Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 (
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. . Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	sv
Leto XXX. - Štev. 5 (1488)
Gorica - četrtek, 2. februarja 1978 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Skifiv likar ali leserali vikar ? Nezaupanje ostaja m
nm oo rm
Vprašanje, ki je za marsikoga nejasno, ali ki je že marsikoga spodbudilo k pisanju, a tega ni storil, ker je odlašal z upanjem na boljše čase, ali ker se je bal nevšečnih presenečenj, terja od vseh nas, primorskih vernikov jasen odgovor.
KAJ PREDLAGA 2. VATIKANSKI KONCIL
Drugi vatikanski koncil je Cerkvi odprl velike možnosti evangelizacije in pokazal pot, ki lahko privede vse vernike k večji odgovornosti v Cerkvi. Krajevne Cerke so dobile posebno spodbudo, da uresničijo v sebi krščansko načelo o spoštovanju jezikovnih, kulturnih in narodnih vrednot, ki jih ohranjajo manjše narodne skupnosti v okviru škofije.
Zato predlaga 2. vatikanski koncil, naj škofje po svoji preudarnosti, posvetovanju in razumnosti imenujejo v svojih škofijah škofove vikarje ali generalne vikarje s škofovskim posvečenjem za boljšo službo vernikom v posameznih škofijah.
Razlika med službo generalnega vikarja in škofovega vikarja je velika. Prva je določena po cerkvenem zakoniku in 2. vatikanski cerkveni zbor pravi: V škofijski kuriji ima prvo mesto služba generalnega vikarja. Služba škofovega vikarja je pa popolnoma odvisna od škofa, ki določi tudi obseg in trajanje te službe.
Drugi vatikanski koncil svetuje, naj bi generalni vikar imel tudi škofovsko posvečenje, ker bi se tako lahko udeleževal tudi krajevnih škofovskih konferenc in tako na poseben in izreden način pomagal pri vodstvu Škofije, zlasti v krajih, kjer živijo pripadniki različnih jezikov, kultur in obredov.
KAJ PA PRI NAS?
O umestnosti in potrebi škofovega vikarja ali generalnega vikarja tako v Trstu kot v Gorici se je že večkrat razpravljalo ne samo v zadnjem času, temveč tudi pred leti, ko je tržaški škof Santin podal odpoved.
Tedaj je skupina slovenskih duhovnikov bila na obisku pri beneškem patriarhu Lucianiju in v Rimu, kjer je pojasnila pereča vprašanja slovenskih vernikov na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Pri odgovornih oblasteh so začutili veliko zavzetost za naša vprašanja. Pa-Iriarh Luciani je celo dejal, da bi sam podprl enotno skupno akcijo duhovnikov in vernikov vseh treh škofij, če bi hoteli imeti svojega škofa, ki bi s posebno personalno jurisdikcijo (kot jo tudi predvideva 2. vat. cerkv. zbor) združeval vse slovenske vernike v vseh treh škofijah.
Delegacija duhovnikov je nato poizvedovala po mnenju v vseh treh škofijah. Toda 11 a žalost, med nami se je ponovno pokazala needinost in neenotnost tudi v važnih zadevah. V Trstu je bilo več zavzetosti, manj v Gorici, v Benečiji in Kanalski dolini skoraj nič.
Vse to dokazuje, da potrebujemo neko notranjo silo, ki bi nas povezovala, zlasti v sedanjem času, ko vse organizacije in združenja stremijo k enotni povezavi. Star je pregovor, ki pravi: V slogi je moč!
POTREBNA NAM JE ENOTNOST
Mislim, da ne sme biti nepremostljivo vPrašanje o osebi bodisi škofovega vikarja v Trstu bodisi generalnega vikarja v Gorici kot tudi ne, če bi prišlo do tega, da M imeli svojega škofa s posebno juris-dikcljo za vse slovenske vernike v zamejstvu. Skupno bi morali sodelovati s pravo krščansko ljubeznijo, potrpežljivostjo in Prenašanjem drug drugega, če kdaj nam n* kaj všeč. Trdno sem prepričan, da so taki duhovniki, ki bi lahko vodili enotnost 'n cdinost med krajevnimi občestvi, tudi lned nami na Tržaškem, Goriškem, v Ri-,nu drugod po Evropi.
K pisanju so me spodbudili članki v “Katoliškem glasu« 8. decembra lani in 12. Januarja letos ter v »Voce Isontina«, kjer žaljivo in krivično ocenjujejo delo pokoj-škofijskega kanclerja dr. Rudija i'ica ter zlasti nerazumljiva odsotnost • kofov iz treh zamejskih škofij na slo-
vesni proglasitvi obnovljene koprske škofije.
Vsi ti in podobni dogodki dokazujejo, da moramo Slovenci enotno nastopati za priznanje vseh pravic, ki nam pripadajo po božjem in človeškem pravu na vseh področjih našega življenja v kulturi, šolstvu, prosvetnem delovanju, politiki, gospodarstvu, družbenem življenju in tudi v Cerkvi.
JOŽE MARKUŽA
Stalni svet Italijanske škofovske konference (CEI) se je od 25. do 27. januarja sestal v Rimu na svojem zimskem zasedanju. V tem svetu je trideset najbolj vidnih osebnosti italijanskega episkopa-ta (kardinali, nadškofje in škofje iz vseh dežel države). Ob koncu zasedanja so člani sveta izdali posebno poslanico, naslovljeno italijanskim vernikom.
Ob umestitvi posebne komisije
Na svojem zasedanju dne 19. januarja je deželno tajništvo Slovenske skupnosti globlje obravnavalo tudi izjavo, ki jo je dal predsednik prof. Cassandro ob umestitvi komisije za rešitev odprtih vprašanj narodne skupnosti v Italiji, ki je bila
16.	januarja v Rimu. Umestitve se je udeležilo vseh petero slovenskih članov, med njimi tudi predstavnik SSk prof. Albin Sirk iz Gorice.
Predsednik prof. Cassandro je med drugim dejal, »da ni nujno, da je ta komisija nastala zaradi Osimskega sporazuma« ter da obstajajo med slovensko in nemško manjšino v Italiji »globoke razlike zgodovinske, demografske in tudi ustavne narave«.
Deželno tajništvo SSk ugotavlja, da so te izjave kaj čudne in predstavljajo tudi določeno nevarnost, oziroma zapreko v pravični ureditvi vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. Poskus, da se rešitev slovenskih vprašanj loči od Osimskih sporazumov, je jasna namera ločiti kakršen koli vpliv podpisnice Osimskih sporazumov Jugoslavije na izdelavo in odobritev globalnega zakonskega osnutka za Slovence v Italiji. Slovenci se s takimi poskusi ne strinjamo, saj mora Jugoslavija kot podpisnica omenjenih sporazumov jamčiti tudi za njih pravično izvedbo in to prav na podlagi člena 8 Osimskega sporazuma.
Trditev predsedinka Cassandra, da je problem južnotirolske manjšine drugačne narave od problematike slovenske narodne skupnosti v Italiji drži le deloma, in sicer kar zadeva demografski značaj. Toda narodne manjšine morajo biti pravično zaščitene v svojih pravicah ne glede na število prebivalstva. To načelo so v zadnjem času osvojile pravzaprav vse evropske demokratične države.
Nesprejemljiva je nadalje trditev predsednika Cassandra, po kateri naj bi nemška manjšina bila drugačna od slovenske tudi po ustavi. Ustava ne našteva nikjer narodnostnih skupnosti in manjšin, ampak postavlja le temeljno pravilo, da imajo vsi državljani, brez razlikovanja v njih jeziku, veri, političnem prepričanju itd. enako družbeno vrednost (čl. 3), da republika nadalje ščiti s posebnimi normami jezikovne manjšine (čl. 6) ter končno, da imajo <vsi državljani pravico izražati svoje misli s sredstvi, ki so jim na razpolago (čl. 21).
V	vseh svojih 139 členih ustava nikjer ne omenja in ne našteva posameznih narodnih skupnosti, seveda tudi nemške ne, zato so omenjene trditve prof. Cassandra ne samo netočne, ampak tudi zgodovinsko skrivljene.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti pribija, da so vse narodne manjšine pred ustavo enake in da morajo zato biti vse deležne enake pozornosti in enake zakonske zaščite, ne glede na število pripadnikov in ne glede na zgodovinsko preteklost. Če bi se pa že hoteli ozirati na zgodovinsko preteklost posameznih manjšin v Italiji, potom gre vsekakor v ospredje priznanje slovenski narodni skupnosti v Italiji, ki se je med prvimi v Evropi dvignila proti (ašizmu in nacizmu ter tako pripomogla k njunemu zlomu.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti izraža ob koncu prepričanje, da bodo slovenski predstavniki, ki so v rimski po-
sebni komisiji, take trditve znali resno in znanstveno sproti zavrniti. Želi jim zato, da bi z enotnimi hotenji opravili težko delo, ki je pred njimi in da bi vedno imeli pred očmi samo pravice in koristi slovenskega ljudstva in zavrnili kakršno koli ozko strankarsko stališče, ki bi v teh časih bilo ne samo nevarno, ampak lahko tudi usodno za nadaljnje življenje in razvoj slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Neučinkovite razsodbe
NSKS (Narodni svet koroških Slovencev) je imel konec prejšnjega meseca vodstveno sejo, na kateri so obravnavali sodne postopke proti mladim koroškim Slovencem in razsodbe ustavnega sodišča na Dunaju, ki je v pritožbah spoznalo, da so se koroški orožniki zakonsko in človečansko pregrešili v svojih nastopih proti koroškim Slovencem.
Toda te razsodbe, kot znano, niso imele nobenega učinka na koroške oblasti, ki orožnikov, spoznanih da so uporabljali silo v njih nastopih, ne samo da niso pozvali na odgovornost, ampak so poveljujočega v takratnih njih akcijah v škocija-nu še povišale v stotnika.
Avstrija očitno računa, da ima svet že tako dovolj senzacij in da se ne bo oziral na njeno ravnanje. In res tokrat njeno izzivanje tudi v jugoslovanskih občilih ni našlo posebnega odmeva, tako da se pri mnogih stavlja vprašanje, če tudi Dunaj in Beograd ne pripravljata na tihem kakega »Osima«.
■	V bližini Velikega suženjskega jezera v severozahodni Kanadi je strmoglavil sovjetski satelit Kozmos 954, ki je bil opremljen z majhnim jedrskim reaktorjem. Sovjetski satelit so izstrelili 18. septembra lani, že v decembru pa je prišlo do motenj in je satelit ušel nadzostvu sovjetskih kontrolnih postaj. Kanadske oblasti so zelo zaskrbljene, ker je bilo v satelitu 50 kg oplemenitenega urana in bi zaradi njegove eksplozije lahko prišlo do nevarnosti radioaktivnega izžarevanja.
