Leto XXm., št 114
Upnvniirvo 1 Lfubliaaa. fucouuteva ulica ),
Telefoo k. 31-22. 31-23. 31-24 Inseratni oddelek > Ltnbljam, Pncdoiien aB>
ca i — Telefoo k. 31-23. 31-26 fcdndaia Novo mesto 1 Ljubljanska cesta 42 Računi: a Ljobljamko pokrajine pa pofeno čekovnem zavoda h. 17.749, a ostale kraje Italije Servizio Cooti. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a ogla* iz Ki.
Italije ia inozemstva jmt Ooioot? Pubbhciti Italiana A. MILANO
Ljubljana, četrtek 20.ma]a 194J-XXI
Cena cent. 80
liki)! vsak dio
Ntiofniai mata ■••«{•0 Lit IS.—, vključno • »PoaeddtddzD J» ttome Lit 96.30.
m possddjki
IIICCOI
Uiedolltfoi Oahl|ana. Puccinijeva ulica ker. 9. fcev. 91-22. 31-23. 31-34.
Rokopis« te ne >t><i)h
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pa i, pob.
bliciti di provenienza ttaliana ad estera: Unione Pubbliriti Italiana S. A. MILANO
Uspel napad na sovražnikov konvoj ob Alžiru
Trije veliki paniki zadeti, med njimi en I0.000 tonsld 27 sovražnih letal sestreljenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 19. maja naslednje 1089. vojno poročilo:
Konvoj, ki je pilil vzdolž alžirske obale, je bil napaden od naših torpednih letal, ki so zadela tri pamike velike tonaže. Enega Izmed teh parnškov, ki ima 10.000 ton, je smatrati za potopljenega.
Oddelki sovražnih letal so obstreljevali s strojnicami nekatere kraje v Kalabriji. Bombardirali so Porto Empedocle, Trapani in otok Pantellerijo. Prizadeta škoda je omejene važnosti, žrtve še niso javljene.
Med temi napadi je sovražnik izgubil po prizadevanju lovcev in obrambnega topništva 27 letal, 4 v Portu Empedocle, 14 se-vetrnozapadno od Trapanija in 9 na Pantel-leriji.
Divjaštvo anglosaških letalcev
Alghero, 19. maja. s. Kričeč primer zverinske slepote sovražnih letalcev, ki hočejo zlomiti duha sardinskega ljudstva, je polet, izvršen nad mestece Alghero, omenjen v vojnem poročilu št. 1088. Napad je veljal izključno samo bivališčem. S čisto premišljeno točnostjo so bili izključeni kakršnikoli vojaški cilji. Kakor da ni zado-
stovala svetla mesečna noč, so sovražni letalci metali cele snope raket, da so bolje razločevali cilje. Med temi so znana zgodovinska aragonska stolnica, škofijski dvorec in nekoliko desetkov meščanskih hiš s civilnim prebivalstvom. Ne glede na podivjanost napada je bilo vedenje prebivalstva vzorno in je pokazalo tradicijonalno odvažnost sardinskega plemena, škof Ciu-chini se ni hotel oddaljiti iz ruševin svojega bivališča in svoje stolnice. Med nedolžnimi žrtvami novih gusarjev je 6 otrok skvadriata nuncija Carija. Ostale žrtve so po večini ženske in otroci.
Bukarešta, 19. maja. s. Bukareški listi objavljajo danes slike eksplozivnih predmetov, ki jih mečejo amerškj letalci na italijanska mesta, in slike otrok, poškodovanih od pobranih eksplozivnih predmetov Listi se soglasno zgražajo nad tem barbarskim početjem ameriških letalcev in označujejo to postopanje »kot gangsterstvo. Po tej krutosti, naperjeni proti italijanskim otrokom, po bombardiranju odprtih mest in po letalskih napadih, zavestno naperjenih proti c'vilnemu prebivalstva se mora vsakdo vprašati, česa vsega se bodo Američani še domislili, da bi napravili vojno še bolj obsojanja vredno in barbarsko, sebe pa še bolj onečastili pred omikanimi narodi.
Odbiti sovjetski napadi
15 sovjetskih tankov uničenih — Na zapadu je bilo sestreljenih 25 sovražnih letal
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na. vzhodni fronti kubanskega predmestja in na prostoru pri Izjumu so sovjetske čete z oklepnimi vozovi in podporo bojnih letalcev po močni topniški pripravi napadli nemške postojanke. Bili so v proti-sunku vrženi nazaj. Pri tem je izgubil sovražnik samo v odseku ene divizije ob kubanskem predmostju 15 oklopnih voz.
Na obalnem področju Sicilije, ob Rokav-fikern prelivu in ob obali Atlantika so včeraj nemški lovci In protiletalsko topništvo ter zaščitne edinice vojne mornarice sestrelili 25 sovražnih letal, med njimi številne težke bombnike.
Tudi preteklo noč so bili vojaški cilji na področju Londona obmetani z bombami težkega kalibra. Eno letalo se ni vrnilo.
Protiletalsko topništvo je sestrelilo 10.000. sovražno letalo od začetka vojne.
Uspešni boji krajevnega značaja na vzhodu
Berlin, 18. maja. s. Včeraj so bile vse akcije nemških čet v raznih odsekih vzhodne fronte krajevnega značaja. V vzhodnem odseku kubanjskega mostišča so skupine nemške pehote nadaljevale čiščenje na področju, ki je bilo zopet osvojeno 14. maja južnozapadno od Krimskaje. Ostanki sovražnih skupin, ki so bili razpršeni med temi operacijami, so bili vrženi iz gozdnatega področja, kamor so se skrili, in deloma uničeni, deloma pa ujeti, število ujetnikov v tem odseku je naraslo medtem na 800. Z izjemo slabotnejšega poizkusa prekoračenja reke sovražnik ni izvedel na kubanj-skem mostišču pomembnejših operacij.
V	odseku Lisičanska so bili gladko odbiti poizkusi sovražnih skupin, da bi prodrle do prednjih nemških postojank. Na neki drugi točki tega področja je nemško topništvo preprečilo močnim sovjetskim izvidniškim skupinam prekoračenje Donca.
V	odseku vzhodno od Orla je akcija nekaterih nemških izvidniških skupin omogočila vdor v nekatere sovražne postojanke. Porušeni so bili sovjetski jarki v dolžini enega kilometra in številne utrdbe.
Na področju Velikih Luk se je po zmagovitem napadu nemških čet dan prej za odstranitev izbokline na fronti zopet povrnil skoraj popoln mir. čeprav je vreme v zadnjih 24 urah močno oviralo zlasti v srednjem in južnem odseku udejstvovanje nemških bojnih letal, so naša letala oom-bardirala oskrbovalne zveze in vlake sovražnika. Uničene so bile številne lokomotive, železniške naprave, postaje in vagoni. Zapadno od Voroneža je bil z nenadnim napadom skupine nemških bombnikov uničen boljševiški vlak z vojaškimi potrebščinami. Ob drugih podnevnih in nočnih napadih so bile razbite sovražnikove prometne zveze v kotlini Dona in glavne železnice, ki vodijo s tega področja do severnega Kavkaza. Nemško letalstvo je hudo poškodovalo štiri boljševiške vlake na važnih prometnih zvezah Krasncdar—Kropotkin in Rostov—Svoboda.
Zmagoviti uspehš finskega orožja
Helsinki, 18. maja. s. Finski glavni stan javlja:
V	zadnjih 24 urah je finska napadalna patrulja v vzhodnem odseku Karelske ožine napadla številčne močnejši sovjetski oddelek in ga decimirala, ne da bi sama utrpela izgube. V istem odseku so finske čete nato odbile napad sovjetskih edinic, katere so podpirali metalci bomb.
V	srednjem odseku Aunuške fronte j« bil odbit napad nekega sovjetskega izvid-niškega oddelka. V vzhodnem delu področja Finskega zaliva so finske obalne baterije zadele in potopdle veliko sovjetsko transportno ladjo, ki je plula proti zapadu.
Finsko letalstvo je bombardiralo seci°ž poveljstva neke velike sovjetske edinice in povzročila tam požare. Nad Finskim zalivom so finski lovci sestrelili eno sovjetsko lovsko letalo, mornariška protiletalska obramba pa je sestrelila nadaijno letalo. Sovjetska letala so preletela ozem. lje južnovzhcdne in srednje Finske, ne da bi metala bombe.
Letalska bitka ob nizozemski obali
Berlin, 18. maja. s. Kakor je objavilo današnje poročilo nemškega glavnega stana, se je včeraj posebno udejstvovalo protiletalsko topništvo nemške vojne mornarice ob nizozemski obali, ki je sestrelilo kar šest sovražnih bombnikov. Protiletalske baterije nemške mornarice so popolnoma preprečile poizkus napada petih nasprotnih letal na Ymuiden. V nekaj minutah so bHa tri napadajoča letala sestreljena, četrto pa je treščilo v morje. Zadnje letalo sovražne skupine, ki se je usmerilo proti severu in skušalo pobegniti, je bilo kasneje prestre-ženo, zadeto in zrušeno. Odlična vrsta uspehov prot5letalskega topništva nemške mornarice se je kmalu nato izpopolnila z uničenjem šestega letala, ki je pripadalo neki drugi sovražni skupini.
Poraz skupine angleških lovcev nad obalo Francije
Berlin, 18. maja. s. Od 19 angleških lovcev, ki so davi v prvih jutranjih urah skušali napasti neko nemško letališče ob izlivu Somme, je bilo zrušenih v ostrih letalskih dvobojih, kakor se doznava iz vojaškega vira, kar šest letal. Vsa nemška letala so se zopet vrnila na oporišča. Med sovražnimi lovci so bila tudi letala tipa »thythoen«.
Pariz, 18. maja. s. Anglo-ameriško la talstvo je pri belem dnevu napadlo mesto Bordeaux. Bombe so opustošile okraje v središču mesta. Našteli so 200 mrtvih !n 300 ranjenih. Navzlic naglemu posegu oblasti in reševalnih eskader je še mnor,o ljudi pod ruševinami porušenih hiš. Bati se je tako, da je število žrtev še večje.
Anglosasi mečejo bombe na Švico
Bern, 18. maja. s. Uradno poročajo, da so letala, ki se upravičeno smatrajo za anglo-ameriška, odvrgla dve bombi v okolici Curiha. Ena bomba je padla na neko važno železniško križišče in naredila hudo škodo. Druga je palla na železniško progo pri Curihu, pa ni eksplodirala, čete so izpraznile hiše v okolici.
Židovsko očetovstvo za angleško barbarstvo
Berlin, 18. maja. s. V noči na 17. maj so angleški bombniki napadli in poškodovali, kakor je javilo nemško vojno poročilo dva zaporna jeza. Nastale so izredno hude izgube med civilnim prebivalstvom. DNB omenja, da je Reuter v nekem poročilu pred nekaj dnevi obvestil, da Je njegov bivši dopisnik iz Berlina Bettany izjavil, da so predlog za tako bombardiranje izrekli londonski židovski krogi. Nemška poluradna agencija po tem sklepa, da so taroristične napade prejšnje noči navdahnili Židje.
Stockhoim 19. maja. s. Letalski strokovnjak lista »Ycrkshire Post« obravnava posledice, ki jih bo imelo bombardiranje ameriških letal in svari javnost, naj ne upa preveč, da bi letalska ofenziva zaveznikov v resnici lahko omajala duha osnih narodov. List naglaša, da se odločilni udarec osnim četam prizadene lahko samo na kop-nini. Doslej se je pokazalo, da so tako Nemci kakor Italijani dobro prestali bombardiranja in ako bi primerjali zadržanje Angležev nasproti bombardiranju, bi primerjava ne izpadla v škodo sovražnika.
Dediščina slave in vere v zmago
šel glavnega stana Vojske o nevenljivih zaslugah prve armade
Rim, 18. maja s. »Le Forze Armate« objavljajo naslednje dnevno povelje šefa Glavnega stana Kr. vojske z datumom 13. maja 1943-XXI.:
Na Ducejev ukaz je junaška prva armada danes prenehala z odporom. Ko so izčrpali strelivo, živež in gorivo po nadčloveški borbi, ki je zavzela legendarni izraz, so morali preostali iz številnih bitk, ki so ob nenaklonjeni sreči vedno obdržali živo slavo našega orožja, podleči odločni premoči na ljudeh in sredstvih. Sovražnik jih ni uklonil, razbila jih je usoda, kj preko najvišje žrtve najboljših potrjuje pravico do življenja narodov, ki verujejo v krepost žrtvovanja. Preden je izpolnil dobljeni ukaz, je junaški poveljnik armade maršal Italije Giovanni Messe izdal na svoje čete naslednjo poslanico:
»V trenutku, ko nepremagana prva armada zadnja snema svoje slavne zastave pred ogromno premočjo sovražnika, naslavljam poveljnikom ter italijanskim in nemškim četam svojo ganljivo zahvalo in najlepšo pohvalo. Epična junaška dejanja prve armade bodo ostala za vedno čudovit dokaz hrabrosti jn vneme italijanskih in nemških vojakov. Slava jim! Vzkliknite z menoj: Živela nesmrtna Italija! Živela Nemčija!«
Tako so prešli v zgodovino dogodki te dolge in hude afriške vojne, ki je trajala 35 mesečevi Istočasno se zaključuje z epič-nim odporom, ki je vzbudil občudovanje sveta in samega objestnega sovražnika, stran nevenljive slave prve italijanske armade. Čast padlim ]n preostalim, ki so se borili do zadnjega za čast svoje zastave!
Zvesti so bili zapovedi v popolni predanosti in brez pridržka prepričani, da bo v krvavi bilanci vojne njih postavka zabeležena med aktiva. Njih žrtev ni in ne bo zaman. Ostalim edinicam naše Vojske, ki so ostale, da nadaljujejo borbo, prepušča prva armada dediščino svoje slave, svoje vere in svojega vzgleda, ki potrjuje kaj zmorejo sposobnost in hrabrost šefov,
žilavost in junaštvo čet, odločitev, upirati se preko mej človeških možnosti. Ta stran svetlega junaštva, ki je zopet posvetilo zemljo Afrike za naše pravice, naj bo ploden vzgled, iz katerega črpajo veterani povod za upravičen; ponos v preteklosti In za svečano obvezo za bodočnost, mladi vojaki pa krepost žrtvovanja, kult dolžnosti in moško trdnost v sklepih. V težki uri, ki jo preživljamo, ni mej v dolžnosti vsakogar. Ena je naloga za vse: prekaliti voljo za zvesto borbo do zmage.
Sef glavnega stana: Rosi.
Junaštvo prve armade v nemški luči
Berlin, 18. maja s. DNB poveličuje v svojem poročilu hrabrost prve italijanske armade v Tunisu pod vodstvom maršala Italije Messeja. Prva italijanska armada, pravi DNB. omenjena v dnevnem povelju z dne 13. maja zaradi svojega junaškega zadržanja, je opustila svoj srdit odpor spričo neprekinjenih koncentričnih napadov premočnih angloameriških sil šele tedaj, ko je tako ukazal Duce. Ko se je 24. oktobra 1942 pri El Alameinu pričela odločilna bitka za Afriko, so italijanski in nemški, v tej armadi uvrščeni vojaki vztrajali ramo ob rami pred naraščajočim pritiskom nasprotnih sil. Branili so vsako svojo postojanko v etapah proti zapadu, se zoperstavljali cele dneve nasprotnemu pritisku ter onemogočili angleške obkoljevalne poizkuse, dokler si niso čete Osi utrle poti, ki jih je povedla v Tunis. Tu je imela prva italijanska armada nalogo držati južni odsek, katerega je dejansko trdno držala navzlic ponovnim poizkusom proboja osme angleške armade, ki je utrpela ob svojih sta'"ih napadih tako pri Takruni, kakor pri Enfidavillu hude izgube.
Ko je kasneje Angležem zaradi premoči uspelo prebiti srednji odsek tuniške fronte. je angleško poveljstvo lahko poslalo na sever nadaljnje močne sile, ki so napadle italijansko prvo armado za hrbtom, medtem ko je general Messe nudil hraber odpor spričo čelnega napada osme angleške armade. Čeprav so bile hude borbe po bojnem napadu dne 11. in 12. maja vedno hujše, je general Messe še vedno odbijal napade. Položaj prve armade, katere zaloge streliva so se izčrpavale, je pa postal nevzdržen. Kljub temu se je general Messe trdno odločil odbiti sleherni predlog za predajo, s katerim ne bi bila zagotovljena popolna ohranitev vojaških časti. Nato je prišel Ducejev ukaz. naj se operacije prekinejo. Vendar so se vojaki prve armade borili še do zadniesa naboja.
Tako se je končala borba, ki se je pričela šest mesecev prej pr,- El Alemainu. Borba prve italijanske armade je omogočila pridobitev izredno dragocenega časa za nadaljnji razvoj sovražnosti. Čustva italijanskega naroda spričo čudovitega deleža prve armade, katere poveljnik je bil imenovan za maršala Italije, zaključuje nemška poluradna agencija, so izražena v i tali ionskem vojnem poročilu z dne 13. maja.
Afriška epopeja
Bukarešta, 19. maja. s. Pod naslovom »Junaški Rim« objavlja direktor lista »Po-runca Vi-emi« dolg članek o junaštvu Itali-* janov v tej vojni. Po prikazu vseh faz bitke v Afriki, navdušujoč se za uspehe bratov in tovarišev Italijanov opisuje junaštvo tun ške epopeje. Navidezno se lahko zdi kot poraz, toda prav tako kakor v Stal'ngradu je delež, ki sta ga Italija in Nemčija dali, v obeh primerih ogromen. Po afriški tragediji se je večni Rim s svojimi velikimi in junaškimi tradicijami d v gnil še svetlejši in s še večjimi pravicami zaradi svoje tisočletne slave. Od leta 1935. je Italija v neprekinjeni vrsti težkih vojn od ekspedicije v Abesinijo, ki se je zaključila s kapitulacijo Neguševili tolp, do španske vojne proti komunistični anarhiji, ki je bila prva vojna sovjetov proti Evropi. Italija ni bila v Španiji navzočna samo s svojo tehnično popolnostjo, s svojim močnim letalstvom, temveč tudi z žrtvijo najboljših fašistov in s krvjo številnih junakov. Brez odločne intervencije Italije b: se španska boljševiška revolucija, katero so skrivaj podpirale židovsko plutokratične vlade Francije, Anglije in Amerike, razširila že toiaj na v9o celino.
Zadnja tri leta so za Italijo nadaljevanje žrtev, ki so se pričele v tej dobi. To so leta resnične na višjih žrtev nepopisnega odrekanja in žrtvovanja na vseh frontah. Od junaškega odpora preko človeških mej garnizij v Et opiji in Somaliji, ki so bile popolnoma ločene od domovine do sad-nijh legendarnih borb do zadnje kaplje krvi in zadnjega požirka vode, so se italijanski vojaki v 35 mesecih obupne borbe v Afriki dvignili v zvišenost, zoperstavljajoč se številčni in gmotni premoči nasprotnika ter kruti sovražnosti zr.vratne narave. — Kolikšno čudovito junaško življenje, kakšen globok dvig v notranjosti, kakšna volja je bila potrebna, da so italijanske divizije napisale afriško epopejo, ki se je zaključila v Tunisu-
Poslanica maršala Messeja in odločitev njegovih vojakov za žrtvovanje življenja kažejo rimsko veličino italijanskih vojakov, oživljajo nesmrtno slavo večnega mesta, so ganljiv dokaz zglednih kreposti naroda ter so uvod v stoičnost, s katero bo polotok obvladal pogansko orgijo svojih današnjih sovražnikov.
Toda današnji Rim je Rim kakor vedno, Rim, ki so ga težkoče in grožnje naredile za jeklo. V vseh odločilnih trenutkih zgodovine je Rim vedno našel v svojem junaštvu in ponosu tisto moralno silo, s katero lahko kljubuje vsem nesramnostim zgodovinskih obrekovalcev. Motijo se torej trgovci, ki so današnji nasprotniki Italije, ko si predstavljajo, da fašistični Rim lahko prekliče slavno tradicijo svojih gigantskih prednikov, čim bolj se bo anglosaška nesramnost divje zbirala proti Italiji, tem bolj silovito se bo uveljavljala evropska solidarnost okrog večnega Rima. Kakor v drugih dobah je Italija vnaprej odločena, da daje v tej vojni še več rimske veličine. Evropa, ki je dolžna toliko za svojo omiko italskemu geniju, gleda zaradi tega z neskončnim ponosom na Rim, na fašistični Rim, ki je s svojimi plemenitimi izročili žrtvovanja za človeške iieale opravičilo naše neomajne vere v zmago.
Finsko občudovanje
Helsinki, 18. maja. s. List »Uusisuomi« opisuje etični zaključek borbe v Tunisu in
poudarjat, da je ta borba amogočOa Osi, da se je zbrala za obrambo evropske celine, katera je poetaJa močno utrjen branik, ob katerem bodo morebitni poizkusi prodora s strani Angloameričanov naleteli na odpor, ki presega vse nasprotnikove račune.
Odmevi na Daljnem vzhodu
S^nghaj, 18. maja s. Zadnje faze bitke v Tunisu in junaški odpor italijansko nemških čet komentira ves krajevni tisk v uvodnikih, ki opozarjajo na hrabrost in najvišjega duha žrtvovanja slavne italijanske prve armade in njegovega poveljnika maršala Messeja Številna krajevni listi še naprej objavljajo uvodnike največjih italijanskih listov, ki se citirajo v uvodnih komentarjih vsega tiska.
Ameriški pohlep
po afriških
Buenos Aires, 18. maja s. »New York TV mes« piše. da zmaga v Tunisu ne dopušča samo važnih vojaških priprav za vdor v Evropo, temveč kaže tudi zanimanje Amerike za Afriko. Z vojno je Amerika prvič prišla v Afriko. Zgradili smo na črni celini letališča in potrošili ogromne vsote za pristanišča in skladišča. Neverjetno je, piše list, da bi se Zedinjene države ob koncu vojne odrekle svojim interesom na afriški celini. Združeni narodi so prevzeli veliko odgovornost v Afriki, v kateri mora tudi Amerika imeti svoj delež. Zedinjene države so interesirane na blagostanju in važnosti Afrike, ker je važen čdnitelj ameriške varnosti.
Umrla je mati ministra Eksc. Bigginija
Sarzana, 18. maja s. Po dolgi bolezni, katero je potrpežljivo prenašala, je vedro umrla ga. Marija Biggini, mati ministra za narodno vzgojo. Eksc. Biggini se je nahajal ob zglavju ljubljene matere, ko je umirala. Ljudstvo Sarzane globoko žaluje za gospo Biggini, ki je bila žena veliikih kreposti. Vedno je kazala globok patriotizem ter storila mnogo dobrega. Umrla je v starosti 58 let. Pokopana bo v četrtek zjutraj. Duce je poslal ministru Bigginiju sožalno brzojavko.
Pogreb akademika Marcolonga
Rim, 18. maja. s. Davi so pokopali akademika Italije Roberta Marcolonga, Navzočih je bilo mnogo odličnikov iz političnih in kulturnih krogov, zastopstva ustanov in številni akademiki Italije s predsednikom Federzonijem, ki je opravil fašistični obred.
