Poštnina plačana T gotovini. Leto IX., št. 46 (..jutro" xvn., št. zee a) Ljubljana, ponedeljek 16. novembra Žg Cena 2 Dir L^tiiVliUllU. UjUUtjOJUk "*■ ' IJ»»«» J ulica — releron St. 3122, 3123, 8X24, 8125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — Tei. 3492 U) 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. II. — Telefon št. 245S. Podružnica Celje: K oceno va ulica St. 2. — Telefon St- 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St- 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-erartneria Ponedeljska Izdaja »življenje in svet"; Uredništvo; LJubljana: Knafljeva ulica 6. Telefoa BL 3122, 8123, 3124, 3125 to 813«. H* vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pofiti prejemana Din 4.-, po raznadal-Hh dostavljena Dtn 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11, Telefoa St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. \ Rokopisi se ne vračajo. «— Oglasi pc tarifa. NEMČIJA RAZBURILA VSO EVROPO Odpoved zadnjih obveznosti po versajski pogodbi manever, ki naj odvrne pozornost od notranjih težkoč Nemčije?' Pariz, 15. novembra. AA. Zunanje ministrstvo je izdalo ta-le komunike: Nemčija je odpovedala one klavzule versajske pogodbe, ki se nanašajo na vodne poti na nemškem ozemlju, ka or tudi na rečni promet, kakor je bil urejen s temi klavzulami, baš v trenutku, ko je centralna renska komisija v Strass-burgu imela uveljaviti dispozicije, s katerimi bi se moral pričeti izpolnjevati del teh določil pogodbe. Te dispozicije so bile v skladu s francosko-nemškim sporazumom, ki je bil sklenjen na inicijativo Nemčije. Enak sporazum je bil že prej sklenjen glede vprašanj prometa na Labi, pogajanja za ureditev podobnih vprašanj glede prometa na Odri pa so baš uspešno napredovala. - Francoska vlada je stopila v stike z drugimi prizadetimi vladami. Poleg tega je dala svoji delegaciji v Strassburgu navodila, da odpove rrtodus vivendi, kj je. bil Sklenjen 4. maja 1938. po centralni renski komisiji. Ta morhis vivendi, ki je omenjen v franeosko-nemškem sporazumu, bi moral stopiti v veljavo 1. januarja pri-hodnjega, leta. 'V Lcndosssa so czlsvolfeni nad nemškim postopanjem London, 15. novembra. AA. Agencija »Reuter« je prejela informacije, da je Nemčija vodila po diplomatski poti po-gajanja z Anglijo in drugimi državami v svrho revizije 12. klavzule versajske po-go .be. Pri teh pogajanjih pa se ni dosegel kakšen večji uspeti. Vendar sodijo tu, da bi bila Nemčija, še preden je izdala tak radikalen ui. rep in odpovedala do-tične klavzule versajske pogodbe, morala I>ač do kraja izčrpati vse možnosti sporazuma o reviziji. Nemčija bi bila lahko »klicala posebno konferenco za to revizi-jn, kakor je to storila Turčija. Ni dvoma, č.a bi ta1 a konferenca pač sprejela nemške zahteve v-saj glede rečnega prometa na nemških rekah. Zaradi tega so londonski krogi posebno nezadovoljni z načinom, kako je postopala nemška vlada. • Versajske pogodbe m niz V8€ Pariz, 15. novembra. AA. (Havas). V svojem komentarju o odpovedi mednarodnega režima na nemških rekah pravi današnji » A mi de Peuple« med drugim: Nemčija je napravila to važno potezo prav v času, ko se je imelo po redni poti pogajanj urediti celokupno vprašanje. Ali Nemčija razen nasilja v mednarodni politiki res ne najde nikakršnih drugih metod za dosego svojih smotrov? Od ver. sajske mirovne j>ogodbe danes ni ostalo nič več razen njegovih teritorijalnih določb. če bi se kdo dotaknil še teh, bi s tem prav gotovo izzval hude posledice. Ali pa morda vodja nemške države misli, da mu bo uspela še kakšna diplomatska igra s takimi sredstvi? »Echo de Pariš« ugotavlja, da je Francija dobila pač slabo nagrado za to, da ie pristala na neposredna pogajanja o tako važnem vprašanju, kal ršno je vprašanje o mednarodnem režimu na nekih nemških rekah, da je pristala celo na neke ugodnosti za Nemčijo, ki jih versaj-ska pogodba niti ne predvideva. Končno se bomo morda vendarle prepričali, da ne gre zanemarjati osnovnih interesov naših zaveznikov edinole Hitlerju na ljubo. »Petit Parlsien« sodi, da hoče Nemčija izsiliti pogajanja s posameznimi državami, da bi na ta način uveljavila sistem dvostranskih paktov, ki jih neprestano priporoča. Toda tak j pakti bi ji služili le za to, da bi povzročila razdor med posameznimi državami ter da bi jih ta^o vsako posebej lahko podvrgla svojemu vplivu. Socialistični »Populaire« pravi, da je Hitler znova manifestiral svojo politiko »udarca z desnico«, nadejajoč se nov|h mednarodnih zapletljajev. Hitler je izvrši 1 nov napad na mirovne pogodbe, a le zato, da bi dobil čim prej odgovor nanj. »Oeuvre« pa je mnenja, da je bila tudi ta Hitlerjeva poteza v znatni meri notranjepolitičnega značaja, ker je Hitler hotel koncentrirati pozornost nemškega naroda na take probleme in jo odvrniti od gospodarskih težav Nemčije. V Pragi so presenečeni Praga, 15. novembra. AA. Vest, da je inemški poslanik Eisendorf včeraj opoldne izročil nemško noto o odpovedi mednarodnega režima na nemških rekah zunanjemu ministru Krofti, je izne.nadila praške politične kroge spričo metod, ki se jih nemška vlada poslužuje za ureditev vseh svojih važnejših zunanje-polition.ih vprašani. Splošno poudarjajo, da so se tudi med Nemčijo in Češkoslovaško vršila pogajanja za ureditev rečnega problema in da- je Nemčija že prej v tej zadevi dosegla prav velike koncesije. Belgija najbolj prizadeta Bruselj, 15. novembra. A A. Vlada je davi s pomočjo strokovnjakov pričela proučevati situacijo, ki je nastala po nemški odpovedi versajskih klavzul o mednarodnih režimih na glavnih nemških rekah. Belgija je bila spričo te odpovedi posebno prizadeta. Vedeti je treba, da pluje po Renu stalno o rog tisoč belgijskih ladij in da bi bila morala Nemčija v smislu versajskih določb in poznejših sporazumov sodelovati pri eventualni gradnji novega kanala med Reno in Mo-selo. Tudi Amerika prizadeta \Vashington, 15. novembra. AA. (Havas) Tukajšnji diplomatski i«n politični krogi mislijo, da je nemška vlada z odpovedjo klavzul versajske mirovne, pogodbe o rečnem režimu kršila tudi nemško-ameriško mirovno pogodbo- ker čl. 2 te pogodbe jamči Ze- f dinjeni'm državam vse prednosti tega dela * versajske pogodbe. Politični krogi mislijo, • da ni verjetno, da bi washingtonska vlada proti temu protestirala v Berlinu, temveč se bo zadovoljila le s tem. da obsodi ta nemški korak v posebni uradni izjavi. Francija predlaga skupen protest Pariz, 15. novembra. AA. (Havas) Diplomatski zastopniki Francije v prizadetih državah so dobMi navodila, po katerih imajo stopiti v stike z rladanii. pri katerih so akreditirani, in z njimi proučiti p°ložajj, nastal s tem ukrepom nemške vlade. Francoska vlada misli, da ie treba kolektivno proic-stirati v Berlinu. Končni sklep o teni vprašanju bo vsekako odvisen od omenjenih konzultacij. Modiis vikendi, dogovorjen 4. maja t- I. o režimu na Renu, ki ga je Nemčija prav tako odpovedala, jje pa vseboval klavzulo, po kateri se 'ahko ta dogovor 24 ur prej odpove. Francoska vlada je sklenUa izrabiti ta 24urni rok, da tudi sama odpove ta mndns vivendi. Položaj vladnih čet se je Madrid, 15. novembra, r. že par dni je položaj pred Madridom nespremenjen. Po včerajšnjem neuspehu nacionalističnih čet utrjujejo le-te svoje nove postojanke in preurejajo grupaciio svojih sil. Nacionalisti so poskušali danes izvršiti napad na francoski in toledski most pa so jih odbili z velikimi izgubami. Vladne čete so tudi izvršile napad in prisilile nacionaliste, da so se umaknili na nezanesljive postojanke. Na jugu od Madrida se vladne čete pripravljajo, da sovražnika obkolijo. Dejstvo, da je predsednik vlade Lar-go Caballero prišel v vas Siemaocuflos in še v nekatere drage vasi, govori za to, da se je vladnim četam posrečilo v odseku pri Andaluzijskem mostu in Aran-jujezu, južno od Getafe, razčistiti teren. To bo vladnim četam omogočilo, da bo njihovo topništvo obvladalo postojanke Sero Los Angeles in bodo tako lahko poskusile prebiti obroč nacionalistov o oli Madrida. Vladno letalstvo takisto dviga s svojim sodelovanjem moralo čet. Veliki oddelki vladnih čet se uporabljajo za izgradnjo novih strelskih jarkov. Snoči se je sestal osrednji odbor za obrambo Madrida. Po seji je izšlo uradno poročilo, ki pravi, da je položaj čet madridske obrambe na bojišču pred prestolnico odličen. Izšel je proglas na madridske čete s pozivom, naj nadalje vztrajajo v bojiu. « Sevilla, 15. novembra. AA. (Havas). Havasov posebni dopisnik poroča: Po petih dneh kar najsrditejših bojev se vodilne osebnosti nacionalističnega vrhovnega poveljstva sprašujejo, ali bo potrebno rušiti Madrid. Doslej so nacionalistična letala in topništvo na izrecno povelje generala Franca merili samo na vojaške objekte, že v začetku bojev je bil general Franco na letakih, ki so jih metali iz letal, določil nevtralen pas, ki obsega velik del prestolnice. Zdaj pa čedalje bolj nastajajo vprašanja, ali bo moči prestolnico, ki jo srdito brani dobro oborožen nasprotnih, zavzeti brez hudega obstreljevanja. če se ne začne takšno bombardiranje, bi boji za Madrid utegnili dobiti značaj prave oblege. Nov letalski napad Davi je nacionalistična eskadrilja letal metala bombe na razne točke mesta. 