Poštnina plačana * gotovi«! Spedizione in abbonamento poslale
Štcr. 98	F	Ljubljani, v soboto, 1. maja 1943-XXI	Lelo	VIII.
Izkl jučna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega to tujega | Uredništvo In opravai Kopitarjeva 6. Ljubljana. | Concessionaria ejclmiva per la pnbbHciti dl proveaienza itaiiana Izvora: Unione Pubblicita Itaiiana & A, Milana	| Redazione, Ammlnistrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. |	ed	estera:	Uniona	Pubblicita	Itaiiana	S.	A«	Milana	(
Bollettino n. 1070
Strenua difesa delle linee dell’asse in Tunisia
21 velivoli abbatfufi
II	Qunrtiere Generale FF. A A. comunicn:
lil Tunisia i reiterati tentativi avversari di forzure le nostre linee hanno urtato, anchc du-raiite la giornata di ieri, contro la strenua difesa delle truppe italiane e germaniche.
L’aviazione delFAsse particolarmente atti-yn, nttaccnva ammassnmenti di forze nemiche incendiando e danneggiando buon numero di nutomezza.
1? apparecchi anglo-americani venivano ab-battuti in combattimento; 10 da cacciatori ger-niamci e ? da una nostra formazione da caccia, romandnta dal Capitano Pilota Politi Bruno da Milano; in aspri duelli ingaggiati con un grup-po di circa 60 velivoli inglesi, altri due aerei ne-inici, attaccati mentre decollavano, erano di-strutti da un nostro cacciatore.
Nel corso di un’nzione avversarincontro un convoglio navale due aeroplani nemiri sono pre-cipitati in mnre, calpiti dalla reazione coutro-aerea delle navi.
Qunttro nostri velivoli non Iianno fatto _ri-torno dalla loro missione di guerra negli tihimi due giorni.
Vojno poročilo št. 1070
žilava obramba osnih postojank v Tuniziji
21 leta! sestreljenih
Italijansko uradno vojno poročilo št. 1070 pravi:
V Tuniziji so ponovni nasprotnikovi poskusi za zlom naših črt tudi včeraj naleteli na žilav odpor italijanskih in nemških čet.
Osno letalstvo je bilo posebno delavno ter je napadalo skupine nasprotnikovih sil. zažgalo ter poškodovalo lepo število avtomobilskih vozil.
V boju je bilo sestreljenih 1? angleških in ameriških letal. 10 so jih zbili nemški lovci, 7 pa nnš lovski oddelek pod poveljstvom stotnika pilota Politi Brnna iz Milana. Nek naš lovec je v hudih dvobojih, v katere se je spustil proti skupini kakih 00 angleških letal, uničil še dve nasprotnikovi letali, kateri je napadel, ko sta se dvigali. Med nekim nasprotnikovim nastopom zoper konvoj nn morju sta dve nasprotnikovi letali treščili v vodo, ker so ju zadeli streli protiletalskega topništva z Indij. _ v
V poslednjih dveh dneh se štiri nasa letala niso vrnila s svoje vojne naloge.
Sklepi ministrskega odbora za preskrbo in cene
Zadovoljiv položaj prehrane — Sklepi glede prevoza živeža — Ureditev delovne službe
Določila za bivanje v zdraviliščih in letoviščih
Rim, 1. maja. s. 28. in 30. aprila se je pod Ducejeviin predsedstvom sešel medministrski odbor zu vzporeditev preskrbe, razdelitve in cen. Navzoči so bili vsi člani odbora.
Prehrambeni položaj. V začetku seje je odboj razpravljal o položaju prehrane, o čemer je 'natančno poročal kmetijski minister. Odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da oddaja žita med staro in novo letino ugodno poteka ter potem poudaril bistveno važnost, ki jo bo od prihodnjega kmetijskega leta dalje imelo točno poslovanje občinskih uradov za ugotavljanje kmetijskega pridelka. Tem bo moralo pomagati delo strokovnih organizacij, katere mora prevevati kar najmočnejši čut za odgovornost in sodelovanje. Odbor je tudi obsežno razpravljal o vprašanju prevozov v zvezj s preskrbo prehrane in sklenil, da je treba pošiljanje blaga iz kraja v kraj skrčiti na najmanjšo mero ter s hitrim nakladanjem in razkladanjem še bolje izkoristiti železniške prevoze.
Ureditev cen. Odbor je nato razpravljal o uspehih, doseženih po sklepu prejšn je seje glede ojaeenja nadzorstva nad cenami ter boja proti črni borzi. Duce je poudaril, da so oblasti te sklepe začele uveljavljati odločno in vneto in da so ti ukrepi naleteli na splošno odobravanje in pristanek pri ljudstvu. Dejal je, da je to moralno delo treba nadaljevati z nezmanjšano odločnostjo in s potrebno strogostjo. Če se bo tej pridružilo dejansko sodelovanje potrošniških množic, bo to omogočilo, da bodo zvišanja prejemkov z dne 21. aprila v celoti dosegla svoj namen, to je, da bodo pomnožila kupno moč delavcev ter sčasoma omogočila ugodno spremembo živežnih obrokov za večino državljanov.
Delovna služba. Odbor je potem razpravljal
o	vprašnjih delovne sile, zlasti z ozirom na najvažnejše pridelovalne in izdelovalne panoge. Da bi izraba vseh razpoložljivih delovnih sil kar najbolje odgovarjala zalitevam naroda v vojni, je sklenil naslednje:
1. Osredotočiti v eni sami ustanovi vso oblast glede razdeljevnja delovne silfc, bodisi tiste, ki se udejstvuje v poklicu ali v obrti, ali pa tiste, ki jo je mogoče mobilizirati po zakonu. To delo naj izvede pristojno podtajništvo za delovno službo v korporacijskem ministrstvu.
2. Združiti namestitvene urade ter jih izpopolniti, da bodo lahko izpolnjevali nalogo glede urejanja in razdeljevanja narodne delovne sile.	*
3. Zediniti v eni korporativni ustanovi vse sedanje in bodoče ustanove za poklicno urjenje delavcev in dati sredstva za uspešno in zanesljivo poslovanje te ustanove, ki naj raznim izdelovalnim panogam načrtno preskrbuje množice strokovno izurjenega delavstva.
Po taki združitvi vseh ustanov bo mogoče zadostiti potrebi po delovni sili za življenje in obrambo naroda v vojni bodisi s premeščenjem delovnih sil, bodisi z mobilizacijo državljanov, ki niso pod orožjem, pa so sposobni za umsko ali ročno delo, kakor ga bodo zahtevali od njih.
Obiskovanje letovišč in zdravilišč. Odbor je razpravljal o vprašanju obiskovanja letovišč in zdravilišč v prihodnjem poletju in ie sklenil tudi letos dovoliti bivanje v teh krajin, kolikor bo mogoče v mejah razpoložljivih prostorov, prevoza in prehrane in v kolikor se bodo izpolnjevali ukrepi, ki jih bodo glede tega čimprej izdala pristojna ministrstva. Da se prepreči na-
Močni sovjetski napadi ob Kubanu
krvavo odbiti
Rusi so Izgubili mnogo oklepnikov in letai — Nasprotni krajevni sunki v Tuniziji zavrnjeni — Velik uspeh nemških podmornic: deset ladij s
skupno 53.000 tonami potopljenih
Hitlerjev glavni stan, 1. maja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Močne sovjetsko silo so včeraj ponovno začele napadati na vzhodnem odseku Kubanskega mostišča. Kljub siloviti topniški pripravi in moč-
Uspešni nastopi italijanskega letalstva pri varovanju domače plovbe in prevozov v Tunis
Operacijsko področje, 30. aprila, s. Predvče,-rajšnjim eo bili oddelki letalstva prvaki zmagovitih nastopov pri zavarovanju domačega pomorskega prometa in pri obrambi domačega ozemlja, dočim so drugi oddelki napadali pomorska in preskrbovalna oporišča nasprotnika v Severni Afriki. Do prvega spopada je prišlo okrog de-6etih, ko sta dve skupini lovcev, ki so varovali neko ladijsko spremljavo, prisilili nekaj bombnikov vrste 3-BostoiK, da so odnehali od napada, ki so ga mislili izvesti proti spremljavi. Dve od napadajočih letal sla bili učinkovto obstreljevani 6 strojnicami.
Ko je bil nasprotniku napad onemogočen, so se lovci zapletli v boj z nasprotnikovimi lovci za dolge proge, ki so spremljali bombnike, čeravno jih je bilo manj, so v ponovnih dvobojih zbili v morje tri težke lovske dvomotornike amerikan-skega izdelka. Četrto letalo je goreče strmoglavilo v morje;
Ob 12.40 sta odleteli dve veliki skupini italijanskih lovcev na križarjenje, da bi zavarovali pomorski promet in prestregli močan nasprotnikov lovsko-botnbniški oddelek, ki so ga spremljali »Spitfirejk. Takoj so ga prestregli in prisilili na povratek. V spopadu je bilo devet nasprotnikovih lovcev obstreljevanih s strojnicami.
Ob 16.35 so štiri lovska letala v sodelovanju
* nemškimi lovci spet napadla tri torpedovke, ki so se poskušale približati ladijski spremljavi. Torpedovke so bite zaradi lega prisiljene odne-haji od napada. Eno od n.iih so italijanski lovci zažgali in je zletela v zrak. Na povratku je bil del lovcev, ki so sodelovali v napadu, napaden od močnejšega števila »Spitfirejev«, toda posrečilo se jim jo vendarle nepoškodovanim prispeti na oporišče. Drugi oddelek, ki ,ie prav tako odletel varovat spremljavo, se je trdo upiral Šestkrat večjemu številu napadajočih »Spitfirejev« in jih šest obstrelil s strojnicami.
Medtem ko so junaški oddelki lovskega letalstva varovali domači pomorski promet in preprečevali nasprotnikove napade, so drugi oddelki odhajali v napad na preskrbo, ki jo nasprotnik pošilja svojim vojakom v Tuniziji. Letalski torpedniki so takoj napadli angleško-amerikan-ske ladje pri Philippevilleu in zadeli s torpedi parnik nedoločene mere, ki so ga zajeli plrflneni. Tedaj so lovci, ki so imeli nalogo varovati ožine, odleteli naprej, da bi prestregli skupine štirimo-tornih »Liboratorjev«, ki so leteli proti Messini. Pravočasno so dohiteli nasprotnikove bombnike in v bojih, ki so se razvili v veliki višini, je bi en bombnik zadet in je padel na tla. Druga dva sta se izločila iz. skupine in se je za njima vlekel dim. Drugi lovci, ki so prileteli iz notranjščine otoka, eo napadli oba poškodovana bomb-
nika in so \enega zbili pri Messini, drugega pa so dolgo zasledovali, dokler ni padel v morje na obrežju pri Agrigentu. Tudi nad Napolijem je obrambno letalstvo uspešno nastopilo proti strnjenim skupinam »Liberatorjev« in se zapletlo v hude boje nad zalivom. Navzlic hudemu nasprotnikovemu odporu se je letalom v različnih patrolnih poletih posrečilo zbiti štiri štirimolor-nike, najbrž že dva več. .
ni podpori oklepnih in letalskih sil nasprotnik ni mogel nikjer pridobiti na 'ozemlju. V hudih obrambnih borbah, ki so jih uspešno podpirale letalske sile. so bile sovjetske čete krvavo zavrnjene, pri čemer so izgubile številne oklepnike.