Opustošenje v Londonu
Naraščajoče vznemirjenje prebivalstva — Pomanjkljivost londonske protiletalske obrambe
Stockhoim, 18. maja. s. Posebni dopisnik (ista »Afton Tiiningen« iz Londona piše, da prizorov opustošenja v raznih okrajih mesta ln zlasti v središču ni mogoče opisati z besedami in celo fotografije ne dajo prave predstave o dejanskem obsegu škode. Strahu pred bombardiranjem se je pri Londončanih zdaj pridržil nič manjši strah orel lastnim protiletalskim topništvom, ki povzroča ob vsakem sovražnem napadu veliko škodo in številne žrtve. Draginja je postala prava šiba božja. Zaradi pomanjkanja službenega osebja si morajo v loka-iih gostje sami streči. Glede prebivalstva poudarja dopisnik, da vojna močno vpliva na živce prebivalstva. Ljudje 90 vedno bolj razburjeni, čuti se tudi pomanjkanje listov in revij, včasih je treba iskati več ur, ia se najde kak dnevnik. Tudi ameriški isti so redki in že več tednov stari.
Stockhoim, 18. maja s. Dopisnik lista , S venska Tagebladet« poroča zanimive po-irobnostt o najnovejšem bombardiranju Londona po nemškem letalstvu. Kakor je snano, so Londončani še preden je bil dan letalski alarm slišali strahovite detonacije, katerim vzrok ni bil znan. Nato seje izvedelo, da je enemu nemškemu bombniku uspelo neopaženo prodreti letalsko zaporo Londona in odvreči bombe na objekte. Z raznih strani so se slišale silovite kritike glede učinkovitosti londonskega protiletalskega topništva. Letalski alarm ob tem napadu nemškega letalstva je bil najdaljšk odkar nemška letala napadajo.
Stockhoim, 17. maja s. Dopisniki švedskih listov v Londonu poudarjajo, da je bil zadnji napad nemških letal na angleško giavno mesto izredno hud. Bombe so padle v razne kraje mesta in povzročile znatno škodo. Bili so štirje letalski alarmi in med orebivalstvom ie nastala panika. Med bombardiranjem se je začula strašna eksplozija. katere niso povzročile bombe, temveč je nastala iz nepojasnjenih vzrokov Londonski listi poudarjajo, da je nemško letalstvo energično odgovorilo na nedavne napade angleškega letalstva na Nemčijo. Angleški vojaški kritiki poročajo, da se nemški bombniki poslužujejo nove napadalne tehnike Nemška letala slede angleškim letalom, ko se vračajo s kakega napada na kontinent, in se na ta način izognejo zaporam nad južno obalo Anglije Ta postopek je rodil odlične uspehe in londonski tisk obžaluje nezadostnost protiletalskega topništva, ki je bilo brez moči spričo takega načina napadanja.
Nešteti požari v Cardiffu
Berlin. 18. maja. s. Glede napada nemških težkih bojnih letal na pristanišče Car-diff ob južno zapadni obali Anglije, o kan
terem je javilo današnje poročilo vrhovnega poveljništva nemških oboroženih sil, se doznavajo iz pristojnega vira naslednje podrobnosti:
Ko se je kmalu po tretji uri zjutraj pričel smrtnonosni napad je luna razsvetljevala objekte, ki so si jih nemška letala izbrala. Nemška letala, ki so prihajala z več smeri, so priletela nad mesto tako nenadoma, da so popolnoma presenetila celotno obrambo mesta. Leteč v srednji višini so se nemški piloti okoristili tudi s posebno topografsko obliko mesta, ki je popolnoma geometrična. Tako jim je uspelo izslediti objekte in odvreči nanje svoje tovore bomb. Večkrat so nemška letala preletala tvornice za vojne potrebščine in pomole v Car-diffu ter so jih napadla z bombami velikega kalibra.
Ko so sovražno protiletalsko topništvo in nočni lovci stopili v akcijo, so nemška letal že opravila svojo nalogo in se pripravljala za povratek na svoja oporišča- Tako so se odtegnila reakciji, ki ni dosegla nobenega uspeha. V primeri s kratkotrajnostjo nemškega napada — napad je trajal okrog 30 minut — je bil učinek izreden, O tem pričajo ogromna razdejanja, ki so jih nemški piloti opazovali v sovražnem pristan1'šču. Gigantski plameni so se dvigali proti nebu zlasti iz nekega industrijskega podjetja, katero so številne bombe zadele v polno, in iz skladišč v napol porušenem pristanišču. V veliki razdalji od mesta so nemški piloti lahko opazili še 20 drugih velikih požarov, katere je bilo zaradi obsežnosti lahko razločevati med tisoči majhnih požarov, ki so izbruhnili na vseh krajih.
Bojazen pred komunistično nevarnostjo v Južni Afriki
Lizbona, 17. maja- s. šef južnoafriške opozicije dr. Malan je zatrdil v nekem volilnem govoru, da bi bilo za Južno Afriko mnogo bolje, če bi v vojni zmagala Os in ne Rusija, ki se bori za Anglijo in Ameriko. Morebitna sovjetska zmaga bi imela za posledico, da bi se komunizem razširil v Južni Afriki in uničil vse, kar je sveto in drago krščanskem narodom in beli rasi. če bomo zmagali, je nadaljeval dr. Malan, bo obstojala naša politika v tem, da bomo zaključili dejansko sodelovanje v vojni ln umaknili naše čete ter poskrbeli za našo obrambo v naših mejah ali vsaj v mejah Južne Afrike, kakor so bile določene na podlagi zakona o obrambi. Dr. Malan je nato obtožil generala Smutsa, da se je po-služil politične pretveze in razpisal volitve v Južni Afriki v vojnem času ter izkoristil čustva, ki so nastala v državi po t,rf"¥Ht vojni.
Nova japonska zmaga v Birmi
Osvojitev važnega sovražnikovega oporišča ob indijski
meji
Tokio, 18. maja s. Japonski glavni stan objavlja:
Japonska vojska je zasedla Maungdav, važno sovražno oporišče ob indijsko-bir-manski meji. Te sile se sedaj pripravljajo za bližnje operacije.
Uspehi sil japonske vojske od pričetka operacij v odseku Arakana v drugi polovici decembra do 10. t. m. so naslednji: padlih na bojišču 6414, in sicer samo tisti, ki so jih sežgali Japonci, ujetnikov 5740, med njimi številni angleški vojaki, sestreljenih letal 927, izmed katerih je pro-tiktalsko topništvo zrušilo 118.
Na tleh je bilo uničenih ali sežganih 225 letal. Zajetih je bilo 207 topov, 458 težkih in lahkih strojnic, 4897 pušk in pištol, 83 motornih vozil, 226 tovornih avtomobilov ter velika količina drugega orožja, streliva, obleke in raznih potrebščin.
Naše izgube v sedanjih operacijah znašajo 714 mrtvih in 1361 ranjenih. Izgubili smo 48 letal.
Rangun, 18. maja. s. Neki vojaški zastopnik je Izjavil, da je bila s padcem Maungdava, zadnjega važnega oporišča sovražnika odvzeta sovražniku najkrajša pot proti Birmi. Zastopnik je poudaril, da japonske sile branijo zapadna vr^ta velike vzhodne Azije. Ta zmaga je še povečala ugled japonske vojske v vsej Aziji. Operacije proti Maungdavu so se pričela s pohodom japonske edinice iz Alaytsa, dočim je druga edinica imela nalogo doseči Buthidaung to zasesti neko točko 4 kilometre od mesta ter presekati cesto med njim in Maungdavom. Od reke Mayu napredujoče edinice so zasedle Buthidaung. Tako je bilo japonskim silam omogočeno napasti sovražno trdnjavo Maungdav. Japonske sile so uničile med opera-
cijami 6., 4., 36., 37. in 120. sovražno brigado, ki so štele 140.000 mož. Japonska vojska sedaj lahko krene proti Indiji, indijski narod pa se bo moral odločiti za borbo proti Anglosasom ali proti njej.
Japonski polkovnik
o vojnem položaju
Berlin, 18. maja s. Pod naslovom »Obrisi strategije Osi« bo »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavila zanimiv razgovor svojega dopisnika v Hsinkingu s polkovnikom Hasegago, zastopnikom močne japonske armade v Kvantungu, ki stoji na straži ob severni meji skupne »Prosperitetne sfere«. Po poudarku, da se v gigantski vojni med kontinenti in na oceanih dogodki morajo logično menjavati, je zastopnik kvantunške armade o nalogah vojske izjavil. da predstavlja salo. k; se je ne sme podcenjevati, čeprav ne sodeluje aktivno v vojni za Pacifik. Mandžurija se ne sme ocenjevati samo kot proizvajalka v težki industriji, temveč tudi kot duhovni čini-telj. Na vprašanje o mnenju glede vojne na Pacifiku je japonski zastopnik odgovoril, da so bili doslej zaključeni samo pohodi »eksperimentalnega« značaja in da se bodo pravi dogodk; šele v bodoče pripetili. Medtem ko govori sovražna propaganda o bližnjem napadu na Avstralijo, dosega Japonska stopnjo samostojnosti, ki ji omogoča, da lahko čaka, s katere strani bo prišel napad. Japonske sile bodo zadele Američane tako na Salamonskih otokih, kakor na Aleutih ter povsod, kjer koli bodo skušali začeti ofenzivo. To ne znači, je zaključil polkovnik, da se bodo Japonci omejili na pričakovanje sovražnega napada. Izkoristili bodo ta ugoden položaj, kajti najboljša obramba je napad.
Težka kupčija
Razgovori v Washingtonu naj bi se po mnenju pooblaščenih tolmačev nanašali predvsem na vojaška vprašanja, kar pa zveni nekam čudno, ako je res, kakor je svoječoksno trdila anglosaška propaganda, da je konferenca v Casablanci reš"'la že vsa vojaška vprašanja tega leta. Zato se zdi, da so s tem nakazovanjem vojaškega značaja razgovorov hoteli dejansko samo prikriti, da so nasprotno predmet razprav samo politična vprašanja, vtis je, kakor da so pripravile Zedinjene države Severne Amerike poseben načrt, po katerem naj bi napovedovana ofenz:va »združen h narodov« proti Evropi postala — predmet kupčije s Sovjetsko zvezo
Po teh tolmačenjih bi se baje vojske demokracij naposled odločile za naskok na Evropo in se pojavile na celinskih bojiščih le pod pogojem, da pokaže Rusija svojo pripravljenost za prejšnjo sporazumno ureditev vseh vprašanj, ki se tičejo povojne ureditve Evrope in sveta, pri čemer naj bi omejila svoje teritorijalne in druge zahteve. že vsebna te ameriške želje upraviču-je dvom, da iz te moke ne bo kruha, kajti Rusi se vsekakor nočejo spuščati v takšne kupčije, ter so mnenja, da je tako zvano »drugo bojišče« samo navadna dolžnost anglosaških zaveznikov, ne pa kaka posebna usluga ali zasluga, ki naj bi bila z ruske strani še posebej poplačana.
Kakor znano, je te dni odpotoval v Moskvo Rcoseveltc-v posebni odposlanec Da-vies, b'vši ameriški veleposlanik v Moskvi, ki je odnesel s seboj posebno Rooseveltovo pismo za Stalina. Ameriška propaganda domneva, da bo to pismo pripravilo mnogo zaželeni sestanek Roosevelta in Churchilla s Stalinom, ki ga je doslej stalno odklanjal, češ, da je preveč zaposlen z vodstvom voj-n:h operacij. Kaj pa, če bo Stalin tudi to pot odklonil povabilo? Ali bo v tem primeru Reosevelt, ki se smatra za nekakšnega voditelja zavezniškega zbora, prisiljen ugrizniti v kislo jabolko in se, kakor že nekoč Churclrll, sam podati v Moskvo? Vse bo odvisno od nujnosti, ki silijo Roosevelta
k takšnemu sestanku. Med njimi je prav gotovo na prvem mestu pobožna želja Američanov, da bi spravili tudi Rusijo v vojno z Japonsko, medtem ko se Rusiji prav v tem pogledu prav nič ne mudi, vsaj za sedaj ne.
Zato je Rooscvelt izbral to pot za svojega osebnega odposlanca posebno drago osebo, svojega prijatelja in prijatelja Sovjetske zveze Daviesa. Davies se je na to svoje poslanstvo pri Stalinu že mesece pripravljal. Poleg star h zaslug za boljše-vike (na primer v leningrajskem procesu) si je hotel pridobiti še nove. Tako je pred nekaj tedni napisal za ameriške liste nekaj posebno značilnih odgovorov na razna vprašanja o Rus ji, v katerih se seveda postavlja odločno na stran Sovjetske zveze, tudi v pogledu raznih sovjetskih teritorijalnin zahtev, kakor na primer glede priključitve baltiških držav, prikrajšanja Poljske ruskega izhoda na svobodna morja itd. Ko so ble te Dav!esove izjave objavljene, so se v Ameriki mnogo vpraševali, ali predstavljajo samo Daviesovo osebno mnenje ali so bile morda odobrene od Roosevelta samega. Sedanja zbira Daviesa kot nosilca posebnega Rooseveltovega pisma rdečemu diktatorju najbolj zgovorno dokazu;'e, da je b!l za Dav esovim osebnim mnenjem skrit sam predsednik Zedinjenih držav.
Tako je skušal Roosevelt to pot pripraviti teren za omenjeni trojni sestanek, ld si ga Bela hiša tako vroče želi. Vprašanje je le, al' bodo mogla vsa t^a dvorjenja ameriške diplomacije Kremlju pripraviti Stalina, da pristane na vabila in se tako odpove orožju, ki je bilo doslej nasproti anglosaškima velesilama najuspešnejše popolni neodvisnosti svojih akcij in vsem tistim interesom, ki jih Sovjetska zveza namerava zastopati jutri, ki jih pa danes iz razumljivih razlogov (ker je pač odvisna od vojaške podpore obeh zapadnih velesil) še ne želi izdati. Kupčija, ki jo pripravlja Amerika, se zdi torej nemogoča, ker je zopet eden 'zmed neštetih ameriških računov — brez krčmarja.
Sedem državnikov velikoazlfskega prostora
V desetih letih zmagovite japonske akcije je,zrasel veliki življenjski prostor vzhodne Azije. Japonske oborožene sile so ga zavzele s krvjo več stotisočev junakov. Tako se je začelo politično delovanje na tem prostoru, ki so si ga vod ime osebnosti vzhodne Azije že dolgo želele. Vse te voditelje druži spoznanje, da je bila tuja kolonizacija največji sovražnik vzhodnih narodov in da je zato polirična in gospodarska osamosvojitev mogoča le v tesnem sodelovanju z vzhodnoazijsko velesilo Japonsko. O teh posebnostih posnemamo po listu »Le Ultime Notizie« naslednje podrobnosti:
Tri so večje osebnosti vzhodnoazijskega prostora pod japonskim nadzjrstvom, na katere moramo najprej opozoriti- predsednik mandžukujske vlade car.» predsednik nacionalne Kitajske Vaučmgvsj in gospodar Notranje Mongolije knez Teh. Za vse tri je značilno, da so začeli svojo politično kariero z borbo proti Anglosa. som, boljševikom in drugim tujim vplivom. To je Japoncem znatno olajšalo njihovo nalogo, ko so začeli svoje delo za organizacijo velike vzhodne Azije. Pri teh pijonirjih je japonska vlada našla temeljne stebre za svoje veliko delo, saj so ji omogočili, da je svoje obnovitveno delo naglo izvršila.
Najstarejši med temi politiki, ki je obenem tudi na prvem mestu, je stari šef mandžurske vlade čang, veteran med borci v kitajski narodni revoluciji in tovariš maršala Cangsolina.' že med prvo svetovno vojno je bil mnenja, da si bo Mandžukuo (tedaj Mandžurija in sestavni del kitajskega cesarstva) zagotovil svojo neodvisnost in razvoj le v sodelovanju z Japonsko. Zato moramo smatrati maršala Canga kot enega izmed prvih pijonlr-jev sedanje velike vzhodne Azije in ni zgolj slučaj, da je postala nova država Mandžukuo temeljni kamen v zgradbi novega življenjskega prostora vzhodnih narodov. 2e 1. 1939, o priliki incidenta P-i Nomohanu, je maršal Cang jasno izrazil svoje prepričanje, da so Anglosasi in komunisti največji sovražniki vseh narodov vzhodne Azije in njihovega blagostanja. Varnosti vzhodne Azije ne bo mogoče doseči, je dejal, ako se ne odstranijo v«l ti tuji vplivi. Že tedaj je star- državmk napovedoval borbo z Anglijo in Zerlinje-nimi državami za osvoboditev Daljnega
vzhoda. Osem polnih let je že cang n* čelu mandžukujske vlade in njegova je zasluga, da je v tem času mlada drŽava tako naglo napredovala.
Povsem drugačna sta ž; vi jen je m značaj voditelja nacionalne Kitajske Van-čingveja. Svojo kariero je začel kot rc-volucijonar, ko je 1. 1911 hotel umoriti tedanjega kitajskega prestolonaslednika, in kot revolucijo nar se je boril tudi preti starim gospodarjem Kitajske. Cesto je pri tem tvegal svoje življenje in večkrat je ušel smrti po pravem čudežu. V kitajski narodni stranki (kuomntangu) je -'selej zagovarjal nadaljevanje politike velikega Sunjatsena in splošno veija za oporočnega izvrševalca njegovih idej. Ko gledaš tega modrega moža, ki te spominja, na duhovnega voditelja in učitelja, si prvi hip ne moreš predstavljati, da bi bi dinamična osebnost, ki se je v najodločil-nejših dneh kitajske zgodovine postavi) na čelo kitajskega naroda.
L. 1937, komaj mesec dni po Izbruhu kitajsko.japonskega spora, je Vančlng-vej pokazal svojo modrost in državljanske hrabrost, ko je svaril svoje rojakr- pred razširjenjem spora z Japonci in zagovarjal načelo sodelovanja in sporazuma z Japonci, decembra 1. 1938 pa je 'zvršll zgodovinsko dejanje, ko je zapusti Cun-king, ker ni mogel prepričati maišala čangkajška o neumestnosti nadaljnje borbe in potrebi sklenitve m:ru. Kasneje je ustanovil ločeno vlado nacionalne KitaJ-
Severnozapadna postojanka velikega vzhodnoazijskega prostora pa je rova država Mengkijang, ki jo sestav'jajo oivša Notranja Mongolija in kitajski dežel! Sansi in Cahar. Knez Teh, nekoč samo poglavar nekega plemena, je dane-« šei vlade v tej državi, ki ima svojo prestolnico v Kalganu. Njegovo prizadevanje 1e stremelo po obnovi naroda, ki je nekoč gospodoval vsej Aziji m je str a bival tudi Evropo, a je dane« samo pastirski rnred. ki pa je ohranil vse svoje davne lastnosti in tudi svojo vero, lamaizen. ki* seda, zelo procvita ne ie v Tibetu, temveč tudi v obrobnih kitajsko-mandžurskih deželah. Tudi knez Teh je ie davno pred to vojno večkrat Izrazil svoje trdno prepričanje, da je združitev mongolskih plempn neizvedliiva brez odstranitve tuj'h vplivov, zlasti anglosaškega in boljševiškega.
Iz Hrvatske
Spremembe ▼ hrvatski diplomaciji. Poglavnik je dosedanjega prosvetnega ministra dr. Stjepana Ratkovlča imenoval za hrvatskega poslanika v Berlinu. Prejšnji notranji minister dr. Ante Nikšič je odšel za poslanika v Rim. Dosedanji poslanik v Rimu dr. Perič je bil postavljen na razpoloženje. Govori se, da bo imenovan za hrvatskega poslanika v Madridu.
Smrt na bojišču. Iz Gjurgjevca poročajo, da je 28. aprila padel v borbi absolvirani pravnik in rezervni poročnik Josip Bala-tinec.
Junaštva polkovnika Francetiča v stihih. Te dni izide v Zagrebu knjiga o junaštvih pokojnega ustaškega polkovnika Jure Francetiča. Stihe je napisal Josip Križanac, ki je sodeloval v vseh borbah »Črne legije«. Križanac je po poklicu delavec na žagi.
Tečaji za napadalne oddelke. Pretekli mesec je poklalo pgveljstvo ustaške mladine 15 podčastnikov v Ogulin, Banja Luko, Bijeljino, Osijek in Brod na Savi, da prirede tečaje za napadalne oddelke ustaške mladine. Hrvatski listi poročajo, da so tečaji dobro uspeli in da so bih napadalni oddelki v nekaterih krajih preizkušeni že v borbi. Ustaški napadalci imajo posebno uniformo, in sicer črne Kape, zeleno bluzo, zeleno srajco m črne Llače. Napadalni oddelki bodo v krč tkem ustanovljeni po vseh večjih krajih drž? ve.
Za zaključek rumnnskega kulturnega tedna je bilo v nedeljo meddržavno tekmovanje v namiznem tenisu med Romunijo in Hrvatsko. Radijska postaja pa je oddajala predavanje dr. Ivana Esiha o Hrvatih v Rumuniji in predavanje prof. žanka o rumunski ljudski umetnosti. Hrvatski radio je v nedeljo oddajal tudi romunsko glasbo.
Za' gradnjo zvezdarne se zavzema v »Novi Hrvatski« Miro Mance. Pravi, da bi bil najprimernejši kraj vrh Mcdvednice ali vzvišina Prozorje nad Dugim Scl'>m. Za notranjo ureditev zvezdarne, pravi Mance, ima Hrvatska pravico na del opreme in aparatov bivšega vojno geografskega zavoda v Beogradu. V ta namen so imeli pristojni činitelji v Zagrebu že razgovore.
Otvoritev nove bolnišnice v Novem VI-nodolu. Pred dnevi je bila svečana otvoritev nove vojaške bolnišnice v Novem Vi-nodolu. Za hrabre borce so oblastva dala na razpolago najboljši in najlepši hotel v Hrvatskem Primorju.
Velik uspeh koncertov po *eljl. Pred dobrim mesecem je začela radijska po staja v Zagrebu z norim nizom koncertov po želji. Kot pogoj je stavila, da je vsaki želji treba priložiti 20 kun za ranjena hrvatske borce. Prvih osem koncertov v aprilu ie vrglo 57.300 kun.
Velika glasbena prireditev bo v hrvatskem radiu v soboto 22. t. m. ob 20.10. Sodelovali bodo nemška vojaška godba, godba vzgojnega oddelka oboroženih sil. moški radjjsk' zbor, simfonični orkester, radijski orkester in številni nemški in hrvatski solisti. D:rig'ra!a bosta Otmar Buchholz in Lcvro Matačič.
Obdelana zemlja v zagrebški občini. Iz hrvatskih listov povzemamo, da je na področju zagrebške mes'ne občine 1711 hi njiv, vrtov in saJovniakov, travn'k:.v je 1100 ha, vinogralov 235 he, pašnikov 31 ha in 830 ho. gozdov. Nep*odne zemlje je na področju zagrebške mestne občino 2530 ha.
Preskrbo s premogom priporoma urad za razdelitev kuriva zasebnikom že v poletnih mesecih, ker bodo rudniki cd novembra dalje do prihodnje pomladi dobavljali premog samo inlustiijcm in za državne potrebe.
Nova vrsta zločincev - tatov električn~ga toka 96 v Z grebu precej pomnež la. Hrvatski listi poročajo, da je mestna občina izsledila že več krivcev, ki so vso zimo kurili električne peči in štedilnike ter uporabljali vse mogoče aparate in motorje z ukradeno elektriko. Nekateri tstovi so morali občini povrniti do 100.000 kun za elektriko, nekaj pa je bilo izročenih kriminalnemu oddelku policije in sodišču.
Strašna avtomobilska nesreča. Pretekli petek je v Kl:ičevi ulici v Zagrebu nepoznan tovorni avtomobil polrl Anko Mar-janovičevo in Vero Ivančičevo, ki sta prečkali cesto. Vera Ivančičeva je obleža'a na mestu mrtva, Marjanovičevo pa »i s hudimi poškodbami pripeljali v bo'nišnico. šofer je po nesreči odpeljal naprej, kakor da se ni nič zgodilo. — Prav tako je v petek tramvaj na Ilici polrl 601etno Marijo Voplakalovo, ki je hotela iti čez ces'o. Udarec je bil tako si'en, da ie ponesrečen-ka kmalu po prevozu v bolnišnico umrla.