V njej ugotavljajo, da doživlja »Italija morda najtežje trenutke po zadnji vojni«. Omenjajo naraščajoče nasilje, uživanje mamil, razmah pornografije, potrošniški duh in dajanje prednosti poedin-cem in malim skupinam pred skupnim blagrom. Zahtevajo, da bi na gospodarsko-finančnem področju prišli do veljave ljudje, ki so za to res pristojni in sposobni. Politična dejavnost ne bi smela biti neodvisna od moralnih načel, dejansko pa je pogojena od ideologij z določenimi zgodovinskimi in kulturnimi koreninami.
»Ne moremo,« pravijo škofje, »molčati pred ideološkimi, kulturnimi in političnimi stališči, ki so v svoji zamisli in v dejstvih v globoki opreki z osnovnimi načeli življenja in verskih vrednot. Če bi ne oznanjali Kristusovega evangelija, bi zanikali same sebe.«
IZ VSEBINE POSLANICE
Poslanica ima enajst točk. Zadnja je posvečena bližnjemu postnemu času, ki je »čas zbranosti in molitve«. Obsojene so razne ideologije, pričenši s kapitalizmom, ki je v bistvu izraz človeškega egoizma. Nato je omenjen hedonizem, težnja po neomejenem uživanju. Sledi obsodba pretiranega češčenja človekovih zmožnosti in dejavnosti, načrtnega nasilja in tistih teženj, ki poveličujejo zgolj nagon, zavračajo pa vsako moralno pravilo.
Največ besed pa poslanica posveča marksistični ideologiji. »V naši deželi,« pišejo škofje, »ima marksizem veliko vplivno območje. Nimamo kaj dodati, kar smo že rekli o njem. Zaskrbljeni smo zato, ker smo prepričani, da marksizem ne nudi jamstva za prvenstvene dobrine duha in vere. K temu prepričanju nas sili kljub nasprotnemu zatrjevanju pri nas zgodovinska izkušnja: kjer koli je marksizem prišel na oblast, je te vrednote zatiral. Naše besede ne gredo proti konkretnim osebam; nje spoštujemo in so predmet naše pastoralne skrbi. Naša sodba je usmerjena zoper ideje in posledice, ki se iz njih porajajo.«
Na koncu škofje pozivajo duhovščino in zavedne katoličane, naj v občutljivih trenutkih kot so sedanji z vsem čutom odgovornosti usmerjajo javno mnenje tako, da se bodo našle najbolj primerne rešitve za napredek družbe, pri čemer naj pridejo do izraza moralna strogost, poštenost in pristojnost za delo.
Cenzura po socialistično
Tomasz Stryzewski, poljski državljan, po poklicu cenzor, je zaprosil za politično zavetje na švedskem. S sabo je prinesel številne dokumente, ki osvetljujejo delovanje cenzure na Poljskem. Tu je zaposlenih pri nadzorstvu nad časniki, knjigami in javnimi prireditvami okoli 480 ljudi. Navodila cenzorjem izhajajo v listu »Informacija«, ki je tajno glasilo, z o-številčenimi izvodi. Cetrtletnik »Biuletyn« daje pregled nad posegi cenzure. Za vsakdanjo rabo pa imajo cenzorji še poseben priročnik.
Tako ima »Biuletyn« zabeleženih za drugo četrtletje 1974 nič manj kot 2884 posegov cenzure, od tega je bilo 282 člankov popolnoma črtanih.
Česa se na Poljskem ne sme objavljati, na primer? O trgovskih stikih med Poljsko in Južno Afriko in Rodezijo, o ter-
jatvah po višjih plačah, pokojninah, daljših počitnicah in višjih socialnih storitvah. Ali pa to, da so nekatere tovarne prešle na petdnevni delavnik. Podatki o trgovini s socialističnimi deželami se lahko objavijo tedaj, ko jih je že prinesla sovjetska poročevalska služba Tass oz. poljska Pap. Ni dovoljeno pisati o rastlinskih boleznih in škodljivcih, ki ogrožajo poljsko poljedelstvo, o boleznih goveda se sme razpravljati samo teoretično. Tabu je vest, da Poljska kupuje meso v Vzhodni Nemčiji, sama pa ga izvaža v Sovjetijo. Črtali so podatek v neki reviji, da je v industrijskem mestu Lodz zrak onesnažen petkrat nad dovoljeno mejo. Prepovedane so novice o zdravju škodljivih vplivih industrije in o kemičnih sredstvih v poljedelstvu. Prepovedana je kritika partijskega glasila »Trybuna Ludu«.
■ Ob 25. svetovnem Dnevu gobavcev je sv. oče opravil v baziliki sv. Petra v Rimu sv. mašo, kateri je prisostvovalo nad deset tisoč oseb. Zlasti številni so bili člani italijanskega združenja »Prijatelji gobavcev«.
V	govoru je sv. oče dejal, da je kljub velikemu napredku znanosti na svetu še vedno 15 milijonov gobavcev, zlasti v Aziji, Afriki in Srednji Ameriki. »Le kako moremo mirno živeti sredi naših mest, — je vzkliknil, — kjer nam družba nudi več od potrebnega, nas sili v uživanje in razmetavanje dobrin, ko obstajajo istočasno osebe z razjedenimi telesi, ki nimajo dovolj bolniške oskrbe in primernih zdravil?« Sv. oče je nato pozval ljudi, ki imajo oblast, ki vodijo politiko in gospodarstvo ter se udejstvujejo v kulturi, naj se pogumno spoprimejo s problemom gobavosti na vseh področjih.
■ V tednu po prvi postni nedelji (od
12.	februarja dalje) bodo, kot je že dolgoletni običaj, v Vatikanu duhovne vaje. Udeležil se jih bo tudi papež Pavel VI. Nagovore bo imel letos jezuit Carlo Martini, rektor papeškega bibličnega inštituta.
■ Sodišče v Savoni je izreklo razsodbo v zvezi s škandalom nakupa montažnih hiš v Majanu, kjer so se nekateri podjetniki okoristili na račun obnove potresnega področja v Furlaniji. Bivši župan v Majanu Girolamo Bandera je bil zaradi izsiljevanja obsojen na sedem let in pol zapora, osebni tajnik bivšega vladnega komisarja za potresno področje Giuseppe Balbo zaradi istega prestopka na sedem let, odvetnik Romeo Pastrengo zaradi poskusa izsiljevanja na eno leto enajst mesecev pogojno, videmski prefekt Domeni-co Spaziante pa na 100.000 lir kazni, ker o vsej zadevi ni poročal.
■ Deset let po katastrofalnem potresu v dolini Belice na Siciliji živi prebivalstvo še vedno v bornih montažnih hišah. Zanj se je neprestano zavzemal z intervencijami in po sredstvih javnega obveščanja don Riboldi, ki je bil sedaj imenovan za škofa v majhni škofiji Acerra pri Neaplju. Njegovi nastopi mnogim mogočnežem niso bili všeč, a so končno le prinesli svoje sadove. Sodnik Sciutta je izdal zaporno povelje za 13 funkcionarjev ministrstva za javna dela in zasebnih gradbenikov. Vsi so obtoženi, da so poneverili javne dokumente in državni denar ter se okoristili z gradnjo ljudskih stanovanj za prizadeto prebivalstvo.
■ Neznani teroristi so podtaknili ogenj v garaži avtomobilske družbe »Acotral« v Rimu, ki oskrbuje linije z Lacijem. Pri tem je zgorelo osem pulmanov.
M Teroristi v Barceloni so na krut način umorili bivšega župana tega mesta Joaqui-na Viola Saureta in njegovo ženo. Potem ko so vdrli v stanovanje, so v spalnici na oba privezali peklenski stroj, ki ju je raztrgal po eksploziji. V Španiji je vedno več atentatov, kar povzroča splošno negodovanje zoper vlado ministrskega predsednika Suareza, češ da je premalo odločna. Sicer pa, kako je v Italiji!
■ Msgr. Capucci je odpotoval iz Rima v Venezuelo. Po naročilu sv. očeta bo obiskal v državah Latinske Amerike skupine katoličanov vzhodnega obreda. Msgr. Ca-puccija so izraelske oblasti obsodile na 12 let ječe, ker je baje prevažal orožje za Palestince. Po posredovanju sv. očeta so Capucci j a izpustili iz ječe vendar pod pogojem, da se ne vrne več v kakšno arabsko deželo na Bližnjem vzhodu.
■ Do hudih neredov je prišlo sredi prejšnjega tedna v mestu Tunis med splošno stavko. Bilo je okrog 40 mrtvih, nad 300 ranjenih in na stotine aretiranih. Vlada je za nerede obdolžila voditelje edine delavske sindikalne zveze v Tuniziji.
■ Angolska vlada je podržavila radijsko postajo Radio Ecclesia. Tehniki morajo ostati na mestu, osebe pa, ki so pripravljale programe, so odpuščene. Vlada pravi, da je bila ustanovljena katoliška radijska postaja po dogovoru med portugalsko vlado in Vatikanom. Svobodna Angola pa se ne čuti vezana na ta dogovor.
Z GORIŠKEGA
Marksistična zloraba vere
TUDI ZA TAKO CENO SE ŠIRI NAŠ TISK!
Vsem je bolj ali manj znano, s kakšnimi problemi se ubada naš tisk in kako ta najde pot med ljudstvo. V zvezi s širjenjem našega tiska, konkretno tednika »Katoliški glas« pa naj navedemo dogodek, ki nam vsem da nekaj misliti.
Dušni pastir, silno skromen in prava dobričina, zaman prosi otroke, da bi raznesli list po vasi do zvestih naročnikov. Od nikoder ni nobenega odziva. Pa se ponudi za to delo in se poda na pot njegova sestra sama in tedensko prinaša naročnikom list, ob vsakem letnem času in ob vsakem vremenu. Točna kot ura. Samo...
Nekajkrat se je zataknilo. Lista ni bilo na dom. Le kaj se je zgodilo? Ali je morda ženica zbolela? Ne, vsega tega ni bilo. Zenica si ni enostavno upala na cesto, ker so ji stalno stali za petami vaški pobalini in jo (načrtno ali nenačrtno, pod nekim »ukazom«) strahovali ter metali pod noge, tej »farski nadlogi« petarde. In to ne enkrat samkrat, ampak večkrat.
Ženica pa se kljub vsemu poda na pot in v svesti si odgovorne naloge donaša našim bralcem Katoliški glas. Ko se ji na tem mestu zahvaljujemo za njeno delo in njeno žrtev, pa ne moremo mimo, ne da bi obsodili početje vaških paglavcev in njihovega nespoštovanja do starejše žene.	PRIČA S KRASA
Že eno leto je moč ugotoviti veliko število »verskih« konferenc in razgovorov, ki jih usmerjajo komunisti. Sredi lanskega aprila je zborovala »Mednarodna konferenca vernikov za mirovno cono Indijski ocean« v mestu Tananarive na Madagaskarju. Priporočila je »razpustitev vseh inozemskih vojaških oporišč« kakor tudi »podporo boju ljudstev v Namibiji, Južni Afriki, Rodeziji, Džibutiju, otoku Reunion, Mauritius, Komorskih otokih itd.«
Tudi »Krščanska mirovna konferenca« (CCP), ki je v celoti podvržena Sovjetiji in je zato prišla na slab glas, se znova pojavlja. Oktobra lani je imela v Vzhodni Nemčiji pripravljalno srečanje pod vodstvom leningrajskega pravoslavnega metropolita Nikodima in je imela za temo »sposobnost kristjana in Cerkva, da se udeležujejo boja za pravične in človečanske družbene strukture«.
