VABIMO VAS MA PRVOMAJSKO SREČANJE NA ŠMIGLO VINI Občinski svet Zveze sindikatov občine Žalec vabi na tradicionalno prvomajsko srečanje pri Šmiglovi zidanici, ki bo 1. maja ob 10. uri. Slavnostni govornik bo Lojze Fortuna, sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov, v kulturnem programu pa bodo sodelovali pihalni orkester iz Liboj, moški pevski zbor iz Prebolda in učenci osnovne šole Slavko Šlander iz Prebolda. Za zabavo na tovariškem srečanju pa bodo poskrbela društva iz krajevne skupnosti Gomilsko in ansambel Jogy band. Celje - skladišče D-Per III 5/1984 COBISS »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Golob, Jože Golič, Franc Izlakar, Vera Kalčič, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Kristjan Markovič, Mojca Nahtigal, Irena Terglav, Breda Verstovšek in Milan Žolnir. Novinar: Irena Jelen. Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek. Lektor: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu Republiškega sekretariata za infomiranje št. 421-1/72 je časopis »Savinjski občan« oproščen prometnega davka. Smo pred praznovanjem dneva OF in praznika dela. V razmišljanjih ob teh mejnikih običajno tudi ocenimo naša dejanja, delovne in širše družbenopolitične uspehe pa težave in pomanjkljivosti. Hkrati je to tudi priložnost za osvežitev obvez in delovnih nalog za odpravo zagat in preprek pri našem razvoiu. V Osvobodilni fronti so se pred 43 leti združile vse napredne in demokratične sile slovenskega naroda, da pod vodstvom Komunistične partije organizirajo in vodijo oborožen' boj proti okupatorju in ljudsko revolucijo. Že v času narodnoosvobodilnega boja, še zlasti pa po osvoboditvi, je predstavljala OF politično osnovo za razvoj ljudske oblasti in kasneje uveljavitev socialističnega samoupravljanja. Tako danes Socialistična zveza delovnega ljudstva, kot najširša demokratična oblika povezovanja in združevanja občanov in delovnih ljudi, nadaljuje svetle tradicije OF. Prav v zadnjem obdobju veliko govorimo o uresničevanju ustavne vloge SZDL kot frontne organizacije socialističnih sil. Socialistična zveza je skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami dosegla pomembne uspehe. Ti se odražajo na različnih področjih dela in življenja. Za doslednejšo uveljavitev ustavne vloge SZDL in učinkovitejše delovanje v političnem sistemu z vsemi frontnimi deli pa bo potrebno več neposrednega delovanja, zlasti v krajevnih organizacijah SZDL, v združenem delu, med občani in delovnimi ljudmi. Pred mesecem dni je naša skupščina sprejela nekatere planske dokumente za letošnje leto. Resolucija o družbenoekonomskem razvoju občine nas obvezuje, da se na vseh področjih delovania trudimo, jda vse planske cilje dosežemo oziroma jih celo presežemo. V skupščini je bil sprejet načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini. Tudi ta dokument nalaga vsem dejavnikom, delovnim ljudem in občanom dokaj konkretne naloge in obveznosti. Od prizadevnosti in odgovornega dela vseh nas pa je odvisno, kako ga bomo dejansko uresničevali, kako bomo •premagovali težave in krize, kj jih že doživljamo. Potrebno bo dovolj volje, zagnanosti pa tudi odrekanja v določenem obdobju pa bo premagana marsikatera prepreka. Naš osnovni cilj je predvsem dvig produktivnosti dela oziroma večja in kvalitetnejša proizvodnja v vseh panogah gospodarstva. Na vseh področjih bo nujno zmanjševanje stroškov poslovanja in takozvane režije. Potrebna bo še močnejša usmeritev v izvoz na konvertibilno področje. Zelo poudarja- mo tudi razne oblike varčevanja in racionalnosti. Upoštevati pa moramo razne socialne momente in socialno varnost ljudi. V zadnjem obdobju je veliko razprav in bojazni, kaj bo ob sprostitvi cen. V SZDL pričakujemo in tudi zahtevamo, da bomo vsi spoštovali dokumente, ki so ali še bodo sprejeti v zveznem in republiškem merilu, dogovorjene samoupravne sporazume o cenah in razumne odnose med panogami. Brez širše družbene kontrole in borbe proti pretiravanju in špekulacijam ne bo šlo. Ob prazničnih dneh — 27. aprilu in 1. maju — pričakujemo tudi praznični izgled naših domov in krajev, delovnih in poslovnih prostorov. Pričakujemo številno udeležbo na proslavah in pohodih, ob bakladah in kresovih, zlasti pa na prvomajskem srečanju pri Šmiglovi zidanici. Janez Meglič «a m jmi Hens mam as» »SeiffiSa ÜB» Osrednji sprejem štafete bo na Polzeli Po tisoč in tisočih kilometrih bodo dvanajstega maja prejeli v svoje roke štafetno palico tudi žalski mladinci. Na pot po žalski občini bodo štafetno palico ponesli v Letušu, zvečer pa jo bodo na Vrheh predali zasavskim mladincem. Dan pred prihodom zvezne štafete, enajstega maja, bosta v občini krenili na pot tudi lokalni štafeti. Prvo bodo spremljali mladinci iz Vinske gore, Ponikve, Velike Pi-rešice, Galicije in Griž, pot druge lokalne štafete pa bo tekla preko Andraža, Vranskega, Tabora, Gomilskega, Trnave in Braslovč. Pot obeh lokalnih štafet bo zaključena na Polzeli, kjer se bosta priključili zvezni štafeti. Na Polzeli pa bo dvanajstega maja tudi osrednji sprejem Titove štafete v žalski občini. Časovnica zvezne štafete je objavljena na 13. strani. - ij - M , M8MMB OHR MM MM MM MM H Simfonični orkester RTV Ljubljana v Žalcu V petek, 4. maja 1984, bodo v telovadnici žalske osnovne šole gostovali člani simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Pod taktirko dirigenta, domačina Francija Rizmala, se bodo predstavili z delom Janija Goloba: Štiri slovenske ljudske pesmi, W. A. Mozarta: Koncert za oboo in orkester KV 412 in L. V. Beethovna: Simfonija št. 7. Kot solist večera se bo poslušalcem predstavil oboist Božo Rogelja. 7. stran »V kmetijstvo se morajo prenehati vmešavati razni »strokovnjaki«, ki ponujajo dvomljive rešitve. Menim, da za stabilizacijo lahko kmetijska gospodarna dejavnost največ prispeva, zato jo je treba usposobiti. Bili bi veliko na boljšem, če bi imeli dovolj hrane za domače potrebe in še za izvoz. To je naš cilj in tudi proizvodnja Hmezada je usmerjena k temu cilju. (mag. Vlado Gorišek v intervjuju, ki ga objavljamo na 7. strani.) —--------------. ZA PRAZNIK OF - IN 1. MAJ ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM SK UPŠČINA OBČINE DRUŽBENOPOLITIČNE , ORGANTŽAČIJE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ’ UREDNIŠTVO SA VINJSKI OBČAN ŽALEC . ( ;------------------------------- Letošnji dobitniki srebrnih znakov OF Na svečani seji občinske konference SZDL Žalec bodo 26. aprila podelili občinska priznanja OF slovenskega naroda. Prejeli jih bodo DPD Svoboda G.riže, Franc Golčar iz Galicije, Franc Herman iz Šešč, Ivan Košan iz Vinske gore, Franc Lenko iz Trnave, Fanika Raček iz Prebolda, Bruno Randl iz Petrovč, Emiljan Ribič iz Braslovč, Jože Štefančič iz Žalca in Slavko Tiselj z Gomilskega. V______________ J Šempeter v Savinjski dolini PROIZVODNI PROGRAM ja razdeljen v linije za posamezna kompletna opravila pri spravilu sena, pripravljanju ailaže, spravilu koruze in za manipulacijo s hlevskim gnojem. UNIJE sestavljajo posamezni stroji z večjo ali manjšo zmogljivostjo, prilagojeni ravninskkn ali hribovitim obdelovalnim površinam. SIP KMETIJSKI STROJI - POJEM NAJSODOBNEJŠE MEHANIZACIJE ZA RACIONALNO IN KVALITETNO KMETOVANJE Kdo pošteno dela, ni potreben miloščine Kljub razmeroma dobrim gospodarskim rezultatom v zadnjem latu položaj delavcev v žalski občini ni ravno rožnat. Kako ocenjujejo rezultate gospodarjenja, položaj delavcev in kako skrbijo za delavca sindikalne orge-nizacije — o tem govori predsednik Občinskega sveta Zveza sindikatov Žalec Branko Povie. — Kako delavci sindikata ocenjujete lanske gospodarske rezultate? B. Povie: „0 tem je bilo že veliko govora, pisali ste tudi v vašem časopisu. Kljub temu želim poudariti, da so nekateri kazalci gospodarjenja v prejšnjem letu ugodni, da so se posamezne organizacije združenega dela zelo prizadevale, da bi dosegle čim boljše rezultate v proizvodnji in v izvozu. Vendar pa moramo istočasno videti tudi tiste organizacije, ki so poslovale z izgubo. Takšne so bile lani štiri v žalski občini. Res je, da so za te izgube v posameznih sredinah krivi tudi zunanji vplivi, vendar to ne more biti tolažba. V primerjavi z letom 82 imamo kar štiri organizacije več, ki so poslovale na meji rentabilnosti. Vse to nam narekuje v letošnjem letu vrsto konkretnih aktivnosti, nekatere od njih pa že izvajamo. Prav gotovo pa bo potrebno v vseh teh organizacijah združenega dela izdelati ustrezne ukrepe, istočasno pa zaostriti odgovornost. Zaskrbljujoč je tudi podatek o izrabljenosti osnovnih sredstev. Po podatkih, ki so mi na razpolago, je odpisanost osnovnih sredstev kar 61,2-odstotna, stopnja odpisanosti opreme pa 02,6 odstotka. Ob teh podatkih pa se je treba zamisliti." — Kljub dobrim rezultatom In tudi razmeroma visokim dohodkom vsepovsod opažajo padec življenjskega standarda. B. Povie: „Padanje življenjskega standarda je po svoje sestavni del nekaterih aktivnosti, ki jih moramo doseči. Vprašanje pa je, do kakšne mere sme standard pasti in kako to vpliva Branko Povie na posamezne kategorije delavcev. V žalski občini je le nekaj delavcev, ki prejemajo osebni dohodek izpod 10.000 din za polni delovni čas. Stališče sindikata je, da je potrebno te nizke osebne dohodke odpraviti. Vendar naj odprava nizkih osebnih dohodkov, ne samo najnižjih, ne pomeni samo avtomatizma. Predpogoj za večje osebne dohodke mora biti delo. Če nekdo noče delati, se res postavlja vprašanje upravičenosti dviga osebnega dohodka. Toda ne glede na to menim, da v občini ne sme biti osebnega dohodka, manjšega od 10.000 din. Za tiste, ki nočejo delati, je potrebno sprejeti drugačne ukrepe, samo nizek osebni dohodek ne more biti edini kriterij za sankcioniranje nedela. Res pa je, da je osebni dohodek glavni in najbolj učinkovit kriterij. Pri nizkih osebnih dohodkih je potrebno razčistiti še vrsto vprašanj, med drugimi tudi določene ugodnosti, ki jih imajo nekateri, s predpogojem, da ne presegajo določenega zneska. Trenutno se v občini pripravlja konkreten seznam vseh tistih, ki prejemajo razne dodatke in nadomestila. Veliko govora je zadnje čase tudi o posebnem draginjskem dodatku. Mislim, da je to neprimerna rešitev. Kdor pošteno dela, ni potreben miloščine." — Osnovna naloga sindikata je skrb za delavca, za njegov položaj. Kqj ste storili oziroma kako uresničujete te naloge v občinskem sindikalnem svetu? B. Povže: „Med našimi nalogami, s katerimi skušamo uresničiti oziroma izboljšati delavčev položaj, je predvsem pomembno nudenje brezplačne pravne pomoči, ki se je delavci vse bolj poslužujejo. Vrsta nalog je, ki jih marsikdo niti ne opazi; ukvarjamo se z regresi za malice, za dopuste, nadomestili za boleznine, s prevozi na delo in z dela, zlasti pa z delitvijo po delu. To je ena naših najpomembnejših nalog, v zadnjem času pa se precej ukvarjamo tudi z razbremenjevanjem dohodka in s tem osebnih dohodkov. Združeno delo naj bi namreč čimbolj razbremenili številnih dajatev in obveznosti, s tem pa bi organizacijam in končno tudi delavcem ostalo več sredstev." — Se pri delu pojavljajo težave, vas ovirajo številni ukrepi in direktiva republiških in zveznih organov? B. Povše: „Glavna ovira pri našem delu je množica nalog, ki jih moramo opraviti. Cela kopica jih je, tako da ne veš več, čemu dati prioriteto." — Od sindikata delavci v zadnjem času zahtevajo, da poskuša ustaviti brezglavo bezljanje cen. Kaj menita o predvidenih oziroma pričakovanih podražitvah? B. Povše: „Cene so tisto področje, ki najbolj prizadene vsakega izmed nas. Vendar so tudi tu stvari, ki jih bomo morali reševati sami. Nemogoče si je zamišljati, da se v organizacijah združenega dela obnašamo drugače kot doma. V organizacijah združenega dela glasujejo delavci za višje cene, ko se vrnejo domov, pa kritizirajo vsevprek. Doseči je treba, da se v sleherni organizaciji vsak predlog za podražitev temeljito pretehta, pri tem pa imajo pomembno vlogo tudi sindikat in ostale družbenopolitične organizacije. šele nato lahko predlog sprejmejo. In tako bi moralo biti povsod. Načelo: višje cene — višji osebni dohodek je nesprejemljivo in nedopustno ter skrajno neodgovorno. I Jelen Za delegatski sistem ni odgovoren le sindikat „Če bomo hoteli doseči tisto, ker od nos delavci pričakujejo, bomo morali biti s svojimi dejanji prepričljivejši. Red In disciplino moramo ustvarKi najprej v svojih vrstah, nato pa jo bomo lahko zahtevali od delavca ob stroju." To je bila ena izmed misli, ki Jih je Izrekel predsednik Občinskega sv.eta Zveze sindikatov Branko Povše na volilni seji žalskih sindikatov. Seja je bila konec marca v dvorani skupščine občine. Udeleženci volilne seje so naredili obračun dela v preteklih dveh letih, pri čemer so opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti. Le-te se po oceni predsednika občinskega sveta pojavljajo pogosto pri delu delegacij, zlasti tistih za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. „Nemogoče je sprejeti trditev," je de jal B. Povše, „da sta za delo delegatskega sistema poklicana samo sindikat ter Socialistična zveza in še kdo in da je naloga strokovnih delavcev leta, da pripravijo gradivo za seje. Dokler bomo to pojmovali tako," je dodal B. Povše, „si uspešnega dela delegacij ne moremo zamišljati." V poročilu o preteklem delu je izpostavil tudi problem uresničevanja obveznosti iz samoupravnih sporazumov. Povedal je, da so sindikati večkrat v dvomih, kaj storiti. „Usmeritve so namreč takšne, da je dohodek treba razbremenjevati, istočasno vodimo politične aktivnosti za sprejem novih obveznosti, nekatere organizacije združenega dela pa niti podpisanih sporazumov ne uresničujejo," je razložil B. Povše. V nadaljevanju je spregovoril tudi o odgovornosti in očitkih, da so družbenopolitične organizacije pri reševanju posameznih zadev neučinkovite. „V tem je nekaj resnice," je potrdil B. Povše in dejal, da bodo morali red in disciplino ustvariti delavci družbenopolitičnih organizacij najprej v svojih, vrstah, nato pa bodo isto smeli zahtevati od delavcev ob stroju. „Predpogoj za večjo učinkovitost pa je v čim-boljšem sodelovanju med družbenopolitičnimi organizacijami in organi skupščine." V oceni dela je predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov nanizal tudi vrsto nalog, katerim bodo sindikalni delavci letos namenili osrednjo pozornost. To bo predvsem prizadevanje za ustrezno obli- kovanje mase za osebne dohodke, „ki pa mora biti odvisna od ustvarjenih rezultatov." Ob koncu se je B. Povše zahvalil vsem sindikalnim aktivistom, ki so s svojim delom veliko prispevali k temu, da so v žalski občini imeli v dveh letih dva dobitnika zlatega znaka Zveze sindikatov in da je občinski svet prejel Prvomajsko listino. Poleg poročila o delu sveta in njegovih organov so udele- žencem posredovali tudi oceno poslovanja žalskega gospodarstva v lanskem letu in oceno akcije Zaključni račun. V razpravi so udeleženci sami opozorili še na vrsto slabosti in pomanjkljivosti, ki se jim sindikalni delavci v prihodnje ne bodo smeli izogniti. To so predvsem preveliko zapiranje v občinske meje in preslabo povezovanje z območnimi, republiškimi in zveznimi sindikalnimi organi, odnos do dela in marsikje nemogoča delovna disciplina ter številne druge slabosti, ki jih bodo morali pogosteje kot doslej kritično obravnavati. Irena Jelen Na volilni seji so udeleženci še za en mandat izvolili za predsednika Občinskega sveta Zveze sindikatov Žalec dosedanjega predsednika Branka Povšeta in za sekretarja Karla Seiberta. Novi članici sveta pa sta postali Ivica Čretnik iz osnovne šole Šempeter in Ljubica Hlade iz Gradnje. Ali bodo občani morali tožiti? Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja so morali graditelji individualnih hiš v Maistrovi, Kidričevi in ulici Janka Kača v Žalcu plačati komunalni prispevek za izgradnjo kanalizacije, vodovoda in asfaltiranega cestišča. Po desetih letih cesta še vedno ni zgrajena, za kar pa danes nihče noče prevzeti odgovornosti. Ali bo res potrebna tožba? Graditelji irfdividualnihhišso leta 1974 podpisali pogodbo s skladom za urejanje stavbnih zemljišč pri občinski skupščini, v kateri je bila zajeta tudi sedaj sporna cesta. V prepričanju, da bodo dobili asfaltirano cestišče, so potrpežljivo čakali, medtem'pa je dejavnost urejanja stavbnih zemljišč prevzel Zavod za načrtovanje Žalec. Kljub opozorilom s cestiščem ni bilo nič, medtem pa so cene skokovito naraščale. Graditelji individualnih hiš se z odgovorom pred leti in tudi danes ne morejo strinjati, češ da sredstva, ki so jih prispevali tedaj, ne zadoščajo za izgradnjo ceste. Takšen odgovor so dobili tudi od Stavbno zemljiške skupnosti, ki je to dejavnost prevzela od Zavoda za načrtovanje, čeprav je jasno, da je s prevzemom dejavnosti prevzela tudi obveznosti. Prav tako se graditelji ne strinjajo z zahtevkom Stavbno zemljiške skupnosti za dodatni prispevek 100.000 din, saj sodijo, da so svojo obveznost že poravnali. Rešitev te sporne zadeve je zašla v slepo ulico, saj cene neusmiljeno pobirajo denar, nihče pa noče obveznosti iz pogodbe opraviti. Ali bo potrebna tožba, ki pa bo zahtevala dodatne stroške, povečala slabo voljo občanov zaradi nespoštovanja sprejete obveznosti? jk Materialni položaj šolstva zaskrbljujoč Prisotnost dr. Staneta Pejovnika, predsednika odbora sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju pri ' republiškem svetu, smo na podelitvi Žagarjevih nagrad izkoristili za razgovor o materialnem položaju šolstva oz. prosvetnih delavcev. Sav. občan: Kako ocenjujeta sedanji položaj vzgoje in izobraževanja? S. Pejovnik: »Materialni položaj šolstva nikoli ni bi I v posebej dobrem položaju. Z omejevanjem porabe pa seje materialni položaj še poslabšal in sodimo, da je sedaj že zaskrbljujoč. Še posebej je zaskrbljujoč Stane Pejovnik materialni položaj prosvetnih delavcev, saj smo na osnovi analize v Sloveniji ugotovili, da osebni dohodki močno zaostajajo in že vplivajo na razpoloženje prosvetnih delavcev. Kvaliteta pouka zaradi tega ne pada, trpi pa vzgoja, ki pa je ravno tako pomembna. Prosvetni delavci namreč izgubljajo voljo, da bi se razdajali tudi po pouku in posledice bodo za družbo boleče.« Šav. občan: In kaj nameravate storiti? S. Pejovnik: »Pripravili smo temeljito oceno stanja, ki kaže tudi na to, daje materialni položaj šolstva in osebni dohodek prosvetnih delavcev različen od občine do občine, oceno pa bo obravnavalo predsedstvo republiškega sveta Žveze sindikatov. Naš predlog je jasen, materialni položaj šolstva moramo izboljšati, stanje v Sloveniji poenotiti, za kar bodo potrebna dodatna finančna sredstva.“ Ob zaključku razgovora mi je dr. Stane Pejovnik povedal, da je po rodu Preboldčan, rojen v Dolenji vasi, in daje ponosen, daje osnovna šola Slavko Šlander iz Prebolda prejela Žagarjevo priznanje. jk ^ Borci želijo napredek Predsedstvo občinskega zivno nadaljevali, da bi Zbornik odbora ZZB NOV Žalec je na čimprej izšel, saj bo odličen svoji seji obravnavalo oceno pripomoček za spoznavanje varnostno-političnih razmer v zgodovine NOBtudi v osnovnih Sloveniji. Ugotovilo je, da se šolah. stabilizacijski ukrepi prepočasi Ob razpravi o dosedaj po-in preveč enostransko izvajajo, rabljenih sredstvih občinskega Brez odlašanja bo treba po- samoprispevka, ki se v letoš-dvojiti napore, da bi utrdili naš njem letu izteka, so člani pred-samoupravni sistem. sedstva sklenili: urejeno šol- Ko so obravnavali porabo stvo je ogledalo vsakega, sredstev za zdravljenje borcev, predvsem še malega naroda, ki jih daje na razpolago Zdrav- Zato je dolžnost vseh in vsa-stvena skupnost Žalec, so kega posebej, da tudi osebno enoglasno ocenili, da bo treba v prispeva k napredku. Le z novim naslednjem letu najti humanejši samoprispevkom lahko do način porazdelitve sredstev. O kraja uredimo nedokončane tem vprašanju bodo razpravljali gradnje, ki jih nismo uspeli rese ob koncu leta, ko bo treba alizirati iz dosedanjega samo-napraviti temeljito pripravljen prispevka. Člani predsedstva program porazdelitve teh so enako mnenje zavzeli tudi o sredstev za prihodnje leto. gradnji hrama kulture v Žalcu. Priprave za izdajo Zbornika Tudi vteh težkih stabilizacijskih po poteh spomenikov in spo- razmerah moramo razvijati in minskih obeležij NOB v naši ohranjati kulturne dobrine, si-občinidobronapredujejo.Zbra- cer nas bo čas neizprosno nega je že precej uporabnega prerasel, gradiva. Z delom bodo inten- Cveta MIKUŽ C- . N Četrti samoprispevek se izteka Program četrtega samoprispevka jè bil najobsežnejši doslej in bo uresničen je polovično. Zaradi izpada sredstev iz prispevnih stopenj in drugih predvidenih virov, pa tudi zaradi izredno visokih podražitev, je razumljivo, da programa ne bomo uresničili. »Iz samoprispevka pa smo zbrali le 18 odstotkov sredstev,« so povedali na prvi seji iniciativnega odbora za pripravo novega referenduma za uvedbd samoprispevka. Iniciativni odbor je na osnovi podatkov, objavili jih bomo v naslednji številki, ugotovil, da je kljub izpadu sredstev bilo zgrajenih precej objektov in da so bi la sredstva kar najbolj racionalno porabljena. Vzgojnoizobraževalna organizacija pa je dve stari milijardi namenila za adaptacije iz sredstev amortizacije. Medtem pa je bil sprejet zakon o samoprispevkih, ki zlasti občinske precej omejuje, kar pomeni, da se občinski samoprispevek lahko uvede le za objekte, ki so širšega občinskega pomena. Zato je iniciativni odbor v izhodiščih za samoprispevek upošteval določila novega zakona. To pa pomeni, da bi solidarnostno združevali sredstva za objekte širšega pomena, del sredstev pa namenili krajevnim skupnostim za njihove potrebe. Sicer pa bo o tem tekla razprava v naslednjih mesecih. Že sedaj pa je jasno, da brez samoprispevka ne bo mogoče zgraditi objektov, ki pašo na področju šolstva, otroškega varstva, zdravstva in socialnega skrbstva nujno potrebni. Omejena poraba v S/S Lahko bi rekli, daje financiranje številnih družbenih dejavnosti preko ustreznih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti v preteklem letu zadovoljivo potekalo. Ob sprejemu zaključnih računov za lansko leto ni zaslediti izgub pa tudi ne viška sredstev, opredeljenih v sprejetih finančnih načrtih. Zaradi tega iz naše občine tudi ni odtekal denar za izvozne stimulacije na zvezno raven. Za dosego takega poslovanja pa so v občinskem komiteju za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj ter v računovodski službi interesnih skupnosti budno spremljali zbiranje sredstev na računih ustreznih interesnih skupnosti. Prispevne stopnje, sprejete decembra 1982, veljale naj bi tudi v letu 1983, so bile med letom kar štirikrat znižane z namenom, da bi kar največ denarja ostalo organizacijam združenega dela v občini in za razbremenitev osebnih dohodkovv preteklem letu. Za financiranje omenjenih dejavnosti je bilo lani zbranih 877.797.000dinarjev. V programih občinskih interesnih skupnosti je bilo v masi za osebne dohodke delavcev, zaposlenih na področju družbenih dejavnosti, zagotovljenih 25 odstotkov več sredstev kot leto poprej, za materialne stroške pa je bilo zagotovljenih 35 odstotkov več, čeprav so cene v poprečju porasle za več odstotkov, kot je bilo mogoče zagotoviti denarja. Kljub dokaj ugodni oceni finančnega poslovanja v občinskih skupnostih za družbene dejavnosti pa ostaja vrsta odprtih problemov, ki nas pestijo že dalj časa. Tako osebni dohodki delavcev v družbenih dejavnostih že močno zaostajajo