50 ljudi je bilo ubitih, več sto pa ranjenJhi Vlada se bo vrnila v Madrid? Angleški listi poročajo, da se bo španska vlada v kratkem vrnila v Madrid. V Valen-cijo se je preselila predvsem zaradi organizacije novih oddelkov vojske za obrambo Madrida. Vojno ministrstvo je tudi v stalnih stikih s predsednikom Azano, ki se še vedno mudi v Barceloni. Še o ruski pomoči Pariz, 15. novembra, b. Tukajšnji >Ma-tin« potrjuje v vsem obsegu do edanje informacije o zbiranju pomožnih čet za špansko vlado, ki jih ruski parniki prevažajo v Barcelono, od tam pa poseben sovjetski generalni štab pošilja na fronto pri Madridu. Obenem objavlja Ea lednje nove podrobnosti: Vse vojaške priprave v zaledju vodi v Barceloni bivši generalisim sovjetske armade Ovsenko, ki pripravlja vse potrebno za zimsko preizkušnjo, ker je po sedanjem položaju treba računati s tem, da se bodo boji v Španiji zavlekli še preko zime. Njegova glavna sfcrb je pre krba vladnega vojaštva z vsem najmodernejšim orožjem, ker bo le na ta način lahko tekmovalo z dobro oboroženimi Franco. vimi vojaki. Ovsenko je tudi odredil, da morajo vladni miličniki tafooj začeti s zacSnje dni znatno okrepil plin ko vojno, kar se je tudi že zgodilo. List ve nadalje povedati, da sta na potu dva nova transporta čet in vojnega materiala iz Rusije V Barceloni pričakujejo ruske ladje z novim materialom okoli 15. t. m. Te ladje pa niso bile naložene v Odesi, temveč v Sevastopolu. Eden izmed parnikov, ki so na potu, je obložen s samimi plinskimi bombami. Da bi pa bilo mogoče čete neprestano zalagati s takim orožjem, se vozi na parniku tudi 15 ruskih kemikov, ki imajo s seboj vse potrebne priprave za izdelovanje plina. Drugi parniki dovažaje ■nr-edv em najmodernejše tanke ter letala, za katera so izbrani najboljši ruski letalci. List zaključuje svoj popis novih ruskih kršitev z ugotovitvijo, da se zbira trenutno v Kataloniji velika rdeča armada, ki utegne postati v primeru poraza rdečih prava nevarno "t za vso Evropo, zlasti pa za Francijo. Zelo verjetno je namreč, da se bodo vsi ti oboroženi miličniki zatekli v takem primeru v glavnem na francosko ozemlje, kjer bodo seveda rovarili naprej. Franeove grožnje Sevillska radijska postaja je danes objavila uradno poročilo glavnega štaba nacionalistov, v katerem naglaša, da vladne čete niso pokazale razumevanja za huma-nizacijo borbe za Madrid ter da bodo zaradi tega odslej tudi nacionalistične čete postopale v brezobzirno. Nacionalistične čete j imajo v rokah glavne rezervoarje madrid-j skcga vodovoda in glavne električne centrale, ki dobavljajo mestu električni tok. Zato bodo ustavile nadaljnje dobavljanje vode in toka za mesto, da tako prisilijo vladne čete k predaji. Tudi general De Liano je imel danes po radiu govor, v katerem je naglasil, da so nacionalistične čete glede na odpor vladnih čet prisiljene poslužiti se drakonskih sredstev. Kmalu se bo videlo, je dejal med drugim, kako dolgo bodo mogle vladne čete vzdržati brez vode. Nemčija pripravlja intervencijo ? Berlin, 15. novembra, o. Veliko pozornost v vseh krogih je zbudilo večurno posvetovanje, ki ga je imel Hitler z vojnim ministrom generalom Blombergom in poveljnikom vojne mornarice admiralom Ro-derjem. Za jutri je sklican posvet vseh vodilnih poveljnikov vojske, mornarice in vojnega letalstva. V poučenih krogih zatrjujejo, da razpravljajo v nemških vojaških krogih o položaju v zvezi s kritičnim položajem nacionalističnih čet pred Madridom. V političnih krogih pripisujejo tem posvetovanjem izreden pomen in domnevajo, da se Nemčija pripravlja na intervencijo v Španiji. Prestolni govor kralja Karola Bukarešta, 15. novembra. AA. V prisotnosti Nj. Vel. kralja Karola II., Nj. kr. Vis. prestolonaslednika princa Miihajla in Nj. kr. Vis. kneza Nikole in članov rumunske viade je bilo danes svečano otvorjeno jesensko zasedanje rumlinskega parlamenta. Prisotni so bili skoro vsi poslanci in mnogo senatorjev. Zasedanje ie otvoril kralj s prestolnim govorom- Že ob njegovem prihodu v zbornico so ga pozdravili z velikimi evaerijami. Tudi govor sam so prisotni cest okra t prekinjali s ploskanjem in viharnim pritrjevanjem. Poselimo pozornost so zbudile kraljeve izjave, ki so se nanašale na rumunsko zunanjo politiko. Osnovna smernica rumunske politike je, da se ohrani mir in očuva integralnost sedanjih meja. Kralj ie naglasil solidnost Male antante in solidarnost njenih članic. Govoril je tudi o posetu Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in prezidenta češkoslovaške republike dr. Beneša v Bukarešti, Kaj bo s Fenlksom? Po informacijah »Politike" bo najbrže prišlo do po- stopne likvidacije Beograd, 15 novembra, r. V sredo bo v trgovinskem ministrstvu konferenca, na kateri bodo razpravljali o problemu zavarovalne družbe Feniks. Ta konferenca bo odločilne važnosti za nadaljne ukrepe vlade glede sanacije odnosno likvidacije Fe-niksa. Današnja »Politika« v daljšem članku prikazuje trenutno stanje Feniksa in poudarja med drugim, da ie vse odvisno od tega, ali bo uspelo doseči vrnitev dolarskih obveznic Feniksa. ki se nahajajo v inozemstvu, predvsem v Švici in na Češkoslovaškem. Največje težave obstojajo glede Češkoslovaške, kjer je teh menic za 1.1 milijona dolarjev. Dos^daj je b'lo vrnjenih eno tretjino dolarsk'h menic, ki so bile v inozemstvu. V taki situaciji je v prvi vrsti odvisno od honoriranja teh menic, koliko bodo dobili jugoslovenski zavarovanci Feniksa pri definitivni rešitvi probicma, ki mora biti izdana najkasneje do 38. novembra t. 1. Za enkrat po informacijah »Politike« še ni znano, kako bo končno rešeno vprašanje likvidacije Feniksa v Jugoslaviji. Verjetno pa je, da bodo zavarovanci ob gotovih žrtvah likvidirali svoje terjatve odnosno pravice tako, kakor se glase njihove pogodbe s Fe-niksrm. To pomeni, da bodo vsa sklenjena zavarovanja trajala do dogovorjenega roka in se bodo likvidirala ob prispe-Iosti. Ker vse dosedaj ni uspelo najti primerno osnovo za prevzem Feniksovega portfelja po kaki drugi zavarovalni družbi, je taka rešitev za zavarovanje v danih prilikah še najboljša. Predsednik vlade v Skoplju Izjave o zunanji politiki in hrvatskem vprašanju Beograd, 15. novembra, p. Ministrski jrredsrednik dr. Stojadinovič je sinoči odpotoval na agitacijsko turnejo v Južno Srbijo, kjer bodo v kratkem občinske volitve. Danes je govoril na shodu v Skoplju kjer se je mimogrede dotaknil tudi zunanje političnega položaja in med drugim izjavil, da se je nedavno vrnil z dolgega potovanja po inozemstvu. Prepričal se je, da ima inozemstvo odlično mnenje o Jugoslaviji, ki je velika, močna in bogata. Zaio je njeno prijateljstvo zaželje-no od vseh strani. Ugled Jugoslavije v inozemstvu je velik in mi smo lahko ponosni na to. da smo Jugoslovani. V svojem nadaljnem govoru je razpravljal o razmerah v Južni Srbiji in o zaslugah sedanje vlade, ki je največjo skrb posvetila temu delu države in tu izvajala največja javna dela. Na koncu se je dotaknil tudi notranje političnih prilik ter naglasil veličino JRZ, ki je najvažnejša, najmočnejša in najbolj disciplinirana stranka. Razne stranke se združijo zoper njo, toda glasovanje pri občinskih volitvah jih neusmiljeno odsitra-nja z našega političnega odra. Izmed vseh opozicijskih skupin računa vlada odnosno JRZ resno samo z dr. Mačkom in s Hrvati, ki jih on predstavlja. Zaradi sporazuma z njim pa noče tekmovati z opozici-onalci, ki mislijo, da se bodo z Mačkovo pomočjo dokopali do oblasti. Počakali bomo, je dejal dr. Stojadinovič. da se nekoliko poleže prah, ki so ga dvignili s svojimi pogostimi potovanji med Beogradom in Zagrebom in da se pogreznejo vse nerealne in fantastične kombinacije, ki jih je bilo slišati te dni v zvezi s pogajanji dr. Mačka z beograjsko združeno opozicijo. Hrvati nas razumejo in verujejo v našo dobro voljo. Za enkrat pa posveča JRZ odnosno vlada vso pozornost občinskim volitvam. Iz Skoplia bo dT. Stojadinovič potoval po vseh večjih krajih Južne Srbije, kjer bo prirejali shode in sprejemal odposlanstva, Reka — madžarska luka ? V znak prijateljstva in zavezništva bo Italija poklonila Madžarski reško luko Pariz, 15. novembra, p. Francoska go- f spodarska agencija »Agence Economique et Financiere« je objavila vest iz Berlina, da pričakujejo nemški diplomatski krogi novo senzacijo iz Italije. Mussolini naj bi v bližnjih dneh razglasil, da odstopa Madžarski reško pristanišče. Berlinske kroge zaradi tega silno zanima, kakšno stališče bi zavzela ' ' .. napram temu MussoliniJevemu koraku. Rim, 15. novembra, r. Tu se vrše veliko priprave za po^et madžarskega regenta Hor-thija, ki bo t času od 24. do 30. novembra prvič oficielno posetil Italijo. Ta poset naj bi bil manifestacija italijansko-madžarskega zavezništva in izraz zahvale Madžarske za podporo, ki ji jo skozi vsa povojna leta izkazuje Italija. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih rimskih krogih. l>o pri tej priliki na slovesen način proglašena Reka za madžarsko luko. Italija hoče na ta način parali« zirati nezadovoljstvo, ki se pojavlja v nekaterih madžarskih krogih, ki opozarjajo na to. da Italija samo platonično podpira madžarske revizionistične težnje. Ciano v Budimpešti Njegovi razgovori z madžarskimi državnikj se nanašajo predvsem na gospodarska vprašanja Budimpešta, 15. novembra. w. Kakor do- znavajo na merodajnem mestu, se nanašajo razgovori Madžarske z italijanskim zunanjim ministrom Cianom v okviru prijateljske izmenjave misli predvsem na splošna vprašanja, ki se tičejo obeh držav, ter na protokole, sklenjene na dunajski konferenci. Gre zlasti za gospodarske zadeve, za katerih ureditev služijo posvetovanja strokovnjakov, ki se vršijo v Rimu. V ta namen je dospel včeraj v Rim vodja stalne madžarske trgovinske delegacije, poslanik Nickel. Pri strokovnjaških posvetovanjih naj bi se predvsem prilagodil izpre-menjenim razmeram madžareko-italijanski žitni dogovor. Budimpeštanski razgovori grofa Ciana se nanašajo tudi na izgraditev gospodarskih odnošajev med Madžarsko in Abesinijo. Na merodajnem mestu poudarjajo izrecno. da je grof Ciano v prvi vrsti vrnil obisk, ki sta ga spomladi napravila pokojni ministrski predsednik Gombos in zunanji minister K;inya v Rimu. Pariz, 15. novembra. AA. »Ami de peuple« komentira potek dunajske konference v tem smislu, da je italijanski vpliv v Budimpešti in na Dunaju nekoliko popustil. Italija se bo kmalu prepričala, da ji je v njeni politiki v srednji Evropi potrebna Francija ter se bo morala vrniti k politiki, ki ji je zagotovila uspeh v abesin-ski vojni. Vračal se bo preko Ljubljane Rim, 15. novembra, o. Ciano bo ostal še dva dni v Budimpešti, nakar se bo preko Cakovca in Ljubljane vrnil v Rim. Ves italijanski tisk med tem še vedno piše le o dunajski konferenci in pcodarja, da so zunanji ministri držav rimskega bloka govorili predvsem o sodelovanju z držs^ vami Male antante v svrho gospodarske in politične obnove t Podunavju, nadalje o Skupnem stališču napram Društvu narodov ter o (borbi proti komunizmu. Z zadovoljstvom beležijo tudi odmeve da« najske ikonfereece in njenih zaključkom v Pragi ie Beogradu. Zaroka Rooseveltovega sina Washington, 15. novembra. AA. (Hava^ Uradno poročajo, da se je zaročil Roosevek tov sin z mdss Ethelo Dupontovo, pohčerjen-ko predsednika upravnega odbra znamenita tovarne za orožje in strelivo Duponta de Ner nioura. Zaroka je zbudila posebno pozor* .most zato, ker se ie Dupontova družina v ver lilni lx>rbi odločno zavzemala za Rooseveltovega nasprotnika Landona in ker je biila tudi prej zmerom v vrstaih ameriških indur strijcev, ki s0 srdito kritikovali Roosevelto vo gospodarsko politiko.. Švica za priznanje aneksije Abesinije Bera. 15. novembra- AA. Zvezni svet hteva, da Švica in vse druge države, članice DN zavzamejo isto stališče, ki sta ga za*, vzeli Avstrija in Madžarska glede priznanja italijanskega imperija v Abesiniji. Nemški karteH pod nadzorstvom Berlin, 15. novembra. AA. Po posebni odredbi ministra za narodno gospodarstvo dr. Schachta so bili postavljeni pod nadzorstvo uradnih gospodarskih ustanov in oblasti, industrijskih zbornic itd. vsi karteliim industrijski sindikati v Nemčiji. Ta odredba je bila izdana zaradfi tega, da bi se zagotor vil popolen uspeh nemške štiriletke. KINO MATICA Danes samo ena predstava ob 16. uri Leharjeva šlager opereta Škrjanček poje, žvrgoH Marta Eggerth — Hans Soehnker (Več»*ae predstave odpadejo vsled koncerta). »JUTRO« ponedeljka fodai? 2 Ponedeljek. 16. XL 1936. PET LET STALNEGA NAPREDKA SPD Včeraj so se zbrali delegati iz vse banovine h glavni skupščini Ljubljana, 15. novembra. V dvorani Delavske zbornice so se davi zbran ueiegatje pianinskJi društev iz vse banovine. Ker so že na sinočnji predkon-ferenci vse gradivo za giavno skupščino temeljito pretresu m so poiskali sporazuma v vsen spornih vprašanjih, je današnje zborovanje poteklo giaako in kratko, da ga je mogel preoseuiiik zaključiti še pred 11. Prisostvovali so tudi zastopniki obla-stev in sorodnih organizacij, tako načelnik oddelka za trgovino in industrijo dr. Marn za bansko upravo, podpolkovnik Dragutin Maias za komandanta divizije, mestni svetnik inšpektor Wester za mestno občino, nadsvetnik Petek za žel. direkcijo ter za Jugosiovensko zimsko-športno zvezo Kunstelj in za TK Skalo predsednik Vilhar. Predsednik dr. Pretnar je ob živahnem odobravanju zborovalcev prečital vdanost-no brzojavko Nj. Vel. kralju Petru n. in brzojavne pozdrave Nj. Vis. knezu-namest-niku Pavlu, članom vlade in drugim predstavnikom, nato pa je v pozdravnem govoru poudaril uvaževanja vreden napredek, ki ga je SPD doživelo v zadnjih petih letih, zlasti kar se tiče strme alpinistike in pa zimskega gorskega športa. Kulturno je našel ta razvoj dovršenega izraza v »Planinskem vestniku«, ki je deležen priznanja tudi od inozemskih planincev, v gradbenem pogledu pa je SPD uspešno izvedlo celo vrsto važnih gospodarskih nalog. Nato je poročal še nadzornik podružnic Pučnik, ki je na kratko orisal borbo podružnic za neodvisnost nasproti osrednjemu društvu, kakor se je vršila vseh zadnjih trideset let in je po prvem uspelem kompromisu leta 1927. pravkar zaključena v svoji najnovejši fazi z novo spremembo pravil. Novi domovi in zavetišča O pouroDiiem delu je izčrpno poročal tajn.k dr. Brile j, ki je med drugim navajal ru^siednje dosežene uspehe in pa naloge, ki deloma še čakajo dovršitve: Osrednje aruštvo je na Komni, v višini 1520 m nad Bohinjskim jezerom, otvorilo svoj novi tri-nadstropai dom z 31 sobami in 84 posteljami, s centralno kurjavo, z delno napeljavo tople m mrzle vode v sobah in na hodnikih m z lastno električno razsvetljavo. Izdatki za zgradbo in inventar so znesli okrog 900.000 Din. Postojanka je zeio pomembna za razvoj zimskega pian.n-stva, ker leži v osrčju naših najlepših smu-tkih terenov in tvori izhod.šče za zimske ture v Triglavsko pogorje. Za novo kočo v Zgornji Krmi, kjer je prejšnjo kočo lansko zimo zasul plaz, je društvo že izdelalo potrebne načrte in zanjo izbralo teren. Medtem je šumska uprava popravila tudi prejšnje zavetišče, da bo še dalje na razpolago smučarjem. Krekovo kočo mora društvo letos preurediti, kar bo zvezano z visokimi stroški. Prav tako vrši obširne priprave za temeljito preureditev hotela Zlatoroga, kjer bo treba postaviti novo de-pandanco in popolnoma preurediti sedanje glavno poslopje. Vsakoletna popravila planinskih postojank nalagajo osrednjemu društvu občutno visoke stroške. Marljive podružnice SPD Savinjska podružnica v Celju je povečala Kocbekov dom na Korošici z novim prizidkom in ga deloma opremila z novim inventarjem, kar je veljalo okrog 160.000 Din, prihodnje leto pa bo dobil še nov trakt. V Frischaufovem domu na Okrešlju je bil napeljan vodovod in obnovljen inventar. Na Mozirski planini bo v prihodnjih treh letih zrasla nova planinska postojanka s centralno kurjavo, vodovodom in električno razsvetljavo v proračunskem obsegu 300.000 Din. Prav tako bodo po možnosti dobile električno razsvetljavo tudi postojanke v Logarski dolini. Mariborska podružnica je izvršila razne preureditve v Mariborski koči. prihodnje leto pa ji bo morala prizidati še avtogaražo, ker bo dograjena avtomobilska cesta. Nekaj manjših prizidkov je dobil tudi Senjorjev dom. Mislinjska podružnica v Slovenjgradcu je preuredila kočo na Kremžarjevem vrhu, da ima zdaj na razpolago 40 ležišč. Dom na Plešivcu je preurejen za zimski obisk. Podružnica vodi obširno akcijo za postavitev nove planinske postojanke pod Kopo na zadružni podlagi. Podružnica v Kranju je za obširne adaptacije postojanke na šmarjetni gori investirala okrog 70.000 Din. Za prihodnje leto pripravlja prezidavo Valvazor-jeve koče. Podružnica v Črnomlju je dom na Mirni gori preuredila in izboljšala inventar. Podružnica v Kamniku pripravlja zgradbo novega zavetišča na Velikih podih. Podružnica v Rogaški Slatini namerava skupno s poljčansko podružnico zgraditi veliko planinsko postojanko na Boču. Za pota in markacije izda SPD letno okrog 120.000 Din. Osrednji odbor pripravlja izdajo točnega seznama vseh markiranih potov na področju vseh edinic SPD. Osrednje društvo ima vsako leto visoke izdatke z nabavo zimskih markacij v okolišu Komne. Poleti so se popravljala planinska pota v območju vseh postojank osrednjega društva, nova zimska trasa pa se je napravila od Gozda na Veliko planino. Pri tem je bil že upoštevan načrt za novo cesto na Podvolovljek, ki se gradi. Savinjska podružnica je izdatno prispevala za novo pot s Slemena pod Olševo na Raduho. s čimer je dosežena najkrajša višinska zveza med Mozirsko planino, kočo na Smrekovcu in Logarsko dolino Prav tako je izvršila številna popravila potov v Saviniskih in Kamniških planinah