Vsako leto zboruje v Vzhodnem Berlinu »Konferenca katoličanov evropskih držav«. Aprila lani je ta konferenca sprejela »akcijski program v prid miru« in se zavzela za prekinitev »oboroževalne tekme«.
Velikega pomena pa je bila »Medverska konferenca«, ki je zborovala na pobudo patriarha Pimena v Moskvi v začetku lanskega julija. Ta »konferenca verskih osebnosti za trajen mir, razorožitev in pravične odnose med narodi« je zbrala 700 odposlancev iz vrst pravoslavnih, katoličanov, protestantov, judov, muslimanov, budistov, šintoistov, sikhov in drugih. Med drugim so poudarili pravico ljudstev, da se borijo proti fašizmu in ugotovili veselo dejstvo zopetnega zedinjenja Vietnama. Kot povračilo za dober potek te »konference« je prejel moskovski patriarh Pi-
Umrl je dr. Lambert Mermolja
Smrt je ponovno posegla v vrste gori-ških slovenskih zdravnikov. V nedeljo 29. januarja je umrl v starosti 83 let dr. Lambert Mermolja, zelo znan in priljubljen med Slovenci kot izkušen zobozdravnik in dober človek.
Rodil se je v Podgori, visokošolske študije je opravil v Pragi, nato pa je odprl ambulanto v Gorici. Bil je navdušen planinec. Med zadnjo vojno se je opredelil za OF, bil po zlomu fašistične Italije predsednik okrožnega odbora OF za Goriško, nato od Nemcev poslan v taborišče, od koder se je po končani vojni vrnil v Gorico. Tu je postal predsednik najprej pokrajinskega odbora Slovensko-italijan-ske protifašistične unije, nekaj let nato pa še predsednik Demokratične fronte Slovencev. Še kasneje je bil predsednik Socialistične fronte Slovencev ter predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze za Goriško. Nato pa se je utrujen umaknil v ozadje. Zadnji dom je našel na pokopališču v Pevmi, kjer so ga položili v grob v torek 31. januarja.
Sovodnje
Na žalost moramo spet poročati o smrti in pogrebu. Med soboto 28. januarja in nedeljo je ponoči umrla 90-letna Marija Tomšič, roj. Vižintin, kmetica in bivša občinska babica.
Njen mož se kot toliko drugih ni vrnil iz prve svetovne vojne. Ostala je sama z majhnimi otroki in na njena ramena je padla vsa teža skrbi in odgovornosti. A pokojnica je bila globoko verna žena, ki je trdno zaupala v Boga. V moči te vere je ob pomoči otrok premagala vse ovire.
Odlikovala se je po velikem čutu do bližnjega in veliko pomagala tistim, ki so bili v stiski in potrebi. Tudi je zelo podpirala vse naše ustanove ter rada prebirala naš tisk. Tudi »Katoliški glas« je imel v njej velikega prijatelja.
Tako odhajajo iz naše srede pristne kmečke žene, ki so res znale podpirati tri vogle naših domov. Naj bo Bog pokojni nunci Marički obilen plačnik, njeno telo pa naj se spočije v domači zemlji. Obenem izrekamo sorodnikom občuteno sožalje.
Nov grob
V	ponedeljek 30. januarja je tržaški radio sporočil, da je prejšnji večer v bolnišnici umrla mlada gospa Boža Pirc por. Černič, radijska uslužbenka. Boža je živela do pred nekaj leti v Rojanu. Končala je učiteljišče in se potem zaposlila na radiu, ker na šoli ni dobila službe. Tesno je bila povezana z zojansko župnijsko skupnostjo. Do poroke je bila članica Marijine družbe. V letih, ko smo imeli v Rojanu še precej dobro igralsko družino, je v njej sodelovala. Povsod je pomagala, kjer je bilo treba.
men odlikovanje Rdeča zastava dela, »za njegovo krepko patriotično dejavnost v prid miru«.
Odveč je pripisati, da imajo udeleženci takih »konferenc« brezplačno oskrbo in potovanja in da se bo že zato našlo vedno dovolj kandidatov izmed vseh veroizpovedi, ki si bodo na ta račun želeli zastonj ogledati sovjetske zanimivosti in se dali pogostiti.
TOTALITARNA BREZVERSKA USTAVA
Nova ustava Sovjetske zveze, ki jo je oktobra lani enoglasno sprejel vrhovni sovjet, oznanja »svobodo vesti, tj. pravico priznavati se h kateri koli veroizpovedi, obhajati verske obrede in širiti brezverstvo«.
Kar zadeva »versko svobodo«, je njeno izvajanje vezano na pogoj »ustrezati ciljem izgradnje komunizma« (člen 47).
Člen 6 imenuje komunistično stranko »silo, ki vodi in usmerja sovjetsko družbo, osrednjo prvino političnega sistema ter vseh državnih in družbenih organizacij...« »Partija določa, pri čemer se nahaja pod vplivom marksistično-leninističnega nauka, splošne perspektive razvoja družbe, smernice notranje in zunanje politike ZSSR... za zmago komunizma«.
Gleb Jakunin, ustanovitelj odbora za obrambo vernih, je protestiral pri Leonidu Brežnjevu in potem izdal naslednji poziv škofom krščanskih Cerkva:
»Nova ustava dela državo s pomočjo zakona za sredstvo, po katerem naj partija doseže svoje cilje. Ti pa so določeni po brezverski ideologiji leninističnega marksizma in zato nesprejemljivi za versko zavest verujočih državljanov.«
Pred leti se je poročila s prof. Ivanom Černičem, ki se je vključil v naš cerkveni zbor. Menda je minilo štiri leta, ko sta si kupila stanovanje na Opčinah, a ostala povezana z nami. Začela se je oglašati bolezen, ki jo je Boža izredno pogumno prenašala. Nekaj let je trajalo zboljšanje. Letos pa se je bolezen pojavila z vso ostrino. Morala je v bolnišnico. Vse je kazalo, da je prebolela krizo, a prišlo je drugače. Gospod jo je poklical k sebi. Vsa slovenska rojanska skupnost pa tudi kolegice in kolegi na radiu globoko občutimo njeno izgubo. Če ne bi bili verni, bi se prepirali z Bogom, zakaj jo je vzel družini in nam.
Božo smo pospremili k zadnjemu počitku na pokopališču na Opčinah v torek 31. januarja. Pogreba se je udeležilo zelo veliko ljudi. Pogrebno sv. mašo so darovali škofov delegat dr. Lojze Škerl, openski župnik Vili Žerjal ter gg. Franc Pohajač in Stanko Zorko. Rojanski in openski pevci so s petjem sodelovali pri sv. maši.
Iskreno sočustvujemo z dragim Ninkom, ki je izgubil dobro ženo, z gospo mamo in sestro Diomiro, ki živi z družino v Kanadi. Vsem naj dobri Bog nakloni svojo božjo tolažbo. - Stanko Zorko
Na božični dan 1977 je dr. Bernard Špacapan takole doživljal Gospodovo rojstvo:
Moram priznati, da je zame ta praznik tu kar prijeten. Toplo je, da ni sitnosti z oblačenjem. Nataknem hlače in majico, pa sem v redu, in še najbolj eleganten v vsej okolici.
Božično vzdušje sem si kar dobro ustvaril. Že prejšnji teden sem začel misliti na jaslice, drevesce, pa tudi na doživljanje praznikov teh ljudi. S kolegom sva pripravila celo vrsto pobud tem ljudem za božič in novo leto.
Priredila sva večer verskih filmov, ki jih je kazal bližnji misijonar: stvarjenje človeka, Kajn in Abel, vesoljni potop. Pa je bila vse skupaj polomija. Prišli so otroci in odrasli od blizu in daleč. Večina je prvič videla film. Smejali so se in komentirali, tako da ni bilo nič razumeti. Verski razgovor po filmih je odpadel zaradi zmešnjave, ki je nastala.
Danes popoldne bi morali pripraviti nekaj prizorov odrasli in otroci. Pa izgleda, da ne bo nič, ker so še od včeraj vsi pijani. Za te ljudi namreč pomeni praznik pitje in nič drugega. Pijejo neko smrdečo, napol gnilo mešanico, ki jih dobesedno zastruplja.
'Pako sem se v teh razmerah bolj posvetil samemu sebi. Kipce za jaslice sem si izoblikoval iz blata, naredil sem štalico, tudi drevesce sem si pripravil. Ob vsem tem delu sem poslušal kaseto božičnih pesmi... Večkrat se mi je za trenutek za-
Trinkov koledar
Točno ob koncu starega leta je izšel Trinkov koledar 1978. Do smrti je ta koledar urejeval pok. prof. Rado Bednarik, po njegovi smrti je to delo prevzel Jožko Kragelj, odgovorno uredništvo pa dr. Stojan Brajša.
Letošnji koledar ima za uvod besede nadškofa A. Battistija na lanskem Dnevu emigranta v Čedadu. Uvodno mesto si ta govor zasluži, saj je bil nekaj edinstvenega v stoletni zgodovini beneških Slovencev. Odprl je novo stran v odnosih videmske Cerkve do vernikov v Nadiških dolinah.
Sledijo štirje sestavki slovenskih avtorjev, ki so vsi po svoje važni: predavanje Srečka Kosovela o Ivanu Trinku, Martina Jevnikarja Trinkova slovenska slovnica, umetnostnega zgodovinarja Emilijana Cevca članek o Stavbarju iz Škofje Loke v Beneški Sloveniji in pa Borisa Pahorja Utrinki po obisku v Reziji. S tem člankom sega Trinkov koledar tudi v dolino Rezije in tako razširi svoje zanimanje od Slovencev pod Matajurjem in v Terskih dolinah še na one v Reziji. Vsi štirje članki imajo dokumentarno in pričevalno vrednost.
Poleg tega sta v koledarju še dva spominska članka. Župnik iz Štoblanka Mario Laurencig je izpolnil 70 let in Bepič se ga spomni s toplim člankom. Ludvik Zorzut je bil velik prijatelj beneških Slovencev. Zato je na mestu spominski članek o njem ob njegovi smrti. Napisal ga je Tomaž Pavšič.
Ostale strani koledarja polnijo novice iz Slovenske Benečije, pravljice iz Rezije in drug drobiž. Pesmi je prispevala Ljubka Šorli. Naj posebej omenimo njeno zborno recitacijo »Beneški otroci svoji domovini«.
Koledar je vsekakor zanimiv za vsakogar, posebno še za tiste, ki jim je življenje v Slovenski Benečiji posebej pri srcu. Dobi se v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
Postni govori po radiu v letu 1978
10. februarja: Jezusov poslovilni govor (dr. Lojze Škerl).
14. februarja: Odhajam, da vam prostor pripravim (Jože Kunčič).
17. februarja: Verujete v Boga, tudi vame verujte (Franc Pohajač).
zdelo, da sem doma. Bil je prijeten občutek.