V	letalskih bojih so nemški lovci na južnem odseku sestrelili 67 sovjetskih letal.
Na zapadnem tuniškem bojišču je bilo zavrnjenih več krajevnih zavezniških sunkov.
Letalstvo je sestrelilo v Sredozemlju ob 5 lastnih izgubah 12 nasprotnih letal.
V	jutranjih urah 29. in 30. aprila so nemške pomorske^ oborožene sile za zaščito obale potopile pred nizozemsko obalo dva angleška brza čolna, poškodovalo še enega težko in zažgale še četrti čoln.
Podmornice so potopile na Bevernem Atlantiku in Sredozemskem morju v močno zavarovanih sprevodih 10 ladij s skupno 53.000 tonami. Nadaljnjih pet ladij, med njimi tudi ena 20.000-lonska vrste >Winchester Castlec, je bilo torpediranih. Ena podmornica je setrelila tudi težak sovražni bombnik.
Objave »Uredbenega lista« fašistovske stranke
Rim, 1. maja. s. Da bi se v celoti izvedla navodila Duceja in se stranki vtisnil bersaljerski nadih, je nujno, da se stranka naredi prožna. Zadnja leta so je spričo sedanjega ustroja v stranko vrinilo mnogft’ reči, ki niso bile ustrezne in niso odgovarjale njenim nalogam. Da bi pa strankino, politično delo spravili v takšen tir, ki bo odgovarja sedanjemu položaju /n ji vlili novih sil tudi yato, da bi jo dali na razpolago oboroženim silam, so bila izdana naslednja navodila:
1. Tajnik fašja, zvezni tajnik in tajnik stranke so temeljni činilci v strankini hierarhiji. Po teh se uveljavlja uspešno vodstvo stranke.
2. Stranka bo pri delu na zakonodajnem področju uživala sodelovaujo pristojnih uradov predsedstva vlade, fašistične korporacijske zbornico, pravosodnega ministrstva, državnega sveta in glavnega računskega sveta. Zaradi tega se zdi odveč zakonodajni odbor pri državnem vodstvu stranke.
Tajnik stranke bo imel na razpolago še enega tovariša z nalogo, da bo preučeval zakonodajne ukrepe, ki se tičejo stranke, in bo vzdrževal zveze z omenjenimi zakonodajnimi uradi.
3. Pri svojem tehničnem delovanju bo stranka uživala sodelovanje uradov ministrstva za javna dela, v pokrajinah pa sodelovanje civilne tehnične službe. Državno vodstvo bo dalo na razpolago tovariša, ki bo imel nalogo obravnavati in vzporejati različne ukrepe s tehničnega področja.
4- Tajnik stranke in uradi državnega vodstva stranke se bodo v vprašanjih, ki se tičejo izvedbe vojaških ukrepov, obračali naravnost na pristojne upravne oblasti. Za zvezo z oboroženimi silami bo imel tajnik stranke na razpolago pristojen urad. Ker je urad za upravno vzporeditev pri direkto-riju stranko opravljal prav za prav bolj nadzorovalno kakor vzporejalno nalogo in ker so podrejena združenja dolžna svoje obračune predlagati fašistični in korporacijski zbornici, ni razloga, zakaj naj bi se ta urad še ohranil.
Tajnik stranke in uradi vodstva se bodo pri razpravljanju o vojaških rečeh obračali naravnost na pristojne oblasti. Za zveze z oboroženimi silami bo tajniku stranke na razpolago poseben častnik.
5. Ker so na drugi strani vsi voditelji organizacij in podrejenih združb Člani stranke, je logično, da jim je treba dati popolno zaupanje in tako tudi odino njim samim pripada vsa upravna odgovornost za zavode, ki so jim zaupani. Kadar pa bo potrebno, bo tajnik stranke za morebitno nadzorstvo porabil uradnike upravne službe pri vodstvu stranke. Tajnik 6tranke si pridržuje pravico, da bo imenoval tudi fašiste, ki bodo pristojni za posebne naloge.
6. Državno vodstvo stranke ne more iz različnih razlogov prevzemati v izvedbo nobenih uspešnih manjših podpornih akcij. Ta naloga bo zaupana za vse pokrajine fašističnim zvezam, pa tudi za Rini bo prepuščena izključno le mestni zvezi. Zveze bodo dobile vsa potrebna sredstva, da bodo kos narastlim potrebam po podporah. Pač pa se bo pri državnem vodstvu ojačil urad za bojevnike, izpopolnile pa se bodo tudi naloge Zveze družin padlih, pohabljencev in invalidov zaradi letalskega bombardiranja.
7. Preiskave upravnega značaja bodo opravljali vodje posameznih uprav, in sicer na lastno pobudo ali pa po nalogu stranke. Preiskave proti fašistom, ki ne spadajo v upravne zavode, bodo izvajale druge pristojne vladne ustanove. Državno vodstvo stranke bo poseglo v disciplinski postopek ne le proti krivcem, pač pa tudi proti tistim, ki jim je bila' zaupana preiskava, pa se je primerilo, da ni bila izvedena pravično, nepristransko in strogo. Edino delo višjih dostojanstvenikov bo etran k a sama jemala v pretres.
8. Razen v prav izjemnih primerih, ki Jih bo ocenjeval tajnik stranke, bodo vsi za vojaško službo sposobni uslužbenci državnega vodstva, fašističnih zvez in drugih strankinih organizacij nadomeščeni
val v vojaško važne kraje ali kraje, ki jih je lahko napasti, se odsvetuje dotok v prav vse obmorske kraje. V nekaterih obmorskih letoviščih se bivanje ljudem, ki niso iz tistega kraja, tudi lahko prepove. Bodoči ukrepi glede tega bodo v glavnem podobni lanskim ukrepom, ki določajo, da se je treba 20 dni pred preselitvijo prijaviti krajevnemu prehranjevlnemu uradu. Nova so naslednja določila:
1. Del prostorov po letoviščih bo še nadalje pridržan notranjemu ministrstvu za ljudi, preseljene iz krajev, prizadetih po nasprotnikovem napadu. Takih ljudi torej ni mogoče odstraniti iz hotelov, gostišč, sob in stanovanj.
2. Bivanje v zdravilnih, blatnih in drugih kopališčih bo dovoljeno samo dokazano bolnim, , in sicer takim, ki jih lahko spremlja en sam rodbinski član. Bivanje ne bo moglo biti daljše kakor 15 dni brez vožnje.
3. Bivanje v hotelih, gostiščih in gostilnah kjer koli ne bo moglo tra jati dalje kakor 30 dni.
4. V najbolj obiskanih kopališčih in zdraviliščih l)o glavno ravnateljstvo za tujski promet določilo naj večje število gostov, ki lahko prebivajo po hotelih, gostiščih in stanovanjih, da se prepreči prehud naval.
5. Povsod se bodo morali gostje obnašati primerno resnosti vojnega časa in pa primerno načelu, da je bivanje v letoviščih in zdraviliščih opravičljivo samo radi zdravljenja in oddiha.
Drugi letni pridelek ter reja svinj. Minister za kmetijstvo je na koncu poročal o uspehih lanskih ukrepov za povečanje drugega letnega pridelka in za rejo svinj. Nato je pojasnjeval smernice, po katerih bodo lanske ukrepe spremenili z^ letošnje leto. Odbor je odobril ukrepe za povečanje reje svinj, namenjenih industrijski uporabi. poleg tistih, ki urejajo rejo za rodbinske potrebe in sorejo. Dalje so sprejeli ukrepe za pomnožitev pridelka druge koruze, od česar bi imela korist oddaja za prehrano in pa živinoreja pridelovalcev.
Poročali in govorili so o raznih vprašanjih' minister tajnik stranke, ministri za kmetijstvo, za promet, za korporacije, za zamenjavo in valute, za ljudsko kulturo, za vojno izdelavo in finance.	<
Odbor se bo spet sešel 21. maja.
Italijanski podtajnik za zunanje zadeve ter predsednik francoske vlade pri Hitlerju
Rim, 1. maja. s. Fiihrer je 29. aprila sprejel v svojem glavnem stanu v navzočnosti nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa in italijanskega državnega podtajnika za zunanje zadeve Bastianinija francoskega predsednika Lavala.
Razgovor je dal priliko ugotoviti popolno razumevanje vprašanj, ki obstoje med Nemčijo in Italijo na eni ter Francijo na drugi strani. Pri teh razgovorih so stvarno pretehtavali vlogo, ki naj jo Francija prevzame v naporih in žrtvah za ureditev nove Evrope, naporih in žrtvah, ki so jih države osi prevzele v svojem boju proti boljševizmu in njegovima zaveznicama Angliji in Ameriki, pretehtali pa so tudi koristi, ki bi jih Francija od takšnega svojega prispevka imela.
Povišanje generalov
Rim, 1. maja.,s. S kr. odlokom so napredovali v višjo stopnjo zaradi vojaških zaslug divizijski ge-' neral Orlando Taddeo ter brigadna generala Fa-lugi Giuseppe in La Ferla Francesco.
Vesti 1. maja
Novozelandski poslanik v Washingtonu je po
nalogu svoje vlade zahteval, naj se zavezniški nastopi proti Japonski takoj ojačijo.
V Budimpešti je umrl 67 letni general baron Bal-
tazar Lang. Pokojni je bil v preišnji vojni general avstrijsko-ogrske vojske.
Roosevelt je izdal oklic stavkujočim rudarjem in zahteval od njih, da morajo v soboto otliti na delo. V oklicu pravi, da stavka ni naperjena proti delodajalcem, temveč proti vladi Združenih držav in da bo v nasprotnem primeru Roosevelt prisiljen poslati vojaštvo v premogovnike.
V znpadni severni Afriki bodo Angleži spet zni-
žali obrok kruha za civilno prebivalstvo. Kanadsko vrhovno poveljstvo sporoča, da sta bila pri letalski nesreči v Angliji ranjena kanadski general Salmon in podpolkovnih Fin la v.
V treh letih po premirju so Angleži in Anicri-
kanci pobili 11.038 Francozov, 21.800 pa ranili. Pri napadu na Oran je bilo 1200 oseb ubitih in 2000 pa ranjenih. V Siriji 4000 mrtvih in 8000 ranjenih. Pri letalskih spopadih nad Francijo je bilo od premirja pa do leta 1942 ubitih 1338 oseb, 3800 ranjenih. Meseca marca leta 1942 je bilo ubitih 4300, 8000 oseb pa ranjenih. Temu številu pa je treba dodati še mrtve in ranjene v Dakarju in na Madagaskarju.