za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. V nekaterih TOZD-ih zdravstvenega Centra Celie (oredvsem vholnišninil ni bilo mogoče zagotoviti sredstev za sklade skupne porabe, njihovo negativno poslovanje pa so pokrili iz rezervnih sredstev celotnega Zdravstvenega centra Celje. Sredstva za amortizacijo so se zagotavljala različno. Za Zdravstveni center Celje, v sestavu katerega je tudi Ždravstveni dom Žalec, smo do sedaj zagotavljali le 50-odstotno amortizacijo, zaradi česar ne bo možno zamenjati ali nabaviti -nove opreme in prepotrebnih aparatov. Zato je vprašljivo izvajanje zdravstvenih storitev, ki so odvisne od uvoza drage opreme. Zaradi omejitve skupne porabe in zagotavljanja sredstev za izvajanje osnovne dejavnosti pri posameznih izvajalcih družbenih dejavnosti, so bila iz prispevnih stopenj izločena vsa sredstva za investicije, pa čeprav je bil program četrtega referenduma načrtovan tako, da bi se s prispevnimi stopnjami in drugimi viri zbralo 65 odstotkov vseh sredstev. Zaradi tega bo ostal dobršen del četrtega referendumskega programa neuresničen. Pozitivni rezultati v finančnem poslovanju občinskih interesnih skupnosti so tudi posledica izvajanja sprejetih stabilizacijskih programov. Žaradi tega se je v preteklem letu močno zmanjšal odliv sredstev za zdravljenje bolnikov izven zdravstvene regije (vTopolščici in Slovenj Gradcu), zmanjšana so sredstva za informacijski sistem na področju zdravstvenega varstva, upadlo je število upravičencev iz socialnega skrbstva, omejeno je zdraviliško zdravljenje in še bi lahko naštevali. Končno pa bo treba odgovoriti, kakšna bo družbena škoda z nadaljnjim omejevanjem in zmanj-_ sevanjem skupne porabe na po-' dročju družbenih dejavnosti. M. Štorman Drobno gospodarstvo: zadovoljivo, toda še stihijsko Pred dvama letoma je 1334 delavcev in obrtnikov v 527-ih zasebnih in šestih družbenih organizacijah ustvarilo preko 500 milijonov din družbenega proizvoda, še vedno pa je v občini premalo storitvenih dejavnosti, zlasti primanjkuje avtomehanikov, krojačev, frizerjev, mizarjev in šivilj. Število obratovalnic in delavcev, zaposlenih v drobnem gospodarstvu, se je v zadnjih letih močno povečalo. Leta 1976 je bilo v občini 355 obratovalnic samostojnih obrtnikov, čez pet let pa je njihovo število naraslo na 527 oziroma za 48 odstotkov. Skoraj za toliko pa se je v tem pbdobju povečalo v delavnicah samostojnih obrtnikov število zaposlenih delavcev — od 447 v letu 76 na 659 v letu 82. S takšnim razvojem so v žalski občini presegli slovensko poprečje števila obratovalnic na 10.000 prebivalcev (Žalec: 142,3 obratovalnice, SR Slovenija 125,4). Danes je v dejavnostih drobnega gospodarstva žalske občine zaposlenih preko 1300 delavcev in obrtnikov, kar predstavlja okrog 13 odstotkov zaposlenih v celotnem gospodarstvu. Večina delavcev in obrtnikov opravlja samostojno osebno delo (okrog 1200), približno 150 delavcev pa se nahaja v šestih enotah oziroma organizacijah drobnega gospodarstva združenega dela. Skupno je celotno drobno gospodarstvo v letu 82 ustvarilo preko 500 milijonov din družbenega proizvoda, kar predstavlja 6,46 odstotkov od celotnega družbenega proizvoda občine. Hiter razvoj drobnega gospodarstva pa so spremljale tudi številne pomanjkljivosti. Kljub stalnemu povečevanju zmoglji- vosti in obsega proizvodnje zaostaja ta dejavnost za razvojem ostalega gospodarstva, zlasti industrije. Glede na povpraševanje pa zaostaja storitvena dejavnost. Še posebej primanjkuje krojačev, frizerjev, avtomehanikov, šivilj, mizarjev in drugih. Trenutno primanjkuje v žalskih krajevnih skupnostih na podro- čju uslužnostnih storitev kar 334 delavcev. Ena izmed pomanjkljivosti dosedanjega razvoja je bila tudi razporeditev drobnega gospodarstva po posameznih delih občine. Kar tri četrtine obrtnikov se namreč nahaja v osmih največjih krajevnih skupnostih, le dobra četrtina pa se jih nahaja v manjših krajih ali na obrobju. V naslednjih letih naj bi v žalski občini razvijali predvsem storitvene dejavnosti in pa spodbujali kooperacijo večjih organizacij združenega dela z enotami drobnega gospodarstva in s samostojnimi obrtniki. Takšno sodelovanje se je doslej že dobro uveljavilo npr. v Sip-u, Ferralitu, Gradnji, Zarji in drugod. Celoten obseg obrtne proizvodnje in storitev pa naj bi se v naslednjih letih povečeval po poprečni letni stopnji: 6 odstotkov. V prihodnosti naj bi bolj kot doslej razvijali tudi umetno in domačo obrt ter uredili več gostinskih lokalov, ki bodo nudili tudi tople obroke. Načrtneje bodo morali urejati prostorske probleme, saj le-ti marsikje ovirajo še hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. Pri hitrejšem in skladnejšem razvoju naj bi svoj delež odigrala tudi Obrtna zadruga. Ustanovili jo bodo letos, njena naloga pa bo predvsem povezovanje in usmerjanje celotnega, doslej bolj ali manj stihijskega področja drobnega gospodarstva. O drobnem gospodarstvu in njegovem nadaljnjem razvoju bodo razpravljali tudi delegati vseh zborov občinske skupščine na svoji seji konec aprila. Irena Jelen Drobno gospodarstvo združenega dela v žalski občini sestavljajo naslednje organizacije: Hmezad-Strojna-TOZD Grames, Avtoprevoz Šempeter — avtomatična delavnica Latkova vas, Hmezad — Kmetijstvo Petrovče — popravila Šempeter, Polzela - TOZD Pomožna dejavnosti, MIK Prebold — TOZD Kovinar-mizarstvo-enota mizarstvo in Hmezad — Gostinstvo-turizem-pralnica Žalec. Po družbenem dogovoru o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v Sloveniji sodijo med drobno gospodarstvo združenega dela tudi nekatere enote in organizacije Zarje Petrovče, Mik-a Iz Prebolda, Uk Uboje, Montane Zaloška gorica in Hmezad Notranja trgovina — TOK Maga. Gradnja novih stanovanj v Preboldu Letos preko sto družbenih stanovanj Lani smo v žalski občini zgradili 189 novih družbenih stanovanj, letošnji načrti pa na tem področju predvidevajo skromnejšo gradbeno dejavnost. Poleg stanovanjskih blokov v Preboldu, ki sojih začeli graditi že lani, so delavci Samoupravne stanovanjske skupnosti v svojih načrtih za letošnje leto predvideli še petindvajset stanovanj na Polzeli, dvajset v Li- bojah in oseminštirideset v Žalcu. Gradnjo novih stanovanjskih objektov načrtujejo tudi v Šempetru, kjer bode sredstva za trideset stanovanj zbrali v delovni organizaciji Sip, za deset stanovanj pa naj bi sredstva zbrali pri stanovanjski skupnosti. Stanovanja bodo vseljiva v začetku prihodnjega leta, v Preboldu pa že letos. Število novozgrajenih stanovanj bo letos nekoliko manj- še kot lani, vendar glede na obstoječe denarne možnosti in zlasti dotrajano komunalno ureditev še vedno precejšnje. V naslednjih letih bo po mnenju delavcev stanovanjske skupnosti potrebno več pozornosti posvečati zlasti preurejanju starih stanovanj, bolje pa bodo morali občani izkoristiti tudi obstoječe stanovanjske zmogljivosti. -ij- Primer uspešnega združevanja sredstev V Savinjskem občanu smo v eni prejšnjih številk že pisali o problematiki telefonije na našem področju, katere rešitev se kaže v izgradnji nove ATC v Žalcu in ki so jo začeli graditi v teh dneh. Tokrat nekaj več o združevanju sredstev za njeno izgradnjo. Izgradnja nove centrale ne pomeni zgolj pridobitve za ptt dejavnost, ampak bo v veliki meri omogočala tudi hitrejši gospodarski razvoj občine, ki ga je nerazvita telefonska infrastruktura v zadnjih letih močno zavirala. Z združenimi sredstvi bo zgrajena cen- trala s kapaciteto tri tisoč priključkov, hkrati pa bo razširjena tudi nadrejena centrala v Šempetru od sedanjih šeststo na tisoč priključkov. Vrednost naložbe po cenah v začetku lanskega leta je znašala 85.240.000 dinarjev, od tega za ATC Žalec 49.300.00 din. Zaradi zamud pri dogovarjanju za združevanje sredstev, pa tudi zaradi zamud pri izvajanju dogovorjenih obveznosti, se je investicijski program te naložbe povečal od prvotnih 49.300.000 din na 55.967.890 dinarjev. V združevanje sredstev je bilo poleg SKIS-a vključenih še 44 predvidenih podpisnikov — organizacij združenega dela, od katerih jih šest sporazuma še ni podpisalo v vrednosti 1.962.170 din; od tistih, ki pa so sporazume podpisali, pa trije podpisniki še niso poravnali obveznosti v višini 3.332.060 din. Kljub navedenim odstopanjem od obveznosti, so aktivnosti za izgradnjo potekale nemoteno in usklajeno. Prevladalo je spoznanje, da imajo v času, ko vsem primanjkuje sredstev za razvoj, dobro izdelane programe, od katerih je pričakovati vsestransko korist, vendarle prednost in možnost za uresničitev. J. P. Dolina je lani postala bližja prebivalcem Dobrovelj DOLINA JE POSTALA BLIZ JA 95 kilometrov višinskih cest in 224 domačij, povezanih z dolino — to je rezultat sedemletnega zbiranja solidarnostnih in drugih sredstev v občini, namenjenih povezavi hribovskih domačij z dolinskim svetom. Akcija bo z letošnjim letom zaključene, pri Samoupravni interesni skupnosti za komunalo in ceste pa do konca leta 84 načrtujejo še izgradnjo šestih kilometrov cest. Bolj kot kdajkoli pa se v zadnjih letih zatika pri zbiranju denarja. Program izgradnje višinskih cest je bil izdelan leta 77. Njegov osnovni namen je bil ohraniti živelj v hribovskih predelih, spodbuditi tam kmetijsko proizvodnjo in izenačiti življenjske pogoje z ljudmi v dolini. Obenem je imela akcija tudi svoj obrambni pomen. V sedmih letih so v občini uredili 95 kilometrov cest, 244 domačij v hribovitem svetu pa so povezali z nižinskimi predeli. Prvotno so pri skupnosti za komunalo in ceste načrtovali povezavo 215-ih domačij, tako da so načrt celo presegli. Ceste so urejevali v vseh krajevnih skupnostih, razen v Letušu, Petrovčah, Trnavi, Vrbju in pa Žalcu, kjer ni bilo nobenih večjih potreb. Za letošnje leto, ko bo akcija povezovanja zaključena, je ostalo le še šest kilometrov cestnih odsekov in pa 18 domačij v krajevnih skupnostih Braslovče, Galicija, Prebold, Tabor, Vransko in pa Šešče. Poleg ureditve novih cestnih odsekov bodo morali poskrbeti tudi za vzdrževanje in dograditev zgrajenih cestnih povezav, za kar bo treba odšteti del zbranega denarja. Velik del denarja so za boljšo cestno povezavo višinskih domačij z dolino prispevali delavci s tem, ko so odstopili svoj enodnevni zaslužek. V sedmih letih so solidarnostno zbrali eno milijardo in pol, ostala sredstva pa je prispevala Samoupravna interesna skup- nost za komunalo in ceste, krajevne skupnosti in drugi. Zelo velik je tudi delež samih domačij, saj so ljudje zbrali precej denarja, še večja pa je vrednost njihovega prostovoljnega dela. Za uresničitev letošnjega programa bodo morali pri skupnosti zbrati preko 900 milijonov. Naloga ne bo lahka, saj je veliko delovnih organizacij in drugih organizacij, ki svojih obveznosti niso izpolnile že več let. Na nepopolnem seznamu dolžnikov, ki svojega dolga niso poravnali že šest let. se nahajajo krajevne skupnosti Prebold, Žalec in Petrovče, Hmezad Export-Import, Kmetijska zadruga Savinjska dolina. Društvo upokojencev Žalec, Občinsko sodišče v Žalcu in Uprava javne varnosti Celje. Pet let že niso dolga poravnali v Ljubljanski banki, Društvu upokojencev v Preboldu, Slovanu na Vranskem, DEM Elektroprenosu v Podlogu in ITEO-ju v Ljubljani. Za štiri leta dolgujejo sredstva v Hmezadu-DSSS in Strojni, Garantu na Polzeli, Skupnosti za zaposlovanje, Društvu upokojencev v Taboru in krajevni skupnosti Šempeter. Po tri leta kasnijo s plačili v šempetrskem Liku in Aeru ter Ingradu na Gomilškom, za dve leti pa niso poravnali svojih obveznosti po samoupravnem sporazumu vr Zarji Petrovče in v Sip-u) Šempeter. |rena Jelen* KJE JE OSEBNA SOLIDARNOST? Nemalokrat je slišati godrnjanje in negodovanje delavcev zaradi solidarnostnega zbiranja sredstev za povezavo višinskih domačij z ravninskim svetom. V nekaterih delovnih sredinah, npr. v Garantu na Polzeli, Aeru v Šempetru in vzgojno-izobraževalnih organizacijah, so tudi odkrito povedali, da ne načrtujejo solidarnostnega dneva oziroma da ne bodo odstopili enodnevnega zaslužka. Vsi tisti, ki godrnjajo in negodujejo, pa pozabljajo eno, ne ravno nepomembno dejstvo: kar precejšnje število delavcev v delovnih organizacijah in pa otrok v šolah prihaja iz hribovskih domačij. Ti delavci ravno tako ustvarjajo dohodek s svojim delom, tisti dohodek, od katerega je odvisna tudi debelina plačilne kuverte delavcev v mestih. Poleg tega pa tudi ljudje v domačijah, prislonjenih ob strme bregove, kdaj pa kdaj potrebujejo zdravnika ali pa veterinarja, ki prav gotovo ne bosta z veseljem nog po slabi cesti brusila navkreber. In ne nazadnje: morda so ravno te domačije v dneh vojne vihre ponudile zadnji kos kruha očetom in dedom tistih, ki danes živijo v dolini in negodujejo zaradi dinarja ali dveh. Zakaj jim drobec solidarnosti ne bi povrnili? "ij" / V_______________________________________________S Slabo nagrajena domača pamet Občinski komite pri ZKS Žalec in občinski sindikalni svet sta konec meseca marca organizirala okroglo mizo na temo Inovacijska dejavnost v občini Žalec. Namen razprave za okroglo mizo je bil ugotoviti, kako v delovnih organizacijah občine rešujejo probleme inovacijske dejavnosti in koliko smo na tem področju že naredili. Razprave so se udeležili predstavniki iz delovnih organizacij: SIP Šempeter, Juteks, Hmezad, Inštitut za pivovarstvo in hmeljarstvo Žalec, Tekstilna tovarna Prebold, Aero in LIKO Liboje, predstavnik ITEO Žalec in Ludvik Sem-primožnik. Razpravo je vodila Lela Podgornik. Predstavnik ITEO Žalec je najprej predstavil analizo inovacijske dejavnosti v žalski občini, ki jo je pripravil odbor za pospeševanje inovacijske dejavnosti v občini, število delavcev, ki delajo na razvojnem in raziskovalnem področju, je pod slovenskim in tudi jugoslovanskim poprečjem. Po oceni ITEO imamo okoli 81 odstotkov tuje tehnologije in premalo naredimo za uporabo lastnega znanja. Izobrazbena struktura v proizvodnih organizacijah združenega dela ni ustrezna. Kljub temu se množična inventivna dejavnost razvija le v proizvodnih organizacijah združenega dela. Med predla- gatelji izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov prevladujejo posamezniki, zelo maio je skupinskih prijav. Samoupravne splošne akte o inovacijski dejavnosti ima 83 odstotkov organizacij združenega dela, ki pa niso bili dopolnjeni že več let. Inovacijsko dejavnost v teh aktih stimulirajo z nagradami, razpisi inovacijskih problemov, s posvetovanji in organizacijami ekskurzij. V razpravi, ki je sledila, so udeleženci okrogle mize spregovorili o inovacijski dejavnosti v delovnih organizacijah. Opozorili so, da v njihovih delovnih organizacijah spreminjajo in dopolnjujejo samoupravne splošne akte, ki bodo bolj spodbudili inovacijsko dejavnost. Nova določila naj bi bolj stimulirala avtorje inovacij. Avtorji inovacij so po splošnem mnenju premalo nagrajeni v primerjavi z dohodkom, ki ga delovna organizacija doseže z uporabo inovacije. Ugotavljali so tudi, da je vzrok za relativno majhno števi- lo inovacij premajhna motiviranost za delo. Tehnično delo je slabo nagrajeno in ni enotnih kriterijev nagrajevanja. Predloge inovacij v delovnih organizacijah tudi zelo dolgo obravnavajo. Tudi zato, ker vodilne strukture večkrat ne vidijo finančnih rezultatov inovacije. Vzroki za krizo inovacijske dejavnosti so v premajhnem zaupanju v lastne sile. Sistem šolanja je neprilagojen potrebam v združenem delu in premalo spodbuja samostojno delo. V delovnih organizacijah tudi ugotavljajo, da je pri delavcih z višjo in visoko izobrazbo malo inovacij. Inovacijsko dejavnost imaio dobro organizirano v SIP Šempeter in v Aero Šempeter. V teh delovnih organizacijah ugotavljajo tudi prihranke z uporabo inovacij in inovatorje ustrezneje nagrajujejo. , S to mislijo, ki se je vlekla skozi vso razpravo ob okrogli mizi, je bila tudi le-ta zaključena. Morda bomo ob naslednji okrogli mizi spet razglabljali o isti problematiki, novatorji pa bodo, kot marsikje doslej, še vedno premalo nagrajeni in ne bodo stimulirani za raziskave. Morda bi kazalo na takšno okroglo mizo poklicati tudi koga od inovatorjev, ki bi imel morda „inovacijsko" idejo. M AR J ANA MATI JEC-NATEK Spomini na taborišča Medžurečje I PREKRIŽANI RAČUNI ... Okrog barak gazimo blato do kolen. Nastopa odjuga. Zdrobljena slama na enonadstropnih pogradih zaudarja po plesni. Če bo nastopilo deževje, se bomo utapljali v blatu reke Moravice. Je sijajno izbrano mesto za izolacijo in propadanje ljudi. Smo in nismo vojaki. Klicali so nas z vojaškim pozivom, nosimo delovne obleke in vojaške plašče, stražijo nas žandarji s puškami. Pozanimajte se na občini, koliko časa nas nameravajo za: držati na tej »vojni vežbi«. Tako piše med ostalim v pismu, ki ga interniran komunist pošilja svojcem 20. marca 1941. Bila so to nemirna leta. Fašizem je bil na vojnem pohodu po Evropi. Zaradi priprav na napad na SZ je Hitlerjeva Nemčija vključila v trojni pakt Madžarsko, Romunijo ter zasedla Avstrijo. V času ko je bila prva konferenca KPS, leta 1938, v Šmiglovi zidanici, je tovariš Tito opozarjal na prisotnost Hitlerjevih čet na naši severni meji in poudaril, da mora KPS vse svoje sile posvetiti boju proti nevarnosti fašizma ter združevati vse na-, predne sile za obrambo domovine. ^ Na drugi strani pa je takrat Cvetkovič — Mačkov režim izdal vrsto odredb, s katerimi naj bi vse člane KP, njihove simpatizerje in druge napredne ljudi strpali v koncentracijska taborišča v Bileči. Iz žalske občine so bili določeni za internacijo triie: ŠDraic Peter, starejši; Vipotnik Anica-Jakše iz Zabukovice ter Slavko Slan- der iz Prebolda. Slavko se je aretaciji 'umaknil v ilegalo. Zaradi vrste protestov demokratičnih sil je bil režim prisiljen konec leta razpustiti taborišče v Bileči. V letu 1941, dva meseca pred podpisom izdajalskega pakta med Jugoslavijo in Nemčijo, je režim organiziral vrsto novih koncentracijskih taborišč, med temi tudi Medžurečje pri Ivanjici v Srbiji. Tja je bilo interniranih nekaj nad 300 Slovencev ter nad 400 Bosancev in Makedoncev. Bili so to pretežno komunisti, simpatizerji in drugi napredno usmerjeni ljudje. Oblast ni priznala, daje to internacija, saj so bili klicani s pozivi na vojaško vajo. CK KPS je takoj izdal letak, v katerem je pojasnil občanom, daje to internacija, ki ima namen izločiti demokratične in napredne sile iz ljudstva ter dati prosto pot hitlerjanski propagandi. S področja sedanje žalske občine je bilo takrat interniranih 14 oseb in to: Franc Hribar, Rudi Hribar, Franc Novak, Aleksander Turnšek, Anton Pečnik, Anton Kotnik iz Prebolda, Vili Reberšak in Valentin Žagar iz Zabukovice, Rudi Cilenšek in Jože Sevčnikar iz Uboj, Jože Turk iz Grajske vasi, Ivan Farčnik iz Prekope, Rlip Jurhar in Drago Košmrlj iz Tabora. Slavko Šlander je bil takrat v ilegali zaradi pobega pred internacijo v Bileči. Na pot smo morali 25. ja-nuarja1941.. Na celjski železniški postaji smo se priključili Mariborčanom in Celjanom. Na peronu nas je pozdravljala ve- lika množica in nas spodbujala. V Zidanem mostu so se nam priključili tovariši iz Gorenjske in Dolenjske. Pripovedovali so, kakšne veličastne sprejeme so doživljali na vseh postajah. Te poslovilne demonstracije je hotela omejevati policija, vendar je bila zaradi njihove množičnosti brez moči. Vsepovsod so ljudje izražali solidarnost z našim bojem. V Beograd smo prispeli zjutraj in zveza za Požego je bila šele v poznih večernih urah. Tako smo dan preživeli v Beogradu ob srečanju s tamkajšnjimi tovariši. Tla večer smo odhajali proti postaji, spremljala nas je velika množica in nam vzklikala, da nismo sami. Da ne bi prišlo še do večjih demonstracij, so policijske sile blokirale železniško postajo ter nas strpale v ozkotirne tovorne železniške vagone. Bilo je hladno. Zjutraj smo dospeli v Užičko Požego. Bil je ravno semenjski dan in ulice so bile polne kmetov in meščanov. Ko smo izstopili iz vagonov, so nas ljudje nekam čudno gledali, ker je žandarmerija v Požegi razširila vesti, da pridejo tja neki italijanski ujetniki. Sprva nas je hotela žandarmerija osamiti, da ne bi prišli v stik z domačini. Seveda se jim to ni posrečilo. Ko so domačini izvedeli kdo smo, so se pričele po ulicah zgrinjati skupine, oglasila se je naša delavska pesem in nastalo je spontano veliko zborovanje, med katerim so nas burno pozdravljali in nas sprejeli kot svoje goste. Ker je bilo do Iva-njice še 35 kilometrov, so nam kmetje ponudili volovsko ypre-go. Tako se je dolga kolona kmečkih voz pomikala ponoči proti Ivanjici, kamor smo dospeli v zgodnjih jutranjih urah. Dopoldne pa se je tu dogajalo isto kot prejšnji dan v Požegi: srečanja, pesmi, poznanstva. Popoldne smo prtljago predali voznikom, samCpa smo odšli peš preko hribov proti taborišču Medžurečje. Ko se je strma gorska steza na zadnjem griču po treh urah hoda proti dolini prevesila smo zagledali sotočje Male in Velike Moravice. Taborišče je štelo 26 lesenih barak, postavljenih na naplavino reke. Obkrožali so ga manjši travniki, ki so prehajali na vse strani na strma in gola planinska pobočja. Edina vozna pot iz te kotline je vodila preko lesenega mostu na Moravici do male vasice s trafiko in nekaj kmečkimi hišami. Poznate Živka? Uradno je to Karl PODVRŠNIK iz Griž. Močan, sivolas gromovnik. Sicer sam pravi, da pes, ki veliko laja, ne grize. Prvi sonček je zagledal v Zavrhu nad Galicijo, sedaj pa sončne vzhode opazuje v Grižah. Tam je partizan-čil, si ustvaril dom in našel predvsem veliko dela. Še danes ga srečujemo povsod, kjer se kaj ustvarja in kjer se kaj koristnega dogaja. Rad se vrača v partizanščino, zato med nama teče beseda predvsem o tistem času. „Veš," pravi, „neke noči, mislim, da je bilo prve dni maja, uradni viri pravijo, da je bilo natančno 8. maja, pa res ne bom nikoli pozabil. Iz Zavrha smo se odpravili: Alojz Vetrih-Jakec, Karl Ver-dev-Zlatko, mobiliziranec Hans Jelen — Bezjakov Hansi iz Zavrha in Klemenčičev sin iz Galicije. Njega bi moral Zlatko peljati v neko enoto, vendar se imena ne spominjam več. Namenili smo se na griško stran, vendar smo spotoma na Jederti nad Gotovljami pri Vihernikovem Matiji dobili še lovsko puško. Za tiste čase je bila tudi lovska puška kar uporabno orožje, saj ga je primanjkovalo na vsakem koraku. Nočili smo na Homu. Naslednjo noč smo se odpravili na javko h Kupčevi žagi v Gornji vasi pri Preboldu. Zvezo smo zamudili, na nesrečo pa tudi ugotovili, da jo je stisnil Jelenov Hansi, mobiliziranec. Seveda kam drugam — kot k Nemcem v» Prebold. In na nesrečo je vedel za kraj javke pri Kupčevi žagi. Vedel pa je tudi, da bo naslednjo noč skozi to javko potovalo več mobilizirancev. Vse skupaj me je zelo vznemirjalo, zato se tisto noč nismo vrnili na Hom, temveč smo prenočili v neki opuščeni domačiji v Mali Reki. Spominjam se, da ves dan nismo nič jedli, niti vode nismo imeli, saj se nismo smeli prikazati na piano. Ne vem, kateri vrag me je gnal, da sem skupaj s fanti zvečer ponovno odšel na javko. Še danes mi ni. povsem jasno. Ko smo odhajali z zapuščene domačije, je lilo kot iz škafa, noč pa črna, kot v pripovedkah. Gazili smo blato, pot pred seboj pa videli komaj za ped. Severovzhodno od Vedeni-kove domačije v Gornji vasi pa smo kljub temi na njivi, posejani s pšenico, zasledili gaz. Kazalo je, da je po njej hodilo več ljudi. Ko se je gaz končala, smo pot k mostu, kjer je bila javka, zgrešili. Za orientacijo so nam služili le redki bliski, za tisti čas nenavadni. Sklenili smo, da si ogledamo situacijo okrog javke. Zlatko je šel na ogled k potoku Reka proti Savinji, Jakec proti jugu, jaz pa