K polnočnici sem šel na 20 km oddaljeni misijon. Vse sem zelo globoko doživljal in je ta polnočnica zame res pomenila višek božiča.
Bolniki so kar zadovoljni in pridni, za praznike smo jim kupili kravo, tako imajo boljšo hrano za te dni. Na to zelo veliko dajo.
Prejšnji teden sem obiskal vso deželo, ki spada pod našo bolnišnico. Bil sem prav na meji s Sudanom. Krasni kraji, a velika revščina in zapuščenost. Od tam ljudje nikoli ne pridejo do bolnišnice. S kolegom sva sklenila, da bova šla vsak mesec po en teden tjakaj, seveda če bo le mogoče.
Iz Gorice dobivam redno Katoliški glas in Planiko. Novice v Katoliškem glasu so zame prav zanimive, vse bolj kot prej doma. Ko berem o vseh organizacijah in pobudah, pri katerih bi bil gotovo zraven, če bi bil doma, se kar raznežim. Tedaj spoznam, kako globoko sem zakoreninjen v goriško skupnost.
Zadnjič ko sem dobil isti dan Katoliški glas in Planiko, sem se zaprl v sobo, čital in si navil kaseto Lojzeta Slaka. Za nekaj časa sem bil pet tisoč kilometrov proč. Vendar je tu življenje zelo zanimivo, vsak dan prinese toliko novega, pa tudi nevšečnosti, da ni nikoli dolgočasno.
Vse skavte in skavtinje lepo pozdravljam.
21. februarja: Dal ram bom drugega Tolažnika (dr. Jože Prešeren).
24. februarja: To vam naročam, da se ljubite med seboj (Drago Butkovič).
28. februarja: Odhajam in pridem k vam (Mirko Mazora).
3. marca: Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši (Anton Lazar).
7. marca: Jaz sem pot, resnica in življenje (dr. Angel Komač).
10. marca: Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam (Jože Jurak).
14. marca: Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval (dr. Kazimir Humar).
17.	marca: Mir ram zapustim, svoj mir vam dam (Jože Jamnik).
21. marca: Na svetu boste imeli stisko, a zaupajte, jaz sem svet premagal (dr. Jože Markuža).
24. marca: Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj (Stanko Zorko).
Slovenci po svetu
»Pomoč« in pomoč slovenskih izseljencev koroškim Slovencem
Slovenska Narodna Podporna Jednota (SNPJ) je v letu 1977 organizirala koncert koroške »Danice« po ZDA in Kanadi v sodelovanju z dr. Fr. Zwittrom, predsednikom ZSO (koroška OF), Slovenske izseljenske matice iz Ljubljane in Društva za kulturne izmenjave v Torontu. V »Prosveti«, glasilu SNPJ beremo v decembru 1977 poročilo:
Ob sodelovanju Slovenske izseljenske matice in pet naših odsekov je ves sku-piček 4.310 dolarjev od turneje Danice prejel naš šolski sklad. Kar je bolj važno, je to, da smo podprli kulturno izmenjavo s slovensko Koroško v Avstriji. Kot je bilo sklenjeno 23. septembra 1976, smo odposlali že drugo kopijo resolucije o koroških Slovencih. Naš clevelandski odsek je priporočil, da bi dali kak prispevek v gotovini za Korošce, zopet drugi pa so bili mnenja, da se obrnemo na članstvo za darove. Zaradi poziva članstvu ob poplavi v Johnstovvnu glavni odbor zadeve ne priporoča. Iz finančnega poročila je razvidno premoženje SNPJ, ki znaša 29 milijonov ZDA dolarjev.
Jože Hartman, predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL Slovenije in član izvršnega odbora Slovenske izseljenske matice piše v koledarju Izseljenske matice za 1978 v isti zadevi: Po predavanju koroškega politika dr. F. Zwittra, ki je zastopal obe osrednji politični organizaciji na Koroškem, je bil poslan telegram v Celovec v podporo tistih 26 mladih Korošcev, ki jih avstrijske oblasti vlačijo pred sodišče samo zato, ker hočejo uveljaviti svoje pravice. Ta resnični boj je bil v očitnem nasprotju s slovenskim političnim emigrantskim pisanjem, ki ni niti z besedo omenilo tega grobega obračunavanja z mladimi Korošci, ampak je prav v tem času pretakalo veliko črnila za vse drugo.
Hartmanov odnos do politične emigracije je sila krivičen. Naj zato kot »izdajalec«, da nadaljujem v Hartmanovem žargonu, ker sem med vojno v italijanskem, nemškem, ustaškem in celo domobranskem zaporu »izdajal« svoje ljudstvo nemškim in italijanskim fašistom povem svoj komentar:
Podpisani Peter Urbanc je 17. maja 1977 v imenu organizacij, ki jih zastopa, poslal avstrijski ambasadi v Ottawi specifični protest zaradi preganjanja 26 Korošcev, ki so storili »prekrške« ob manjšinskem štetju.
Frank Osredkar in prijatelji, ki jih ne štejem mod »napredne«, so priredili 19. novembra 1977 Koroški večer in to ne prvič. Ta večer, na katerem je med drugim slovenska mladina izvedla obširno protestno peticijo proti Avstriji, je dal čistega 6.080 dolarjev, dodatna darila posameznikov pa še prihajajo. Celotna vsota je bila že poslana na Koroško v korist Slomškovega doma, kjer so nastanjeni dijaki Slovenske gimnazije.
Peter Urbanc
»Bunker« v goriškem Avditoriju
Stalno slovensko gledališče je nastopilo 19. januarja v goriškem Avditoriju z igro Alviera Negra »Bunker«. Alviero Negro je furlanski učitelj v pokoju, ki je spisal že več dramskih del. Njegova dela kot tudi komedija v dveh dejanjih »Bunker« so spisana v furlanskem jeziku, v beneško narečje pa jo je prestavil Božo Zuanella.
SSG iz Trsta je igro uvrstilo v program ljudskega odra, ki ima namen, da nastopa po slovenskih vaseh naše dežele in da prinaša Slovencem na deželi košček gledališke umetnosti. Seveda bolje je, če se ljudski oder predstavi s kakim lahkotnim delom, saj ljudje po vsakdanjih skrbeh radi pridejo na predstave, da se nekoliko spočijejo in se pri tem tudi zabavajo in nasmejejo, tako da gredo domov zadovoljni.
Ljudski oder ni novost v tržaškem gledališču. Gledališki ansambel je že večkrat nastopil po vaških dvoranah predvsem z burkami Jaka Štoke, ki so vedno doživele velik uspeh, saj so prisrčni prizori, ki kažejo življenje tako kot pač je veselo in žalostno s svojimi dobrimi in slabimi stranmi, zato so gledalcem pri srcu.
Ne vem, zakaj se je vodstvo gledališča odločilo za igro »Bunker«. Delo nam prikazuje najprej mirovni pohod, kjer pa pride zopet do konfliktov med tako imenovanimi »rdečimi in črnimi«, kar je na žalost v Italiji v zadnjih mesecih gola resničnost, ki pa ne more vzbujati smeha, ampak samo strah in zaskrbljenost. Nato se igra nadaljuje s prizorom v gostilni, domači hiši in pod milim nebom v bližini vojaških vaj. Pisec Negro je pač prikazal to, kar se dogaja danes v Italiji in da so še vedno fašistični prenapeteži, ld bi radi napravili »nov red« in da vojska oziroma vojaška oblast ne ve, kako naj bi se opredelila in koga bi podpirala in varovala.
Ne vem, če bo delo ugajalo gledalcem po naših vaseh, saj so Slovenoi že naveličani gledati podobne dogodke iz resničnega življenja, ki jih vsak dan prinaša italijanska televizija. Starejši ljudje ne gledajo radi takih predstav, kajti imajo pred seboj še preveč živo tiste hude, temne čase iz druge svetovne vojne.
Zaradi tega mislim, da bi bilo boljše, če bi v bodoče vodstvo SSG bolj pretehtano izbiralo program za ljudski oder. Gotovo bi bile primernejše burke Jaka Štoke ali kako zabavno dramsko delo iz slovenske literature, pri katerem bi naši ljudje res uživali in se prešerno nasmejali.
Igralci SSG iz Trsta so v četrtkovi predstavi v Avditoriju nekam površno podali svoje vloge razen Jožka Lukeša in Mire Sardočeve, ki se vestno zavzemata za vsako vlogo. Tudi beneško narečje je nekam šepalo. Mislim, da je igra napravila nekam hladen vtis na gledalce. Delo je režiral Jože Babič, ki si je zamislil tudi sceno.
Iva K.
★
Števerjan
Seja občinskega svčta. V petek 27. januarja se je sestal števerjanski občinski svet. Kot prvo točko dnevnega reda je odobril varianto del, ki so bila opravljena pri gradnji nove šole ter dela, ki so potrebna za ureditev predvsem zunanjosti stavbe. Tehnična pojasnila je dal načrtovalec in vodja del inž. Bensa, ki je bil na seji prisoten.
Svet je nadalje odobril določila zakona Bucalossi, ki določa, da bodo morali graditelji novih stavb plačati občini vsoto za zgraditev infrastruktur in tudi morebitne razlastitve zemlje. Nadalje je sprejel ponudbo podjetja SAM iz Gorice, da bo opremila otroški vrtec z novim pohištvom. Za te stroške je občina prejela od dežele pet milijonov lir.
Kar se tiče imenovanja občinskega predstavnika v šolski okraj je svet po poročilu odbornika Terpina sklenil, da ne bo imenoval svojega predstavnika, ker se pridružuje bojkotu slovenskih staršev in organizacij, ki so zahtevale slovenski šolski okraj.
Glede hiše za onemogle, ki je na voljo najbolj revnim starim občanom, je svet pooblastil župana, da zaprosi deželo za opremo še nekaterih sob, istočasno pa je župan imenoval komisijo treh članov sveta, da sestavi pravilnik za omenjeni dom.
Pri točki »občinski proračun 1978« je župan povedal, da deželni kontrolni odbor proračuna ni odobril, kajti s 1. januarjem 1978 je stopil v veljavo zakon, ki določa, da se izdatki v letošnjem letu ne smejo povečati za več kot 7 odstotkov, če so občine pasivne. Zato bo moral števerjanski proračun znova v pretres.
Ob koncu dnevnega reda jo bila ponovno poverjena psihopedagoška služba za osnovno šolo dr. Komacu iz Gorice.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
IllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Moj lanski božič v Ugandi
Prireditev naimlaiših skavtov in skavtinj
Izjava Društva slovenskih izobražencev - Trst
Dne 28. decembra 1911 so jugoslovanski obmejni organi na bloku pri Fernetičih pisatelju Borisu Pahorju prepovedali vstop v SFR Jugoslavijo.
Kljub pomanjkanju utemeljitve vse kaže, da gre za povračilni ukrep, ker je bil pisatelj Pahor zastavil svoj ugled Sloven-venca, umetnika in svobodoljuba v obrambo zdaj že pomiloščenih sodnika Miklavčiča in časnikarja Blažiča, ki sta bila zaprta zaradi izpovedovanja svojih idej.
