. Najmanj oblačno bo v zahodni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, najvišje dnevne od 2 do 8, na Primorskem do 11 stopinj C. Atlantski anticiklon je nad naše kraje ponovno prinesel severne tokove in proti večeru se bo dežele dotaknila hitra fronta, katere vpliv pa bodo omejile Alpe. V nedeljo bo na višinah s severa „ še naprej pritekal zelo mrzel zrak. Vremenska fronta se pomika čez srednjo Evropo in bo ponoči hitro prešla Slovenijo. V višinah doteka k nam od severa razmeroma hladen in prehodno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38 Dolžina dneva 8.53 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.05 in zatone ob 6.50 BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje občasno imeli z vremenom povezane težave. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 11,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.28 najnižje -10 cm, ob 9.18 najvišje 45 cm, ob 16.15 najnižje -63 cm, ob 22.47 najvišje 32 cm. Jutri: ob 4.04 najnižje -11 cm, ob 9.47 najvišje 44 cm, ob 16.44 najnižje -62 cm, ob 23.22 najvišje 34 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .105 Vogel..................80 Kranjska Gora.........45 Krvavec................75 Cerkno ................ 45 Rogla..................45 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ................. 70 Piancavallo............40 Forni di Sopra.........50 Zoncolan..............50 Trbiž...................60 Osojščica..............50 Mokrine..............100 Podklošter ............35 Bad Kleinkirchheim . . .40 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo jasno ali zmerno oblačno. Jutri in torek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ki jo bo več v vzhodni Sloveniji. DOPIS IZ PARIZA - Tradicionalna dejavnost danes v polnem razcvetu Čar kitajskega cirkusa Čas praznikov je tudi čas predstav in drugih kulturnih razvedril: ljudje imamo več časa ali enostavno si želimo sprostitve. Letos doživlja pravi vzpon cirkus. Prav tako, cirkus: kjer letijo akrobati in klovni zabavajo. Od domačih to tujih skupin, od tradicionalnih do bolj inovativnih predstav. Med vrhunske lahko štejemo gotovo Cirkus iz Pekinga ali kot mu pravijo na kitajskem »Zaji« (izbrani talenti). Pekinški Cirkus sestavlja skupina Liao Ning, ki prihaja iz istoimenske province na severu Kitajske in je bila ustanovljena leta 1949. Skupino sestavljajo umetniki stari od 15. do 40. let, vsi imajo vsaj 10 let kariere in vsi so začeli z vadbo, ko so bili stari 5 let. Skupina Liao Ning je tudi med najbolj poznanimi na mednarodnem nivoju, saj druži tradicijo s sodobnim: trenutno gostujejo v Franciji s predstavo Mulan. Vsi poznamo to zgodbo kot Disneyjevo risanko (1998), v resnici pa gre za staro kitajsko legendo Hua Mulan, dekleta, ki se je kot general 12 let borila proti Mongolcem (5. stol. po n.š.). Predstava je z magičnimi kostumi in izrednimi akrobatskimi točkami edinstvena. Človek skoraj pozabi, da gre za ljudi, saj imaš včasih občutek, da letijo. Kitajci so v tem med najboljšimi na svetu, saj gre na Daljnem Vzhodu za staro tradicijo, ki se je rodila pred 3000 leti. Akrobatika se je razvila predvsem pod dinastijo Han (206 pred n.š. - 220 po n.š.), še posebno s cesarjem Wujem, ki je imel rad svečanosti, v katerih so akrobati med pojedino izvajali sto različnih točk. Dalje je dinastija Sui (581-618) dala zgraditi ogromno areno, kjer je za novo leto 10.000 akrobatov v krasnih kostumih izvajalo 15 dnevno predstavo. To je bil izreden dogodek, za katerega so prihajali iz različnih koncev cesarstva in za katerega so ljudje potovali tudi po več tednov. Umetnost akrobatike je bila tako priljubljena, da so jo opevali celo pesniki. S padcem dinastije Ming se je spremenila usoda akrobatike, saj ce- Vladimir Putin ansa sar Manču je ni maral in tako so umetniki zapustili dvor in se spremenili v poulične umetnike. Na trgih in cestah se je akrobatika srečala s ljudsko folkloro in se tako obogatila še z drugimi elementi. Akrobati so dosegli izredne nivoje, toda izvedba tega repertoarja je terjala dolga leta vadbe. Zaradi tega so težko spreminjali repertoar in ljudje