Nasprotno pa lahko MongoJci smatrajo Japonsko za svojega najboljšega prijatelja.
Tudi voditelji nedavno osvobojenih narodov na jugu so se odločili za sodelovanje z Japonsko. Njihov kaž?*ot je bil eden izmed najbolj modrih politikov fn državnikov Daljnega vzhoda, predsednik tajske vlade Pibul, ki se je navzlle vsem angleškim pritiskom že pred vo.-no postavil odločno na stran Japonske in je tako v zur.anjep:litičnem pogledu dovrš i nacionalno revolucijo v svoji domovini. Po dobno je bilo tudi zadržanje predsednika birmansk? vlade Baja Mava.
V Indokni je odloč lna osebnost fa-ene-ralnega guvernerja admirala Deconka k' je to mesto prevzel po odhodu francoskega generala Catrouxa. S svojim sodelovanjem z Japonsko je admiral Deconk rešil to francosko kolonijo in J? ostal trdnu zvest vichyjski vladi. Med državniki sedanjega velikega vzhodnoazijskega prostora mu prav gotovo pritiče pomembno mesto
Poslednji v vrsti državnikov tega prostora, a ne najmanj pomemben. Ja sedanj začasni šef uprave na Filipinskem otočji-Jorge Vargas. stari borec za ne~dvisn-st svoje domovine in zagrizen sovražnik Zn-din jen h držav, a prav tako iskren prija telj Japonske Novembra 1. 1942 je na ves glas poudaril, da morajo Filipinel sode'"-vati z Japonci, ako si hočejo zagotoviti neodv:snost v okvirju velike vzhodnr Azije.
Teh sedem ljudi Je danes sedem temeljnih stebrov, na katerih sloni nova Japonska zgradba velikega vzhodnoazijskeg-prostora kot življenjskega prostora vse h vzhodnih narodov. Oni predstavljajo se. dem narodov ln držav, k' so se pod Japonskim vodstvom združile, da lzvrše tc veliko del-> za napredek svojih narodov. Na ramenih teh mož Je zgodovinska naloga. ki bo najbrže Se v tem let" prestala svojo ognjeno preizkušnjo
Gospodarstvo
Umetna tekstilna vlakna v svetovnem gospodarstvu
Švedski list »Svensk Utrikeshandel« je nedavno cb javil zanimive podatke o razvoju svetovne proizvodnje umetnih tekstilnih vlaken. Ta proizvodnja se je v vojnih letih povečala ne samo v evropskih državah, temveč tudi v prekomorskih. Nagli razvoj proizvodnje celulozne volne je dovedel do tega. da je že leta 1940 svetovna proizvodnja celulozne volne nad. krilila svetovno proizvodnjo umetne svile. Leta 1939 je znašala svetovna proizvodnja umetne svile 506.000 ton in svetovna proizvodnja celulozne volne 462.000 ton; leta 1940 se svetovna proizvodnja umetne svile ni več dvignila in je znašala prav tako 506.000 ton. medtem ko se je proizvodnja celulozne volne povzpela na 543.000 ton; leta 1941 pa je znašala svetovna proizvodnja umetne svile 445.000 ton in svetovna proizvodnja celulozne volne 581.000 ton.
V	Zedinjenih državah, ki so se pred vojno posvetile zgolj proizvodnji umetne svile, je zadnja leta začela naglo naraščati tudi proizvodnja celulozne volne, ki je leta 1941 dosegla 55.000 ton, nasproti 36.000 in 24.000 ton v prejšnjih dveh letih. Proizvodnja umetne svile pa je v Zedinjenih državah v tem letu narasla na 206.000 ton. nasproti 176.000 in 149.000 tonam v prejšnjih dveh letih. Te številke so tem bolj značilne, ker so Zedinjene države glede na ogromno proizvodnjo bombaža, dolgo časa zanemarjale proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken.
Na Japonskem je proizvodnja umetne svile v zadnjih letih nekoliko nazadovala, in sicer na 90.000 ton, proizvodnja celulozne volne pa je bila stabilna na višini 135.000 ton
V	evropski proizvodnji zavzemata najvažnejše mesto Italija in Nemčija. Proizvodnja celulozne volne je v Italiji leta 1941 dosegla 113 tisoč ton. Ker se je italijanska proizvodnja v večji mtA dvignila kakor svetovna proizvodnja. je Italija s svojo proizvodnjo celulozne volne dosegla v svetovni proizvodnj: že delež skoraj 20°/o. medtem ko je pred dvema letoma ta delež znašal 17.5 °/o. V svetovni proizvodnji umetne svile je Italija obdržala svoj delež okrog 10 %.
Nemčija je svojo proizvodnjo celulozne volne do leta 1941 dvignila na 248.000 ton. Tudi delež Nemčije v svetovni proizvodnji celulozne volne se je nadalje povečal na 43 %>. V proizvodnji umetne svile pa je Nemčija obdržala svoj delež 14.5%.
V	vojnih letih se je s pomočjo italijanskih in nemških podjetij znatno razvila proizvodnja celulozne volne tudi v ostalih evropskih državah (Francija 57.000 ton, Belgija 17.000 ton, Švedska 15.000, Norveška 9000, Švica 8000, Nizozemska 8000). Tako je računati da bo evropska proizvodnja celulozne volne izven Italije in Nemčije v kratkem dosegla 150.000 ton.
Posamezne evropske države, ki so bile prej navezane v znatni meri na uvoz celuloze, so se tudi na tem področju osamosvojile. Tako izdclu:ejo v številnih državah celulozo za umetna tekstilna vlakna iz bukovega in topolovega lesa. deloma pa tudi iz slame. Italija je v ;z-rednem obsegu povečala proizvodnjo celuloze iz trsja. Po italijanskem vzotcu se je proizvodnja celuloze iz trsja pričela razvijati tudi v drugih državah.
Med umetnimi tekstilnimi vlakni ima veliko bodočnost tudi umetna vo^ iz kazeina. ki se izdeluje po postopku italijanskega inženria Perrettiia. Proizvodnja te kazeinske volne na-zvane »lanital«. je znašala v letu 1941 okrog 25 milijonov kg. Pri tem odpade pretežni del na Italijo n Nemčijo. V poizkusnem stadiju pa je ta proizvodnja v Zedinjenih državah, Angliji. Nizozemski. Belgiji m Sovjetski Rusiji.
Tik pred vojno so st pojavile nove docela sintetične vrste umetnih tekstilnih vlaken, ki se razlikujejo od prej imenovanih v tem, da se pri njihovi proizvodnji ne uporablja nobena rastlinska niti živalska surovina, temveč sta osnovni surovini premog m apno Ta proizvodnja teh docela sintetičnih vlaken je znašala leta 1941 8 milijonov kg. V to skupino spada umetna svila »nvlon«. ki je izredno elastična, močna in trpežna in so jo najprej pričeli izdelovati v Zednienih državah, danes pa «e izdeluje tudi v Italiji. Podobna je vrsta umetne svile »vinven« ki jo izdelujejo v Angliji. Nemčija pa je dosegla velike uspehe s svojimi PC-vlakni za tehnične svrhe in s svojo sntetično svilo »perlon« ki nadkriljuje po teži. trpčžno-sti in elastičnosti tako naravno svilo kakor tudi volno.
Gospodarske vesti
= Pred pričetkom žetve v Južni Italiji.
V	bližnjih dneh se bo v Južni Italiji pričela žetev zgodnjih vrst pšenice. Letos bodo prvikrat pričeli poslovati občinski uradi, ki bodo kontrolirali pravilno oddajo presežkov kmetijske proizvodnje in bodo sodelovali s korporativnimi organi. Vreme je bilo v zadnjem tednu ugodno. V Severni in Srednji Italiji je padel nujno potrebni dež, ki je zlasti koristil koruzi. Oddaja presežkov iz lanske letine je zaključena.
V	splošnem je pričakovati dobro letino. Generalni obdelovalni načrt, ki se letos prvikrat izvaja, je bil izvršen v celoti. Pri nekaterih vrstah žita je dejansko posejana oovriina celo večja kakor je bila predvidena.
— Zasedanje mednarodne Komisije za tobak v Rimu. V zvezi z mednarodnim znanstvenem institutom za tobak v Bremenu posluje mednarodna komisija proizvajalcev trbaka. ki se bo letos sestala na redno zasedanje v Rimu. Na dnevnem redu so važna tehnična in gospodarska vprašanja evropskega gospodarstva s tobakom. Na zasedanju bodo zastopane naslednje države: Italija, Nemčija, Belgija, Bolgarija, Rumunija, Madžarska in Španija. Italijanska monopolska uprava je o priliki tega zasedanja priredila v prostorih Mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu razstavo tipičnih vrst italijanskega tobaka s posebnim ozirom na one vrste tobaka, ki so sposobne za izvoz na evropski trg. Italija je namreč v zadnjih letih toliko dvignila svojo proizvodnjo tobaka, da je pričela tobak tudi izvažati.
= Italijanska proizvodnja konoplje.
Med državami, ki pridelujejo konopljo, je Italija v okviru svetovne proizvodnje na prvem mestu z letno proizvodnjo 120.000 ton. Na drugem mestu je bila pred vojno Sovjetska Rusija, ki je pridelala okrog lO.ČOO ton, vendar je Sovjetska Rusija za to proizvodnjo potrebovala zaradi neracionalne proizvodnje petkrat večjo površino kakor Italija. Po pravkar objavljenih podatkih obsega Industrija za predelavo korroplje v Italiji 420 obratov, ki zaposlu-
jejo 44.000 delavcev. V teh obratih predelajo na leto 50.000 ton konoplje. Okrog 40.000 ton znaša na leto izvoz konoplje. V zadnjih letih je uspelo znatno povečati uporabo konoplje kot surovine v bombažni industriji, posebno odkar se konoplja v ta namen kotonizira. Sedaj se potrosi na leto okrog 20.000 kotonizirane konoplje, ki se primeša bodisi bombažu ali drugim testilnim vlaknom. Kakšen pomen je pridobila konoplja za oskrbo italijanske tekstilne industrije s surovinami nam kaže že okolnost, da se brez škode za kakovost tkanin lahko primeša bombažu ali volni do 50o/n kotonizirane konoplje. Glavna pridelovalna področja za konopljo so v pokrajinah Neapelj, Ferrara, Bologna, Rovigo to Modena.
—	Praška mestna hranilnica — tretja največja hranilnica v Veliki Nemčiji. Kakor smo svoj čas poročali, je s 1. januarjem t. 1. Praška mestna hranilnica v obliki fuzije prevzela Češko hranilnico, ustanovljeno leta 1825., to štiri praške okrajne posojilnice. S tem se je bilančna vsota praškega zavoda znatno povečala. Zaradi prevzema poslov Praška mestna hranilnica še ni mogla objaviti bilanco za preteklo leto, pač pa objavlja nekaj podatkov o stanju na dan 30. aprila t. 1. Skupna vsota hranilnih vlog je dosegla ob koncu aprila 4647 milijonov Kč, t. j. za 245 milijonov več kakor ob koncu lanskega leta. žirovne vloge so ob koncu aprila dosegle 1357 milijonov Kč. Vsota surove bilance je znašala 6289 milijonov. Pri tem obsegu poslov je Praška hranilnica tretja največja hranilnica v Veliki Nemčiji.
= Racionalizacija v nemški proizvodnji električnih žarnic. Nemška organizacija za elektrotehnično industrijo je izdala nove predpise glede zmanjšanja števila tipov žarnic, ki se smejo izdelovati. V b->-doče bodo smeli v Nemčiji izdelovati samo 466 vrst žarnic, medtem ko so prej izdelovali 2200 vrst. Predvsem je prepovedano izdelovanje žarnic posebne oblike, (n. pr. žarnic v obliki sveče).
—	Kriza švicarske hotelske industrije. Vojna v Evropi je hudo prizadela švicarsko hotelsko industrijo, ki je bila v znatni meri odvisna od prometa inozemskih turistov. Medtem ko je bilo v zadnjem letu pred vojno v Švici zabeleženih 8 milijonov nočnin inozemskih turistov, je št j-vilo teh nočnin v lanskem letu padlo na 2 milijona. Ker je izpadel pretežni del prejšnjih inozemskih turistov, so se zmanjšali naravno tudi dohodki švicarske hen telske industrije. Ta izpadek dohodkov iz inozemstva se za dobo treh let ceni na 8-50 milijonov švicarskih frankov. Najbolj so prizadeti oni hotelski obrati, ki so bili urejeni predvsem za sprejem inozemskih gostov. Največ takih obratov je v znanem letovišču St. Moritz, ki je bilo zaradi izpadka inozemskih gostov najbolj prizadeto. Mestna občina v St. Moritzu se Je morala zaradi tega obrniti na obligacijske upnike s prošnjo za znižanje obrestne mere in odložitev a.nuitetnih plačil za nekaj let. Občina ima za 7 milijonov frankov obligacijskih posojil in ne more za ta posojila več plačevati anuitet. Občina je predlagala, da bi se obrestna mera za dobo pet let znižala na polovico in da bi sa za to dobo ukinila amortizacija posojil.
= Francoska zunanja trgovina. Pariška
»Revue de 1'Economie Contemporaine« objavlja prvikrat po sklenitvi premirja podatke o francoski zunanji trgovini, to pa deloma z rezervo, ker v prometu preko severncfrancoske meje rti bilo vedno mogoče kontrolirati celotne blagovne izmenjave. Francoski izve z je znašal v lanskem letu 50.7 milijarde frankov (leta 1938. 30.5); od tega je odpadlo na izvoz v Nemčijo in Belgijo 42.0 milijarde (leta 1938. 6.0), na izvoz v francoske kolonije 6.5 milijarde (8.4) in na izvoz v ostale države pa le 2.2 milijarde (16.1). Imenovana revija pripominja, da so glede vrednosti blagovne izmenjave podatki za uvoz točnejši kakor oni za izvoz.
—	Uporaba slovaških klirinških terjatev v Nemčiji, že ob koncu lanskega leta je dobil slovaški finančni minister oi parlamenta pooblastilo, da odkupi od slovaške Narodne banke za 700 milijonov Ks klirinških terjatev v Nemčiji, in sicer v zvezi z načrtom, da se klirinški saldo v korist Slovaške izravna na ta način, da bo slovaška država za izvedbo velikih javnih del naročila v Nemčiji razne stroje in naprave, ki jih bo plačala z nakupljenimi klirinškimi markami. V ta namen je bil sestavljen to odobren poseben investicijski proračun. Me 1 tem so bila izvršena vsa potrebna naročila. Ker ta naročila presegajo vsoto 700 milijonov Ks, je te dni slovaški parlament pooblastil finančnega ministra, da odkupi za nadaljnjih 90 milijonov Ks klirinških terjatev.
= Vojna kOntribucija romunskih židov.
Do 1. septembra t. L bodo marali rumunski židje plačati vojno kontribucijo v skupnem znesku 4 milijarde lejev. Višana zneska, ki jo bo moral plačati vsak žid, bo točno določena če posamezni žid ne bo hotel plačati določenega zneska, bo z rodbino vred prepeljan v Transnistrijo, to je v ozemlje onstran Besarabije.
Po cepljenju zoper koze
cepljenje proti david
Ljubljana, 19. maja
Po končanem cepljenju zoper koze se bo takoj priholnji ponedeljek, 24. t. m., pričelo obvezno cepljenje proti davici in bo trajalo ves teden od 2. do 29. majnika.
K cepljenju morajo starši pripeljati vse nad 18 mesecev stare, še ne cepljene otroke, ki bodo letos v presledku 14 dni dobili dve injekciji. Poleg teh otrok pa bodo cepljeni tudi vsi oni, ki so bili lani že dvakrat cepljeni, letos še s tretjo injekcijo.
Otroci, ki prvih dveh injekcij še niso dobili, ne smejo takoj dobiti tretje Injekcije, ker bi bila za še ne cepljene premočna ln bi lahko povzročila težje neprijetnosti.
Zato starše opozarjamo, naj pri cepljenju natanko ločijo otroke, ki bodo letos prvič cepljeni, in otroke, ki so že lani dobili dve Injekciji. Samo ti zadnji, že lani dvakrat cepljeni otroci, dobe letos Se tretjo injekcijo.
Mestni fizikat vodi o cepljencih strogo evidenco in je pripravljen daiti potrebna pojasnila
bi. France Drine:



Naša rodbinska in hišna imena
Svojo zgodovino ima Jemec, ki je nekdaj pomenilo toliko kakor zdaj talec, oscbr-i porok. Ime je nastalo od tod, ker se takrat jemali jemce — talce. In kogar so vzeii. je bi! jemec.
Jamljič je toliko kakor razor, pa označuje ta izraz pri razstreljevalnih delih v rudnikih, kamnolomih tudi tisto jamasto zaseko. razor ob strani naboja, ki naj izdejstvuje večji in boljši razstrelilni učinek.
Vendar naši Jamljiči menda niso opravljali prav takšnega posla. Po mojem je z nj.mi tako. da so imeli ti Jamljiči same razoran jamljičast obraz. Kaj ni morda ista stvar tudi z imenom Gubec?
Jeran je ime posebne vrste dleta, ki ima v primeri z običajnim dletom rezilo poševno prisekano, tako da estre, ostrina pri rezanju postopoma prihaja do rezanja ko!:kor globlje potiskamo dleto v les.
Jereiin je staro ime za krivoverca. pa so na:i Jeretini nasledniki takšnih ljudi.
Jerič ie isto kakor iver.
Ne bom pojasnjeval imen: Kajžar, Kočar, Klepar Kmet, Kosec, Kovač. Kovačič. Kožuh. Kruh, Kramer, Krojač. Krovec. Kuhar, Kuha-rič Kvas, Klobasa. Klobučar. Klcpčar, K-/žar. Klinar. Klinec, Kad.lnik, Košar. Kolar, Kolarič. Ko!edn:k. Kurent. Kurnik in še drugih podobnih.
Kamenšek je najbrže bival na kamnitnih ♦leh, kamnitnem svetu.
Kamenar pa je ali klesal in obdeloval ali tudi samo lomil in pridobival kamen.
Kamemik je bil imeniten sobar (Kammerer).
Kabljič pomeni majhen kabelj. kebelj ali žehtar, kamor molzejo mleko izped krav.
Kačnik je seveda dobil svoje ime po rastlini kačniku. Kamnina, mineral serpentin se slovenski zove kačnik.
Domačim, hišnim stopam za pogon na nego in v katerih phajo kaše pravijo1 kašnik. Kdor pa rad je kašo — otroško pašo — mu Tekajo kašnik (Kašnik).
Kašpret je iz nemščine ponašeno ime za nekakšno sirovo juho.
Kladnik pravijo onemu kraju ali prostoru, kjer polagajo — kladijo — živini krmo.
Kleščar kleščari oraču. t. j. drži klešče za klešnik pri plužni in s tem vodi drevo = plug pO' pravem tiru. Od tod ime za naše Kleščarje in Klešnike. Imena pričajo kako ni biio svoje-dobno oranje kar nič lahek in pnjetsn posel ter so imeli orači precej truda in muke s svojimi primitivnimi, po večini samo lesenimi drevesi — plugi.
Kupljenik je vsekakor zanimivo ime, ki pomeni suho mero za žito ter drži toliko kakor mernik. Sama beseda nam razloži, da so se držali v starih časih lepega pravila: Dobra mera in vaga v nebesa pomaga. Merili so kupoma in zvrhoma in kupili (vrhali) kupljen'k. Menda se gospoščine niso držale tega pravila, kakor pričajo razne pritožbe tlačanov. Ubira'c sa dajatve žita v mutih, ki so nekaj več držali, oddajali in odprodajah pa so v starih ~ vaganih — pa najbrže ne zvrhanih. Torej ni dvojno knjigovodstvo nikak izum šele naše dobe. Tlačani so seveda bridko občutili to dvojno mero, pa je že takrat bilo polno pritožb zaradi takega postopanja.
Kopitar je rezlja! kopita. Neka vrsta živali, ki ima kopita se imenuje tudi kopitar in kopitarji.
Prešeren je ▼ znanem sonetu nesmrtno n uničujoče zavrnil svojega mogočnega in ime* nitnega nasprotnika Jerneja Kopitarja, ko je njegovo ime vzporedil z Apelov;m čevljarčkom ter obeh kopitnih in starokopitnih mož pikolovsko kritiko.
Kopitar bi bil tedaj po Prešernu tudi čevljar. ki si je sam rezljal svoja kopita. To pa je kar verjetno. Svojedobno si je vf>ak loko-delec ali obrtnik sam delal in izgotavljal svoje orodje in priprave. Moj oče je klobučarii ter sam ob z'mskih večerih rezaril lesene oblike — oglavne kalupe — oglavja ali tudi običajno form. -a, imenovane.
Kobila, Kobilica, Kobilca so pogosta naše imena. Živali tega imena odnosno imen pozna vsakdo. Eno je ovekovečil Levstik v svoji Krpanovi kobili, druge vrste skačejo kot pri* jetni žužki med travo.
Imamo pa še celo vrsto priprav in naprav z imenom kobila. Rezilni stolici ponekod pravijo kobila; dalje imenujejo vsako stalo, stojala ali stolico na štirih nogah ki nam služi za držanje kakšnega težjega predmeta n. pr. dna žagamo na kobili; gostilničar položi sodček piva. preden ga nastavi, na kobilo. Kobila je tudi lesena tri- ali štirinožna stohca z vdelano babico za klepanje kos, kakor jih ponekod prevažajo kosci s seboj na >enokcše. Pri mostovih in nešteto drugih tehničnih delih ležijo podolžni nosilci na kobilah
Končina ie krajevec, krajnik. krajec ali ona
Malalda Favero v „La Boheme44
Gostovanje sloveče italijanske poriraado-ne Mafalde Favero v Puccinijevi »La Boheme« je pritegnilo pozornost izbranega občinstva, ki je napolnilo vse razpoložljive prostore. Nastop te pevke svetovnega formata in imena je ustvaril v avditoriju in na odru tisto svečano in povzdigujoče razpoloženje, ki povečuje sprejemljivost občinstva, prav kakor dviga umetniško raven in povzroča skrito tekmo sodelujočih. Tako smo zopet dobili prav dostojno, da, za nas že kar reprezentativno predstavo Puccinijeve mojstrovine.
V ospredju zanimanja je stala odlična gostja, ki .io je občinstvo pozdravilo s ploskanjem, ko se je bila pojavila na odru in pri kateri ni štedilo s priznanjem na odprtem od™ in posebej še po posameznih dejanjih. Mafalda Favero je prinesla k nam avtentična in pristni izraz visoke pevske ku"ture, kakor ustreza slavni italijanski tradiciji. Lepota, polnost in prebojnost glasu z njegovimi krasnimi in toplimi toni v vseh legah je uravnovešena s tehničnimi odlikami petja jn z umetničino osva-jajočo igro. Mimi se v interpretaciji ge. Favero nekoliko razločuje od naših vzorcev, ki so vsi poudarjal; zadržanost in lahno sentimentalnost. Gostjina Mirni je bližja tistim pariškim prijateljicam bohe-mov, kakor jih je opisoval Murger: njen_ nastop je živahen, njena koketnost neprikrita, v zadnjem dejanju pa se kljub vsemu nadihu lahkomiselne veselosti v Mi-minem prejšnjem vedenju oglaša iz glo-
bokega njen« čista človečnost ta nepoScvarjenost S svojim petjem in igro si je ga. Favero pridobila vse poslušalce. Bila je zopet in zopet klicana pred nampo in obdarjena s šopki.