Zgodilo se je torej, da je zamejskemu Slovencu prepovedan vstop v matično domovino.
Ta ukrep krši neodtujljivo pravico do domovine, ki jo imajo člani istega naroda, pa naj živijo kjerkoli, še posebej pa nasprotuje helsinškim načelom, o katerih zdaj razpravljajo v prestolnici Jugoslavije in ki se zavzemajo za svobodno kroženje ljudi in idej.
Če ta načela veljajo za pripadnika vsakega naroda, valjajo vsaj v enaki meri za slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, člana PEN kluba, podpredsednika evropske manjšinske organizacije, antifašista in nosilca enega najvišjih odlikovanj za slovensko svobodo: odlikovanje nacističnih uničevalnih taborišč.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu izreka pisatelju Pahorju svojo solidarnost in pričakuje od pristojnih forumov v matični domovini, da ponovno vzamejo v razmislek ukrepanje, ki ne more krepiti navezanosti zamejskega človeka na matično domovino.
V Marijinem domu, ul. Risorta 3 v Trstu bo v nedeljo 5. februarja ob 17.30
PUSTNA PRIREDITEV
Na programu je spevoigra »Vasovalci«, veseli prizor »Snubač« in bogat srečolov.
Zgodovinski večer v Trstu
že dolgo se nismo v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu razhajali kakor zadnji ponedeljek, ki je bil posvečen pokojnemu pesniku, duhovniku Ladotu Piščancu. V besedi in sliki je vstal pred nami za veliko večino novi slovenski pesnik, ki bi zaslužil, da bi ga že mnogo prej spoznali.
Ko so nam pokazali sliko nagrobnega spomenika vsem pokojnim duhovnikom v Cerknem, takrat sem se spomnil na 80 drugih slovenskih duhovnikov, žrtev komunizma, pričevalcev resnice med zadnjo vojno. Cerkno ni osamljen primer, da sta morala težke in nasilne smrti na isti dan (1944) in za isto idejo svojega stanovskega prepričanja umreti kar dva domača duhovnika, kaplan Lado Piščanc, rojen 1914 v Barkovljah in kaplan Lud-vik Sluga, rojen pri Sv. Luciji 1919.
Večina teh naših mučeniških duhovnikov še danes ne počiva v blagoslovljeni zemlji kakor z njimi tisoči mladih Slovencev, ki so se po svoji vesti uprli hudobiji in zato končali pod strojnicami. Samo enemu se sedaj vrača dolžna čast, tržaškemu rojaku in pesniku Piščancu.
Na ta zgodovinski večer smo številni Tržačani zvedeli, da bo revija »Mladika« s prvo številko tega leta začela objavljati Pesniški dnevnik pokojnega Ladota Piščanca. Tako bo nehote zopet zagorelo vprašanje »zakaj« in slišal se bo zopet zloglasni odgovor »je že kaj naredil«.
Nad trideset let krije zemlja tisoče naših slovenskih bratov, ki naj bodo ob Ladotu Piščancu tudi v našem zamejstvu hvaležno počaščeni kakor so že počaščeni v slovenskem zdomstvu. Zanimivo je, kako počasi, a neizprosno se zožuje krog krščanskega obračuna, ki bo enkrat zajel vso Slovenijo in takrat bo sijal dan časti, sprave in odpuščenja nad vsemi mrtvimi in živimi. Ta veliki dan oznanjajo predvsem naši pobiti pesniki in duhovniki.
Udeleženec večera
Na pustni torek 7. februarja bo v Marijinem domu v Rojanu
PUSTNO RAJANJE
za otroke otroškega vrtca in osnovne šole. Pričetek ob 15. uri.
Prva letošnja seja pokrajinskega sveta SSk
V petek 20. januarja je pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu imel svojo prvo sejo v tem letu. Na dnevnem redu so bila številna vprašanja, med temi pregled politično^upravnega stanja tržaške občine, pokrajinske uprave ter devinsko-nabrežin-ske občine.
Vse te tri krajevne uprave vodijo manjšinski odbori, ki so predložili proračune za tekoče leto 1978, a jih skrbi, ali bodo lahko odobreni z zadostno večino. Najbolj problematičen je položaj pokrajine in občine Devin-Nabrežina, kjer lahko pride tudi do komisarske uprave, če proračuni ne bodo odobreni, medtem ko tržaški občini je mandat že potekel in bodo meseca maja volitve za obnovitev občinskega sveta. Svet SSk je s tem v zvezi pooblastil izvršni odbor, da v skladu z zahtevami splošnega položaja določi smernice svojim izvoljenim predstavnikom v omenjenih upravah.
Glede ostalih vprašanj na dnevnem redu je svet vzel na znanje, da je bila končno umeščena vladna komisija za pripravo zakonskega osnutka za zaščito naše manjšine in da je nedavni bojkot volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete popolnoma uspel in je tako prišla do izraza potrebna enotnost vseh slovenskih dejavnikov. Ker bodo krajevne uprave v kratkem pozvane, da imenujejo svoje predstavnike v okrajne šolske svete, svet SSk poziva vse okoliške občine s slovenskim prebivalstvom, naj v smislu stališča enotnega šolskega odbora bojkotirajo imenovanje svojih predstavnikov v šolske okraje in v pokrajinski šolski svet in pri tem poziva k solidarnosti tudi italijanske izvoljene predstavnike v omenjenih krajevnih upravah.
Na petkovi seji je svet SSk izvolil pokrajinskega svetovalca Bojana Brezigarja v izvršni odbor namesto Martina Breclja, ki je zadržan zaradi obveznosti vojaške službe. Končno je bil svet informiran o zadnjih stikih s strankami ustavnega loka glede nekaterih vprašanj, ki živo zadevajo slovensko narodnostno skupnost.
Društvo slovenskih izobražencev In Slovenska prosveta - Trst
vabita na
PREŠERNOVO PROSLAVO
v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3/1.
v ponedeljek 6. februarja ob 20.15 Spored: recitacije; mladinski zbor; podelitev nagrad Mladi oder in izid natečaja
V nedeljo 22. januarja je bila v Finžgar-jevem domu na Opčinah prisrčna in uspešna prireditev, ki so jo oblikovali najmlajši člani tržaške skavtske družine. Volčiči in veverice so imeli tokrat svojo drugo revijo, na kateri so nastopile skupine z Repentabra, s Kontovela (obe skupini sta se začeli udejstvovati v tem delovnem letu), od Sv. Ivana, od Sv. Jakoba in iz Mačkolj. Vsaka je pokazala prizorček ali skeč, sodelovala pa je tudi dvorana, ki je bila polna staršev in prijateljev. Skupno je nastopilo skoraj 40 otrok, med katerimi je po sklepu žirije prejela »Zlato vrvico« skupina veveric iz Mačkolj.
Veseli popoldan sodi v niz dejavnosti, ki jih je tržaški del Slovenske zamejske skavtske organizacije načrtoval na seminarju voditeljev in voditeljic 1. in 2. oktobra lani, o čemer smo že poročali, program pa je potem dobil dokončno obliko na raznih sejah vodstva.
Omeniti je treba vsaj vidnejše skupne dejavnosti, ki nekako izstopajo iz temeljnega, a običajnega dela po skupinah na tedenskih sestankih.
Precejšnjo živahnost so pokazali starejši člani in članice, ki so priredili več srečanj z razgovori, pomagali pa so tudi pri uresničevanju dejavnosti za mlajše.
Redno izhaja sedmi letnik mesečnika Jambor, ki je zdaj pred izidom četrte, februarske številke.
Glede verskega dela programa bi omenili, da so bile pred božičem tri duhovne obnove za tri starostne skupine v organi-
zaciji. Za to je poskrbel repentaborski župnik Tone Bedenčič, ki je 26. oktobra z uradnim dekretom ordinariata prevzel glavno duhovno vodstvo tržaških skavtinj. Člani organizacije so prisotni tudi v odboru, ki skrbi za prenovo med slovenskimi verniki na Tržaškem in v komisijah, ki pripravljajo škofijsko zborovanje.
Za razvedrilo in veselo razpoloženje so poskrbeli s temi pobudami; božično obdarovanje, skavtsko silvestrovanje, 15. januarja je bil smučarski izlet z avtobusom.
V nedeljo 29. januarja so imeli skavti in skavtinje na sporedu ocenjevalni pohod skupin izvidnikov in vodnic po mestu z izpolnjevanjem posebnega vprašalnika o tržaški zgodovini in o slovenski prisotnosti v mestu. Kot priprava na to je veljal tečaj o krajevni zgodovini, ki ga je imel za voditelje prof. Samo Pahor. Dež je preprečil glavni del popoldanskega sporeda, ki pa ga mislijo čimprej uresničiti. V bližnji prihodnosti pa so na sporedu še popoldansko pustno rajanje za najmlajše, večja skavtska kulturna prireditev in drugo. - ij
• Charles Salatka, ki je bil do sedaj škof v Marquettu ob Gornjem jezeru (ZDA), kjer je 19. januarja 1866 umrl škof Baraga, je bil imenovan za nadškofa v mestu Oklahoma. Dokler sv. oče za Marquette ne bo imenoval novega škofa, bo škofijo upravljal kapitulami vikar Charles Stre-lick. Ta je pred kratkim obiskal Slovenijo in Baragove kraje.
Hotene nepravilnosti ..Primorskega dnevnika"
Nedeljski Pirmorski dnevnik je 22. januarja objavil komentar k pismu, ki ga je bralec poslal Katoliškemu glasu. V tem pismu bralec naniza nekaj opazk na račun tržaškega radia in sicer o oddajah Primorskega dnevnika in o Kulturnem pismu iz Ljubljane. Tržaški dnevnik ima prav, ko trdi, da je nosila tržaška postaja vedno pečat demokrščanskih sil. Njena sigla je pač RAI in zato v malem odseva smernice italijanske radiotelevizije. Res je tudi, da se šele zdaj uveljavlja pravi pluralizem, to se pravi, da pri oddajah pride do izraza vsa pestrost političnih, verskih in splošno idejnih komponent naše družbe. Ljudje imajo razum in vest, zato naj presojajo.
V omenjenem komentarju pa so prišle do izraza hotene nepravilnosti, ki jih Primorskemu dnevniku očitamo:
1. Lekcija o pluralizmu gotovo ni iskrena. Primorski dnevnik se bere v Italiji in Jugoslaviji. To je pluralizem. Če imaš Katoliški glas v žepu, ko stopiš čez mejo, ti ga miličnik zapleni. Na tržaškem radiu ima Primorski dnevnik svojo oddajo. To je pluralizem. Mi vsi večkrat poslušamo ljubljanski ali koprski radio, a do zdaj smo vedno slišali samo en zvon. Ljudje naj sodijo, če stoji lekcija o pluralizmu na pravem mestu.
2. Bralec KG ne obsoja pluralizma, kakor bi se iz komentarja PD razumelo, zanj se celo jasno zavzema in pove, da načelno ni proti omenjenim oddajam na tržaškem radiu. Motijo ga v enem primeru neke ocene o slovenski Cerkvi, v drugem pa dejstvo, da tudi ostali slovenski časniki nimajo svoje oddaje.