ter postavila precej zimskih markacij. Tudi vse ostale podružnice so skrbele za stalno popravljanje potov in za napravo novih markacij. Reševalni odsek je imel letos na žalost mnogo opravka, že spomladi je moralo nastopiti reševalno moštvo pri treh smrtnih nesrečah v Kamniških planinah. Severna stena Triglava je zahtevala štiri žrtve, manjše nesreče pa so se dogajale Se na Stolu in v Jalovcu. Stroški za reševalne akciie so zelo visoki, a po navadi jih plača reševalni fond sam, ker ie od svojcev ponesrečencev naiveč-krat nemogoče izterjati odškodnino Skrb za reševanje preide posle*1 na glavni odbor, kateremu bo osrednje društvo izročilo ves inventar. Preišnic soboto se je vršil zbor gorskih vodnikov kier se je razpravljalo o vseh aktualnih vprašaniih vodni štva pri nas. Reševalno moštvo podružnice v Celju je uspešno pomagalo pri vseh akcijah v Savinjskih in Kamniških planinah, posebej pa še pri nesreči avstrijskega turista Ul-richa Molzerja pod Skuto. Mariborska podružnica je imela opravka z nekaterimi poškodbami smučarjev v okolišu svojih postojank na Pohorju, podružnica v Kamniku pa je s svojim izvežbanim moštvom sodelovala pri vseh reševanjih v Kamniških planinah. Od nje izvira tudi pobuda, naj bi se v vseh planinskih kočah objavilo, da so obiskovalci dolžni vpisati v tujsko knjigo svojo nameravano turo, s čimer bi se zelo olajšalo iskanje v primeru nesreče Reševalno moštvo pri mojstranski in jeseniški podružnici je z vzorno disciplino in požrtvovalnostjo pomagalo ponesrečencem v Triglavskem pogorju. V kisi turno-znanstvenem delu posamezne podružnice precej zanemarjajo svoje dolžnosti. Osrednje društvo izdaja »Planinski vestnik« z velikimi gmotnimi žrtvami, a pri glavnem dohodku, pri zbiranju inseratov. podružnice niso pokazale zadostne vneme za delo. List mora letos zato računati spet z občutnim primanjkljajem. Z nizom predavanj je osrednje društvo nudilo poslušalcem tudi vpogled v delovanje inozemskih planincev in v skrivnosti domače alpske flore. Obširne priprave zahteva izdanje prepotrebne knjige o alpski flori, za katero je material v glavnem že zbran, manjkajo pa še denarna sredstva. Za alpinski muzej zbira društvo potrebno gradivo in je delo razdelilo med razne znanstvenike. Obširno je razpredeno vremensko poročanje pozimi, tako da dobi smučar na podlagi objav v vremenskih omaricah točen pregled snežnih razmer. Marljivo so na kulturno-znanstvenem pod-ročiu na delu tudi posamezne podružnice. Lepe uspehe beleži SPD v pogledu planinskega fotoamaterstva. Na letošnji mednarodni razstavi planinske fotografije v ženevi so slike, ki iih je razstavilo SPD, žele obče priznanje. Osrednje društvo in posamezne podružnice imajo svoje foto-odseke, ki redno prire-rajo večere, posvečene propagandi in napredku planinskega fotoamaterstva. Planinsko smučanje se v naših krajih vzdržema razvija, in da mu nudi čim lepšega razmaha, prireja SPD vsako leto turne tečaje v Triglavskem pogorju. V zvezi s tem je osrednje društvo poslalo svoje najboljše plezalce v švicarske ledenike, da se tam izvežbajo v ledu in snegu, kar pri nas v tolikšni meri ni mogoče. Uspeh je bil zadovoljiv in naši planinci so se povzpeli na številne vrhove preko 4.000 m. Lepe rezultate sta dosegii tudi celjska in mariborska podružnica. Pri osrednjem društvu se je osnoval posebej alpinistični odsek, ki ga tvorijo najboljši plezalci in ki prireja stalne teoretične in piaktične plezalne tečaje. Podoben odsek ima samo še celjska podružnica, a v kratkem jih bodo po vsej priliki osnovale še nekatere druge edinice, zlasti na Gorenjskem. Osrednje društvo je priredilo v zaključenem letu tudi nekaj skupinskih izletov v domače gore in pa v planine Bosne ' in Hercegovine, nekaj izletov pa so organizirale tudi posamezne podružnice. Tako osrednje društvo kakor posamezne podružnice tudi marljivo skrbe za propagando in osrednje društvo ima poseben odsek v ta namen, ki ga v glavnem tvorijo člani -novinarji. Mladinski odsek šteje danes 1475 dijakov in 775 visokošol-cev. Organizacijo bo treba razširiti še na obrtniško in delavsko mladino. V poletnem času je osrednje društvo priredilo za mladino dve počitniški koloniji v Malnarjevi koči pod črno prstjo. Svoje mladinske odseke imajo tudi še podružnice v Celju, Kranju^ Slovenjgradcu in na Jesenicah. Mladinski odseki lahko izdatno pomagajo društvu pri markiranju in popravljanju potov. Tajniško poročilo so zborovalci sprejeli z živahnim odobravanjem, nato pa je bila na predlog inž. šlajmerja izrečena odboru raz-rešnica s pohvalo. Novi glavni odbor je bil nato soglasno izvoljen in je v njem po novih pravilih 14 odbornikov: predsednik dr. Josip Pretnar, podpredsednika dr. Milko Hrašovec iz Celja in Vinko Zor, odborniki dr. Vrtačnik, Kveder, dr. Mrak, Do-linšek, dr. Brilej, Rožman, Gaišek iz Maribora, Pučnik, dr. Miha Potočnik. Grmov-šek iz Slovenjgradca. Jeršič, Šetinc z Jesenic, Ante Beg iz Trbovelj in dr. Valter Bohinec iz Rateč, za računska preglednika pa Ferlinc in Ule iz Mežice. Ko so bile urejene še razne organizacijske podrobnosti, je bil na Marselov predlog soglasno odobren novi proračun v višini 24.000 Din. V debati, ki se je razvila, je ravnatelj Pustoslemšek sprožil pobudo, da bi SPD najelo dva delavca ki bi v letni sezoni redno skrbela za popravljanje potov v Julijskih in Kamniških planinah, inšpektor Wester pa je apeliral na podružnice, naj bi z večjo vnemo propagirale med svojim članstvom »Planinski vestnik«, katerega primanjkljaje je osrednje društvo še za eno leto požrtvovalno vzelo na svoja ramena. Referent reševalnega odseka Hud-nik je stavil še predlog o pobiranju reševalnih prispevkov, ki naj se izvede z malo skrbnejšo strogostjo kakor doslej, hkratu pa naj se ustanovi poseben fond za podpore siromašnim in onemoglim vodnikom. Predlog je bil soglasno sprejet, prav tako pa še cela vrsta samostojnih predlogov, ki se tičeio prevzema posameznih gorskih postojank po podružnicah. Med drugim bo kranjska podružnica prevzela Valvazorjevo kočo in izvedla v nji znatne investiciie. jeseniška pa Kadilnikovo kočo na Golici. Prav tako pripadejo Sv. Duh celjski. Urška gora slovenigraški. Zabreznica kranjski, Donačka gora rogaški podružnici, mariborska Tuiskoprometna zveza pa bo sprejela v svojo oskrbo razgledni stolp na Pohorju, da sra bo s tem rešila propada Nekaj važnejših sklepov ie občni zbor sprejel še kar se tiče razdeljevanja podpor iz javnih sredstev posameznim edinicam SPD, kar se tiče kazni za netovariško vedenje planincev ob nesrečah, za sanacijo »Planinskega vestnika« in za spremembo pravil. Za zaščito mladine 27 organizacij za zaščito dece v Sloveniji se je udeležjlo zbora državne unije v Ljubljani nje in vino, ki služi otrokom v vinorodnih krajih namesto mleka. Po šolah bi bile potrebne šolske kuhinje. Pri vsem reševanju tega težavnega problema pa mora obveljati načelo, da otrok ne sme čutiti, da je v breme in v nadlego družbi, ampak nosilec bodočega narodovega življenja. Spoštovati ga moramo kot človeka in mu dajati z obema rokama, kar Ljubljana, 15. novembra Dopoldne je bil v sobici itdečega križa na, (josposvetski cesti občni zbor Unije za zaščito otrok. Zbora se je udeležilo 27 organizacij za zaščito dece iz raznih krajev Slovenije, otvoril pa ga je predsednik dr. Fettich, ki je vse prisotne pozdravil in predlagal, naj se odpošlje brzojavni pozdrav častni pokroviteljici Unije Nj. Vel. kraljici Mariji-inateri. Sicer beleži Umja komaj šest mesecev obstoja, vendar je glede na to. da bo 29. novembra v Beogradu glavna skup&čina, bilo potrebno sklicanje banovinskega sveta, da &e sekcija o programu podrobneje pogovori. Glavni referat je imel na občnem zboru učitelj g. Vojko Jagodic, ki je podal zgoščen zgodovinski pregled dosedanjega mladinskega skrbstva pri nas do svetovne vojne in po njej. V Ljubljani se je leta 1924. pod župa-nom Feričem organiziral poseben sociamo politični urad, ki je imel tudi poseben referat o mladinskem skrbstvu. Tako je bilo za mladinsko skrbstvo 1. 1925. določenih 604.000 Din, v letih 1930 do 1932. 