Izmed ostalih sodelujočih nas je posebno zanimalo, kako se bo obnesel ob taki partnerici l i p u š č e k kot Rudolf. Reči je treba, da se je s svojim ne ravno zelo voluminoznim, vendar pa toplim in prikupnim tenorjem prav dobro postavil in dosegel takoj v prvem dejanju aplavz na odprtem odru. Tudi v duetih se je njegov glas lepo zlival z glasom gostje. Vsekako lahko šteje mlad; pevec ta svoj nastop med posebne uspehe, ki utegnejo biti še večji, če se bo pevsko ugodno razvijal i* napredoval zlasti v dramatskih kvalitetah igre. Druga zanimivost predstave je bila H e y -balova kot Musetta. Z nekaterimi izrazito igralskimi poudarki, ki samo znova dokazujejo njeno globoko segajočo dra-matsko naturo. je dala Mimdni prijateljici toliko prepričljive in naravne toplote, da je igralsko in seveda pevsko docela osvojila občinstvo. V ostalih vlogah smo slišali nekatere najboljše soliste (Betetta m Primožiča), dalje Delničarja. Zupana, An-žlovarja i dr. Predstavo, katere režija in scena je delo C. Debevca, je uspešno vodil dirigent D. Zebre.
Navzoča sta bila Eksc. Emilio Grazioli s so. soprogo. Eksc. Gambara in drugi od-ličniki.
Pouk našim kmetovalcem
Vsaka rastlina potrebuje vedo iz dveh ozi-rov. Prvič ji \oda aluži kot hrana, ker iz nje , jemlje kisik in vodik za tvorbo novih organ-1 skih snovi, drugič pa uporablja rastlina vodo i kot prenosno sredstvo, ker samo hrana, raztopljena v vodi. se da vsrkati s koreninskimi dlačicami in more krožiti po organizmu rastline. Žal, tako čitamo v »Kmetovalcu«, padavine niso porazdeljene tako da bi padale baš takrat, ko jih posevek najbelj potrebuje. Tako na primer v juliju, ko pogosto ne pade niti kapljica
deska na kraju in koncu, ki pri žaganju ostane zadnja in je po zunanji strani še obla. Krajec pri hlebu vsakdo pozna in marsikdo ga zelo ceni, zlasti otroci trdih zob in lačnih ust. Krajce in krajevce včasih čudnih in nemogočih oblik občudujemo na ženskih klobukih. Vendar se mi zdi, da so dobili vsi Končine, Krajniki, Krajci svoja imena od tod. ker so prebivali kje na koncu, ob robu ali na kraju naseija. Saj imamo tudi naše Robnike.
Koritnik je koritasta opeka, tudi žlebniak imenovana. Ime pa bi označevalo stanovalca v kakšni globoki, koritasti dolini, saj imamo polno krajevnih imen, n. pr. Korita, Zakorita, v Koritih. Koritar pa je bil pač izdelovalec korit ali nečk. Seveda je novodobno življenje dalo izrazu koritar neprijeten prizvok nekaka nega prisklednika, kar pa za vse te naše ime-njake ne velja, ker so podedovali svoje lepo ime po svojih prednikih, ko še ni bilo tokšnih zajedavcev v gospodarskem življenju.
Košar je kovač kos ali dober kosec — košar. Vipavski fovč(ek) ima naše pristno domače ime košar, kosir ali koser.
Krošljek, Krošljin so pomanjševalnice za krošelj, večji košar ali krivec, tudi klestivnik in hojnik imenovano rezilo.
Krivec pomeni tudi čevljarski nož. Jurčič je pač namenoma imenoval svojega čevljarja v Desetem bratu prav za Krivca. Seveda so več ali manj krivci tudi vsi tisti, ki jih kličejo pred paragrafe, pa včasih tudi oni, ki j'h kličejo ali sami krivijo zakone s krivimi paragrafi. Naši fantje so včasih kaj radi nosili lepe krivce na klobukih in ti krivci za klobuki so prepogostokrat zakrivili marsikak spor in s vaj o.
Ali je Jurčič pravo zadel? Katero ime ali pojem je botroval našim Krivcem, Krivicem?
Kaj pa krivec = sever, ki včasih mrzlo in strupeno vleče od gora. da nam gre mraz prav do kosti. Ni izključeno, saj imamo tudi imena Burja. Burjica. Bumik pa Jug in Sever.
V isto vrsto imen kakor Košar Krošljek, Krošljin, Krivec spada tudi Krneč ki označuje nož, rezilo, s katerim krnimo, okrnjavamo = obrezujemo in obsekavamo drevje, trto.
Pleteršnik sicer nt navaja izrazov krneč niti krnež v pomenu pohabljenec, okrnjenec. Pa se mi vse tako zdi. da sem slišal ta izraz v tem pomenu: Takle krnjav krneža Zato mislim. da pomeni morda krneč tudi okrnjenega človeka ali žival. Sicer pa bi bili naši Krnci in Kernci pač v sorodu s Kosarji. Krošljeki. Kroš-ljini in Krivci.
dežja, stvori koruza okoli 1100 kg suhe mate« rije na ha, in za to je potreben 5 mm visok sloj vode. Če torej hočemo imeti zadovoljivo žetev, je naša dolžnost, da varujemo vsako kapljico zemeljske vlage. To pa morpmo doseči samo z razunim obdelovanjem in pametno štedljivostjo.
Za primerno varčevanje z vlago
veljajo tri pravila,
na katera je treba vedno misliti pri obdelovanju naših polj. Prvič: zemljo je treba tako obdelati, da korenine naših kulturnih rastlin z lahkoto prodirajo skozi njo in se v njej morejo razvijati, ker taka zemlja more vpiti tudi največ padavin. Drugič: zemlja se mora samo toliko sesesti. da se more vzpostaviti potTebna kapilamost. Tretjič: nastalo kapilamest je tre« ba na površini prekiniti in zemljo med letom, če le mogoče, samo plitko obdelati. Obdelovanja. ki povoljno vplivajo na gospodarjenje z vlago v zemlji, so v pravkar izišlem »Kmetovalcu« podrobno opisana.
V kmetijstvu je setev najvažnejše delo
pravi »Kmetovalec« v drugem članku o setvi. Zato je potrebno, da tsti, ki se "z njo bavi. zna vse potrebno, da mu delo čim bolj uspe. Naj« važnejše je pri sejanju in semenu, da vedno mislimo na znani zakon o minimumu, ki nas uči. da je uspeh posevka odvisen od tistega činitelja, ki je proti ostalim v manjšini; to je: od tistega, ki je najmanjši, najslabši, pa naj bo to neko hranilo ali voda, svetloba, slabo seme ali slaba obdelava. Čeprav nismo v stanju v celoti spremeniti podnebja, ki je tudi eden izmed činiteliev po zakonu o minimu. moremo vendar vplivati na neke piirodne činitelje in povečati pridelek, če te prirodne činitelje spoznamo in pametno uporabljamo. Zato se napredek poedinca pa tudi celega naroda meri pc možnosti in jakosti vpliva, oziroma po pre« magovanju prirudnih zakonov, kar je v kmetijstvu najvažnejše. Seme mora bit' pravo, a vrsta in lastnosti tiste, ki jih želimo. Zato je važno, da kupujemo seme samo ram, kjer v to lahko popolnoma zaupamo. Ni dovoljno. če seme dobro kali, temveč mora ze'o dobro kaliti. Seme mora biti čisto in zdravo. Najbolj priporočljivo je selekcionirano seme, ki je ople-menjeno v znanstvenih zavod h. Če pa si seme pripravljamo sami, mora izvirati od zdravih in popolnoma dozorelih rastiin.
Sadite buče za izdelavo olja!
O tem smo že večkrat pisali v »Jutru«. V »Kmetovalcu« pa obravnava to zadevo inženir France Mikuž. Sred: maja posejane buče začnejo dozorevati v septembru. Plodovi so zreli, ko se večina listja posuši in buča votlo zadoni, ako jo potrkamo. Popolna zrelost buč je naj-merodajnejša za visok odstotek olja v semenu. Zato se je vedno treba držati pravila, da se pod nobenim pogojem ne trgajo buče pred po« polno zrelostjo in da plodovi vsaj nekaj tednov še podozorijo. ko jih spravimo z njiv pod
KULTURNI PREGLED
Začetek umetniške poti
En<_ najtežjih in najbolj spornih vprašanj na področju slehernega umetnostnega ustvarjanja, pa naj gre a glasbo, za upodabljajočo umetnost ali a poezijo, je vprašanje: Kdaj se začenja umetnost r I>ahko bi ga postavili tudi bolj konkretno: kdaj se začenja umetnik? Kje je prehod iz začetniškega, šolskega doraščanja zcrenja, od priprav, od tako rekoč ocrt-vpga Likanja in oblikovanja, k tisti visoki. a nikdar jasno razmejeni stopnji, Iti se imenuje: umetnost in umetnik?
Vsi, ki so dojemljivi za pristnost in dragocenost umetnostnega izraza, Čutijo, da so nekje meje in prehodi, vendar je duhovni vid, ki jih more edini raziskovati in dognati, dostikrat preslab, .la bi jih videl zlasti v tistem stanju, ki ga je nekdo imenoval »jutranji svit umetnika«. Je to čas njegovega razvoja iz brezosebnega in začetniškega v individualno značilnost in zrelo dognanost, iz megleno-ne-jasnega v sončno zaokroženost umetmiko osebnosti. Mnogi, ki so občutili v -ebi nejasno svitanje umetnosti, ostanejo za vedno na tej stopnji, zajeti v večno, včasi tragično nasprotje volje in moči; prene-kateri omahnejo, ireden se jim je zjasnilo do kraja, drugi se skušajo vzdržati z vna-njimi sredstvi, s tvornim simulantstvom z zvijačnimi triki, s podporo svojega »kroga« in z raznimi drugimi neumetniškimi sredstvi. Toda tako sleparjenje, pa naj bi bilo še tako uspešno pri občinstvu in njegovi duhovni kratkovidnesti, hna zoper sebe neizprosen sodni dvor, ki se imenuje čas. Le-ta odpihne vse nedozorelo sadje z živega drevesa umetnosti in postavi »vse stvari na pravo mesto«. Je to ena tistih oblasti, ki lahko razveljavijo sleherno sodbo, obtožijo oproščene in oproate obsojene. Zoper njene pravdoreke
v večno spornih stvareh umetniških okusov in interesov nI priziva.
Kdaj se začenja umetnik? Na tej kočljivi točki se tolikokrat sekata črti dvh gledanj ln dveh teženj: umetniške ambicije in kritikove dejavnosti. Zaradi lego nastajajo mnogi spori, osebne nevšečnosti in včasi kar dramatični spoprijemi. Umetniška ambicija je pač mnogo pogostejša kakor umetniška sposobnost. Dostikrat niti ne gre za zavestno simuliranje; ne, nasprotno: vera in zaupanje v lastno umetniško vsebino sta toliki in tako združeni s potrebo uveljavljanja, da zadušita slehern dvom. Zaradi ' 3ga ima ve. sten, odgovoren in soposoben kritik kot predstavnik javne umetniške vesti in zavesti najtežje delo tam, kjer prihajajo navzkriž osebna ambicija in visoke umetnostne zahteve. Stvarjalni umetnosti je tuje vse, kar nima njenega skrivnostnega tiaha, njene božanske milosti. Kako deli to milost, kako naj si jo človek pridobi — to je njena zadnja, morda nerešljiva skrivnost. Umetnost ima - /oje predestint-rance. Njena milost je genij, je talent; ona je v nečem, kar se ne da trajno in uspešno nadomestiti z nikakim surogatom, z nobeno ponarejevalsko spretnostjo. Najtežji konflikti nastajajo tedaj, ko se jame osebno hotenje spoprijemati s skritim zakonom umetniške predodločbe. Kritik, ki zastopa — v kolikor je iskren in sposoben — umetnost, dobi v razočaranih očeh nesojenih umetnikov podobo sovražnika in vampirja. Toda spor Je neogiben in v njem se najprej čistijo umetniške stvaritve in dozorevajo umetniki.
Kajpak kritlkovo duhovno oko je pre« mnogokrat kratkovidno ali zamegleno.
Nekoč sem našel pri pariških bukinistih ob Seini knjižico, v kateri je neki hudomušni nasprotnik slovstvene kritike (zdi se mi, da je imel blagodejno im« Prud'-homme) zbral vse kritike o prvih ir lajah poglavitnih francoskih romanov 19. stoletja (Flauberta, Stendhala i. dr.), "ak-šno čtivo za tiste, ki omalovažujejo kritike, ker menijo, da bi bih morali dospeti k istim sodbam, če bi bili kaj prida! Kaka protislovja, dasi so podpisana tudi z imeni, ki so še do naših dni ohranila nekaj svojega bleska! 2e prebiranje te knjige bi razsvetljencu tiste vrste, kakor je riau-bertov apotekar Homais, zadoščalo za to, da bi proglasil kritike za sramotne nevedneže in podle izkoriščevalce ubogih avtorjev, ali, kakor je nekdo dejal: za ničvredne voglarje, ki žive od krvi umetnikov.
In vendar Je prava, resna kritika velika ln koristna tudi v svojih zmotah! Ti umetnostni don Quijoti, ki trdovratno ponavljajo nekaj splošnih resnic o lepoti in zahtevo po čim višjih kvalitetah in čim večji popolnosti umetniških stvaritev, so potrebni tudi tedaj, ko se bore z mlini na veter ali ko si natikajo brivsko sklerto kot viteško čelado. Tako zvana negativna Kritika, ki je le redkokdaj v resnici negativna, je ena izmed dobrih in zdravih preizkušenj v razvoju umetnikove osebnosti. V njenem krivem zrcalu se prenekekratl bolj pokaže prava podoba, kakor v blesku toaletnega ogledala prijateljsko prizanesljive ocene. Kdor ne vzdrži svetlobne rakete »negativne« kritike, ramo kaže, da m umetnik ali pesnik po božji milosti, marveč domišljav posnemovalec in nesposoben stremuh. *
*
Vsi resnični umetniki so prestali preizkušnjo negativne kritike. Berlmo življenjepise velikih pesnikov, dramatikov, muzikov in slikarjev: kakšne borbe za priznanje kolikšno prizadevanje, da bi z novim delom ovrgli slabe ocene prejšnje-
Mladi gojenci piloti neke šole za lovska letala
napušče poslopij. Preden začnemo buče krmiti, poberemo iz njih seme, ga posušimo in spravimo na suhem zračnem prostoru, dokler ga ne oddamo v tovarno, kjer se stiska iz njega olje zelo prijetnega okusa. Glede sert. ki naj se pri nas pridelujejo, se upoštevata: štajerska navadna buča in ona oblika domače buče, ki vsebuje največ polnih, velikih in na olju bogatih pešk. Pridelki dobrih sort bodo znašali okoli 50.000 kg buč na ha. Iz teh dobimo okoli 1000 kg semena, iz tega pa 250 kg olja in 650 kilogramov oljnih tropin. Kdor bo buče ir sončnice sadil in spoznali njih pravo vrednost za ljudsko prehrano in živalsko krmo. jih ne bo nikdar več opustil. To lahko povedo že oni posestniki na Dolenjskem in Notranjskem, ki so lani pridelovali ti dve oljni rastlini. Kdor si še ni preskrbel zadosti semena, ga lahko dobi pri tvrdki Hrovat & Komp.. Ljubljana, Blei« weisova cesta 1 a.
O razredčenju krošenj pri donosnem sadnem drevju
čitamo poleg drugega v »Kmetovalcu«: Neverjetno je, koliko napak še vedno delamo pri razredčenju krošenj. Če v meščanskih vrtovih v tem pogledu ni vse v redu, je razumljivo, saj
meščanu ni nujno potrebno znati načela umetnega sadjarstva, ko lahko za takšna dela naj me veščaka. Drugače pa morajo na to gledati kmetje. Sadjarstvo je — in če ni, naj posta« ne — donosna panoga za kmetijstvo. Lepo negovan sadovnjak je obenem okras kmetije in ponos gospodarja Zaradi donosa kakor tudi zaradi ponosa se moramo naučiti pravilno negovati sadno drevje, sicer nismo gospodarji, tem« več brezbrižni šušmarji. Sicer sedaj ni pravi čas pisati o tem. storjeno pa je to z namenom, da bi gospodarji skozi leto večkrat opazovali svoja drevesa in z razmišljanjem sami prišli na to. kako bodo prihodnjo zimo krošnje razredčili. Opozarjamo torej naše sadjarje na poučni članek v »Kmetovalcu«.
i
t
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
: : :
i
„Jutravi" oglasi so ttajbaljšl prodajalci in nahupovalci
levem! steber Pac
Južni rob Beringovega morja, katerega tvori skoro 2500 km dolga veriga Aleutskih otokov je megleno področje, na katerem so mogoče bitke in spopadi večjega obsega le v poletnih mesecih. Amerika je to etečje utrdila ter je v bližini Aljaske začela graditi tudi cesto. Vse to je storila s prozornimi nameni vojaškega značaja.
V te tehnične in vojaške priprave za pohod pa so udarili Japonci, ko so 7. junija 1942. zasedli zapadne Aleutske otoke. Krdelo japonskih bombnikov je napadlo istočasno letalsko in podmorniško oporišče Dutch Harbour ter ga razdejalo. Tako je bil zadan prestižu Zedinjenih držav hud udarec. Japonci čo s svojimi operacijami prenesl; vojno v kraje, kjer so se smatrali Američani za popolnoma varne. Se sanjalo se jim ni. da bi Japonci tukaj poskusni z invazijo, posebno še zategadelj, ker je na Aleutih cela vrsta še delujočih vulkanov.
To kar so smatrali vsi za nemogoče, pa se je zgodilo. Japonci so zasedli in utrdili otoka Atu in Kiska. Japonska okupacijska vojska je z velikimi žrtvami prenašala težave zasedbe, ki je bila vse prej nego lahka. Storil; so to v zavesti, da povzročajo Severni Ameriki ogromno škodo ker motijo njene načrte v Pacifiku. Nobenega dvoma pa ni bilo že tedaj, da se bo nasprotnik prej ali slej skušal zopet polastiti Ale-utsikih otokov.
In res. v okrilju goste megle so se 12. maja Američani približali otoku Atu. Otvo-rili so operacije z obstreljevanjem močnega topništva na ladjah, obenem pa so začeli japonske postojanke bombardirati lz letal. Izkrcanje jim je uspelo. Znatno šibkejše japonske posadke pa niso takoj odnehale. Zaplele so močnejše ameriške sile v spopade in borbo, ki še sedaj ni zaklju-
čena. Povod za napad na otok Atu je dalo Američanom pač sporočilo, da se Japonci na otoku utrjujejo. To Američanom ni bilo povšeči. Zato so poslali v boj proti Japoncem najprej letalske oddelke, nato pa še ekispedicijsko vojsko. Kakšen uspeh bo ta dosegla, ni mogoče povedati, ker so operacije še v razvoju. Vsekakor za Japonce ta napad ni prišel nepričakovano, ker so že delj časa opazovali ameriške izkrcevalne priprave.
Kakor pa je bila svoj čas sreča mola japonskim napadalcem, tako so zdaj v ugodnem položaju novi napadalci Američani. Tem se je posrečilo, da §o ©tvorili' nekaj predmostij, ki pa so slej ko prej izpostavljena močnim protinapadom Japoncev. V nekem nočnem napadu so Japonci potisnili Američane zopet proti južnemu nabrežju, dočim divja na severu še vedno huda bitka. Na vzhodnem nabrežju so Japonci potisnili ameriške čete nazaj že zvečer 12. maja ter jih uničili. Z vedno novimi izkr-cevanji so skušali Američani vrzeli v svojih vrstah izpopolniti ter so se' pri tem posluževali tudi topništva in letalstva. Ker leži težišče borbe med Japonsko in Zedi-njenimi državami slej ko prej v južnem in jugozapadnem Pacifiku, domnevajo v japonskih krogih, da gre pri sedanji ameriški akciji samo za prestižen uspeh.
Otok Atu je najzapadnejši člen skupine Aleutskih otokov, katere je odkril Vitus Bering 1. 1741. V dolžino meri 100 km, v širino pa 50 km, ter je ves gorat Vršaci njegovih gora dosežejo višino 1000 m. Če pogledaš otok iz zraka, se nudi očem silno razdrapana slika divje pokrajine. Vzhod-nejše ležeči sosedni otok Kiska je doslej i še nedotaknjen od bojev. Američani še niso z ničemer pokazali, da bi se hoteli lotiti tudi njega.
ga! Četudi je človek v njih stokal od uža-ljenosti in sramu — umetnik v njih je že pripravljal zmago, ki je ne bo več mogoče zanikati. Zakaj stvarjalen umetnik pozna samo klic svojega daimona, ki se mu pravi nujnost; on mora ustvarjati, mora se izživljati, pa naj ga spremlja ne, začetku poti še tako zlovešča senca neuspeha. Samo strahopeten simulant klone in vzdrhti pod prvimi zamahi kritike, in samo prazna ambicija se splaši, če je ob vstopu v umetnostno javnost ne pozdravijo fanfare blagodonečih superlativov in ničemernih laskanj. V razvoju umetniške osebnosti je malone nujno, da gre najprej in še pozneje večkrat skozi ogenj kritičnih pušic; že izpočetka naj zamenja naivno ošabnost s ponižnejšo avtokritiko, ne da bi pri tem žrtvovala dvoje potrebnih čednosti vere ln zaupanja.
Neodgovorni superlativi v oceni prvih, še negotovih korakov na tleh umetnosti — ali celo na vijugasti poti do teh tal — so premnoge zbegali ln notranje pokvarili. Zadušili so marsikatero rast, ki bi utegnila dati kaj več. Umetnost ni nikdar imela tolike škode od tako zvanih negativnih ocen, kakor jih je imela od laskanj in pretiravanj v prezgodnji hvali. Ostra, vendar resna in pravična ocena prvih tvornih ali sicer samostojnih javnih poizkusov je resda znižala vzgon ambicije in ponižala osebno domišjavost, pokazala pa je, ali je stvarjalna potreba pristna ali ne. Tam, kjer je pristna to prvinsko globoka, se aačenja pe takih udarcih doba avtokritike; človek se vrne na izhodišče in skuša kvalitetno izboljšati vse svoje stvarjalno delo. Začenja tisti težki ln žilavi boj za samostojni izraz, ki mu po-sihmal ni več konca. V umetnosti je dobro )e redkokdaj t&ko, da bi ne bilo lahko še boj še. In če kritik vsili sposobnemu začetniku ta čut, je opravil veliko dela. Kdor ne more ln ne ume prenesti graje in nezadovoljstva ter Jih sublimirat! v pogonsko silo tvornega razvoja, kaže, da
| mu ni sojena dolga in uspešna pot. Tak \ poizkusnik naj se zadovolji s slepilntn. aplavzom laskavih prijateljev in naj uživa ničemurno zadovoljstvo brezpomembne?«., cenenega uspeha. Izvoljen bodoči umetnik pa ve, da je njegova pot drugačna: per aspera ad astra.
Za pospeševanje naše glasbene tvorbe
i.
V kritiki 12. simfoničnega koncerta je docent Glasbene akademije Marijan Lipov-šefe izrazil željo, da naj naši reproduk-tivni glasbeniki jemljejo v sporede tudi domača dela, da tako pomagajo komponistu v razvoju. Naj v zvezi s tem povem neke misli v premislek vsem, ki sodelujejo pri ustvarjanju naše glasbene kulture.
