Gulf oi Lyons AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MOKNINu DAILY NEWSPAPER LETO XLVII - VOL. XLVII CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 16, 1944 Zavezniki so zasedli južno Francijo 125 milj ob Sredozemlju litoir« ^Thlm ITALY Vitnn* Si Etienne V«rc«llj Grenoble Tournon olence Pioicnjo Rhone Valley it natural invasion route [Svcuqh Southern t-'rente Salusxo o ftMontelimo ^A!bi X Milieu \ A| \Lod«vc > 8«Sari«u*} • Montpelier' Catte^fe j Vlifg Cunco Sijteronf Di9"« .luAvignon ft Apt Taroicorv* _ Aix / iSSHniM**' Hyeres Rome 175 Mil«« ra Bostio Colvi J CORSICA ,Piono Alerio> lAjaccia fl ' Porto I rYtCchioH Btrlino 1t'gikmany Poland Industrija sme zdaj izdelovati stvari za civilno prebivalstvo Washington. — Urad za vojno produkcijo je dovolil, da sme ameriška industrija izdelovati najpotrebnejše stvari za civilno prebivalstvo. Odredba je stopila v veljavo včeraj o polnoči. Toda samo industrije v tistih krajih, kjer ne primanjkuje delovne sile, smejo izdelovati civilne potrebščine. Prve na listini za izdelavo zdaj so take potrebščine kot: čistilci, električne peči, pralne banje, stroji za rezanje trave, šivalni stroji, cerkvene potrebščine .biciklji, ure budilke, kuhinjska posoda itd. Vendar urad za vojno produkcijo svari, da smemo pričakovati samo omejeno teh ptrebščin iz tovaren, ker glavni material bo šel še vedno za vojne namene. Ioni tac io. HUNGARY Navodila, kako bomo dobili novo knjigo "A" za gazolin Lastniki avtov bodo dobili po 25. avgustu novo knjigo "A." Vsak kupon v tej knjigi bo samo za 4 galone gazolina in za vsak mesec bosta samo po dva kupona, torej 8 galon "gasa" na mesec. Motoristom se ne bo treba registrirati osebno. Po 25. avgustu se bodo dobile forme za prošnje pri odborih Za racioniranje in na gazolinskih postajah ali v tovarnah pri odboru za transpor-tacijo. Ko bo prosilec prošjo izpolnil, naj jo pošlje do 9. septembra za njegov odbor za racioniranje obenem z omotom od sedanje "A" knjige. Zunaj na kuverti naj vsak zapiše veliko črko "A". Odbor bo poslal nove knjige vsakemu na dom do 21. septembra, ko poidejo sedanji kuponi. K tem prošnjam ni treba prilagati listine za inšpekcijo avtnih koles. -o-- še vedno vroče Včeraj popoldne je dosegel toplomer 96 stopinj. Vremenski urad ne vidi za danes še nič olajšave. Včeraj je bilo nekaj kapljic dežja na vzhodni strani mesta. Peta obletnica V petek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Johna češnovar v spomin S. obletnice njegove smrti. Algien 450 [Mile*! YUCO »SetMii Atghero „0 . sliki vidite riviero južne Francije, kjer so zavezniki včeraj zjutraj začeli no $n ,ftcil ))r'() ^ katerem času naj tro mogoče odobri te načrte ter Ko!?* Ugotovljen, do da naj odpošlje svojega eks-1 PrL župan je pred- perta, ki bo delal z lokalnimi S včeraj v Wash- odbori. Za šole je odločenih Wile m'nistratorju za fe- nad 6 milijonov dolarjev. t>u f.j 'n'°?framne agencije, V načrtu za izboljšavo me-hschemingu- sta so deželne ceste, ulice, mo-:°n> da ;le °kvestil Wash- stovi, viadukti, letališča, od-!5foe; ^ 20% načrtov za vodni kanali, sanitarne in vodili So že izgotovljenih, ne naprave, bolnišnice, javna Ni, a v delu. Povedal poslopja, parki in drugo, ki bo Kfa^ Vma Cleveland za ta za olepšavo in izboljšavo me-^-^Pripravljenih sko- sta. Vojaška maša V petek ob desetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim mornarjem Frank M. Razborškom. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni. Sedmina Maša - sedmina za pokojnim Sgt. Robertom C. Leveč bo darovana v cerkvi sv. Vida v četrtek ob osmih. DOMOVINA AMERICAN HOME Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE V notranjost dežele so prvi udarili paraiutarji in jadralniki. Naciji nudijo le malo opo- ■ ■ ■ zicije. CLEVELAND BO SUH NA DAN ZMAGE, PRAVI ŽUPAN Cleveland, O. — Cleveland-ski župan je storil potrebne korake, da bodo na dan zmage nad Nemčijo zaprti vsi prostori, ki točijo žganje in sicer bodo morali zapreti za 24 ur. Župan se bo tudi posvetoval z šestimi duhovniki, dvema katoliškima, dvema od protestantov in dvema židovskima, ki bodo pripravili posebno molitev za dan zmage. Mesto najema moške za nego in oskrbo drevja Cleveland, O. — Odpuščeni vojaki in drugi, ki se za to zanimajo, dobe takoj delo pri mestu, da se izuče y stroki za nego drevja. Starost je od 18 do 40 let. Predznanje ni potrebno. Začetna plača je 83 %c na uro, kar znese $1890 na leto za 44 urni tednik. Za 48 ur dela na teden znese plača $2100. Ko se enkrat izuče, dobe pa več. Prosilci, ki so v dobrem fizičnem stanju, naj se takoj prigla-se v United States Employment Office, 1242 W. 3rd St., ali pa direktno pri mestnem direktorju Munson, 213 City Hall. Rim, 15. avgusta. — Ameriške, francoske in angleške armade so danes zjutraj zasedle obrežje južne Francije okrog pristanišča Toulona. Iz Londona se zatrjuje, da se je v prvih dveh urah izkrcalo 14,000 čet. Invazija je bila izvršena na obrežju med Toulonom in Cannes. Posebni komunike je naznanjal par ur po invaziji, da so zavezniške čete zasedle že dobršen del francoskega obrežja ob Sredozemskem morju tekom dopoldneva. Zavezniške čete niso naletele skoro na nobeno opozicijo na tleh, kot tudi ne v zraku, tako malo so naciji pričakovali invazijo tukaj. Kar je bilo nacijev pri roki, so bili ali zajeti, ali pa razkropljeni. Pot za invazijske čete je pripravila ena največjih zračnih armad .parašutarji in jadralniki, ki so se spustili na tla daleč v notranjosti dežele. čete so se izkrcavale iz več kot 800 ladij, kar je bila največja flotila, ki je še operirala na eni točki v Sredozemlju. Namen invazije je, da ae strnejo vrste iz Sredozemlja z onimi Zavezniškimi četami, ki prodirajo iz Normandije in Bre-tagne proti Parizu. Kadar se bodo vse te armade strnile v eno fronto, bo skoro vsa Francija osvobojena. V prvih dveh urah je planilo na obrežje sedem valov zavezniške pehote. Te so bliskovito zasedle vse glavne naprave na obrežju na 125 milj dolgi fronti vse od Nice pa do Marseja. Da je pokazal sovražnik tako mato odpora pri invaziji, je bil vzrok ta, ker so ga zavezniški bombniki mehčali brez prestanka pet dni s točo bomb. Bombniki so razdejali na brežju vsak po-edini most in vse železniške proge med Francijo in Italijo ob obrežju. Razdejali' so tudi vsa nemška letališča v okolici Marseja. Nemci so najbrže vzeli glavno silo iz južne Francije in jo poslali na sever, da ustavijo zavezniško ofenzivo iz Normandije proti Parizu. Istočasno z invazijo je francoska vlada pozvala francoske domoljube, da je zdaj prišel čas, da naj se dvignejo proti Nemcem. Isti apel so napravili tudi zavezniški poveljniki. Vsa znamenja kažejo, da se je francoski narod odzval in razbija komunikacije Nemcem za hrbtom. Ko so se vrnili prvi orjaški bombniki, ki so odpeljali parašu-tarje in jadralnike na obrežje, so piloti poročali da niso naleteli na nobeno opozicijo. Izkrcavanje čet je krila zavezniška bojna flotila, ki je bruhala krogle na nemške pozicije na obrežju. Bile so bojne ladje Amerike, Anglije, Francije, Kanade, Nizozemske, Poljske, Grčije in Belgije. Bombniki so danes trosili pc južni Franciji na milijone letakov. Nekateri teh so bili tiska-, ni v nemščini, poživljajoč nem-■ ške vojake, naj se vdajo, drug: i pa v francoščini, pripovedujoč i Francozom, naj se izogibljejt i glavnih cest in vojaških naprav Zavezniki so pričeli z invazij« ob osmih zjutraj, kar je ob dveh zjutraj ameriški čas. Zavezniki so za to invazijo gr-madili material na Korziki že več mesecev. Otok je oddaljen 130 milj od francoskega obrežja. * » * Štiri zavezniške armade sekajo ostanke nemške armade » v Normandiji Normandija, 15. avg. — štiri separatne armade Amerikancev, Angležev in Kanadcev mlatijo ostanke 7. nemške