sem z ostalimi ostal na mestu, kjer bi se ponovno sestali. Oba sta se kmalu yrnila. Nič sumljivega ni bilo opaziti, zato smo sklenili, da gremo na javko. Ko smo prišli k mostu, smo obstali, Jakec pa je tebi nič, meni nič odšel preko mostu. Še danes čujem topot njegovih korakov skozi dež. Bili so zadnji, ki sem jih slišal, pa tudi zadnji, ki jih je napravil, kajti že čez trenutek je bil mrtev, prerešetan od nemških krogel. Z Zlatkom sva stala kak meter in pol narazen. Čutil sem njegovo bližino. Kar naenkrat sem zaznal stisk rok okrog svojega vratu. Za trenutek sem bil zbegan, hipoma pa me je zagrabil strašen bes. Silovito sem se obrnil in dvakrat ustrelil iz brzostrelke. Nekdo je zakričal, stisk rok pa je popustil. Slišal sem tudi Zlatkovo streljanje. Stekel sem v noč, Zlatko za menoj. Za nama pa topotanje ljudi v jarku potoka. Pomislil sem, da so gotovo Nemci, kajti partizani ne bi bili tako hrupni. Z Zlatkom sva se sešla nedaleč od kraja dogajanja. Ugotovila sva, da zaseda ni bila namenjena naši skupini, temveč skupini mobilizirancev, ki bi to noč morali priti na to javko in za katere je vedel tudi dezerter Jelenov Hansi. Tako smo Nemcem temeljito prekrižali račune, saj so transport mobilizirancev pričakovali iz smeri Griž in tako postavili tudi zasedo. Streljati so pričeli v smeri Griž, namesto za nami, ki smo tekli v smeri Bolske. Ko smo bili zbrani vsi, razen Jakca, ki je ostal na mostu mrtev, smo se ponovno usmerili proti njivi, katero smo prečkali, in opazili sledove ljudi, ko smo šli na javko. Nemci so pričeli metati rakete. Zasledili so Stojka Cilenška, kurirja, ki je vodil 90 mo- bilizirancev, tudi več družin partizanskih borcev. Vsi so bili v glavnem iz Galicije, okoliških vasi in iz Celja. Stojko pa se je kot običajno odločil za izvidnico. Odšel je sam, mobilizirance pa pustil čakati na varnem. Ko se je Stojko bližal javki, so Nemci pričeli nanj streljati, on pa jim je na strele odgovarjal. Nekateri Nemci so pričeli bežafi, saj so mislili, da gre proti njim večja partizanska enota. Najbrž so mislili, da so vsi mobiliziranci oboroženi, kar pa še zdaleč ni bilo res, saj je orožja vedno primanjkovalo. Stojko se je nato z mobiliziranci previdno umaknil. Na mostu je kasneje Jelenov Hansi identificiral Jakca. Šele naslednji dan smo izvedeli, koga sva z Zlatkom pravzaprav „pospravila". Nemška policija je vsakodnevne mobilizacije narodnoosvobodilne vojske skrbno spremljala. Kaj več sicer ni mogla storiti, lahko pa je ovirala transportiranje mobilizirancev v brigade in na osvobojeno ozemlje. Zato jim je izdaja Jelenovega Hansija še kako prav prišla. Ortsgruppenführer Franc Pinter iz Prebolda je skupaj z žandarji, policisti in vermani v mraku 8. maja 1944 postavil zasedo ob mostu pri Kupčevi žagi. Pridružil se mu je tudi vnet hitlerjanec in zagrizen nasprotnik partizanov Avgust Vedenik-Zmet iz Gornje vasi, sicer pa kmet. Tistega popoldneva se je vrnil iz Pariza, kjer je obiskal sina, nemškega vojaka, ki je bil ranjen na ruski fronti. Takoj po prihodu domov se je ves navdušen pridružil Pinterju. Sicer pa je bila to njuna zadnja od številnih zased. Zavedni Prebolčani so se oddahnili. Dva izmed mnogih, ki sta izvajala pritisk na poštene Slovence, sta bila mrtva. Okupatorji so jima pripravili slovesen pogreb, oživiti pa ju niso mogli. Še danes se mi naježijo lasje, ko pomislim, kako bi Nemci zrešetali vseh 90 mobilizirancev, otroke in Stojka, če se ne bi čisto po naključju vmešala naša skupina. Tako pa sta bili dve brzostrelki proti 40 nemškim brzostrelkam, 4 nemškim Šarcem in desetinam bomb. Si lahko misliš? Prekleti časi so bili. Da se ne bi več vrnili." Cveta MIKUŽ (Nadaljevanje prihodnjič) SA VINJSKA DOLINA POD UDAROM NEMŠKIH VOHUNSKIH SLUŽB • Piše: Ivan Jurčec-Tomo V času, ko je bil Lurker s svojim štabom v Celju (od 15. junija 1942 do 15. decembra 1942) je dal ustreliti v Starem piskru 374 talcev, 325 mož in 49 žena. Salve nemških policijskih pušk so v ozkih celjskih ulicah strašno odmevale. Vplivale so tudi na prebivalce nemškega porekla. Zato so veliko streljanje (2. oktobra 1942) prestavili v Maribor. Taktika, ki sta si jo omislila kreisführer Dorfmeister in Standartenführer Lurker je bila prehuda celo za zagrizene naciste. Številnim celjskim funkcionarjem sta poslala pozivnice, naj se udeležijo streljanja. Presenetilo pa jih je hrabro zadržanje na smrt obsojenih Slovencev. Zlasti jih je presenetilo zadržanje žena in deklet iz Paške vasi in Gorenja, ki so pred streljanjem zapele »Rasti, rasti rožmarin . ..« O streljanju talcev so vodilni nacisti razpravljali tudi na štabnih razgovorih. Množična streljanja so povzročila težave graškemu krematoriju, kamor so vozili ustreljene talce. Vodja graškega krematorija dr. Strenger je v tej zadevi dejal na štabnih razgovorih: »S trupli usmrčenih imamo težave. Graški krematorij ima premaj- pa vodilne organizatorje odpora. . .<< Takšne analize so bile le opravičilo, ker se je osvobodilno gibanje obdržalo kljub strahovitemu nemškemu terorju. Na štabnem razgovoru 21. junija 1943je novi šef SIPO in ŠD poročal:.. .Varnostne razmere so se poslabšale: V trboveljskem okrožju in v zahodnem 'delu celjskega okrožja je mnogo partizanskih napadov .. .« Isti dan (2 T. junija 1943) koje Vogt poročal o partizanskih napadih v Revirjih in Savinjski dolini, se je v Berlinu zgodilo nekaj, kar Hitler ni nikdar pričakoval. Podpisati je moral akt, ki mu ga je predložil reichs-führer SS Heinrich Himmler. Akt se je glasil:.. .»Zaradi napadov, sabotažnih akcij in splošne aktivnosti band, ki motijo varnostne ukrepe, razglašam z veljavnostjo od dne 21. junija 1943 naprej na območju višjega vodje ŠS in policije za alpske dežele, Gorensjsko in Spodnjo Štajersko za območje protipartizanskega bojevanja (Bandenkampfgebiete).« Za Hitlerja je bila to vsekakor, grenka pilula, posebno za Štajersko, saj je zanjo dve leti prej dal nalog, naj mu napravijo to deželo nemško. (dalje) vedno nove partizanske enote, ki so zadajale okupatorju težke izgube. Lurkerjevi nadrejeni so ugotovili: .. .»Standartenführer je bil do sovražnika rigorozen in vztrajen, dal je vse od sebe, vendar ni bil dovolj inteligenten.« Na Lurkerjevo mesto je prišel za šefa SIPO in SD za Štajersko vladni kriminalistični svetnik SS strumbannführer Josef VOGT. Berlinska centrala varnostne službe (RSHA) je ocenila Vogta za najsposobnejšega operativca proti komunizmu. Dojulija 1942 je bil na referatu proti kominterni v RSHA, nato pa so ga poslali na Bled, kjer je bil šef varnostne službe za Gorenjsko. Kmalu potem ko je prišel Vogt v Maribor, je, napravil analizo položaja in ugotovil, da je večina prebivalstva v nasprotnem, t. j. uporniškem taboru. Podrejenim je dal nove smernice, ki naj bi se razlikovale od Lurkerjevih, čeprav je več kot eno leto delal na Gorenjskem enako kot Lurker na Štajerskem. »Ne bomo več delali tako kot prej, t. j. aretirali sumljivo osebo in jo z mučenjem prisilili, da odkrije svoje sodelavce. Zato smo v preteklosti ujeli le manjše sodelavce OF, v redkih primerih hno kapaciteto, da bi lahko sežgali vsa trupla. Zato moramo nekatere pokopavati. Zaradi pomanjkanja uslužbencev pa tudi tega dela ne moremo takoj ' izvršiti.. .« Vladni svetnik SS Oberführer dr. Müller-Haccius pa je na štabnih razgovorih 3- oktobra 1942 izjavil:.. .»Pokazalo se je, da nasprotnik ne zna samo umirati, temveč deluje z nezaslišanim fanatizmom. Popolna konsolidacija (pomiritev) ni dosežena.« Kar je priznal dr. Müller-Haccius, so morali potrditi tudi vodilni nacistf na Bledu in Berlinu. Narodnoosvobodilnega gibanja kljub strogosti in terorju niso mogli zatreti. Šavinjska dolina je pod Lur- kerjevim pritiskom ječala. Kljub velikim izgubam se je v sklopu drugih štajerskih področij upirala sovražnemu nemškemu okupatorju. Prebivalci Savinjske doline, ki jih je Lurker uničil ali poslal v taborišča, so skupno s tistimi, ki so vztrajali v borbi, prispevali k njegovemu padcu. Marca 1943 so pravzaprav zmagale Lurkerjeve žrtve in Takšne pošiljke je Otto Lurker pošiljal iz celjskega Starega piskra dr. Strengerju v Graz. -------------;--------------------;-------n Ljudska vojska se je znova izkazala __________:_____________________ J Med počitkom je treba poskrbeti za4>rezhibnost orožja Za teritorialno obrambo velja, da je najmnožičnejša komponenta oboroženih sil, saj zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti predvideva, da bi se v primeru agresije v vrste teritorialne obrambe vključili tudi pripadniki narodne zaščite. Torej gre resnično za ljudsko vojsko, takšno, ki se bo, če bo potrebno, neposredno borila ob ljudstvu in z ljudstvom proti agresorju. Njeno delovanje je zasnovano na podlagi partizanske taktike in prav zato so te enote namenjene zlasti za borbo na začasno zasedenem ozemlju. V zadnjem marčevskem dnevu se je v tej vlogi znašla tudi ena izmed enot teritorialne obrambe v naši občini, ki je uspešno izpeljala vajo in dokazala, da je dobro usposobljena, moralno, politično in strokovno pripravljena na borbo tudi v najtežjih pogojih. Pripadniki enote teritorialne obrambe so v jutranjih urah zasedli športno-rekreacijski gaj v Preboldu, kjer so se oskrbeli z orožjem, imeli politično uro, na kateri jim je govoril sekretar Občinske konference ZKS Žalec Ludvik Sempri-možnik. Nakar so si uredili opremo, imeli sestanek vojaškega kolektiva, aktiva ZKvenoti in nato, po seznanitvi varnostne situacije, krenili na svojo borbeno pot, ki jih-je vodila v hribe Marija Reke. Predpostavka vaje je bila, da se enota nahaja na začasno zasedenem ozemlju, ki je že dva meseca v rokah napadalca. Zato se je enota, ki ji poveljuje Rok Podvratnik, pazljivo gibala po terenu. Napadalec je imel svoje izvidnike in obveščevalce in prav lahko bi se primerilo, da bi jih presenetil. Tudi enotaTO, ki je bila v vlogi »rdečega«, je imela dobro razvejano obveščevalno mrežo, na njeni strani pa je bilo takorekoč vse ljudstvo, velik delež pa so k dobri obveščenosti o gibanju »pla-vega« prispevali pionirji preboldske šole. Tako kot v času vojne vihre, so tudi tokrat, pa čeprav je bila le vaja, domačini marijareških hribov nudili enoti izredno gostoljublje. Komanda in del enote se je nastanil na domačiji Draga Završnika, ostali pa pri njegovih sosedih. Začelo se je vojaško usposabljanje, postavili so straže in omogočeno je>^ bilo varno delo. Komandirji vo- dov, komandir enote in politični komisar pa so ta čas snovali načrte za oborožen napad na skladišče bencina in helikopterjev, ki so bili nastanjeni v nižinskem delu naše doline. Iz doline je prišla vest, da se je v Preboldu zbrala posebna enota napadalčevih vojakov in daje zavila v gozd v smeri Marija Reke. Prihajala so tudi sporočila o njihovi oborožitvi, o njihovih premikih in o razdelitvi enote na dve skupini. Vodstvo rdečega je takoj pripravilo načrt obrambe. Poostrena je bila stražarska služba. Skozi noč je odjeknil strel. Ura je bila skoraj polnoč, koje borec Rajko Kukovec, ki je bil na straži, opazil v bližini Zavr- šnikovih skupino vojakov, ki se je previdno približevala hiši. Ker na njegov poziv niso odgovorili, je vedel, da gre za napadalčeve vojake. Zato je že v naslednjem hipu izstrelil proti njim salvo krogel. Kot bi trenil, so stražarji rdečega vžgali po plavih, le nekaj trenutkov zatem so zapokale tudi puške in zaregljale strojnice ostalih borcev rdečega. Skoraj istočasno se je vnel spopad tudi v območju, kjer so prenočevali borci preostalih enot. Z velikimi izgubami se je napadalec umaknil z borbenega položaja in se vrnil v dolino. Okrog treh ponoči je bil ukazan premik, saj bi lahko okrepljen napadalec ponovno napadel. Enota se je skoraj neslišno premikala v noč. Pot je bila mokra in ponekod je bilo treba tudi do kolen v sneg. Korak za korakom so se pomikali proti Lobnikarjevi domačiji, se nekaj niže pošteno odpočili in nadaljevali pot proti borbenemu cilju. Ob pol šestih zjutraj so z jase pred Grajsko vasjo švignile kvišku uničujoče mine. Skladišče bencina in helikopterjev je bil v ognju. Med plavimi je nastala velika zmeda, tako da so se rdeči lahko še pravočasno umaknili. Vaja je bila opravljena. Pripadniki enote TO Žalec so svojo nalogo izpeljali tako, kot so jo zastavili načrtovalci. Komandant TO občine Žalec Adi Vidmajer je enoti čestital za dobro opravljeno delo v izredno težkih pogojih. Zmagali so vzdržljivost, volja, tovarištvo in zavest, to pa je tisto, kar odlikuje to pa tudi mnoge druge enote teritorialne obrambe. Posnetki in tekst: D. Naraglav AERO TOZD KEMIJA ŠEMPETER Aeravi izdelki v tridesetih državah. Za praznik dela bodo odprli obrat Strojegradnja. S povečano proizvodnjo, produktivnostjo in izvozom dosega kolektiv Aera — TOŽD Kemija Šempeter — dobre gospodarske rezultate. Brez tehnološkega razvoja si ni mogoče zamišljati napredka. Za praznik dela bodo odprli nov, sodoben obrat strojegradnje. O tem je govoril Franc Kapus, direktor temeljne organizacije Aero — TOZD Kemija Šempeter. POVEČANA PROIZVODNJA, PRODUKTIVNOST IN IZVOZ »Lani je 320-članski kolektiv Aera — TOZD Kemija Šempeter — ustvaril 132 milijard starih dinarjev skupnega prihodka, 43 milijard dohodka in za razširjeno reprodukcijo namenil skoraj 16 milijard starih dinarjev. Ugoden gospodarski rezultat smo dosegli predvsem zaradi povečane proizvodnje in produktivnosti, z izvozom pa smo si zagotovili devize za nemoteno proizvodnjo. Izvoz paje za nas tudi merilo, koliko veljamo doma. V preteklem letu smo izvozili 24 odstotkov proizvodnje izključno na konvertibilno tržišče, in sicer v trideset držav. Z našimi izdelki smo prisotni skoraj po vsem svetu, z njimi pa,smo konkurenčni s Iwaliteto in ceno. V naslednjih letih bomo za domači trg namenjali enak obseg proizvodnje, viške pa namenjali predvsem za tuja tržišča, kar pomeni, da želimo izvoz še povečati. Pri tem pa se srečujemo s težavami pri preskrbi s surovinami, ki jih proizvajajo domači proizvajalci. Z njimi imamo podpisane samoupravne sporazume in kot je za naš gospodarski nered značilno, da kar podpišemo, ponavadi ne izpolnjujemo, velja tudi v našem primeru. Proizvajalci surovin le-te raje izvažajo sami, namesto da bi mi izvažali končni izdelek. In ker smo pa na drugi strani sprejeli obveznost do tujih partnerjev, se lahko zgodi, da bomo izpadli kot nesolidni partnerji in tako lahko zgubimo pomemben izvozni posel.« EKONOMSKE ZAKONITOSTI NAMESTO ADMINISTRATIVNIH UKREPOV »Sedanji gospodarski trenutek je tako zapleten in resen, da si neresnosti, poslovne nemorale, izigravanja predpisov, samovolje in drugih ovir ne smemo privoščiti. Administrativno urejanje morajo zamenjati ekonomske zakonitosti in kdor jim bo kos, se bo obdržal, drugi pa se bodo morali strezniti ali Delavki Aera pripravljata selotejp za izvoz pa naj propadejo. Drugače se stvari ne bodo izboljšale. Za vse to bi se morali dogovoriti po samoupravni delegatski poti, vendar pa je treba vztrajati pri uresničevanju sprejetih sklepov. Sedanja praksa, da skoraj tedensko sprejemamo nove zakone in le-te že čez nekaj dni dopolnjujemo, je nemogoča in ustvarja sistemski nered.« DELAVCI SO SE SAMOUPRAVNO ODLOČILI ZA NADALJNJI RAZVOJ »Brez prizadevanj in pripravljenosti celotnega kolektiva ne bi dosegli tako dobrih rezultatov, samoupravno pa so se odločili tudi za nadaljnji razvoj. In ker nam delavci zaupajo, smo v vodstvo TOZD prepričani, da bomo tudi v bodoče kos zahtevnim nalogam, ki smo si jih zastavili. Žal pa prizadevanj delavcev ne moremo ustrezno nagraditi in sodim, da so tudi sedanje administrativne omejitve bolj cokla kot pa spodbuda za doseganje večje proizvodnje z večjo produktivnostjo.« NOV OBRAT ZA PRAZNIK DELA, PREDVSEM PA ZA NAPREDEK »V Aeru si zelo prizadevamo in namenjamo veliko sredstev za razvoj. Obrat, ki ga bomo odprli za praznik dela, pomeni nov korak k osamosvojitvi na področju strojne tehnologije. Odprto pa je vprašanje, kako nàprej? Zaradi omejitev gradenj oziroma zaščite kmetijskih zemljišč, nam še ni znano, ali bomo lahko na svojem zemljišču širili proizvodne obrate. Za nas je širitev možna le na tej lokaciji, zaradi že zgrajenih-in-frastrukturnih objektov. Pripravljamo pa tudi investicijo v energetski objekt skupaj z LIK Savinja. S tem pa se bo odprla razvojna pot Aera Šempeter.« VEC STIKOV S KRAJANI Ana Praprotnik Pogovarjali smo se z Ano Praprotnik, vodjo delegacije KS Žalec »Aktivnost delegacije je odvisna od odgovornosti delegatov, povezanosti z organi KS in družbenopolitičnih organizacij, jasnosti in razumljivosti gradiv, pripravljenosti sej delegacije in še od mnogih drugih dejavnikov« nam je v razgovoru povedala Ana Praprotnik, vodja delegacije za zbor KS v Žalcu. Kako pa sicer ocenjuje delovanje delegatskega sistema? »Naša delegacija za zbor KS šteje trinajst članov in se redno sestaja. Udeležba je 75-odstotna. Gradiva delegati prejemajo pravočasno in odkar je gradivo tiskano, je tudi za prebiranje mnogo primernejše. Na seji delegacije najprej poročajo delegati, ki so se udeležili zadnje seje skupščine, in tako tudi ugotovimo, če so bila naša stališča ustrezno upoštevana. Pred obravnavo gradiva delegate kratko informiram, kar morda ni najbolje, saj bi si morali delo porazdeliti. V primeru, da obravnavamo vprašanje, ki je interesantno tudi za našo KS, je tudi razprava širša, sicer pa se dogovorimo za stališče oziroma se s predlaganimi sklepi strinjamo. Ž organi KS, še zlasti s svetom, dobro sodelujemo in smo seveda dolžni njihova stališča tudi upoštevati. Jasno pa je, da svet KS ni naša najširša baza, ker pa se skupščina sestaja bolj poredkoma, se pač poslužujemo stališč sveta. Za sejo skupščine ponavadi predlagamo tistega delegata, ki določeno problematiko najbolj pozna.« Kako ocenjujete gradiva in odgovore na delegatska vprašanja? »Gradiva oziroma informacija di morala biti celovita, pregledna in jedrnata. Slaba gradiva so zlasti tista,.kadar se znana dejstva ponavljajo in se d-legati v morju podatkov enostavno ne znajdejo. Iz takšnega gradiva je težko izluščiti bistvo, ne povedo pa tudi, kje lahko delegat dobi dodatne informacije, če jih za temeljitejše poznavanje problematike želi. Glede odgovorov na vprašanja pa moram reči, da smo bili 'doslej z njimi zadovoljni. Z gradivom tiskanim v Delegatu, je bil namreč dosežen bistven napredek, laže tudi spremljamo • uresničevanje sklepov. Vse številke imam namreč shranjene in kadar je potrebno, lahko poiščem določene sklepe tudi iz preteklega leta. Prav pa bi bilo, da bi se sestavljalci g ad iv še bolj potrudili in da bi gradiva bila bolj jedrnata, pregledna in zanimiva.« Ali bi lahko potek sej zborov skupščine še skrajšali? »Kadar so gradiva dobro pripravljena in kadar predlagatelj poda še kratko uvodno informacijo, potem se je delegatom mnogo laže odločati za predlagana stališča, sicer pa prihaja tudi do nepotrebnega ponavljanja in seveda tudi zavlačevanja seje. Moram pa reči, daje tega vedno manj: Teže pa je takrat, kadar zahteve ali želje delegatov niso usklajene z možnostmi.« Kako bi morali še dopolniti delegatski sistem, da bi bil učinkovitejši? Povezovanje delegacij iz OZD, ki imajo sedež v naši KS, ni zadovoljivo, zato tudi nimamo usklajenih stališč. Zaradi nezadovoljivega mesebojnega informiranja med KS in tudi nepovezanosti delegacij prihaja do različnih stališč na seji skupščine. Delegati bi morali biti bolje usposobljeni, pomanjkljive pa so tudi povratne informacije. Za odpravo slabosti pašo v prvi vrsti poklicane subjektivne sile in še vedno je aktualna Kardeljeva misel, da se vloga subjektivnih faktorjev družbe ne sme izražati samo v vrhu delegatske organiziranosti, ampak v temeljni delegatski sredini. To pa pomeni, da bomo morali imeti več stikov s krajani.« jk ljubljanska banka Splošna banka Celje IVOVA AGENCIJA V teh dneh bo LJUBLJANSKA BANKA — SPLOŠNA BANKA CELJE odprla v okviru BLAGOVNICE HMEZAD ŽALEC novo agencijo, ki bo namenjena občanom za vge vrste bančnih storitev. Predvsem pa bo namenjena obrtnikom, ki bodo lahko v njej dobili vse potrebne informacije o finančnem poslovanju, saj bo ta bančna agencija usposobljena tudi za finančno svetovanje. LJUBLJANSKA BANKA - SPLOŠNA BANKA CEUE - bo v novi agenciji nudila tudi naslednje posojilne aranžmane: • kratkoročna posojila za obratna Sredstva • dolgoročna posojila za osnovna in obratna sredstva • posojila za pospeševanje gospodarske dejavnosti Poleg omenjenih posojilnih možnosti bodo obrtnikom na razpolago tudi ostala posojila, ki jih banka nudi občanom. Bančna enota — LJUBLJANSKA BANKA, agencija BLAGOVNICA HMEZAD — Žalec bo opravljala tudi vse posle z dinarskimi in deviznimi .hranilnimi vlogami, tekočimi računi in žiro , računi. Ljubljanska banka — agencija BLAGOVNICA HMEZAD — bo nudila bančne storitve vsak dan od 7.30 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 ure, ob sobotah pa od 7.30 do 11.30. VSEM OBČANOM, DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ČESTITAMO ZA 27. APRIL - DAN OF IN 1. MAJ - PRAZNIK DELA! — Rečani so pridni ljudje KDOR JE VZTRAJAL, MU DANES SI ŽAL Bili bi v zmoti, če bi mislilili, da je Marija Reka majhna gorska vasica med Preboldom in Trbovljami. Res pa je, da je raztegnjena in da jo je težko obhoditi v enem dnevu. Odkar pa so tu speljane ceste, za kar imajo precej zaslug tudi sami, pa si lahko v dobri uri v Šmik-lavžu ali pa pod Mrzlico. Ka? morkoli se ozreš, je hrib prislonjen k hribu in kjer je le pedenj ravnice, stoji domačija, žal že prenekatera opuščena in prazna. K sreči pa postaja pesem Ervina Fritza o gruntih v Mariji Reki že preteklost. V opuščene kmetije se vrača življenje, v hlevih je vedno več živine, mladi so se oklenili zemlje. In če bi bile zgrajene ceste že prej, mladi ne bi odhajali in morda bi še danes iz šole slišali otroški živžav. Šole Rečani še nfso pozabili. Prav takokot našolo, morda pajimje tudi v uteho, so ponosni na Planinski dom pod Reško planino. Tu se radi zbirajo ob veselih ali žalostnih trenutkih. kanju Harmonika je tudi danes njihov zvesti spremljevalec. V tem sta nas prepričala Reški trio in harmonikaš Franci Tratnik. Pesem in beseda sta ob našem obisku privabila Rečanov njihov drugi dom. Sprejeli so nas z odpritimi rokami, tako kot znajo le oni in prijetno je bilo z njimi. ČE NF BI BILO CESTE, BI TUDI ZAVRŠNIKOVA DOMAČIJA OSTALA PRAZNA Završnikova mama si je naložila ze 78 križev, vendar stajo njena klena narava in trdo življenje ohranila vedro in kot sama pravi, v hiši in okrog nješe večino kaj postori. Zaposienaje s štirimi vnuki in ko sva klepetala, so se vsi štirje tesno stisnili k njej na klop ob krušni,peči. »Takšr- so kot vsi otroci, važno pa je, j* so zdravi,« je z zadovoljstvom uodala in pobožala najmlajšega. »Srečna sem, da je Završnikova domačija ostala in da sta mlada tako pridna. Če pa ne bi bilo ceste, bi tudi ta • • v - ■ č *■< ’ ' « i ! Završnikova mama s svojimi vnuki Pravijo, da je to njihov drugi dom. In ko smo tisti večer in tisti dan z njimi kramljali na ustnem časopisu in letečem uredništvu Radia Celje in Novega tednika, smo se prepričali, daso Rečani pridni in kleni ljudje, veseli in trmasti, predvsem pa se zavedajo, da napredka ne bi bilo, če ne bi bili složni in vztrajni. »Mnogo smo dobili zadnja leta, za kar smo hvaležni, mnogo dela pa nas še čaka. Ceste so skoraj do vsake hiše, manjka nam še nekaj telefonskih priključkov,« nam je povedal Jože Zupan — bolj poznan kot Če-rijev Joža — predsednik vaškega odbora. Že od nekdaj je bila v Mariji Reki harmonika nepogrešljiv član družine: ob rojstnem dnevu, kolinah ali lič- domačija ostala prazna kot mnoge druge. Imamo 56 ha zemlje, 10 ha je obdelovalne, ostalo je gozd. Čeprav ravnine ne poznamo, pa sedaj lahko že marsikaj postorimo s stroji.