3. PD trdi, da tržaška postaja že itak poje po naročilu Katoliškega glasa, zato pač ni potrebno, da bi imel KG tam še svojo posebno oddajo. Pri tem PD zlonamerno posplošuje in lažno obvešča svoje bralce. KG je neodvisno in svobodno gla-
silo in nima s tržaškim radiom ničesar opraviti. Kakor že rečeno nosi tržaška postaja pečat RAI in ne KG.
4. Bralec KG se v svojem pismu poteguje tudi za druge časnike in ne samo za KG.
5. PD je pokazal zlonamernost tudi s tem, da si je zaradi pisma bralca privoščil grob napad na KG. Pri KG velja pravilo, da se pisma bralcev objavljajo in večinoma brez komentarja, a pismo bralca se ne istoveti s časnikom. Poklicni časnikarji bi morali ito vedeti bolje kakor amaterji pri KG.
6. PD že iz navade piše o KG v zaničljivem in prostaškem tonu ter se pri tem brezobzirno posluži tudi laži. Odgovorne pri PD prijazno spominjamo, da je tak slog za vsakogar neokusen in za njih same poniževalen.
Za cerkev na Opčinah: družina Ghezzi v spomin tete Roze Furlan-Coretti 10.000; družina Dionisio v spomin očeta Amedea 10.000; Dolenc Marija za ogrevanje 10.000; družina Gruden v spomin moža in očeta Mirka 20.000; Simonič Antonija v spomin dragih staršev za ogrevanje 5.000; Planinšek Justina ob 13. obletnici smrti moža in očeta Mariota 20.000; Sosič-Škerlavaj 6.000; Karel Podobnik za potrebne 8.000; razni 26.800; Silva Sosič 3.000; Kuret v spomin pok. mame Furlan Kuret 50.000; Ivanka Dolenc 5.000; družina Berce ob obletnici smrti sina Dušana 20.000 lir.
Za Marijin dom v ul. Risorta v Trstu: Perat Anica ob deseti obletnici smrti brata Antona 25.000; Zuban Gallo Karla 50.000; Bavčar Olga 25.000; Vrh Pepca 100.000; Benedetti Ivanka 10.000; Costani Štefanija 20.000; Katalan Marta 45.000; Kravos Pavla 10.000; Parenzan Marija 20.000; Bol-čič Antonija 8.000; M. J. 20.000; Perhavc Marija 5.000; Šekli Marija 10.000; Kenda Marija 10.000 lir.
DAROVI
Ob drugi obletnici smrti nepozabnega brata Viktorja Ban daruje sestra Marija za katoliški tisk in za obnovitev cerkve na Banah po 5.000, za skupnost Družina Opčine pa 10.000 lir.
Ana Žerjal in Neva Fonzari darujeta: za Marijin dom v Rojanu 50.000, za skupnost Družina Opčine in za misijone po 30.000, za Mladiko in sklad Katoliškega glasa po 20.000 lir.
Za skupnost Družina Opčine: Marija Žagar v spomin Štefanije Križmančič 5.000; v spomin iste Ema Križmančič, Bazovica, 5.000; Marija Leban (gostilna) namesto cvetja na grob Maksa Kralja iz Trebč 5.000; v spomin Nika Kosmača darujejo vaščani iz Boršta in Zabrežca 100.000; Antonija Grgič, Bazovica 114 v spomin svojih bratov 5.000; družina Edi Zupančič, Bazovica, 5.000; Marija Spora, Tor-re del Greco (Napoli) 5.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda v Domju: družina Mačinič, Domjo 20.000; N. N., Domjo 10.000; Marija Martelanc, Trst 3.000; N. N., Trst 5.000; Olga Valetič, Trst 5.000; N. N., Trst 20.000; družina Valetič, Trst 5.000; N. N., Trst 10.000; F. S., Trst 10.000; N. N., Rojan 2.500; N. N., Trst-Sv. Ivan 50.000; Justina Vatta, Trst-Sv. Ivan 5.000; N. Žerjal, Trst-Sv. Ivan 2.000; msgr. Marjan Živic, Bazovica 30.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Marija Križmančič v spomin Alberte Križmančič 10.000; Pavla Ražem 10.000; Ivanka Knez iz Barkovelj 10.000; verska skupina iz Trsta 20.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: Pierina Žagar v spomin Angela Žagar in Gabrijela Kralj 5.000; Marija Marc 10.000; Marija Ražem 10.000; Zora Presl 10.000; Mahnič Smotlak 10.000; Svetko Križmančič 5.000; Leban Marija 2.000; Mahnič Karlina 10.000; Marija Marc v spomin Štefanije Križmančič 2.000; N. N. 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Albina Košuta namesto cvetja na grob Matija Sedmaka 5.000 lir.
Za cerkev v Boljuncu: N. N. iz Boljun-ca 10.000; N. N. 10.000; Boneta Sergij in Graziella ob krstu prvorojenke Valentine 10.000;	N.	N. iz	Boljunca 10.000; N.	N.
10.000; N. N. iz Boljunca 10.000; N. N. iz Boljunca 20.000; Korošec Uršula iz Boljunca 10 1.000; N. N. 10.000; Mauri Selma iz . Boljunca 403 10.000; Mauro Olga iz Boljunca	59	30.000;	Vodopivec Vittorio	iz
Boljunca 384 5.000; Mihelčič Marija ob 50-letnici svoje poroke 10.000; N. N. 10.000; Žerjal Nives iz Boljunca 211 10.000; N. N. 10.000;	N.	N. iz	Boljunca 10.000; N.	N.
10.000;	N. N. namesto cvetja na grob	An-
gela Cunje 5.000; Bratina Štefi in Mario iz Boljunca 378 namesto cvetja na grob Angela Cunje 10.000; namesto cvetja na grob Angela Cunje darujejo Pečenik Olga iz Boršta 5.000, njena hči Biagini Aurelia iz Trsta 5.000 in hči Zobec Alma iz Boljunca 274 5.000; v spomin pok. Angela Cunja daruje družina Salvi Germano iz Boljunca 318 15.000; Slavec Stana z družino iz Boljunca 318 namesto cvetja na grob Angela Cunje 10.000; skupina boljunskih žen namesto cvetja na grob Angela Cunje 17.000; Bernarda, Aldo in Neva Štefančič v spomin na pok. Angela Cunja 30.000; N. N. iz Boljunca 50.000 lir.
Za Mladinski dom Boljunec: N. N. iz Boljunca 10.000; Korošec Uršula, Boljunec 10 1.000; ob 50-letnici poroke Mihelčič Marija iz Boljunca 115 10.000; N. N. iz Boljunca 2.000; Bratina Štefi in Mario, Boljunec 378 namesto cvetja na grob Angela Cunje 10.000; Bernarda, Aldo in Neva Štefančič v spomin na pok. Angela Cunja 20.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Mladike. Slavnostni govor: dr. B. Senčar.
tiiiiiiiiiiiiiimiimi,IM,i,umu,   ..........iiiiiiiiiiiiiiMimmmiiimmmm umnim m m umi     um       umu            
ffr	I	<	•	praznih spalnicah in razredih z lepim no- vilnih salezijanskih zavodov v Italiji. Ne-
tsog skrbi za nas vim pohištvom.	kateri izmed njih so nam v raznih težavah
"	—---------:-i—i-	uspešno pomagali, tudi ko nismo prosili
in ne česa pričakovali. Zato ponavljam življenjsko izkušnjo: Bog skrbi za nas tudi, ko ga izrecno ne prosimo.
DOŽIVEL IN NAPISAL 1' DR. FRANC BLATNIK
(3)
STRAH, DA VOJSKA ZAVOD ZASEDE
Zavod na Rakovniku pri Ljubljani je ves april 1941 sameval. Zaskrbljeni smo Pričakovali, kdaj ga bodo italijanski vojski zasedli.
Če nismo k Bogu posebej molili, naj nam pomaga spraviti gojence pravočasno domov, predno se vojna začne in nam je kljub temu pomagal, moram priznati, da Sn)o sedaj goreče prosili Marijo Pomočnico za varstvo v negotovi bodočnosti in smo njeno materinsko skrb tudi živo
občutili.
Nekega popoldneva zagledam skozi okno ravnateljske pisarne lep avto, ki je Privozil. Nervozno sem čakal, kdo bo pri-^L'i. Potrkajo in vstopijo trije visoki italijanski častniki, med njimi sam poveljnik “Grenadirjev iz Sardinije«, enota, ki je 7-asedla Ljubljano. Želeli so si ogledati za-Votl' Zaskrbljen sem jih spremljal po
praznih spalnicah in razredih z lepim novim pohištvom.
Ko pridemo do izhoda v pritličju, mi poveljnik reče: »Ti prostori so prelepi za vojake. Mi se bomo utaborili v gozdiču tu zadaj pod šotori. Vi pa pokličite dijake nazaj in nadaljujte s šolo, samo tole prvo sobo ob vhodu bi prosil, da jo prepustite meni. Tu bo moje poveljstvo. Tole novo pohištvo pa dajte kam drugam, ga je škoda, če bi ga vojaki pokvarili.«
Kar verjeti nisem mogel, kar sem slišal. Brž smo razglasili, da sta II. državna realna gimnazija in salezijanski konvikt na Rakovniku zopet odprla.
Na žalost pa so »Grenadirji iz Sardinije« ostali le par mesecev v Ljubljani; kmalu so jih premestili v Grčijo. Pri slovesu mi je poveljnik rekel: »Zdaj se bo začela za vas drugačna pesem, za nami pridejo fašisti.« Toda našega zavoda na srečo niso zasedli, ker sta gimnazija in konvikt bila v polnem teku.
Tu želim omeniti, da so se nam v prvih letih vojne večkrat približali posamezni italijanski vojaki, bivši gojenci naših šte-
Nl-MŠKI VOJAK SKRIJE MOJ DENAR
Ko so Nemci začeli izseljevati naše ljudi s Štajerske in Gorenjske na Hrvaško in v Srbijo, niso nobenemu duhovniku dovolili, da bi šel z njimi; večino so pozaprli in potem poslali v pravoslavno semenišče v Sremsko Mitrovico. Tedaj sem sklenil, da grem za pregnanci v Srbijo in skušam tam organizirati dušno pastirstvo zanje. Ko je pok. dr. Lambert Ehrlich zvedel za moj namen, je brž poskrbel nekaj denarne pomoči in mi prinesel 60.000 dinarjev, polovico od škofa in duhovniškega društva, drugo polovico od bana dr. Natlačena in sodelavcev.
Kuverto z denarjem sem dal v kovček prav na vrhu z namenom, da ga bom pred mejo v Srbijo porazdelil po žepih. Ker je Hrvaška takrat še dajala 50 % popusta na
železnici na podlagi jugoslovanskih uradniških izkaznic, sem si od Zagreba naprej kupil vozni listek drugega razreda in stopil v oddelek, kjer je pri oknu sedel nemški vojak. Neprijetna družba, pa kaj sem hotel? Dal sem kovček na polico in sedel k vratom. Nihče več ni vstopil vso pot.