armade v Normandiji. Nemci so zgneteni v koridor 9 milj in v tega bruhajo zavezniške baterije brez prestanka krogle. Ta armada feld-maršala von Kluge je totalno pobita. Nemci imajo sicer ta koridor 9 milj odprt za umik, toda zavezniki vsipljejo vanj tako nago-sto topniške izstrelke in bombe iz zračnih trdnjav, da si noben nemški vojak ne upa v ta koridor. V pasti je vse od 100,000 do 200,000 nemških čet. Pot iz te pasti vodi skozi Fa-laise. Od severa prodirajo na ta kraj Kanadci, ki so bili oddaljeni samo dve milj in pol danes. Od juga pa prodira ameriški general Patton s svojimi tanki, ki je bil danes oddaljen od cilja še kakih 8 milj. General Patton (ki je bil deležen mnogo kritike, ker je oklo-futal nekega vojaka na Siciliji) je prodiral s svojo divizijo tankov iz Bretagne skozi Le Mans in dalje s tako naglico, kot ni tega izvršila še nobena armada. * * * Patton vodi svoje tanke skozi nemško linijo kot skozi sir General Patton, ki je radi svoje drznosti .zaslovel že v Afriki, je tudi v Normandiji dobil eno najvažnejših nalog: počistiti polotok Bretagno. Pa je udaril s svojimi tanki obenem proti Brestu, proti Lorientu in proti St. Nazaire, kot bi peljal tanke skozi mehak sir. Izvedel je take zmage, da je zavezniškim vojskovodjem kar sapo jemalo. Patton je nagnal Nemce v pristanišča, potem pa krenil nazaj in v vsej naglici prevozil Bretagno, pa udaril na Le Mans, kjer je zapodil eno kolono proti severu, da je obšla Nemce, drugo pa proti Parizu. Tagega blitzkriega, kot ga je pokazal Patton, niti Nemci še niso videli, čeprav so ga iznašli. Naii fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Mr. in Mrs. Michael Tome, 6206 Dibble Ave. sta naročila sobotno Amerišk Domovino sinu MM 2/C Michael J. Tomcu, ki služi že dve leti pri ameriški mornarici. Nekje na Pacifiku se nahaja že od lanskega novembra, m PW tei Mr. in Mrs. Joseph Novak iz 14916 Hale Ave. sta dobila od sina Williama sporočilo, da je bil povišan v 1st sergeanta. Naše čestitke! William služi pri inženirskem koru v taborišču Swift, Texas. h m » V nedeljo 20. avgusta bo gra-duiral iz Case inženirske šole Al Filipič, sin poznane družine Mr. in Mrs. Albin Filipič, ki vodita dobro idočo gostilno na 14625 Woodworth Ave. Al je v mornariški rezervi in bo poslan zdaj po graduaciji v nadaljne študije in treningo v mornariško kadetnico Annapolis, Md. čestitke i n mnogo uspeha pri nadaljnih študijah želimo nadebudnemu mlademu Slovencu! w n m Mr. in Mrs. Slogar iz 1106 E. 63. St. sta prejela pismo od sina Pfc. A. Slogar j a, ki piše z otoka Saipana. Tam je bilo pravo pe-klo, pravi, toda zdaj je nekolike boljše, ko so počistili otok Japoncev. Na stotine jih je poma gal tudi on pokopati in, strašei je bil pogled nanje. Videl je tu di, kako so svinje žrle trupla ja ponskih vojakov. Zdaj, piše Al spet dobivajo toplo hrano in vro Čo kavo. Domov je poslal tud nekaj japonskega denarja z; ogled, Naroča pozdrave vsen svojim prijateljem v Clevelandu -u—- Padec z lestve Mrs. Jennie Zupančič iz 6210 Edna Ave. .soproga Char-lesa Zupančiča, ki sta pred leti vodila pekarijo v SND na St. Clair Ave., si je doma pri padcu z lestve zlomila roko v zapestju. Upamo, da bo kmalu okrevala. Zahvala za dar Ignac Slak, ki se nahaja v State Hospital, Macedonia, O., se želi tem potom najlepše zahvaliti Mr. in Mrs. Joe Zupančič iz Geneva, O za obisk in lepo darilo. IZ BOJNE FRONTE (Sreda 16. avgusta) FRANCIJA — Poročila trdijo, da je narod v Parizu pobu-nil in da ženske po ulicah brez strahu demostrirajo proti Nemcem, prepevajoč narodno himno. RUSIJA — Ruske armade so predrle 15 milj širok obrambni pas pred Vzhodno Pru-sijo. PACIFIK — Ameriški bombniki so napadli Kurilsko otočje in Formozo. INVAZIJA — Invazij ske čete v južni Franciji prodirajo večno, globlje v notranjost dežele. ŽIVILA IN CANDY SE SME POSLATI LE NA ZAHTEVO Pošta Zed. držav je odločila, da se sme poslati vojakom onstran morja pakete do 8 unč brez restrikcije, toda v teh paketih ne sme bili živil ali candy. Kdor hoče pa poslati te, mora pokazati pismo od vojaka, da za to prosi. Ta odredba pa ne velja za pošiljanje božičnih paketov od 15. septembra do 15. oktobra. ,Za božične pakete ni treba pokazati nobenega pisma od vojaka. Reševalci niso našli pre-mogarjev, ko so dospeli do zaprtega rova Bellaire, O. — Po treh tednih kopanja so prišli reševalci do rova, kjer so upali najti trupla 66 premogarjev, ki so se ponesrečili 5. julija, ko je začelo v rovu goreti. Reševalci so izkopali rov 1000 čevljev globoko. Reševalci sodijo, da so premo-garji zbežali v enega izmed številnih hodnikov, ki vodijo iz glavnega rova, ko je začelo v premogorovu goreti. Vesela vest Mr. in Mrs. Frank M. Shega, 1176 E. 71. St. sta dobila 14. avgusta obisk tetke štorklje v Mt. Sinai bolnišnici, ki jima je pustila krepkega sinkota. Oče služi z ameriško armado nekje na Pacifiku. Materino dekliško ime je bilo Gregorač, oče je pa sin Mrs. Agnes Shega iz Chis-holm, Minn. Tako sta postala Mr. in Mrs. Anton Gregorač že petič stari ata in stara mama. Čestitke! K molitvi Članice podružnice 25 SŽ.Z naj se nocoj ob osmih udeleže skupne molitve za pokojno Frances Brus v Zakrajškovem pogrebnem zavodu. Prva obletnica V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega John Mohorčiča v spomin prve obletnice njegove smrti. l»0 1ftor v , Stan/0 zensk se 3e o^ortlandu Slt' ki so 0l'e- — Od 32,000 *n V-°Slene v lftdjedel-'kmju ug!h industarijah v 10% ' jih je zglasilo .sa-^vitidCa S° pripravljene >j 5ofriji tudi P° vojni- > k t,/' se Jih želi vrniti > jih i °dinjstvu- Kakih Ne tJe Rjavilo, da nimate j J še nobenega načr- | ^ se K Še naPre-i de" I' toda « to zahtevalo od ISC rade- L °I>oSek s° vPrašali vsako P6- 0UJ' da so dobili njih 1J ^ust?-g 750/0 vseh žensk 4 teh vl-'U 0m°ženih in D^- aliaga zaslužek v voj-^ dr^a Pornagajo odpla- -—- N orn bil° 10,000 »nS tečih homh /So't-T Nemške leteče 'US S* julija povzro- f Ji. 00 žrtev oseb po r^pais2,441 t'fei6^011 K S. 66 o ank deležnik L na ni H P°ročata, da li U vrtu fižol, ka- K' &a Še ^ nad dva hVedno raste. Kdor ' laj pride pogledat. Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Za Lauschetovo kampanjo Prijatelj Matija Juratovac iz 993 E. 63. St. se je pa že odrezal včeraj, ko nam je izročil kar en cel stotak za Lauschetovo kampanjo. Matija je trden demokrat in s Frankom Lausche-tom sta prijatelja še izza mladih letr Dekleta, vidite, takega naj bi se katera poprijela, ki ima nekaj pod placem, da odrine kar stotak za kampanjo, Saj menda veste, da je Matija še vedno fant od fare, pa ledig in frej Najlepša hvala za velikodušen dar! En desetak je izročil za Lauschetovo kampanjo tudi prijatelj Frank Mramor Sr., bivši groce-rist, iz 1159 E. 76. St. Prav lepa hvala! "AMERIŠKA DOMOVINA" XKIRICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 1117 St. Clair Ave. HEnderson «628 Cleveland S. Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po počti. celo leto »7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, do pofiti. pol leta »4.00 Za Ameriko in Kanado. 