1 petek, 10. februarja 2023 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 10. februarja 2023, leto 8, šte­vil­ka 3 Volilno leto gasilcev Ambulanta za neopredeljene Tako kot drugod po Sloveniji bodo tudi v kamniških gasilskih vrstah letos na občnih zborih izbirali nova vodstva posameznih društev, volitve pa bodo potekale tudi na ravni Gasilske zveze Kamnik, regije in Gasilke zveze Slovenije. S 1. februarjem je v Zdravstvenem domu Kamnik začela delovati ambulanta za neopredeljene zavarovane osebe. Kamnik – Leto 2023 je za ga­ silce volilno leto, saj bodo iz­ med svojih članov za petlet­ no mandatno obdobje izvoli­ li novo vodstvo in druge or­ gane društva. Na Kamni­ škem so se na rednem le­ tnem občnem zboru že zbra­ li gasilci Prostovoljnega ga­ silskega društva (PGD) Nev­ lje, Špitalič, Tunjice in Sela. Do konca marca se bodo vo­ lilni občni zbori zvrstili še v drugih društvih, aprila pa bo v Samostanu Mekinje pote­ kala skupščina Gasilske zve­ ze (GZ), ki bo prav tako do­ bila novo vodstvo. Za mesto predsednika se bo vnovič po­ tegoval zdajšnji predsednik zveze Tomaž Zabavnik, saj, Tomaž Zabavnik / Foto: arhiv GZ Kamnik kot pravi, želi uspešno do­ končati nekatere že zastav­ ljene projekte, ki med dru­ gim vključujejo spremembo načrta financiranja in alar­ mnega načrta, legalizacijo gasilskih domov in izboljša­ vo sistema zaščite in reševa­ nja na Kamniškem, saj so v teku spremembe zakonoda­ je, ki jih bo treba implemen­ tirati tudi v Kamniku. Z njim smo se pogovarjali tudi o tem, kakšno je bilo leto 2022 za kamniške gasilce in katere večje investicije so predvidene v letu 2023. Lani 285 intervencij Leto 2022 je bilo za kam­ niške gasilce z vidika števila izrednih dogodkov in zah­ tevnosti intervencij običajno leto, a kot je poudaril Zabav­ nik, je bilo na ravni Sloveni­ je zagotovo eno bolj zahtev­ nih let. Zgodila sta se namreč dva večja požara v naravi, in sicer požar na Kra­ su in požar na Potoški gori v preddvorski občini, kjer so vse dni sodelovali tudi gasil­ ci iz GZ Kamnik. Po podatkih iz uradnih evi­ denc Vulkan so kamniški gasilci lani skupno posredo­ vali 285-krat, med interven­ cijami so prednjačili najra­ zličnejši požari in tehnična posredovanja. Med najzah­ tevnejšimi intervencijami na Kamniškem sta bila po bese­ dah Zabavnika požar v nase­ lju Veliki Hrib, kjer je gorelo v večjem gospodarskem po­ slopju, in požar v tovarni Ka­ mnik-Schlenk, kjer je zago­ rela surovina v silosu v skladišču proizvodnega pod­ jetja. »Poleg tega je bilo pre­ teklo leto zelo sušno, zato smo morali gasilci prepeljati velike količine vode v presu­ šene vodohrane,« je dodal Zabavnik. Kot osrednja enota GZ Ka­ mnik je bila največkrat aktivi­ rana enota PGD Kamnik z 227 intervencijami, ki je lani zaznamovala 140 let delova­ nja. »Smo ena redkih občin v Sloveniji, kjer gasilci deluje­ mo le na prostovoljni bazi, saj nimamo enote poklicnih gasilcev. V skladu z alarm­ nim načrtom je tako na vsaki intervenciji prisotna osrednja enota PGD Kamnik, ki kot enota širšega pomena posre­ duje tudi pri prometnih in dugih nesrečah ter na obmo­ čju občin Komenda in Men­ geš. Poleg tega so glede na tip intervencije