Kje sfa narodni ponos in poži»tvoĄaln<ist? Naša stranka je pred svetovno ;vojsko veliko storila za izobrazbo kmetskega ljudstva, zlasfc Se za izsbrazbo naše mladine. Toda storili smo še prenialo. To razvidimo zdaj. Prav posebno nam manjka narodne zavesti, narodnega ponosa in požrtvovalnostv. Vse drugaeel je pri drugih narodili. Koliko let so se borili, koliko krvi so prelili koliko so trpeli tudi posamezniki za svojo domovino! Poglejmo v zgodovi no! : | :;-':; Kako junaško so se obnašale Kartažanke v zadnji punskj". vojski! Celo lase so} si dale porezati. da so mogH borilci napraviti dovolj tetiv za loke. Po veljnik Hasdrubal se je sicer Rimljanom udal, toda njegova žena ga je radi tega proldela, oblekla se je v najlepša oblačila ter je s svojimi otroci z, vriia tetnpla skočila v globoSino. ker ni hotela preživeti nesrecnega konca svoje domovine. Pa 8emu navajam zgled 1z stare zgodovine, ker nam jih krš8anska doba nudi preveč. Pitt mlajši je postal leta 1783 še le 24 let star, prvi minister mo goene Anglije. Oče mu je nasvetoval razne tmenitne neveste. On pa nobene ni hotel; odgovoril je, da jo že poročen s svojo angleško domovino. In 18 let je ostal prvi minister in v tem času je tollko storil za Anglijo kot, nobeden drugi državnik. Za domovino fe trpel, za dornovino je delal^ domovina mu je bila vedno v mtslih. Kaka ljubezen, kaka požrtvovalnost! Poglejmo v srbsko zgodovlno! Kje dobimo lcpše zgtede domovinske ljubezni kot prr teh naših bratih? Koliko krvi so prelili, predno so osvobodili svoJo domovino turške sužnjosti! VeC let so pošiljali sultani na nje cele armade vojakov, a Srbi so jib. dostikrat porazili, Ce so bili pa sami poraženi, niso obupali, zopet in zopet so se zbralr in junaško borili tako dolgo, da so leta 1820 osvobodili svojo domovhio turških divjakov. In kako požrtvovalno so se borili t zadnji svetovni vojski! Res. biii so premagani Tsled silne germanske in bolgarske premoei. Zapu stiti so morali svojo domoviao. V hudi zimi so korakali med divjf.m ljudstvoni čez strine albanske gore, da so prišli do jadranskega morja. iStraSne so bile njihove žrtve. Cetrti del srbskegaprebivalstva je poginil v svetovni vojski. Strri leta so imeli sovražniki zasedeno deželo: rekvirirali so, ropali požigali in obešali. Toda Srbi niso obupali, trdno so verovali v siavno vstajenje svoje domovine. jta >res je vstala; ni vstala, na novo se je rodila3 iz taale Srbije je na stala mogo8na Jugoslavija, In mi Slovenci? Tudi mi< smo trpeli v svetovni vojski. .Tudi naše l|judi so zapirali'. streljali iu obešali zlasti leta 1914. Tudi pri nas so rekvirirali zr no, živino, kovinske posode in druge reči, a ne za nas, marve8 za Nemce;'naši možje in naSi fantje so se morali boriti za Nemce. Popoln prevrat je prišel še le leta 1918, ko je tudi že prosto ljudstvo spoznalo, za kaj gre. Nastal je polom; nemška nadvlada se jo strla, stara Avstrija: se je razbila na kose in naeu krat smo postali državljani nove domovine — Jugo slavije. Slovenci smo bili ve8 kot tisoč let tla6ani drugili',narodov in reči moramo, da v primeri z drugimi narodi po tako dolgera robstvu za novo domovino nismo doprinesli velikih žrtev. V obiie imajo naši bratje Srbi največ zaslug, da smo se* rešili tujili verig. Za to .jim moramo biti vedno hvaležni. Velik del ljudstva ie tudi hvaleženl in neizmerno zadovoljen, da smo si ž njimi ustanovili skupno jugoslovansko domovino. Imamo pa tudi precej ,,nergaeev", ki niso nikoli zadovoljni. K ,,nerga6em" ne spadajo Nemci; ti so dandanes ravno taki sovražniki Srbov kot leta 1914 ,,Nerga6i" bi bili zadovoljni z novo državo, če bLbila v istem gospodarskem polo žaju kot je bila stara Avstrija pred svetovno vojsko. Ker pa to po taki' vojski ni mogoče, za to zabavliajo 8ez vse, kar jim ni po volji. Te vrste ljudi so sami sebičneži. S tem, da zabavljajo 8ez državo radi draginje, pomanjkanja živil, obleke itd., kažejo, da nove države niso vredni, ker nimajo nobene požrtvovalnosti, Pomislimo, da smo država ,mi in da si bomo lo s pridniin delom zboljšali svoj položajt Pomisliino tudi, Ha je sedanje draginje ia pomanjkanja živil najbolj kriva siaba lanska, letina. Zato je noumno zabavliati 8ez vlado in za vse odgovorno delati vlado. Smo paft v prehodnem slanju in zdaj moramo pokazati, da zuamo tudi kaj potrpeti, Ce smo med vojno za Nemee sfradali in umirali, ne bomo li zdaj teh zadnjih posledic svetovne vojske malo bolj pobrpežljivo prenašali v novi\ jugoslovanski državi? Le par mescev še potrpimo! Zato pro8 z ^nergači!" Naj gredo v nage sosedne države, 8e niso tu zadovoljni. Nai okusij<\, kakšen med se tamkaj cedi. Vsi pa, ki so dobre voljes naj gredo na delo z veselira upanjem v našo bodoŠ~ nost! Da bo pa vspeh zajamcen, na^ delo naše nebo. blagoslovi! >