6etrt leta »2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta »2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto »6.50. pol leta »3.50. Četrt leta »2.00 ______Poaameama Itevllka S cente__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, »6.50 per year. Cleveland, by mall, »7.60 per yeai U. S. and Canada. »3.50 for 6 montbr. Cleveland, by mall. m00 for 6 months U. s. and Canada »2.00 for 3 months. Cleveland by mail »2.26 for s months Cleveland and Euclid by Carrier »6.50 per year; »3.50 for 6 months. »2.00 for 3 months. Single copies I cents Entered as second-class matter January 5th, 190», at the Port Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 191 Wed., Aug. 16, 1944 Ni vselej pametno poslušati nasvete drugih Pravijo, da se človek uči vse življenje. Ne sicer, da bi noč in dan prebiral učene knjige, ampak s tem je mišljeno, da rad nastavi ušesa pametnim nasvetom, ki pridejo iz ust izkušenega človeka. Pravimo — izkušenega človeka, ker dostikrat se primeri, da skuša dajati nasvete tak, ki bi rad učil druge, pa nima za svoje nauke nobenih dokazov, da so pravi in da bi bilo pametno po njih se ravnati. V prvih letih tega stoletja je, na primer, Henry Ford videl v duhu po ameriških cestah na milijone avtomobilov. Tudi nekateri drugi so se strinjali ž njim. Največ jih je bilo ja takih, ki so jih-smatrali za norce, ki ne vedo, kaj govorijo. No, pokazalo se je, da je imel Henry Ford prav in ta pogled v bodočnost ga je napravil multimilijonarja. Seveda, vselej se pa ne obnese tako dobro, kot je bilo napovedovano. Za zgled imamo lahko nekatere naše vladne agencije, ki nas skušajo nekaj učiti, pa se dostikrat izkaže, da so bile v zelo veliki zmoti. Saj koncem konca, kdo pa so vladne agencije in kje je garancija, da imajo vselej prav? Vladnim agencijam so na čelu ljudje, ki niso nobeni preroki in dostikrat taki, ki nimajo za seboj nobenih izkušenj v stvareh, katere učijo, zlasti tam, kjer je bilo imenovanje v take urade politično. V tem času nam, na primer, poljedelski urad odsvetuje kupovati farme. Ako bi imel ta urad pravico, bi morda celo prepovedoval kupovati farme v tem vojnem času. Morda ima vladni poljedelski urad prav, morda pa ne. Iz prejšnjih odredb tega urada bi skoro rekli, da nima prav. Poljedelski urad je, kot vemo, apeliral na farmarje, naj dvignejo kokošjerejo, da bomo imeli več jajec. Farmarji so ubogali, pa so imeli kmalu nadprodukcijo, ki je delala sive lase poljedelskem radu, še bolj pa kokošjerejcem. Isto velja za prašičjerejo, kar je tudi povzročilo nadprodukcijo. Potem je poljedelski urad svetoval, naj se mlade pujske pobija za umetna gnojila. Tudi to so farmarji ubogali in kaj je danes? Vlado zdaj skrbi pomanjkanje svinjine. Fakt je, da. je bilo mnogo slučajev v zadnjih nekaj letih, kjer je imel lep dobiček tisti, ki je delal ravno obratno, kot je odsvetoval poljedelski urad. V tem času, kot rečeno, vladni poljedelski urad odsvetuje kupovati farme. Toda, ali pa vlada ve, iz kakšnih vzrokov ljudje kupujejo farme? Vlada si najbrže misli, da jih kupujejo radi špekulacije. Toda v večini slučajev to ne bo držalo. Mi poznamo mnogo naših rojakov, ki so si kupili farme, pa ne vemo za nobenega, ki bi kupil farmo zato, da bi ž njo napravil kupčijo. Kdor kupi farmo, jo največkrat zato, da bo šel ali sam tje, kjer bo preživel zadnja leta svojega življenja, ali pa da bo hodil tje iz mesta koncem tedna na oddih. Človek, ki preživi dolga leta med mestnim zidovjem, si želi v poznih letih svežega zraka zunaj na. deželi. Mnogi so pa tudi, ki izhajajo na farmi boljše kot bi delali v tovarni. Delati je treba tukaj kot tam, na farmi dostikrat celo več, toda na farmi je človek sam svoj gospodar in kadar je v mestu kriza in morajo ljudje na relif, tega na farmah ne poznajo. Zakaj naj bi torej hotela vlada ustaviti kupovanje farm, kadar se to vrši iz popolnoma, ekonomskega vidika in za izboljšanje svojega življenja? Ljudje naj bi imeli svojo svobodno voljo, da si urede svoje ekonomsko življenje po svoji volji. Tedaj je človek prost, svoboden. Kadar hočemo pa spraviti pod svojo oblast njegov življenski položaj, potem človek ni več sam svoj gospodar, potem ima oblast nad njim vlada. To bi bil državni totalitarizem in tega v Ameriki še ne maramo. Mi hočemo ostati še nadalje svobodni ljudje na svobodni zemlji. Mnogo je državljanov, da, Jahko rečemo, da je velika večina teh, ki ne vidijo nevarnosti, da demokratska oblika vlade prav lahko postane totalitarizem in prav tako destruktivna za. civilne svoboščine kot vsak despotizem. To se lahko zgodi, če dobimo vlado brezpogojne večine, ki ne prizna nobenih pravic manjšini. Do tega pa v Ameriki ne bo prišlo, dokler imamo dve glavni politični stranki, ki pazita druga na drugo, da ne dobi ne ena ne druga preveč oblasti v roke. Nevarno je, če ostane ena stranka predolgo na vladi, ker si tedaj privzame preveč oblasti, torej dobimo vlado ene stranke in potom nje vlado enega čtoveka — absolutizem ali totalitarizem. Dokler ima ona stranka, ki je na vladi, strah pred drugo stranko, čeprav je trenutno v manjšini, toliko časa ne bo absolutizma v deželi, toliko časa bomo imeli vlado naroda za narod. Naj bo na vladi katera koli stranka hoče, bo morala gledati, da upošteva ustavo in njene določbe ter principe. Ako ne, ji bo začela navijati ušesa nasprotna politična stranka. Zato so pa državljani lahko brez skrbi, dokler imajo vsaj dve glavni politični stranki. Toliko časa se ni bati v deželi absolutizma ali vlade enega človeka, v katerem slučaju bi bilo tudi konec republikanske oblike vlade, čeprav bi morda še ostala na papirju. Nfajbolj pametno bi bito, če bi kongres sprejel postvo, da nihče ne more biti predsednik Zed. držav več kot en termin in ta termin naj bi bil za šest let. Tako bi lahko vseh šest let posvetil vladi, ne pa svoji osebni politiki za nadaljno izvolitev. Dežela bi bila varna pred vsakim despotizmom ali vlado enega človeka. V spomin našim prvim odbornikom in delničarjem ob 25 letnici Slovenskega društvenega doma v Euclid, Ohio. - 24. septembra 1944. Bliža se praznik spominskega dneva, da oživi ponos in slovanska zavest, ■ potrdil bo danes, da narod ne zginja, ak' prav že poteklo bo dvajset pet let. Skupaj Slovenci in bratje Hrvati in vaše korajžne in vrle žene. Vi tukaj ste skupaj ledino orali, vrtovi so priča za pridne roke, vsak je po svoje si hišo napravil, v nji se je borcev nov rod tu rodil. Al' nikdar ta borec nikjer se ni ustrašil, pri delu je ukal in pesmice pel. Danes marsik'terega prvaka junaka, kateri so prvi gradili naš dom, gomile porastla je trata zelena, al' vaši spomini živijo še v dom'. Kar vi ste pričeli, se danes spopolnuje, iz mal'ga porastel mogočen bo hram, kjer bodo naši slovanski potomci ob petdeset-letnici skupaj tu zbran'. Danes navdušeni skupaj hitimo iz Euclida vsega, možje in žene, na petindvajset-letnici v roke sezimo: Bog vas ohrani še dolgo žive, vam, ki sinovi od borcev očetov, ve hčere potomke slovanskih žena, na ta dan gomile s cvetjem krasite in solza spoznanja na nje naj kane. Vsi tisti, kateri še danes med nami, na prsi naj nagelček vam se pripne, Bog naj vas zdrave med nami ohrani, naj večkrat pozdrav Slovan poje še. Če bi mogel pokazat vam srce in dušo, ko pišem te verze vam v spomin. V duhu pa gledam že jamice rušno, katere zagrne me v mir in pokoj. —Jas. I. Rotter. Navodila glede božičnih pošiljk vojakom (Information Service, Post Office Department) Generalni poštni mojster Frank C. Walker priporoča naslednje: Hranite še sedaj močno vrvico in pripravne škatlje ter pričnite z nakupovanjem kmalu vsi tisti, ki nameravate poslati vojakom, mornarjem in drugim, ki so v vojaški službi preko morja, kakšna darila za božič. Tudi za letos je določen čas za pošiljke za armado in mornarico in sicer od 15. septembra do 15. oktobra, kajti po tem datumu se ne bo sprejelo nobenega zavitka za vojaka ali mornarja preko moja brez njegovega posebnega pisma ,v katerem izrecno prosi za eno ali drugo stvar. Ker je vedno večja zahteva za pošiljanje raznih vojnih potrebščin kakor municije, zdravniških potrebščin in hrane, zato je čas za druge pošiljke kot so božična darila .določen tako zgodaj in prav posebno pa še za to, da bodo vse pošiljke prišle v roke na-slovljencem pravočasno tudi v najbolj oddaljene kraje. "Lansko leto je bilo videti, da so bili ljudje pripravljeni sodelovati s poštnim uradom in prav tako se pričakuje tudi za letos," je