Novi nemški poslanik v Madrign Dieckhoff fe izročil svoje poverilno pismo generalu Francu, ki ga je potem dalj -časa zadržal v razgovoru.
e tovariši-pohabljenci in invalidi, ki so svojo vojaško dolžnost že odslužili. Morebitna preostala mesta bodo zasedle ženske, zlasti pa ženske iz družin v vojni padlih. Za vojaško službo sposobni moški bodo na razpolago oboroženim silam, za delovno službo in drugim panogam, ki se tičejo naroda v vojni.
Srečanje s slikarjem Rikom Debenjakom
Ob njegovi razstavi v Obersnelovi galeriji
Ljubljana, 1. maja.
N* velikonočno nedeljo, ko se ie sonce kar smejalo, sem krenil po raaii po Prešernovi ulici in mislil na sprehod v Tivoli. Pa sem zagledal pred Bat’ovo palučo dva prijatelja: enega, ki se trudi, s peresom in ki je prav v teh dneli izdal svoje novele pod nuslovom »Ljudje ob Krki« — Jožeta Dularja, in človeka, ki prenaša misli s čopičem na platno ~ akad. slikarja Rika Debenjaka, ki razstavlja v teh dneh v Obersnelovi galeriji in ki ga naša javnost že pozna po njegovih znamenitih slikah, posebno še po Goriški Madoni.
Riko in Jože sta nadaljevala s pogovorom, jaz pa sem vneto in molče poslušal.
»Današnji umetniki so drugačni kakor so bili prej,« je Riko razlagal. »V prejšnjih časih si jih videl s širokimi klobuki, s črnimi, objestnimi pentljami pod vratom, z bradami, z dolgi-mi grivami, da jih je lahko vsak že na daleč razločil. Življenje so temu primerno gledali zviška, skozi svojo perspektivo. No, tudi danes hodi še kak šestošolski poetek ali malarček s črno pentljo, toda...« Riko je zamahnil z roko in se zasmejal. »Današnji ustvarjalci lepih umetnosti, govorim s poudarkom za slikarje, pa žive v življenju, meri narodom, poslušajo, kako utripa srce ob tem in onem dogodku. In to s j« edino prav, Saj je človek bistvo umetnosti. Da, človek in narava. Vsa to ni nič našega, slovenskega. Umetnik pa mora biti ves naroden, to se pravi: črpaj iz naroda. Tako se ti ne bo treba Dati, da bi te vrgli med pomije in ti v kaki krajevni umetnostni zgodovini odmerili dve vrstici z datumom rojstva in smrti, llvala Bogu, da so se umetniki vsai na ta način spametovali. Mislim, da bo v nodoče še boljše-«
Se in še je Riko razlagal, podpiral svoje domisleke z živahnimi, odsekanimi kretnjami in oči so mu žarele v prijetni toplini sonca.
Potlej smo se poslovili in z Rikom sva krenila pod Košakovo streho na dobro kapljico.
Sprva sva bolj molčala, ker se pogovor nikakor ni hotel vneti. Manjkalo je pač zgovornega Dularja, ki drži družbo in razgovor vedno na dostojni klepetavi višini.
Riko se je spomnil mladega pesnika, ki je umrl pred kakim letom.
»To je bil človek in pol. Za nič se ni zanimal, poezija mu je bila glavni smoter in ves je živel v umetnosti. In neprestano se je boril z gmotnimi težavami. Ko je prebrodil to, se mu je postavila pred noge zopet druga in tako naprej. Prijatelj se je boril in zmagoval. Te
borbe sva se učila drug pri drugem in vzgajala sva se za življenje. Iz tega sledi; mlad človek se mora boriti; ljubiti borbo, kajti iz borbe izhaja človek močnejši, odpornejši, spet pripravljen za nove, še hujše borne. Borba je življenje in ne nasprotno. Borba ti vtisne pečat svojskosti, borba ti pokloni del značaja. Saj je polovica človeškega značaja priborjenega ali pa izgubljenega, če govorim tudi v negativnem smislu.«
»Jaz sem si mnogo skušenj nabral v tujini, kjer sem prebil svoja najlepša leta. In priznati moram, da mi je dala tujina mnogo. Spoznal sem stare mojstre in njihovo umetnost. Od tod tudi tehnika mojega slikanja, viseče in nadležne sivine, ki prevladuje v večini del modernih slikarjev. Ne, to mi ni všeč. Sicer pa sem nekoliko zašel. Govoriti bi moral o drugem. Po svetu sem se vedno vzdrževal sam, ker nisem užival nikakih štipendij, kljub temu da sem bil na belgrajski akademiji vseskozi odličnjak. Po pravici lahko rečem, da sem spoznal življenje v vseh skrivnostnih odtenkih, kar ga je sploh mogoče. Klatil sem se povsod, po Beogradu, kjer sem 7 let študiral akademijo, nakar sem šel v Francijo v Pariz, kjer sem bil dve leti. Tam sem študiral ob slikah starih mojstrov, slikal, risal in misiji. V Parizu sera tudi razstavljal, kjer sem prodal eno sliko, in sicer Boulevard S. Michele. Nek visok uradnik mi je dejal, da si to lahko štejem v čast. In v resnici sem si! Domišljav pa nisem bil, ker tega pridevnika ne poznam. No, in potem sem se klatil še drugod- Vojni dogodki pa so me dohiteli v Ljubljani-«
»Ali misliš sedaj stalno ostati v Ljubljani?«
»Ne, nikakor ne!« je pojasnil. »Saj je Ljubljana lepa in tudi ljudje so še dokaj dobri, toda jaz se v ujej ne počutim dobro. Ne vem, /tikaj ne. Vleče me proč, tujina me kliče, vsaj tako se mi zdi- ln čim bo mogoče, bom spet odromal v svet. Svet je širok in — hvala Bogu — to lastnost imam, da se povsod, kamor pridem, počutim kakor doma- Človek ljubi domovino najbolj od daleč, ker jo gledaš lepo, čisto, če si pa v njej, no. saj veš, kaj bi ti razlagal-«
ln Riko se je pomenljivo nasmehnil in me ošinil s pogledom izpod naočnikov.
»Kaj pa z razstavo, ki jo sedaj prirejaš, si zadovoljen?«
»Res, ne smem se pritoževati. Ljubljansko občinstvo še kolikor toliko dobro in visoko ceni umetnost- Uspeh bi bil seveda lahko še boljši, če bi ne bilo toliko skrbi za prehrano, za obleko, za to in ono. In to je pri umetnosti sila
Umetnostna slika Fr. Remba - v varstvu mestnega
muzeja
Ljubljana bo prihodnje leto obhajala 800 letnico, odkar je prvič
imenovana v listinah
Prihodnje leto bo Ljubljana obhajnla 800 letnico, odkar jo prvič imenujejo v listinah. Ljubljančani se bodo na ta jubilej pripravili in dostojno proslavili to zgodovinsko leto. Ni več tajno, da je župan general Leon Rupnik že naročil priprave za proslave jubileja. Pod predsedstvom člana Akademije znanosti in umetnosti vseučil. prof. dr. Franceta Steleta nadaljujejo naši najodličnejši zgodovinarji s pripravami za monografijo Ljubljane, ki bo izšla v petih knjigah po ■400 strani.
Da bi pa ta jubilej dovolj dostojno proslavili, naj bi vse prebivalstvo nekako sodelovalo pri teh pripravah. Za ta monumentalna dela potrebujejo zgodovinarji vse ljubljanske starine, čeprav na primer samo tiaro podobico, razalas. listino ali pismo, ki priča o zgodovini našega mesta. Vse to
bi mastni muzej odkupil.
Ravnatelj Bolniškega centra je dobil dovoljenje od Visokega komisarja in poveljnika XI. Armadnega zbora, da izroči muzeju v varstvo za našo umetnostno zgodovino zelo važno sliko domačega slikarja Franca Remba, ki se je nahajala v vojački bolnišnici na Zaloški cesti. Rembovoime je znano iz »Visoške kronike«, kjer slavni ljubljanski župan in pisatelj dr. Ivan Tavčar pravi, da na njegovem Visokem hranijo portret brižin-skega škofa Janeza Frančiška, ki ga je naslikal mojster Remb. To umetnostno delo, o kalerem je še zdaj razprava, bo preiskano in pravilno obnovljeno ter s tem tudi zanesljivo ohranjeno. Umetnina je približno poldrugi meter visoka slika Srca Jezusovega in je važua pridobitev mestnega muzeia.
   gg
BANCO m ROMA
BANCA Dl INTEKESSE NAZIONALE - BANKA DRŽAVNE KORISTI J*NNO Dl FONDAZIONE 1880 LETO USTANOVITVE
LUBIANA
FILIALE Dl
PODRUŽNICA V
Marijin trg 5. teleL 4316-4317 TUTTE LE OPERAZIONI 01 BANCA - VSI BANČNI POSLI
važno vprašanje. No, prodal sem že 9 olj in 11 grafik, kar je vsekakor uspeh. Torej gmotno — popolno zadovoljstvo. O drugem pa bodo sodili poklicani po dnevnih časopisih in revijah-Kritike si namreč zelo želim, ker je najboljša šola. Brez kritike ni umetnosti. Razume pa se, da mora biti objektivna, ker drugače sploh kritika ni. Pomisli, večkrat se postavim v galeriji in poslušam sodbe gledalcev, Ta je tega mnenja, oni drugega in tako dalje, jaz pa si na podlagi teh ocen utiram srednjo pot in se v mislih pri bodočem delu zboljšujem-«
»Misliš potem kmalu spet razstavljati?«
»Ne. Dve leti hočem spet temeljito delati in sc šele potem predstaviti, ko bom vqs nov, v novih izkušnjah, tehniki, barvi in v kombinacijah. Načrte imam ,lepe in zn njihovo izvedbo že študiram. Pri tem mi pridno pomaga z nusveti in z literaturo nek znan slovenski lite ranil delavec. To delo si zamišljam kot nekak ciklus iz naše zgodovine. Izvršitve tega načrta se zelo veselim. — Seveda, če bi imel svoj atelje, bi šlo mnogo laže. tako pa se moram loviti za prostor, za luč, ki je pri slikanju iu barvah zelo važna in tako dalje. Rad, nadvse rad pa bi imel mnogo zdravja, kajti iz zdravja izvira vse: moč, volja do dela, ljubezen, harmonija in še sto in sto reči, na katere zdrav človek niti ne pomisli.«
In ko sem si naslednji dan ogledoval njegove slike in grafike v Obersnelovi galeriji, sem jih gledal dolgo in s toploto v srcu; njegove barve, posebno tihožitja s pisanimi rožami, ter grafika s prefinjenimi linijami, ki vse pričajo o dobrem mojstru iu ustvarjalcu, so*'me globoko dojraile.