932.200 Din, v letu 193536 1,334.921 Din in v proračunskem letu pa že poldrugi milijon dinarjev. Iz tega je razvidno, da so &e potrebe v desetih letih podvojile. Pomoč mladini se je doslej organizirala takole: redne podpore, mladinska oskrba v zavodih, rejništvo, izredne podpore, začasna dečja postaja. dnevna zavetišča, počitniške kolonije in posojanje šolskih knjig. Najbolj viden socialen pojav, ki ga opažamo v Ljubljani, so otroci-berači. Toda temu ni kriva samo beda. Otroke mnogokrat žene v take pustolovščine potepuška kri, včasih pa tudi starši sami. Mladinski urad je uvedel racije na te otroke, ki pa niso imele uspeha. Opaža se tudi porast mladoletnih zločincev. Znan je primer, ko je pod vodstvom llletnega tovariša izvršila mlada družba celo vrsto vlomov v izložbena okna pri beJem dnevu. Manjših tatvin pa je dosti vsak dan. Organizacija mariborskega mladinskega skrbstva obstoji iz mestnega mladinskega sveta, okrajnih mladinskih predstojnikov in socialno političnega oddelka mestnega poglavarstvu. Posebno poglavje v mladinskem zaščitnem vprašanju tvorijo industrijska središča. V Trbovljah je zlasti mnogo nezakonskih otrok, zapuščenih je 191. preko 600 fantov in deklet od 14. do 18. leta pa je brez vsakega zaposlenja. Precej je razširjena tuberkuloza. Tega je kriva brezposelnost. majhna stanovanja in beda. V Zagorju so razmere šu hujše. Tu bi bilo potrebno postaviti mladinski zaščitni dom. Tudi v kmečkem, še napol delavskem mi-Ijoju aničuje mladino nečistoča, pOmanjka- Tajniško poročilo je ugotovilo stanje otroške zaščite v Sloveniji in je izzvenelo na kraju v predlog, naj se varstvu defekt-ne dece posveča enaka pažnja, kakor varstvu normalnih otrok. Odgovornost za njihov duševni in telesni razvoj naj prevzamejo država, odnosno banovine in občine. Potrebno bo pokreniti ustanovitev šolskih kuhinj, uvesti pa po šolah tako zvano co-patno akcijo za revnejše otroke, tako iz zdravstvenih in higienskih ozirov kot pedagoških. da si bodo otroci, ki pridejo v šolo, obuli copate in sezuli mokro obutev. Razvila se je debata, ki je pokazala veliko zanimanje za rešitev mladinskih težav. Stavljeni so bili tudi predlogi o tem, kako naj se izboljšajo razmere, ki se nanašajo na celotni mladinski problem. Glavne točke misli, ki jih je razvijal predavatelj g. Jagodic, in razni predlogi so bili nato zaobseženi v resoluciji, ki jo je izdelala sekcija. Maribor preko nedelje Maribor, 15. novembra. Otvoritev Slikarske razstav® Danes opoldne ob 11. uri je bila v beti dvorani Uniona slovesna otvoritev V. jubilejne razstave mariborskega kluba »Brazda«. Ob priliki otvoritve so se zbrali mariborski prijatelji umetnosti v lepem številu v omenjeni dvorani ter občudovali umetnine, ki so jih za to jubilejno razstavo skrbno pripravili slikarji Karel Jirak, Ivan Kos, Zoran Mušič, Rajko Slapernik in Ante- Trstenjak ter fripar Vladimir Stoviček. Razstava dokazuje napredek likovne umetnosti v Mariboru. Uvodne besede so spregovorili dr. šorli kot predsednik Umetniškega kluba, R. Rehar v imenu »Brazde« in g. Gojmir Kos v imenu ljufbljansikih likovnikov. Vseh razstavljenih del je 42. Proslava poljskega narodnega praznika je bila včeraj popoldne ▼ prostorih Ljudske univerze. Proslavo je organiziralo di-jaštvo humanistične gimnazije, včlanjeno T Ferijalnem savezu. .Sertmoflolac Kotnik j je očrta! ^gottovterttl nnoJ poljske oli 15.000 Din škode. K sreči niso plameni prešli na sosednje objekte. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Mariborski kriminal. Studenški orožniki so meli bogat plen. Izsledili so nekega berača, ki je prosjačil po Studencih. Ko so mu pobliže potipali vest, se je izkazalo, da jim je padel v roke znani tihotapec Anton Vuk iz Po-brežja, ki ga iščeta sodišče in sresko na-čelstvo zaradi neke kazni. Na Obrežni ulici v Studencih je neki neznani moški navalil na gostilničarja Antona Gmberja z nožem in mu prizadejal z nožem tako občutno rano na ofc. azu, da so ga morali mariborski reševalci prepeljati v mariborsko bolnišnico. — Tkalec Franc Ne-deljko, stanujoč v Spodnjem Radvanju 59, je prijavil na policiji, da je prišel dne 14. aprila k njemu na dom neki mizarski mojster iz Maribora, češ da mu je znano, da hi si Nedeljko rad nabavil po- Krojači ne morejo prehvaHtl naše moške štofe! Njihova sodba je, vsekakor, tudi za vas merodajna. Oglejte si naše štofe, a ko nam boste zaupali kupite si za obleko, ki vam bo delala veselje »Manufaktura" k« d. trgovina, ki vas želi boljše postreči Mestni trg 17. hištvo. Dogovorila sta se, da nru mizar napravi kompletno spalnico in kuhinjo za 7000 dinarjev. Mizar je pri poznejših pogajanjih zahteval od Nedeljke 5000 dinarjev na račun, da a s tem denarjem nabavi potrebni material. Minuli so tedni in meseci, toda mizar ni izgotovil pohištva ter s»e vedno izgovarjal, da bo pohištvo izgotovljeno bližnje dni. Naposled je vsa zadeva bila sumljiva Nedeljku ter je mizarja prijavil policiji zavoljo prevar re. Zadevo bo s :>ušala razrešiti policija. Fantovski obračuni Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah se je prav pošteno stepla skupina fantov in je neki Matija Dvoršak iz Zgornjega Polčiča obležal nezavesten. S kolom ga je udaril po glavi delavec Franc G. iz Ženjaka. Vmes so posegli orožniki in zadevo prijavili sodišču. Pred cerkvijo pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah .so se stepli fantje iz občine Crkvenjaka in Andrencev. Več ah manj so jih dobili prav vsi, na bojišču sta celo dva obležala, od katerih so delavca Eriha Mendaša iz Cerkvenjaka z več težkimi zbodljaji prepeljali v mariborsko bolnišnico. Orožniki 3o napravili red, zaplenili pet krvavih nožev, nekaj kolov n pretepačem pojasnili, da se bodo morali vsi skupaj še enkrat srečati, tokrat pa pri sodišču. Burja v Zvezi skavtov Na magistratu so včeraj zborovali skavtski delegati iz raznih krajev Jugoslavije Ljubljana, 15. novembra. Na ljubljanskem magistratu je bil danes redni občni zbor Saveza skavtov kraljevine Jugoslavije, ki ga je nekaj minut pred 10. uro otvoril starešina dravske skavtske župe g. inž. Pengov. Poleg delegatov iz vseh banovin, razen iz zetske banovine, katerih je prišlo na skupščino okrog 80, so prisostvovali zborovanju kot zastopniki polkovnik g. Lukanec za ministra vojske in mornarice, načelnik g. Breznik za ministra prosvete, narodni pcslanec g. Andrej Veble za narodno skupščino ter svetnik g. Mayer za bansko upravo. Kakor je bilo pričakovati, je potekala skupščina mestoma zelo razburljivo. Odposlane so bile brzojavke Nj. Vek kralju Petru, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in raznim članom vlade Takoj ob prehodu na dnevni red je inž. Pengov spričo dejstva, da se skupščine ni udeležil nihče od starešinstva glavne uprave v Beogradu, predlagal, naj delegati izberejo predsednika skupščine, katerega naloga naj bo, da vodi delo skupščine do izvolitve novega upravnega odbora. Delegati so to funkcijo soglasno poverili mž. Pengovu, nato so izvolili še po dva skupščinska tajnika in overovatelja zapisnika. Novo izvoljeni verifikacijsikl odbor, ki se je takoj umaknil v posebno sobo k posvetovanju, je ugovarjal polnomočjem nekaterih delegatov, upoštevajoč pri tem statistiko članstva, kakor jo vodi glavni savez in ne kakor jo vodijo župe. Okoli tega je nastala živahna debata Ker pa skupščina ni mogla preiti k delu. dokler vsaj deloma niso bila potrjena polnomočja, so se na predlog nekega delegata zborovalci zedinili, da začasno usvoje poročilo verifi-kacijskega odbora. Naknadno pa naj bi doseženi kvorum odločal o tem, ali naj se pristane na poročilo. Za tem so delegati, ki so imeli polnomočja v redu, izglasovali z 42 proti 36 glasovom, da se poročilo verifikacijskega odbora sprejme. Enako je nadalje poročilo glavne uprave in nadzornega odbora izzvalo precej ostre debate. Delegati so kritizirali poročilo glavne uprave, ki je bilo prej razdeljeno vsem delegatom in je zlasti podčrtava-k) nerednosti v poslovanju blagajne. S strani delegatov so se javljali predlogi, naj se stari upravi v celoti ali pa vsaj deloma ne da razrešnica. To vprašanje se je pojavilo tudi kasneje, ko je šlo za volitev kandidacijskega odbora ki je beograjski delegat g. čirlič v imenu neke članice, ki ga je pooblastila, povedal, da slednja ne prizna poročila glavne uprave, ker je bil s strani uprave spremenjen in revidiran. Nad to izjavo se je zelo razburil glavni sekretar M. Gajič, poudarjajoč, da je bilo poročiio, ki so ga prejeli za tisk, le napad na glavno upravo in nikako poročilo, zato uprava tudi ni mogla natisniti nekaj, kar je pomenilo zanjo le žalitev. Do ostrih sporov je prišlo tudi glede osebe prvega jugoslovenskega skavta m najbolj zaslužnega pobornika skavtizma v naši državi, g. dr Miloša Popoviča, kateremu so po mnenju nekaterih napravile stare uprave veliko krivico m naj bi jo popravile na viden način s tem, da bi mu zbor v obliki resolucije vrnil vse njegove pravice, ki jih je nezasluženo izgubil. S tem predlogom se spet ni strinjala druga skupina, ki je smatrala za zadostno, da se dr. Popoviču vrnejo vse njegove časti in pravice enostavno s sklepom skupščine. Skupščina se je nato po kratkem opoldanskem premoru nadaljevala se popoldne in je bila zaključena šele ob 17. uri z izvolitvijo novega upravnega odbora. S 45 proti 26 glasovom je zmagala prva lista, ki jo je predlagal kandidatni odbor. Z izvolitvijo nove uprave so v Savezu jugoslo-venskih skavtov nastale velike spremembe. Za predsednika glavne uprave je bil izvoljen dekan šumarske fakultete v Beogradu g. mž Stanoje Nedeljkovid, za njegova namestnika pa prof. Nedeliko Divac in ka-sacijski sodnik Djordje Drenovac. Nadalje so bili izvoljeni v upravni odbor gg. Milorad Macura, Fran Ergavej, Stevan Jovanovič* Branislsv Cirlič, Radmila hko- vič, Dragomir Stcjčevič, Žarko Katun, d*. Svetozar Avrančič in Dušan Mikic, za predsednika nadzornega odbora pa g. Mii1-ko Lisanoc. Naposled je bil ustanovljen še posvetovalni forum z Živojinom Balugdji-čem na čelu in je bil brez debate sprejet proračun za tekočo poslovno dobo v ^no-sku okoli pol milijona dinarjev. Zadnja pot ravnatelja m Frana Jezerska Ljubljana, 15. novembra Ravnatelj Narodne tiskarne g. Fran Jo zeršek je danes ob pol 15. nastopil svojo zadnjo pot. Pogreb je najzgovorneje pričal o veliki priljubljenosti pokojnega, ki sc ga j cenili številni ugledni javni delavci, kakor i tudi njegovi sodelavci in širok krog pri« I jateljev. V otožnem popoldnevu se je zbrala i pred mrtvašnico zavetišča na Vidovdanski i cesti črna množica Ljubljančanov in Ljub« i Ijančank. Krsta, obložena s številnimi venci i in šopki je bila po 14. uri že zabita in je i nemo pričakovala blagoslova štirih frant-I čiškanov pod vodstvom patra Angelika To-minca. Združeni pevci šentjakobskega pev-i skega društva in »Save« so ubrano zapeli j žalostinko: »človek, glej dognanje svoje!