rekel Mr. Walker. "Ni prav lahko delo, da se uredi vso pošto, ki je namenjena vojakom in vojaškemu osobju sploh, na vse razne in tako silno oddelje-ne postojanke. Toda poštno oso-bje skrbi zato, da bo vsa pošta oddana pravočasno, da bodo naši vojaki in mornarji ter vsi ostali v vojaški službi, vedeli, da kljub temu, da so daleč proč od domače hiše, niso od nas pozabljeni. Zato pošta skrbi, da bodo vsa božična darila namenjena njim, tudi kolikor mogoče hitro dostavljena." Mr. Walker je rekel dalje: "Prepričan sem, .da bodo ljudje tudi letos vpoštevali vsa poštna določila, vendar pa moram še posebej poudariti, da bo treba letos malo več pažnje pri zavijanju zavitkov, ki so namenjeni preko morja in seveda še posebej je treba paziti, da bo zavitek opremljen s točnim naslovom. Kajti jako mučno je priti v poštni urad, kjer je videti veliko število raznih zavitkov, ki ne bodo nikdar dosegli naslovljenca. Poštno osobje si prizadeva na vse mogoče načine, da so pošiljke dostavljene točno, ker se poštni urad zaveda velikega pomena in koliko veselja se napravi s tem vojaku daleč od doma, če prejme kaj od doma. Toda v mnogih slučajih pa je sploh nemogoče do- staviti pošiljko vsled nepravilnega ali netočnega naslova." "žal mi .je, ko sem že večkrat izvedel, da je velikost zavitka v velikosti škatlje za čevlje premajhna, vendar vam moram poudariti, da je najbolj pripravna, kajti vedite, da mora biti vsak zavitek dobro zavit in povezan in potem odpremljen v kovinastih, lesenih ali kartunastih škatljah in vse dobro povezano, če se slučajno, kar s^ tudi večkrat dogodi, raztrga zunanji ovoj papirja, je še vse en^> ohranjena vsebina zavitka in jo je še mogoče dostaviti." "Preteklo' leto je bilo mnogo teh božičnih zavitkov nedostav-ljenih, ker mnogi niso dovolj pazili, da bi bili pošiljko zavili kot je bilo priporočano, če bi bili naslovi napravljeni tudi v notranjosti zavitka, bi bili tudi taki zavitki prišli v roke naslovljen cu." "Noben zavoj naj ne bo daljši kot 15 palcev. Zaznamovan naj bo "Christmas Parcel" in bo gotovo dostavljen pred 25. decern brom. Od enega in istega pošiljatelja ne sem biti poslan istemu vojaku več kot en zavitek na teden. Vse kar denete v zavitek, zavite dobro še vsak predmet posebej. Predmete, ki se skvarijo, kakor jabolka aH drugo sveže sadje, opojna pijača, vžigalice ali bencin za žepne vžigalnike, ali kake druge predmete, ki so strupeni irt ki lahko skvarijo še druge pošiljke, ni dovoljeno devati v te zavitke. Noži, brivske kline in sploh vsak predmet, ki je oster, mora biti dobro zavit, da ne pride skozi zavitek, kar bi lahko povzročilo poškodbe ljudem, ki prekladajo te zavitke ali pa tudi pokvarilo druge zavitke." Sorodniki in prijatelji vojakov, katerim je znano, da se njih sin ali prijatelj nahaja v zelo oddaljenih krajih, naj bi pričeli s pošiljanjem takoj prvi dan, ki je določen zato (15.'septembra), kajti navadno je že tako, da se zadnje dneve, ki so določeni za pošiljanje, vselej nabere silne množine pošte, kar potem onemogoča poštnemu osobju točno odpremo. Zato poštni uradi pričakujejo, da bodo ljudje upoštevali ta navodila in pričeli s pošiljanjem zgodaj v'določenem času. .--—o—i- Slikar slovaških in morav-skih narodnih motivov, Joža Uprka, je umrl v starosti 79 let. Od podružnice št. 15 SŽZ Newburgh. — Naša podružnica priredi v nedeljo 20. avgusta piknik in sicer na prijaznih prostorih Slovenskega narodnega doma na Denison Ave. Zato pa prav prijazno vabimo vse'naše cenjene rojake in rojakinje iz širnega Clevelanda, posebno pa še članice naše podružnice ter njih družine, da gotovo pridete na ta piknik, da se bomo vsaj enkrat na leto videle in se skupno razveselile, čeprav je vse bolj žalostno dandanes. Obenem pa je prav, da pridete kolikor mogoče vse tudi zato, da bomo čim več pripravili za naše fante vojake, ki se bodo vrnili in dal Bog, da bi se že kaj kmalu in tudi vsi živi in zdravi. Pridite vsi, ki vam bo le čas dopuščal, kajti pripravljenega bo dovolj vsega kar spada na piknik in ste lahko prav brez skrbi, da ne bo nihče lačen ali pa žejen. In Zajec orkester pa tudi že poznate in veste, da kadar ta zaigra, še prav lahko pleše. Torej iz tega lahko vidite, da se bomo imeli prav prijetno. Vabim tudi urednika Ameriške Domovine in njegove pomočnike ter vse članice sosednjih podružnic in vam kličem na svidenje 20. avgusta na našem pikniku. F. L. predsednica. Obramba pomorske spremljave Čitatelj mnogo ne premišlja, ko prebira v svojem dnevnem časniku vesti, da je neka pomorska spremljava zopet srečno vplula v namembno lu-ko. In vendar se za temi preprostimi in skromnimi besedami skriva cela vrsta dogodkov, trpljenja, naporov in nevarnosti, ki jih je bila spremljava deležna na vsaki morski milji poti. V vojnem času so pomorske spremljav^ naravnost življenj-skovažno orodje vojaške in civilne oskrbe. Brez potrebnega zavarovanja pomorskih prevozov, je vsako uspešno vojskovanje nemogoče. Tega se sovražnik dobro zaveda in poskuša zato z vsemi silami pretrgati življenjsko žilo ,ki hrani in drži pri moči vojskujočo se državo in njene borbene enote, *Iz vsakodnevnih časopisnih vesti zvemo, s kako velikimi napori se sovražnik trudi, da bi izpo-drezal nasprotnikove pomorske prevoze. Mnoga in različna so sredstva, s katerimi poskuša sovražnik uresničiti svoje načrte. Vsako novo njegovo napadalno sredstvo pa izziva modernejša obrambna sredstva in tako potekajo ta tekmovanja od prvega pričetka sovražnosti pa vse tja do premirja. Dva*sta glavna in najnevarnejša, ki sta hrabrim mornarjem ~na širnih oceanih, na počasnih in neokretnih trgovskih ladjah, stalno za petami. Prvi se zahrbtno skriva pod vodo na preži, da sproži nevidno svoj smrtonosni torpedo. To je podmornica. Drugi sovražnik plava visoko v višavah neba — letalo — ki nosi bombo, torpedo ali mino. • Tekma med napadalcem in obrambnimi sredstvi je bila ves «as vojne zelo napeta in neizprosna; sreča pa se je nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Z nastopom novih \.ob-rambnih sredstev: žepne nosilke letal in korvet pa se je obrambni sistem zavezniških spremljav tako zelo moderniziral in izpopolnil, da je dosegel očitno premoč, kar dokazujejo številne spremljave, ki danes prihajajo v svoje oddaljene lu-ke z neznatnimi ali skoraj nobenimi izgubami. Moderna obramba spremljave je zelo draga stvar, ker obsega mnogoštevilna sredstva, ki so za to potrebna. Današnje spremljave so sestavljene iz večjega števila ladij, ki poleg svoje nominalne vrednosti predstavljajo v vojaškem pogledu posebne taktične vrednosti. Zato nam bo lahko razumljivo, da sq. stroški razmeroma le majhni. Že ena sama potopljena večja tovorna ladja predstavlja s svojim dragocenim tovorom ogromne vrednosti, ki jih niti ni mogoče tako lahko nadomestiti v vojnem času. Levji delež obrambe spremljave nosi vojna mornarica, saj je spremljava sama po sebi čisto pomorskega značaja. Ladje vojne mornarice vseh vrst, od bojnih ladij doli do majhnih neznatnih, izvidniških ladjic, varujejo spremljavo na vsej poti, na kateri preti nevarnost. Po težavnih poteh, pri velikih in važnih spremljavah spremlja konvoj še primerna eskadra vojne mornarice. Za mogočne spremljave so potrebne celo največje .enote mornarice, bojne ladje z vsem potrebnim spremstvom. Pri tej veliki organizaciji igra tudi letalstvo izredno važno vlogo ter je tudi tu — kakor v vseh ostalih strokah vojskovanja — prevzelo del obrambnih nalog. Naloge vojne mornarice pri teh operacijah so, da varujejo spremljavo proti napadom sovražne mornarice, predvsem proti napadom nadvodnih enot (kakor n. pr. bojnih ladij, kri-žark, rušilcev, torpedovk, malih torpednih čolnov in drugih malih enot) kakor tudi proti nevarnostim podmornic. Razen tega sodelujejo tudi pri