Četudi niso naša dela še na svetovni rarvni. je vendar treba začeti, da bomo kdaj res dosegli to višino. Lipovškovo željo opravičujeta dva razloga. Prvi je ta, da si bo skladatelj ob poslušanju lastnih del (ob primerni izvedbi) za polovico skrajšal študij, oziroma za enkrat hitreje pospešil svoj razvoj, drugi pa je ta, da se bo narod z dobrimi komponisti kulturno povzpel višje.
Oglejmo si prvi razlog, namreč pospeševanje skladateljevega razvoja. Kakor sem v tem okviru že omenil, nam je treba pospešenega glasbenega razvoja, če hpče-mo, da bomo kdaj tekmovali z veličinami svetovnega formata. Če bi vsak komponjst slišal dovolj zgodaj lastna dela, — kar je razumljivo — bi hitreje rastel in zorel, nego v nasprotnem primeru, če še tako talentiran skladatelj nima prilike slišati lastnih del. bo zaostajal kljub najboljši volji za onimi, ki jim je ta prilika dana. Iz psihologije vemo, da je vsak razvoj odvisen od prirodriih nastavkov (podedova-nje) in pa od okolice, ki šele omogoča razvoj. Lahko se torej zgodi a verjetno se
*	Smrt viteza železnega križa. S pcleta proti sovražnikom se ni vrnil nadporoe-nik Giinther Hannak, Iti je bil lani poleti odlikovan z vitežklm križcem železnega križa.
*	Zvezni tajnik je nadzoroval Postumio.
V nedeljo popoldne je Zvezni tajnik obiskal Postumio ter se ustavil v ondotnem fašističnem domu. Sprejel je več političnih tajnikov, ki so mu poročali o udejstvovanju podrejenih organizacij.
*	Proslava Monleverdija v Firenzi. V Firenzi so imeli 19. in 20. maja proslavo stoletnice skladatelja Clavdija Montever-dija. Na dveh koncertih so izv. jaii izključno Monteverdijeva sklada.teljska lela.
*	Rumunski novinarji pojdejo v Bolga-, rijo. Proti koncu tega meseca pričakujejo v Sofiji večjo skupino rumunsklh novinarjev, ki bolo prepotovali Bolgmijo in proučevali njene razmere.
*	Nove profesure na vseučilišču v Pragi. Na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi se je povečalo število profesorjev od 31 na 39. Na novo sta bili ustanovljeni stolicl za novinarstvo in za slovansko narodopisje. Nasprotno pa so na tehnični visoki šoli združili bivši fakulteti ra arhitekturo in stavbarstvo. Ta fakulteta ima zdaj tri pododlelke in sicer en-ga za arhitekturo, drugega za stavbarstvo, tretjega pa za zemljemerstvo.
*	Madžarski novinarji v bolgarski prestolnici. v Sofijo jc prispela skupina madžarskih novinarjev, katere je povabila na obisk bolgarska vlada. Med madžarskimi novinarji so direktorji vseh večjih madžarskih dnevnikov. Madžarske novinarje vodi opolnomočeni minister Reviczki.
*	Nov nadškof v Kalabriji. Namesto pokojnega nadškofa Morata!bettija, ki je umrl
• kot žrtev sovražnega letalskega napada, je papež imenoval za škofa v Reggio Ca-laibriji monsg. Antonija Lanaa, profesorja moralke na teologiji v Cosenzi.
*	Velik uspeh Luadijevcga orkestra v Španiji, Dirigent Adriano Lualdi je izvajal v španskem gledališču »Espanol« v Madridu velik koncertni program s sv ojim orkestrom. Koncertu je prisostvoval tu Ji italijanski poslanik pri španski vladi in mnogo članov italijanske kolonije. Koncert je dosegel pri občinstvu velik uspeh.
*	Smrt ciganskega kralja. V Budimpešti je umrl v 84. letu svoje dobe kr3'.j madžarskih ciganov Rasz. Rasz je imel pvidevek »Šestintrideseti«. Skozi več desetletij je mož veljal z-a nekronanega kralja malžar-skih ciganov-muzikanto^ m je bil kot takšen znan zlasti v krogih budimpeštanskega nočnega življenja. Prepotoval je ves svet, zadnja, leta svojega življenja pa je živel v siromaštvu in tako je tudi umri.
*	Osel je zakrivil smrt svojega gospodarja. V okolici Temija je plačal 781etni Sante Venanzi trmoglavost svojega osla z lastnim življenjem. Žival je stala rned tramvajskimi tračnicami, po katerih so dirjali vozovi cestne železnice. Venanzi je hotel trmoglavo živ:l spraviti s pota in je osla res potisnil s tira na cesto, v tem pa je pridrvel tramvajski voz, Ki je moža podrl in ga tako poškodoval, da je umrl v bolniSnici.
*	Otroku je reš'1 življenje. 4Ietni Giovan-ni Bianchi iz Stagna di Rocca Bianca se je igral na nabrežju reke Pad ter je stopil v čoln, da bi se peljal po vodi. Zaradi nerodnosti je štrbunknil v reko ter bi bil gotovo utonil, da ga ni rešil iz valov Antonio Artusl. Slednji se je vrgel za dečkom v vodo oblečen kakor je bil ter je fantička srečno prinesel na suho, kjer ga je izročil prestrašenim roditeljem.
*	Usoden padec z drevesa. V Tribussi Superiore je 541etni Leopold Bremec padel z drevesa tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Odpeljali so ga v bolnišnico v Gorizijo, kjer se bori s smrtjo.
» Zažgal je drevo, da bi našel izgubljeno denarnico. V Trevisu so karabinjerji prijeli nekega dečka, ki je po tleh iskal neki predmet ter je v večernih urah zažgal drevo, da bi mu razsvetlilo okolico. Ker se je to zgodilo na javnem trgu, je bil storilec aretiran. Pri zaslišanju je izpovedal, da je izgubil denarnico, ki jo je hotel poiskati s pomočjo te nenavadne razsvetljave.
Naročite se na rctssasse DOBRE KNJIGE
IZ LJUBLJANE
u— N"v grob. Nenadno je preminil v ljubljanski bolnišnici svetnik deželnega sodišča in predstojnik ekrajnega sodišča v Metliki g. dr. Ivan Sirko. K večnemu počitku bodo rajnkega spremili v četrtek ob 17. izpred domače hiše na pokopališče pri Sv. Roku v Metliki. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše Iskreno sožalje!
u— Smrt mlade gospe. Črno oznanilo je
objavilo v včerajšnjem »Jutru«, da je umrla ga. Malči štokova, soproga poštnega pristava g. inž. Andreja Stoka, Vest o njo-ni smrti je zbudila globoko obžalovanje v krogu znancev in prijateljev. Pokojnica Je bla edina hčerka gg. Amalije in Jakoba Slniilne, znanega n išega strokovnjaka v električni praksi, dolgoletnega vodje oddelka elektroštevcev pri mestni elektrarni. Skrbna roditelja sta sveji edink: izkazovala vso nežno skrb in ljubezen !n Malči jima je bla s svojim vedrim, prikupnim značajem v veselje. Zal pa je začela bolehati na ledvicah m zdaj je smrt ugonobila to izredno ljubeznivo mlado gospo. K večnemu poč:tku jo bedo spremili danes, v če' trtek ob 15. uri, iz kapele sv. Nikolaja na žaish. Brdko prizadetim staršem ln soprogu izrekamo odkritosrčno sežalje. blagi poke jnici pa bomo c hranil5 najlepši spomin.
u— Za obletnico smrti Toneta ilomšJča se bo brala sv. maša zadušnica v potek 21. maja ob 7. pn frančiškanih.
u— Kljub sončnim dnem hladnejše vreme. že dalje časa se vrste lepi sončni dnevi, kljub temu pa se ozračje še celo ohlaja. Zlasti jutranja temperatura je vsak dan nižja. Medtem ko je še v nedeljo živo srebro zabeležilo najnižjo temperaturo 8° C, se je do srede zjutraj znižala že na 5.6° C. Tudi najvišia dnevna temperatura je nižja kakor je bila pred dnevi. V torek smo zabeležili 23° C. Zračni tlak 1e v torek čez dan nekoliko popustil, potem pa se je začel spet dvigati in je barometer v sredo zjutraj kazal 7G8 mm.
u— Za senčenje 1n proti sončnim opeK. linam — Tschamba Fši. Pob; se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
u— Ljubljanska kopališča so že začel* s polnim obratom Oficielno rta o t ver je ni šele kopališči na Iliriji in na Spiei, tocra tudi v kopališču nn Ljubljanici je vpak dan precej obiskovalcev, čeprav še nI po pravilih otvorjeno. Ob obrežju na Spiei v-že nameščene keMne, oziroma ?lač lnice za kopalce Postavljenih je tudi nekaj k!on«. Kopalcev prihrra vsa1: dan več. Z ureditvijo nabrežja «o kor 7a*'cvoljni, si le še dircktn^r*a preb~<"lti ~ clenneg* nihrežia Ljubljanice na levo nabrežje Gruberjevega prekopa.
u— Najnovejša umetnostna r^zslava članov bivšega kluba »Neodvisnh« v Jakopičevem paviljenu obsega okrog 80 del in je vzbudila živo zanimanje med ljubitelji domače likovne umetnosti. Svoja že nerazstavljena deln so pestavili na ogled sl:karji Omersa, Krega r, Mušič in Sedej ter kiparja Z. Kalin in Putrih. Razstava bo odprta do 6. junija.
u— Priprava ra malo maturo — Novi (Turjaški) trg 5. Posebej ponavljamo z dijaki 3. in 4. razredov gimnazij in meščanskih šol snov iz matematike, italijanščine in slovenščine — dopoldne in popoldne. Honorar za 1 uro le okoli 2 lin. Nudimo dijakom in privatistom tudi pomoč v vseh predmetih. Prijave dnevno oo 8.—12 in od 14.—18.: Novi (TurjašKi) trg 5. Inštrukcije.
u— Bogato se Vam povrne iidatck, ako si nabavite Sče.vo: Knjigovodstvo. Knjiga je primerna za obiskovalce tečajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike, da se nauči knjigovodstva, ki ga danes zahteva sleherni poklic. Knj'-go dobite v Knjigarni Tiskovne zaJrugp v Ljubljani.
u— NeopremlJeno stanovanje z eno ali dvema sobama ter vsemi pritiklinami nujno potrebuje mestno županstvo za nekega domačina ter zato prosi gospodarja takih stanovanj, da ga takoj naznanijo na magistratu. Poleg tega pa mestno župan stvo za nastanitev oficirjev in uradnikov še vedno potrebuje več čedno opremljenih sob zlasti v sredini mesta Kdorkoli ima kako primerno stanovanje ali sobo. naj jo takoj naznani mestnemu odpravni-štvu v sobi št. 23 v III nadstropju magistra tnega poslopja za Robbovim vodnjakom.
Juajfsfca »Dobra knjiga"
V	prvi polovici prihodnjega meseca ne ▼ zbirki »Dobri knjigi« teSel njen deveti roman. Naročniki bodo to pot prejeli delo moderne itaHJanske pisateljice A L It E DE CESPEDES:
»NAZAJ NI POTI"
V	blagodejnem nasprotju z večino sen-sklh romanov »Nazaj ni poti« (»Nititie se ne vrne«) ni kaka tesna avtobiografska izpoved, temveč obravnava mnogo-stransko snov, sega v različne svetove in riše najrazličnejše značaje. S srečno fantazijo, finim psihološkim čutom tn toplim vživetjem nam razpleta pisateljica zanimivo zgodbo iz življenja moderne mladine. Dekliški penzionat Je zunanji okvir, v katerem so nanizane neenake usode mladih ljudi. Vsakomur od njih je *dkazana svoja pot, a vendar Jim je vsem skupno: globoko življenjsko spoznan]?, da preživijenega ne moremo več izbrisati, da življenje zmerom samo beži ln se nI. koli ne vrača, da ni več mogoče začeti res znova, da — nazaj ni poti.
Knjiga, ki je bila v Italiji in v inozemstvu najugodneje sprejeta, stavlja avtorico v prvo vrsto italijanske mlade literature. P. Guiton (Mercure de France) p še: »Težko hi bilo še kje najti knjigo, pisano s tako neposrednim ženskim opazovanjem, knjigo, v kateri bi bila prikazana žena, zlasti dekle, s tolikšno od kri. tosrčnostjo. AIba de Cespedes Je to olioje dosegla in Se izpopolnila z mojstrsko tehniko ... Knjiga, ki zasluži polno zanimanje.«
Naročite se na romane DK!
u— DJjaki-inje 3. in 4. razr. gimnazije tn 4. razr. meščanske šole, prijavite ee za posebne Instrukcije v predmetih za malo maturo! Ločeni oddelki po šolah m razredih! Učni hrnorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Vpisovanje Se ta teden. Informacije in prijave dnevno don. od 9.—12.. pop. od 4.-6.: Specialne strokovne Instrukcije za gimnazije ln meščanske š^e, Muf»se|inijev (Kongresni) trg 2, II. nadstr. Srcdlfiče mesta!
u— Strokovno popravilo Vašega gramofona bo izvršeno v kratkem času in za mal denar le v specialni delavnici Everest servis — Prešernova ul. 44. Vsi rezervni deli na zalogi.
u— Nesreče. 74-letna rasebnica Ivana
Gregorincva iz Ljubljane jc padla s stola in si zlomila levico. Levo nogo si je zlomil pri padcu 20-lctni železniški zav:rač Rudolf Kavčnik iz LJubljane. S peči je padel in gi zlomil levico 4-letni sinček posestnika Bernard Koželj iz Trebijo gonce. Franja Grmova. Baletno služkin.i« iz LJubljane, je padla in s: zlomila levico. Na desnici pa se je r*n!l 00-'clni ključavničar Izi.-or Cemažar z JeSlce.
Z Gsraajskega
Poč Sč"nje vofnSk!h mater. V >lstvo skrbstva za vojake pri rarodnosoclalnem ura/Su v Celovcu je naročilo, da na letošnji matei-ir.sk! dan p-častljo p.vctjrnlkl n -rcdncn.-cirJ.ne~a skibstva z dečki in deklicami vse matere vojakov. V posameznih krajevnih skupinah n?. Kovoškem in na Gorenjskem so bili materam padlih vojakov izročeni zavoji z darili in cvetjem.
V	Lukovlei so imeli filmsko prelstavo, pri kateri so predvajali tedenski pregled in film »Svetchlinski Florijaffl«. Naslednji dan je bil v ljudski šoli te Ca.i za blokovne voditeljice. Zastopane eo bile krajev..e sl-u-pine Lukoviee, Kraša, Giagovica in Moravče.
Večerna šola v Kamniku je bila nedavno v sejni dvorani ok.o^iega voJ3tva. Oltr ž.ii vodja Piiz je sporočil, da iz zdravstvenih ! razlogov za da je črsa zapusti krajevno ' skupino. Izročil je krajevnemu vodji Stras-serju Ln županu Reichbachu umetniško izdelano listino za neumorno .lelo v prid zimski vojni pomoči, kor je Kamnik dosege! prvo mesto v okrožju. N- io je o':rcžni prosvetar dr. Doujak predaval o S t: anki.
V	Naklem pri Kranju je ženski oJsek priredil vesolo popoldansko prireditev s pesmimi in ljudskimi plesi Priše; je tudi okrožni vodja Kuss iz Kranja. Nadalje je bil v Naklem zbor krajevnih funkcionarjev. Krajevni vodja Sešaik je razpravljaj o pe-
rečih zaiev&h. Poslovil se je vodja celice Reeman, namesto njega pa Je bil uveden
nosilec častnega znaka Scherjau.
V okrožnem davčnem uradu v Radovljici,
ki je bdi ustanovljen maja 1942, po oča gorenjski tednik: Za 19 občin ravcljiškega okrožja upravlja ta urad obrtni d vek, uslužbenski davek, državljanski davek in davek na pijače, od 1. sprla letos pa tuli še zemljiški in hišni d-vek. Poleg tega upravlja okrožne samoupravne davke (lovski davek in zemljiškopridcbninslci daaiek). V radovljiškem okraju je okoli 1400 obrtnih obratov, od katerih je 770 davčno obveznih. Uslužbenski clavek se pobira v občinah Jesenicah, Kovi.r in Tržič. D.zav jan-ski davek ie prelpisan ocenjen m vrši ceni samostojnega poklica, ka^enii je 2160. Obratov, ki so podvrženi davku na pij če, je v tem okrožju 285. Zemljiški in hišni davek obsega okoli 14.000 davčnih obve-zancev. Danes, leto dni po uvedbi državno pravnih davčn h zakonov na Gorenjskem, je ustanavljanje na tem področju skoraj končano in občine lahko poslujejo z razpoložljivimi sredstvi
O šolstvu v radovljiškem okraju v zadnjih dveh letih poroča gorenjski tednik: Koroška dežela je mor^a s podporo Solno-grada in Dunaja navzlic vojni preskrbeti potrebne učne moči. Zdaj je tako daleč, da so začele v tem okrežju z izjemo Iveh prav oddaljenih gorskih šol (Koprivnik in Gorjuše) vse šole s poukom. Večina učnih J moči mora vsekakor voditi po dva razreda. Šolski obisk je zelo dober. Posebno težko je bilo novo oprem janje šol z učili, telovadnim ln športnim orodjem, šolskimi in učiteljskimi knjižnicami ter večkrat tudi z novo opremo. Izvršene so bile tudi prezidave in večja popravila šol, tako da je. kakor na Koroškem, reino šolsko poslovanje. Na Koroški Beli je bL;o lansko jesen zglajeno novo šolsko poslopje z modernimi napravami. Stroške je kril Sef civilne uprave. Glavno delo pa je izvršilo uči-teljstvo v vzgoji in pouku mladih in starih. Večina učnih moči ne vodi samo dveh razredov, temveč pozno popodne tudi poklicno šolo in zvečer jezikovne tečaje za odrasle.
Spsdnja šta]crs!:a
Glasbena visoka š^la Iz Graica na obisku. Državna visoka šola za glasbeno vzgojo bo od 20. do 25. t. m. tretjič taborila v Rogaški Slatini. Kot docenti sa povabljeni v goate prof. dr. Hans Joahlm Mo-ser, referent v propagandnem minististvu, Jurij Gotsch, direktor glasbene šole v Frcnkfurtu ob Odri, in prof. Valter Wey-ler, ravnatelj konservatorija v Antverpnu, s katerim pride r.a Sp. Štajersko tudi 25 flamskih Študentov glasbe, že lani so bili uvedeni kulturni stiki med nemško-f.amsko delovno skupnostjo v Bruslju in med Štajersko.
O zgodovini ln b'Rtvu Spodnjega Štajerskega je te dni predaval na zborovanju študentov v Gradcu znani spadnješta.ierski referent dr. Carstanjen.
Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 85-letna staro upa ko jenka Adcla Jezovškova, f:ančiskansk: pater Vaicrijsn Franc Lan-dergolt, star 72 let, 31 letni trgovski pc^-siovodja Adelf Blažič, uslužben pri tvrdki Pengg, 34 letni pcltni asistent Janez Dular in 27 letni Scf?r Konrad Le^kovar od Sv. Tomaža pri Ptuju ki se je smrtno ponesrečil z motornim kolesom. V Celju je umr-
la 43 letna zasebn'ca Ana Lavrinčeva, v Hrastju pri Kapelah pa 83 letna, zasebnica Ana Rantaša-Murnauerjeva ter v Framu 60 letna Jožefa Bezjakova-Kacova. Kot žrtvi zahrbtnega napada sta padla Gregor Hrastovec na Vranskem in Maks mil}an Poljšak na Paki.
O premieri Lortzlngove opere »Car in tf-sars v rnarborskem gledališču je prinesel mariborski dnevnik oceno, polno hvale za vse sodelujoče. Občinstvo se je burno zahvaljevalo za užitka poln večer.
Darila iz St. Lovrenca za ranjence, ženska skupina iz st. Lovrenca na Pohorju -e nedsvno pod vodstvom Frančiške Novakove obdarovala ranjence rezervne boin 3n:ce v Mariboru.
Nova voditeljica dekliških skupin v ljutomerskem okrožju Leta Kieckmeierjeva je bila nedavno s primerno svečanostjo uvedena v svojo službo. Dosa-danja voditeljica Fr'da H&rtel se je cmož ia.
M!ad«nsko streljanje. Na strelišču pod Pohorjem je bila mladinska tekma v ostr im streljanju. Tekme so se udeležili dijaki vseh mariborskih višjih šol pod vodstvom čast-n ka. Najboljš m strelcem jo b:lo razdeljenih 6 knjig. Nagradi za mladinsko vodite'j-sko šolo sta si priborila Anton Mogel in Jože Sevčnikar.
Zbiranje kosti v Celju, včerajšnjo sredo je celjska mladina po vseh hišah nabrala kosti. Prebivalstvo je bi0 opozorjeno, da se da pridobiti c-d tak h kosti 8 do 10 maščobe za industrijo. Takšna mast se porablja predvsem za zdelovanje glicerina, za stearin in sploh za razsvetljavo taborišč in bunkerjev.
Nesreče. V nekem mar'borskem podjetju je stroj odrezal 5S letnemu Francu Go-letu tri prste na desnici. 55 letni Jakob VrhovSak na Teznem pa je v žerjavu neKe stavbne družbe Izgubil desni palec 46 letna kolesarka Terezi a O:tanova iz Maribora je v okol ci bila podrta cd tovornega avta m je dobila hude poškodbe. Pri padcu s senika si je polomil kosti 37 letni Jarea Pušenjak iz žetancev. Neki 32 letni kovaški pomočnik iz Studencev si je pri oadcu s kolesa presekal ž lo na desnici. 32 letni kontrolor nekega mariborskega podjetja Fr nc žižek se je pri delu globoko vrezal v roko 21 letna Pavla Vrčovnikova z Mute je pnd-la s parne v klet in si zlomila hrbtenico. Poškodovanci se zdravijo v morbor-ski bolnišnici.
Iz Srb!!
Rašlo L|isbl]ana
ČETRTEK, 20. MAJA 1B43-XX1.
7.30: Slovenska ?.asba. — 8.00: Napoved či^a. — Po:xčila v Italijanščini. 12.20: Plošče. — 12 30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Operna glasba — 1300: Napoved časa. — Ptročila v .talijanščini. — 13.10. Poroč lo V: kovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.25: Prenos za Nemčijo. — 14.00: Poročila v itarjanžčini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra vedi d rigent D M. š janec — Lahka glasba. — 15 00: Poicč !?. v o.ovenSčini. 17.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 17.10: Nove plošče Tetra — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.40 Politični Komentar j v slovenšč ni. — 20 00: Napoved časa. — Poročila v italljanSč ni. — 20.20: Orkester •sArmoma« vodi dirigent S: ii — 20.50: Koncert čelista Condc Sedlb?.ucrja — pri klavlru Marjan Llrovšek. — 21.20: Koncert AdE.m čevega crkestra. — 22 00 Predavanje v slovenščini. — 22.10: Orkester Cetra vodi dirgent Barz.zza. — 22.45: Poročila v ita'ijsnač«ni.
r%
Upokojeni pomočnik ministra zi kmet j-stvo. Predsednik vlade Je na predlog mini-nistra za kmetijstvo in prehrano upokojil ministrovega pomočnika dr. ing. agr. Dragomira Cosiča.
Nov srbski časopis v Ncvem Sfdu. Poleg srbrkega dnevnika »Nova Pošto« je začel izhaiati v Ncvem Sadu ob ponedeil-kih list ?>Ponedeljak«. Tretji srbski časopis na Madžarskem južnem ozemlju v ilustriran tednik.