Popoldne pa je na neki postaji vlak nenavadno dolgo stal. Stopil sem na hodnik in odprl okno, da vidim, zakaj. Ob vlaku sem zagledal razvrščene može v zelenih uniformah,
Neki civilist pride k vlaku in me vpraša: »Kaj pa vi, g. dr. Blatnik, delate tukaj?« Bil sem v civilu, zato sem se čudil, da me kdo tam pozna. Povedal mi je, da je bivši salezijanski gojenec iz Murske Sobote.
Na vprašanje, kaj tam počne, je rekel; »Sem v srbski carinski službi.« - »Kaj je že tukaj pregled?« sem nervozno vprašal. »Da,« je rekel in dodal: »Nemci so že v vašem vagonu.«
Skočil som v kupe s tako naglico, da je vojak postal pozoren; hitro sem odprl kovček kar na polici in segel po kuverti.
da bi jo kako skril, pa se vojak oglasi: »Haben Sie was zu verstecken?« (Bi radi kaj skrili?). Če mu rečem, da ne, sem si mislil, pa vidi, da skrivam, bo narobe; boljše bo, da tvegam in kar priznam. »Javvohl«, (Da) sem rekel. »Geben Sie her« (Dajte sem), je dodal. Izročil sem mu kuverto. Položil jo je na sedež in se nanjo usedel.
Komaj sem se pa tudi jaz usedel, je že prišel pregled. Najprej vprašanje, koliko denarja imam. Moral sem pokazati denarnico in kar je bilo v njej. Nato pregled kovčka. Vojaka niso nič vprašali. Ko so odšli, me je pa začelo skrbeti, če mi bo mož denar vrnil. Vrnil ga je in lepo sem se mu zahvalil.
V tisti stiski nisem prav nič mislil na Boga in na molitev, pa mi je Bog čudovito pomagal. Ko je bila nevarnost mimo, sem se pa le znašel in se Bogu in Mariji zahvalil za tako očividno pomoč.
Denar sem varno prenesel in dal polovico beograjskemu nadškofu dr. Ujčiču, drugo polovico pa ohranil za potrebe po kolonijah.	(Drugič	naprej)
V nedeljo 5. februarja ob 16. uri bo v Katol. domu v Gorici
VESELO PUSTOVANJE
Nastopile bodo skupine mladih z glasbo in humorjem. Deloval bo bar za vsakogar. Vstopnina 1.000 in 500 lir.
Prireditev za katoliški tisk v Gorici
Vreme zadnjo nedeljo ni bilo nič kaj vabljivo, da bi človek zapustil hišo, pa se je vendar nabralo v dvorani Katoliškega doma lepo število prijateljev katoliškega tiska. Vsi, ki so prišli, jim ni bilo treba biti žal, da so odšli zdoma. Doživeli so prijeten večer, ki sprosti duha in razveseli srce.
Uvodno besedo je imel glavni urednik »Katoliškega glasa« dr. K. Humar. Spomnil se je 90-letnice dr. Stojana Brajše, ki je bil vnet časnikar in se je vzgledoval ob dr. Mahniču, borcu za katoliško načelnost in brezkompromisnost. Ob njem naj bi se zgledovali tudi mi. Potem je dr. Hu-
PROSVETNO DRUŠTVO »PODGORA«
priredi v nedeljo 5. februarja ALEGORIČNI VOZ
v ponedeljek 6. februarja zvečer pa v farni dvorani
VESELO PUSTOVANJE
s pestrim sporedom
mar omenil nedavno umrlega dr. Rudija Klinca, ki je tudi v življenju veliko napisal v službi verskega in katoliškega tiska med nami. Nazadnje je pohvalil novi rod, zlasti iz laiških vrst, ki zavzeto pomaga pri katoliškem tisku.
Sledila je spevoigra »Vasovalci«, ki so jo podali člani pevske skupine od Novega sv. Antona v Trstu. Ob spremljavi glasbil se je na odru odvijala preprosta zgodba, vsa prepletena z našimi najbolj pevnimi ljudskimi pesmimi. Občinstvu je bila spevoigra zelo všeč in so nastopajoče nagradili z burnim aplavzom. Vsa skupina res zasluži vso pohvalo, saj so v svojem idealizmu gostovanje nudili brezplačno. Po nastopu so se zbrali na zakusko v mali dvorani Katoliškega doma, kjer je pesem sledila pesmi ob sproščenem veselju.
Tudi srečolov je uspel. Bile so prodane vse srečke. Vsem, ki so ga pripravili ali pri njem sodelovali, naj Bog povrne, saj je vsa prireditev šla v podporo utrditvi in rasti božjega kraljestva med nami.
V	nedeljo 5. februarja ob 19. url bo v
prosvetnem domu »Anton Gregorčič« v štandrežu nastop domače dramske skupine z Nušičevo komedijo
ANALFABET
in šaljivimi prizori.
Seja med deželno SSk in SKGZ
V ponedeljek 31. januarja sta se v Gorici sestali delegaciji deželnega sveta Slovenske skupnosti in Slovenske kultumo-gospodarske zveze. Obravnavali sta vse glavne probleme, ki zadevajo Slovence v Italiji. Še posebej sta poglobili izvajanje Osimskih sporazumov, delovanje rimske komisije za zakonsko zaščito, vprašanje samostojnega šolskega okraja ter problem slovenskega radia in bodoče televizije.
Občni zbor društva »F. B. Sedej« v Števerjanu
V soboto 21. januarja je imelo SKPD »F. B. Sedej« svoj XII. občni zbor. Prisotnih je bilo veliko ljudi, zlasti mladih. Poleg teh so bili navzoči še števerjanski župan Stanislav Klanjšček, odbornik Ciril Terpin, domači župnik Anton Prinčič, predsednik ZSKP dr. Kazimir Humar ter predsednik SSO dr. Damjan Paulin.
Pozdravil je predsednik Simon Komjanc in podal daljše poročilo, v katerem je orisal delovanje društva. Blagajniškemu poročilu je sledilo Se tajniško o podrobnem delu društva v zadnjih dveh letih.
Veliko truda je števerjanska mladina vložila v zamejska festivala, ki sta bila zadnji dve leti v Formentinijevem parku
v	Števerjanu. Poleg tega je društvo organiziralo razne prireditve kot so npr. mi-klavževanje, božičnica, recitali, priložnostna akademija ob odkritju doprsnega kipa nadškofa Sedeja, razni kulturni in družabni večeri ter izleti. Poleg prireditev, ki jih je imelo društvo doma, so števerjanske skupine kot mešani cerkveni zbor, mladinski zbor, ansambel Lojzeta Hledeta in
Veseli števerjanski fantje sodelovale na raznih kulturnih manifestacijah in praznikih izven Števerjana.
Ko je bila dana razrešnica staremu odboru, so sledile volitve novega. Za predsednika je bil izvoljen z večino glasov Simon Komjanc, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje. Odbor sestavljajo še: Simčič Zvonko, Černič Anka, Klanjšček Cvetka, Mužina Mirko, Maraž Ivan, Beretta Robert, Pintar Aleš, Gravnar Nives, Maraž Dario, Hlede Edi, Jakin Marij, Komjanc Marko, Damjana Fattore, Klaudio Fattore, Škorjanc Marko, Černič Marko, Lango Marino, Marega Alojz in Humar Štefan.
Ljudski radio Gorica
S poskusnimi oddajami je začela nova svobodna radijska postaja, ki nosi ime Ljudski radio Gorica (Radio popolare Go-rizia). Začasno oddaja od 18. do 20. ure vsak dan na kratkih valovih 98 Mherzov. Oddaje v slovenščini so od 19,35 do 20. ure. V prihodnjih dneh so na sporedu naslednje slovenske oddaje:
Petek 3. febr.: Poroča PD »F. B. Sedej«, Števerjan, II. del.
Sobota 4. febr.: Ob stoletnici pesnika Otona Župančiča.
Nedelja 5. febr.: Za veseli pust. Poskočne pesmi in vesele misli.
Ponedeljek 6. febr.: Mladinska oddaja. Zima in njene radosti.
Torek 7. febr.: Poskočne pesmi za veseli pust.
Sreda 8. febr.: Verska misel za uvod v postni čas.
Četrtek 9. febr.: Ob Prešernovem dnevu.
Petek 10. febr.: Iz naših revij in časopisov.
Napadli so duhovnika
Duhovnik Mario Vatta, star 40 let, je sredi Trsta postal žrtev napada s strani treh pobalinov, ki so ga, ko je zapuščal svoje stanovanje, brutalno pretepli in pustili napol nezavestnega v hiši, kjer prebiva. Prekinili so tudi telefon. Ko je napadeni duhovnik prišel k sebi, je obvestil policijo. V svoji izjavi je dejal, da mu je eden napadalcev zagrozil, da gre za opomin, ker pomaga »rdečim uživalcem« mamil. Dejansko omenjeni duhovnik sodeluje pri centru za pomoč drogiranim osebam.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: Antonija Simonič v spomin dragih staršev 5.000; Kristina Mazora v počastitev spomina dr. J. Vrtovca 20.000; Mirko Brezigar, Vicen-za, 7.000; Ivan Blažič, Gorica, 3-000; F. Bonča, Anglija, 3050; msgr. Jože Jamnik, Boršt, 5.000; Ivan Saje, Francija, 42.150; Minka Kette v spomin dr. J. Vrtovca 10.000; N. N., Sovodnje, 2.000; Ivanka Sancin, Trst, ob obletnici smrti msgr. Salva-dorija 5.000; Marija Antonič, Devin, 2.000.
Za Katoliški tisk: dramska skupina »Vasovalci« iz Trsta 30.000; N. N., Riva Piaz-zutta, Gorica, 2.000; N. N., Gorica, 2.000; Francka Remec 2.000 lir.
Za Aiojzijevišče: družina Bitežnik namesto cvetja na grob dr. J. Vrtovca 40.000; N. N. v spomin istega 5.000; Marija Pavlin v spomin rajne mame 12.500 lir.
Za Zavod sv. Družine: v počastitev spomina dr. Josipa Vrtovca dr. Igor Franko
50.000 lir.
Namesto cvetja na grob dr. J, Vrtovca daruje Slavko Bratina za Aiojzijevišče
20.000,	za cerkev sv. Ivana v Gorici pa
10.000 lir.
Milka Goričan, Gorica: za slovensko du-hovnijo pri Sv. Ivanu v Gorici, za katoliški tisk, za Katoliški dom, za Zavod sv. Družine, za goriške skavte in za brate v Beneški Sloveniji po 5.000 lir.
Za Pastirčka: Marijina družba, ul. Ri-sorta 3, Trst, 100.000; N. N., Trst, 100.000.
Za žrtve potresa v Beneški Sloveniji (po g. Gorkiču): Kristina Abram 10.000; N. N. 10.000; N. N. 10.000; N. N. 50.000; darovi, iz Trsta 80.000 lir.