obrambi proti sovražnemu letalstvu. Te stražarske eskadre vojne mornarice so zaradi posebnih pogojev, danes čisto drugape sestavljene, kakršen pa je bil nekdaj sestav manjših eskader. Včasih je n. pr. normalna manjša eskadra imela po eno ali več bojnih ladij, nekoliko križark in nekaj več rušilcev Danes izgleda eksadra za varstvo obsežnejših spremljav popolnoma drugače, ker so njene taktične naloge v mnogem tudi drugačne. Bojne ladje so še vedno jedro obrambne sile. Na stopajo v glavnem proti morebitnim težjih ali lažjim nad-vodnim enotam sovražne mornarice, ki bi brez njih s svojimi težkimi topovi uničile spremljavo brez posebnih težav in to v najkrajšem času. Ravno tako so ostale v sestavu tudi križar-ke, ki so pri manjših spremljavah celo glavna obrambna sila Njihova taktična vloga pa se je seveda spremenila. Pripadle so jim povsem nove naloge. Nov pojav so danes posebne "žepne nosilke letal," topniške križarke z mončo protiletalsko obrambo in številne manjše la d je "korvete." Ladje "nosilke letal" je rodila potreba. V današnjem sistemu obrambe spremljave so letala neobhodno potrebna za uspešno varstvo proti podmornicam, za opazovalno slufžbo in za obrambo proti sovražnim letalom. Zlasti je to važno pri preko-oceanskih plovbah, ker spremljave ne morejo ščititi letala s suhe zemlje. Te ladje so prav za prav prikrojene iz navadnih trgovskih ladij. Seveda ne nosijo velikega števila letal. Tudi niso velike niti hitre. Popolnoma pa zadostujejo potrebam in zraven tega niso preveč drage in njihova grad nja razmeroma kratka. Letala "žepne nosilke" stalno patrolirajo nad splremljavo in okrog nje. Na ta način love sovražne podmornice in če jih že ne morejo uničiti, jim vsekakor preprečijo, da bi se podmornice postavile v pripravno lego za napad. Podmornica ima namreč pod vodo manjšo hitrost kakor pa spremljava. Zato spremljava lahko uide, predno bi podmornica priplula v bližino spremljave, če bi vozila pod vodo. Vožnja nad vodo pa je za podmornico riskantna, če krožijo nad spremljavo letala, ki so za podmornico smrtno nevarna. Vsa ta letala so več ali manj (Nadaljevanje na 3. strani) ' veti al l "črajt, Jim, če šenis ljen, da bi zavrtel cirk začel vleči drete, ti bo vedal resnično zgodbicc čevem ribniku." "Mislim, da bom še; moči, da te bom poslui boš spet zašel kam P° Kar ,se pa tiče tvoje glede resničnosti zgodb sklicujem na ustavo Z držav, ki mi kot svobod žavljanu dajejo vso P da ji lahko verjamem,8 konštatira Jim izpod ' "Okej ,pa stopiva tJe čevim, kamor smo sto hodili na žernado iJ go. Gospodar Jože Grfl ga dne opazi, kako si11 drgne kožuh ob bodeči začuden ga Jože opaZ' se vleče pes ob žici,-P° ni dol, po drugi strani J je dlaka nagosto oPr$ deče žice. Pa še bolj se Jože Ču' di, kako je pes potem svojo dlako pobral po "l po zvil v kupček in 1 gobcu stekel naravnost ti gozdu, kjer je tisti ribnik. "Pes te opali," si m® kaj bo pa pes počel 1 Kaj takega pa. še ne-pes drgnil kožuh ob W to je že Videl, da bi' dlako pobral in od«e' nak, kaj takega pa šep šel pogledat za psofli'j že in gre v previdnif kužetom. Veš, Jim, to je b1', kateremu je naš u''e nosil klobase in sftJ*1"! tah večer. Redno ga je pes čakal na ce5,' šo in je tri milj da'et svojega prijatelja. "Da ga je duhal tf bilo nič čudnega, kel', so fantje bolj močn^ dandanes," se vtakne "Naj bo to že kal# pa je, da je pes Čakal in njegov.avto je je že pes začel kaz^' da se bliža domača V . lamo in klobasami' ' krat je prišlo med ^ navzkriž, pa sta se11: tala. Neke sobote f,^ Lojze nekaj zarno*'' , bil dati psu običaju'0,; se je to močno p^8. mu se ne bi, vendar ( nič. Samo pazil jf ^ j dogodkov pri hiši- * lepa prilika, si ie ^ magal in Lojzetu „ Pes si je milil, da ^ ma prav, ker si je v;; kar je mislil, da ,ie j kaj časa potem staLi ampak je bilo vse " ljeno. Torej ta je bil t kel z dlako tje kateremu je sledil dovednosti. Grame opazi, kj1^ pri ribniku ustavi1 j jfr t kije delal v vodijf ^ že daleč od rib«lK^ gospodar Jože z n6^! Si( vednostjo bližje, ^ in kaj. _ j ov « Kaj je našel J°Ž mu vdari sod-C pa ga izroči ravnate-J Viu takoj veli žandar- * 0b^je!erŽantu' naJ od" tM* b0 v v Marziljo, >/ enem tednu od- e; v Novo Kaledoni- ^mo«Un se priklo-inSrt^e „ln!.0sobjem in ko- vjS^f1 Seržantu' ki je e> naaj v celico in mu ANzn!3 se takoj preob-J >v,lproNam mora f: <ž"lČ,° seržanta in še > S solzami v J} 8«ano, obleko du- lif5^evk0t in za lli 1JraVl- «vr„ , v C strašil. ' Za t0 cr" Di« 0 vam bomo t S il ki ga je mo-^ >aj®bli Pečat in gte- S 6 Več S a ime- "Se j S am- " S^o^e Pozabite, bi««, Znjoza^na i°%2\>> acila z njo zaana- I C ie bil ?°mni seržant-' Pl>1 nas neki nič- vrednež iz Pariza, ki je vedno slačil svoj jopič, če smo ga vprašali po imenu in se zraven lagal: 'Presneto! Za številke nimam spomina, berite sami, gospodi' — In kaj pa vendar imate na prsih?" "Moj škapulir!" "Proč z njim! Kaj takega še nisem videl pri nobenem izti-rancu!" In surovež strga duhovniku blagoslovljen znak Marijinega varstva. "Tako —! Sedaj pa nazaj v pisani jopič! — sedaj ste pa res zal človek! Samo vaša bradica je še malo prekratka in pretrda in tonzu-ra se vam še ni popolnoma za-rastla. Se bo že še! — Ali še kaj, prosimo?" . "Dolžan sem vsak dan moliti brevir; prositi vas torej moram, da mi ga pustite." "Hahaha! Boste pa že hoteli vsak dan še mašo brati in vašim čednim tovarišem še pridigati? Veste, potrebovali bi pač pridige! Toda pomirite si svojo nedolžno vest. Celo življenje brevir j a nič več ne potrebujete in vse vaše farško sle-parstvo je sedaj pri kraju in Amen." "Prosim vas, gospod, govorite malo bolj spoštljivo o du-hovskem poklicu," nevoljno odvrne abbe Montmoulin. "Saperlot! Vi bi ga morali malo boljše spoštovati! — Ali smo pri kraju?" "Seveda priznati moram, da je videz zoper mene," razžaljeno odvrne obsojenec; nato pa skromno prosi: "Vendar pa mi dovolite vzeti seboj vsaj rožni venec, ki sem ga od dneva svojega prvega svetega obhajila molil vsak dan?" "Nič ne bo! Opravilnik ne dovoli prognancu vzeti seboj nič drugega kot jetniško obleko." "Rožni venec je pa hkrati meni drag spomin na mojo ljubo mater —." "Ah, gospod, seržant," se bojazljivo drzne ugovarjati stražnik, ki se je naučil ceniti in ljubiti tega kaznjenca, "pustite mu to stvarco; saj s tem ne more škodovati ne sebi ne drugim !" "Kaj vam to mar? Naj le vzame seboj te čarovniške .jagode! Denite mu roke in noge v okove! Jaz pa grem pogledat, če je državna kočija za tega gospoda že vprežena." Seržant odide. Stražnik porabi priložnost in hitro potisne jetniku rožni venec v žep. "In če zgubim svojo službo, te zadnje tolažbe vam ne morem od reči," pravi vrli mož in pripomni: "Kakor gotovo živim, ver jamem, da vi niste storili zločina, zaradi katerega so vas obsodili. Oprostite mi, če sem prisiljen vas ukleniti v okove Upam, da mi ne bo šteto v greh, če moram vsled svoje službe tako ravnati z duhovnikom." "Ne vznemirjajte se, dobri mož, in Bog povrni vašo prijaznost,' 'pravi abbe Montmoulin "Ce morete, prosim vas, pozdravite mojo drago mater in sestro ter njena otroka v Rue de la Colombe, št. 21. Zdi se mi, da me hočejo zato tako hitro spraviti naprej, da bi jih ne mogel več videti. In saj je pa tudi tako boljše. Kako bi trpela moja uboga mati, če bi me videla v ti obleki! Povedi te jim, da bom vsak dan moli za nje." (Dalje prihodnjič.) -o- OBRAMBA POMORSKE SPREMLJAVE (Nadaljevanje z 2 strani) lovskega tipa ter nosijo s seboj manjše globočinske bombe proti podmornicam. Nastopajo tudi proti sovražnim letalom, ki bi poizkušala napadati ladje spremljave ter pravočasno obveščajo eskadro o bližajočih se sovražnih letalih. Razen teh letal na nosilkah, so tovorne ladje same nosile s seboj po dve lovski letali, ki so jih v slučaju nevarnosti po