« Za trenutek je utihnila, glavo naslonila na kolena, nato pa vzdihnila ob spominu na trdo življenje, ki tudi njej ni prizaneslo. Pred petdesettimi leti se je iz Tabora podala pod Žvajgo. »Včasih smo rade šle na kmetijo, saj nobena ni rada ostala pod smreko (brez strehe nad glavo), danes pa se le maloka-tera odloči za delo na hribovski kmetiji. Najtežje pa je bilo med vojno. Moža so zaprli v Stari pisker, od tod pa odpeljali v Dachau, od koder se ni več vrnil. Ostala sem sama z dvema Reški trio in Tone Vrabl med ustnim časopisom majhnima otrokoma. Trdo smo se prebijali. Od jutra do noči smo garali. Roke in hrbet so bila naše edino orodje. Ko pa je Mato lahko prijel za piug, je bilo ze lažje. Davkov nismo bili nikoli oproščeni. Tudi danes ne. To ni prav,« je odločno dejala Završnikova mama. »Pa kaj hočemo, že mora tako biti, nikoli pa ne bi odšla odtod. Vse življenje sem se oklepala teh lepih reških pianin. Hudo pa mi je, ko vidim prazne in opuščene kmetije, no, nekatere pa le ponovno oživljajo. Lepo je, kadar nas je več, naša hiša je bi la vedno odprtaza dobre ljudi.« Morda je imela v mislih tudi nas novinarje, ki smo ta dan zasedli Završnikovo hišo. In ker se nam je že mudilo v dom, smo napravili še posnetek in se poslovili. »Pa pridite še!« nam je dejala ob slovesu. DANI JE NAJRAJE NA TRAKTORJU Od katerekoli strani prideš k Domu pod reško planino, se oko naipre zazre v Doiarjevo ali po domače Naratovo kmetijo. Velik hlev in prijazna domačija dajeta vedeti, da tu živijo pridni ljudje. Ker pa se z gospodarjem Viktorjem poznava že dve desetletji, še od tedaj, ko je bila v Mariji Reki Solarmi vedno z veseljem pokaže živino v hlevu, na katero je zelo ponosen. »Sedaj imamo štirinajst repov sivorjave pasme, mleka pa ne oddajamo, ker se ga ne splača voziti v Prebold. Letos smo kupili tudi traktor in Dani ima z njim veliko veselje. Kar v hišo stopi, midva pa bova tačas dala živini jest,« je dejal. Komaj sem dobro sedel in to in ono povprašal gospodinjo, je Viktor že stopil v kuhinjo in postavil na mizo liter domačega. Medtem pa so vstopili še Franci, Tone, Marjan, ki so pri Naratovih vedno radi oglasijo. Komaj smo izvedeli, kaj je v Marija Reki novega, ko smo že morali oditi v dom nasrečanjes krajani Marija Reke. jk Viktor in Dani pri vsakdanjem opravilu Letos bogatejša turistična ponudba Kako smo se v Žalcu pripravili na turistično sezono? Turistična sezona je pred vrati in ne bo več dolgo, ko bodo prišli prvi turisti. Prvi turisti pa bodo hkrati tudi najboljša reklama za celoten jugoslovanski turizem. Zato ni dovolj, da se na turistično sezono pripravljajo le obmorski kraji in kraji z bogato tradicijo. Na sezono se morajo pripravljati vsi, tudi tam, kjer turizem ni osnovna gospodarska dejavnost S kvalitetnimi gostinskimi uslugami, čistimi parki, prijaznimi ljudmi, bogato založenostjo v trgovinah, ž domiselnimi spominki. Zato ni odveč vprašanje, kako se zainteresirani in odgovorni v občini Žalec vključujejo v turistično ponudbo. Žalec sicer ne razpolaga z velikimi turističnimi zmogljivostmi. Možnosti za razvoj turizma pa nedvomno so in to dokaj velike. V akcijo, kako se pripravljajo gostinci in turistični delavci žalske občine, smo vključili vse, ki se n^taali oni način ukvarjajo s turizmom. Pogovarjali smo se s predstavniki hotela Golding Rubin, s predstavnikom delov- ne organizacije Hmezad Gos-tinstvo-turizem, s predstavniki turističnih društev, celo v Mladinski knjigi smo se pozanimali, kaj lahko nudijo turistom v spomin na obisk v Žalcu. Velike možnosti za razvoj turizma tudi v Žalcu V hotelu Golding-Rubin se že od vsega začetka zavedajo, da od domačih gostov ne bo dovolj zaslužka. Zato sodelujejo s turističnimi agencijami, domačimi in tujimi. Najbolj uspešno prodajajo programe holandskim skupinam. Že v začetku junija pričakujejo prve skupine Holandcev in predvidevajo, da bodo imeli kar 4000 nočitev holandskih gostov. Veliko si obetajo tudi od avstrijskih turistov. Za mnoge skupine, ki. potujejo na obalo, je Žalec prvi postanek, zato ni vseeno, kakšen vits si turisti ustvarijo že na začetku turistične poti. ^ . Za goste, ki so se odločili, da bodo del svojega dopusta preživeli v Savinjski dolini in spoznavali njerie lepote, pri- pravljajo pakete za sem do deset dni. Vodilo za turistično sezono bo še vedno prizadevanje, da bodo domačim in tujim gostom nudili kvalitetne usluge. Po njihovem mnenju pa se prepočasi uveljavlja misel, da imamo v žalski občini velike možnosti za razvoj turizma, ki pa bi jih morali bolje izkoristiti kot sedaj. Do sezone še veliko narediti V delovni organizaciji Gos-tinstvo-turizem ugotavljajo, dav Savinjski dolini ni turistične •sezone v pravem pomenu Resede. Tudi tranzitnega prometa je zadnja leta veliko manj. Gostinstvo zato živi v glavnem od domačih gostov. Vendar se naturistično sezono intenzivno pripravljajo. Do sezone bo urejeno žalsko kegljišče, obnavljajo tudi nekatere lokale. V hotelu Prebold bodo obnovili restavracijo in disco klub in tako popestrili ponudbo. V aprilu so podpisali pogodbo z Brodogradilištem’iz Splita za 500 gostov. Prvi gostje bodo prišli v drugi polovici junija. Za goste iz Splita so pripravili poseben program, ki vključuje izlet, obisk delovne organizacije in piknik v naravi. V času prireditev peljejo goste tudi na prireditve. Gostov v Logarsko dolino ne vozijo, ker so stroški prevoza preveliki. Tudi sicer goste vozijo v glavnem z rednimi avtobusi. Pripravili so program prireditev za letošnje leto. Najzanimivejše bodo tiste, v katerih bodo imeli glavno besedo kuharji. Že v aprilu bo mesec foundijev in koktailov, v maju bo mesec palačink, mesec gobjih jedi pav septembru. Predvidevajo, da bo hotel v Preboldu tudi letos polno zaseden. Do sezone bodo na Vranskem dopolnili in uredili kamp. V kamp bodo postavili tudi svoji kamp prikolici. Letos prvič turistični dnevi Turistično društvo Žalec se aktivno vključuje v turistično ponudbo. Letos bodo praznovali 90-letnico obstoja tega društva. Ob nedeljah ni gostov Le kdo od Žalčanov ne pozna bistroja Marjole. Že zunanja podoba lokala je takšna, da mimoidočega kar pritegne, da pogleda, kaj se skriva v notranjosti lokala. -Pred gostiščem stoji velika stara preša. Gostje se lahko v poletnih dneh ohladijo v senci prikupnega vrta, ki jim nudi poleg sence še klopi iz lesa, ki vzbujajo vtis domačnosti. Posebej poleti je lokal zelo primeren za ohladitev ob pivu. Ko sem obiskala lastnico bistroja Nado Premikovo in moža Sama, gostov na vrtu še ni bilo. Bila sem tudi med prvimi, ki so zašli k Marjoli na prvo jutranjo kavo, ali še kaj več. Mene pa je le bolj zanimalo, kako se bistro Marjola vključuje v turistično ponudbo. Pogovor z Nado in Samom je stekel in natresla sta kopico zanimivosti. Povedala sta mi, da se pri Marjoli zbirajo Žalča-ni že trideset let. Toda ne. Nada toliko let lokala še ne vodi. V zasebnikovih rokah je lokal šele dobrih petnajst let. V začetku petdesetih let je bila tukaj dobro sprejet, toda mimoidoči gostje so najboljši za posel. Za domače goste so pripravili smučarski pokal Marjole, Fantje, ki preizkušajo svoje moči za točilno mizo, so jih preizkusili tudi v smučarskih veščinah. Pokal Marjole pa ni kar tako, saj je bilo v prvem delu čisto resno smučarsko tekmovanje, drugi del pa je izgledal kot smučanje od šanka do šanka. Ni kaj! Zanimiva poteza gostinca, ki ve, da ni dovolj, če gostu natočiš le „hladen špricer". Zgovorna Nada in Samo sta povedala, da je gostinstvo sicer zelo privlačno in zanimivo. Toda včasih je lahko prav toliko neprijetno. Saj gosta ne moreš izbirati. Toda niso samo gostje tisti, ki delajo probleme. Položaj gostinstva tudi ni rožnat. Samo je povedal, da bi se morale cene v gostinstvu prosto oblikovati. Cene pa so maksimirane in vsi imajo najvišje možne cene. Tako tukaj ni prave konkurence. Cene v najboljšem in najslabšem lokalu se zelo malo razlikujejo. Tudi kategorizacija loka- mlečna restavracija, ki je kasneje pripadla Gostinskemu podjetju Hmeljar. Vseskozi je v tem lokalu delala Samova mati Marija. Domačini so se posebej izkazali s svojo izvirnostjo in Marijo prekrstili v Marjolo, ki je romunski izraz za Marijo. Ime današnje Marjole je torej nastalo prej kot lokal, kakršnega poznamo danes. Dokončno podobo je lokal dobil šele po tretji adaptaciji, od takrat ga krasi tudi velika stara preša. Samo je pripovedoval, da je dalj časa razmišljal, s čim bi opremil zunanjo podobo lokala. Na né-kem sprehodu je našel staro prešo, pri Novem Kloštru, ki je razpadala. Idejo je dobil in jo uspešno uresničil. Gostom, ki pridejo k Marjoli, nudijo domač teran in pršut že od vsega začetka bbstoja lokala. Privoščijo pa si lahko golaževo juho, jedi na žaru in tople sendviče. V prvih letih sedemdesetih let pa je vodstvo prevzela v svoje roke Nada. Nada in Samo sta mi povedala, da so se pred leti tukaj ustavljali tudi tuji gostje. Od kar ima Žalec obvoznico, pa jih skoraj ni več, saj za Marjolo to ni več tako dobra lokacija. Tudi avtobusna postaja je v drugem delu mesta. Tako je prehodnih gostov malo. Domač gost je sicer zmeraj lov ne kaže prave slike. Zato se kvaliteta gostinskih uslug ne izboljšuje, ampak stagnira. Gostinski lokali bi se morali razlikovati po cenah in kvaliteti storitev. Saj se tudi gostje razlikujejo in gostinci bi morali nuditi usluge za gosta s plitkim in globljim žepom. Prémikova moti tudi nezaupanje do zasebnega gostinca. Sistem obdavčevanja je tudi takšen, da nikoli ne vedo, kolikšno vsoto denarja bodo odšteli za davke. Po zaključenem letu še vsaj leto in pol ne vedo, koliko davčnih obveznosti bodo plačali. Trenutno še vedno dobivata poračun za leto 1982. Niso stimulirani za več prometa. V zadnjem času je tudi vse več administrativnih dèi. Po tako neoptimističnih pogledih na položaj gostinstva me je zanimalo, ali je mogoče tudi to vzrok, da Marjola zapre vrata pozimi že ob deveti uri in poleti ob deseti. Zatrdila sta mi, da ne zaradi tega. Da zapirajo tako zgodaj, je več vzrokov, za katere sta rekla, da je bolje, da jih ne pišemo. Marjola pa zapira vrata tudi ob sobotah in nedeljah. Nekaj časa so imeli odprto, toda lokal je bil prazen, saj gostov ni bilo. Marjana Matijec-Natek Izdali bodo turistični vodnik po Žalcu in bližnji okolici. Konec junija pa bodo letos prvič organizirali turistične dneve v Žalcu. V teh dneh bodo pripravili razne kulturne in športne prireditve. Pripravili bodo tudi razstave in ogled znamenitosti Žalca. Turistične dneve pa bodo zaključili z žalsko nočjo, tretjo zapovrstjo. Tudi na Vranskem turistom né bo dolg čas. Poleg tradi-pionalnih prireditev, kot so večer evergreenov, srečanje mladih zadružnikov Slovenije in kmečka tombola, bodo pripravili še prireditve, ki še niso tako znane. Pripravili bodo cvetno noč in razstavo cvetja. Pripravljajo se tudi na kopalno sezono. Do kopalne sezone bodo narrireč dokončno uredili bazen z ogrevanjem na sončno energijo. Urejen bazen bo vzbudil tudi večje zanimanje za kampiranje. Načrtujejo tudi, da bodo uredili kmečki muzej v gradu Podgrad. Grad bodo uredili tudi tako, da bodo lahko sprejeli okoli 2000 gostov in bo primeren za sindikalna sreča- Spominki še vedno po starem Obiskali smo Mladinsko knjigo v Žalcu in se pozanimali, kakšne spominke prodajajo. Povedali so, da imajo zadnji dve leti na zalogi nekoliko več spominkov, ki nekako spominjajo na značilnosti Žalca in Savinjske doline. Pred leti turist ni mogel kupiti prav ničesar. Prodajajo vrče, majolike, krožnike, na katerih je zapisana 800-letnica Žalca, in tiste, na katerih je zapisano samo Žalec. Za letošnjo sezono ne predvidevajo nobenih novosti. Saj je trgu zelo težko ponuditi izvirne'spominke, tudi takšne, ki bi botj nakazovali značilnosti doline — hmelj. Tudi ko se pojavi kakšna resnično izvirna ideja, se prodajalci težko odločajo, da bi takšen spominek ponudili turističnemu trgu. Saj nihče ne sprejema naročil za manj kot 1000 kosov. Zato je naročilo tolikšnega števila spominkov dokaj tvegano in dohodkovno nezanimivo. Čeprav se v Mladinski knjigi zavedajo, daje veliko motitov, ki bi se kot spominki dobro prodajali. Marjana Matijec-Natek Naš razgovor z mag. agronomije Vladom Goriškom, direktorjem SOZD Hmezad, o perspektivah in razvojnih možnostih kmetijstva Kdaj in kako pridelati več hrane za naše potrebe? Savinjski občan: „Bitka za hrano v našem kmetijstvu stopa v odločilno fazo. Tudi v SR Sloveniji smo si zastavili nalogo: pridelati kar največ krušnih žit, živalske krme, mesa, mleka in drugih proizvodov, da bi s ponudbo zadostili potrebe. Kako uresničujemo to nalogo? Vlado Gorišek: „V SR Sloveniji vodimo veliko bitko za hrano. Naš cilj je: čim bolj izkoristiti prirodne danosti za proizvodnjo hrane. Vsega sicer ne bomo mogli pridelati (pšenica, koruza, olje itd) in tako bomo še naprej vezani na druga kmetijska področja Jugoslavije. Imeli bomo viške pri govejem mesu, mleku, mlečnih izdelkih itd. Svinjina bo še naprej deficitarna. Po programu naj bi se SR Slovenija do leta 1985 oskrbovala iz lastnih virov cca 85%. Prizadevamo si pridelati čim več pšenice, koruze — zrnja in za silažo, sladkorne pese, kljub temu da nimamo najboljših naravnih pogojev za to proizvodnjo. Tudi dolgoročna usmeritev pridelave hrane v Sloveniji je takšna, da bi se do leta 2000 že v celoti oskrbovali iz lastnih virov. Zato nas čakajo pomembne naloge na področju tehnologije, organizacije .in samoupravljanja. Korenito se bo morala menjati dosedanja struktura kmetijskih zemljišč v prid njivskim površinam, saj bo nujno uveljavljanje najsodobnejše agrotehnike." S. občan: „Kakšen delež ima pri tem SOZD Hmezad in kaj «te predvideli v naslednjih letih?" V. Gorišek: „Hmezad ima velik delež pri oskrbi oz. proizvodnji hrane. S svojimi zmogljivostmi se vključuje v splošna prizadevanja družbe. Pomembno je, da je Hmezad v kmetijsko-blagovnem smislu močno tržno usmerjen. Poleg hmelja proizvedemo pomembne tržne viške pšenice, zelja, govejega mesa, rib, brojlerjev, vseh vrst sadja, zlasti še jabolk. Viški, ki smo jih lani poslali na trg: — pšenice — koruze — zelja — mesa — brojlerjev — jabolk — mleka 3000 ton 1000 ton 1800 ton 7000 ton 11500 ton 6000 ton 31 mil. lit. Hmelja proizvedemo cca 3000 ton, kar je 80 % slovenske in 70 % jugoslovanske proizvodnje. To je velik uspeh, spričo tega, da imamo najboljše površine pod hmeljem. Če bi te količine blaga vzeli iz slovenskega in jugoslovanskega trga, bi nastali resni problemi. Tudi v naslednjih letih si bomo prizadevali pridelati čim več hmelja in hrane. Povečali bomo proizvodnjo žitaric, posebno pa še prirejo vseh vrst mesa, mleka, sadja, zelenjave pa tudi odkup gozdnih sadežev in njihovo predelavo. Tako bo jutri Hmezad še večji proizvaja- lec hrane in bo . imel še pomembnejšo vlogo v prehrani." S. občan: „Povezanost Hmezada z drugimi reprocelo-tami v Sloveniji in Jugoslaviji?" V. Gorišek: „Hmezad je odprta organizacija. Sodelujemo s številnimi organizacijami združenega dela v Sloveniji kot Jugoslaviji. Z nekaterimi se srečujemo v reproverigi zlasti pri pridelavi in predelavi mleka, mesa, zelenjave, hmelja in oskrbe. Sodelujemo z organizacijami v Slavoniji, Vojvodini — zlasti še zaradi oskrbe s koruzo in drugimi proizvodi. Vendar bi rekel, da do danes ni bilo 'dovolj velikih premikov v tej smeri. Doseženi so dobri rezultati pri proizvodnji mleka in brojlerjih, na drugih področjih bo pa potrebno še veliko dela. Osnovni problem je dispariteta cen in stalno administrativno vmešavanje države v posamezne segmente ter ostalih dejavnikov, ki želijo blagovne tokove zapirati v regionalne in občinske meje." S. občan: „Kakšna je politika investiranja letos in v naslednjih letih? Naštejte večje naložbe in odgovorite, kaj pričakujemo od njih?",*, V Gorišek: „Težka. Velik problem je, da ni kapitala in da je visoka obrestna mera. Več se govori, kakor pa je objektivnih možnosti za naložbe. Cene so izredno porasle in realno gledano omejile investicije. Nekaj primerov: Investicija po stojišču za krave je znašala: 1974 1975 1979 1981 1983/84 36.562 40.374 50.000 150.000 203.100 Investicija v novo halo pitancev, kjer bo potrebno urediti tudi infrastrukturo, bo po predračunu znašala v letošnjem letu cca 250.000 din po stojišču. Hektar hmeljskega nasada z leseno žičnico brez vlaganj v infrastrukturo in ostale naprave znaša po ha 1,200.000 din pa tudi naložbe v hidromelioracije znašajo 250.000 din na hektar. Pomeni, da je porast cen velik zaviralni dejavnik v investicijski politiki in investicije se bodo še dražile. Oba SOZDa Merx in Hmezad imata v LB, SB Celje na voljo za investicije v družbenem in zasebnem sektorju 30 MIA S din. Vsak SOZD pa ima letnih programov za nekajkrat toliko. Ivesticije v kmetijstvu so izr-dno drage, podražujejo pa jih še razni predpisi o gradnjah, ekološke zahteve itd. Zato je investicijska politika v resni krizi. Razni prispevki iz interventnih skladov so dobrodošli, vendar premajhni, da bi z njimi uspeli narediti kaj več. Letos bo začela obratovati regijska mlekarna, kar bo velika pridobitev za Hmezad in za primarno kmetijstvo celotne regije. Dograjen bo hlev za 800 pitancev v Žepini in hlev za 250 krav molznic v Zalogu. Hmelj-ske nasade bomo povečali za 90 ha v družbenem in zasebnem sektorju. Predvidevamo pričetek del hleva za 1000 pitancev v Imenem ter več investicij v sadjarstvu in ha področju proizvodnje mesa, mleka, rib; tako v družbenem kot zasebnem sektorju kmetijstva. Investirali bomo tudi v opremo, v računalniški center. V Jati bo končana velika sodobna valilnica, je pa še več drugih investicij v ostalih DO Hmezada." Mag. Vlado Gorišek S. občan: „Kako ocenjujete dosedanja prizadevanja za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo v zasebnem kmetijstvu?" V. Gorišek: Rezultati so pomembni. V Savinjski dolini imajo proizvodni odnosi z združenimi kmeti dolgoletno tradicijo. Uspehi so vidni na vseh področjih — tako v tržnosti proizvodov, kakor tudi v organizacijskem in samoupravnem pogledu. Odnose bomo razvijali naprej. Osnova mora biti dohodek. Med zadrugo in združenimi kmeti mora biti čvrsto sodelovanje s poštenimi odnosi, kar je osnova za dohodkovno povezanost. Proizvodno sodelovanje oziroma dohodkovni odnosi morajo zajjeti celotno področje proizvodnje, izdelani morajo biti kriteriji sovlaganj, delitve poslovnih uspehov in tudi rizika. Povezava med KZ in kmetom je nujen proces na poti ustvarjanja velike blagovno-tr-žne družbene proizvodnje. Samo čvrsta povezanost in sodelovanje bo omogočilo tudi hitrejši*razvoj celotne panoge." S. občan: „Kaj menite o mini farmah, ki za svojo živinorejo v glavnem uporabljajo lastno krmo, in kolikšna je povezanost Hmezada s to proizvodnjo?" V. Gorišek: „Doslej smo o mini farmah več govorili, kot pa storili. Izdelati bo treba temeljito študijo o organizaciji mini farm pri nas. To področje zahteva temeljit strokoven in organizacijsko-tehnološki ter investicijski pristop. Zato se je potrebno na nivoju SOZD temeljito pripraviti. Vendar pa imamo že veliko izkušenj pa tudi dobrih rezultatov. ^Obratuje že lepo število malih farm za proizvodnjo mleka, mesa, brojlerjev s pomembnimi tržnimi viški. Tudi usmeritev razvoja kmetijstva v SRS za naslednjih 15 let predvideva, da bi velik del primarne proizvodnje v kmetijstvu baziral na mini farmah. Vendar mora imeti sistem mini farm določeno zaledje. To zaledje predstavlja predvsem organizirana proizvodnja, ki daje selekcioniran material z velikimi genetskimi sposobnostmi za funkcijo, ki mu je odrejena. Z dobro organizacijo mini farm bi lahko povečali proizvo- dnjo mesa in mleka. Organizacija mini farm bo tudi pokazala, da je potrebno, da bodo združeni kmetje združevali določene potenciale, da bi dosegli večjo in cenejšo proizvodnjo. Hmezad si bo prizadeval za razvoj tudi te kmetijske proizvodnje. S. občan: „V Sloveniji smo v povojnih letih pozidali veliko najboljše obdelovalne zemlje in s tem povzročili nepopravljivo škodo. So bili takšni primeri tudi v Savinjski dolini?" V Gorišek: „Dal Tudi v naši občini smo pozidali precej zemljišč, letno cca 25 ha. Žal se ne moremo v celoti izogniti tem problemom. Hiter razvoj in urbanizacija terjata svoj davek in najbolj so prizadeta zemljišča. Tudi pri nas smo pozidali veliko rodovitne zemlje. Menim, da je potrebno spoštovati prostorski program. Gradnja se tako že usmerja na obrobja, kjer je manj škode na rodovitnih zemljiščih. Tudi industrijski objekti se naj ne bi širili samo po dolini. Žal bomo tudi v prihodnje izgubljali nekaj zemlje z urbanizacijo, komunalnimi napravami in drugim. Vendar naj bo tega čim manj. Zazidalne načrte je potrebno zoževati, posamezne apetite po razširjanju zazidalnih površin pa omejevati. Doseči moramo večjo gostoto na hektar, skratka, voditi je treba smotrno zemljiško politiko. Tudi zemljišča v obrobju je potrebno čuvati in skrbno obravnavati. Kar najbolj je treba zajeziti vi-kendaško poplavo po obrobjih in uničevanje zemljišč, kar povzroča vrsto problemov. Zelo si bo potrebno prizadevati za pridobivanje novih kmetijskih površin z melioracijami, komasacijami. Pri tem smo dosegli že pomembne rezultate. Razvijati kaže tudi proizvodnjo na hribovitih območjih, da bi pridelali več hrane in kmetijstvu ohranili potrebno zemljo." S. občan: „Kakšne so možnosti intenziviranja kmetijske proizvodnje na neobdelanih ali slabo obdelanih površinah, bodisi, da jih imajo v rokah ostareli kmetje ali pa so se lastniki odselili. Kaj je Hmezad prispeval k reševanju tega problema?" V. Gorišek: „Možnosti intenziviranja kmetijske proizvodnje na obstoječih površinah so še zelo velike. Visoko proizvodnjo dosegamo v družbenem sektorju kmetijstva in na preusmerjenih kmetijah, vendar ne na vseh. Veliko je še zemlje, ki bi z boljšo obdelavo lahko dajala višje pridelke. Tudi v naši občini imamo nekaj neobdelane zemlje ali pa je obdelava slaba. Pa tudi na obdelani zemlji je možno doseči večje pridelke, saj ni vseeno, ali na ha pridelamo 30 ali 60 mtc pšenice. Z nekaterimi posegi, kot so zložba zemljišč in ureditev površin s hidro in agromelioracijami, gnojenjem pa tudi z večjim znanjem, bi v primarnem sektorju kmetijstva lahko povečali ha donose za cca 40 % ali še več. Uveljaviti bo treba ukrepe, da bi bila ta zemlja bolje izkoriščena, hkrati pa tudi uveljavljati zakon o preživninskem varstvu kmetov. Kljub temu da se vedno več mladih odloča za kmetijstvo, je starostna struktura kmetov zelo neugodna. Na 1056 anketiranih kmetijah v naši občini je ugotovljena naslednja starostna struktura: Kmetov, starih do 50 let, je 366 (34,6 %), starost od 50 do 60 let dosega 415 kmetov (39 %), nad 65 let je starih 275 kmetov (26,1 %). Okrog 17 % anketiranih kmetij nima naslednika. Skoraj 70 % bodočih naslednikov ne živi in ne dela na kmetiji. Zato bo treba socialne in ostale probleme s tega področja hitro in učinkovito reševati." S. občan: „Bili smo priče vročih razprav o napovedani izgradnji farme prašičev na ožjem območju naše doline. Ali bo nova farma zagotavljala boljšo oskrbo prebivalstva na celjskem območju s svežim svinjskim mesom?" V. Gorišek: „Izgradnja farme je načrtovana z namenom, da bi dosegli boljšo oskrbo s svinjskim mesom, saj v celjski regiji znaša proizvodnja tega mesa le 5 % potreb. S prašiči iz nove farme bi zagotovili okrog 40 % potreb po svinjskem mesu. Farma bi tudi služila za razvoj svi-njereje v zasebnem sektorju, ker bi oskrbela selekcioniran in kvaliteten plemenski material. Na trg bi lahko dajali tudi bolj kakovostno meso, skratka, gre za smotrno in prepotrebno naložbo." S. občan: „Neurejeni cenovni odnosi že več let nazaj povzročajo težave v kmetijstvu. Kaj bi po vašem mnenju bilo treba storiti, da bi odpravili sedanja neskladja?" V. Gorišek: „Neurejeni cenovni odnosi vseskozi tepejo kmetijstvo, ker se s kmetijskimi proizvodi rešujejo razna socialna vprašanja in druga problematika. Kmetijski proizvodi se preveč obravnavajo kot socialna kategorija, zato ne dosežejo realne vrednosti. Nasprotno pa so zelo dragi proizvodi, ki so potrebni kmetijstvu za reprodukcijo — od umetnih gnojil do zaščitnih sredstev in drugo. V zadnjem času tudi koruza, ki jo Slovenija kupuje za svojo živinorejo, močno izpodjeda cenovne odnose. Vprašanja zastavljal Lojze Trstenjak DO NOTRANJA TRGOVINA TOZD MALOPRODAJA ŽALEC tel.