« 1 Takoj nato so uslužbenci pogrebnega za= : voda prenesli kovinsko krsto v mrtvaški voz, v katerega sta bila vprežena dva para i vrancev. Za žalujočimi svojci so se uvrstili v po-I grebni sprevod člani upravnega odbora Na-I rodne tiskarne gg. minister dr. Albert Kramer. načelnik Adolf Ribnikar, polkovnik Alfonz žerjav in dr. Milko Brezigar, dolgoletni upravnik Narodne tiskarne g. Josip Lavrenčič, uredniški zbor listov konzorcija »Jutra« z glavnim urednikom g. Virantom na čelu, nameščenci Narodne tiskarne z ravnateljevim namestnikom g. Jeranom, ravnatelji, faktorji in številni drugi nameščenci skoro vseh ljubljanskih tiskarn. Med predstavniki našega gospodarskega in političnega življenja sta bila predsednik velesejma g. Fran Bonač, narodni poslanec g. Raj ko Turk, potem pa dolga dolga vrsta vseh, ki jih je smrt Frana Jezerska bridko prevzela. Deloma so nesli v sprevodu, deloma so na krsti počivali prekrasni spleti zelenja in krizan-tem, ki so jih razen pokojnikovih najožjih poklonili prijatelji, Narodna tiskarna, »Jutro« in »Slov. Narod«, strojni stavci in ostali tipografi Narodne tiskarne pa še mnogi drugi. Pri Kolinski tovarni se je sprevod ustavil. Združeni pevci so se od ravnatelja Jezerska poslovili z večno lepo »Vigredjo«. Potem je sprevod, v katerem so ostali številni pogrebci, nadaljeval pot na Ljubljansko polje, kjer je ravnatelj Je-zeršek sredi novega pokopališča, tik za grobom malega junačka Ljubija Bartola, našel svoj zadnji dom. Naj mu bo počitek v njem sladak! Nase gledališče DRAMA Začetek ob 30. Ponedeljek, 16: Zaprto. Torek, i7; Kvadratura kroga. A, OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek. 16; Zaprto. Torek, 17; Seviljski brivec, Premierski abonma. »JUTRO« panedeljska iadajr $ PonedcHelč. 16. XI. 1936. Ljubljana še na šestem mestu Visoka poraza Ljubljane in sarajevske Slavije — Concordia si je priborila prvi točki Tri važne prvenstvene tekme so bile včeraj na sporedu. Skoraj vse tri so nam prinesle presenečenja. To so namreč visoka ooraza Ljubljane in sarajevske Slavije in igra osiješke Slavije. ki pa je kljub temu zgubila proti Hajduku. Tablica se je do šestega mesta precej iz-premenila. Sarajevska Slavija in Bask sta zamenjala svoji mesti. Na čelu tablice je sedaj Bask. Hajduk je z današnjo zmago skočil s 5. na 3. Gradjanski je padel na 4., BSK pa na 5. mesto. Ljubljana je kljub porazu še ostala na 6. mestu, toda... za njo sta Jugoslavija m Hašk odigrala šele pet tekem, dočim je Ljubljana že absolvirala sedem iger. Zdi se nam. da Ljubljana jesenskega dela prvenstva ne bo končala tako. kakor smo si želeli Tablica je sedaj naslednja. Bask 7 4 2 1 16:10 10 Slavija (S) 7 4 2 1 17:12 10 Hajduk 7 4 0 3 12:8 8 Gradjanski 5 3 1 1 13:4 7 BSK 6 3 1 2 13:6 7 Ljubljana 7 2 2 3 6:9 6 Jugoslavija 5 2 0 3 9:8 4 Hašk 5 1 2 2 5:11 4 Slavija (O) 7 2 0 5 8:19 4 Concordia 6 1 0 5 6:18 2 Bask: Ljubljana 4:1 (2:1) Beograd, 15. novembra Pr^l 1200 gledaiei se je danes vršila na ignacu Ju^osiavije prvenstvena tekma med Baskom 111 Ljubljano, ki je prinesla Ljubljančanom precej visok poraz, katerega nihče ni pričakoval. Da bodo Ljubljančani odnesli kako piko iz Beograda si seveda nihče ni mislil, vendar pa je vse pričako-vaio vsaj časten rezultat, in to 1:4 gotovo ni. Poraza od strani Hajduka se gotovo ni bilo treba sramovati, sedaj pa... Kako so nastopili Bask: Babic — dr. Ivkovič, Denadžič -r— Stan kovič, Kostič. Klisarič — Vojič, Diuii- trijevič. Detiing- r, Sekulič, Sarič. Ljubljana; Rožič — Jug. Btrtoncelj I — Kukanja. Pupo. Boncelj — Janežič, Slapar, Bertoncelj II, Jež, Žemljic. Prvi polčas Idealno lepo vreme je razgibalo igralce, ki pa se niso mogli sprijazniti z veliko žogo. ki je imela jajčasto obliko in je vedno odskakovala v nepričakovano smer. To se je že opazilo v 1. min pri strelu Ježa. Žoga je šla preko Baskovega gola. V 4. min. ima Bask lepo šanso, ki jo pa Rožič sigurno obrani. Nato dobi žogo Žemljic, ki jo (Kida Pepčku. ta jo pa izgubi. Ljubljana se ne more razviti. Slapar ne drži mesta in večino sili v sredino. V 9. min. prosti strel proti Basku. Pepček strelja ležerno proti golu. a Baskov golman nesigurno ujame. Že v 10. min. se opazi, da Bask te tekme ne more izgubiti. Branilec Ivkovič se odlikuje s svojim startom ter razbije ves napad Ljubljane. On je bil tisti, ki je vlival energijo vsemu svojemu moštvu. Vrstijo se ostri napadi na Rožič^v gol. V 21. min. zagreši Kukanja foul na 16 m. Sarič centrira Detlinger ju. ki poda žogo nazaj Pimitrijeviču. Slednji strelja na gol. Pred samim golom stoji še vedno Detlinger. ki iz čiste of «:de pozicije okrene žogo v levi kot ljubljanskega gola. 1:0 za Bask Tudi občinstvo jp protestiralo proti od-lof- tvi sodn;ka Se večjo napako kot sodnik pa je napravil Rožič, ki ni hil pripravljen da hi skočil iz gola in odbil s pestmi visoko žogo. Ljubljana nnto napada in po Pepčku lepo prodre, toda Ivkovič v krrsnem startu reši. V 20. min. od Ivi p Ptanko rahlo žogo z slavo točno pr^ste-mu Sariču na nogo. ki strelja naravnost v srol. 2:0 za Bask Pri tem golu sta napravila prav začeta ni«ki po^reški Bertoncelj in Rožič. Ljubljanski nnpad je vse premehak, kar se zelo opaža. Krilska vrsta zelo slaba in netočna v podajanju. V 23. min. dobi žogo 7. m'j:č. ki pa pr;de samo do Ivkoviča. ki o.'? 'ip v kome-. Žemljic strelja, žogo dobi J: rožič in zniža na 2:1 za Bask Ta rr-zultat je ostal do konca prvega pol-č ^0'iba o ljubljanskem moštvu v tem p - ilehi :londonske« megle. V 1.. 3. in 4. min. streljata Jež in Pepček na gol toda brez uspeha. Očividno jima je žoga prevelika. Ba-skovei so streljali mnogo precizneje. V 7. min. Rožič sigurno obrani ostro streljano žoso Bask napada dalje in levi krilec Klisarič strelja 40 m pred golom proti Rožiču. Kar je Rožič prej sigurno obranil, je sedaj prav začetniško pokvaril. Namesto da bi odbil žogo s pestmi, jo je hotel z obema rokama uloviti, toda sicer mali Detlinger je v skoku večji od njega ter pošlje žogo z glavo v mrežo. 3:1 za Bask V 13. min. pripravi Janežič Zemljiču lepo šanso. toda Žemljic zgubi žogo. V 33. min. Ljubljana lepo napada. Janežič pa slabo centrira ter upropasti šanso. Sicer je bil ta napad edina poteza, ki je sličila pravemu nogometu. V 35. min. ima Jež šanso toda strelja preveč ležprno. Ljubljana napada po Zemljiču ta poda Jane-žiču ki krasno strelja, toda žoga postane plen Baskovega golmana. Takoj nato strelja zopet Slapar. Tudi ta strel obije beograjski vratar. Sledi drug visok strel Slaparja, ki poda 5 m pred gol Ježa na gla- vo, toda mali in debeli Baskov viatar ugonobi tudi to šanso. V 43. min. poči žoga, kar sprejmejo Ljubljančani z veseljem in dajo svojo v igro, toda tudi ta sedi kmalu nato po strelu Vo-jiča v ljubljanski mrežL Rožič se je vrgel, toda prepozno. 