katapultih spustile v zrak. Ta letala niso mogla več pristati na ladje ter so po končanem boju ali odletela na najbližnje letališče na kopnem — če so le mogla — ali pa se je pilot spustil s padalom zraven ladje, a letalo je utonilo v morju. Tudi taka letala so pokazala lepe uspehe, vendar so postala z uporabo ladij nosilk nepotrebna. Križarke za protiletalsko obrambo so poseben tip križark, katerih oborožitev je popolnoma posvečena protiletalskemu orožju. Navadno imajo nenavadno velik število protiletalskih topov in težkih strojnic ter posebno topniško centralo za precizno in uspešno streljanje vseh vrst orožja skupaj. Njihove posadke so dobro izvežbane ter predstavljajo te križarke resno oviro sovražnemu letalstvu, ki ji je drugače spremljava vedno zaželjeni cilj. Praksa je pokazala,, da je bolj ekonomično povezati spremljavi v velike formacije, zato zavzemajo zaradi velikega števila ladij velikanski prostor na morju. Da bi vse to morsko področje zavarovali z vseh strani proti najnevarnejšemu, sovražniku — podmornicam, morajo današnje stražarske eskadre imeti mnogo j večje število vojnih ladij, da bi lahko uspešno nadzirale ves morski prostor okrog spremljave, j Nemogoče pa je za tako službo' uporabiti veliko število rušilcev,! ki so zelo dragocene vojne ladje in je njihova gradnja razmeroma dolgotrajna in ne enostavna. Pomorski strokovnjaki so zato našli nadomestek v novem tipu ladje "korvete," ki je majhna, poceni in potrebuje razmeroma majhno posadko. Gradijo pa jo ahko v večjem številu in v razmeroma kratkem razdobju. Kljub vsemu pa ta ladja zelo uspešno opravlja službo proti-podmorniške obrambe. Hitrost teh ladij ni pomembna, stroji so enostavni in poleni. Oborožena je s topovi in raznimi posebnimi pripravami za borbo proti podmornicam (prisluševalne naprave, detektorji, vodne bombe itd.) Te male požrtvovalne ladjice so že napravile ogromne usluge pri gonjah na podmornice in pri obrambi spremljav. Veliko število sovražnih podmornic leži po njihovi zaslugi na dnu morja. Njihova je tudi zaslu,ga, da je podmorniška kampanja, ki je resno ogrožala zavezniško oskrbo, skoro popolnoma izgubila svoj nevarni značaj. Vsaka ladja spremljave je razen tega še posebej oborožena i 2 ali več topovi in nekaj strojnicami proti napadom letal in podmornic. Za obrambo proti niz MAKE EVERY PAY DAY BOND DAY Ljudstvo, ki ne ceni žensk i V Notranji Mongoliji leži dežela Tajutov. Ruski raziskovalci, ki so se pred leti mudili tam, poročajo, da ne zavzema ženska nikjer drugje na svetu tako nizkega družabnega položaja kakor tam. Prezir ženskega spola gre med Tajuti tako daleč, da se ženske niti ne smejo učiti govorice mož, temveč morajo uporabljati popolnoma drug, dosti pri-mitivnejši jezik, če žensko zasačijo pri poskusu, da bi se naučila moškega jezika, zapade smrtni kazni. Seveda so primeri ,da mora moški ženski kaj povedati. Ker pa moškega, ki se je tako spozabil, da je spregovoril s žensko takoj izženejo, mora uporabiti ovinke: z znaki izrazi željo drugemu moškemu in «ženska, ki so ji prav za prav ti znaki namenjeni, jih mora ujeti z očesnimi koti in se jim seveda tudi takoj pokoriti. Da bi kak šna ženska poskusila obrniti se do kakšnega moškega, je tam nepojmljivo ,da niso za ta primer določili še posebne kazni. DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ženske za čiščenje podnevi STALNO DELO DOBRA PLAČA Zglasite se v 5. nadstropju v uradu Wm. Taylor Son & Co. (194) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu ' POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS /193: Poslovodja dobi delo Slovenska zadružna zveza išče poslovodjo za podružnico na Waterloo Rd. Mora biti iz-učen mesar. Dobra plača. Zgla-si naj se pri Louis Ižancu v glavni prodajalni na 667 E. 152. St. , (194) LICENZIRAN KURJAČ Služba od 3 pop. do 11 zveč. 8 ur na dan, 7 dni v tednu Plače od ure OSBORN MFG. CO. 5401 Hamilton Ave. (194) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI OHIJSKO VINO (najboljše vrste) $2.50 GALONA EMERY'S BAR 961 Addison Road Odprta- do 2:30 A. M. Moške in ženske se potrebuje za splosna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur na teden Plača za ZAČETEK Moški 77 y2 c na uro Ženske 62 y2 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (X) Moške se sprejme < Jemlje se aplikacije za moška dela v vojni industriji na novih kontraktih. Prekladoval-ci v skladišču, trucker j i itd. Dobra plača od ure. Eaton Mfg. Co. E. 65th St. in Central (194) JOIN THE PAY ROLL * SAVINGS PLAN * Rodney Adams Heating Service Dajte si osnažiti svoj furnez zdaj. Mi popravljamo in zace-mentiramo furneze. Imamo dele za vseh vrst furneze. Inštaliramo tudi nove furneze ter inštaliramo pihalnike (blowers). Inštaliramo termostate na furneze za premog ali plin. Ekspertna postrežba na vseh vrst opreme. KE 5461 21601 Westport Ave. Peč naprodaj Proda sfe kuhinjska peč m studio couch; v dobrem stanju in po nizki ceni. Poizve se na 6305 Glass Ave. (191) Breskve in češplje Naprodaj so lepe breskve in češplje. Zglasite se pri Frank Gruber Route 534 Geneva, Ohio (192) Pridite ven! — se glasi povelje. — Z mbitimi in pripravljenimi puškami-z a strel stoje naši marini pred skrivališčem Japoncev na Tinian otoku v Centralnem Pacifiku. Ta otok je sedaj popolnoma v rokah Amerikancev. Slaščičarna naprodaj Proda se slaščičarna z vso opremo za izdelavo sladoleda Nahaja se v prometni slovenski naselbini. Proda se samo trgo vina in oprema, ali pa tudi po slopje. Naslov izveste v uradu tega lista. (193) Dekleta in žene Punch Press operatorice 3obra plača od ure in overtime 100% vojno delo Zagotovljeno delo po vojni z 60 let staro družbo Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49th St. blizu St. Clair Ave. (194) Ženske se sprejme Sprejme se ženske za dela v vojni industriji. Pregledoval-na in drugih vrst dela bodo na razpolago. Dobra plača od ure. Eaton Mfg. Co. E. 65th St. in Central (194) Kupujmo obrambne obveznic« in znamke I TOVARNIŠKI DELAVCI za splošna dela, Rubber Press ln Rubber compounders, vozniki trukov, prelagale! materiala, pomagači v plating prostorih, učenci na Automatic Screw strojih. Predznanje ni potrebno. Dobra plača od ure in overtime. Stalno delo v važni industriji. Urad za najemanje odprt vsak dan od 7 zj. do 5 pop. ob sobotah in nedeljah od 7 zj. do 3 pop. DILL MFG. CO 700 E. 82 St. _(191) Hotelske služkinje Prijetno delo Udobne ure Delrey Hotel 1819 E. 55th St. (194) kim napadom ter strmoglavcem vlačijo pogostokrat ladje s seboj privezane balone pritrjene z jeklenimi žicami. Največ uspeha v iskanju podmornic imajo letala. Podmornico je zelo težko opaziti z ladje, ker ima v podvodnem položaju vidljivo samo kratko tenko cevko periskopa in še to ne ves čas. Iz zraka pa se podmornica dobro vidi tudi ,če je pod vodo, samo če ni pregloboko pod vodo. Najboljša obramba ladij spremljave proti podmornicam je hitrost in stalno menjavanje smeri. Cenene tovorne ladje nimajo velike hitrosti niti so posebno gibljive, zato pač rabijo močnejše varstvo. Hitrejše ladje, potniške, ki služijo predvsem za prevoze čet imajo s seboj ponavadi le majhen oddelek vojne mornarijce^ ker se same varujejo s tem, da vozijo zelo hitro in neprestano menjajo smer ter tako onemogočajo podmornicam, da bi se s svojo počasno vožnjo mogle pravočasno pstaviti v pravo lego za napad. Organizacija potovanja velike spremljave je zelo zamotana ter je vozni red že v naprej izdelan tudi v podrobnostih. Take spremljave vodijo stari izkušeni pomorski častniki, poveljniki eskadre pa so odgovorni, da pripeljejo konvoj varno v namembno luko. Vseh predpisanih formacij se morajo najstrožje držati ves čas vožnje . Kljub temu, da je obrambna služba izdelana do najmanjših podrobnosti, vendar