(063)710-416 KMETIJSKO TEHNIČNI PRODAJNI CENTER NUDIMO VAM: blagovnico traktorske prikolice Tehnostroj, cisterne za gnojevko, traktorje URSUS 35 in 60, sadilce SK II., obračalnike in zgrabljalnike za seno, trosilce umetnega gnoja, kardane vseh vrst in ostalo blago iz širokega programa BLAGOVNICE. VAŠ NAKUP OD VIJAKA DO TRAKTORJA 'Hmezad- Tekmovalci ao poleg praktičnega dela morali odgovarjati tudi na teoretična vprašanja. Praktični del srečanja kovinaijev je potekal v Ferralitu . . Četrto delovno srečanje - s ■ kovinarjev Člani Občinskega sveta Zveze sindikatov so tudi letos uspešno organizirali delovno srečanje kovinarjev. Prireditev je bila organizirana že četrtič zapovrstjo, na njej pa je sodelovalo 71 delavcev iz celotne žalske občine. Tekmovanje, sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, je potekalo ‘v prostorih Delavske univerze, Sip-a in Ferralitovih temeljnih organizacijah Livarna ter Strojni obrat. Pokroviteljstvo nad letošnjo prireditvijo je prevzel SOZD Agros s svojimi organizacijami Sip, Ferralit in Strojna. V posameznih dejavnostih so dosegli najboljše rezultate naslednji tekmovalci: MARJAN KUZMAN, Sip Šempeter (strugarji); LOJZE TOPOV-ŠEK, Tekstilna tovarna Prebold (rezkalci); ANTON ZUPANC, Sip Šempeter (orodjaiji), OTO ZAGORIČNIK, Sip Šempeter (konstrukcijski ključavničarji), ANTON KITEK, Tovarna nogavic Polzela (plamenski varilci), FRANC KLANČNIK, Sip Šempeter (varilci REO); FRANC SATLER, Sip Šempeter (varilci MAG); FERDINAND NOVAK, Ferralit Žalec (livarji kaluparji) in TOMAŽ JEVNIKAR, Sip Šempeter (brusilci). Ü Foto: L. Korber H BRHKI HH HOMI obdobje. Mislim, dane smem biti' toliko zadovoljna s svojim delom, da bi počivala na lovorikah. Želim si, da bi za naslednji praznik dela praznovala novo osebno delovno ^mago. Kot začetnik v službi sem polna optimizma. Poskušam tiste najboljše stvari, ki sem se jih naučila v šoli, prenesti tudi v prakso. Vsakega dela se lotim zagnano in si želim, da se mi veselje do dela z leti ne bi zmanjšalo. Vsak izmed delavcev naj bi hodil v službo zato, da bi koristil delovni organizaciji, ne pa zato, da mu delo pomeni le služenje denarja za preživetje. Po mojem mnenju bi morali biti mladi tisti, ki bi izboljšali odnos do dela. Seveda bi morali imeti zgled pri starejših delavcih, ker ce öd njih učimo. Jelko Pesjak, kontrolor odlitkov, Žalec: Mlajša generacija delavcev praznika dela ne zna toliko ceniti kot starejša. Vendar mislim, da bi morali ne glede nato, delo bolj spoštovati in ceniti. Odnos do dela bi se moral izboljšati, ne pa da se slabša. Slabša se moralni odnos do dela, družbe in samoupravljanja. Vsi bi se morali zavedati, da bomo z nedelom imeli manj in ne več. Za Praznik imam velike želje, redvsem, da bi bila inflacija manjša in da bi bila cenovna razmerja bolj realna. Stimulacija za delo v naši delovni organizaciji naj bi se tudi izboljšala, saj je slaba v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami. Marija Tominšek, tkalka, Griže: Praznik dela praznujemo že vsa leta, odkar pomnim. Praznovali smo ga bolj skromno kot današnje dni. Zakurili smo kres, včasih so prišli tudi pevci. Prvomajskih praznikov se zelo veselim, ker bom nekaj dni doma. Več se bom lahko posvetila družini in šli bomo tudi na izlet. Delo mi pomeni vse. Vesela sem, ko vidim, .da so sodelavci zadovoljni z mojim delom. Tudi dobri odnosi med. delavci, prispevajo \ dobremu delu. Živim v stanovanjskem bloku, mož je invalidsko upokojen, zato moramo vsak dinar previdno obrniti. Lepo bi bilo, če se cene ne bi dvigale in da bi se vse izboljšalo. Ža naš delavski praznik si želim, da bi Juteks, še tako dobro posloval, kot je doslej. Marjana Matijec-Natek Razmišljanje o delavskem prazniku SPREMENITI ODNOS DO DELA Branko Deželak Marjana Goropevšek Zdenko Puncer Rdeč nagelj v gumbnici, jutranja budnica in množični shodi delavcev so simboli praznika dela. Ob tem prazniku tudi več razmišljamo o odnosu do dela, za katerega vemo, da ni najboljši. Anketirali smo delavce, da bi izvedeli, kaj jim pomeni praznik dela in kaj si za svoj praznik želijo. Takole so povedali: Branko Deželak, ključavničar, Zabukovica: Sem eden od tistih delavcev, ki rajši delajo kot govorijo. Zato teže govorim o tem delavskem prazniku. Praznik je spomin na dneve, ko so se delavci borili za svoje pravfce. Mislim, da praznik nima več istega iskrenega pomena, toda ne vem, zakaj. Zaposlen sem pri obrtniku in z delom sem zadovoljen. Dela tudi ni mogoče prelagati na sodelavce. Želim si, da ne bi Zvezdana Gržina bilo toliko podražitev. Več bi morali delati in bi jih ne. bilo toliko. Marjana Goropevšek, vodja knjigovodstva, Prekopa: Praznik dela nam vsem delavcem veliko pomeni. Delavci so si morali praznik izboriti. Za praznik si želim, da bi bilo dovolj dela za vse. Saj je najbolj pomembno, da bodo tudi naši otroci dobili zaposlitev. Veliko se govori o odnosu do dela. Vsak zase misli, da dovolj naredi in da je dovolj delaven. Odnos do dela bi moral biti resnično boljši. Po mojem mnenju tudi dviganje cen in padec življenjskega standarda ne bi bil tolikšen, če bi vsi več delali in imeli boljši odnos do dela. Zdenko Puncer, učitelj tehničnega pouka, Tabor: Prvi maj je praznik vseh de- lavcev. Ima še vedno isti pomen, kot gaje imel v prvih dneh delavskega gibanja. Na ta praznik obujamo tudi spomine iz NOB. Za praznik dela bom šel z družino na Šmiglovo zidanico, ne glede na to, kakšno bo vreme. Tradicijo prazni k?i je potrebno prenašati na otroke. Seveda mislim, da bi morali delo bolj vrednotiti. Tisti, ki si pri svojem delu resnično prizadevajo, bi morali biti tudi ustrezno nagrajeni. Pri nas na šoli širimo interesne dejavnosti, ki pa niso plačane. Odnos do dela je tudi na šoli takšen kot drugod. Imamo dobre in slabe delavce. Zvezdana Gržina, pla-ner-analitik, Žalec: Praznik delaje priložnost, da se zamislim in ocenim svoje delo, ki sem ga opravila v preteklem obdobju. Na ta dan naredim tudi načrte za naslednje Marija Tominšek Na zaključni prireditvi so tekmovalci prejeli nagrade in priznanja Stane Lavrinc ■ Vse za napredek kraja Kdo ne pozna Staneta Lavrinca, aktivista iz Liboj, ki je svojih šestdeset let namenil družbi in njenemu napredku. Srečamo ga v organih krajevne skupnosti, v raznih krajevnih in občinskih društvih. Njegov nemiren duh znajo ustaviti le njegove čebele, za klepet o sebi nima časa. Poznamo ga mnogi, o njem pa le malo vemo. Težko ga je bilo pregovoriti za pogovor, ko pa je beseda dala besedo, se je pred mano zgrnilo bogatoživljenje človeka, kijebil vedno bolj pripravljen pomagati drugim kot sebi. Mlada leta mu je zagrenila okupacija, najraje pa se spominja septembra 1944., ko je bil sprejet v SKOJ. Po vojni je postal prvi predsednik mladinske organizacije v Libojah. Prostovoljne akcije za obnovo domovine so se vrstile iz dneva v dan. Ker je bil dober in vesten organizator, so ga zvabili v Ljubljano — najprej na ministrstvo za rudarstvo, nato pav izvršni odbor OF Slovenije — sedaj RK SZDL. V mestu ni zdržal dolgo, vrnil se je vdomači kraj med Juteksove tekstilce. Vedno je rad sedel za volanom — šoferski izpit je namreč opravil že leta 1943; bil je tudi med ustanovitelji kluba šoferjev, sedanje Zveze šoferjev in avtomehanikov Žalec. V kraju skoraj ni funkcije, ki je Stane ne bi opravljal. Nikoli ni znal reči ne, s prijetno in toplo besedo je Stane Lavrinc u euovoril tudi tistega, ki ni bil najbolj ogret za delo in akcije. Nikoli ni izgubil upanja v uspeh, ob eni opravljeni nalogi pa je mislil že na drugo, »baj gre, le složno moramo zagrabiti,« so bile njegove spodbudne besede vselej, kadar je bilo najteže. »Napiši vlogo in jo odnesi na občino,« so ga prosili krajani in Stanetova torba je bila vedno polna prošenj in dokumentov. Vsi njegovi koraki so bili namenjeni napredku kraja. Ljudje mu zaupajo. Sedaj so ga izvolili za sekretarja ZK. »Preveč sem obremenjen, še za čebele nimam več časa,« je dejal in se nasmehnil. Ko pa se je njegov obraz spet zresnil, sem vedel, daje v mislih zopet pri nalogah, ki jih mora opraviti za kraj in svoje krajane. jk ■ v* ,<% M#! K -vva&.äW'dä Deveto srečanje bratstva in enotnosti V začetku junija bo na Vranskem deveto srečanje bratstva in enotnosti, ki se ga bodo Udeležili pionirji osnovnih šol iz Varaždina, Travnika, Cetinja, Bitole, Kruševca, Suve Reke, Kikinde in Laktašev. Tako bodo pionirji z Vranskega sprejeli na svoje domove sovrstnike iz vseh republik in obeh pokrajin. Srečanja pa se bodo udeležili tudi predstavniki pobratenih krajevnih skupnosti in izmenjali izkušnje na področju r awnia leraipwno samouprave. Udeleženci srečanja si bodo med bivanjem na Vranskem ogledali nekatere organizacije združenega dela, zgodovinske in kulturne znamenitosti, najmlajši pa bodo pripravili razstavo likovnih in literarnih del. Zagotovo pa si bo zanimivo ogledati svečano akademijo, -v kateri bodo sodelovali vsi udeleženci srečanja. Tako bo Vransko nekaj dni Jugoslavija v malem. jk April 1984 - SAVINJSKI OBČAN 9 V Libojah kultura ni krizantema siromakova Kulturni dom, trgovina z mesnico, avtobusna postaja ' In nekaj stanovanjskih hiš — to ja pravzaprav vsa, kar Je moč najti v središču llbojske krajevne skupnosti. Toda ta majhnost je le navidezna, kajti v hišah, razmetanih ob vznožju zamolklo zelenih bregov, je že od nekdaj živel trdoživ in marljiv delavski rod. Revolucionarni — kot so bili njihovi očrtje in dedje — pa so za seboj pustili številne poganjke In mladičje. Tiste, ki oblikujejo podobo današnjih zaselkov. ZAČELO SE JE V 18. STOLETJU Onkraj kasaškega mostu, kjer si je Savinja utrla pot v dokaj široki strugi, leži vasica Kasaze. Od tam naprej se cesta, prevlečena z asfaltno preobleko, začne rahlo vzpenjati. Skoraj neopazno se vije ob potoku Bistrici. Na levi leži položno vzpenjajoča se Brnica, na severnih pobočjih gozdnata, LIBOJE MED NOB TOVARNA - TO SO BILE ŽE OD NEKDAJ LIBOJE Iz majhne, nekam stran od oči stisnjene tovarne v dno ozke doline se je danes razvila tovarna s tradicijo, pred katero velja sneti klobuk z glave. Po skoraj 170-ih letih trdega in napornega dela poznajo ime Keramične industrije Liboje domala po vsem svetu. Za tovarno, iz katere pride v Med Migojnicami In Kasazaml, na meji med grt-ško In libojsko občino, je bila julija 1941 ustanovljena prva partizanska enota na Štajerskem — Savinjska četa. Se isto noč, ko ja bila ustanovljena, je četa krenila na Dobrovlje, 5. oktobra pa je na Grmadi nad Šoštanjem skupaj z Revirsko In Pohorsko četo postala del prvega Štajerskega bataljona. • • » Kakor drugod v okupirani Štajerski, so Nemci tudi v Libojah kmalu po svojem prihodu odpri! nemško šolo. Sežgali so vse slovenske knjige, revije In časopise. Toda že jeseni 1941 so nemške učiteljice Iz strahu pred partizani pobegnile v varnejše kreje, učenci pa so morali v nemško šolo v Petrovče. Sredi košatih, zamolklo zelenih gozdov pod Šmohorjem, je januarja 1944 partizan Nesti Žgank iz Prebolda napravil nabavni sektor za vse naše tehnike na Štajerskem. V bunkerju so partizani sredi fašistične zalege z domačini zbrali cele skladovnice papirja, matric, sanitetnega materiala in drugih potrebščin za tehnike, marsikdaj pa so tiskali tudi propagandne brošure, pesmarice in vestnike. na južnih zasejana z vinogradi. Proti zahodu se bohoti razkošno zelena Bukovca, 584 m visoka; naravnost na jugu pa se vleče 771 m visok srednje-gorski hrbet Kotečnik. Počasi se dolina razširi in tam, ob njenem vznožju, Porance, po- OSEBNA KRAJA IZKAZNICA Število prebivalcev: 1596 zaposleni: 682 kmečko prebivalstvo: 94 število gospodinjstev: 524 naselja: Liboje, Kasaze, Zagreben, Brnica, Porance, del Zabukovice zdravljajo domačina ali pa čisto slučajnega popotnika objekti libojske keramične tovarne. Prvotna je bila tam že leta 1815. Menjala je številne lastnike, končno pa je prišla v roke Sonnenbergom. Ob koncu 19. stoletja je začela delovati v Kasazah keramična tovarna Schütz, ki deluje še danes in nadaljuje tradicijo obeh prvotnih tovarn. Toda lončarstvo je bilo v teh krajih doma že od nekdaj. Glinokop je bil domačinom pred nosom, energija tudi, pa so začeli po hišah že kdovekdaj oblikovati kmečko 'posodje za domačo rabo. Tradicija in ugodne razmere so opravile svoje, in tako se je leta 1815 vpisala v seznam — tedaj sila redkih pol industrijskih, pol obrtnih podjetij — tudi libojska tovarna keramike. Niso pa ti podjetneži bili prvi industrijski delavci v Libojah. Že v 18. stoletju so izkopavali premog izpod Koteč nika in na Brnice. V Libojah je bila organizirana tudi tovarna galuna, ki so jo leta 1807 preusmerili v steklarno. Spomin nanjo še živi, kraj, kjer je delovala steklarna, pa krajani še danes imenujejo Glažuta. zadnjih letih poprečno 5500 ton proizvodov na leto, je značilno še eno. Tovarna — to so bile že od nekdaj Liboje. Ljudje so živeli s svojo tovarno, dihali z njo in skoraj je ni domačije, ki ne bi dala v tovarno vsaj enega delavca. V tovarni to dobro vedo. Zato pa je tudi ni stvari, kjer ne bi prispevali vsaj kakšen, dinar za napredek in nadaljnji razvoj kraja. Tovarno in kraja sploh ni mogoče ločevati, saj dihata in živita skupaj, njuni usodi pa sta že dolgo neločljivo povezani. Poleg keramične tovarne sestavljajo" gospodarstvo v libojski krajevni skupnosti še Liko, kamnolom in pa Miro-sanovi nasadi jablan, hrušk in višenj. V okviru Kmetijskega kombinata Hmezad obstaja na Mirosanu tudi Čebelarski obrat. Industrija reže ljudem tam naokoli najdebelejši kos kruha, le drobno rezino pa kmetijstvo in obrt. V libojskih zaselkih se le 94 ljudi ukvarja s kmetijstvom, med obrtniki pa sta dva avtoprevoznika, dva gostinca, štirje obrtniki pa opravljajo obrtne storitve. Krajani s tem niso najbolj zadovoljni, saj si želijo več obrtnikov, zlasti uslužnoštnih. Veliko dela, pravijo, bi imel frizer, pa krojač in čevljar. Zaenkrat ostajajo le pri željah, pri njihovih uresničitvah pa jih ovira zlasti pomanjkanje ustreznih prostorov. KULTURA NI KRIZANTEMA SIROMAKOVA Streljaj od tovarne proti jugu se dolinica zopet stisne. Tam, kjer zavije Bistrica proti vzhodu, stoji kulturni dom. Zgradila sta ga sindikata rudarjev in keramičnih delavcev iz starih, na pol porušenih zgradb in delavnic. V njem so našli zavetje vsi, ki so se zapisali kulturi. In teh je v tej krajevni skupnosti res veliko. Preko petsto jih je, ki so našli svoj interes bodisi v godbi rudarjev' in keramikov, ki je imela lani kar 71 nastopov; glas svojega kraja pa so godci ponesli tudi že na avstrijsko Koroško, med Slovence v Italiji, pa v pobratena mesta v Srbiji. Ali pa je krajane pritegnil tamburaški zbor, ki letos proslavlja 60-letnico svojega obstoja. Libojčani tudi radi prepevajo, saj v kraju uspešno deluje moški pevski zbor, ki je kot eden redkih sodeloval na vseh pevskih revijah v občini. V Delavsko prosvetnem društvu imajo še kino in turistično sekcijo, ki skrbi za prireditve na Brnici, imajo tudi recitacijsko in dramsko skupino ter knjižnico s preko osemsto enotami, v okviru njihovih vrst pa deluje tudi šolsko prosvetno društvo. Zanimanje za delo na kulturnem področju je v tamkajšnjih zaselkih zelo veliko, manjka pa jim ustreznih strokovnih kadrov in pa prostorov. Današnja kulturna podoba kraja ima svoje korenine v kulturno zelo razgibani preteklo- zdramilo v nižinah." Tako je o ustanovitvi društva razmišljal Drago Predan ob 25. 'obletnici njegove ustanovitve. Iskra kulturnega življenja je v teh zaselkih začela žareti pravzaprav že nekaj let prej, saj je že leta 24 bilo ustanovljeno društvo Radost s tamburaškim zborom, od tod pa je vodila drobna, a trdna steza do nastanka današnjega društva. Kulturna dejavnost se je v libojskih vaseh odražala tudi v dneh, ko bi morala utihniti ne samo slovenska pesem, ampak tudi slovenska beseda. A cesta mimo šole, ki je 1961. leta bila prva novozgrajena šola na območju občine, do opuščenega rudnika rjavega premoga, pa vse tja do vznožja Šmohorja. Na ta vrh, 784 m visok, so že od nekdaj radi zahajali libojski in zabukovški delavci, danes pa kaj radi brusijo pete v strmi breg planinci tamkajšnje sekcije Planinskega društva Zabukovica. Ne le na Šmohor, kjer so se nekdaj ob zvokih harmonike in pesmi srečevali z laškimi tekstilci, tudi na Mrzlico, Kamnik in stožčasti Gozdnik jih vodijo poti. Poti, kjer so nekdaj skupaj s revirskimi rudarji in preboldskimi tekstilci kovali načrte za lepši jutri. do meja krajevne skupnosti in do poslednjih libojskih zaselkov. Marsikaj že imajo ljudje tam naokrog, ljudje v svetu, prepojenem z znojem in žulji libojskih keramikov in rudarjev. Ponosni so na svojo industrijo, kulturni dom, ki ga že nekaj časa preurejajo, šolo in zdravstveni dom, pa vrtec in drugo, kar so naredili deloma z družbeno pomočjo, predvsem pa s svojim lastnim delom. Veliko pa je še stvari, ki jim vzbujajo slabo voljo in kdaj pa kdaj tudi srd. Še vedno imajo skoraj 30 kilometrov makadamskih, pretežno višinskih cest, zaselki so brez vsakega telefona, prostorov za delo krajevne skupnosti, Tovarna — to so bile že od nekdaj Liboje obdržala se je; tudi v današnjem času, času, ki je ljubiteljem kulture bolj malo naklonjen. Strma in težka je bila pot, ki so jo prehodili pionirji libojske kulture in prosvete. Strma in težka, kot so strmi okoliški bregovi. Prekaljeni v boju in na prepihu življenja pa so počasi, a vztrajno, malodane trmasto, širili kulturno dejavnost med PRIREDITVE OB KRAJEVNEM PRAZNIKU Krajani libojskih zaselkov praznujejo svoj krajevni praznik 3. maja, v spomin na dan, ko je preko sedemdeset rudarjev druge in tretje izmene leta 44 odilo v partizanske vrste. Letos bodo obudili spomin na ta dogodek, hkrati pa obeležili 27. april In prvi maj z organizacijo športnih tekmovanj, na katera bodo k merjenju moči povabili vsa iportna društva Partizan v občini in pa društva pobratenih krajevnih skupnosti. Poleg tega bodo pripravili tradicionalna pohoda po mejah. krajevne skupnosti in mimo spomenikov iz NOB. Na predvečer prvega maja bo zagorel kres na Bmici, Iger bodo sekcije Delavsko-prosvetnega društva pripravile kulturni program. Praznovanje bodo zaključili z medkrajevnim tekmovanjem v streljanju ter s svečano sejo in podelitvijo krajevnih priznanj. A najljubša in njim domača je Brnica. V srcih vseh planincev tli želja, da bi namesto lesene barake na njenem vrhu sezidali trdno planinsko postojanko, Brnica pa naj bi postala rekreacijski center, kjer si bodo njihovi delavci nabirali novih moči. Vsako leto se planinci udeležujejo tudi pohodov po mejah krajevne skupnosti in ob spominskih obeležjih. Okoliški hribi so dobrodošli tudi smučarjem društva Partizan, ki vsako leto pripravijo turni smuk Šmohor—Liboje, temu pa so letos dodali še memorial Rudija Planinška. Poleg smučanja razvijajo v društvu še mali nogomet, rokomet, šah in namizni tenis. In še marsikaj bi najbrž razvijali, če bi imeli vsaj kakšen prostor, podoben telovadnici. Zaenkrat ostajajo brez strehe nad glavo. S streho nad glavo se lahko v Libojah resnično pohvalijo le Onkraj kasaškega mostu, kjer si je Savinja utrla pot v dokaj široki strugi, leži med zelenimi hmeljišči in rodovitnimi polji vasica Kasaze. Starejši krajani vedo povedati, da je ta kraj z redko posejanimi hišami, z razkošnimi kozolci in gospodarskimi poslopji, ob katerih so strnjeni sadovnjaki, skoraj zagotovo dobil svoje ime po rodovnih slovenskih plemičih Kosezih. družbenopolitičnih organizacij in društev praktično ni, slabo voljo pa jim vzbuja tudi slabo založena trgovina. Pravijo, da jim dobavitelji kljub naročilom ne dostavljajo redno potreb- sti. 2e leta 1929 je namreč v teh krajih začelo delovati Delavsko prosvetno društvo. ,, Preden je bilo društvo ustanovljeno, je bil libojskemu rudarju in keramiku dan dnevu enak. Pust in siv, od zore do mraka, od mraka do dne. Iskra, tleča pod pepelom, je začela žareti, življenje se je množice in s tem uresničevali Cankarjevo misel: ,,Že slutim zarjo tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega." PISAN DRUŠTVEN MOZAIK Od kulturnega doma vodi pot do razpotja, od koder teče L_' ■ ■ V libojskih zaselkih je bilo že v rosnih letih tega stoletja izjemno razgibano delavsko gibanje. Marca 1900 je bil v tamkajšnjih krajih prvi zbor socialdemokratske stranke, tedaj edine stranke na marksističnih osnovah. Leta 1919 so prvič stavkali delavci v tovarni porcelana v Libojah In tudi dosegli 30-odstotno zvišanje mezd ter uveljavili osemurni delavnik. Od tedaj skorajda ni bilo leta, da se libojski delavski rod ne bi uprl tujim in domačim gospodarjem, ki so hoteli Iztisniti življenje in dušo iz rudarjev in delavcev v tovarniških obratih. Med večje proteste proti obstoječemu režimu sodi tudi gladovna stavka rudarjev leta 1934. Nezadovoljstvo z obstoječim družbenim redom so dokazovali delavci v teh krajih tudi s praznovanjem prvega maja. Nekateri že v prejšnjem stoletju, močno pa se je praznoverje delavskega praznika razmahnilo na pragu tega stoletja. Znani so izleti članov Svobode na Mrzlico, 1. maja 1933 Je zaplapolala rdeča zastava na Kotečniku, posebej značilne za te kraje pa so bile prvomajske parade voznikov premoga. Tl so namreč za vsak prvi mej okrasili svoja vozove In konje ter v paradni koloni odpeljali premog v bližnje Petrovče. Kulturni dom, trgovina, postaja — to je središče krajevne skupnosti, stisnjeno v dno ozke doline. člani strelske družine, ki imajo kot eni redkih srečnežev zaprto, avtomatizirano strelišče. Streho imajo, manjka pa jim zlasti mladih moči. Strelci, tako kot v vseh drugih društvih upajo, da bodo mlade moči in mladi kadri prišli zlasti iz vrst Društva prijateljev mladine. Društva, ki je lani v tej krajevni skupnosti precej zaživelo. VELIKO JE NAREJENEGA, TODA . .. Vijugasta, vseskozi rahlo spenjajoča cesta nas je privedla nega blaga in živil. „Smo pač na obrobju," povedo, v njihovih besedah pa je čutiti priokus trpkosti in grenkobe. Tudi za občinske može pravijo, da bi lahko imeli več posluha za bolj odmaknjene krajevne skupnosti. Obenem pa se dobro zavedajo, da se brez lastnega dela in odrekanj zaselki v tej krajevni skupnosti ne bodo uspešno razvijali. Irena Jelen Fotografije: L. Korber Dobro zastavljeno sodelovanje med pobratenima občinama Žalec in Biograd na moru ‘'N ^ Z izkušnjami TT Prebold obogatena predilnica v Biogradu so sprejeli drugo varianto in danes jim ni žal. TT Prebold je pomagala novemu TOZD-u ne le s svojimi izkušnjami, marveč tudi finančno. Ne nazadnje so za izaradnjo novih pogonov izkoristili sredstva fonda za nerazvite v SR