Tone Glavan.
Razdelitev kuriva za I. 1943-44
Pokrajinski svet korporacij je te dni dovršil itavo nakaznic za kurivo za domačinstva za lobo od 1. aprila 1943 do 31. marca 1944. Domačinstva so po številu družinskih članov razdeljena v itiri skupine, ki so raznobarvno označene na sami nakaznici. Vsaka nakaznica vsebuje za vsak mesec poseben odrezek za premog in istotako za drva, na katerem je natiskana količina, ki pripada dotičnemu domačinstvu. Za »poletno dobo je nakazana samo kvota za kurivo za kuho, dočim je za zimsko dobo nakazana za vsak mesec obenem tudi kvota za ogrevanje stanovanja. Domačinstva se opozarjajo, da je potrebno s kurivom štediti, ker ni računati, da bi se mogla kvota povečati ali pa dodeliti izjemoma kaka dodatna kvota, marveč morajo stranke gledati na to, da bodo z nakazanim kurivom brezpogojno izhajale do 31. marca 1944. Zato se posebno v letni dobi priporoča uporaba - samokuhalnikov ali patentnih brzoparilnikov, da se čim več kuriva prištedi za zimsko dobo.
Drva in premog se lahko nabavi pri stalnem dobavitelju, dobijo pa se drva proti oddaji odrezkov lahko tudi direktno pri skladiščih ljubljanske mestne občine. Priporoča se, da si stranke nabavijo nakazano kurivo pravočasno in posebno izkoristijo suho poletno vreme, da pred jesenjo vkletijo potrebno kurijo, da jim ne bi zapadli odrezki neizkoriščeni.
Domačinstva, katerim so bile po lanskoletnih prijavah stavljeni zaloge kuriva z odločbami Pokrajinskega sveta korporacij pod zaporo, bodo prejeli prihodnje dni nove odločbe, s katerim sc jim oproščajo potrebne količine kuriva za potrošnjo od 1. aprila 1943 dalje. V kolikor blokirane zaloge kuriva ne zadostujejfl.za kritje pripadajoče količine kuriva za dobo 1943-44, jim bo-do izstavljene nove nakaznice, ki jih lahko od 10. maja naprej po vrstnem1 redu, ki bo objavljen v časopisju, dvignejo v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij. Strankam, ki imajo vpeljan plin odnosno elektriko za kuho, je bila količina kuriva reducirana in ustrezno število odrezkov odstriženih. Zadevne reklamacije se ne morejo vpoštevati. Podnajemnikom za poletno dobo do 1. oktobra ne pripada nakazilo kuriva. Izpremembe v stanju domačinstva se bodo mogle vpoštevati šele pri prihodnjem nakazilu kuriva. Za poslovne prostore in pisarne za poletno dobo do 1, oktobra 1943 ne pripada nikako nakazilo kuriva. Kvote kuriva za ogrevanje poslovnih prostorov tekom zime 1943— 1944 bodo pravočasno objavljene. • Za gostiteljska podjetja se kvota kuriva za poletno <lobo reducira samo na kuho po izkazanem številu gostov, ki prejemajo toplo hrano. Istotako bo zavodom, ki imajo lastne ekonomije, dodeljeno kurivo po številu izkazanih oseb, za katere se pripravlja hrana.
Industrijskim podjetjem bo dodeljevano kurivo po stvarni potrebi za obratovanje v ugotovljenem obsegu. Vsa podjetja morajo voditi o porabi in prejemu kuriva predpisani register ter izvajati pri potrošnji skrajno štednjo.
Izrecno se opozarjajo vsi potrošniki, da se premog dodeljuje podjetjem in trgovcem, kakor dotekajo pošiljatve iz premogovnikov. Zaradi tega si nikdo ne more delati pravice, da se mu dodeli-samo premog gotove vrste, ali gotovega izvora, marveč dobi vsak ono vrsto, ki je slučajno razpoložljiva.
Praznovanje druge obletnice Ljubljanske pokrajino
V ponedeljek, 3- maja, bo Ljubljanska po* krajina obhajala drugo obletnico Ljubljansko pokrajine ter bodo zato okrašena poslopja vseh državnih uradov z zastavami, prav tako je pa Župan, general Leon Rupnik, ukazal, da morajo biti vsa mestna poslopja okrašena s trobojnicami in mestnimi zastavami. ljubljansko prebivalstvo naj brez izjeme posnema državno oblasti in urade ter mestno občino z okrasitvijo vseh domov z zastavami. Zastave naj viso samo od sončnega vzhoda do'sončnega zahodu.
Proslave druge obletnice v šolah
Tiskovni odsek Visokega komisariata objavlja:
Na dan 3. maja, ob drujji obletnici ustanovitve in priključitve pokrajine, morajo imeti vsa poslopja ii} vsi javni uradi izobešene zastave. Na vseučilišču in v šolah vseh vrst bodo n>*J.aKfdi pomen kr- ukaza z dne 3. maja 1941 -aIa št. 29, ki je podal posebno trreditev za Ljubljansko pokrajino, in sicer v skladu z navodili rektorja, odnosno drugih šolskih predstojnikov.
Posvetitev ljudskošolske mladine brezmadežnemu Srcu Marijinemu
v nedeljo, ob pol štirih popoldne ho
v stolnici ob navzočnosti prevzv. škofa g. dr. Gregorja Rožmana posvetitev ljudskošolsko mladine brezmadežnemu Marijinemu Srcu.
Nagovor bo imej sam prevzvišeni g. škof. K posvetitvi so vabljeni vsi ljudskošolski otroci, pa tudi njihovi starši, kakor tudi njihovi šolski vzgojitelji.
Navzočnost staršev in vzgojiteljev bo dala retitvi otrok še posebnega poudarka, zlasti
posvetit	.	______
pa bo v veliko veselje in vzpodbudo otrokom. Pričakujemo, da sc bodo ob tej lepi otroški izpovedi zaupanja v Marijo — kraljico kristjanov, starši radevoljo potrudijo v stolnico.
To posvetitev pa naj nikakor nc prepreči ali zmede razrednih posvetitev in posvetitev celih šol, brezni. Marijinemu Srcu, kakor je bilo to v okrožnici našega Nadpastirja priporočeno!
Koncert tenorista g. Brišnika
■ Snoči je v veliki Filharmonični dvorani prvikrat nastopil pred javnostjo s samostojnim koncertom domači tenorist g. Milož Brišnik, ki se je šolal najprej v Ljubljani na konservatoriju in potem nadaljeval pevske študije še v inozemstvu. Spored, ki si ga' je sestavil, je bil obsežen in naporen in bi pomenil trd oreh tudi'za izkušenega pevca: poleg pesmi domačih (Krek, Lajovic, Škerjanc) in tujih avtorjev šest velikih opernih arij iz Handlovega »Mesija«, iz oper »Manon«, »Don Juan«, »Evgenij Onjegin«, »Faust« in »Seviljski brivec«. Že v tem je pokazal g, Brišnik veliko ambicijo, kot v izvajanju veliko znanja, precizno izgovarjavo in precejšnjo mero pevske tehnike. Če po barvi in obsegu glasu ni bil toliko pripraven za solistične nastope, kar najbrž tudi pevec sam za naprej ne namerava, bi ga morda njegovo znanie usposabljalo vsaj za pevskega pedagoga.
Občinstvo, ki je dvorano napolnilo prav do fcadnjega kotička, je prvi nastop g. Brišnika prav toplo in simpatično sprejelo.
Današnji številki našega lista so priložene položnice. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti.
DARNOL
tl mlgllor tassativo najboljše odvajalno srečstvo
•. S. VAB DIH:
»Skarabej, kaj! In zaponka za ovratnico!... E, dobro, gospod Vanče, zelo vesel bi bil, če bi mogel vjeti ptička, ki je nosil na svoji ovratnici tole modro stvarco.«
»To vam lahko takoj povem.«
Vanče se je vzdignil na prste ter pogledal proti kovinastim vratcem, ki so se videle vrh polžastih stopnic.
»Tale zaponka za ovratnico je dr. Blissova.«
IV. POGLAVJE.
Krvave stopinje.
Pelek, 13. julija ob 12.35.
Scarlett je z živo pozornostjo opazoval Vanceja in na njegovem okroglin zagorelem obrazu se je razodevala osupnjenost.
»Bojim se, da imaš prav, Vanče,« je dejal in zmajal z glavo. »Dr. Bliss jo našel tale skarabej pred dvema letoma, ko je odkopaval Intefov grob. Egipčanskih oblasti ni o tem nič obvestil. In ko se je vrnil v Ameriko, je dal iz njega narediti zaponko za ovratnico. Če je zdaj tu, se prav gotovo to ne pravi...«
»Res jel Zdaj sem se spomnili« Vanče je nepremično zrl v Scarlella. »Trav dobro se spominjam dogodka, ki se je pripetil v Diri Abu’n Negi. Sodeloval sem pri nečem, kar je bilo prav za prav tatvina. Ker pa ja bilo v Državnem muzeju še več drugih skarabejev, kakor tudi valjčastih pečatnikov, gem jih gledal z drugačnimi očmi... Tokrat prvič vidim od blizu tale skarabej.«
Heath se je podal proti sprednjim stopnicam.
»Emcry!< jo zaklical enemu tistih dveh policistov, ki sla stala pri stopnicah. »Pojdite po tistega dr. Blissa in ga pripeljite semkaj.«
»Oho, poslušajte, gospod narednik!« Vanče ga je naglo ustavit
111	ga prijel za roko. »Kam pa se vam tako mudi? Le mirno kri... Zdaj ni ugoden trenutek, da bi vlačili sem Blissa... Kadar ga bomo potrebovali, nam ne bo treba storiti drugega, kakor samo potrkati na onale vratca... On je gotovo v svoji delovni sobi in je ne more popihati... Treba jo vendar nekoliko priprave, za božjo voljo.«
Heatbu kar ni bilo nič kaj prav in se je namrdnil, potem pa dejal:
»Ni treba, Emery. Pojdite rajo na drugo stran hiše ln pazite, da 60 kdo ne Izmuzne... Vi pa, IIennessey,< je dejal drugemu policistu, »se postavite na stražo v glavni veži. Ce bi kdo hotel iti iz hiše, ga ustavite .in privedite sem.«
Oba stražnika sta odšla tako skrivnostnih obrazov, da mi je šlo kar na smeh.