Ukinjene izvozne carine iz Prh'}- v Nemčijo. Srbska vlada je izdala naredbo, s katero so ukinjene vse carine in spo:ean3 lajatve pri izvozu blega iz Srbije v nemško carinsko področje, ki obsega nemški Reich vključnečeško-moravski pr lektorat.
Otvoritev nOvih šol. V ražan^kem okraju so otvorili pred nekaj tedni tri osnovne šole. in sicer v občinah Maletina^ Po~lana in Cerovi.
0'3dah krp za tekstilno b"ago. Centrala za tekstil je izdala naredbo, po kateri mora vsakdo, kdor hoče dobiti dovoljenje za nakup tekstilnega blaga, poprej oddati gotovo količino starih krp. Izl^jučno pravico za zbiranje krp ima tvrlka »Sirovina dd<s v Beogradu. Cene za oddane krpe je določil kemis-ri jat za cene. Odobren j? zn nakup novega tekstilnega bl-° ora in bon; se bodo dobivali samo na podlagi potrdila o predaji starih krp.
Prepovedan nasad hibridnih trt v Bana-tu. Načelnik Banatskega okrožja je iz".al naredbo, s katero so prepovedani novi nasadi hibridnih trt v vsem okrožju. Tudi v starih vinogradih se ne smejo izumrle hibridne trte nadomestiti z novimi hibridi. Prepovedan je tudi prenos hibrilnih trt iz kraja v kraj. Dovo'iti se smejo n"sadi trt samo v znanstveno poučne sv i he. Vsak prestopek uredbe bo kaznovan od 2fiO do 4000 din in z zaporom od 1 do 20 dni.
Dobrodelne znamke za vojne inval de v štirih različnih vrednostih, in sicer po 1.50, 2, 3 in 4 din ter po 1.50, 3, 5 in 10 din dodatne vrednosti se bodo od 16. do zaključno 20. majnika t. 1. prodajale na poštah 1, 2, 5 in 10 v Beogradu ter na vseh poštah v okrožnih mestih.
je že zgodilo, da so se ljudje z genialnim dispozicijami udušili v neugodnem okolju To velja prav posebno za ustvarjajoče glasbenike. kajti glasbenik more pred izvedbo spoznati in oceniti svojo skladbo samo teoretsko, šele s poslušanjem spozna njeno bistvo, namreč njen psihični učinek. Note so mrtve, dokler jih ne oživi naš duh preko glasbil in žele na tej podlagi je mogoče dobiti prave in zanesljivejše pojme o delu.
Skladatelju je pač malo pomagano, če mu za njegovo šestdesetletnico prvič izvajajo njegove skladbe, ali pa se ga spomnijo šele po smrti. Če skladatelj sliši svoje stvaritve dovolj zgodaj, bo obogatil svoja nadaljnja dela z izkušnjami in pridobitvami prejšnjih. Ce so dela namenjena za poedina glasbila, si skladatelj še nekako pomaga s prijateljem, ki je vešč dotičnega glasbila; kakor hitro pa zahteva delo večje zasedbe (na pr. trio. kvartet, kvintet ali pa celoten godalni ter simfonični orkester), bo lahko skladatelj vedno stal na isti točki, če ne bo sliša' svojega dela in se od tod naučil izpopolnjevati svoje pomanjkljivosti.
To velja zla?fc za komponiste manjših narodov, ki so skoraj'še brez tradicije. Med te spadamo tudi mi, zato veljajo te besede zlasti našim izvajalskim umetnikom, ki naj se zavedajo, koliko lahko s te strani do-prinašajo v našo glasbeno kulturo. Predvsem Pa naj opuste predsodek, s katerim se tolikokrat zavračaio domače stvaritve. Zav«iajmo se. da bo čas najpravičneje ocenil naše delovanje, vendar bo umetnik, ki je znal Iti preko predsodkov, ostal v prijetnem spominu ne samo nri sodobnikih, temveč tudi pr zanamcih Mislim, da je to želja vsakega dobrega človeka, kaj šele umetnika.
Stanko Prek.
n.
Po hvale vredni izpodbudi našega uglednega sodelavca g. doc. Lipovška je članek g. Stanka Preka kot zraz našega najmlajšega skladateljskega rodu nov poziv k raz-
mišljanju o vprašanju, kako čim bolj pospešiti slovensko glasbeno produkcijo Nedvomno je večje upoštevanje domačih skladateljev pri sestavi koncertnih sporedov eno izmed posebno priporočljivih sredstev.
Kvalitete domačih del. ki naj se izvajajo. seveda ni mogoče meriti ob stvaritvah največjih tujih mojstrov, zakai naša glasba hodi svoja razvojna pota in išče svoj posebni izraz Tuja dela nesporno visoke vrednosti pa so prav tako potrebna mladim skladateljem, kakor jim je potrebno izvajanje njihovih lastnih zre^jših skladb, ker jih poslušanje takih del najlaže in najboli ogreje za večjo težnjo k popolnosti, za smotrnejšo iskanje glasbenih kvalitet, za večjo dognanost in učinkovitost kompozicijske forme. Tudi v tem primeru velja, da se skladatelj več kakor iz teorije nauči v koncertnih dvoranah, v živem in neposrednem stiku z muziko. Zato ie torej dober izbor tujih glasbenih del samo koristen podnet za večji in uspešnejši razvoj domače stvarjalnostl.
Kvalitetna dela v koncertnih dvoranah pa vzgajajo tudi o b č i n s tv o, k; je sploh važen, vsekako upoštevanja vreden činitelj slehernega glasbenega življenja, ki so mu skladatelji izhodišče, Javnost pa cilj. Vprašanje izvajanja domačih del ni potemtakem samo vprašanje sk'adateljev, marveč tudi zadeva občinstva, ki zahaja na koncerte. Od tod upravičena zahteva po delih — domačih in tujih — ki bodo več kakor samo eksperiment, glasbena preizkušnja ali šolsko-nazorni primer. Ce Je g. doc. Lipovšek opozoril na potrebo zadostnega upoštevanja domačih skladateljev v sedanji koncertni plimi, ki ji bo gotovo sledila oseka, je nedvomno mislil na tista domača dela. o katerih lahko rečemo, da imajo znak relativne zrelosti, četudi bi ne vzdržala kvalitetne primerjave z izbranimi deli tujih mojstrov. G. Prek je z zgornjimi vrsticami to Izpodbudo podpri 1» pravilno opozoril, da naj reproduktivnih umetnikov ne vodi pri izbiri programa predsodek
glede domačih stvaritev — predsodek, ki bi bi! tudi v pretiranem primerjanju s tujim: mojstri, — marveč plemenito hotenje, podpreti domačo glasbeno proizvodnjo.
Javnost, ki se izven ožjega kroga glasbenikov udeležuje glasbenega življenja, bo nedvomno s simpatijami sprejela sleherno delo znanega in še neznanega domačega skladatelja, v katerem bo občutia težnjo po resnični glasben lepoti. Ne bo pa je mogoče cgretj za razne zgoli modne možganske fabrikate. ki jim je formalna no-votarija a tout prix več kakor plodno in izvirno glasbeno čutenje in več kakor največje načelo v umetnosti: lepota
Maš jezik
Jezikovna pašti
121) Zoo: pr^tozoon. ^permato-oon. Koitus, pnevmekokus.
»Se nahajajo spermatozoe«! »o sprema-tozoah«.
Ponovno sem že obrazložil, kako je treba spoliti in sklanjati latinske in grške strokovne oznake — zadnjič v jezikovni paši št. 85 (Jutro 3. IV. 1943). Pa sem pred kratkim spet bral gornja dva stavka.
V stari grščini so živali nasp oh rekli »zoon«. Od tod oznaka »zoo« za zverinjake ali naprave, v katerih imajo živali na ogled, za živi pa — »z6on«: spermatozčon = semčnčica, der Samenfaden (po novem pravimo namesto spermatozoon »spermi-um«. spermij); protozčon=najnižja enoeta-nična živ, pri kateri razlika med rastlino in živaljo ni izrazita
Slepcu mora biti jasno, da moramo v slovenščini spoliti in sklanjati zgolj tak6-le: «do, z6a itd. moSkega spola; spermato. zdon, spermatozčona ter protozčon, proto-ičona itd. moškega spola. Pač pa lahko napravimo pri zadnjih dveh Izjemo in sklanjamo: ®perm»to*6a in protoiča namesto spermatozoono in prertozoona. ker je prva oblika že udomačena.
Isto velja tudi za kokus, kokusa — množina: koki; pnevmokokus, pnevmoko-kusa — pnevmokokj itd
122) Razpadati, razpad, raznidek = raz-padina: razkrajati se. razkroj, razkrojek
=razkrcjina; stopiti se, stopite v, raztopina; razpustiti se. razpustitev, razpuščina.
Telesa fizikalično razpadajo, to je njihov razpad, poledica so razpadki ali raz-pndine: kfnrčno se telesa razkrajajo, razkroj. razkroi ki = razkroj ine.
Vendar uporabljamo za razpad teles v tekočinah tudi druge oznake: za sladkor n. pr. pravimo, da se v vodi topi in raztopi. topitev, raztopitev, raztopina; za krvničke v krvi in bacile v serumu pa, da se razpuste: razpustitev, razpuščina (slično kot zapustiti, zapustitev, zapuščina) — die Aufschvvemmung. Dr- Mirko Cernlč.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 20 maja. ob 17: V času obiska-nja. Zaključena predstava za šolsko mladino.
Petek. 21. maja. ob 15: V času obiskanja.
Zaključena predstava za šolsko mladino. Sobota, 22. maja, ob 18.30: Veliki mož.
Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 23. maja, cb 15: Primer dr. Hlrna. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 18: Jorijeva hči. Izven.
E. Gregorin: »V Času obiskanja«. Pasf-jonska drama v šestih postajah. Osebe: Marija — Starčeva, Jezus — Gregorin, Janez — Verdonik, Peter — Bratina. Juda — Nakrst. Magdalena — Sancinova, Jožef iz Arimateje — Tiran, Nikodem — Plut, Kal-fa — P. Kovič, Aminadab — Raztresen, Gamaliel — Presetnik, Joda — GorinSek, Sadok — Lipah. Levi — Blaž. Amos — Brezagar, Pondj Pilat — Peček, PetroniJ — Drenovec, Veronika — Simčičeva, žena
— Rakarjeva. Režiser: E. Gregorin. scenograf: ing. E. Franz, scenska glasba: prof. M. Tome.
Občinstvo opozarjamo, da je za četrtkovo in petkovo predstavo »V času obiskanja«, ki je namenjena predvsem dijaštvu, na razpolago tudi za ostalo občinstvo še nekaj sedežev v parterju in v ložah. Te vstopnice so v prodaji v četrtek in v petek dopoldne pri dnevni blagajni v Operi in pol ure pred pričetkom predstave v Drami, po znižanih cenah od 15 lir navzdol.
OPERA
Četrtek, 20. maja, ob 18: Madame Butter-fly. Izven. Gostovanje Mafalde Favero. Cene od 60 lir navzdol. Petek. 21. maja: zaprto. Sobota. 22. maja, ob 18: Vnebovzetje B. D. M. Oratorij za soli, zbor in orkester. Premiera. Red Premierski.
Znamenit« italijanska igralska družina Renzo Ricci bo gostovala v ljubljanski drami 24., 25. in 26. t. m. Podrobnosti bomo priobčili v prihodnjih dneh.
Gostovanje primadone Mafalde Favero. Danes bo pela kot gost slov.ta ital janska umetnica, ki je znana po vseh največjih svetovnih odrih, partijo Cho-cho-sane v »Madame Butterfly«. Ostala zasedba je sledeča: Suzuki — Golobova, Kate — Stritarjeva, Pinkerton — Lipušček, Sharpless — Janko, Goro — Sladoljev, Yamadori — Doln'čar, boncc — Lupša, komisar — Gregorin, uradnik — Skabar, mati — škrjan-čeva. Dirigent: D. 2ebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoni ti, scenograf: A. Foriga.
OPera pripravlja kot naslednjo premiero H. Sattnerja oratorij v treh del'h »Assump-tio (Vnebovzteje B. D. M.)«. Sodelovali bodo: sol'stl, orkester ln pomnoženi zbor. Solisti: Heybalova, Golobova Lipušček, Dol-nlfiar, Lupša. Dirigent: A. Neffat. režser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti.
Reke nam pripovedujejo
Kjer zelenomodra Drava urno se pretaka in kjer modra Sava plodna tla namaka, se razprostira — če upoštevamo še veselo žuborečo deco, s katero se vsaka ponaša — širok in dolg predel, ki ima kljub razsežnosti mnogo skupnega, saj je prirodna celota od izvirov obeh rek do njunih izlivov v Donavo.
Če pomislimo, da je pri reda sama kot zem* Ijo izoblikujoča prasila v neskončnih vekih zgradila veličastno stavbo kopnin in usmerjala tek rekam in potek gorskih vencev, nam postane šele jasno, kakšen vpliv ima na vse naše žitje in bitje in sploh na razvoj medsebojnih odnosov člevečanstva vebče. Po tej velikanski stavbi se je človeštvo razširjalo, potovalo in naseljevalo, gorski venci in velike reke kot meje so vplivale kot prirodne zapreke na nastanek jezikovnih skupin in držav, na razvoj vsakršnega človekega udejstvovanja.
Če pogledamo malo globlje v zemeljsko zgo-dovrno obeh porečij, zagleelamo pred seboj nepregledno gladino Panonskega morja, ki sega s svojimi ozkimi zalivi, nalik jezikom globoko v doline Drave, Save in njunih pritokov. Hrvaško Zagorje in slavonsko gričevje se pa v obliki zelenih otokov boči iz te neskončne, proti vzhodu se raztezajoče vodne planjave (micicen). A polagoma dvigajo neukrotlj;ve sile notranjosti zemlje morska tla, jeziki se potegujejo iz dolin, kopno se čimdalje bolj veča 'n ko se odpro vodna vrata proti Črnemu morju, začenja morje odtekati, za odmikajočo gladino si pa krčita Drava in Sava svojo pot in na* posled se dviga iz vode in ozeleni tudi deviška plodna ravan Slavonije (pliocen) To je bila poslednja storitev gorotvomih s:l v zadnjem živahnem in bučnem obdobju zemeljske zgodovine (terciiar) in odsihdob tekata reki složno skozi veke svojo pot s planinskega zahoda pro ti sonce porajajočemu vzhodu.
Vendar — »nikdar zemlja ne počiva, ne ve>di. soncu mir ni dan«, in take se je kmalu po zakepnitvi vgnezdila v obširnih predelih Evrope ledena doba s tremi toplejšimi meddobji (diluvij). A tedaj so že obljudovali naši dve dolini razni človečnjaki. o čemer nam pričajo ostanki v Krapinski jami na Hrvaškem in Po* točki zijalki na Olševi. Staro6t teh o&tankov cenijo na trideset oziroma dvajset tisoč let. makr več, malo manj. Zanimivo je, da so bile kosti v Krapinski jami precej ožgane 'n zlomljene, kajti po tem sklepajo strokovnjaki na ljuderžerstvo. Morda so se Krapinski človečnjaki medsebojno žili, zelo verjetno pa je, da je prednik pravega človeka, torej naš pred* zgodovinski praded, ugonabljal vse nižje vrste človečnjakov.
Za časa ledene dobe je obstajalo tudi že naše Barje, tedaj še jezero, izteklo je pa razmeroma pozno v zgodovinski dobi. Mnoge rastline in ribe so tedaj za vedno zapustile naše kraje in se pedale po Savi navzdol na Hrva«
ško v njene po neštetih lokavih rokavih in mrtvicah prepletene loke. Tam najdemo še marsiljko ali štiriperesno vodno deteljo, vodni OTeh, ki je dal kruha našim mostiščarjem, malo in veliko povodkinjo (Naias), žabji šejek, sal-vinijo in druga gladinska bitja.
Povezanost po rekah ima torej največji vpliv na razširjanje rastlinstva in tudi živalstva. Kakor nalagajo reke človeku, da si zgradi ob njih svoja pota. tako služ:jo tudi vsemu ostalemu življenju kot prometne žile. Semena nosijo ve* trovi, ptice, živali navzgor in navzdol, z dolnjih rečnih korit se vijejo za časa drsti »procesije« rib navzgor v pritoke, plazovi, vode, zmrzal rušijo in pr.našajo kamenje v doline, odkoder ga reke v obliki gramoza in peska vale in odlagajo tekom vekov po vsej širini doline, izenačujoč tla, reke dajejo tOTej na svojem območju vsemu enoten lik. Kaj zmorejo tekom vekov rečne naplavine, nam postane očito, če si ogledamo globoke gramozne jame ped Golovcem pri Božjem grobu in dalje na cesti
proti Zavoglu. Vse to je svoj čas nanesla Sava, si sama za jez ovala pot in premeščala svoje korito vedno bolj proti severu. In kje je da* nes? Vsa tla med južno in severno mejo Ljubljanskega polja so pa enotno gramozna, prikrita le z rahlo plastjo zemlje, ki je razmeroma mlada, saj je nastala večinoma po dobi alpske zaledenitve, torej zadnjih 10 do 12 ti-aoč let (aluvij).
Koliko skupnega, koliko enotnega in podobnega pokazujeta obe reki in njih območja v pogledu svojega nastanka, svojega rastlinstva in živalstva, svojih prirodnih lepot! Udobne prometne zveze so pa olajšale tudi izmenjavo vseh kulturnih dobrin, snovnih in duhovnih, med obema narodoma. Kakor sta si reki sestri, tako sta si naroda ob njih brata, ki sta se kot soseda vedno uvažcvala ter se uvažujeta. sve-sta si besed pesnika:
»Sovraštvo naj ti bode vedno tuje, Brat brata naj nikeiar ne zaničuje.«
O. S.
VVILKliS COLLINS.
oženi sveta
Obilen družinski blagoslov. V Concordlji Sagitariji živi 70-letni kmet Paolo Falcone, ki ima 17 žrveč''h otrok. Tudi zakonca Ni-cola in Gaetana Lazaro iz Tarenta, ki sta poročena 25 let, imata 13 otrok, ki so vsi živi in zdravi.
Slovite osebnosti v italijanskem filmu.
V	Italiji je v delu več filmov iz življenja slovitih Italijanov. V teku so priprave <*a snemanje filmov o Michelangelu, Pagani-niju, Francescu da R^mini in Francescu Crispiju. S posebnim zanimanjem pričakujejo Crispija, v katerem bo prikazano pol stoletja italijanske zgodovine.
Razstava italijanskih vojakov v Atenah.
V	prostorih grškega narodnega muzeja v Atenah je poveljnik Italijanskih Oboroženi sil te dni otvoril razstavo italijanskih slikarjev in kiparjev pod orežjem. Razstava obsega več sto slik in izdelkov umetne obrti ter priča, da čut za umetnost v ita-lijankih srcih navzlic vojnemu hrupu ni zamrl.
Generalno ravnateljstvo za tisk v Turčiji. Iz Carigrada poročajo, da se turška vlada bavi s proučevanjem načrta, Ki predvideva ustanovitev generalnega ravnateljstva za tisk in propagando.
Lepa gesta mladih nemških žen in deklet. Nemške mladenke, vpisane v organ1zacijo narcdnosocialistične stranke, so izjavile svojo pripravljenost, da bodo ob nedeljah nadomeščale ženske, ki morajo dostavljati pisma po hišah. Raznašalke pisem namreč
KAJ VEM? KAJ ZNAM?
237.	Katera operna zgradba je večja: pariška Velika opera ali dunajska Državna opera?
238.	Katera je bila zadnja avstrijska
kolonija ?
239.	Kako se imenuje glavno mesto ameriške države Washingt»n?
240. Pozabljivi slikar.
Večja družba umetnikov se vrača zjutraj v mesto. Sonce vzhaja. Slikarja dražijo, da se opoteka in da bi zdaj ne mo.
a tovariši vendarle trdijo, da je slikar na nekaj zelo očitnega pozabil in da je stavo zato izgubil. Slikar se vrne na mesto, kjer je slikal, in jim da prav. Kaj je bil pozabil ?
* « *
Rešitev nalog 18. t. R».t
233.	Beseda tehtelmehtel izvira po nekaterih iz hebrejščine, po drugih iz italijanščine (teco-meco, ti z mano, jaz s tabo) in pomeni zmešnjavo, spletko.
234.	V kubni kilometer bi lahko spravili mirno vse človeštvo, kar ga je na

ar ♦ «_ '• .* ■__ • .,»—» -» - ■ -.•* «. -• - - - -
gel slikati tako, kakor vidi. Slikar sklene stavo, vzame iz žepa skicirko in svinčnik, postavi se kakšnih pet metrov od najbližje hiše in jo nariše. Lahko bi narisal vse po pravici, saj je žarelo vanjo najlepše jutranje sonce. In na sliki je videti v resnici vse: okno z odprtima oboknicama, vrezani srci, križ, lonček z nageljni, vrata in stopnice pred njimi, pa panj in l'op —
zemlji, in še bi ostalo dovolj praznega prostora.
235.	Diamant ne ostavi za seboj, če ga sežgemo, nobenega pepela, ker zgori kot čisti ogljik v plinasti, brezbarvni ogljikov dvokis.
*
236.	Za računarje.
11/0.1, 22/0.2, 33/0.3 itd.
nimajo prostega niti enega dneva v tednu, ko b: se lahko posvetile domačemu gospodinjstvu. Na ta način bodo posihmal vsaj ob nedeljah razbremenjene.
Dekle se je spremenilo v mladeniča. Sofijski listi poročajo iz Kornice v južni Bolgariji, da se je neko ondotno dekle nenadoma — s pomočjo kirurške operacije — spremenilo v moškega. Ko so popravili po-dstke o spolu v listinah, se je novi fant moral javiti k naboru in je takoj odrinil k vojakom.
Potujoče kuhinje na nemških železnicah.
Iz Berlina poročajo, da so uvedli pri nemških ve>j£ških vlakih, ki vozijo iz Nemčije na vzhodno bojišče, posebno vrsto vagonov, v katerih kuhajo za vojake. Ti kuhinjski vagoni nadomestujejo svoječasne restavracijske vagone, ki so bili priključeni brzim in potniškim vlakom v mirnih časih.
Letalo je padlo na športno igrišče ln ubilo 8 dečkov. V okolici Barha na Angleškem je padlo na neko športno igrišče letalo ter ubilo pri tem 8 dečkov. Tudi pilot letala, ki je treščilo na zemljo, se je ubil.
Pr»tifaBangističen film v Zedinjenih državah. Iz Buenos Airesa poročajo, da so začeli v severnoameriških kinematografih predvajati film o današnji Španiji. Film prikazuje prizore iz falangističnega življenja in ameriški listi porabljajo to priliko, da nastopajo proti španski državi pod vodstvom generala Franca.
*
Kako se bo prehranjevala Evropa po vojni
Iz Buenos Airesa poročajo o naklepih zavezniških vlad, ki se tičejo povojne agrarne organizacije na evropski celini. Povojni načrt zaveznikov namerava v prvi vrsti utesniti evropsko proizvodnjo živil, predvsem žibai, krompirja in sladkorja, tako da bi bile evropske države na zapsdu, to je Francija, Belgija, Španija, Italija ter skandinavske države primorane gojiti izključno zelenjavo, sadje in mlečne izdelke, dočim bi Nemčija pridelovala samo krompir. Glede pridelovanja žita bi se navedene države morale pokoravati zahtevam Rusije, Ameriških Zelinjenih držav, Kanade in Argentine. Ta program kaže, da bi hoteli sovražniki držav Osi v bodoče popolnoma izključiti gospodarske konflikte, ki so bili deloma tudi soodločUni za nastanek sedanje vojne. Nemčija, Italija ln Francija naj bi postale odvisne od severnoameriške agrarne produkcije. Konferenca, ki bo končnoveljavno odločala o vprašanju, se bo vršila v Hofspringsu na ameriških tleh.