4:1 za Bask V zadnjih fazah igre, ko občinstvo že zapušča igrišče, ima Ljubljana nekaj več od igre, toda rezultata ne more izpreme- niti. Drugi polčas je do prve polovice potekel v premoči Baska, nakar je sledila odprta igra. Baskovo moštvo je v tem delu igralo sigurno. Najboljši njegovi igralci so bili Ivkovič. Detlinger in Sarič. Ljubljana je ves čas igrala pod svojo običajno formo. Potrebno je. da si tudi Ljubljana že enkrat sestavi moštvo, ki bo vodilo naš noeomet v boljšo bodočnost. Posamezniki se morajo podrediti koristim celote. brez tega nikakor ne bo šlo. Sodnik g. Nenkovič iz Kragujevca je bil dober. Pogrešil je le, kakor smo že omenili. ko je priznal prvi gol Baska. Concordia: Slavija S 5:1 (3:1) Zagreb, 15. novembra Na današnji prvenstveni tekmi je Con- cordia docela zasluženo zmagala, ker je imela boljše moštvo. Sarajevčani so razočarali s svojo slabo igro. Latoek dež ni motil igre. Slavija je že v 6. min. prišla do svojega edinega gola. Raji ič je prodrl tre streljal slabo proti golu. Zagrebški vratar Pu-har pa je izpustil to lahko žogo. V 19. min. je Concordiaš Lolič lepo izkoristil po-greško sarajevskega branilca Zagorea ter izenačil. Malo kasneje je Beda povišal na 2:1 za Concordio. V 40. min. lep napay H. razreda. Svoboda : Grafika 4:0 (1:0) Svoboda, ki je nedeljo za nedeljo pont-zila svoje nasprotnike z visokimi rezultati, je tudi Grafiko odpravila prepričevalno s 4 :0. Bila je absolutni gospodar na terenu in se mora Grafika zahvaliti samo svojemu vratarju, da ni doživela večjega poraza. Svoboda je tehnično in borbeno nadkriljevala svojega nasprotnika. Sodnik g. Dorčec je imel lahko dela. Ostali rezultati IL razreda so bili; Mladika : Korotan 2:1 Jadran ; Moste 2:2 Mars : Slavija 9:2 Varaždlnska Slavija v Mariboru Maribor, 15. novembra Po daljšem presledku je danes gostovala v Mariboru varaždinska Slavija ter nastopila z dvema moštvoma proti Železničarjem. Vremenske neprilike so bile zelo slabe. tako da obisk danes ni bil takšen, kakršnega so si želeli prireditelji. Najprej so nastopili juniorji Železničarja in juniorji Slavije, ki so odigrali finalno tekmo za Tivarjev pokal. Po zelo živahni igri so zmagali Železničarji z 2:1 (1:0). Ker se je prva finalna tekma pred 14 dnevi v Varaždinu končala neodločeno 2:2, so si lepi prehodni pokal Tivarja letos priborili Železničarji. Slavija: železničar 4 : Z (a : 1) Varaždinci so si zmago popolnoma zaslužili. Bili so v vseh linijah bolje povezani ter so nasprotnika nadkriljevali tudi v startu. Napad je predveded lepe kombi- nacije ter mnogo streljal, in to iz vsake pozicije. V krilcih ao imeli gostje močno oporo. Obramba je bila solidna, le v drugem polčasu nekoliko nesigurna. Gostje so pokazali boljšo tehnično igro. Pozina se jim, da igrajo tekme z zagrebškimi klubi. Železničarji so bili sicer požrtvovalni, toda včasih prepočasni. Tudi v napadu danes m bik) nobenega reda. Ta del moštva je bil najslabši in gre poraz skoraj ves na njegov račun. Krilci so igrali preveč defenzivno, pa tudi v tem delu igre niso mogli ustrezati. Obramba je bila v splošnem dobra. V prvem polčasu je bila igra .povsem odprta. Pozneje, zlasti v prvi polovici drugega polčasa, pa so bili Varaždinci v premoči in je imela domao* obramba polne roke dela. Sodil je g. Kopič objektivno in dohMb Ostale nogometne tekme Novi Sad: Jugoslavija : Vojvodina 5:0 (5:0). Prijateljska. Marseille: BSK : reprezentanca figaških klubov južne Francije 5:4 (3:3). Reprezentanca ligaških klubov je že vodila 3:0, nakar je Beograjčanom uspelo izenačiti. V drugem polčasu je bil BSK boljši in zasluženo zmagal. Gole so za BSK zabili Božo-vič 3, Jlarjauovič ki Glišovič po enega. Berlin: Nemčija t Italija 2;2 (2:1). luO tisoč gledalcev. Pariz: Pariz : Budimpešta 2:1 (1:0). Praga: Prvenstvo. Plzeo : S par ta 2:2, Slavija : Viktorija Plzen 511, Prostejov : Židenice 5:0. Naefaod t Viktorija Zi-ž.kca 3:0, Kladno : Rusy 5:0. Bratislava : ravska Slavija 5 : L. Dunaj: Prvenstvo. Admira i Wacker 3 :3 (3:1), Rapid : Ltijertas 5:3 (4:2), FO Wien i Hakoatu 1:0 (0:0), Anstria : Favoriti** AC 7:1 (3:1), Vienna : FAC 2:2 (2: IX Sportklub : Postsport 3:1 (1 : IV Budimpešta: Phobos : Kispest o: 2, Pze-ged : Budal 2:1, UL okraj i Soroksar 2:0, Boeskai t Budafok 6:0. Martinova nedelja Ljubljana, 16. novembra. Letošnja Martinova nedelja je — vsaj do večera — potekla brez vsakršnih nesreč. Reševalci ves dan niso imeli opravka, pač pa so v soboto zvečer morali pohiteti na Gosposvetsko cesto, kjer so naložili v svoj avto nezavestnega Vilibalda Lenassija, 23-letnega čevljarskega pomočnika z Gline. Lenassi se je nekaj po 19. uri peljal s kolesom po Gosposvetski cesti, pa mu je privozil nasproti neznan avto in ga podrl. Kolo je zdrobljeno, Lenassi pa je dobil hude poškodbe po glavi. Vendar upajo v bolnišnici, da ga bodo ohranili pri življenju. V ostalem je bolnišnica danes sprejela spet nekaj novih bolnikov. Pretekli teden je bil v pogledu sprejemov naravnost rekorden, kajti bolnišnica je sprejela nič manj ko 600 bolnikov in so vsi oddelki popolnoma zasedeni. Pretekli ponedeljek je bilo sprejetih 165, v torek 118, v sredo 106, v četrtek 105 in v petek 96 bolnikov. Zlasti interni oddelek je nabit, ženski oddelek pa mora že odklanjati nove paci-jentke. Vsekakor povzroča slabo vreme tolikšen naval novih bolnikov. Priporočljivo je zatorej, da se bolniki izven območja ljubljanske splošne bolnišnice podajo rajši v bolnišnico v Celju in v ostale bolnišnice na našem podeželju, kajti v ljubljansko bolnišnico bodo odslej sprejeti le tisti, ki so nege najbolj nujno potrebni Velika in lepa telovadna akademija na Taboru Prireditve Sokola I. na Taboru pomenijo že dolgo vrsto let pra-vi sokolski praznik, predvsem za vzhodni del Ljubljane, kjer mogočna taborska sokolska trdnjava zbira pod evoj krov številno mladino. Tudi peri-petije zadnjih let niso marljivim Taborja-nom vzele poguma. Vztrajni so ostali pripadniki močne veie Sokolstva, ki ima vprav v Taboru samem velik in trajen spomenik sokolsike ljubezni in požrtvovalnosti. Vsaka prireditev Taborianov ie prav zato kar nai-reSneje pripravljena in enako izvedena, da vedno znova dviga duha k Samozavesti in krepd vodjo. Sobotna telovadna akademija Sokola I. ni bila le običajen prikaz najbolj kvalitetnih sadov telesne vzgoje v Sokolu, pač pa je po celotnem videzu in skladnosti izvajanj pokazala žK-o ali!«) plodmega. pozitivnega dela v sokolski telovadnici- Spored je bil pestro im zanimivo izbran in je obsegal skupno 15 točk. Akademija, ki je trajala dobro poldrugo uro im je bila lepo obiskana, je uspela z močnim poudarkom, da se mladina v sokolski telovadnici najprimerneje vzgaja v dobre člane družbe, ki bo morala, kadarkoli bo domovini treba zdravih sil, v sokolske vrste ponje. Društveni orkester, ki je tudi spremljal nekaj točk, je zaigral za u>vod in konec koračnico in eokokki himni »Pesem sokolski h legij« in »Hej SlovanU. ki eo ju vs;i navzoči spremljali s petjem; prvo je še posebej pelo v«e telovadeče članstvo z naraščajem vred, ki se je ob začetku zbralo na odru. okrašenem z zelenjem in zastavami. Člani eo nastopfli s petorico v uvoda in šestorico ob zaključeni. Obe točki eta bili vestno pripravljeni, vendar je druga žela lepši uspeh, ker je bilo izvajanje bolj brezhibno in je tudd bila izredno težka. Obe sestavi eta bili enako še z nekaterimi drugimi. novimi sestavami pokazali zdravo stremljenje sokolskih vzjrojniko-v, da gredo le naprej in vedno kvišku. »tRajanje« ien-skega naraščaja in nastop s ikolebnicami sta b% enako zelo primerna okviru zrele akademije. Na visoki gredi pa »o se nairaščaj-nice odrezale kar odlično s težkimi, a z gotovostjo izvajanimi sestavami, celo iz olim-piiskih tekmovalnih vaj. Članice eo s svojimi raznoterostmi, z odlično sestavo, »zbiro, ter izvedbo naravnost presenetile ter močno nadkrilile osmorico, ki je nastopila sicer lepo in vkljub manj primerni opremi učinkovito. Orodna telovadba članskih vrst na drogu in bradlji je pokazala, da je Tabor že prestal krizo in ustvarja nowo vreto vrhunskih telovadcev, kjer so mlajšim močem v živo vzpodbudo nekateri starejši telovadci. Človek bi mu prisodil 25 let, j*h ima pa nad 40! Ti posamezniki morajo s svojo ne* pojenljivo vztrajmostjo in telesno dovrle-nostjo služiti za primer in vzor eokolske vzgoje. Simbolična točka moškega naraščaja >01iimpije« je po zunanjem učinku in z nadvse skladnim izvajanjem zelo ugajala. Vse točke so sestavili in pripravi Slani in članice društvenega VftditriljBk^a* Prireditvi je prisostvovalo pnite-g šJevTfoega domačega članstva in uprave s starosto na čelu še članstvo iz vseh ostalih ljubljanskih sokoljih društev. Med drugimi predstavniki pa so bili še I. namestnik staroste SK-l, staroste župe Ljubljana s članii uprave i a TO. Za bana je bii navzoč prosvetni šef br. Breznik, osebno še novi divizionar gener:d Tonič z brigadirjema Dokičem in Popadii-čem. dalje konzul CSR inž. Minovsky i.n francoski konzul Remeran.d, oba s soprogama, ter več univerzitetnih profesorjev. Objave ATi veste, da je danes zadnji dan, ko si lahko še v predprodaji nabavite vstopnice v Matični knjigami za koncert Ilubadove župe v proslavo 70-letnice Mateja tlo-Bada? Tudi sporedi so na razpolago isto-tam. Cene vstopnicam so izredno nizke od 20 Din navzdol. Na koncertu bo sodelovalo 7 odličnih ljubljanskih mešanih in modrih zborov z različnimi skladbami slovenskih avtorjev, zelo privlačna točka pa bo nastop Slovenskega vokalnega kvinteta (gg. Stibernik, Jug, brata Petrovčič in Šuic). Otvoritvena točka koncerta bo uvodna beseda o Mateju Hubadu, ki jo je napisal Ivo Peruzzi. Opozarjamo, da se bo pričel spored točno ob 20. uri v veliki Filharmo-nični dvorani. Po številu pevcev največji pevski zbor Glasbene Matice (ca 110 pev-cev) bo izvajal pod vodstvom ravnatelja Mirka Poiiča grandiozno Adamičevo skladbo »Smrt carja SamuelaUfe«, da fotografirajo reševalno plavanje pod vodo. Reševanje je prav za prav borba med reševalcem in onim, ki se potaplja. Boj je mogoče fotografirati samo s kamero, ki se takisto nahaja pod vodno gladino. Takšno filmanje je bilo zdaj omogočeno v novem kopališču na berlinskem športnem forumu: kristalno čista voda. v kateri je mogoče vsako gibanje opazovati skozi debelo. vendar docela čisto šipo, nameščeno ob stranski steni bazena pod gladino. V Ljubljani smo že videli takšne prizore, posnete v nekem razkošnem ameriškem kopališču. Namen ameriškega kratkega filma je bil. prikazati eleganco izbranih plavalcev in plavalk. Novi berlinski film pa je bil ustvarjen pod vodstvom strokovnjakov, pred katerimi so reševalci v vodi pokazali, kako je treba utapljajoče se reševati, kako jih poprijeti in urno spraviti na vrh. Operaterju je uspelo, da je najvažnejše prijeme, ki si bliskoviti sledijo, posnel s »Zeitlupe«. Film je tako v celoti uspel, da so po njem lahko sestavili novo knjigo o najvažnejših reševalnih prijemih tn bo dobro shižfla kot pripomoček vsefflf poklicnim reševalcem. Vsekakor želimo, da naši kinematografi poskrbijo tudi za dobavo kulturnih filmov iz Berlina in od drugod. Eoccacclo Berlinska »Ufa« sodi, da je s filmsko opereto »Boccaccio« napravila letošnjo svojo moij.surovino v produkciji veselih reči. Truda je bilo obilo. Po natančnih načrtih in modelih so bili mizarji in kipat-ji pa še različni mojstri dolge tedne na delu, da so ustvarili prizorišča stare Fe- Majhen mtermezzo v palači Petruccias Vlogo Petruccija g!umi \YiIJy Fritseh, njegova partnerica pa je Heli Finkea« zellerjeva kot Fiameta. trr-f f PT ;k! nudi v fT!nrn za* revijo feraTskih meščan ki se pomenkujejo zgolj rviV, li ljubaviiih pustolovščin. rare. CT!avni res preseneflj nov in mešča o junaku mu o Boccacciju. Režiser Herbert Maisch je z železno voljo krotil množico in vodil posameznike, da so ustvarili zelo ljubke prizore, glasbo pa je napisal Franc Doelle. Ferarski trg je prizorišče krasnih italijanskih mramomih palač, za katere se je arhitekt Oton Hunte mečno potrudil. Kdor je kdaj bil v Ferar ri. bo presenečen, ko bo usedal starinski trg na filmskem pktnu. Vsekakor je film Boccaccio nastopil svojo zm:> ;ovalno pot in žanje uspehe zlasti tam, kjer so filmi Ufe stalno na sporedu. Med ta mest« spada Ljubljana. Filmanje v Jadranu (f) Ob naši obali v Dalmaciji je fedolnta Ufa kulturni f:im o vegetaciji morskega dna. Dva operaterja sta se v ta namen iz- Filmska aparata učila za potapnnča. Dr je bilo mogoče od ko in sprožil ca. Op stila v običajnih kamero in celo str so vgradili v aluminijaste kasete tako. da maj regulirati, zaslon-,terja sta se nato spu-taplj" ;kih ablekalh, s om na dno. kjer sta postavna aparate, skoraj bi lahko rekli, enako kakor v ateljt ju. le z razliko, da tu v globini 25 metrov n:?ta imela na razpolago umetne luči. Morala st-. se pač zadovoljiti z difuzno svetlobo soliva, ki je pri tej globini ravno še zadoščala za posnet* ke. Na ladji je bfla nameščena črpalka za zrak in telefon. Tedne dolgo je trajalo to delo. ki je terjalo mnogih naporov in gmot ni;h žrtev, a je bilo končno vendarle kronano s uspehom. Operaterji so prinesli na dan zanimivo gr^-livo. ki služi po eni plati za znanstveni študij, no drugi pa nudi tudi širšemu občinstvu v kino gledišču zanimiv pogled v floro in favno morskega dna. FILATELIJA Ponarejene, zakrpane, izboljšane znamke Menda ne uspeva ponarejevanje nikjer tako zelo kakor pri filateliji. Nekatere znamke so pač tako zelo drage, da si jih more le malokdo nabaviti in da jih takoj kupi, če jih dobi za kolikor toliko zmerno ceno. In te znamke največkrat brezvestni sleparji ponarejajo. Pogosto ponarejajo ljudje znamke še takrat, ko so še v prometu, da oškodujejo pošto. Zanimive je na primer, da so .se med vojno in po njej pojavile ogromne količine avstrijskih znam!k po 5 in 10 vinarjev, ki so bile iz-delane v Angliji in potem vtihotapljene v Avstrijo. Tu je bil namen ta, da se oškoduje pošta in torej znamke niso bile ponarejene zaradi filatelistov, Podobno je bilo tudi z nemškimi znamkami za pisma in dcpasnice, ki so orišle iz istega vira. Tudi pri starih znamkah opazimo pogosto takšne falzifikate in zbiralci jih zelo cenijo in so dostikrat več vredne kakor originali. Tisti falzifikati pa, Ud so ohranjeni samo za zbiralce, in pri katerih je jasno, da so bili ustvarjeni samo zato, da bd navajali zbiralce v zmoto, so dosti nevarnejši. Prve zasledimo že takoj v začetku filatelije. Ce dobimo kakšno zbirko iz šestdesetih, sedemdesetih let preteklega stoletja, bomo kar strmeli, koliko je v njej ponarejenih znamk. Po večini so pa to precej preprosti falzifikati, da jih dandanes, ko je filatelija že precej raziskano področje, hitro spoznamo. Z razvojem tehnike sto morali seveda tudi ponarejevalci po tati spretnejši. Uporabili so že vse mogoče načine tiska, da so napravili znamke čim podobnejše originalom. V nekaterih državah je ponarejevanje znamk prav tako kaznjivo kakor ponarejevanje denarja, čeprav te znamke niso več v prometu. V drugih državah — tudi pri nas — pa ni talko. Tu postane znamka, ki ni več v prometu, nezaščite-na in jo vvsakdo lahko ponareja kolikor jo hoče. Če potem te znamke prodaja kot originale, ga kvečjemii zadene kazen zaradi goljufije, ki pa je seveda nizka, tako da riziko ponarejanja ni v nikakšnem razmerju s ponarejevalčevim zaslužkom. Falzifikati so lahko delni ali pa polnL Med delne falzifikate štejemo prave znamke s ponarejenim pretiskom, ponarejenim žigom ali ponarejenim zobčanjem. Zlasti nevarni so poslednji, saj je med znamkami z zobčanjem in brez njega včasih v ceni velika razlika Tudi obratno se dogaja, da ponarejevalci odreže jo zobce in napravijo iz malo vredne zob-čane dragoceno nezobčano znamko. Prav pri teh eipecialitetah moramo biti oprezni in vzeti vselej samo tiste znamke, pri katerih dobimo tako široke robove, da je očitno, da znamka ni nastala iz zdbčane. Tudi barve izpreminjajo ponarejevalci zelo pogosto, saj skoro ni barve, W bi se ne dala na kemični način izpremenitL Ne- davno so odkrili ponarejevalce, ki so iz cenenih švicarskih portovnih znamk v rumenozeleni barvi delali na kemičen način dragocene iste znamke v višnjevo zeleni barvi. Toda sleparji so še bolj prebrisani. Pri znamkah, ki imajo v sredi glavo ali grb v slepem tisku z vzbo': linami, odstranijo to vzboklino in vtisnejo novo v obratni legi. To so delali zlasti pri prvih nemških znamkah. Znana je na primer špansika znamka iz leta 1865 za 12 cuartov. Ta znamka je tiskana z dvema ploščama, tako da je sredina vtisnjena pesebej. Filatelisti so odkrili, da je bilo nekaj znamk tiskanih tako, da je stalo osredje narobe. Sleparji so to osredje Udiširali, s kemičnimi sredstvi osredje pri pravi znamki odstranili in vtisnili novo obratno. Med falzifikate M lahko šteli tudi zakrpane ah na kakršenkoli način izboljšane znamke. Dandanes imamo mnogo »po-pravljalnic za znamke. Njihove naslove lahko beremo v vsakem filatelističnem listu. Marsikdo ima dragocene znamke, ki pa so žal nekoliko natrgane, tanke ali pa na kakšen drug način poškodovane. Razumljivo je, da bo vsak filatelist rad žrtvoval nekaj denarja, da bo ta znamka popravljena. iPapravljalci znamk so naravnost umetniki v svoji stroki S svojo spretnostjo znajo hudo pokvarjene znamke spremeniti v naravnost krasne kose. Ti popravki so pogosto tako dobro narejeni, da jih tudi najspretnejše oko ne odkrije. Ker so razen tega vsa zakrpana mesta popravljena ln zalepljena z lepili, Od se v vodi ne tope, tudi ni mogoče dokazati, da znamfka ni cela, če jo damo t vodo. Ti popravki sami na sebi nt?o nič hudega, če ostanejo v zbirki tistega, ki jih je narečil zase, zlasti če je še zadaj označeno, da je znamka popravljena. Druga* če pa je, če te označbe ni in če preide znamka v drugo last. Kajti tako ee lahko zgodi, da se pozabi, da znamka ni neoporečna in da se to odkrije šele tedaj, iko je že menjala več lastnikicv, saj utegnejo nastati zaradi tega velike sitnosti Dosti pa je seveda tudi zbiralcev, ki dajo znamke popraviti samo zaradi tega, da bi jih lahko prodali kot neoporečne dalje. Pran* za prav imamo samo eno sredstvo, da se ognemo takšnim popravljenim znamkam. Kupovati moramo znamke pač tam, kjer nam lahko jamčijo za njihovo neoporečnost in prevzamejo garancijo, da nam bodo škodo povrnili, če ee izkaže, da kaikšna znamka ni to, kar bi morala biti. Nekakšni falzifikati so tudi vsi faksi-mili. Zbiralci pa se jih radi poslužujejo, da z njimi zamaše v svoji zbirki tiste luknje, ki jih nikeli ne bi mogli izpolniti s pravimi znamkami Seveda se utegne zgoditi tudi to, da bo kakšen brezvesten zbiralec na spreten način izbrisal znak, da je znaml"*a samo faksimile. Zanimivo je na primer, da je prinašal neki nemški filatelistični mesečnik svoje čase kot prilogo vsak mesec nekaj fak imilov, ki so bili res dobro izdelani. Toda s temi fak-simili so začeli ljudje v kratkem čau na debelo slepariti in jih prodajati kot originalne znamke, tako da je list prenehal z njihovim izdajanjem. (Dalje) Urejuje Davorin Eavljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika*, ~ Za Narodno, tiskamo d, i kot tiskarna^ Jfraa fesa* 55» kometa* M * 0dg)ows3ea Alojz Novak, Xa s I^ubljani,