»Sle morda odkrili kakšno posebno sumljivo stvar?« je vprašal Heath ln pogledal Vanceja poln upanja. »Sicer pa se mi tale umor ne zdi tako zelo zapleten. Kyle je bil umorjen na ta način, da ga je nekdo udaril po glavi, in poleg njega na tleh je zaponka za kravato, ki jc dr. Blissova... Vse je pač precej enostavno, ne?«
»Preveč, celo preveč je enostavno, gospod narednik,« ga je zavrnil Vanče mirno ter še vedno motril mrtveca. »Vprav to je tista nesreča..,«
Nenadno ee je obrnil proti kipu boginje Anubi, se sklonil in pobral košček prepognjenega papirja, ki je bil skoraj čisto skrit pod Kylejevo stegnjeno dlanjo. Pazljivo ga je vzel v roko in ga pogledal proti luči. Bil jo to list papirja, iitrgan iz zapisnika ter ves popisan s številkami.
»Tale papir,« je pripomnil, »naj bi .bil imel Kyle v rokah, ko je odšel na drugi svet... Ti ni nič znanega o tem, Scarlett?«
Scarlett se je radovedno približal ter tisti košček papirja.
tresočimi se prsti prijel
»Za vraga!« se je začudil. »To jo vendar stroškovnik, ki smo ga sestavljali snoči. Dr. Bliss sc je ukvai jal z njim...«
»Mhm!«, se je oglasil Heath z očitnim zadovoljstvom.
»Torej je Kyle moral govoriti danes dopoldne z dr. Blissom ... Drugače n</ bi mogel imeli v roki lega listka.«
Scarlett Ja nagrbančil čelo.
»Treba je priznati, da ni moglo biti drugače,« je potrdil. »Tale stroškovnik snoči, ko smo mi vsi odšli,iz njegove delovne sobe, še ni bil popolnoma golov. Dr. Bliss je dejal, da ga bo dokončal in prepisal sam, preden bo gospod Kyle danes dopoldne prišel k njemu. ✓Ko je vračal listek spet Vaneeju nazaj, jn bil videti čisto zbegan. Kakšen dvom pa bi le utegnil biti... Razumeš, Vanče' ni pametno ..,«
»Seveda razumem, Scarleltr, ga Je prekinil Vanče. »Če bi bil dr. Bliss sukal v rokah kip boginje Shakmet, čemu na*] bi bil pa potem pustil ta stroškovnik tu? Saj se je vendar moral zavedati, da bi sum takoj letel nanj... Kakor praviš, stvar utegne biti res malo dvomljiva.«
»Dvomljiva!« je odvrnil Heath zaničljivo. »Prej tisti skarabej, zdaj pa smo našli še tale stroškovnik. Kaj hočete še drugega, gospod Vanče?«
»Še mnogo,« je odvrnil Vanče ljubeznivo. »Kadar kdo slori kak zločin, navadno ne pušča za seboj toliko sledov, lo bi bilo le malo preveč otročje!«
Heath Je kar puhal ^od jeze.
»Zakaj bi bilo to tako otročje. Takole je najbrž bilo: morilec jo verjetno zaslišal kak ropot, se prestrašil in jo v največji naglici popihal.. .<
Vancejov pogled se je ustavil na malih kovinastib vratih dr. Blls-sove delovne sobe.
»Dovoli, Scarlett,« jo potem vprašal, »kdaj pa si zadnjikrat videl zaponko s skarabejem?«
Edgar Wallaces
Žabar	s	-
Avtomobilski luči sta razsvetljevali P°t pred njim. Vozil je z zmanjšano brzino zaradi varnosti. Na sedežu zraven sebe je imel nabasani samokres.
Z vedno večjo previdnostjo je vozil naprej, kajti v daljavi je opazil neko poslopje, katero je spoznal, ter vedel, da je to tista kemična tovarna, o kateri mu je pred nekaj dnevi pravil Elk.
Nenadoma je zagledal pred seboj na cesti tri rdeče svetilke ter je ustavil avtomobil. Svetilke so bile postavljene čez cesto tuko, da je bil z njimi ves prehod zaprt. Poleg svetilk je stal stražnik.
»Tukaj ne morete naprej! Cesta je močno pokvarjena!«
»Od kdaj?« ga-je vprašal Dick.
»Pred nekakimi dvajsetimi minutami je počila mina, kutero so razbojniki položili pod cesto,« se je glasil odgovor. »Eno miljo pred tem mestom se odcepi stranska pot, po kateri lahko potem spet pridete na to cesto. Seveda boste naredili zaradi tegu precejšen ovinek. Če vam je prav, pojdite po poti, ki sem jo vam omenil.«
Pokazal mu je pot, po kateri bi lahko sedaj obrnil vozilo, da bi se odcepil od glavne ceste. Ko je Dick prijel za vzvod, do bi vozilo obrnil, ga jo
policist, ki je sedaj v koraku stopal zraven avtomobila, naenkrat udaril po glavi.
Cordonova glava je bila v tem trenutku nekoliko sklonjena in le usnjata čelada, ki jo je nosil, ga je rešila smrti. Komaj je padel prvi udarec po njego-
vi	glavi, je že skočilo nekako šest ljudi iz sence ter napadlo avtomobil. Eden izmed njih je skočil na stopnico avtomobila in krenil z avtomobilom v tvornico. Ugasnil je avtomobilske luči, ter VTgel Dickovo nepremično telo iz avtomobila.
Ostuli so odnesli rdeče svetilke. Policist se je nagnil čez Dicka.
»Ah, že sem mislil, da je mrtev,« je rekel razočaran.
»To še vedno lahko urediš,« mu je dejal nekdo iz teme, toda policist jo lutro spremenil svoje mišljenje in načrt.
»llagn ga bo gotovo hotel videti!« je rekel. »Dvignite ga!«
Nepremično Dickovo telo 60 odnesli po neravnih tleh in skozi železna vrata v veliko, slabo razsvetljeno dvorano v tvornici, iz katere so bili pobrani vsi stroji. V enem delu dvorane je bil majhen prostor omejen od zidu, narejenem iz opeke. Ta prostor je služil
kot nekakšna pisarna. Tja so zanesli Dicka in gg položili na tla.
»Tukaj ga imaš, IJagn!« je zamrmral j»ol icist.
»Mislim, da je po njem.«
Hagn je vstal od mize ter šel k Gordonu.
»Temu se ni dosti zgodilo,« je rekel. »čelada ga je rešila pred hudim udarcem, tako da ni bil udarec tako nevaren. Snemite mu čelado!«
Vzeli so mu čelado z glave in llagn ga ie začel bežno pregledovati.
»Ne, ne, nič hudega se mu ni pripetilo.« je rekel. »Poli j te ga z vodo, —-ne, čakajte! Najprej ga bomo temeljito preiskali! Te cigare,« je dejal in pokazal na etui, katerega je povlekel iz prsnega žepa, »vzamem jaz.«
Modra kuverta je bila prva stvar, ki so jo našli. llagn jp raztrgal kuverto jer bral.
»Tako!« se je smejal in zaprl pismo v predal pisalne mize. »In sedaj ga polijte z vodo.«
Dick se je zavedel. Glava ga je hudo bolela in v sencih je čutil izredne bolečine, tako da nul ni bilo niti prav. du so ga prebudili iz nezavesti. Usedel se je in tri obraz, kakor človek, ki so ga zbudili iz najslujšega spanja. Mežikal je proti močni svetlobi in se nekaj korakov opotekal. Nato je pogledal enemu za drugim v njihove režeče se obraze.
»Ali,« je dejal končno, »eden izmed vas me je udaril in potolkel. Kdo je bil ta?«
»Takoj vnm bodo dali njegovo posetnico.« se je norčeval Hagn. »Toda kuin ste bili namenjeni sredi noči?«
»V Gloucester,« je odgovoril Dick kratko.
»Da. v pekel!« je zarjovel llagn. »Gori z njim. dečki!«
Iz tega dela tovarne so vodile navzgor stopnice, narejene iz nepobarvanega mehkega lesa. Po teh stopnicah so ga deloma suvali, deloma nesli. Gornji prostor je bil v vojnem času prostor za pomožnega paznika. Majhna svetilka je metala slabotni, rumenkasti sijaj na temno skupino mož, ki je obkolila Dicka.
Soba je imela veliko okno. skozi katerega je bilo mogoče videti vso okolico. Okno je bilo napackano z debelo plastjo umazanije. Tudi tla so bila na debelo obložena z umazanijo; videti je bilo, da sedanji lastniki niso polagali kaj prida pozornosti na či-stoto.
»Preiščite ga še enkrat! — prepričajte se, da nima nobenega samokresa pri sebi in sezujte mu čevlje!« je zaklical Hagn s stopnic. »Dan ali dva boš ostal tukaj, Gordon! Morda ti bo- j mo poklonili življenje, če nam bodo
vrnili Balderja. Če pa ne, potem
— — zbogom fante!«
)	36.,
Kabel visoke napetosti.
Dick Gordon je dobro vedel, da je1 vsak pogovor in vsaka obravnava z,
1	njegovomi preganjalci le izguba časa. ’
Toda komaj je bil sam, je takoj ukrenil nekaj, kar ga je naučil neki zdravnik za primer, kadar človek zaradi udarca na glavo izgubi skoraj vse svoje moči. Ta zdravnik ga je naučil, kako dobiti čimprej spet izgubljeno moč. Takole je Gordon ravnal: pritisnil je bradrt na prsa in obe odprti dlani je položil na tilnik. Nato je z vso močjo s konci prstov stisnil vrat ter je nato počasi dvignil glavo, kar mil je povzročilo nepopisne bolečine. Nato je s prsti drsel po vratu. Ko je to trikratjio-novil, je bila glava ozdravljena in začel je že misliti na to, kako bi pobegnil.
Vfata so bila iz mehkega lesa: nobena umetnost in težava bi ne bila ta vrata vlomiti, toda nobenega izhoda ni bilo, razen stopnic, po katerih je prišel v ta prostor. Jam pa je bilo vedno polno mož. Nenadoma je ugasnila luč in tvornica je bila v temi.
Uganil je. da so to naredili zaradi fegti, ker se je llagn bal, da ne bi luč videli s ceste.
llagn je ukrenil učinkovite varnostne mere, da bi se izognil, polici j-skemu avtomobilu, katerega je bilo pričakovati po Dickovem zajetju. Dick je iskal po žepih ter ie opuz.il. da mu niso odvzeli vžigalic. Eno je vžgal ter se ozrl okoli sebe.
Pred odprto pečjo, v kateri je bilo polno umazanije, — na pol zgorelega papirja in praha r- je slonela jeklena plošča, ki je bila nekoč pripravljena, da jo pritrdijo na oklepni voz.
LJUBLJANA
Koledar
Sobota, 1. velikega travna: Filip in Jakob, apostola; Berta, sveta žena; Žiga, kralj in mučenec.
Nedelja, 2. malega travna: Bela nedelja; Ata-
nazij, škof in cerkveni učenik; Eva, sveta žena in mučenica,
108.