NAROČITE SE NA ROMANE
Ključ! Ob tej besedi je Dexter utihnil in se z roko dotaknil čela. Videti je bilo, kakor da mu je koprena zatemnila pogled. Ko se je zbral, je vprašal:
»Kje sem ostal?«
»Kjer služabnica pravi gospe, da so vrata zaklenjena in da je bolničarka odnesla ključ.«
»Ne!« je dejal srdito. »Motite se. Nisem govoril o ključu, govoril sem o neki drugi stvari, ki ste jo pozabili.«
Nisem se hotela prepirati, bala sem se, da se ne bi kaj zgodilo, ako bi ga ujezila.
Dexter si je z roko podpiral glavo, trudeč se, da bi zbral svoje misli, ki so mu sproti uhajale. Nato je izpregovoril, kakor da je ulovil prvo nit, ki ga lahko pripelje na pravo pot:
»Beppa« — tako je imenoval služabnico — sje pokleknila, jokala in dejala da...« kako sem dejal, da je bilo ime gospe?«
»Rozamunda.«
»Tcda čemu Rozamunda in čemu Beppa? čemu ne gospa in služabnica? Kaj je mogla reči služabnica gospe? Strup? Oh, strup je v omarici... zdravilo je na nočni omarici... bolničarka spi... In pismo? Pismo?... O, to strašno pismo!«
O kakem pismu je hotel govoriti?
»Služabnica je dejala gospe... ne, gospa je dejala služabnici: ,Ne, ni ji treba pokazati pisma, naj trpi.' Služabnica je dejala: ,Stran, pojdite stran od te mize, dnevnik je v nji. številka 9 Calderhavvs. Vprašajte po Dandiju. A nimate ga. Hočete, da vam povem skrivnost na uho? Ta dnevnik ga bo izdal! Kako se drznete dotakniti mojega vozička? Moj voziček in jaz sva eno; kako se me drznete dotakniti?«
Te zadnje besede so ml pomenile odkritje. Te besede je izpovedal šerifov uradnik v svoji izpovedi. Bile so to Dexterjeve besede, izgovoril jih je, ko je skušal funkcionarjem preprečiti preiskavo. Ni bilo dvoma, gleninchska skrivnost ga je obsedla in okrog nje se je osredotočila poslednja iskrica njegovega razuma.
Ariela ga je znova prekinila.
»čemu ste utihnili, gospod? Nadaljujte, nadaljujte, povejte, kaj je dejala gospa služabnici?«
Skušal se je nasmehniti in jo posnemati.
»Kaj je dejala gospa služabnici. Dejala je: ,In pismo? Morava ga takoj sežgatL V kaminu ne gori, vsa hiša je narobe, vsi služabniki so odšli. Strgajva ga, in ga vr-ziva v smeti. Odšla je za zmeraj. O Sara! Sara! Odšla je za zmeraj!'«
Nenadoma se je ustavil, se vzpel po koncu, dvignil roke in bruhnil v strašen smeh.
»Oh, oh, kako smešno! Zakaj se ne smejete? Zabavno je... zabavno! Jaz, ld sem jo ljubil, jaz sem jo ubil! Ubil sem jo; vsi-pal sem ji strupa v zdravilo, da bi se maščeval in mu jo vzel. Oh, oh! Toda njega ne smejo obesiti... nočem, da bi me njegova senca motila v mojem miru, mi kalila veselje. Oh, oh!«
Omahnil je nazaj v voziček. Njegov grozoten smeh se je izprevrgel v krčevito ihte-nje. Mukoma je dihal, strmel je v strop ln na pol odprtih ustnicah se mu je prikazal bedast nasmeh. Maščevanje je prihajalo, zdravnikova predvidevanja so se uresničevala. Zanj je napočila noč.
Kljub temu, da sem bila vsa prestrašena, sem mu priskočila na pomoč, toda že po prvem koraku sem začutila neko roko na svojem ramenu, ki me je naglo potegnila nazaj.
»Ali ste slepa?« Je vzkliknil Benjamin in me potegnil proti vratom. »Poglejte!«
Pogledala sem v smer, ki mi jo je bil pokazal. Ariela, ki je bila hitrejša od mene, je podprla gospoda na vozičku to med tem ko ga je z eno roko podpirala, je segla z drugo roko po težki indijanski gorjači, kl
je visela na zidu med orijentalskim orožjem. Bila je vsa izpremenjena, oči so se ji svetile kakor divji živali to škripala je z zobmi.
»Vi ste to storila!« je zavpila to mi pokazala svoje orožje. »Le približajte se mi, razbijem vam glavo!«
Benjamin je odprl vrata, še vedno z roko na mojem ramenu. Nisem mu branila. Ariela me je začarala, videla sem samo njo. Ko je videla, da odhajava, je izpustila gorjačo, objela je Dexterja, mu sklonila glavo na rame in zaihtela.
»Gospod! Gospod!«
Benjamin me je potegnil iz sobe in zaprl vrata za seboj.
»Nima smisla jokati, Valerija,« mi je nežno dejal. »Raje zahvalite Boga, da ste prišli celi in zdravi iz te sobe. Pojdlva.«
šla sva v vežo to Benjamin je odprl vrata. Vrtnar je mirno opravljal svoje delo na vrtu.
»Vašemu gospodu je slabo in ženska, ki ga neguje, je izgubila glavo... ako jo je sploh kdaj imela. Ali je kje v bližini kak zdravnik?«
Tudi vrtnarja je ta novica močno prizadela. Zagnal je svojo motiko daleč po tleh.
»Gospod je bolan? Takoj grem iskat zdravnika.«
»Recite mu, naj vzame kakega človeka seboj, potreboval ga bo.«
Vrtnar ga je prezirljivo pogledal.
»Nihče mu ne bo pomagal razen mene.«
Benjamin me je spremil domov. Med potjo me je vprašal:
»Kaj naj storim s tem, kar sem napisal?«
»Ste zapisali vse?«
Kadar se česa lotim, sem natančen. Vse sem zapisal, besedo za besedo. Kaj naj storim s tem?«
»Dajte meni.«
»Kaj boste vi s tem?«
»Ne vem še, vprašala bom advokata Playmora.
še isti dan sem pisala advokatu in ga obvestila o vsem, kar se je bilo zgodilo, proseč ga pomoči in nasveta.
Pismu sem dodala prepis Benjaminovih zapiskov. Pozno v noč sem bedela in čitala in čitala sem zadnje Dexterjeve besede. Do katere meje mi utegnejo koristiti?
Naslednjega jutra sem dobila sporočilo o Dexterju. Zdravnik je izjavil, da se nahaja v pcpolni duševni zmedenosti to ne vidi nikogar okrog sebe. Nepremično sedi na svojem vozičku, v neke veste letargijL Je in pije kakor žival. Istega jutra sem prejela brzojavko od advokata Playmora. Brzojavil mi je:
»Nocoj odpotujem v London, pričakujte me jutri po zajtrku.«
Zares je prišel naslednjega dne po zajtrku. Njegove prve besede so me navdale z veseljem to začudenjem.
»Nočem reči, da ste premagali vse ovire, a gotovo ne bi prišel, ko ne bi napravili Benjaminovi zapiski najglobljega vtisa name. Prvič vam rečem, da imate v rokah izglede na uspeh. Ta ubogi stvor je v svoji duševni zmedenosti storil to, česar ne bi storil nikdar pri zdravem razumu: pokazal nam je pot do resnice. Spomin je zadnja zmožnost, ki je še živela v njem in to je bil odgovor na njegovo prizadevanje, da bi povedal svojo zgodbo. Verjamem, da je nezavedno govoril iz njega spomin, ko je jel proti koncu svojega pripovedovanja namigovati na strup to pismo to naposled izpoved. To pismo je moralo biti v ozki povezanosti s skrivnostjo. Preberimo še enkrat Benjaminove zapiske: »In pismo? Morava ga takoj sežgati. V kaminu ni ognja, vsa hiša je narobe, vsi služabniki so odšlL Strgajva ga in ga vrziva v smeti. Ona je odšla za zmeraj.«
DOBRE KNJIGE'
...........................................................................................................i ww»tMi^«ifc»nnT>«m«w»»tTTi[>mii«
Morda še ne veste,
—	da so imeli kmečki prebivalci neke nemške pokrajine še do nedavnega navado, da so se vsako jutro odkrili soncu v pozdrav;
—	da nihče ne umre zaradi hudega zaprtja, temveč zaradi tega, ker ga zadene srčna kap. Srce ne more dobavljati želodcu krvi. ki je potrebna za prekomerno delo prebave. Zato ni točno reči: »Umrl je zaradi hudega za* prtja«;
—	da so stari Rimljani hodili gologlavi. Starejše osebe so se smele med dežjem pokriti, mladina pa je morala biti zmeraj brez
pokrivala;
—	da so v začetku našega stoletja izdali v Nemčiji priročnik za avtomobiliste. ki je med drugim priporočal vozačem, da morajo, preden zahupajo v bližini kakega konja, dati cd sebe kakršen koli človeški glas, da bi se žival ne ustrašila, misleč, da je avtomobil duh.
Za odganjanje psov in gosi pa je priročnik svetoval bič;
—	da so stari Rimljani smatrali, da je jedilna sol sveta; isti pomen so pripisovali tudi solnicam;
—	da so šele pred 300 leti ugotovili, da je sedež misli v možganih. Prej so bili mnenja, da možgani samo hlade kri;
—	da žive v Avstraliji mravlje, ki grade svoja bivališča v smeri od severa proti jugu, kar vsakomur omogoča, da se z lahkoto orien* tira;
—	da so merski psi nenavadno hitri m vztrajni plavalci, ki v enem dnevu z lahkoto preplavajo 400 km;
—	da so največje kovance sploh kovali t 17. stoletju na Švedskem. Kovanec za 10 tolarjev je tehtal 22 kg in je meril v premeni 82 cm.
Ceferin:
Klešče m škrbine
Preden je Nebeški Oče Adama ustvaril, je sedel pod figovo drevo in razmišljal:
»Kako naj naredim? Kaj mu naj dam: zobe ali kliun?«
Odločil se je za zobe:
»Z zebmi bo imelo človeštvo hudo pokoro, ki mu bo prišla v prid. ko se bodo prerešeta-vali grehi... In koliko pametnih ljudi bo zaradi njih imelo masten zaslužek!«
Tžiko mi je razlagal naš stari, dobri striček Andrej, ko sva lepega dne sopihala po strmem klancu za domačo vasjo.
»Glej, saj bi tudi tega strašnega kianca ne bilo, ko bi ne šlo za blaginjo človeštva! Cesto bi bili lahko zložno speljali z majhnim- ovinki, pa je cesarica Marija Terezija izdala patent, da jih morajo v čim višje strmine graditi.«
»Zakaj pa v strnrne?« sem se začudil, in striček je brž pojasnil:
»Zato, da ljudje s priprego zaslužijo... Le poslušaj, kako veselo poka konjsk- bič . in če bi pogledala v obcestne gostilne, bi videla da so vse polne zadovoljnih pivcev.«
Že v rani mladosti se je začela pokora z moj m nesrečnim zobovjem.
»Oh. zakaj nimam kljuna, močnega trdega kljuna, kakršnega imata krokar in žolna!« sem večkrat vzdihoval in dregal s palcem po škr* binah.
KakcT ranjen vclk sem tulil.	____
Kakor pohojen črv sem se zvijal po ležišču.
Nekoč je pa materi b'lo dovolj te žaloigre.
»Tu imaš desetico, pa takoj k Ankolu!«
Ankol je bil postaven hrust, vesel muzikant, ki ni smel manjkati na nobeni gostiji.
Njegovi visoki škornji (meksikajnarji) so se svetili, kakor da so izrezani iz župnikove ge>-sposke kočije.
Pod nosom sta mu kakor viličini konici štrleli konici košatih, skrbno namazanih in zasu-kanih brk.
Klobuček (ki ga je nosil malo postrani) je krasil izzivalen ruševčev krivček.
Bil je pravi kmetski Adonis. na katerem je rado počivalo marsikatero lepo žensko oko!
Možak se je tega dobro zavedal:
Kakor kralj je ponosno vzravnan stopal po vasi. Njegove »frmonke«, ki so mu visele na rami. so bile nagubane kakor škornji na dolgih nogah.
Na obronku čednega gozdiča je stala njego* va snežnobela hišica. Po košati kroni ogromnega hrasta so se lovile šoje. Zoprn je bil njihov glas.
Kakor da se rogajo mojim bolečinam.
Ko sem vstopil in je Ankol zagledal rutico na mojem licu, je takoj segel z desnico na polico. kjer je imel spravljeno svoje mučilno orodje, tiste znamenite »klešče-pelikan«. ki niso nič manj slovele od njegove harmonike.
Nemara se jih je še rja držala, ali celo kri zadnjega pacienta. Priseči pa ne morem, ker jih n;sem videl: skrival jih je za hrbtom.
»Odpri žrelo!!« je ukazal. »Kateri čakan ti nagaja?«
Zazijal sem kakor som in položil palte na bolni zob.
»Že vidim,« je pokimal in pomignfl hčeri.
Angela je bila takrat v cvetju svoje mladosti.
Visoke pobe postave, kakor njen oče, je
imela pričesko po tedanji modi, da so ji tem* norjavi lasje popolnoma zakrivali visoko čelo. Barva njenega obličja je spominjala na kožico zrele plemenite breskve. V rumenkastorjavih očeh se ji je vžigal plamenček prečudnega ognja Prava »mis Dolenjska«, ki bi jo moral naslikati čopič Veselove roke!
Takrat sem še komaj vedel, da je ženska tudi za kaj drugega ustvarjena kakor za ku-halnico, šivanko in metlo, totia ko mi je Angela stopila za hrbet me objela in mi od obeh strani stisnila glavo s svojimi belimi, mehkimi rokami, sem zadrhtel od prej nepoznanega, ču* dovitega blaženstva.
Tako bi držal glavo do alarma sodnega dne!
»Le stisni mu bučo. da se ne bo premaknila!« je zagodel oče Ankdl.
Bliskoma se mu je pa v zaledju sprožila roka — in že mi je zašumelo in zahreščalo v glavi, kakor da se hrast podira.
Strahovito me je zabolelo: njegove pošastne klešče so mi odlomile polovico drugega — zdravega zoba.
»Kaj se boš cmeril!« me je nahrulil, »Boga zahvali, ker boš plačal samo za polovico aoba ... in ti groš ostane za zapravljanje!«...
Nekaj let pozneje sem spoznal drugega »zo-boderca«.
Bil je mlinar in gostilničar na Okroglem pri Kranju.
»Delal« je brez pomočnice.
S svojimi širokimi šapami mi je kar sam obje: glavo in je izdiral bolni kočnik, kakor da vleče zamašek iz steklenice s pivom.
Tudi on mi je zalomil zob — na srečo vsaj pravega!
Kaj čuda, da sem po takih izkušniah imel neznanski strah pred zobarji!
In ga še današnji dan imam!
Štirinajst dni mi je prigovarjala ženica:
»Pojdi vendar k zobnemu zdravniku, da boš petem lahko grizel!«
»In Škripal z zobmi... To je še bolj primerno« sem se odrezal.
Ona pa je sitnarila dalje:
»Vem za odličnega zdravnika, izbornega tenorista —«
»Ki bržkone prepeva v ordinaciji... No bom pa šel, da slišim mučilno arijo 'z opere Tosca.«
In res sem jo mahnil v predmestje.
Čudna mora mi je ležala na srcu. Najrajši bi se vrnil.
Ankol in gorenjski mlinar sta mi plesala pred dušnimi očmi.
Tedaj sem pa zagledal pred zdravnikovo hišo ogromnega psa:
Zver je bila huda. Na srečo je imela ne daleč od vhoda svoje ležišče.
Nekaj časa sva se gledala kakor lev in gazela.
»Priden kužek!« sem ga nagovoril.
»Kužek« je zarenčal in mi pokazal svoje ostre zobe.
Tedaj se mi je posvetilo v glavi:
»Kakšna sijajna domislica psihologa*zdravnika! ... Pes je vendar zapreka za bojazljive paciente .. da še iahko v zadnjem trenutku prelože obisk: ves srečen sem se vrnil z zavestjo, da sem to pot ušel zobarjevim kleščam. »Z mrcino se moraš poprej sprijazniti,« sem si dejal. »Lahko se utrga, pa te razmesari.«
Potikal sem pri svojih sosedih.
»Imate kakaio kost?«
»Kje jo naj vzamemo!« se je zasmejals go» spodična Krista.
Nič bolje nisem opravil pri drugih strankah. Šele pri mesarju Avblju sem iztaknil solidno kravjo kost.
Tisti dan sem se prepričal, da je »kužek« pravi pasji dragulj .kakršnega še nisem srečal v svojem življenju:
Zvesti hišni varuh se ni dal podkupiti!
Dragoceno kost je sicer brž pograbil in jo začel glodati, čim sem se pa začel približevati hišnemu vhodu, je prav tako grozeče zarenčal kakor prejšnji dan. Jaz sem mu pa zaklicial: »Piske imajo- repke!« in sem junaško tvegal skok v odprto vežo.
Žena ni lagala: brez najmanjših bolečin je vrli zdravnik vrtal, pilil in brskal po razvalinah mojega zobovja, tako da sem ves navdušen vzkliknil: »Gospod doktor, vi ste angel!«
On se je nasmehnil:
»Angeli smo zdravniki takrat,. ko paciente sprejemamo... Kadar jih zdravimo, smo bo« govi... In kadar jim predlagamo račun, smo — vragovi.«
»To ni pravi vrstni red!« sem ga zavrnil. »Pri sprejemu bodite vragovi, drugo lahko ostane!«
»No. bomo videli,« je dejal in mi ponudi kozarec vode. da sem si izpral usta...
Zdaj čakam (računa še ni) in ugibljem:
»Kako se bo opredelil?... Ali bo res vrag?«
Kaj pa če napravi gesto Božjega Sina, ki je učil nekoč:
»In odpuščaj nam naše dolge... kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom?«
To bi bfl pravi čudež v današnjih časih!
t
Drobiž iz Francije
Po odredbi francoske vlade se letošnji 1. maj v Franciji ni obhajal kot praznik. •Praznik dela« so v Franciji proslavili namesto 1., v nedeljo. 2. maja. Praznik je seveda imeli resen značaj, kakor se spodobi sedanjemu času, ko žalujejo Francozi v Parizu in severozapadnih mestih države za številnimi žrtvami letalskih napadov. V ostalih delih Francije so upravne oblasti departementov pozvale prebivalstvo, naj se »praznik dela« obhaja na ta način, ki bo olajšal položaj delovnemu ljudstvu.
Županstva francoskih občin so bila od upravnih oblastev pozvana, naj skrbe posebno za to, da dostojni ljudje prevzamejo botrstvo za novorojene otroke delavcev, ki se nahajajo na delu v Nemčiji.
Generalni komisar za vojne ujetnike in njih zadeve Andre Masaon je v Vichyju sprejel predstavnike tiska ter jim pojasnil, da so bile skupine francoskih vojnih ujetnikov prvič zaposlene pri bombardiranju Lorienta. Pri tem so bili štirje možje ubiti. Tudi pri zračnem napadu na Boulogne se je po sporočilu Massona zelo izkazala skupina 65 francoskih vojnih ujetnikov, ki je, čeprav so bili nekateri izmed njih ranjeni, hrabro vztrajala na svojih mestih.
Otroke iz okolice Pariza, kjer je bila pri nedavnem napadu razdejana neka šola, več drugih pa poškodovanih, bodo poslali na kmete in sicer jih bodo razdelili na 7 okrožij notranje Francije. Pet tisoč pariških otrok je že odrinilo v departement Creuse. V okrožju Alier je pripravljenega prostora za 10.000 otrok. Prosvetni minister Bonnard. ki skrbi za to, da najdejo otroci bombardiranih krajev nova zavetišča, je izjavil, da v današnjih razmerah ni važno, če se otroci šolajo ali ne, važnejše je. da jih rešijo ter jim ohranijo življenje. V skladu z ministrom za poljedelstvo je bilo tudi določeno, da se končajo v letošnjem šolskem letu ljudske šole 15. junija, dočim bo sklep pouka na višjih šolah 1. julija. Na ta način bo mogoče zaposliti mladino pri kmetijskih delih, kjer se močno čuti pomanjkanje delovnih sil. Iz istega vzroka so bil; pri letošnjih maturitetnih skušnjah odpravljeni ustni izpiti.
Na pobudo vlade so bili aretirani in odpeljani v ječe vsi v Vichyju živeči Rusi in sociaTsti, ki so sodelovali v španski državljanski vojni. Med aretiranci je tudd nekaj bivših članov španske komunistične vlade, ki so se izza premirja v Španiji mudili na francoskih tleh ter so se zatekli v Vichy, prepričani, da jih bodo tam pustili na miru. Vzroki navedenih aretacij niso znam, vendar ni dvoma, da iščejo med njimi elemente, ki skrivaj ščuvajo domače prebivalstvo.
Določbe za zaporni pas ob španski meji so bile v zadnjem času poostrene. Po teh določbah je Zidom, oseben brez državljanstva ter španskim beguncem kakor tudi
Meteorološka merjenja
Ugotavljanje meteoroloških pojavov v atmo-in stratosferi se je začela razmeroma zelo pozno. Prvi vzlet z balonom sta izvršila brata Alontgolfier v Parizu leta 1783, toda šele sto let pozneje se je pričelo sistematično razisko« vanje meteoroloških pojavov v atmosferi e pomočjo balonov. Razlog tej dolgi dobi od prvih balonskih vzponov do praktične uporabe v znanstvene namene je bil ta, ker so baloni do današnjega dne ostali preveč drago sredstvo za letenje, v prejšnjih časih pa tudi niso imeli ustrezaj oči h meteoroloških instrumentov za te namene. Šele v novejši dobi je bilo mogoče iz balonske košare ugotavljati relativno zračno temperature in vlago.
Prva zamisel, da bi zrakoplov uporabljali za raziskovanje meteoroloških pojavov, sega v leto 1809. Tedaj je neki kopenhagenski list zastavil vprašanje, aH bi ne bilo mogoče zgraditi maihne zračne balončke, ki bi jih brez potnikov spuščali v atmosfero v svrho ugotavljanja jačine vetra, temperature, vlage, električne napetosti, količine kisika, ogljika itd. Prav za prav so že pri prvih balonskih vzponih pred vzletom velikega balona spustili v zrak majhne balončke, tako imenovane »pilot-balone«, z namenom, da so ugotovili smer vetra. Leta 1-892 je bil izvršen prvi uspešni vzlet ■/. gumastim balonom brez potnika, v katerem je bil nameščen meteorograf. Balon je dosegel višino 7600 metrov. S poznejšimi vzponi je bila dosežena višina celo 16.000 metrov.
Ker so bili, kakor smo že omenili, baloni za te namene preveč dragi, so začeli v aerološke svrhe uporabljati zračne zmaje. Prvič so jih spustili v znanstvene svrhe na Angleškem, po« tem pa so jih tudi drugod vedno pogosteje uporabljali.