Hrvatski. Pogoni so bili zgrajeni v rekordnem Času: za dan žena so. vzidali temeljni kamen, čez osem mesecev pa so.bili objekti že zgrajeni in nared za proizvodnjo. Nekaj stare opreme so vzeli iz starega obrata, veliko pa so dokupili nove, tako daje v predilnici stekla proizvodnja s pomočjo sodobne tehnologije. TT Prebold je kolektivu svojega TOZD v Biogradu na široko odprla vrata. Tako se je lepo število delavk priučevalo v tekstilni tovarni Prebold. Danes so uspešno vključene v proizvodni proces. Uspehi nove organizacije dela so se kaj kmalu pokazali v večji proizvodnji patudi v večjem dohodku in osebnih dohodkih. Čeprav glede produktivnosti še niso rekli zadnje besede, se osebni dohodki v predilnici že dvigujejo nad poprečje vobčini. Občina Žalec se uvršča med tisté občine v Sloveniji, ki od vsega začetka~na široko odpirajo vrata sodelovanja s pobratenimi občinami v SR Srbiji, zadnji čas pa tudi z občino Biograd na moru. Novinar Lojze Trstenjak je pred dnevi obiskal to pobrateno občino in se pogovarjal z vodilnimi ljudmi v TOZD Predilnica TT Prebold pa tudi s predstavniki skupščine občine Trogir in je svoje ugotovitve strnil v naslednji prispevek: DOBRO SODELOVANJE MED TT PREBOLD IN PREDILNICO V BIOGRADU Direktor TOZD Predilnica v Biogradu na moru Stjepan Vrkič nam je v razgovoru povedal, da ima njihov TOZD zelo dobre odnose z matičnim podjetjem v Preboldu in da zlasti cenijo prenašanje bogatih izkušenj iz Prebolda, kar zadeva organizacijo dela in nasploh gospodarjenja kolektiva Predilnice. Ne mine mesec, da jih ne bi obiskali Preboldčani, kar precej delavk pa je bilo tudi na praksi v tekstilni tovarni Pre- bold, Od koder so se vrnile z bogatimi izkušnjami. Napredek se kaže v vse boljšem gospodarjenju pa tudi v višji produktivnosti, kije merilo za osebne dohodke. Tako je znašal v minulem letu poprečni osebni dohodek v predilnici 16.700 dinarjev, kar je v primerjavi z os. dohodki prejšnja leta nedvomno napredek. Stjepan Vrkič se je spomnil težav, s katerimi se je borila predilnicavBiogradu, nastajale so izgube in ogrozile njen nadaljnji obstoj. V tem času je odločilno posegla v dogajanje TT Prebold, ki je predilnico prevzela kot novo temeljno organizacijo združenega dela. Najprej so s skupnimi močmi poiskali in odpravili vzroke slabega gospodarjenja, potlej pa so se spoprijeli z notranjo organizacijo dela. Produktivnost je pričela naraščati, s tem pa so ob boljših plačah ljudje postali boli zavzeti za dobro delo in gospodarjenje. Ko so izdelali program sanacije, so imeli dve varianti: ali objekt razširiti nastari lokaciji ali pase odločiti za povsem novo lokacijo, na kateri bi zgradili nove objekte. Po zrelem premisleku Majica Božidar Hkrati s proizvodnjo tkanin so odprli oddelek konfekcijo, v kateri je sedaj zaposlenih 35 delavk. Delavke so bile na pri-učevanju v Preboldu in danes že dobro obvladajo svoje delo za šivalnimi stroji.'Del konfekcije v okviru TT Prebold izvažajo. Ker je še dovolj prostora patudi naročil, bodo uvedli tri linije, kar bo omogočilo zaposlitev novih delavk, ki jih v tej občini ne manjka. IN KAJ PRAVIJO DELAVKE PRI STROJIH.. .. Da bi ugotovili, kaj o programu Predilnice — TOZD-a TT Prebold menijo delavke pri strojih, smo jih obiskali na delovnem mestu in se z njimi pogovarjali. .Zorka Vujasin, predilka: »Človek rad dela, če vidi napredek in če se rezultati dela kažejo v večjem osebnem dohodku. Poprej ni bilo tako, marsikdo se je bal, da bo ob kruh, sedaj pa se je vse obrnilo nabolje. Imamodovolj naročil in novo organizacijo dela pa tudi veliko novih strojev, ob vsem tem pašo se nam izboljšali tudi osebni dohodki. Delavke se zavedamo, da je možno doseči še več —■ to nam dokazujejo dosežki matičnega podjetja v Preboldu.« Božidar Majica, vodja proizvodnje: »Večina zaposlenih so ženske. Veliko je poročenih, imajo majhne otroke, zato je izostajanje z dela precejšnje. Vendar se delavke že zavedajo, da je osebni dohodek odvisen predvsem od njih samih, od njihove produktivnosti in to je dobro. Zgledujemo se po kolektivu v Preboldu, ki je že dosegel zavidljivo produktivnost.« Biljana Romič: »Želim si boljši osebni dohodek, saj jé danes vse, kar kupiš, zelo zelo drago. Če bomo boljše in več delali, si bomo ustvarili večji dohodek, boljše plače.. Rekla bi, da je naš kolektiv na najboljši poti dobrega gospodarjenja.« Marija Vujasin: »V delovni organizaciji delam že tri leta. Vesela sem, da so zadeve v naši predilnici cfpklp nr* nrav^niom tiru. Imamo matično del. organizacijo, ki nam veliko pomaga, naše delavke odhajajo večkrat v Prebold na prakso, cenimo pa tudi njihove bogate izkušnje v tekstilni stroki. Občina Biograd n. m. nima veliko možnosti za zaposlovanje, zato je vsak vesel, če ima delo. Bila sem že v TT PreboleLm tam marsikaj videla in se priučila, kar mi pride prav.« Jadranka Dujič, vodja proizvodnje konfekcije: »Bile smo v TT Prebold in se usposobile za proizvodnjo konfekcije, ki smo jo uvedli. Delavke že dosegajo normo. Ko bodo tri linije, bo zaposlenih tu 140 delavk, kar bo za Biograd nedvomno velika pridobitev.« Naš razgovor bi lahko strnili v ugotovitev, da kolektiv Predilnice v Biogradu n. m. ve, kaj hoče. Imajo bodočnost, skrbno začrtan proizvodni program, skratka delo in možnosti, da s produktivnejšim delom še izboljšajo osebne dohodke. ^ Želimo si tesnejšega sodelovanja Na sedežu skupščine občine Biograd n.m. je bil predsednik odsoten, zato smo se pogovarjali s tajnikom izvršnega sveta Budimirjem Galičem. Dejal nam je, da se občina Biograd n.m. s 15.600 prebivalci uvršča med srednje velike občine v Dalmaciji. Občina posebno zaživi poleti, ko hotele, restavracije pa tudi zasebne sobe napolnijo domači in inozemski turisti. Biograd ima ugodno podnebje in lepo, čisto morje pa tudi dovolj zelenja za sprehode. Zato tudi gostje prihajajo več let sem in se dobro počutijo. Sedaj gradijo manjšo luko, da bodo imeli več privezov. Poleg turizma je pomembno še kmetijstvo, posebej še ^pridelovanje različnih po- Budimir Galič vrtnin, ki jih prodajajo na širšem jugoslovanskem trgu. Industrije skoraj ni, zato so močno zainteresirani za razvoj in dobro gospodarjenje Predilnice kot TOZD TT Prebold. Z občino Žalec, s katero so se pobratili, si želijo še tesnejšega sodelovanja na vseh področjih, nam je v razgovoru povedal Budimir Galič. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŽALEC I. Na podlagi 6. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec za obdobje 1981 — 1985, 8. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti in po sklepu, ki je bil sprejet na 7. skupni seji zborov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec dne 23. marca 1984 razpisujemo II. NATEČAJ 1. ZA KREDITIRANJE GRADNJE STANOVANJSKIH HIŠ V OKVIRU ZADRUŽNE GRADNJE NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC Natečajna vsota znaša 2.350.000,00 din. Vrstni red in predlog višine posojila bo oblikoval zadružni svet Stanovanjske zadruge Žalec in Stanovanjske zadruge „črna mačka" Prebold glede na število prosilcev in skladno z določbami pravilnika. Posojila za individualne hiše v okviru zadružne gradnje se dajejo največ za dobo 10 let, po 5 % % obrestni meri. Posojilo za gradnjo v okviru zadružne gradnje se lahko odobri: — prosilcu, ki ni bil udeležen pri dodelitvi posojila po I. natečaju v letu 1983; — če OZD oziroma TOZD, pri kateri prosilec združuje delo, združuje sredstva v dogovorjeni višini pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Žalec; — če namensko varčuje za stanovanjsko graditev v banki vsaj 12 mesecev; — če nima stanovanja ali pa ima neustrezno oziroma neprimerno stanovanje. Neustreznost oziroma neprimernost stanovanja se ugotavlja skladno s sprejetimi stanovanjskimi standardi v občini. Posojilo za gradnjo lahko dobijo tudi graditelji v okviru zadružne gradnje, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo sprostili družbeno stanovanje. Vloge za posojila z dokazili bosta sprejemali Stanovanjska zadruga Žalec in Stanovanjska zadruga „Črna mačka" Prebold. Rok za dostavo prošenj z vsemi zahtevanimi dokazili je 30 dni od objave natečaja oziroma najkasneje do vključno 25. maja 1984. Prosilec za posojilo mora predložiti naslednja dokazila: — zemljiškoknjižni izpisek, — pogodbo o stanovanjskem varčevanju, — fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše in opis, do katere faze je hiša že zgrajena, — načrt — tloris stanovanjske hiše, — predračun za zaprošeni znesek, iz katerega bo razvidno za kakšne namene bo posojilo porabljeno, — potrdila o že odobrenih posojilih zaradi ugotavljanja višine lastne udeležbe po 22. členu pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti. 2. ZA NAKUP ETAŽNIH STANOVANJ V OKVIRU DRUŽBENO USMERJENE STANOVANJSKE IZGRADNJE V OBČINI ŽALEC Natečajna vsota znaša 1.800.000,00 din. Nakup stanovanj je možen v 48-stanovanjskem objektu B-24, ki ga bo pričel graditi GIP Vegrad Titovo Velenje v Žalcu (dvosobno stanovanje v izmeri 56,59 kvad. m, enoinpolsobno stanovanje v izmeri 48,51 kvad. m, enosobno stanovanje v izmeri 46,03 kvad. m). Prosilci naj vložijo prošnjo pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec, Šlandrov trg 20. Posojila za nakup stanovanj se dajejo največ za dobo 10 let po 5% obrestni meri. Rok za dostavo prošenj z vsemi dokazili je 30 dni po objavi natečaja, najkasneje pa do 25. maja 1984. Prosilec mora prošnji priložiti naslednja dokazila: — da OZD oziroma TOZD, pri kateri prosilec združuje delo, združuje sredstva v dogovorjeni višini pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Žalec; — predkupno pogodbo za stanovanje; — da namensko varčuje za stanovanjsko graditev v banki vsaj 12 mesecev; — podatke o že odobrenih posojilih zaradi ugotavljanja višine lastne udeležbe po 22. členu pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti; — da nima stanovanja ali pa ima neustrezno oziroma neprimerno stanovanje. Prednost za posojilo ima prosilec, ki: — ima nižji poprečni mesečni osebni dohodek na družinskega člana; — ki bo z nakupom stanovanja sprostil družbeno stanovanje. Prosilci pod I. in II. bodo o tem, kako se z vlogo na natečaju uspeli obveščeni v roku 10 dni po odločitvi pristojnega organa. Predsednik skupščine: II Zorka Godler, I. r. VSEM SAMOSTOJNIM OBRTNIKOM, KI PRI OPRAVLJANJU SAMOSTOJNE DEJAVNOSTI UPORABLJAJO DOPOLNILNO DELO DRUGIH OSEB, DELAVCEM PRI OBRTNIKIH IN OSNOVNI ORGANIZACIJI SINDIKATA DELAVCEV, ZAPOSLENIH PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH Na podlagi 10. člena pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, in po sklepu, ki je bil sprejet na 7. skupni seji zborov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec dne 23. marca 1984 razpisujemo Vlil. NATEČAJ 1. ZA PRIDOBITEV NAJEMNIH STANOVANJ ZA DELAVCE, ZAPOSLENE PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH Natečajna vsota znaša 3.240.000,00 din. Okvirna cena za kv. m stanovanjske površine je 33.500,00 din. Za natečajno vsoto je možen nakup dveh stanovanjskih enot do skupne površine 95 kv. m. Stanovanja bodo dodeljena skladno z določbami pravilnika o pogojih in merilih za reševanj^ stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih. Prosilci naj vložijo prošnje pri osnovni organizaciji sindikata delavcev,, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih v Žalcu, Levstikova 2. Rok za dostavo prošenj z vsemi zahtevanimi dokazili je 30 dni po objavi natečaja, najkasneje pa do 25. maja 1984. A) Postopek za pridobitev stanovanja: Prosilec mora poleg prošnje, ki mora biti izpolnjena na predpisanem obrazcu, katerega dobi pri svoji osnovni organizaciji sindikata v Žalcu, Levstikova 2, ali pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti v Žalcu, Šlandrov trg 20, predložiti še naslednja dokazila: — potrdilo o premoženjskem stanju in skupnem gospodinjstvu, katerega izda upravni organ Skupščine občine Žalec; — potrdilo o osebnih dohodkih za leto 1983 za vse zaposlene družinske člane, ki ga izda samostojni obrtnik za svojega delavca — prosilca oziroma organizacija združenega dela, kjer je zaposlen družinski član. Prosilec ali njegovi družinski člani, ki v letu 1983 niso bili v delovnem razmerju, priložijo potrdilo o izplačanem osebnem dohodku za I. trimesečje 1984. — za vse družinske člane, starejše od 15 let, ki niso v delovnem razmerju, je potrebno predložiti potrdilo o šolanju. Če je član družine neopravičeno nezaposlen, se računa, kot da prejema OD v višini poprečnega OD v SRS v preteklem letu; — potrdilo o zaposlitvi in skupni delovni dobi prosilca in zakonca, katerega izda samostojni obrtnik oziroma organizacija, pri kateri je eden izmed njiju v delovnem razmerju; — v primeru težje bolezni, ki je kronična, zdravniško spričevalo. Prosilec, ki mu bo na podlagi prednostne liste dodeljeno stanovanje, je dolžan plačati lastno udeležbo pred vselitvijo v stanovanje. Višina le-te je odvisna od skupnega dohodka prosilca in njegovih družinskih članov po lestvici iz 22. člena pravilnika. C) Prednostna lista: Prednostna lista prosilcev se sestavi na podlagi stanovanjskih razmer, v kateri živijo delavec — prosilec in člani njegovega gospodinjstva, od delovne dobe in socialno-ekonomskega položaja prosilca in njegove družine. Točkovanje se opravi po kriterijih iz 20. člena pravilnika. 2. ZA KREDITIRANJE NAKUPA STANOVANJA V ETAŽNI LASTNINI, ZA ZIDAVO STANOVANJSKE HIŠE ALI ADAPTACIJO Najvišji znesek odobrenega posojila lahko znaša 30 % od zneska, določenega v kupoprodajni pogodbi za nakup standardnega stanovanja, od predračuna za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hiše, oboje v mejah veljavnih standardov, ki jih vsebuje 15. člen pravilnika. Obrestna mera in roki vračila se določajo skladno z določbo 16. člena pravilnika. Prosilec naj vloži prošnjo z ustreznimi dokazili pri osnovni organizaciji sindikata delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, v Žalcu, Levstikova 2. Rok za dostavo prošenj z dokazili je 30 dni od objave natečaja, najkasneje pa do 25. maja 1984. Prošnji za posojilo je poleg dokazil potrebno predložiti iz točke 1 /A še naslednje: — fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše in opis, do katere faze je hiša že zgrajena; — načrt — tloris stanovanjske hiše ali etažnega stanovanja; — predračun za zaprošeni znesek, iz katerega mora biti razvidno, za kakšne namene bo posojilo uporabljeno; . — zemljiškoknjižni izpisek; — kupno pogodbo, predpogodbo oziroma potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini; — pogodbo o stanovanjskem varčevanju. 3. NALOGE OOS DELAVCEV, ZAPOSLENIH PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH, V ZVEZI Z NATEČAJEM Osnovna organizacija sindikata delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih, bo v svoji komisiji preučila v natečajnem roku prispele vloge, pripravila osnutek prednostne liste za dodelitev stanovanj in dodelitev kreditov, po končani javni razpravi pa oblikovala ustrezen predlog, ki ga bo posredovala odboru za solidarnost skupščine Samoupravne interesne skupnosti občine Žalec — skladno z določbo 12. člena pravilnika. Predsednik skupščine: Zorka Gòdler, I. r. Natečajna vsota znaša 2.815.000,00 din. B) Lastna udeležba: April 1984 - SAVINJSKI OBČAN 11 ------------:-------------------------*-------------------------. Iz naših krajevnih skupnosti • Iz naših krajevnih skupnosti • Iz naših krajevnih skuphosti Petrovče Za praznik so očistili okolje V spomin na 24. april leta 1942, ko je iz kraja odšla v part izane večja skupi na Ij udiso tokrat praznovali svoj krajevni praznik krajani Petrovč. Ze pred začetkom praznovanja so organizirali tridnevno očiščevalno akcijo petrovške-ga okolja, k čemur so pritegnili zlasti tamkajšnjo osnovno šolo, krajevno Društvo prijateljev mladine in Hortikulturno društvo. ' Krajanom in drugim obiskovalcem se je v času praznovanja, od 18. do 26. aprila, s svojimi deli predstavil domačin, umetnik Adi Arzenšek; praznovanje pa so popestrili tudi z ■ .uoiw^wi 11 ivnctumskega pihalnega orkestra qlasbene šole iz Žalca. Precejšen del praznovanja krajevnega praznika pa so namenili športnim prireditvam. V Petrovčah so se pomerili tekmovalci v nogometu, košarki, rokometu, namiznem tenisu, odbojki, v streljanju z zračno puško in v šahu. S pomočjo krajevne organizacije Zveze borcev so organizirali še Kurirčkovo pošto po spominskih obeležjih NOB v krajevni skupnosti ter taborni ogenj. Praznovanje bodo Petrovčani zaključili z osrednjo proslavo v zadružnem, domu. -Ü Polzela Letos rekordno število krvodajalcev 300 krvodajalcev se je konec marca udeležilo izredne republiške krvodajalske akcije na Polzeli, ki je bila organizirana zaradi velikega pomanjkanja te življenjske tekočine. Letos je to že tretja krvodajalska akcija v žalski občini. Pred Polzelani so kri darovali občani že na občinski akciji na Vranskem in pa na republiški v Žalcu. Za vse letošnje odvzeme krvi je značilno izredno veliko število krvodajalcev: poleg tristotih na Polzeli še 107 na Vranskem in 273 v Žalcu. Te številke pomenijo rekorden obisk krvodajalskih akcij, hkrati pa so dokaz dela in prizadevanj v krajevnih organizacijah. Letos bo v žalski občini še osem občinskih in dve republiški akciji. Pri občinski organizaciji Rdečega križa ocenjujejo, da bo v akcijah sodelovalo preko 1500 ljudi. -ij- Na Polzeli je darovalo kri 300 krajanov Prenovili bodo staro graščino Zaradi prostorske stiske zavrnejo v domu upokojencev na Polzeli vsako leto okrog dvajset prošenj za sprejem ostarelih ljudi. Kaže pa, da bodo že čez leto ali dve pridobili 60 do 70 mest v stari graščini. V domu, kamor so se vselili pred dobrim letom dni, je trenutno 177 ljudi, med njimi kar dve tretjini nepomičnih. 134 oskrbovancev je iz žalske občine. 43 pa jih je prišlo od drugod. Število prošenj, zlasti za sprejem nepomičnih ljudi, narašča iz leta v leto, vsaj dvajset prošenj pa ostaja letno nerešenih zaradi piepolne zasedenosti doma. Da bi v tem srednjeročnem obdobju lahko ugodili vsem prošnjam, bi rabili okrog 60 mest. Te potrebe pa bodo poskušali za- dovoljiti s preureditvijo stare graščine, kjer so bili prvotni prostori doma. Preureditev prostorov bi po dosedanjih izračunih staila pet milijard. Z deli nameravajo pričeti že- letos. Zamenjati nameravajo ostrešje in žlebove. pripravili pa bodo tudi načrte in pridobili potrebna soglasja, zlasti Zavoda za spomeniško varstvo. Z gradbenimi deli nameravajo pričeti prihodnjo pomlad, za takrat pa. načrtujejo zamenjavo okenskih kril in tlaka, znižati bomo morali strope ter urediti sanitarije, nujna pa bo tudi napeljava dvigala. V preurejenih prostorih bo našlo prostor 60 do 70 ostarelih, največ postelj pa bodo namenili nepomičnim oskrbovancem. -ij- Delovna akcija v Žalcu V objektiv smo pred dnevi ujeli delavce skupnih služb delovne organizacije Komunala Žalec, ki so čistili traso žalskega vodovoda. Tako bo sanacija žalskega vodovoda tudi hitreje zaključena. jk Kaj veš o prometu? Pod tem naslovom je bilo v Šempetru šestnajsto občinsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 72 mladih iz vseh osnovnih šol občine Žalec. Tekmovanje je obsegalo testiranje o znanju cestno prometnih predpisov, opreme kolesa in etike v prometu, ocenjevalno vožnjo s pony kolesom na av-topoligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Žalec. Največ znanja so pokazali fantje iz Osnovne šole Vlado Bagat Braslovče. Vrstni red posamezno — mlajši: (5. in 6. razred) 1. Miran Cizej, 2. Aleš Teržan, 3. Rajko Irman (vsi OŠ Braslovče), 4. Miroslav Kovačevič (OŠ Peter Šprajc — jur Žalec, 5. Stani Urbančič (OŠ Polzela), 6. Robi Vasle (OŠ Šempeter) itd. Ekipno: 1. OŠ Braslovče, 2. OŠ Peter Šprajc Jur Žalec, 3. OŠ Polzela, 4. OŠ Šempeter, 5. OŠ Prebold, 6. OŠ Vransko itd. Starejši posamezno (7. in 8. razred): 1. Marko Jelen, 2. Sandi Fužir (oba OŠ Braslovče), 3. Tomaž Hočevar (OŠ Polzela), 4. Matjaž Žolnir (OŠ Šempeter), 5. Marjan Donko (OŠ Braslovče), 6. Matjaž Žli-čar (OŠ Prebold); ekipno: 1. OŠ Braslovče, 2. OŠ Šempeter, 3. OŠ Griže, 4..0Š Žalec, 5. OŠ Vransko, 6. OŠ Prebold itd. Ob koncu so najboljšim podelili priznanja in nagrade. Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine Žalec Vinko Jug je o tekmovanju dejal: »Iz leta v leto mladi tekmovalci več znajo. To vidi mo tudi pri prometnih nesrečah. V zadnjih letih nesreče, v kateri bi bil udeležen otrok od 8. do 14. leta, upadajo in menim, da je to zaradi večjega znanja oz. var-noštno-prometne osveščenosti . Prometna vzgoja v šolah je dosegla svoj namen, za kar gre priznanje mentorjem.