predstavlja vsako potovanje še vedno velike nevarnosti in obenem zahteva velike napore za hrabre posadke. Njihova težka služba ne prejema ponavadi glasnih in hrupnih pohval in nagrad, kljub temu jo vršijo tiho in požrtvovalno z | dneva v dan z noči v noč, gleda-' joči vsak trenotek smrti v obraz, ' ki jim stalno preži iz valov mor-j ja in iz neba nad njimi. Tem ! hrabrim pomorščakom gre ve-! lik del zaslug v boju za končno I zmago. G. "Priznanje z najvišje strani" Ko je bila angleška kraljica-mati še princeza Waleska, je prisostvovala nekoč neki operni predstavi. Položila je šopek vrtnic, ki jih je imela v rokah, na naslonjalo lože, sliu/čajna kretnja roke je šopek vrgla z naslonjala. Padel je med orkester in dirigent ga je dvignil. Ker je bila tedaj mlada začetnica, ki je prvič nastopala, sama na doru in je pravkar skončala neko arijo, je dirigent mentil, da je bil šopek iz kraljeve lože nemenjen njen in ga ji je podal. Na ta način odlikovana pevka se je priklonila proti loži pincese prestolonaslednice in vsa dvorana je dozdevno priznanje njeni umetnosti sprejela z viharnim ploskanjem. Šveda je bila debutantka predmet največje zavisti s strani svojih tovarišic, pa to zavist je ustavila s finim taktom na ta način, da je razdelila cvetlice med nje in si obdržala eno samo vrtnico in svilen trak. Na ravnateljstvo dotične opere je napravilo "priznanje z najvišje strani" spet takšen vtis, da je mlado pevko aganžiralo z najugodnejšimi pogoji in tako se je začela njena kariera po zaslugi neke pomote, ki jo je princesa pojasnila šele dosti pozneje. Tedanja začetnica je bila po prvem priznanju z najvišje strani, ki ji sploh ni bilo namenjeno, postala v resnici znamenita pevka. Teta iz Južne Amerike Za spremembo je dobro imeti tudi kakšno teto v Ameriki. Vsekako je bila takšna teta iz Južne Amerike zelo koristna trem svojim nečakom in eni nečakinji v Franciji, ki jim je bila zapustila veliko imetje. Pred leti se je Marijana Robinova izselila kot plesalka v Brazilijo in čeprav je bila od tedaj z svojo rodbino v stalnem stiku ,ta vendarle ni natančno vedela ,kaj v Ameriki počenja. Končno pa je umrla neporočena v starosti 58 let in je I vse svojorMTrtet?je zapustila svo-1 jim francoskim sorodnikom, šlo se je za 25 milijonov — na ža-I lost pa so bili to le milijoni v brazilskih reisih, tako da je znašalo vse skupaj komaj 250,000 francoskih frankov. A dediči končno tudi tega iniso zavrglli in jim je menda vse eno prav prišlo. Griža zoper kače Na neki seji pariške akademije je pred leti podal profesor Roussy zelo zanimivo poročilo o poskusih, ki jih je delal s strupenimi kačami in zlasti o novem načinu, da bi se te kače, posebno modrasi, iztrebili. Te poskuse je delal raziskovalec kač Brumpt na francoski državni farmi ža strupenjače. Brumpt je "živalim vcepljal vsake vrste griže. Večina modrasov je po 35 do 51 dneh poginila, nekateri so vzdržali dalj časa, nazadnje pa so le poginili. Najvažnejše je pri tem dejstvo, da prenašajo bolne živali bolezen potem tudi na druge kače. Epidemija ta griže, ki bi tropske dežele rešila ene najhuj-vših nadlog, bi bila za človeka brez nevarnosti, kajti ta posebna vrsta griže se ne prenaja nanj. Kupujte vojne bonde! šno veselje. V kratkemu času P; vsa postelja v planie' se je pričel plamen' po celici. Sedaj šele paznika gosti dim, ^ zapiral dihanje. V tem trenutku P8 zblazneli na paznika* hotel pustiti veselja^' terega je imel nad P da bi mu ga ne unit'1' na to se prične groz«' katero pa je izpadi" ka dobro, ker je oft oba na tla zavali'3 obležal in je sedaj , moči razvil kolikor J' imel. .. (Dalje prihodu)' —HI Ime Korotan n* je v srednjem veW toliko kot Slovenija nec. Vendar pa bi bilo mogoče skozi kako drugo osebo tukaj sta-nujočo poslati kako poročilo Edwardu. Mogoče bo kdaj kaki sostanovalec ozdravil' in nato ga znajo odpustiti iz tega nesrečnega zavoda. Ona se je podala sedaj na delo, njene oči so iskale vse naokrog med nesrečniki, da bi našle kaj nji primernega. Se li nahaja med temi nesrečniki v resnici kaki tak človek,- kateri zamore še na ozdravljenje ke-daj misliti? Nobenega sqcutja, nobene verjetnosti, nikjer uslišan j a doseči, to je strašna, strašna srčna bol ene uboge zapuščene mlade žene! Ko bi se ji vsaj enkrat posrečilo, da bi zamogla napisati list in ga spraviti iz tega zavoda, tako da bi dosegel Edwarda. Toda straženje je bilo mučno, papir in peresa nimajo umo-bolni in če se kdaj to prigodi, da kateri bolnik za kaj takega prosi, no, potem gre list skozi vse roke tukaj uslužbenih, in seveda, ti ga nikoli ne odpravijo dalje, ker nečejo s takim listom onih ljudi na katere je list naslovljen žaliti, ali jih v zopetno bol pripraviti. Mali listič z nekoliko besedami, bi zadostoval. Ce bi Elizabeta na njega zapisala: "Reši me moj ljubi Edward, jaz se nahajam v blaznici v San Ja-go," in ko bi ta listek dospel v Edwardove roke, bi bila ona prav gotovo rešena; vsaj tako si je mislila v tolažbo. Toda to je veliko vprašanje, kdo bi ga zamogel spraviti iz tega nesrečnega zidovja? Strežnica Dorotija je bila, akoravno je izgledala kot kaki moški, nekoliko nagnjena k Elizabeti, in dostikrat se ji je videlo,, da sočustvuje z njo. Dorotija je imela z njo nekako usmiljenje in je lepo ravnala z njo, ker bila je Elizabeta nji izročena v varstvo. Vendar pa je tudi ona mislila, da je res na umu bolna, ker je vedno samo kaj takega govorila, kar se nikakor ni moglo vrjeti. Elizabeta je od kraja vedno Dorotijo prosila, da naj pokliče Sir Edwarda k nji, tudi jo je prosila, da usmiljeno z njo ravna — in da je sedaj ona njeno i razburjenje zamogla umiriti, je Dorotija vse obljubila in se delala tako, kot da hoče vse natančno izpolniti, kar ji je Elizabeta naročila. Vendar pa ni nobene stvari, za katero je bila naprošena izpolnila! Sedaj je šla Elizabeta med prostim časom, kadar je bila iz njene celice izpuščena vedno na tak prostor, da je zamogla videti skozi velika železna vrata na prosto. Ona je imela namen pri vratih čakati, če bi se pojavil kak mimoidoči človek, kateremu bi lahko zaupala nje- 1Ernie Pyle, vojni poročevalec, ki vse vidi, gre vse povsod, je prišel tudi na neko Janetsko 1 zasedeni Franciji, kjer ga vidimo v pogovorni z " vojakom, ki mu pripoveduje o stari sekiri, ki j° v Normandiji. Vojak je Pfc. George Clayton iz % lnd. ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v tekih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) UČITE SE AHGLEŠČ1NE iz Dr. Kernovega ANGLEŠUO-SLOVENSKEGA BERP "ENGLISH-SLOVENE READER" A kateremu je znižana cena rt* ^ II in stane samo: ) t' v Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA ( 6113 St. Clair Ave. Cleveland' POZOR GOSPODARJI Hiš1 / as'"' Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z "Jjn škrilja, popravo žlebov ali novih, ae z vso zanesljivostjo o»j» ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. J MEIrose 0033 6115 LORAIN AVE. A Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. ^ \ TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA John Mohorčič ki je zaspal večno spanje in se ločil od nas dne 16. avtrusta 1943. Eno leto je že poteklo, Kar Tvoja pot se je končala; mi pa ne moremo biti veseli, ker so žalostni spomini za nas; počival v miru, soprog in oče, v veselju večnem se raduj. Žalujoči ostali: MARY MOHORCIC, soproga. MARY, hči, JOHN, sin. Cleveland. O., 16. avg. 1944. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA John Cesnovar ki so prenaglo zaspali večno spanje dne 16. avgusta 1939. Pet let je že poteklo, kar Vaša pot se je končala, prenaglo Bog Vas je poklical in spomin nam žalosti srce. Dragi naš preljubljeni oče, na Vaš grob danes spomini hite, počivajte v miru blaga duša, in večna luč naj sveti Vam. Žalujoči ostali: MARY SHUBER in JEAN LOCKER, hčeri. LOUIS in NORMAN, zeta, MARLENE in NOREEN JEAN, vnukinji. LOUIS JR.. vnuk. Cleveland, O.. 16. avg. 1944. V BLAG SPOMIN ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Ahlin ki je v Bogu za vedno zaspal dne 16. avgusta 1933. Let enajst nam spomina na Tebe dragi niso zbrisala, počivaj v miru, soprog in oče, in v veselju večnem se raduj. Žalujoči ostali: MARGARET AHLIN, soproga SINOVI in HČI. Cleveland, O. 16. avg. 1944. Segio Osmena, star 65 let, je bil v Washingtonu zaprisežen kot drugi predsednik Filipinov na mesto umrlega predsednika. Manuel Que-zon-a. Obljubil je, da bo tudi on tesno deloval z Zed. državami, toda bo deloval za neodvisnost F Hip i nov, odkjer 'je pobagn.il mkufo pred japonsko okupacijo istih. JVaJre s o zal je ! V tej žalostni uri, ki je zadela družino Svetetovo, kjer jim je smrt iztrgala z dolgotrajno boleznijo dobrega in ljubljenega očeta MARTIN-A SVETE našega sorodnika in velikega prijatelja skozi dolg aleta, zato v tej uri izrekamo naše globoko sožalje ostalim, za njim žalujočim in vsem sorodnikom. Naj blagemu očetu Bog dodeli večni pokoj. DRUŽINA ANTON GRDINE. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano In hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. no nesrečo. i Toda ta njeni načrt ni bil Iz- j peljiv, ker vertarji in vertarice 30 bili jako oprezni in pazljivi, tako, da se nikakor ni moglo nobenemu umobolnemu posrečiti, da bi se zamogel s kakim mimoidočim človekom kaj dogovoriti. Poleg pa so še proste ure hitro potekle. Bolniki so se morali zopet vračati nazaj v to strašno žalostno poslopje. Vsa ta bolna družba je bila jako poslušna in ubogljiva. Vsi drugi umobolni, kateri so bili nevarni, niso bili izpuščeni na prosto. Tukaj so šle ženske in moški, kateri so se zunaj nahajali z verterji in vertaricami vse pomešano nazaj v hišo, in bilo jih je videti kot kako veliko množino otrok, kateri so se. mogli po pretekli četrt uri zopet nazaj v šolo vrniti. Tudi Elizabeta je mirno sledila ti človeški čredi nazaj v hišo. Velika in močna vrata, katera so se nahajala v notranjščini tega velikega poslopja v ozadju so bila odprta. Za temi vrati so bile stopnjice, katere so vodile do zgornjih celic; in sedaj je vse hitelo po njih. Nekaj bolnikov je med seboj kramljalo. Nobeden se ni spomnil, da se nahaja v blaznici. Toda ko so dospeli na zgornji hodnik, na katerem se je nahajala velika množina zamreženih vrat, so se spomnili vsi, kje da se nahajajo, ker tukaj so.začuli pretresujoči smeh nekega, kateri jih je opominjal, kje da se sedaj nahajajo. Vrata so bila odprta. Vsak si je poiskal svojo celico. Nekaj jih je pa tudi po več skupaj stanovalo v eni celici. Verterji in vertarice pa so skrbeli, da je vsak bolnik prišel na svoj prostor in se mirno zadržal. Nato so se zaprla skoro vsa vrata, posebi razumevno tudi ta velika, močna vrata na spodnjem hodniku, tako da jih ni mogel nobeden odpreti. Bilo je, kot bi se nahajal v kaki veliki kaznilnici, kjer se nahajajo sami morilci in drugi zločinci. Nobeden izmed teh stanovalcev ni mogel iz te hiše nesreče ven pobegniti. In tukaj v teh prostoril, v katerih so se nahajali bolj mirni in oni kateri niso bili nevarni bolniki, je bilo še za vzdržati, akoravno so se tudi vedno nahajali pod nadzorstvom paznikov in imeli zamrežena okna in vrata kot drugi nevarni bolniki, ali zgoraj v velikih sobah, v katerih so bili umobolni na posteljo z jermen jem privezani, tam je vladal strah in groza. Tukaj so bile male celice, v katerih so bili taki umobolni, kateri so hoteli trenutkoma vse v celici razbiti in s sebe vso obleko strgati, noč in dan pod nadzorstvom paznikov in v teh celicah je bila vsaka stvar,' ako ne na podu pa na steno pribita tako, da ni mogel nobeden pobesneli bolnik nič proč odtrgati. Tudi so bile celice, v katerih so bili umobolni v prisilnih srajcah privezani na železna stola tako trdno, da ni mogel niti z mazinjcem na roki nič ganiti. — Pri vsemu temu redu pa je vladal tukaj v ti hiši strah in trepet, ker vsak trenutek se je čul kak srce pretresujoči obupni klic in žalostno donel po hodniku. , Še strašnejše pa je bilo v zgornjih celicah v katerih so bili najnevarnejši bolniki. V eni izmed teh celic se je nahajal tudi Guy Campbell, samo še nekoliko podoben človeku. Čepel je v kotu celice kot kaka krvoločna divja' zver in bil vedno pripravljen, da skoči v človeka, ako bi se mu hotel približati. Dva močna vertarja sta se skozi celi dan pri njem nahajala, da sta ga nadzorovala. In ta previdnost je bila jako potrebna, ker eden sam bi si ne bil svest svojega življenja. Ko se ga je sem dovedlo, je bila j njegova trenutna blaznost tako strašna, da se ga je s težko mu j o medtem ko je on okoli sebe grizel in tolkel ukrotilo in se ga takoj privezalo na železni stol tako trdno, da ni mogel z nobenim členkom popolnoma nič ganiti.' Vendar pa je Armenia tako visoko vsoto za njega plačala, da se ga je sprejelo, v ta zavod, in tudi prepovedala, da se mu ne sme nič žalega storiti; ter da mora biti vedno prost v celici. Toraj sedaj ni preostaja-lo nič drugega, kot da je ravnateljstvo moralo pri njem pustiti vedno po dva paznika ponoči in podnevu. 'Ono malo število pohištva katero se je nahajalo v njegovi celici ,je moralo biti močno pritrjeno na steno in tla, da bi ne mogel on kaj rabiti, ko bi ga zopet pograbila njegova trenutna blaznost. Ponoči je pri njem v njegovi celici gorela svetilka, katera pa je bila na stropu pritrjena, da bi jo on ne mogel doseči. Noža ali vilic nI nikoli dobil, kadar se mu je prineslo jesti, je dobil vedno samo leseno žlico. On je malo jedel, pil pa skoraj ni nikoli. K počitku se je samo takrat vlegel, kadar je bil v to prisiljen in vselej poleg postelje na pod. Bil je tudi po navadi vsako noč po en paznik pri njem. Nekega večera pa se je pustil čisto mirno dopovedati, da se naj k počitku poda. Takoj je ubogi in šel v posteljo, ker je po navadi vedno poleg postelje počival. Če je pa kateri oprezno opazoval njegove poglede, ta je mogel takoj izpo-znati, da se v njegovi notranjščini nekaj novega kuha in da kuje neki načrt. Paznik je bil s to njegovo udanost, kateri se dosedaj ni dal nikoli ukrotiti jako zadovoljen in. je mislil, da ga je premagala slabost ,ali pa trud-nost. To se dostikrat dogodi pri takih bolnikih, katere napada trenutna zblaznelost. Guy se je vlegel in se delal kot da bi prav trdno zaspal. Paznik je sedel nekoliko oddaljen od njega na stolu in opazoval spečega blaznika. Vse je bilo tiho v celi hiši. Ta služba je bila jako težka. Paznik je nastopil službo ob deveti uri zve:er in je moral v službi ostati do petih zjutraj, toraj je moral v ti celici ostati ravno celo dolgo noč in še prav previdno paziti. Ob peti uri zjutraj pa ga je šele prišel nadomestiti njegov tovariš in sedaj si je zamogel privoščiti nekoliko uric počitka. In akoravno je bila taka služba nevarna, so se ji pazniki tako privadili, da niso popolnoma nič mislili na kako nevarnost. Zgrabila je paznika neka utrujenost, medtem ko je opa-I zoval spečega Guya in ga tako mučila, da se ni mogel nikakor več premagovati. Njegova glava je klonila na prsi in objel ga je sladki spanec. Čez nekoliko časa se je Guy prav previdno na postelji vzdignil. Ko je videl, da se paznik nič ne premakne, se natiho nasmeje in je takoj izpod odeje potegnil neki mali zaboj ček, katerega je skozi ves čas kar se je nahajal v blaznici skritega držal. Ta mali zabojček je vseboval eno voščeno svečo. On se je začel sedaj s to svečo igrati in jo je prižgal. Pri tem delu pa je bil tako previden in tih, da ga paznik ni prav nič slišal in kar naprej spal. Sedaj je stopil iz postelje in je svečo tako nad posteljo držal, da se je pričela užigati. To delo mu je prirejalo stra-