vpoklicana tudi matična društva,« je po­ jasnil Zabavnik, ob tem pa dodal, da si preostala društva v GZ Kamnik prizadevajo za spremembo alarmnega načr­ ta, da bi tudi matična društva Maša Likosar Kamnik – Potem ko so se v več mestih po državi že od­ prle ambulante za neoprede­ ljene zavarovane osebe, ki so ostale brez osebnega zdrav­ nika, je v začetku februarja začela delovati tudi v Zdrav­ stvenem domu dr. Julija Pol­ ca Kamnik. Kot je pojasnil direktor Sašo Rebolj, bo am­ bulanta za zdaj obratovala dvakrat tedensko po pet ur, Med najzahtevnejšimi intervencijami na Kamniškem je bil lani tudi požar v tovarni Kamnik-Schlenk. / Foto: arhiv GZ Kamnik GZ Kamnik združuje 13 pro­ stovoljnih gasilskih društev, ki skupno štejejo 3181 gasilk, gasilcev, veteranov in mladi­ ne. Operativnih gasilk in ga­ silcev je 628. »V zadnjih pet­ najstih letih, odkar so bile med kamniško občino, gasil­ sko zvezo in matičnimi društvi podpisane tripartitne pogodbe, se društva enako­ merno razvijajo, saj imamo zagotovljena sredstva, na podlagi katerih lahko načrtu­ jemo določene investicije,« je dejal Zabavnik, ki meni, da bi bilo treba tudi načrt finan­ ciranja prilagoditi. »Hvaležni smo Občini Kamnik, ki nas podpira in prisluhne našim prošnjam. Nadejamo si, da nam bo priskočila na pomoč zlasti sedaj, ko vlada vsesplo­ šna draginja, in zagotovila več finančnih sredstev za de­ lovanje prostovoljnih gasil­ skih društev,« je dejal, ob tem pa povedal, da je v skla­ du z dolgoročnim načrtom, ki so ga sprejeli leta 2021, za nakup vozila za posamezno društvo namenjenih toliko sredstev, kolikor jih društvo združi v 28 letih. Tako deni­ mo društvu 1. kategorije pri­ pada 180.000 evrov, kar pa je po njegovih besedah nekoli­ ko premalo, saj vozil ni več moč kupiti pod 250.000 evrov. Vsa društva sicer že imajo nova vozila po načrtu, ki je bil sprejet pred več kot dvajsetimi leti in se zaključu­ je letos. Prav tako pa se bo le­ tos začel tudi nov cikel naku­ pov, prvo bo na vrsti PGD Šmartno v Tuhinju, ki naj bi novo vozilo prejelo predvido­ ma letos. Kamniški gasilci so pred tre­ mi leti aktivno pristopili k le­ galizaciji gasilskih domov, kar bo pravnoformalno omogočilo dozidave, obnove in novogradnje, med dru­ gim tudi energetsko sanaci­ jo, ki bi bila potrebna pri vseh domovih. Za proces le­ galizacij imajo letos s strani kamniške občine zagotovlje­ nih 20.000 evrov. 5. stran sodelovala na vseh interven­ cijah, ki se zgodijo na njiho­ vem ozemlju. »Kamniška ob­ čina se namreč razprostira na precej velikem območju, zato se lahko pripeti, da osrednja enota na kraj dogodka pride šele v tridesetih minutah, kar pa z vidika hitrega posredova­ nja in nudenja pomoči ni tako učinkovito. Zato si želi­ mo, da bi načrt spremenili v smeri, da bi bili ob prvem po­ zivu istočasno aktivirani tako osrednja kot enota z obmo­ čja, kjer se je izredni dogodek zgodil,« je razložil. Enakomeren razvoj vseh trinajstih društev OBČINSKE NOVICE OBČINSKE NOVICE KULTURA ŠPORT Svetniki o rebalansu, vrtcu in še čem Anketa o kamniškem turizmu Od revij do Menarta Občinski svetniki so med drugim razpravljali o rebalansu proračuna, investicijskem programu izgradnje