« TONE TAVČAR Griže Konferenca upokojencev V začetku aprila so se na redni letni konferenci zbrali v dvorani svojega doma člani Društva upokojencev iz Griž in Zabukovice. Udeležence je predsednik društva Karel Pod-vršnik-Živko seznanil Z delom V preteklem letu in spregovoril tudi o nalogah letošnjega obdobja. Lani so člani društva največ pozornosti namenili urejanju svojega doma in dvorane, letos pa bodo morali urediti še sanitarije, povečati zmogljivosti kuhinje, urediti okolico in popraviti počitniški dom v Resi. Udeleženci konference so spregovorili tudi o številnih težavah, ki tarejo upokojence, precej časa pa so namenili tudi razpravi o novem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zlasti povečanju beneficiranega staža za rudarje. Člani društva so se na koncu dogovorili, da bodo tudi letos vsa dela okrog ureditve doma opravili prostovoljno. Za dolgoletno delo in sodelovanje pa so prejeli zlato plaketo Planinske zveze Slovenije, ki jo je članom društva izročil predsednik planinskega društva Zabukovica. I. Goričan Rudolf Lazarini Pretekli teden smo se za vedno poslovili od Rudolfa Lazarinija. Ni še dolgo, ko smo ga obiskali v Dravljah pri Ljubljani ob njegovi sedemdesèt letnici, kjer je zadnja leta po upokojitvi bil še vedno aktiven družbenopolitični delavec. Rudolf Lazarini je bil prvi sodnik za .prekrške in je leta 1955 v Žalcu oral. ledino na tem področju. Dvajset let je delovno dolžnost opravljal vestno, cenili pa smo njegov pošten, tovariški in življenjski odnos do občanov. Rad je imel Savinjsko dolino in se je vanjo vedno rad vračal. Za svoje uspešno delo je prejel red dela s srebrnim vencem. Liboje Priznanja upokojencem Zagotovo ne drži, da s prenehanjem aktivnega dela in s pristopom k društvu upokojencev preneha tudi aktivno delo na družbenopolitičnem področju. To dokazujejo številni upokojenci, saj brez njihove pomoči marsikatera organizacija ali društvo ne bi delalo ali pa bi delalo slabo. Takšna je tudi večina od 270-članskega društva iz Liboj, v katerih še vedno prevladuje tista stara zavest delavskega razreda za vedno lepše i n boljše bit človeka. Na občnem zboru, ki je bil meseca marca, je bilo izrečeno veliko pohval društvu pa tudi posameznikom. Žal se vse njihove želje in načrti-zaradi finančnih težav in nizkih pokojnin niso uresničile. Domovi, ki šobili zgrajeni ob morju ali drugod za upokojence iz sredstev društev ali Zveze društev upokojencev, lahko rečemo z lastno udeležbo, danes večini niso dostopni. Ravno tako niso uspeli z organizacijo kombi prevozov v termalna kopališča in zdraviliš- ča, čeprav so sklenili, da je potrebno kar največ narediti za zdravje in rekreacijo in upokojencev. Na letošnjem občnem zboru so si zadali vrsto nalog, med katerimi se bodo udeleževali športnih in rekreativnih,tekmo-vanj v ribištvu, gobarjenju in kolesarjenju. Pripravili bodo tudi vrsto izletov. S pomočjo krajevne skupnosti bodo’uredili stezo za balinanje, pripravili bodo razstavo ročnih del ipd. Libojsko društvo upokojencev je za svoje delo prejelo srebrno značko Zveze društev upokojencev. Zlato značko zveze sta prejelatudi Franc Kek in Ivan Meh, srebrno pa Martin Potočnik in Jože Sevčnikar, ki sta bila za svoje desetletno aktivno delo v društvu imenovana tudi za častna člana društva. Razrešili so star upravni odbor in imenovali novega, ki bo skušal in pomagal zadovoljiti želje in potrebe članov društva. J. Koštomaj ZAVOD ZA NAČRTOVANJE ŽALEC razpisuje eno štipendijo za študij na Visoki tehniški šoli — VTO gradbeništvo — smer inženir I. stopnje za nizke gradnje Vlogi — obrazec SP-1 — je potrebno predložiti: — potrdilo o vpisu na šolo, za katero razpisujemo štipendijo — potrdilo o premoženjskem stanju. Prednost imajo socialno šibki prosilci ter prosilci z boljšim učnim uspehom. Kandidati naj vloge z zahtevano dokumentacijo pošljejo v roku 30 dni po objavi na Zavod za načrtovanje Žalec, Ulica heroja Staneta 3. Kil Liboje Iskreno čestitamo za praznik OF 27. april dii B m in praznik dela — 1. maj delovnim ljudem in občanom žalske občine kolektiv Keramične industrije Liboje PETER JANIČ elektroinstalacije in meritve ŽALEC Gotovlje, telefon 710-582 se priporoča in čestita vsem občanom in delovnim ljudem za praznik dela 1. maj KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA Iz konference ZKO Žalec 85 LET KULTURNE DEJAVNOSTI NA POLZELI V Grižah so se na letni konferenci Zveze _ kulturnih organizacij občine Žalec sestali delegati ' dvaindvajsetih krajevnih in enaindvajsetih šolskih kulturnih društev. Po pestrem kulturnem programu, ki so ga pripravili gostitelji konference, je o opravljenem delu v preteklem letu spregovoril predsednik ZKO Milan Lesjak. »Tudi v preteklem letu je bila amaterska kulturna dejavnost zelo razvejana in množična, še posebej na področju glasbe. Pripravili smo vrsto revij, sre- S slavnostnim koncertom v kulturnem domu v Gotov-Ijah Je tamkajšnji moški pevski zbor zaokrožil proslavljanje svojega častitljivega jubileja — 90 let slovenskega petja v Gotov-Ijah. Poleg moškega zbora sta nastopila tudi domači ženski in otroški zbor, pevci pa so poleg drugih priznanj prejeli zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke. Začetki organiziranega petja segajo v Gotovljah že v prejšnje stoletje. Na pobudo domačina Antona Gorška je bila leta 1893 v okviru društva Kmetovalec, ki je pod krinko kmetijskega izobraževanja združevalo napredne in zavedne Slovence, ustanovljena fPevska sekcija. Zbor je vsa leta uspešno deloval in nastopal, 1933. leta pa je kot eden prvih podeželskih zborov posnel pesmi za ljubljanski radio. Velik uspeh so člani zbora poželi tudi naslednje leto, 1934, ko so pri- čanj in drugih manifestacij, skrbeli za vzgojo kadrov, ki nam jih na nekaterih področjih še vedno primanjkuje, trudimo pa se tudi doseči ustrezno raven amaterskega kulturnega ustvarjanja,« je poudaril Milan Lđsjak. V živahni razpravi so delegati opozorili na težave, s katerimi se društva srečujejo. Predvsem jih skrbi nezainteresiranost mladih za delo v društvih, zato je Margit Juteršek opozorila na to, da bi krajevna društva in šolska kulturnadruštva morala biti bolj povezana in bi morali učence, ki pravili v Gotovljah spevoigro Nebo žari. Številne nastope doma in po drugih krajih jim je preprečila vojna. Toda le za kratek čas, saj je pesem po vojni spet pritegnila številne domačine. Zbor šteje danes dvajset pevcev, vodi pa ga Vojko Rizmal. Za uspešno delo so člani zbora ob svoji 80-letnici prejeli red zaslug za narod s srebrno zvezdo in Savinovo nagrado, pet let kasneje pa še zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij občine Žalec. Ob 90-letnici so pevci prejeli zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke. Zlate značke so dobili: Stanko Zupanc, Jože Zupanič, Vinko Čremo žnik, Slavko škafar, Ivan Bizjak, Alojz Pintar, Anton Ribič, Albina Verdnik, Vlada Rode, Aleksandra Lebar in Jože Jordan. Srebrne: Bogomir Rotovnik, Jože Stokovnik In Franc Cokan. Bronaste značke pa sta pre- zapustijo osnovno šolo, takoj vključiti v krajevno društvo. Stanko Novak je opozoril na izrabljenost kinoprojektorjev in slabo izbiro filmov. Za boljšo filmsko vzgojo so uvedli filmsko gledališče. Delegati pa so tudi podprli prizadevanja za izgradnjo kulturnega doma Edvard Kardelj v Žalcu. Na konferenci so podelili plakete in priznanja. Zlate plakete so prejeli DPD Svoboda Polzela, Fric Veligovšek, Antonija Mirnik in Ivan Centrih. jela: Anton Goršek, ml. ter Boris Bornšek. Kulturno društvo Gotovlje je ob tej priložnosti podelilo tudi posebna priznanja za več kot 50-letno prepevanje. Prejeli so jih: Franček Ant lo ga, Anton Goršek, st., Jože Antloga, Alojz Vidmajer in Jakob Trobiš. Vsi gotoveljski zbori: moški, ženski in otroški pa so tokrat prejeli tudi posebna priznanja Zveze kulturnih organizacij Žalec. Slavnostni koncert v domu krajanov, kjer so se obiskovalcem predstavili vsi trije zbori, je zaokrožil praznovanje 90-letnice prepevanja v Gotovljah. Že pred tem so v kraju pripravili številne prireditve, med njimi koncert Tržaškega okteta in nastope Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki, Kulturnega društva iz Vrbja in domače dramske skupine ter tako dostojno proslavili častitljivo obletnico. Nove knjige v marpu A. Rimbaud — PIJANI ČOLN; D. Zajc - KEPA PEPELA; Ivo Andrič — MISEL UJETA V DIVJINI, MOČ MEDU; Oreški -Nikolič — SIBIRSKI PEČAT; čoro Skodlar — ZABLODA STOLETJA. Najbolj brane knjige v marcu Martin Cruz Sm:th — PARK GORKEGA I., II; Da-shiel HAMMETT - MALTEŠKI SOKOL; Klabund — BORGIA — roman družine; Hergouth — MESEC MED JABLANAMI; Miha Remec — IKSION; Raffaello Giovagnoli — SPARTAK; Thomas in Theresa Pamies — OPOROKA V PRAGI; Collen Mc Cullough — PESEM PTIC TRNOVKI., II; Arthur Rimbaud — PIJANI ČOLN; Vladimir Oreški — Milan Nikolič — SIBIRSKI PEČAT; Jakob Šket — MIKLOVA ZALA. V__________J Antonija Mirnik SOUSTVARJALCI LJUBITELJSKE KULTURE Dobrih dvajset pomladi je štela Antonija Mirnikova iz Velike Pire-šice, ko se je v svojem kraju začela ukvarjati s kulturno dejavnostjo. Dejavnostjo, ki ji je ostala zvesta vse svoje življenje, za delo in uspehe na kulturnem področju pa je pred kratkim, poleg krajevnih priznanj, prejela tudi zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij iz Žalca. S kulturo se je začela ukvarjati že leta 1911. Najprej v Galiciji, kasneje pa v kulturni organizaciji v Pirešici. Dolga leta je bila režiserka, dvakrat se je udeležila seminarja za režiserje, neštetokrat pa se je na domačem odru predstavila tudi kot igralka. AntoTiijo so pritegnile tudi lutke, saj je v kraju dolgo časa vodila lutkovno dejavnost. Kot dobra šivilja je bila nepogrešljiva tudi pri garderobi igralcev, pa tudi marsikatera lutka je prišla izpod njenih veščih rok. Kljub velikim težavam, zlasti pomanjkanju prostorov, saj • so prve igre odigrali kar pod kozolcem, je Antonija Mirnikova vztrajno razvijala in spodbujala ljubiteljsko kulturo v tamkajšnjem zaselku. Poleg kulture je Antonijo, danes že belih las in toplih modrih oči, pritegnila tudi športna dejavnost. S telovadkami in telovadci tamkajšnjega Sokola se je udeležila številnih nastopov v raznih krajih. Med drugimi se je konec tridesetih let udeležila tudi nastopa Sokolov v Sarajevu, kjer seje zbralo preko tri tisoč mladih iz Bolgarije, Češke in Jugoslavije. Sredi aprila je bila v dvorani Svobode na Polzeli prireditev v čast 85. obletnice kulturne dejavnosti na Polzeli. Pred polno dvorano so se predstavile vse sekcije društva, ki so z bogatim programom dokazale, daje kulturno delovanje na Polzeli plodno, množično in kvalitetno. 0 dolgoletnem delu društva je govoril sedanji predsednik Stanko Novak in poudaril, da prvi začetki kulturnega snovanja na Polzeli segajo že v prejšnje stoletje. Bogata kulturna tradicija pa je porodila tudi današnje kulturno delovanje vtem kraju. Danes deluje v društvu dvanajst sekcij, ki uspešno delujejo in s svojim delom bogatijo polzelski kulturni utrip. Na prireditvi so najbolj zaslužnim članom podelili priznanja, ki so jih prejeli: Pongrac Turnšek, Slava Cofi, Milan Ger-želj, Jože Korber, Marija Slokar, Franc Rojnik, Stanko Ko-šec, Jožica Škorjanc, Ivan in Franc Patir, Helena Krohovšek, Branko Sande, Ivan Živortnik in Milko Medvešek. Tajnik Zveze Kulturno prosvetnih organizacij občine Žalec Ivan Centrih pa je društvu izročil najvišje odličje — zlato plaketo s priznanjem. TONE TAVČAR Irena Jelen VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŽALEC Pristojni samoupravni organi temeljnih organizacij RAZPISUJEJO za nedoločen čas, s polnim delovnim časom naslednja dela in naloge: TOZD osnovna šola Nade Cilenšek GRIŽE 1. — učitelja tehnične — likovne vzgoje TOZD osnovna šola Miroslav Širca PETROVČE 2. — učitelja tehnične vzgoje — fizike 3. — učitelja glasbene vzgoje TOZD osnovna šola Slavko Šlander PREBOLD 4. — ravnatelja 5. — učitelja tehnične vzgoje — fizike TOZD osnovna šola Bratov Juhart ŠEMPETER 6. — učitelja glasbene vzgoje 7. — ravnatelja 8. — učitelja matematike — tehnične vzgoje TOZD osnovna šola Ivan Far£nik-Buč VRANSKO 9. — učitelja glasbene vzgoje 10. — učitelja tehnične vzgoje 11. — učitelja gospodinjstva — kemije TOZD osnovna šola Peter Šprajc-Jur ŽALEC 12. — učitelja matematike — fizike (za določen čas) 13. — učitelja gospodinjstva — biologije (za določen čas) TOZD osnovna šola Ljuba Mikuš ŽALEC 14. — učitelja tehnične vzgoje TOZD glasbena šola Risto Savin ŽALEC 15. — tri učitelje klavirja 16. — učitelja harmonike 17..— učitelja kitare 18. — učitelja violine 19. — učitelja trobil 20. — učitelja klarineta TOZD Vzgojnovarstveni zavod Janko Herman ŽALEC 21. - vodje WE PETRQVČE in WE PREBOLD POGOJI: Pod točko 1, 2, 3, 5, 6, 8, 9, 10, 11, 12, 13; Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še: — da imajo končano pedagoško akademijo oziroma filozofsko fakulteto ustrezne smeri — opravljen strokovni izpit Za opravljanje teh del dajemo možnost zaposlitve tudi pripravnikom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi na naslov TOZD. Pod točko 4. in 7.: Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini, izpolnjevati še: — pogoje, določene v 137. členu ZOŠ — da imajo vsaj pet let delovnih izkušenj — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog TOZD. Mandatna doba je štiri leta. * Kandidati naj za razpisana dela in naloge pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov temeljne organizacije, s pripisom ZA RAZPISNO KOMISIJO. Pod točko 14.: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: — da imajo kdnčano pedagoško akademijo ustrezne smeri — imeti morajo dopolnilno specialno pedagoško izobrazbo za delo z duševno prizadetimi otroki. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi na naslov TOZD. Pod točko 15., 16., 17., 18., 19., 20.: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: — da imajo končano glasbeno akademijo ustrezne smeri — opravljen strokovni izpit. Za opravljanje teh del dajemo možnost zaposlitve tudi pripravniku. Pod točko 21.: Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še: — da je vzgojitelj, učitelj ali strokovni delavec v skladu z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok oziroma ZOŠ — da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj dve leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog VVZ — da ima kreativen in pozitiven odnos do samoupravljanja, tradicij socialistične revolucije in do družbenih interesov nasploh. Mandatna doba je štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in družbenopolitične aktivnosti naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov TOZD, s pripisom ZA RAZPISNO KOMISIJO. O izbiri bom» kandidate obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo. jk Milan Lesjak izroča priznanje Zdenki Markovič V GOTOVLJAH PREPEVAJO ŽE DEVETDESET LET Mo*ki nevski zbor med nastopom -en April 1984 - SAVINJSKI OBČAN 13 PIONIRSKI KOTIČEK • PIONIRSKI KOTIČEK RUBRIKA MLADIH • RUBRIKA MLADIH n POHOD XIV. DIVIZIJE M ŠTAJERSKO Šesti januar 1944. Čete 14. divizije krenejo na pot proti Štajerski. Bela Krajina jih vsa zasnežena še zadnjič pozdravlja, ko se odpravijo na dolgo, težavno pot čez Hrvatsko do Štajerske. Sneg škriplje pod ozeblimi nogami utrujenih borcev, toda koraki so odločni, trdni in hrabri. Vse je tiho. Tu in tam je slišati krik kakšne divjadi, kije pregloboko zabredla v sneg in se ne more rešiti ter vsa preplašena kliče na pomoč. Kolona je dolga, da se ji ne vidi konca, počasi se premika, da bi se borci ne utrudili prehitro. Prvi gazijo visok sneg, ki se blešči kakor biseri v napol zaprti školjki, delajo gaz tovarišem, ki jo bodo morda prehodili šele čez pol ure. V vsakem borcu je moč, ki žene to kolono dalje. Želja po svobodi je tako močna, da jih drži pokonci, čeprav bi marsikdo raje sedel v sneg in si pogrel prezeble ude ter pojedel košček kruha. Za trenutek bi pomislil na mater, dekle, dom in družino, ki ga čaka doma, ali pa sojo morda odgnali že neznano kam. Toda ne, oni morajo naprej, na Štajersko, da osvobodijo mesta in vasi ter rešijo prestrašene ljudi okrutnega sovražnika. Iz prijetnih misli jih predrami želena beseda, na katero so čakali že od ranega jutra: „Počitek!" Toda komaj se malo pogrejejo ob ognju, že jih preseneti sovražnik. A borbi krepko poprimejo za orožje ter merijo še bolj natančno kakor drugače. Prva zmaga je bila tu, a sledi ji še cela vrsta drugih, dokler niso končno prispeli na Štajersko. Nemci so bili neutrudni. Najhuje je bilo pri Belih vodah, kjer so se borci komaj prebili iz obroča. Tu je padel tudi naš znani partizanski pesnik Karel Destovnik-Kajuh, ki je pisal našim materam tako lepe, spodbudne pesmi. Napočil je slavnostni trenutek, šesti februar 1944, dan, ko prispejo na Štajersko partizani, utrujeni od neprestane borbe s sovražnikom, lakoto, mrazom in smrtjo. Alja Cerovšek, Žalec TEŽKO SE JE ODLOČITI Bliža se konec šolskega leta in vsak izmed nas je že trdno odločen, v kakšen poklic se bo usmeril. Sploh se ne zavedamo, kaj je to poklic in nadaljnje življenje. Sedaj skrbijo za nas starši, čez nekaj let pa bomo že sami skrbeli za svoje otroke. Že v sedmem razredu smo razmišljali o poklicu. Veliko sem premišljevala, kam bi se usmerila. Že od mladih let me veseli poklic učiteljice. Včasih sem že resno razmišljala, da bi bilo bolje, če bi se odločila za ekonomskega tehnika. Toda ne, srce mi je velevalo drugače. Kljub temu da je šola zelo težka in da traja kar šest let, sem se odločila za poklic učiteljice. Vendar nisem prepričana, da bom sprejeta. Vsi mi govorijo, da je škoda, da sem se odločila za ta poklic, ker potem ne bom dobila službe. Jaz pa mislim, če bi vsi gledali na to tako, kdo bi pa potem iz roda v rod poučeval otroke. V začetku marca smo imeli informativni dan in na pedagoški šoli se nas je zbralo zelo veliko. Nekaj jih bodo morali preusmeriti, saj se nas je preveč odločilo za ta poklic. Vsak izmed nas upa, da se mu ne bo treba ponovno odločati za poklic. Če bom sprejeta, se bom morala vsak dan voziti v Celje, privaditi pa se bom morala tudi različnim novostim. Šele sedaj se zavedam, kako lepo mi je bilo v otroških letih. Simona Škruba, Braslovče TITO PIONIRJEM: 1 pot zvezne insKa gora p= S\\:l r ^1 ÓW ino ■ 3• J® 1 1 m VITKA . _ =LVA'0!/“I'7ž£T3 -M » m Li Vedno morate imeti pred očmi, da Je za pionirje najpomembnejše to, da se učijo, da hodijo v šolo, da tekmujejo y znanju in pridnosti. Na ta način bodo pionirji dobili podlago v tem svojem kolektivu, iz katerega bodo prestopili v mladinsko organizacijo, kjer bodo nadaljevali delo. ODRAŠČANJE Lepo je biti mlad, pravijo. Da, res je, lepo je biti mlad. Lepo je v sanjah tekati preko livad prostosti, ne ozirajoč se na vse meje in pregrade resničnosti. Lepo se je prešerno smejati vsaki drobni neumnosti ali šali. Pa vendar je tudi težko biti mlad. Težak je čas odraščanja, ko se ti razpoloženje menja kot aprilsko vreme. Enkrat si izredno dobre volje, smejiš se in kar izžarevaš veselje, v naslednjem trenutku pa že onemiš, se zapreš vase kot školjka in ne pustiš nikomur v bližino svojega bisera, svojega jaza. To je čas zardevanj in skritih pogledov. Razburi te vsaka malenkost. Že bežno srečanje z očmi požene kri v glavo in srce močneje bije. Marsikdaj ne veš, kam bi s seboj. Ves si razdvojen, počutiš se, kot da bi bil v dveh osebah, ki sta si različni kot noč in dan. Ti dve osebi se v tebi prepirata, borita. Včasih te zamika, da bi se znebil vseh odgovornosti in nalog. Zopet želiš postati brezskrben otrok, ki se ne meni* za odrasle in ves svet. A še Doaosteje želiš postati odrasel. Čutiš se sposobnega za samostojno življenje, odveč ti je skrb odraslih zate. Opažaš, da te ne razumejo in se jim čudiš, da so pozabili, kako je bilo, ko so bili oni mladi, Ko odkrivaš njihove napake, se počutiš enakopravnega ali celo boljšega od njih. Čas odraščanja je tudi čas samovzgoje, zorenja v osebo, v osebnost. Pred sabo imaš jasen cilj: postati NEKDO, koristiti družbi, postati morda boljši od odraslih, ki jih opazuješ in odkrivaš njihove slabosti in napake. Iz dneva v dan čutiš, da se spreminjaš. Postajaš zrelejši, bolj človek. V tebi se nabirajo nova spoznanja. Potrebuješ sprostitev, morda nekoga, da se mu izpoveš. Mnogi mladi iščejo sprostitev v glasbi. Nekatere pomirja nežna, umirjena glasba, drugi se izkričijo v hrupni. Mnogi najdejo pomiritev v naravi, daleč od ponorelega sveta. Po pomiritvi s samim seboj se zopet vrneš v vsakdanje življenje z novim zagonom, z novo življenjsko silo. Živiš zopet staro življenje, polno nasprotij in potuješ proti svojemu cilju: postati človeka vreden človek. Magda Novak, Polzela OR 40-LETNICI POHODA XIV. DIVIZIJE Minila so štiri desetletja od legendarnega pohoda 14. divizije, ki je krenila 6. februarja 1944 iz Bele Krajine na Štajersko. Glavni štab NOV in POJ se je za ta pohod odločil z namenom, da se tudi na Štajerskem okrepi osvobodilno gibanje. Slavna 14. divizija je sredi ostre zime in nemške ofenzive začela pohod iz Suhorja v Beli krajini in ga nadaljevala po Hrvatski. Več kot tisoč borcev in bork se je prebijalo po visokem snegu in zametih, zmrzovale so strojnice, vendar so bili vsi trdni in vztrajni. Ob prehodu čez Sotlo pri Sedlarjevem se je začel pohod na štajersko. Že na Kozjanskem je imela divizija prve boje. Bolj ko se je približevala Gornji Savinjski dolini, hujša je bila zima in srditejši so bili boji. Graška gora je bobnela, padali so borci, kolona je bila izmučena od neprestanih obkoljevanj in hoje. Pri Zavodnjah nad Belimi vodami je na pragu hiše ugasnilo pesniško srce Karla Destovni-ka-Kajuha. Njegova pesem pa je borce še bolj vztrajno poganjala v boj proti zverinskemu okupatorju. Strojnice so prebijale obroč za obročem in še preden je divizija prišla v Gornjo Savinjsko dolino, je izgubila dve tretjini svojih borcev, veliko pa je bilo težko ranjenih. Toda prihajali so novi in novi borci, kar štiritisoč jih je divizija štela jeseni 1944. Kajuh je zapisal v svoji pesmi: „Vse drugače in lepše bo takrat na svetu." Ni učakal svobode, ni učakal tistih lepih dni, o katerih je vedno sanjal in pel. Še posebno pa ožive njegove besede vsako leto, ko v spomin na pohod slavne 14. divizije po njenih poteh stopajo mladi. S pesmijo in besedo izrekajo zahvalo za svobodo, za lepše življenje. Darja Kroflič, Žalec Galicija Zaključena prireditev Naša beseda 84 Z Molierovim Namišljenim bolnikom v izvedbi članov Kulturnega društva Braslovče se je v Grižah končala letošnja, že deveta prireditev Naša beseda. Razen v Grižah je preko dvajset osnovnih organizacij mladih, kulturnih društev in osnovnih šol prikazalo svoje delo in ustvarjanje še na odru Doma krajanov na Gomilskem in v dvorani Kmetijskega kombinata Hmezad v Petrovčah. Enotedenska prireditev je pokazala številne ustvarjalne do- sežke mlaain kulturno-umetni-ških skupin. Sodelujoči so se predstavili z gledališkimi deli, recitali in plesi ter z drugimi oblikami kulturnoumetniškega izražanja, v okviru prireditve pa je potekalo tudi srečanje recitatorjev osnovnih šol in pa Večer z mladimi literati. Našo besedo 84 je tudi letos pripravila Občinska konferenca ZSMS iz Žalca, pokrovitelj prireditve pa je bila tokrat Občinska kulturna skupnost Žalec. Udeleženci Naše besede so povedali: Prvo občinsko srečanje mladih tehnikov V začetku aprila je bilo na osnovni šoli Peter Šprajc-Jur prvo občinsko srečanje mladih tehnikov vseh osnovnih šol občine Žalec. Srečanja se je udeležilo 56 učencev, ki so merili svoje sposobnosti v tekmovanju z malim električnim orodjem, v foto dejavnosti, zmajarstvu, maketar-stvu, v tekmovanju z avtomobilčki in v spoznavanju proizvodnega procesa delovne organizacije Ferralit. Največ zanimanja je vzbudilo tekmovanje z avtomobilčki na baterijski pogon, saj so učenci, razen motorčkov, sami izdelali avtomobilčke. Učenci, ki so tekmovali v foto dejavnosti, so spremljali srečanje s fotografsko kamero. Pripravili so tudi posnetke kraja v tistem dnevu. Na dan srečanja so pripravili razstavo malčki vzgojno varstvene ustanove iz Žalca in učenci osnovnih šol Žalec. Na razstavi so sodelovali še Radio klub Žalec, oddelek za varstvo jn vzgojo , v cestnem prometu. oddelek za narodno obrambo in zaščito in učenec z mikroračunalnikom. Najboljši mladi tehniki, tisti, ki so dosegli prvo in drugo mesto, se bodo udeležili regijskega tekmovanja mladih tehnikov, ki bo v Celju. V tekmovanju z malim električnim orodjem so bili rezultati tako dobri, da bodo na regijskem tekmovanju tekmovale skupine iz osnovne šole Šempeter, Žalec in šole Griže. V tekmovanju z zmaji sta dosegla najboljše rezultate Peter Debeljak iz osnovne šole Polzela in Marjan Donko iz osnovne šole Braslovče. V tekmovanju z avtomobilčki sta bila najboljša Ladi Starki iz osnovne šole Griže in Radovan Babič iz osnovne šole Peter Šprajc-Jur. V spoznavanju proizvodnega procesa pa sta se najbolje izkazala Andrej Golič iz osnovne šole Prebold in Marko Goričan iz osnovne šole Vransko. Najboljša fotografa pa sta bila Peter Čvan iz osnovne šole Polzela in Roman Ocvirk iz osnovne šole Žalec. M. M. N. MONIKA HABE, osnovna šola Peter Šprajc-Jur, Žalec: Z našo plesno skupino, ki deluje dobro leto in pol, letos prvič sodelujemo na prireditvi Naša beseda, sicer pa smo doslej nastopile že na več prireditvah. Nastop na Naši besedi nam pomeni predvsem izpopolnitev našega znanja in prikaz dosedanjega dela. Upam, da bomo članice skupine še naprej tako uspešno sodelovale, kot smo doslej. BRANE STROŽAR, OC ZSMS PREBOLD: Na tej prire ditvi sodelujemo že več let in mi slim, da je Naša beseda res lep: priložnost za mladinske organiza cije, da predstavijo svojo kulturne dejavnost. Drugače je namreč tč dejavnost vidna le v društvi! Svobod in v podobnih organiza cijah. Za letos smo pripravili kra tek recital z naslovom Zakaj je vo jak postal. Vsebina je sodobna ir videli bomo, kako jo bo občinstve sprejelo. Žale^Jj TITO — REVOLUCIJA — MIR TITO —REVOLUCIJA —MIR — takšen je bil naslov tekmovanja, ki ga je občinska organizacija mladih pripravila sredi aprila v prostorih občinske skupščine v Žalcu. V poznavanju dogodkov iz naše revolucionarne zgodovine so se pomerili mladi iz osnovnih organizacij Polzela, Ločica, Vrbje in Gotovlje. Tekmovanja so se udeležili tudi učenci osnovne šole iz Griž, Šempetra in iz Žalca. Med osnovnošolci so dosegle najboljše rezultate: Mateja Zvonar in Branka Vidmar iz Šempetra, na tretje mesto pa seje uvrstila Zdenka Hrustel iz Žalca. Med tekmovalci iz osnovnih organizacij ZSMS pa so prva tri mesta osvojili Magda Novak s Polzele ter Tea Glušič in Marjan Fustoslemšek iz Vrbja. Čestitamo! r NUŠA DIVJAK, osnovna šola bratov Juhart, Šempeter: V naši plesni skupini plešemo štiri dekleta in sodelujemo že pol leta. Doslej smo pripravile en ples, ta pa je naš drugi zapovrstjo. Na Naši besedi nastopamo prvič, predstavile pa smo se že na šoli in v krajevni skupnosti. Za, sodelovanje na tej prireditvi smo se odločile predvsem zato, da bi predstavile cjelo naše mladinske organizacija širšemu krogu ljudh Prvomajska nagradna križanka NAGRADE: 1. 