Z njihovim odgovorom pa se ozdraveli graščak ai zadovoljil, temveč je zdaj iskreno zagotavljal:
»Vedeti hočem, kdo je vrgel rjavo zemljo v to kopeli ~ Svečano obljubljam, da dam onemu, ki je to storil, vse, kar si njegovo srce poželi!«
V tem hipu je pastirček čutil, da je Marijin kipec znova potrkal na njegovo dobro srce; zato stopi pred svojega očeta, potegne izza hodne srajčke rjavi kipec ter mu ga pokaže:
»Tale kipec Drvarke Marije, ki sem ga na planinski paši izrezljal, mi je prejle padel v kad, pa sem ga umil, ker je bil z zemljo in znojem obdan. Lepo opral in umil sem ga; od rijega je zdaj kopelna voda vsa motno rjava!«
107.
Vsi prisotni, grajski oskrbnik, dekle in hlapci, so ostrmeli, ko so videli svojega gospodarja zdravega; vse se je temu naglemu ozdravljenju nemalo čudilo.
Graščak pa se je ozrl po svojih začudenih služabnikih ter jih strogo vprašal:
»Kdo izmed vas je pripravil to zdravilno kopel?«
Zdaj so se oglasile kuhinjske dekle:
»Me smo zavrele vodo. Vanjo pa smo vrgle tudi blagoslovljenih rož, cvetlični šopek z božje poti k Drvarki Mariji v pohorski drvariji. Božjepotne rože so pomagale!«
»Kdo pa je vrgel v cisto kopel še zemlje, da jo voda vsa rjavo motna?« je hotel še vedeti graščak.
Dekle so se spogledale, toda nobena ni vedela odgovora.
Majnik je Marijin mesec
Davi so se začele po vseh cerkvah šmarnlčne pobožnosti, sobe krščanskih družin pa so zadišale po šmarnicah pred domačim Marijinim oltarčkom ali podobo
,(!*•* r	...
zeleno zatišje božjega miru, da bo bliže tistemu zanesljivemu pravilu življenja, ki daje rast. življenje, ohranllfev, oploditev in bogato žetev.
Mesec maj — mesec šmarnic, mesec ljubezni, mesec naše najlepše ljudske pobožnosti. Že stoletja in stoletja se je naš rod zbiral v teli dneh k večernicam v cerkvah in v kapelicah in v najsamotnejših vaseh je donela večna pesem »Ave Marija«. Prvi maj. ito je naš najlepši praznik, dan duhovne radosti nad novim življenjem, nad pomladnim vrenjem v nas samih, nad mladostjo in našo ljubeznijo.
Danes je naše ljudstvo 6pet začelo prižigati svečke pred Marijino podobo, danes so Marijini oltarčki spet polni cvetja in zelenja.
Ljubljanske številne cerkve so bile polne Marijinih častilcev, ki bodo letos še s posebno vnemo in gorečnostjo opravljali šmarnično pobožnost. Pri letošnji poslednji šmnrnični pobožnosti se bo posvetila Mariji vsa škofija, lak bo naš letošnji maj, maj ljubezni in toplote.
»Že slavčki žvrgolijo, se ma j vesel budi, naj srca podarijo, kar lepi maj rodi.«
Ljubljana, 1. maja.
Snoči in davi. so doneli preko naše zemlje zvoki pritrkavajočih zvonov. »Prvi maj, krasni maj,« tako so nam peli našo mladostno pesem, polno spominov na majniške izlete in nepozabne večere v cerkvah in kapelicah, kjer je donela tista lepa in večna pesem naših duš »Lepa si, lepa Roža Marija«.
Letos se je pričela pomlad prav za prav že nekoliko prej, saj je bilo v aprilu sonce že tako toplo in dnevi tako sončni. L majem pa se je pričela prava pomlad, ki je pobelila s cvetjem na novo zravnane grede in se pognale v naj višje naše gore, kjer je še prav do sedaj ležal sneg in kraljeval mraz. Vrtovi se bodo šele sedaj razbohotili v vsej krasoti svojih rož, narcis, tulp in srčkov ter zakrvaveli od španskega bezga. Drevoredi so že zadihali v cvetočem kostunju, njive so se premaknile v svoji plodnosti iz zimskega miru in iz truve in žita so zablestele rožice, pisane in bele ...
Trvi maj — mesec lepote življenja, mesec ljubezni! Komunistični svet bi rad napravil iz te občudovanja vredne lepote dan kričanja, dan obračunov, dan maščevanja. Dala sta temu dnevu pomladi in religioznega veselja nad novo rastjo svoj smisel razdorov in boja, prispodab-Ijajoč duhovni svet gmoto, kamor mu slovenski rod ne more slediti. Slovenski rod se je danes po vabljenju naših zvonov umaknil k soncu, v
Vodstvo na retrospektivni razstavi umetnin I. Vavpotiča v Jakopičevem paviljonu bo, v nedeljo ob četrt na 12. Razstava je pomnožena z novimi deli, med katerimi se nahaja tudi fantastična kompozicija »Privid« iz leta 1041. Razstava bo odprta le, še prihodnji teden.
Kuncerejski in kozjerejski krožek Imata sestanke vsako sredo ob 7 zvečer; golobarski in perutninarski krožek pa vsak četrtek ob 7 zvečer. Vsa obvestila glede razdeljevanja krmil in ostalih društvenih zadev so objavljena v izložbi pisarne, Gallusovo nabrežje 33.
Odrezki aprilskih živilskih nakaznic in druga nakazila
Mestni preskrbovalni urad bo meseca majnika sprejemal odrezke aprilskih živilskih nakaznic in drugih nakazil tako, da 3. maja pridejo na vrsto trgovci z začetnimi črkami priimkov od A do Ba, 4. maja z začetnicami Re—C. 5. maja z začetnicami C do F, 6. maja z začetnico G, 7. maja z začetnicami ,H do J„ 8. maja z začetnicami K—Km, 10. maja z začetnicami Kn do Kr, 11. maja z začetnicami Ku do L, 12. maja z začetnimi črkami Ma, 13. maja z začetnicami Me—Mo, 14. maja z začetnicama N do O, 15. maja z začetnicami P do Pir, 17. maja z začetnicami Pl do R, 18. maja z začetnicami S do Ša, 19. maja z začetnicami še do Št, 20. maja z začetnicami T do Ve, 21. maja z začetnicami Vi do Za, 22. maja z začetnicami Zo do Ž. Peki pa pridejo na vrelo 24. maja z začetnicami A do J, 25. maja peki z začetnicami K do Pl in 26. maja peki z začetnicami Po do Z.
Posebej opozarja mestni preskrbovalni urad na naslednje:
Ce so odrezki od mesečne živilske nakaznice odrezani, jih je treba nalepiti na kos papirja, in sicer ločeno po vreti odrezkov ter jih zložiti tako. da predstavljajo celo mesečno nakaznico, t. j. trideset dnevnih odrezkov skupaj, vendar pa samo ene vrste nakaznic.
Pri lepljenju odrezkov je treba pazili, da odrezki ne bodo nalepljeni narobe ali pa poševno, ker bi tako lepljenje oviralo štetje odre/.kov. Kose tako nalepljenih odrezkov je treba zložiti v snopiče, seveda tudi ločeno po vrsti odrezkov, torej posebej snopiče odrezkov navadnih živilskih nakaznic, posebej odrezke SD 1 itd. Posamezne 6nopiče odrezkov je treba povezati z dvema pasicama. Na prvi taki pasici je treba označiti vrsto blaga, ki ga predstavljajo odrezki v pasici, dalje število vseb odrezkov v snopiču, nadalje vrsto odrezkov, nato vrednost posameznega odrezka in naposled skupno količino blaga, ki ga predstavlja snopič odrezkov. N. pr.: Enotna moka 200 odrezkov SI) 1 po 124 gr je enako 24.80 kg. Druga pasica na istem snopiču mora biti nepopisana in opremljena samo s trgovčevim ali pekovim pečatom.
Vsi odrezki morajo biti pečateni s trgovčevim ali pekovim pečatom tako, da ne bo ostal noben dnevni odrezek nepečaten in da bo mogoče s pečata razločno prebrati ime trgovca ali peka. No smejo pa biti pečateni boni posebnih in bolniških nakazil, ker bi se s temjahko zabrisala vrednost teh nakazil.
Poleg tako urejenih odrezkov je treba uradu ob oddaji odrezkov predložiti še po dva izvoda seznama oddanih odrezkov. Seznam mora biti sestavljen po vreti blaga in po vrsti odrezkov tako, da se iz sefcnama razbere, za kakšno blago so oddani odrezki, kakšne vrste so odrezki, kolika je vrednost posameznega odrezka ali bona in koliko znaša skupna vrednost odrezkov ali bonov za posamezno bl,ago.
Oddane odrezke, bone in nakazila bo urad takoj preštel ter po ugotovitvi števila odrezkov, bonov in nakazil stranki takoj potrdil tor vrnil po en izvod seznama oddanih odrezkov, bonov in nakazil.
Razdeljevalce opominjamo, naj se natanko ravnajo po tem razporedu ter naj svoje odrezke, bone in nakazila pripravijo natanko tako, kakor je zgoraj predpisano, ker bo urad sicer odklonil prevzem odrezkov, ki bi bili drugače pripravljeni.
Obvestila
Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Ljubljana, Korytkova ulica 18,
Pasijonsko dramo »V času obiskanja«, ki jo uprizarjajo s tako velikim uspehom v dramskem gledališču, bodo igrali na Mio nedeljo, dno 2. maja, ob 3 popoldne. Cene za to predstavo so znižane od 15 lir navzdol. Vstopnice dobile v predprodaji v Operi.
Mali gospodar — ŽEG0ZA obveščata svojo člane, da prejmejo za mesec maj po 2 kg riževo zdrobljenke na enoto, in sicer počenši s 8. majem. Brvi teden (8. maja) prejmejo rejci s štev. 1—1000, drugi teden (10. maja) rejci e številkami 1001—2000, tretji teden (J7, maja) rejci s štev. od 2001 naprej. Krmila delimo samo v ponedeljek, torek, sredo in četrtek popoldne od 3 do 6. Za vse dneve velja sledeči abecedni red: Ponedeljek A, B, C, C, I), E, F, G; torek: H, I, J, K, L; sreda« M, N, O, P, R; četrtek S, Š, T, U, V, Z, Ž. Kclor ne pride ob določenem času, ne prejme nobenih krmil.
Pianistki Silva Urašovec in Marta Bizjak -I 3Ta|jnIo bosta priredili zopet koncert na dveh I klavirjih, ki se bo vršil v petek, dne 7. t. m.
| ob 19, v mali filharmonični dvorani. Na koncert dveh domačih umetnic, ki z navečjo ljubeznijo in umetniško navdušenostjo stalno gojita igro na dveh klavirjih ter nas na svojih koncertih seznanjata s tozadevno literaturo, opoz,arjamo že danes, vstopnice pa bodo v predprodaji od ponedeljka dalje v Knjigarni Glasbene Matice.