Za aerološke namene so zelo pripravna sredstva tudi letala. Letalo je tako rekoč neodvisno od vetra in more leteti delj časa na isti višini, nad oblaki, okoli njih in v njih ter sploh opravljati meteorološka merjenja po želji letalca. Prvi poizkus te vrste je bil izvršen 'eta 1912 v Frankfurtu. Po svetovni vojni so bili izvršeni najuspešnejši vzponi v meteorološke namene na Nizozemskem.
gotovim vrstam inozemcev prepovedan vstop na to ozemlje. Izvajanje ambulantnih poklicev kakor tudi popotovanje ter prenočevanje pod šotori na prostem je prepovedano. Francozi, ki stalno bivajo v tej coni. morajo imeti o tem posebno izkazilo na svoji izkaznici o istovetnosti.
Sloviti Kazino v Nizzi, ki stoji na pilotih v morju, podirajo. Igralnica, ki je privabljala tjakaj ljudi iz vseh delov sveta, je že nad pol leta zaprta. V 5G letih obstoja tega Kazina so se v tem kraju shajali igralci rulete in bakarata iz vseh delov sveta.
Francoska vlada je izdala zakonski dekret, ki omogoča častnikom, podčastnikom in pomorščakom, ki so do 26. novembra lanskega leta služili aktivno, zaposlitev v gotovih panogah civilne uprave. To name stitev lahko dosežejo imenovani brez posebnih skušenj ali drugih poklicnih pogojev.
V Parizu se je v zadnjem času močno pomnožilo število tako zvanih skupinskih restavracij. Statistični podatki pravijo, da se hrani v takšnih lokalih že nad srto tisoč oseb. Dostop v te lokale pa imajo samo osebe, katerih mesečni dohodki ne presegajo 3000 frankov. Cena za kosilo v takšni restavraciji znaša 8 do 16 frankov, pri vsem tem pa odvzamejo gostu kar najmanj mogoče živilskih znamk.
Maršal Petain je dovršil na velikonočno soboto svojo 87. leto. Na izrecno željo starega maršala ni bilo ob tej priložnosti nobenih proslav in sJavnosti.
SPOR T
Dodatki In še dodatki
dogodkih izven doma
Še nekatere zanimivosti o nedeljskih
V	Italiji so zadnjo nedeljo imeli zelo bogat spored v športu, predvsem seveda na nogometnem polju. O tem smo že objavili prve podatke, zdaj pa dodajamo iz boljših virov še nekaj podrobnejših.
Tabori nogometnih pristašev v Kraljevini so zdaj ta čas razdeljeni na tri stranke: enim gre za zmago v pokalnem tekmovanju. drugim je najbolj pri srcu obstanek v diviziji A, tretji pa si belijo glave, kakšen bo konec v diviziji B. In še nekaj tisoč je prav posebnih, ki se tresejo za raz-voi tekmovanja onih, ki pojdejo iz divizij e C v naslednjo višjo. Vsi ti so to nedeljo imeli svoje bogato veselje, eni sladko. drugi bridka
Med zadnjimi, ki so še ostali v konkurenci za nogometni pokal Italije, so po nedeljskih bitkah preostali le še štirje, prav za prav sami taki, na katere smo računali. Torino in Venezia sta zmagala doma, Roma in Genova pa na tujih igriščih in nič n; bilo izredno nepričakovanega pri teh odločitvah. Zmagali so pač boljši in konec razprave je za one, ki so se tolažili z znano prdslovico o začaranem okroglem usnju. Venezia ima v tej družbi še posebno težko nalogo, ker jo čaka obenem s polfinalom za pokal še ena kvalifikacijska tekma za obstanek v diviziji najboljših.
Ta tekma, katere dan in kraj tudi še nista dodočena. je zdaj potrebna naenkrat zaradi tega. ker so Triestincš zmagali še enkrat v tem dodatku k prvenstvenemu sporedu divizije A in tako pospravili cele štiri točke. Bari in Venezia pa sta zaradi medsebojnega rernisa dobila pač vsak po eno. In tako bo zdaj morala ponovna tekma med njiima odločiti, kdo izmed njiju se bo vozil prihodnjo sezono v I. razredu in kdo samo v II.
V	diviziji B med tem še vrtijo svoj prvenstveni ples. Minulo nedeljo niso napredovali mnogo, saj sta bila v boju za točke zaposleni samo enajstoric; Brescie in Spezie na igrišču slednje. Gostje so to partijo dobili s 4:3 (1:1) in si s tem lepo popravili položaj v tabeli, v kater,- so zdaj vodilni trije klubi Modena, Napoli in oni. Prihodnjo nedeljo — to bo tretja pred zaključkom — bo spored spet popolen in zdaj še le se bo začel oni pravi ples za prve trt. ki imajo tako rekoč enako daleč do prvega mesta.
V	kvalifikacijskih tekmah najboljših moštev divizije C so preteklo nedeljo zmagali Termi, Salernitana, Lecco in Gorizia, medtem ko je ostala tekma Verona—Lecco neodločena (1:1). N;. še znano, koliko moštev izmed 11, ki kandidirajo za napredovanje, bo prihodnjo jesen res vstopilo v divizijo B, toda najbolj viden naskok je dozdaj med vsemi dosegla Gorizia, ki mora prihodnjo nedeljo nastopiti — tretjič pred koncem te borbe za izbiro — proti Veroni doma.
Po zadnjih sklepih nogometne federacije se bo najprej zaključilo pokalno tekmovanje, kvalifikacijski turnir za Ve-nezio pa se bo nadaljeval potem, ko bo to moštvo opravilo svojo nalogo pri pokalu. Seveda računajo vsi poznavalci na finale med Torinom in Genovo. Kje bo zadnja
Maksimalni cenik
* Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. L naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh lz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine lz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6-lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehka roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline 4.10 lire za kg.
Mali oglasi
(la)anje naslova
Kdor Me Mbo plafia m mto p«Ho L —JO. m dil tn prer. takso —jn, _________
tU UtK) L 2.—. Najmanjtt lznoa ca to oglase Ja L T.—. — Za Cenitve ln dopisovanja Ja plačati besedo L 1.—, aa vse druge oglase L —M aa besedo, aa drž. ln prov. takso L —aa aa dajanja urio« ali Mfro L, t—. Najmanj« tznoe aa te oglase je L 10._.
kvalifikacijska tekma aa odhod iz divizije A, še ni določeno.
* * »
Ko smo že pri nogometni žogi, zapišimo še izide drugega kola v tekmah za nemško državno prvenstvo, ki ga letos — nekoliko pospešeno — igrajo po pokalnem sistemu, in sicer takole: Miinchen 1860—Kickers Of-fenbach 2:0. Saarbrucken—Victoria (Koln) 5:0, Schalke 04—Wilhelmshaven 05 4:1, Mannhe-m — Westende (Hambom) 8:1, Dresdner SC—Eintracht (Braunschweig) 4:0, Vienna (Dunaj)—Brieg 8:0, Konigsberg —Varšava 5:1 in Holstein-Kiel—Berliner SV 92 2:0. — Na tekmah je bilo povprečno
povsod po več desetttisoč gledalcev. *
V dolgih kolonah atletskih izidov zadnje nedelje — po italijanskih tekališčih se je ta dan začelo prvenstvo po društvih — zasluži posebno pozornost skromen domači miting v Trevisu, kjer so tekmovale med seboj reprezentanca Trevisa, Bolzana in Vicenze. Na prireditvi je nastopil — izven konkurence — tudi svetovni rekorder v metu diska Adolf Consolini, ki je zalučal ploščo do — 51.54 m. To je znamka za začetek sezone!
Hišni posli
tičejo službe
Kuharica
v«tna. aomos-ojna, vajen« vseh gospodinjskih del. išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Ju<fc pod »Dobra gospodinja«.
8191-2
Hišni posli
dobijo službo
Postrežnico
pošteno za dopoldanske ure, sprejmem. Tržaška cesta 45, pritličje.	8204-1
Postrežnico
sprejmem. Javornik, Wo!fova 12.	8193-1
Služkinja
dobi takoj salno mesto. Javornik, VVolfovft 12. 8143-1
Mesto hišnika
ee odda sredi mesta. Naslov v vseh posl. Jutra. 8218-1
Zaposlitev dobi
moška oseba, katera ima veselje do dela v mizarski delavnici. Naslov v vseh posl. Jutra.	8200-1
Dekle
za vsa hišna dria in kuho, sprejmem takoj k dvočlanski družini. Naslov v vseh posl. Jutra.	8202-1
Voznik
priden, pošten, ■»mski — se sprejme z boljšo plačo. Poizve se: Ljubljana, Zaloška 21.
8209-la
Izbami trboveljski nogometaši
Spodnještajersko nogometno prvenstvo, Ki je poleg štajerskega konkurenca zase, se bliža koncu. Vodstvo je v sigurnih rokah Trboveli. ki jih praktično ne more noben drug tekmec zriniti s prvega me-1 sta. S tem so si Trboveljčani pridobili pravico sodelovanja v prvenstvu štajerskega okrožnega razreda, v katerem igrajo sedaj Rapid, železničar iz Maribora in Celje. Predvideno je, da bodo Trbovlje že jeseni igrale v višii skupini.
Drugo mesto pripada mariborskim Poštarjem, ki so se kljub raznim težavam zelo pogumno borili. Sledijo jim na naslednjih mestih BSG Westen iz Celja ia Zagorje, katerih končno mesto še ni do-čeno, Ker morajo odigrati še nekaj tekem. Precej jasnosti bodo prinesli Izidi včerajšnje nedelje, ko sta bili odigrani tekmi BSG Westen in Trbovlje ter Poštarji—Zagorje
Prodam
Novi prazni zaboji
od tobačnih izdelkov so stalno naprodaj. Vidovdanska 6.
8147-6
Do teh tekem je bilo stanje v tabeli						na.
slednje:						
Trbovlje	12	12	0	0	38:8	24
Poštarji	13	11	0	2	22:17	22
BSG Westen	13	9	0	4	44:22	18
Zagorje	12	8	0	4	12:25	16
Ptuj	14	7	0	7	17:19	14
Hrastnik	14	5	0	9	24:18	10
Marenberg	14	4	0	10	7:45	6
Slov. Gradec	14	3	0	11	2:12	6
Pristavimo tukaj		še	tO,	da	se izmed	
spodnještajerskih klubov trije že udeležujejo prvenstva v tako imenovanem okrožnem razredu (skupina B), kjer prav tako zavzemajo prav čedna mesta. 2e na prvem mestu je mariborski Rapid, toda tudi tretje in četrto mesto je zasedeno po ostalih dveh udeležencih iz nižjih krajev, mariborskih železničarjev in Celjanov.
Drobne zanimivosti
Strožji ukrepi za prodajo blaga na Angleškem. Iz Lizbone poročajo, da je angleška vlada poostrila ukrepe za prodajo tekstilnih izdelkov. Mnogo obratov te stroke ne izdeluje več predmetov za uporabo civilnega prebivalstva, ker so jih vpregli v mrežo vojne industrije.
Rumuni zbirajo staro obleko. Na dan bojevnikov so priredili v Rumuniji zbirko stare obleke, ki je vrgla milijon oblačilnih kosov, vrednih 659 milijonov lejev. Staro obleko bodo predelali v nova oblačila za rumunsko vojsko.
Brezove metle,
držaje za lopate, motike in omela dobite pri Gospodarski rvezi, Bleiweisova 29 in Maistrova 10.	8000-6
Otroški bicikelj
od 4 do 6 let, se proda. Vul-kanizacija gume, Figovčeva, dvorišče, desno.	8195-6
Radio Hornjphon
statve za preproge, kanarčka, pevca, ptičnico- valilnico, prodam. Ogled do 9. ure. Naslov v vseh posl. Jutra.
8206-6
Birmansko oblekco,
dekliško, najmodernejšo, gosli, slike, čevlji 37. obleko, prodam. Dalmatinova 13. Pre-lovec.	8207-6
Moški »gojzarji«
štev. 40, dobro ohranjeni se ugodno prodajo. Ogled: Stros-emajrerjeva ul. 8-1, levo.
4240-6
Ljubljanski zvon
ah Dunajski, kompletne letnike ter posebne mesečne. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon«.
7773 8
Avto, moto
k .V - .	< • r * C
Boe
lisičje, dehur.evt nošene in nove. polhove kože v kakršnem koli stanju ir vsevrstne kož^ divjačine, domače zajčje kože, usnja te kovčke in ak tovke stare in nove. čebelni vosek, polhov čepice v dobrem stanju ter setino in arovco kupuje tTgovina Zdravit, Ljubljana. Stari trg 30.
80*55-7
Znamke
kompletne zbirke ali par-tije, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod »Znamke«.	7774-7
Avtomatično tehtnico
Berkelj Cito ali kakršnekoli znamke do 20 kg, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehtnica«.	8197-7
Trodelno omaro
novo ali rabljeno, dobro ohranjeno, veliko kombinirano za obleko, perilo in knjige ev. s ploščo ra pi=a'no mizo, prvovrstno izdelano iz parjene bukovine ali podobnega trdega lesa, kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Trodelna omara«.
8210-7
Plačamo zelo dobro
za stare biciklje, bicikelj-gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogeno-Merkur, Puharjeva 6. 8217-7
Kolesa
Otroški voziček
skoraj nov, ugodno prodam. Kapiteljska 3 — Tanko.
8196-6
Krasna jedilnica
kavkaški oreh, kompletna — ogoSno naprodaj. Pojasnila dnje: ?Servis biro«, Selenburgova 4.	8201-6
2 pirotski preprogi
pro'am. Prekupčevalci izključeni. Naslov v vseh posl. Jutra.	8203-6
Razprodaja
tricikljev, več komadov različne velikosti se še po stari ceni Gasogeno-Merkur, Puharjeva 6.
8213-11
Več bicikljev
damskih in moških, najboljših znamk, zelo ngodno naprodaj. Gasogeno-Merkur, Puhar-jevu 6.	8214-11
Kolesa
mn?ka in ženska. kupnje »Promet«, nasproti Križanske cerkve.	8219-11
BERITE OGLASE! Čitajte »JUTRO«!
Luksuzni avto
»Skoda«. pnxtam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«.	8167-42
Za 1000 kg nosilnosti
motorna trikolica, v najboljšem stanju naprodaj. Gasogeno-Merkur. Puharjeva 6.
8215-10
Stara mot. kolesa
in avtomobile, kupimo. Plačamo zelo dobro. Gasogeno-Merkur. Puharjeva 6. 8216-10
Kapital
mnnnnmnnnnnr
Vse denarne in trgovske posle
izvršim hitro io točno Obrnite se aa
RUDOLF ZORE
Gledališka ulica 12. Telefon 38-10.
Tri stanov, vilo
v Rožni dolini 2X2 ^obi. kuhinja, kopalnica 1X1 soba, kuhinja, men,« m za enosta-novanjtko z 4—5 sobami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Menjava«.	8139-20
Njivo,
približno 8-5U0 kv. m ob Smartinski c., proiam neposredno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroka 48 m«.
8221-30
Zemljišč«
pod Vevško papirnico, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Možna vsaka industrija«.	8212-20
KklllSJTtiii}
Išče se stanovanje
dvo ali iriscbuo v centru mana aii bližini tramvaja m takoj. Pouuao- na ogl. odi. Jutra pod »Dober plačnik«.
8183-::a
WJBBBf£k
1 ali 2 huda psa
dobra čuvaja, kupim. Ponudbe na usnjarno J. Lavrič, Ljub-ljaaa, Cankarjevo nabrfžje 1.
8198-27
Damska rokavica
usnata, svetlo rujava se jf> izgubila od Idrijske do po-šte v tramvaju. Naj iitelj se naproša, da jo odda v upravi Jutra.	8190-31
Šivalni stroj
pogrezljiv, prvovrsten in bro ohranjen — prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
8211-29
Pisalni stroj
Underwood-por.able — rinhr« ohranjen, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Unler-vood«.	820S-3>
mmsm
Slamo
prodaja Gospodarska zveza — Bleiwekova 29.	8001-33
Seno
zadnja partija prispela. Gospo-darska zveza — Bleiweisov* 29.	8205-33
Kompleks
9000 kv. m ob Smartinski cesti, prodam neposredno. Ponudbe na ogl. odd Jutra pol »Široko 50 m«. 8220-30

Sobo, pisarno, salon
iščem z vhodnn s stojmišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prost vhod«. 8194-23a
Opremljeno sobo
išče soliden gospod za junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«. 8199-23a
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Selenburgova ul. 4
FilttSelijU,
Znamke
kompletne zbirke ali par. ti Je, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«.	7774-«»
Zdravstvo
Pege in lišaj
Vam zanesljive od-:tran: ATba krema. Drogerij? Kane, Židovska ulica 1.	8145-40
						
	I--					1
i
i
Naš predobri mož, oče, brat, stric in svak
Dr. IVAN SIRKO
SVETNIK DEŽELNEGA SODIŠČA in PREDSTOJNIK OKRAJNEGA SODIŠČA V METLIKI
je nenadoma preminul v ljubljanski bolnici.
Pogreb bo v četrtek, dne 20. t. m. izpred domače hiše na pokopališče pri Sv. Roku v Metliki ob 5. uri popoldne. Bog daj duši lahko!
Metlika, dne 18. maja 1943.
Rodovina šlrkova - Ganglova
A. ALEXANDEB:	45
POZABLJENI
I_NAPEV_ _ ROMAN
»Mamica, bolje bo, da plačaš takoj,« je Wilbur mirno pripomnil.
»Misliš?« Segla je v ročno torbico, izvlekla sveženj bankovcev in naštela kapitanu razliko v roke.
»Evo,« je rekla, ko je odrinila zadnji dolar, »in zdaj naju peljite v najini kabini. Prvi razred, kakopak!«
»Samo en razred imamo.«
Kapitan je krenil naprej. Peljal ju je pod jadro, omaščeno z ribjim oljem, ju vodil me "J zaboji in sodi, po katerih se je cedil deget, ter ju spustil po ozkih, strmih stopnicah v tesen prostor, ki ga je skopo osvetljevala majcena brlika na olje. Smrad po žaltavi maščobi in gnilih ribah je bil kar dušeč. V kotu je stala umazana, vegasta miza z dvema praznima zabojema, ki sta nadomestovala stole, čeprav so žeblji še štrleli iz njiju. Dve viseči postelji ob straneh prostora sta dopolnjeni razkošno opravo.
»Kaj pa je to?« je vkrikniJa kandidatka za milijonsko dediščino in prebledela od jeze.
»Vaša kabina, gospa!« je kapetan mirno odvrnil.
Mornar je prišel za njimi, vrgel prtljago v kot in izginil s kapitanom vred, preden je utegnila vrla žena znova dati duška svojemu ogorčenju.
21. POGLAVJE
Kapetan Hearn je imel redki dar, da je često naprej slutil kak dogodek. Ne enkrat, ampak že večkrat se je bilo zgodilo, da je sredi zasledovanja zločincev mahoma prekinil svoje ukrepe in počakal, da mu zasledovanec sam od sebe pade v roke. Tudi če kraj, ki si ga je bil izbral, ni bil vselej tisti, kjer bi bil dosleden mislec pričakoval razpletka, se je vendar zanesel, da bo usoda prinesla grešnika prav semkaj in nikamor drugam!
Radovednežem, ki so hoteli vedeti, odkod ima zaslužni uradnik to zmožnost, je Hearn zmerom rade volje pojasnil, da ne gre v bistvu za nič drugega kakor za preprost račun: za nekakšno matematično enačbo. In ker ni kapetan nikoli skoparil s prispodobami, je rad primerjal vso reč s sodbo, ki jo izreče sodnik. Le-ta obsodi ali oprosti obtoženca na osnovi vrste dognanih dejstev, ki jih v mislih postavlja »drugega k drugemu, tako da prišteva obtežilne razloge, odšteva pa razbremenilne, dokler se ne pokaže razlika, to je, pravorek. Takisto je ravnal tudi on nasproti zločincem, in pri tem je pogosto dospel na točko, s katere je videl kak dogodek naprej.
Zaradi te svoje posebne spretnosti ni bil mali uradnik prav nič presenečen, ko ga je Huntington dva dni po velezanimivem razgovoru v svoji pisarni poklical na telefon. Zasebni detektiv ga je
pozdravil in mu kratko javil, da je bilo neko število oseb, med njimi več Manhattanovih sorodnikov, zvabljenih na ladjo »Izabelo«, kjer 30 zdaj ujetniki. Hearn se je nasmehnil preproščini te zanke,^ kajti njegova prva misel je bila, da ne gre za nič drugega kakor za bedast poskus, dobiti ga v pesti. Ali je bil Huntigton res tako neumen in je pričakoval, da bo z dvema ali tremi spremljevalci pohitel na parnik, kjer bi jih dvajsetorica krepkih mornarjev zlahka ugnala?
Vsekako je kapetan neutegoma ukrenil, kar je bilo treba, in tako je zvedel, da je »Izs.bela« četrt ure po Huntingtonovem telefonskem klicu dvignila sidra. Brezžični pozivi so ostali brez učinka, in pristaniška policija, ki jo je Hearnovo skrivnostno pooblastilo izpodbodlo k največji naglici, je v komaj dveh urah pripravila majhen, a silno hiter parnik, na katerega se je vkrcalo petdeset oboroženih mož.
Začel s& je lov na »Izabelo«.
Hearn je slonel spredaj na ograji in strmel v kipeče valovje, ki ga je dvigal ladijski kljun. Zadovoljen je bil, ker je šlo vse tako gladko izpod rok: najpozneje čez nekaj ur bodo dohiteli »Izabelo«, in vse, kar ostane, bo igrača.
Hkratu pa se mu je zdela prav ta nenavadna lahkota močno sumljiva, tako da se ni mogel otresti neprijetnega občutka. Misli so mu valovale sem ter tja, ne da bi se mogle ustaviti, in ko je parnik pristaniške policije čez deset ur res dohitel »Izabelo« in se je Hearn z dvajsetorieo spremljevalcev spustil v čoln in odveslal proti parniku, mu je notranji glas razločno pravil, da se razvija vsa stvar natanko
po Huntingtonovih željah. To, da ni mogel uganiti, čemu ves manever, je delalo malega policista še posebno nervoznega.
»Na »Izabeli« je bila nepopisna zmešnjava. Med mornarji, ki so tekali po palubi sem ter tja, in od premoga počrnelimi kurjači, ki so bili prišli na vrh gledat, zakaj je bilo treba ustaviti stroje, si opažal nemajhno število elegantno oblečenih potnikov, ki so kazali vse znake nepopisnega razburjenja.
Hearna so sprejeli kakor odrešenika; le s težavo se je otresel pretiranih dokazov njihove hvaležnosti.
Dva izmed vseh sta se s svojo vzvišeno mirnostjo razlikovala od ostalih: kapitan, ki je bingljaje z nogami sedel na nekem zaboju in dozdevno ves zaverovan trebil svojo pipico, in detektiv Huntington, ki je nedaleč od njega slonel ob ograji. Ta je brezbrižno zrl na razburjeno množico, in šele tisti mah, ko je videl, da gre mali policijski uradnik proti njemu, se mu je nekaj zabliskalo v očeh.
»O, glejte si, gospod Huntington!« je vzkliknil Hearn s presenečenjem, ki je bilo to pot iskreno, zakaj nikoli si ne bi bil mislil, da ga čaka tudi tu in v takem trenutku srečanje z detektivom. »Kaj delate na ,Izabeli'?«
»Zločin sem hotel preprečiti,« je mirno pojasnil detektiv, »toda ni mi uspelo. K sreči ste prišli še za časa vi, ki ste spretnejše od mene, in ste poskrbeli za dobro in hrabro spremstvo.«
Kapetan nekaj trenutkov ni vedel, kaj bi.
»Ali smem vedeti, kaj se godi?« je vprašal nato.
Urejuje: Davorin Ravijen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn ar ja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi s Ljubljana