1.000 dinarjev 2. 800 dinarjev 3. 500 dinarjev Rešjtve pošljite na naslov uredništva: Heroja Staneta 1, Žalec najkasneje do 12. maja. Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki. Križanko je omogočil tudi občinski svet zveze sindikatov Žalec. ičL *v .... t v-. ■Jpsr’ ZRAkO- PLOVSTVO nNB§,KN IZVESTI MERCE -RiZAClJo laška ■PETELJA GENOVA LJUDSKA REPUBLIKA MAUK. O ENERGIJI ARHITEKT IM URBANIST tl SARAJEVA (JURAJ) DRUZ.BEKI, SLONEČ NA DRuibO KUBANS KJ MINISTER MEJNI PREHOD 5HUCARKA KAV ADLAV JUNAK. Gotovčeve SESTAVIL SLOkAN STAVBAR- SKA UMETNOST LUKA JVZ • OD GENOVE platina letalski CENTER RIMSKA 50 BARVA mesa (v slikarstvo) LNOvAlENTMI radikal CN Glavni 3TEVNIK VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD PEVKA „ NOVAKOVIČ RAZLIČNA VOKAlA Zveza TAbORMIKRV VRSTA STAOJNSKIH tiskarskih ČRK OSVOBODIL FRONTA DUŠIK emblemi, LIKI OHRID 3 ABAC SVETA PoDobA (PRAVOSL.) EAST (VKHOP) NASKOK. PO LESTVAH V OPNA 5'VAU TORINO PTICA UJEDA BESEDA BREZ PovpARKA Z EU Sova MATi FILM. «GREVA SMREKA POJAV NOČI VRSTA PREVLEKE (BETON) TABOR- NIK RAUFL RAJKO REŠETO KRAJ Pri LJUBLJANI KONEC POLOTOKA AVSTRIJSKI SKLADATELJ (AHADEUS) EMINENCA OREL v 6ERH. Mitologiji N06OMETMI KLUB TURŠKI Velikaš Kutina v GLASBI TRETJI ton OL£G U57INOV PTICA TATICA OAZA V ALŽIRIJI OTOK V MRAMORSKEM MORJU PIJAČA STAR. SLOVANOV REKA NA MADŽARSKE!! PERGAM6KI VLADAR HESTo WA NORVEŠKEM VRSTA JABOLK GR. Boginja Jeze SUHA TRAVA AFR-VELETok MMoniiia PlSATEJ (LUKA) AMER. komik Pogan RIMSKA S5o newton LATINSKI PREDL06 BOLGARSKI Pisatelj AMPER. FINSKO Jexe.ro DRAM. IGR-TKALČEVA VNETJE ŠARENlCE BALETNI SOLIST. KOREOGRAF (METOp) OZVEZDJU ORLA MESTO V ALTAJSKI S65R TRD ORGAN V TELESU PRAN. FILM. IGRALKA mesto V PAKISTANU JOp ŠAMPION SKRGETEC PLESNE ROPOTULJE KATALONSKI rcsuiic ESEJIST feABRlEL) VRANJE MATI KRALJEVIČA MARKA V GR. MITOl MIKENSKI KRALJ ARABSKI žrebec FINSKI ARHITEKT (Alvar) SMUČARSKO SREDIŠČE V ŠVICI MOHAMED-MOŠ. IME NEKP. ROKOMETAŠ REPKE X. XVEXNI ixvrSni 6VET NATAŠA HOČEVAR različna SAMOGLA- SNIKA HOJA V PARAD« KRAVJI GLAS DAN V Rimskem koledarju MESTO NA ŠVEDSKEM FRAN. KNJIŽEVNIK (CHARLES) SLIKOVNO ISKALO (POTOQR-) TUJE MOŠ. IME IZVRŠNI SV ET MESTO V FLANDRIJI ZRELO VULKANA NAPAD, ATAKA TABORIŠČE NA BAVARSKEM WSH? (BLANCO) Norveška oseba iz Biblije danski OTOK. KAREL Destovnik LISTNATO DREvo IGRE v SARAJEVU GRŠKI Bogovi VETROV PRVA črka ABECEDE KRAJ v MEHIKI ME5EC SKNg^Kj ZNAMKA tovornja- kov KORUŠCE V BELGIJI. SMUKAČ READ RUDNIK BOSNI GR. BoOi ZEMLJE VELIKA BRITANIJA AR AMER FILMSKI IGRALEC MOŠKO IME LATINSKO AHER- DRŽAVA CELJE Politik oxn (JÖRGE) ŠPANIJA Rimska ena mesto v VIRGINIJI Xt>A ELEKTRo Monter SLOV. IGR. (N KEXIS. (MAŠA) ZNAMKA RAČUNALNIKOV TUJE MOŠKO IME PlAF LJUDOŽE- REC V REpU vzornik NAZIV MESTO NA SEV. JAPONSKEM VEČJI OGENJ REDNI PREJEMKI, PREŽIVNINA MILANSKI nogomet KLUB MIŠIČNE CEVKE MAKEpON SKO MOŠKO IME REKA V ANGLIJI GLASILO SLOVENSKIH ZALOŽB XDRAVIU4A RASTLINA VRSTA SRAM-PLOŠČE MESTO V GRČIJI ARABS*' žrebec TAVČAR ANTON VRSTA ENIGME VI CL TOPLOTE DEL E LE K-MOTORJA UPORNEZ, trmo- glavec MAKEDON. k-OLO SLOVEN- DIRIGENT (Anton) najstaR. LAT. PREVOD BIBLIJE 16. ČRKA ŠIVANJE S CIKCAK VBOPI MESTNI PTIČ FRANJA XACH NAUK O POLETTIH VESOLJE NIZOZEMSKI slikar (JAN) LOJZE T RSTENJAR latinski VEXWIK Anno E LANSKI VA»IK»-> PRAVO ”3 1° U) POVRŠINSKA MERA MOR&KÉ RASTLINE LAT. KRAT. AKUZATIV Švedski Fizik rimska bog. RODoviTöSTl INDUSTR. MESTO KRAJ NA CRcSU IGRALKA NIELSEN PREDPONA TRI MERSKIH ENOTAH NAŠA TELEVIZIJA PARAZIT GLIVA KOŠARKAŠ LIBELE AMER- VOJAŠKA POLICIJA PREPROSTO OROŽJE VULKAN NA HAVAJIH PREDPONA V Gramatiki stražnika Glas trobente REKA NA TIROLSKEM DUHOVNI OČE ETIOPSKI PLEMIČ OKRAS VRSTA TOPLEGA napitka vrsta ZAČIMBE RADou TUJA IN MAŠA ČRKA ŠVEDSKA ITALJ. TV SREDIŠČE VRTENJA ZIDOVSKO MOŠKO IME IZRASTCK ha glavi PRVA ČRKA ABECEDE ČLAN BE AT LOV Področje KAUA MUSLIMAN. SKi DUHOVNIK NEKDANJI MARIBORSKI ŽUpAN (VITJA) OTOK PRI IRSKI OBAU TRGOVSKA HIŠA, VELEBLAG. PENEČE SC VINO ZILNIK UROŠ FRAN- Pevka Šansonov VRSTA ZAŠČITE VRSTA Poškodbe DOLINA V JULUCIM PRIVRŽENEC IRANIST ike REKA v ZRN TUXL/V OCVIRK ANTON SLOV. LIT. ZGODOVINAR (DUŠAN) NOVA GVINEJA OSVOBOD- FRONTA PREVOZNO SRED*-7 Vc CESKi POLITIK IN PISEC (KAREL) 5ES SLOV. PESNIK (JANEZ) V GR. MITU BOG izvirov iw REK POLJSKI CVET ITALUANSKI DRŽAVNIK April 1984 - SAVINJSKI OBČAN 15 25 let uspešnega dela PD Polzela V začetku aprila so na Polzeli praznovali 25 let Planinskega društva Polzela. Slovesnost je bila v dvorani Svobode, udeležili pa so se ga številni člani ter predsednik izvršnega odbora Planinske zveze Slovenije Marjan Oblak. 0 delu v 25. letih je govoril dosedanji predsednik društva Vili Vybihal, ki je med drugim dejal: „Naše društvo je bilo ustanovljeno 26. aprila 1959 na željo planincev, ki so si želeli delovati organizirano. Ob ustanovitvi je imelo društvo 153 članov, pozneje jih je bilo vedno več, danes pa nas je več kot šeststo. V letih delovanja se je naša dejavnost razširila. Organizirali smo mladinski odsek, skušamo se uveljaviti tudi v plezanju, v okviru našega društva deluje tudi šolsko plapinsko društvo, ljubezen do gora pa skušamo vcepiti tudi najmlajšim v vrtcih ki pa zaenkrat spoznavajo le še okolico domačega kraja. Naši člani sp prehodili že veliko transverzal, stali so na več kot 70 dvatisočakih po Evropi, tudi nä Mont Blancu so bili. Pred kratkim so podelili tudi priznanja za uspešno končan tečaj gorskim stražarjem, ki jih je prejelo 25 planincev. Za takšno uspešno delo imajo zaslugo posamezniki, ki so vsa ta leta društveno dejavnost spodbujali in ji dajali potreben zanos." Na zboru so najbolj zaslužnim članom podelili 24 plaket in 28 priznanj. Pripravili so tudi krajši kulturni program, na katerem so nastopili tamburaški orkester, kvintet Lastovka in recitatorji OŠ Polzela. Na sliki: Priznanje je prejel tudi najstarejši planinec PD Polzela Ernest Jelen. Tekst in foto: Tone TAVČAR Planinski pohod na Dobrovlje V soboto, 14. aprila, je bil že peti planinski pohod na Dobrovlje, zibelko štajerskih partizanov. S pomočjo svojih vodnikov ga je pripravilo in izvedlo Planinsko društvo Polzela. Pohod je bil posvečen 40-ob-letnici Štajerske v borbi in 25-let-nici PD Polzela. Pohodna kolona je krenila iz Letuša čez Podgorsko polje, mimo Forštnerja in Zgozd-nika, do cerkve sv. Urbana, pod katero stoji spomenik padlim borcem. Tu so se pohodniki poklonili spominu padlim in nadaljevali pot do doma I. Savinjske čete na Dobrovljah, kjer so pohodniki prejeli trimčkovo značko. Podelili so tudi 21 bronastih, štiri srebrne in pet zlatih značk pohoda ob spomenikih NOB občine Žalec. Pohod je uspel, saj se ga je udeležilo kar 177 pohodnikov, žal pa so bili pri spustu precej razočarani nad slabo potjo, ki je uničena zaradi razširitve cèste, poškodovan je gozd, pa tudi marsikatere markacije ni moč zaslediti. Š. J. Mladinske športne igre '84 V okviru mladinskih športnih iger '84 sta potekali tekmovanji v odbojki in košarki. Kvalifikacijskega tekmovanja v odbojki se je v Preboldu udeležilo šest ženskih in 12 moških mladinskih ekip. V finalni del so se uvrstile tri ženske in štiri moške ekipe, potekal pa je na Gomil-skem in so ga tamkajšnji mladinci uspešno izvedli. V tem delu so bile najboljše mladinke Gomilskega pred ekipo Pariželj in Delavske univerze, pri mladincih pa ekipa Polzele pred ekipo Gomilskega, ekipo osnovne šole Šempeter in mladinske organizacije Šempeter. Tekmovanje v košarki je potekalo na Polzeli, udeležilo pa se ga je pet moških in tri ženske ekipe. Pri mladinkah je bila najboljša ekipa Gomilskega pred ekipo osnovne šole Griže in Polzela, pri mladincih pa so bili najboljši Polzelani pred Petrovčani in drugo ekipo Polzele. U. Vidmajer V začetku aprila so se na republiškem tekmovanju v judu v telovadnici žalske osnovne šole pomerili delavci organov za notranje zadeve. Tekmovanja, ki so ga tokrat pripravili organi za notranje zadeve iz Celja, se je udeležilo okrog sto tekmovalcev iz celotne Slovenije. Judoisti so tekmovali v sedmih disciplinah, najboljše rezultate pa so dosegli Celjani. S prireditvijo so slovenski organi za notranje zadeve počastili štirideseto obletnico svojega delovanja. Končana strelska občinska v Hga______________________ J Športna rekreacija Uresničevanje zasnove ljudske obrambe I. Poglabljanje podružbljanja — Planinska organizacija združuje na desettisoče aktivnih obiskovalcev gora, s čimer prodira do občana kot posameznika in ga tako mobilizira k udejstvovanju in usposabljanju za hojo v gore. — široka izbira dejavnosti, katerim je vsem osnova fizično udejstvovanje, omogoča, da vsak najde sebe, spozna svoje zmogljivosti, posebne lastnosti in možnosti ter se optimalno usmeri in specializira. Planinstvo ima seveda tudi odlične psihične, kulturne in estetske prvine. — Individualni prostovoljni način dela ustvarja podlago za potrebe obrambe. Vsak aktiven planinec je hkrati vojak, ima privzgojene mnoge telesne in duhovne lastnosti, ki jih terjamo od pripadnikov oboroženih sil. — Značaj dejavnosti v planinski organizaciji usposablja veliko število državljanov, da se v prostem času spoprimejo tudi z nalogami — gorskim vodništvom, z alpinističnimi vzponi in odpravarstvom, vzgojo — ki jim daje širino ter znanje, ki je potrebno oficirjem. — Širina planinske dejavnosti in prilagodljivost organiziranosti še na druge načine prispeva k podružblianiu. V planinski organizaciji so že nastale sekcije JLA in društva JLA, ki so normalno vključena v naloge planinske organizacije. Planinstvo ne pozna ozke zaprtosti krajevne oz. mestne organizacije. Dejavnost sama širi k širini in menjavi ciljev, pri čemer so celo republiški okviri preozki, zato so izleti, odprave in druge prireditve v sosednje republike nekaj normalnega; sklepajo se bratstva med planinskimi društvi raznih republik, udeleženci teh akcij spoznavajo širno domovino, njene lepote in posebnosti. Trdimo lahko, da so prav planinci tisti, ki najbolje poznajo vse skrite kotičke svoje ožje in širše domovine, zato jo ljubijo in tudi zavedno oživljajo ideje o bratstvu in enotnosti. Planinska samozaščita — gorska reševalna služba je po-družbljena že od vsega začetka svojega obstoja, reševalci planinci so vselej pohiteli na pomoč komurkoli in ne samo pri gorskih in smučarskih nesrečah, temveč tudi ob naravnih katastrofah. Na avtomatskem strelišču v Žalcu je bila pred dnevi končana strelska občinska liga, v kateri je sodelovalo sedem strelskih družin z desetimi ekipami oziroma s 46 strelci. V ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Prvo jnesto je ekipno zasedla Strelska družina Žalec L, sledi ji SD Žalec li. in SD Prebold I. Med posamezniki je bil najboljši Franc Kotnik (SD Žalec), takoj za njim pa Rudi Kotnik, tretji je bil Justin Smrkolj, oba SD Žalec. Strelci SD Žalec so ekipno sodelovali tudi na republiškem tekmovanju z zračno puško, na katerem so se med 33 ekipami uvrstili na 15. mesto. Za nadaljnje tekmovanje — državno prvenstvo v Zenici — sta se kvalificirala Rudi Kotnik in Justin Smrkolj, oba SD Žalec. Končala se je tudi pionirska strelska liga, v kateri je prvo mesto zasedla Strelska družina Žalec, druga je bila SD Liboje in tretja SD Šempeter, Posamezno je bil najboljši Andrej Drame, drugi je bil Mišo Drofenik in tretji Joži Sadnik, vsi SD Žalec. Med pionirkami je bila najboljša Mojca Duranovič, SD Liboje. V. Ck. Rokometne novice Minuli teden je minil v znamenju zmag za rokometaše MINERVE. Kar štiri selekcije kluba so se pomerile na raznih republiških turnirjih. Najprej je druga selekcija (letnik 69 in mlajši) uspešno nastopila na turnirju v Radečah, nä katerem je najprej premagala ekipo Aera Celje (12:7), nato pa še ekipo Radeč (10:5) in tako osvojila zmago. Dan zatem so leto mlajši igralci MINERVE na turnirju v Žalcu premagali ekipo Šoštanja (13:10) in ekipo Slovenj Gradca (8:2). V soboto, 14. aprila, sta mladinska in članska vrsta gostili v nadaljevanju republiške lige ekipi Branika oziroma Jeklotehne iz Izole. Mladinci so bili poraženi z rezultatom 15:20, članska ekipa pa je premagala Izolčane z rezultatom 25:21. Ixteelrailc C ca 1 je TOZD TURISTIČNA AGENCIJA POSLOVALNICA ŽALEC Cenjene stranke obveščamo, da so že v prodaji — sedemdnevni paketi za letovanje na JADRANU, v ZDRAVILIŠČIH, na KMEČKEM TURIZMU in ostalem kontinentalnem delu (BLED, PLITVICE . . .) — POSEBNI PAKETI ZA TERME ČATEŽ — sedem- in desetdnevni paketi, ki vključujejo poleg polnega penziona tudi zdraviliški pregled ter kopanje — desetdnevno zdravljenje — desetdnevni zdravstveni pavšal (3—4 zdravstvene storitve po priporočilu zdravnika specialista) CENE ŽE OD 4.800 din DALJE. — IZLET NA BRIONE en dan — 19. maj 1984 — cena 1.900 dinarjev — ORGANIZIRAMO TUDI VSE VRSTE STROKOVNIH EKSKURZIJ PO DOMOVINI IN TUJINI, IZLETE IN POTOVANJA. ZA NAROČILA SE PRIPOROČAMO! VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ČESTITAMO ZA Z7. APRIL - DAN OF IN PRAZNIK DELA - 1. MAJ! Vaša agencija IZLETNIK ŽALEC VSEM DELOVNIM LJUDEM ISKRENE ČESTITKE ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ Delavci polnilnice Coca;cole v Žalcu m Ü mik Najnovejši modni modeli ženskih hlač in kril Vse modele s popustom lahko dobite v industrijski prodajalni MIK Prebold. Delovnim ljudem in občanom žalske občine čestitamo za praznik OF in praznik dela — 1. maj OBRTNO ZDRUŽENJE ŽALEC ČESTITA DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA 27. APRIL — PRAZNIK OF IN 1. MAJ — PRAZNIK DELA Jože STROŽER, Rakovlja 27 BRASLOVČE sporočam, da opravljam vse vrste kleparskih del in pokrivam z raznimi vrstami kritin. Se priporočam! VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITKE OB PRAZNIKU DELA - 1. MAJU. Adi Vidmajer ^ <%, ^ A DA NE POZABIMO Ustanovitev OF v Grižah Ustanovitev prvega odbora OF v Grižah v oktobru 1941 je važen dogodek v zgodovini narodnoosvobodilnega gibanja na širšem območju Savinjske doline. Pobudo so dali komunisti prvoborci — rudarji in delavci v Grižah. Pri tem so imele pomembno vlogo že pred zadnjo vojno stkane vezi in oblike naprednega delavskega gibanja, kar zgovorno dokazujejo predvojni pohodi delavskih in kmečkih množic na Mrzlico, ki so zlasti v letih neposredno pred drugo svetovno vojno izzvenele kot množične manifestacije proti krivicam takratnih protiljudskih režimov in grozeči nevarnosti fašizma. Za ustanovni sestanek OF so dali pobudo Peter Šprajc,- starejši, Rudi Cilenšek, Albin Vipotnik in drugi. Sestanek je bil v Korantovi kleti. Na njem so se hkrati dogovorili tudi za posamezne konkretne akcije, s katerimi so hoteli okupatorju dokazati, da je naše ljudstvo svobodno in da ne priznava okupacije. Dogovorili so se, da bodo na vidnem mestu izobesili slovensko zastavo, prav tako tudi v ostalih krajih Savinjske doline. Tako je obletnici oktobrske revolucije na najvišji smreki v Limberku za-vihrala slovenska trobojnica. Nemci so si presenečeni in' besni ogledovali to, po njihovem mnenju, nezaslišano predrznost. Vohljali so po hišah, kdo je izobesil zastavo, a niso ničesar odkrili. Slovenska zastava sredi okupirane Slovenije je naletela na velik odmev pri ljudeh. Odobravali so, da se je našel nekdo, ki je pokazal Nemcem, da nismo narod hlapcev. Okupator je krivce iskal, a jih ni našel. Odbor OF v Grižah se je med tem že lotil novih nalog. Vse je potekalo v strogi konspiraciji. Nemci so takrat v Grižah že ustanovili svojo policijsko postajo z utrjenim bunkerjem. Ustanovitev in akcije I. Savinjske čete je članom odbora OF nalagala nove naloge. Zbirali so hrano, obleko in druga sredstva za oboroženo borbo, trosili letake. Naj omenimo še to, da so se ustanovnega sestanka odbora OF v Grižah udeležila tudi Rafko Funkl in Ludvik Jurhar. Marija Korant pa se spominja, kako je nekega dne v oktobru 1941 v drvarnici naletela na Petra Šprajca — starejšega. Dejal ji je, da čaka moža Tona, po katerega je nato odšla k sosedu. Na sestanku v kleti ni bila navzoča, vedela pa je, o čem je tekel pogovor. Proti večeru so prihajali možje od vseh strani v klet, kjer so imeli nekakšen bunker. Zaradi konspiracije prostora niso osvetlili. Marija pa je pred hišo oprezala, če bi kdo prišel. Nikogar ni bilo. Monografija Griže z Zabukovico Zvezna razstava psov - CAC ponovno v Žalcu 29. aprila bo v Žalcu II. zvezna razstava psov CAC, na kateri bodo razstavljene vse vrste pasem pspv. Za drugo tovrstno razstavo v Žalcu, prva je bila leta 1980, je prijavilo svoje ljubljence že več kot 200'lastnikov. Nekateri jih bodo pripeljali celo iz Svice, Avstrije in Nemčije, največ pa jih bo vsekakor iz Slovenije, nekaj pa tudi iz sosednje Hrvaške. Razstavo bosta pripravila Športno in Lovsko kinološko društvo Žalec, pokrovitelj pa bo SIP Šempeter. Razstava se bo pričela ob 8. uri v Športnem centru, po zaključnem ocenjevanju pa bodo podelili priznanja in nazive najlepšim štirinožcem. Tokrat bodo prvič podelili tudi naziv „Najlepši pes zelenega zlata". Po končani razstavi bodo poskušali pripraviti tudi nastop šolanih psov. V. Ck. FOTOGRAF - FOTO ATELJE TATJANA RIBIC - ŠTORMAN, Ul. RISTA SAVINA 1 a, ŽALEC IZDELUJE — ekspres fotografije za vse vrste dokumentov — vse vrste portretov — komercialne fotografije in vse vrste povečav — razvija amaterske in dia filme z izdelavo slik — vse vrste reprodukcij Foto atelje je pri gasilskem domu v Ul. Rista Savina. Cenjenim strankam iskreno čestita za praznik dela -in se priporoča. 1. maj FOTOKRONIKA PODJETJE ZA PTT PROMET CELJE obvešča uporabnike ptt storitev, da je spremenjen delovni čas pošte Šempeter v Savinjski dolini, ki posluje: ob ponedeljkih in torkih od 8.00 do 15.00 ure ob sredah od 8.00 do 17.00 ure ob petkih od 8.00 do 15.00 ure ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure Se priporočamo!' TOZD za ptt promet Celje Joža Pavlič z izruvano cipreso Kdaj boljši odnos do zelenic? Jože Pavlič je eden tistih delavcev, ki skrbijo, da imajo Žalčani urejene parke in da zelenice res zaslužijo svoje ime. Jožeta sem obiske la na športno-rekreacijskem centru v drugi polovici marca. To je obdobje, ko ima Jože vsako leto največ dela. Zima je pod snegom skrivala marsikaj, kar je na pomlad potrebno očistiti. Tisti dan so mu pomagali čistiti tudi učenci osnovne šole Peter Šprajc-Jur. Tu in tam se je na kakšnega učenca pošteno razjezil, ko je videl, da slabo opravlja delo. Za koliko zelenic in nasadov skrbite? Urejam več kot dva hektara površin, poleg tega košarkarsko igrišče in tribuno. Zadolžen sem za urejanje celotnega kompleksa tukaj na športno rekreacijskem centru. Ko sem prišel sem pred petimi leti, tukaj ni bilo ničesar razen športnih objektov. Rasla je le trava in nekaj borov. Veliko dela je z atletsko stezo, saj jo je potrebno urejati vsak teden. Športno rekreacijski center in zelenice bi bile zelo dolgočasne, če ne bi bilo na njih posajenih rož in dreves. Kakšen je odnos krajanov do dela, ki ga opravljate? Ali se kdaj zgodi, da kdo uniči tisto, kar ste naredili? Sevedal Poglejte, vse tele smrečice, ki jih vidite okrog atletske steze, sem prinesel iz gozda. Nekega jutra sem prišel na delo in videl, da so jih nepridipravi veliko izruvali. Tudi s cipresami je bilo podobno. Zasadil sem petdeset cipres, ostalo jih je samo osemnajst. Nekaj sojih nepridipravi pokradli, ostale pa so samo izruvali. Tisti, ki so to storili, verjetno sploh niso pomislili, da ciprese niso bile zastonj. Tudi veliko cvetja uničijo, v najboljšem primeru ga le potrgajo in odnesejo domov. Kdo, mislite, da dela škodo? Ne vem. Mogoče mladi iz objestnosti, mogoče tudi starejši. Ne razumem, da je nekaterim popolnoma vseeno, kakšno je naše okolje. Vse bodo uničili, če bodo tako nadaljevali. Mislijo, da družbeno lastnino lahko uničujejo. Kaj vas še moti? Veliko krajanov še vedno ne ve, čemu služijo koši za smeti. Smeti ležijo povsod drugod, le v košu za smeti ne. Živo mejo v centru Žalca sva s sodelavcem čistila dva dni. Meja je „cvetela" od papirčkov in higienskih robcev. Nad Jožetovimi besedami se lahko zamislimo. Matjana Matijec-Natek AMERIŠKA ROKOMETNA REPREZENTANCA V ŽALCU 23. aprila so v Žalec dopotovali na štiridnevne priprave člani ameriške rokometne olimpijske reprezentance. Obisk sodi v okvir priprav na letne olimpijske igre, med pripravami v Žalcu pa se bodo ameriški rokometaši pomerili tudi s člani rokometnega kluba Minerva. Tekma bo v torek, 24. aprila ob 18. uri v telovadnici žalske osnovne šole. POBRATENJE S PROSVETNIM DRUŠTVOM IZ BORŠTA Sredi marca so se člani prosvetnega društva Ivan Cankar iz Tabora zbrali na občnem zboru. Ocenili so delo društva za preteklo leto. V oceni dela pevske sekcije so menili, da so le delno uresničili zastavljene cilje. Vzrok, da načrtov niso v celoti uresničili, je tudi ta, da je bil moški pevski zbor brez pevovodje. Uspešnejši je bil ženski pevski zbor. V bodoče bodo za oba zbora povečali disciplino pri prihodih na pevske vaje in sklenili dogovor s pevovodjem za moški pevski zbor. Razmišljajo tudi o celodnevnih pevskih vajah in o drugačnem načinu pevskih vaj, ker ugotavljajo, da pevske vaje dvakrat na teden v večernih urah zaradi upravičenih in neupravičenih izostankov ovirajo plodnejše delo zbora. Člani prosvetnega društva so sklenili, da se bodo pobratili s prosvetnim društvom Slovenec iz Boršta v sosednji Italiji. Med društvoma že dalj časa poteka uspešno sodelovanje, zato bodo vez okrepili še s pobratenjem. M M N Blagovnica Savinjskega magazina v Preboldu že dobiva svojo osnovno obliko, delavci Gradisa pa zatrjujejo, da bodo objekt pokrili še pred prvim majem. To pa tudi pomeni, da gradnja poteka hitreje od terminskega plana in če bo šlo tako naprej tudi naslednje mesece, bodo Prebolčani dobili sodobno blagovnico že do konca jiš|a. jk ZKO občine Žalec je na Polzeli In v Gotovljah pripravila revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Skupqj je nastopilo osem otroških in prav toliko mladinskih zborov. Na sliki: Otroški pevski zbor OS Vlado Bag at iz Braslovč, ki ga vodi Nevenka Marovt. T. TAVČAR Mladinski pihalni orkester Glasbene šole In Svobode Žalec se je pred dnevi pod pokroviteljstvom Gradnje Žalec predstavil s samostojnim koncertom. Številno občinstvo so navdušili z bogatim in kvalitetno izvedenim programom pod vodstvom Zorana Kovaču in Vendija Videča. V začetku koncerta pa se Je predstavil trobilni kvintet. Jk Hmezadova delovna organizacija Ribogojnica ima za intenzivno prirejo mesa Žovneško jezero, ki meri 42 ha. Pred dnevi so iz jezera spustili vodo, ribe pa polovili. Mladice so prodali ribiškim družinam širom po Sloveniji. Odlov je bil dober, če ne bi bilo krivolovcev, pa bi bil še boljši. T. TAVČAR VELEBLAGOVNICA NAMA ŽALEC VABI NA MODNO BEVI JO S PLESOM IN NA KLLINABIČNE SPECIALITETE. Vse, kar boste na reviji videli, boste lahko v veleblagovnici Nama Žalec tudi kupili. NASVIDENJE TOREJ 28. APRILA OR 20. DRI V RESTAVRACIJI NAMA ŽALEC.