Sonatni večer, ki sta £a pripravila s svojo, že tolikokrat dokazano umetniško dovršenostjo in natančnostjo visoko sphštovana naša koncertanta, pianist Anton Trost in violinist Jan Šlais, bo imel naslednji spored: 1. Tartini: Sonata v g-molu (Didone abbandonata); 2. Mozart: Sonata
v	D-duru; 3. Vomačka: Sonata op. 3 — posvečena pokojnemu očetu skladatelja; 4. Szymano\v-Pki: Sonata op. 9 v d-motu. Štiri znamenita dela velikih mojstrov, ki izpolnjujejo celovečerni koncertni program. Dela sama in umetniški 6loves obeh koncertantov jamčijo, da .bflino imeli v ponedeljek komorni večer redkega užitka, zato opozarjamo na ta sonatni večer dveh naših najodličnejših mojstrov, ki se l>o vršil v ponedeljek, dne 3. maja,- ob 19 v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
»Župnik iz cvetočega vinograda«, jutri, v ne-deljo, ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani v režiji Milana Skrbinška. — Opozarjamo, da je to zadnja predstavn le krasne drame in jo vsakomur priporočamo. Preskrbite si pravočasno vstopnico v predprodaji v trgovini Sfiligoj in jutri od 10 do 12 dopoldne ter dve uri pred pričetkom pri blagajni frančiškanske dvorane.
Ljubljansko gledališče
,	Drama:
Sobota, 1. maja ob 17: »V času obiskanaja«. Izven.
Zaključena predstava za šolsko mladino, Nedelja, 2 maja, ob 15: »V času obiskanja«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol.
Opera:
Sobota, 1. maja, ob 18: »Trubadur«. Izven. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča, člana zagrebške Opere. Cene od 40 lir navdol.i Nedelja, 2. maja, ob 10 30: »Sirota Marko« (Obuti maček). Zaključena predstava za GILL.
Ob 16: »Janko in Metka«, Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Jeruzalemski veliki mufti o preganjanju muslimanov
v Bosni
Neusmiljeno je bilo potvorjenih nad 100.000 muslimanov, mnogo vasi,
hiš in mošej pa požganih
Berlin. (DNB). Jeruzalemski veliki mufti, ki se je zadnjič deset dni mudil na Hrvaškem, je zastopnikom tiska dal naslednjo izjavo:
Že nekaj časa prihajajo poročila o grozotah, ki so jih naši muslimanski bratje na Hrvaškem morali pretrpeti od komunističnih srbskih tolp. Stopil sem v stik s pristojnimi hrvaškimi oblastmi in z njimi imel razgovore o tem, kako bi se dali preprečiti »apadi. Sprejel sem ljubeznivo vabilo hrvaške vlade, naj obiščem to deželo, da bi pomagal in potolažil muslimane, svoje brate. Na veliko žalost sem se moral prepričati, da je bilo neusmiljeno pomorjenih nad 100.000 muslimanov, moških, žensk in otrok ter da so njihove vasi, hiše in mošeje komunistične tolpe razdejale in do tal požgale. Te srbske tolpe, ki jih vodi general Mihajlovič, imajo namen iztrebiti muslimane v tej deželi, uničujejo njihove vasi, kar se jasno vidi tudi iz raznih letakov in izjav, ki jih je dal general
I Mihajlovič sam. Rusija in Anglija, ki sta preskrbeli tem tolpam orožje, da bi dosegle svoj namen, — kakor je 27. januarja letos izjavil angleški zunanji minister Eden v angleški poslanski zbornici — sta brez dvoma prva krivca politike iztrebljanja muslimanov, ki jih tolpe preganjajo.
Muslimani iz muslimanskega sveta zasledujejo položaj v Bosni, Hercegovini in v Novem Pazarju z največjim zanimanjem in vznemirjenjem. Te grozote prav nič ne zaostajajo za pokoljem 12.000 poljskih častnikov, ki so ga uprizorili boljševiki. Ogorčenje muslimanskega sveta nad srbskimi tolpami in nad njihovimi zavezniki, od katerih dobivajo pomoč, je veliko.
Muslimani morajo zastaviti vse svoje sile, da ustavijo pobijanje svojih bratov ter da gmotno in moralno podpro tiste, ki so zdaj ostali brez domov in jim na ta način vsaj nekoliko olajšajo trpljenje.
HENRIK SIENKIEWICZ
ROMAN V SLIKAH
Trgovina s starimi rokopisi v Parizu
Ljudje strastno kupujejo vse
Pariz, aprila 1943.
V Parizu zdaj prodajajo in kupujejo vse, kar koli ima le kakšno starinsko vrednost. Pa ne samo umetnine in najraznovrstnejše mojstrovine^ pač pa tudi na primer rokopise znanih ali manj znanih veličin. Na raznih dražbah so bile doslej dosežene naravnost bajne vsote, ki jih ljudje plačujejo, zlasti kadar je naprodaj kakšna res redka knjiga ali kak rokopis, ki ima kakšno večjo zgodovinsko vrednost.
Dočim So plačevali leta 1837 za nek d’Alem-bertov rokopis 16.50 frankov, za »Ano Avstrijsko« 30 frankov, za Beaumnrchaisa tudi 30, za Mazarina« 23 frunkov, za Racinea 175, za »La Rochcfouceald« 47 in za »Mine. de Sevignč« "0 frankov, si je meseca maja 1929 nek ameriški knjigarnar kupil rokopis dela »Nouvelle lleloise« za 275 frankov, decembra 1925 pa delo Cahiers d'Andre Walterc za 15.500 frankov. Leta 1930 je bil rokopis marseillaise prodan v Londonu za 170 funtov šterlingov. Nek rokopis, ki je svojemu avtorju svoj čas prinesel le 10 dolarjev, je zdaj nekdo v New Yorku kupil zn 10.000 dolarjev. Neko Rabelaijevo pismo, pisano v latinščini in grščini, stanc »samo«' 66.100 frankov.
V trgovini z rokopisi tvori posebno poglavje potvarjanje. Čeprav se precej neverjetno sliši, je vendar le res, da so bila francoskemu akademiku Michclu Charlesu prodana pisma Aristotela in Poncija Pilata, da, celo Karla Velikega, ki, kakor je znano, pisati niti mogel ni- In juliette Adam, znana francoska književnim, je drago plačala Bossuetova pisma, ki so jih pred kratkim »fabriciralic. Pogosto se tudi zgodi, da kdo odlično zna ponarediti pisavo kakšnega slavnega pisatelja. Tako je na primer največ pisem Victorja Hugoja napisal njegov tajnik Richard Lesclide. Anntol France je na primer tudi imel velik »pisateljski urad« in trije njegovi ožji znanci so znali imenitno no-Bili so to Mme. Cailla-
narejati njegovo pisavo, župnik v tisti vasi, kjer
vet, njegov tajnik J. J. Brousson in M. Capian, kjer je Mme. Cailtavet imela svoje posestvo. M. Capiau je sam dejaj:
»Jaz sem napisal najmanj sto pisem Anatoln Francca, o katerih vem. da jih je bilo najmanj petdeset prodanih za pristna pisateljeva pisma-«
Pri sedanjem strastnem nakupovanju starih rokopisov kupci nič več ne sprašujejo, ali so ti, ki so naprodaj, res pravi, nepotvorjeni rokopisi tega ali ouega slavnega moža.
Francoske žrtve zavezniških letalskih napadov
Pariz, aprila. (DNB). Angleško-ameriški le-, lalski napadi na francosko civilno prebivalstvo so imeli hude posledice: Ubitih je bilo doslej 6349 ljudi, ranjenih 12440, brez domov in takšnih, ki so jih preselili, pa je okrog 200.000. Te številke navaja neko poročilo, ki so ga pred nedavnim izdali na francoskih pristojnih mestih. številke-se nanašajo na dobo od 6. aprila 1943. Potemtakem so vštete tudi žrtve zadnjih velikih letalskih napadov na Pariz, Brest in Abbeville.	.
Zavezniški sestanek za pomoč beguncem propadel
Lizbona, 30. aprila, s. Sloviti sestanek v Hamiltonu na Bermudskih otokih, kamor so prišli zastopniki zavezniških narodov, ki so hoteli rešili kočljivo vprašanje vojnih beguncev, je bedno propadel, kakor je bilo pričakovati. Prišlo je do prepirov med raznimi strujami in do sporov zaradi različnih teženj, tako.da je nastala popolna zmeda med udeleženci. Amerikancem in Angležem, ki so iskali opore^pri svojih privržencih, ni uspelo uveljaviti nasprotujočih si mišljenj ali najti kako skupno kompromisno rešitev. Angleški listi bi radi prikrivali klavrnost navideznih uspehov, ki so jih dosegli s tolikim trudom, in londonski »News Cbronicle« priznava, da »je le malo manjkalo, da se ni ves sestanek sprevrgel v popoln polom«. List dostavlja, da če se bodo zastopniki zavezniških držav sešli prihodnji mesec in hoteli v istem duhu prerešetati kočljivo vprašanje, ki zadeva razdelitev živil po vsem svetu, ne bodo imeli nobenih uspehov v zaupani jim nalogi.
Sovjetske represalije proti Poljakom v Rusiji
Ankara, 30. aprila, s. Zvedelo se je, da eo se sovjetske oblasti spričo uporov, ki je do njih prišlo med Poljaki v ruski vojski ter polj6<kim civilnim prebivalstvom, ki živi v Sovjetski Rusiji, zaradi pokolja v Katynskem gozdu ip zaradi spora, ki je ob tem nastal med poljsko vlado v Londonu in sovjetsko vlado, odločile izdati stroge ukrepe proti Poljakom, da bi s tem preprečile sabotažna dejanja, nerede in vstaje. Medtem ko so že zavrnili prošnje vsem poljskim državljanom, da bi se smeli preseliti drugam, poročajo zdaj, da so vse poljske delavce, ki so delali v ruskih tovarnah, kar v trumah pozaprli ter jih odvedli v koncentracijska taborišča.
Vrnitev zemlje prejšnjim lastnikom v Galiciji
Varšava, 30. aprila, s. Z odlokom generalnega guvernerja Poljske, Franka, bodo s 1. majem na vsem ozemlju Galicije vrnili vsem zemljiškim posestnikom pravico do njihove prejšnje zemlje, ki so jim jo bili vzeli boljševiki. Odlok o vrnitvi zemlje malim kmetom so v vsej deželi sprejeli z velikim zadovoljstvom.
Odmev spora med Poljaki ; in Sovjeti v Ameriki
Buenos Aires, 30. aprila, s. »United Press« poroča iz Washingtona: Ustavitev diplomatskih odnošajev med Poljsko in Rusijo po Sovjetih je v vvashingtonskih političnih krogih vzbudila silen vtis in jo smatrajo za udarec Iloose\ulto-
1
Ki
j
'i.:	■
I,■
o
357.