so se ga kaj kmalu naveličali. V tem času se je začela razvijati tudi opera, nova umetniška zvrst, ki je združevala igranje, petje, glasbo ples in akrobatiko in je tudi po- stala pri publiki najbolj priljubljena. Potem je kar za 300 let akrobatika padla skoraj v pozabo in to vse do 20. stol. Danes je ta umetnost v polnem razcvetu in kitajski umetniki - 160 profesionalnih skupin, ki vključujejo 2000 akrobatov - nastopajo po vsem svetu. Ko gledamo predstavo teh umetnikov, se lahko prepustimo občutkom in uživanju, poleg tega nam le-ta odpre vrata v magijo in tradicijo daljnega vzhoda. Jana Radovič RUSIJA - Ob pravoslavnem božiču Putin spregovoril o svojem skrivnem krstu MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin se je včeraj, ko so pravoslavni kristjani praznovali božič, udeležil božične liturgije v rojstnem mestu Sankt Peterburg. Novinarjem je po prihodu iz katedrale zaupal, da je ta zanj posebnega pomena, saj je bil v njej na skrivaj krščen, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Putin je v času obreda stal v prvi vrsti vernikov, kar je zabeležila tudi televizija. Še več pozornosti paje pritegnil po obredu, ko je novinarjem zaupal zgodbo o svojem skrivnem krstu. Dejal je namreč, da sta ga v omenjeno katedralo h krstu prinesli njegova mama in soseda, a na skrivaj. Bali sta se namreč neodobravanja njegovega očeta, člana komunistične stranke, ki je kot uradno državno ideologijo razglašala ateizem. Putin je bil rojen leta 1952, leto pred smrtjo nekdanjega diktatorja Josifa Stalina. "Moj oče je bil član komunistične partije Sovjetske unije. Bil je dosleden, natančen človek. Krst so skrili pred njim - ali pa so vsaj mislili, da so ga skrili," je Putin pojasnil v sicer zanj neobičajnem komentarju svojega zasebnega življenja. Dodal je še, da sta v isti katedrali potekala tudi pogreba obeh njegovih staršev. Putin je sicer služil v ruski tajni službi KGB, ki prav tako ni odobravala verovanja, odkar je stopil v politiko, pa odprto govori o svojih verskih nazorih. V včeraj objavljenem prazničnem nagovoru je Cerkev pozval, naj še naprej "razvija konstruktivno sodelovanje z državo in javnimi ustanovami" v različnih sferah, tudi pri nasprotovanju ekstremizmu. Slovesnosti ob prazniku se je skupaj s svojo ženo Svetlano udeležil tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, in sicer v cerkvi Kristusa Odrešenika v Moskvi. Slovesnost je vodil ruski pravoslavni patriarh Kiril. Iranski ajatola svari pred grešnim Facebookom TEHERAN - Priljubljeno socialno omrežje Facebook je v nasprotju z islamom in njegova uporaba je greh, je včeraj opozoril iranski ajatola Lotfolah Safi-Golpajga-ni. Kot pojasnjuje vidni verski voditelj, priljubljena spletna stran namreč spodbuja nemoralnost in slabi religiozna prepričanja uporabnikov. Ajatola je ob vprašanju glede uporabe Facebooka poudaril, da je "obisk katere koli spletne strani, ki razširja nemoralnost in bi lahko oslabila verska čustva, v nasprotju z islamom in ni dovoljen". Članstvo oz. sodelovanje na takšnih spletnih straneh je zato greh, je poudaril. "Le uporaba spletnih strani, ki razširjajo verska prepričanja in ne zavajajo v kakršne koli etične nemoralnosti, ni sporna," je dodal. V Iranu je sicer običajno, da se na verske vodje naslavlja vprašanja glede določenih družbenih pojavov in odnosu islama do njih. Njihovi odgovori veljajo kot neke vrste odlok. Oktobra objavljeni uradni podatki kažejo, da Facebook uporablja 17 milijonov Irancev, in to kljub strogim omejitvam in preprečevanju s strani vlade. Socialno omrežje je priljubljeno predvsem med mladimi, opazovalci pa verjamejo, da je dejansko število tistih s Facebook računi še veliko večje. V Iranu živi 70 milijonov ljudi, več kot 60 odstotkov pa jih je mlajših od 30 let. Uradno je v državi blokiranih več kot pet milijonov spletnih strani, a se je blokadam s primernim znanjem mogoče izogniti. Iranske oblasti sicer svoje ravnanje označujejo kot "boj proti invaziji zahodne kulture". V okviru tega boja so ustanovile celo spletno policijo, že dalj časa pa napovedujejo tudi ustanovitev lastnega nacionalnega interneta. (STA)