OBVESTILA
Redni občni zbor ZSKP bo v ponedeljek
13. februarja v mali dvorani Katoliškega doma. Začetek ob 20. uri. Na dnevnem redu so običajna poročila in volitve predsednika ter nadzorstva.
SŽ 01ympia bo igrala v soboto 4. februarja doma proti moštvu Ginnastica Spilimberghese. Tekma bo v telovadnici na Kornu in se bo pričela ob 18. uri.
Slovenski kulturni klub v Trstu vabi v soboto 4. februarja na pustovanje z nagrajevanjem za najlepše maske. Začetek ob 19. uri.
Društvo »Narodna in študijska knjižnica« bo imalo XI. redni občni zbor v torek
14. februarja ob 18. uri v čitalnici »Primož Trubar«, ul. sv. Frančiška 20, Trst. Na sporedu je poročilo o delovanju NŠK v letu 1977 zlasti v zvezi s 30-letnico njenega obstoja, odobritev poročil, obračuna in proračuna ter izvolitev novega odbora.
Slovenska prosveta v Trstu sporoča, da bo redni občni zbor članov in včlanjenih društev v torek 21. februarja ob 20. uri na sedežu organizacije v ul. Donizetti 3.
Spori:
Olympia - ASFJR 3 : 1
(8 : 15, 15 : 12, 15 : 6, 15 : 11)
Četrto kolo deželnega odbojkarskega prvenstva je prineslo nov par točk go riški 01ympiji, ki jih ima tako šest in zaseda drugo mesto na lestvici. V soboto 28. januarja je slovenska šesterka nedvomno zasluženo zmagala, saj je bila razlika na ■igrišču precej jasna, vendar pa ne moremo trditi, da je naša ekipa tudi prepričala.
Tudi v soboto, kot že sedem dni prej v Trstu, so naši težko »vžgali«. Gostje iz Čedada so si brez posebnih težav osvojili uvodni set zaradi številnih napak domačih igralcev. Vzrok tega je treba iskati predvsem v nezanesljivem sprejemu, kjer je osnovnega pomena prav hladnokrvnost in prizadevnost.
Na srečo so olympijci razmeroma hitro reagirali z budnostjo na polju. Sledila sta dva dobra seta, v zadnjem nizu pa je borbenost naših že spet občutno padla, vendar pa ne toliko, da bi izpustili iz rok rezultat, ki je bil dejansko že odločen. Zdaj ima 01ympia še teden dni časa, da popra-
vi	napake, ki so prišle do izraza v zadnjih nastopih.
To soboto se za naše goriške odbojkarje začne pravi vroči teden, saj bodo morali kar trikrat braniti svoje barve v pičlih osmih dneh.
Za 01ympio so igrali: Klanjšček, Pavletič, Špacapan, Černič, Tommasi, Lavrenčič, Cotič Marko in Štefan, Soban.
Rivignano - Hrast 3 : 1 (8:15, 15:11, 15:8, 15:4)
V	četrtem kolu 2. ženske divizije je ekipa Rivignano v gosteh premagala domačo ekipo Hrast iz Doberdoba. Prvi set so domačinke hitro in uspešno zaključile. Nato se je igra zataknila in na našem polju je zavladalo neugodno vzdušje, zaradi katerega se je stanje hitro poslabšalo. Tekma je prešla v roke nasprotnic, ki so kritično razpoloženje nemudoma izrabile in tudi zmagale.
Za Hrast so igrale: Luisa in Radiča Ger-golet, Suzana Gergolet, Marija in Franka Jarc, Laura in Rosana Lavrenčič, Marušič in Devetta Ivanka.
Za kmetovalce
Prispevki za popravilo stanovanjskih prostorov
Kmetovalci, ki nameravajo v svoji hiši izvesti le manjša dela, imajo možnost napraviti prošnjo za dodelitev denarnega prispevka v višini največ 400.000 lir v nižinskem ali gričevnatem svetu in do največ
500.000	lir v goratih področjih.
Prošnje je treba predložiti do 28. februarja. Prošnjo je treba napisati na kod-kovanem papirju za 1.500 lir. Z njo je treba predložiti družinski list, iz katerega je razvidno, da je prosilec kmetovalec, potrdilo o stalnem bivališču in pa predračun (tj. podrobni seznam del z merami in stroški posameznih postavk).
Neposredni obdelovalci, člani sindikata, se za vse usluge lahko obrnejo na urade Zveze neposrednih obdelovalcev v Trstu, ul. Roma 20, tel. 61494. - E. Z.
»KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
ifodio Trst A
f; n —■
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob
11.,	14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 5. do 11. februarja 1978 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Oddaja o Benečiji. 10.15 Vedri zvoki. 10.30 Danes obiščemo Valerišče.
11.05 Mladinski oder: »Piščalka za na luno«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.20 Poslušajmo spet.
15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 9.05 Pevci in ansambli. 9.30
Kaku so jele naše nuonote. 10.05 Koncert.
10.30 O ženski stvarnosti v literaturi. 12.00 Poslušali boste. 13.15 Slovenski zibori. 13.35 Od melodije do melodije. 14.10 Mladina.
15.00 Glasbeni ping pong. 16.30 Glasba za najmlajše. 17.05 Operne enodejanke deželnih avtorjev. 18.05 Čas in družba. 18.20 Klasični album.
Torek: 9.30 Naši nepoznani znanci. 10.05 Oddaja za otroški vrtec. 10.15 Koncert.
10.35 Narečno izrazoslovje v delih Fulvia Tomizze. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Mladina. 14.20 Motivi iz filmov in revij. 15.35 Top lestvica. 19.30 Čudoviti otroški svet.
17.05 Poje altistka Marta Valetič. 18.05 Pravorečje. 18.20 Klasični album.
Sreda: 9.05 Skladatelj dirigira. 9.30 Prehrana in zdravje. 10.05 Koncert. 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. 12.10 Pojmo po naše. 13.15 »Števerjan 77«. 14.10 Mladina v zrcalu časa. 14.10 Kličite Trst 31065 16.30 Otroci pojo. 17.05 Glasba na Prešernove poezije.
18.05 Ivan Pregelj: »V Emavs«. 18.35 Glasbena panorama.
Četrtek: 9.05 Zlate plošče. 9.30 Mali oglasi. 10.05 Koncert. 10.45 Oddaja za šole. 11.05 Družina v sodobni družbi. 13.15 Pevsko tekmovanje Seghizzi. 14.10 Mladina. 15.35 Kaj je novega v diskoteki. 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.05 J. Haydn: »Londo-ners Trios«. 18.05 Slovenska književnost v Italiji. 18.20 Klasični album.
Petek: 9.05 Lahka glasba raznih narodov. 10.05 Koncert. 10.35 Rojstna hiša naših velmož. 11.00 Oddaja za srednjo šolo.
12.00 Na sporedu je opera. 13.15 Cecilijan-ka '77: Mešani zbor Rupa-Peč in moški zbor Fantje izpod Grmade. 14.10 Mladina.
14.20 Veliki izvajalci. 15.35 Postni govor.
16.30 Otroški vrtiljak. 17.05 Deželni skladatelji. 18.05 Kulturni dogodki v deželi.
18.20 Klasični album.
Sobota: 9.05 Motivi na temo. 9.30 Pregovori tedna. 10.05 Koncert. 10.30 Kulturno pismo. 13.15 Slovenske ljudske pesmi.
13.35 Izbor iz operet. 14.10 Mladina. 14.20 Gremo v kino. 15.00 Tekmujte s Petrom.
16.30 Svet okoli nas. 17.05 Mi in glasba.
18.05 »Pesnik«, radijska priredba. 18.45 Vera in naš čas.
Širite „ Katoliški glas"
ZAHVALA
Zahvaljujem se naj prisrčne j še vsem prijateljem in znancem, ki so se me na kateri koli način spomnili ob moji devetdesetletnici, posebno pa SKPD »Mirko Filej«, pevskemu zboru Rupa-Peč, PD »Podgora« za tako uspeli prireditvi v Katoliškem domu v Gorici in v župnijski dvorani v Podgori.
Stojan Brajša
Prvi postni govor po radiu Trst A bo v petek 10. februarja ob 15.35. Imel ga bo dr. Lojze Škerl: »Jezusov poslovilni govor«.
IZŠEL JE »PASTIRČEK« ŠT. 5 Poverjeniki ga dobijo na običajnih mestih.
Hotel Bled, Rim sprejme v službo sledeče osebje: dekle ali mladeniča za pisarniško delo; zaželeno je znanje hotelskega poslovanja in tujih jezikov; dekle ali mladeniča, zmožnega vodenja hotelske restavracije z znanjem jezikov. Ponudbe na naslov: Hotel Bled, via S. Croce in Gerusalem-me 40, 00185 Roma, tel. (06) 777102; v petek popoldne in ob sobotah po telefonu tudi na številko (040) 212042.
t
Ob nenadomestljivi izgubi
BOŽE CERNIC
izrekajo ravnateljica, kolegi profesorji in pomožno osebje liceja »France Prešeren« v Trstu njenemu možu prof. Ivanu Černiču iskreno sožalje.
Prav tako izrekajo ob težki izgubi žene Bože prof. Ivanu Černiču iskreno sožalje starši in dijaki klasičnega liceja »France Prešeren«.
Trst, na dan pogreba 31. januarja 1978
Ob nenadomestljivi izgubi
BOŽE CERNIC
se žalovanju svojcev pridružujejo kolegice in kolegi iz časnikarskega in programskega oddelka ter napovedovalci in sodelavci radia Trst A.
Trst, 29. januarja 1978
Ob smrti žene
BOŽE CERNIC
izreka Društvo naravoslovcev in tehnikov svojemu odborniku prof. Ivanu Černiču občuteno sožalje.
Trst, 30. januarja 1978
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob grenki izgubi
Prim. dr. JOSIPA VRTOVCA
Posebna zahvala prof. Barnabi, njegovim asistentom in osebju bolnišnice Sv. Justa. Iskreno se zahvaljujemo gospodu nadškofu msgr. Cocolinu za zadnji blagoslov. Hvaležni smo za pogrebne svečanosti predvsem msgr. Francu Močniku, p. Rihardu, p. Cirilu, p. gvardijanu, gg. Marjanu Komjancu, Bratini, Viktorju Kosu, Mirku Mazori, Brešanu, župniku od Sv. Roka Ruggeru Dipiazza in vsej ostali prisotni duhovščini. Prav tako se zahvaljujemo požrtvovalnim sestram Čudodelne svetinje, Zavoda svete Družine, Notre Dame in sestram Div. Provvidenza. Prav prisrčno se zahvaljujemo tudi krvodajalcem.
Sorodniki
Gorica, 29. januarja 1978
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, none in p ra n o ne
Marije Vižintin vd. Tomšič
se zahvaljujemo vsom, ki so z nami sočustvovali, sc je spomnili v molitvah, jo pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in v dobre namene. Posebej se zahvaljujemo župniku M. Komjancu za opravljene pogrebne obrede.
Sinovi Dominik, Franjo in Pepič z družinami ter ostalo sorodstvo
Sovodnje - Savona, na dan pogreba 30. januarja 1978