Cirkuški nameščenci so začeli medveda ščuvati, toda ljudstvo je bilo tiho. Hilon je medtem počasi vzdignil glavo in se nekaj časa oziral. Naposled so se mu pa oči ustavile nekje na vrhu amfiteatra, prsi so se mu začele živahneje dvigati in tedaj se je zgodilo nekaj, kar je gledalce osupnilo. Hilonov obraz se je zjasnil, čelo mu je zasijalo, oči so se mu dvignile k nebu, nasmehnil se je, potem pa sta mu po licu počasi zdrsnili dve debeli splzi.
In umrl Je.
Teda) pa je zvonek moški glas prav tam , pod vrhom močno zaklical:
»Mir mučencem!«
V gledališču je bila gluha tišina
vi in Churchillovi politiki. Poudarjajo, da so Sovjeti storili ta korak vprav v trenutku, ko jc Amerika skušala zadovoljiti Sovjetsko zvezo glede Finske, ki je v vojni z Rimijo. Res so se razširili glasovi, ki pravijo, da so Združene ameriške države na tem, da pretrgajo diplomatske stike s Finsko.
Amerikanci ne verujejo v lahkoverne izjave svojih voditeljev
Buenos Aires, 30. aprila, s. Načelnik ameriškega mornariškega poveljstva admiral King je z velikim veseljem izjavil, da l»o podmorniška nevarnost odpravljena v prihodnjih mesecih.^
Tej lahkovernosti pa se ni vdal ameriški tisk, ki posmehljivo piše o tej sanjski izjavi, ki je toliko bolj smešna, čp upoštevamo, kakšno važno
358.
Po prireditvi v cesarjevih vrtovih so se bile ječe precej izpraznile in novih žrtev je bilo vedno manj. Toda Neron in Tigelin nista zaradi tega nič odnehala s preganjanjem.
Vinici) ni imel prav nič upanja več, da bi Ligijo reši! smrti. Sanjal je samo o tem, kako jo bo pokopal v rodbinski grobnici in kako se bosta v nebesih pred Kristusovim obličjem združila in bosta tam srečna. Videl je na Hi-lonu, kako je mučeniška smrt lepa In celo lahka. Zato si je je želel kot rešitve iz vsega hudega na tem svetu In kot poti v lepše življenje.
Prav tako so tekle misli tiplji. Tudi ona ni čutila druge-želje ali upanja kakor upanje na srečo onkraj groba. Smrt je Zanjo bila ne samo rešitev iz rok Neronovih in Tigelinovih, temveč ji je pomenila šele pravo poroko z Vinicijem.
službeno mesto zavzema admiral King. Mesečnik »Time« celo prerokuje še večje^ležave v pomorskem položaju, ki se ga Angleži in Amerikanci tako zelo bojijo, ter objavlja poročila angleške mornariške komisije v Ameriki, po katerih so izgube še zmeraj večje kakor število nanovo zgrajenih ladij. Mesečnik dostavlja, da nevarnost nemških podmornic še zmeraj ne bi bila odpravljena, tudi če bi število novih ladij prekašalo število izgubljenih. Zato je najvažnejše, — tako zaključuje omenjeni list — da to nevarnost pobijamo, ker bo v prihodnjik poletnih mesecih čedalje hujša.
V Katinskem gozdu so dosedaj izkopali 500 trupel poljskih častnikov. Po ugotovitvah jih pokopavajo v nove grobove. Imena nesrečnikov vsak dan sproti objavljajo.
/	aaaa—k— >	CONRAD RICHTER: AN JAVj	\	i j
			> 11	
IhBo jo prM .o«, kakor „ j. f.vorilo, pr.vc.i tok N»k, J » «»« —«“1^
v wn«hin<rtnn	tekel do1 Pod nihajočo rdečo oljnato
8 tie Brewtonove	sem se sramoval	zanj,	ker se je	na cesto je bila le-ta prazma,'Tod. ■videl
zagrebel tu v Salt ForkU, kjer go je	vsakdo poznal,	kot kaka	^ed Holde ^essovo Juj^lla,e p plapJ,njožc	plamcnice	so	raz.
Celo Artfhie Meadc je bil,	kakor se	je zdelo,	v zadregi zaradi	svetljevale zidove, rumeno leseno pročelje	in	okroglo	kupolo
»Pravijo, da je sedaj Brice Chamberlain z Archieom Meadom v svoji pisarni,« je dejal eden izmed njih. »Kaj mislite, gospod McCurtin, kaj bo sedaj storil Chamberlain — ali se bo odpeljal z jutrišnjim vlakom?«
Oči Henryjn McCurtina so bile kot jame sivega granita v gorati gmoti njegovih lic. '
»Gospodje, kar koli nnmeraVa storiti Brice Chamberlain, on
svoje vloge v vsej zadevi. Hodil je naglo preko trga ter se skril na strehi.	s,„n«oievaIne2a hleva ko «n izšel ienci za-
, stari pisarni Brica« Chatn!*rial...N.	rabata«	ob,a- Stal a«	SSt
zu pa se je zrcalilo nepres ano z	J	.	Chamberlaina	se je končno pokazala na Holdcrncssovem pročel-
četrtega dne se mu je zagabilo hodit! na postajo. Nekaj dni	nortalu.	Celo	iz te razdalje se mi jc zdel bled v luči
pozneje je prelomil svojo molčečnost do mene. Sedela sva v	i	Toda	bjl	jc zbron gospodovaien. Oblečen je bil v
hotelski obcdiiici pri večerji pod nagroinadenimi glavami antilop P suknjo; plave lase je imel močno počesane nazaj s čela. in dolgimi zavitimi rogovi bikov, na katerih so visele puške, S(o*n je naprej k okrašeni ograji.
ki so bile last gostov.	.	,	,	|	Ne	vfem,	kaj	je	povedal v začetku, kajti govoril je precej
:	,	.	n	,	.	,	.	r.	i	|	ne tli«) “uj a'"	v	ttttLUiKU,	Kajti	guTuiu	p*v-*_vj
...	bo	obvesti, o te«.. P,illo.il so J. to, odšc, po	J-fr'" * 1 “ "*** *	“	"°
testi navzgor. ...	.	.!	Ves	teden	sem spal na rdeči zofi v duplinasti »zakonski sobi«,j »Toliko vam smem povedati,« je govoril in predstavljal sem
Tako sem storil tudi jaz, kakor hitro sem mogel, ne vedoči je -e Vedno bila stričeva soba, kadar je prišel v mesto. Spo- g- moder plamen v njegovih očeh, »da je predsednik moj pri-več kot Hcnry McCurtin. Proti mojemu pričakovanju sva ostala i m;njam SC( da je bilo tisto noč tako soparno in vroče, da sem jatelj. In on nam bo v Washingtonu pomagal, da ne bomo več še ves naslednji dan v mestu. Stric je dvignil tisoč dolarjev v odvrgej odeje preko polžasto in zavojasto izrezljanega komča- ravnai; krnj0 z vnnli v fem zaostalem teritoriju ter vas tlačili, gotovini pri Johnu Kingmanu, 'ki je opravljal splošne bančne gtcga ozadja. Ko sem se zbudil, sem mislil, da je prispela v mesto To vam ]nhko obljubim z vso gotovostjo, kajti predsednik Zdru-posle v svoji prodajalni. In ko je prišel čas odhoda naslednjega <0j c(Wboyev s kakega oddaljenega rancha na veseljačenje jenih držav me je danes imenoval za sodnika v vašem distrikt-vlaka proti vzhodu, je bil stric zopet na peronu. Dve sto metrov y piesi§gu.	nem sodišču!«
okrog postaje so bila razkropljena neumorna človeška bitja, ki Q gem nenavadno svetlikanje v sobi. Splazil sem se Gromko odobravanje z vzkliki »Živel sodnik Chamberlain!« so se skušala kot slučajno in nehote gnesti okoli vagonov in sc k doj u oknlI. p„ trgu se je viia iz izseljeniškega taborišča se je raziegai0 ;n odmevalo po prašni cesti. Stal sem kot ukopan naslanjala na sedla in ograje. Moj stric jih je vse^ ignorira , dojga p,.ocesjja; sami možje na konjih ali peš, v zakrpanih jn njsem mogel verjeti vsega tega, kar sem komaj slisal. Bil pa bodisi prijatelje ali sovražnike. Korakal jc z dvignjeno glavo srnjcnh poiVolnenih oblačilih, od sonca obledelih modrih, pro- scm si svest> da se je zgodilo nekaj nepričakovanega in tragič-
in smolnato črnimi očmi gori in doli; nabreklina pod suknjo se ^ jn‘slvih jop;eih.	I	nega, kar ni niti Lutie Brevvtonova predvidevala z vsem svojim
je še vedno videla. Od časa do časa je pogledal neustrašeno. Nekaleri so nosiU dolge starinske puške, večina pa je držala hitrim mišljenjem, ki je prodrlo v vsako stvar kot zlat meč. gori po cestu	pokonci drogove, vile, ameriške zastave ter dve ali tri enostavne j Niti jaz nisem predvideval tega do sedaj, ko je vse stopalo
Henry McCurtin mi je pozneje pravil, da sc je po njegovem plamenice, ki so metale odsev mračne svetlobe na neobrite obraze na svoj določeni prostor, kot Daggetovi izposojevalni konji, ki mnenjn hotel stric samo odpeljati z Briceom Chamberlainom ter mesterjev, farmarjev-najemnikov iz Kansasa, lovcev iz Arkan- stopajo v svoje lastne staje. Brice Chambei i , odvetnik kakr-ostati z njim, dokler se ne bi prepričal o njegovih namenih. Toda susa, drvarjev iz Missourija, čolnarjev iz Louisiane, obiračev šen je bil, sc je skušal iznebiti stričeve tihe sumnje proti mozu. Brice Chamberlain se ni prikazal niti tega niti naslednjega dne. bombaža iz vzhodnega Texasa in na obraze rokodelcev in trgov- ki bi naj bil šel proč z Lutie Brevtonovo. In iz istega razloga ..-j-i	-:---------_s-------.-»i.- —---------i—— —( kj njso bili zadovoljni s svojim življenjem v pol ducata se je zagovarjal v očeh gotovih saltiorksKih ljudi, ki bodo sedaj
Nihče ni videl niti njega niti njegove težke, mahedravc hoje po cev, cesti. Ostal je pri svojem sorodniku Johnu Holdernessu, iz čigar držav ob Mississippiju in Ohiju.
rakli, da aavi sodnik sploh nikdar ni nameraval iti v Deaver.
Za Ljudska tfikarna » LJublJaali lola Kramar«. - JrdaJatelJ: lak Sadja. - Oredalki Kirka JarsmiH. - Kakapliav as rračama. - »Slovanski dom« bbala ob dalarnlklb ob 1K - Ue.tčaa naročnina Il Ur, » Jaoienutio M Us... UndaSti«! KpbUw1«W ulica 8, d. aadatroJva- CtoiM	olifik	i	U«bUu*	s.	An.	dt	im	-	PadralnJeai	Bar«	mast*