kanalizacije v Motniku in novi enoti vrtca v Snoviku. Kamniški občani lahko do vključno 27. februarja svoje poglede na izzive in priložnosti razvoja turizma v občini Kamnik podelite v spletni anketi. Kamničanka prejela nagrado za najboljšo judoistko leta stran 2 stran 3 V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik so slovenski kulturni praznik praznovali skupaj z ilustratorko Ano Zavadlav. Dan pred 8. februarjem so v avli knjižnice odprli razstavo z naslovom Od Cicibana in Cicidoja do Menarta, ki bo na ogled do 7. aprila. stran 6 Timeja Starovasnik je prejela nagrado Judo zveze Slovenije za tretjo najboljšo judoistko med posameznicami. stran 10 Zavod za turizem in šport Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik Maša Likosar, Aleš Senožetnik in sicer ob ponedeljkih in sredah med 7.30 in 12.30. Ambulanta je v drugem nad­ stropju ZD Kamnik, naspro­ ti predavalnice Magnolija – ambulanta številka 6. Name­ njena je izključno osebam, ki so v trenutku potrebe po zdravstveni storitvi brez iz­ branega osebnega zdravni­ ka, denimo zaradi upokoji­ tve osebnega zdravnika in podobno. 3. stran 2 petek, 10. februarja 2023 Občinske novice Znani nagrajenci Druga redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Svetniki o rebalansu, vrtcu in še čem Letos bodo ob občinskem prazniku podelili dve zlati, tri srebrna in dve bronasti priznanji, naziv častnega občana pa bo prejel Matevž Kirn. Aleš Senožetnik Kamnik – Na zadnji seji so svetniki potrdili tudi predloge občinskih priznanj. Nagrajencem jih bodo podelili ob občinskem prazniku konec marca. Naziv častnega občana bo prejel Matevž Kirn "za desetletja sponzorstva kamniškemu športu, velikodušno pomoč skupnosti in povezovanje ter vodenje kamniškega gospodarstva v smeri razvoja". Zlati priznanji bosta šli Ivanu Resniku in Kulturnemu društvu Simfonični orkester Domžale - Kamnik. Resnik bo priznanje prejel za uspešno izpeljane prenove kamniških planinskih koč ter promocijo planinstva, simfoniki pa za pol stoletja ustvarjalnega delovanja in vrsto kvalitetno izvedenih projektov. Marija Mošnik bo srebrno priznanje prejela za delo na področju kulture, turizma, dobrodelnosti in odkrivanja lokalne zgodovine, Srečko Podbevšek pa za dolgoletno udejstvovanje na področju alpinizma in gorskega reševalna ter odločilen prispevek pri pridobivanju društvenih prostorov. Kulturno društvo Tuhinj bo priznanje prejelo za več kot sedem desetletij dela na področju ljubiteljske kulture in ohranjanja dediščine. Bronasti priznanji bosta prejela Marjana Cvirn, za prispevek pri širjenju reje in prepoznavnosti drobnice v občini in širše, Marija Juteršek pa za dolgoletno delovanje na humanitarnem področju. Občinski svetniki so med drugim razpravljali o rebalansu proračuna, investicijskem programu izgradnje kanalizacije v Motniku in novi enoti vrtca v Snoviku. Aleš Senožetnik Zobozdravstvo za mladino Kamnik – Z 31. majem bo koncesionarka Irena Dobnikar, dr. dent. med., prenehala opravljati storitve na področju zobozdravstva za mladino in s tem občini kot koncedentki vrnila dodeljeno koncesijo. Program je Občina Kamnik skladno z Zakonom o zdravstveni dejavnosti ponudila Zdravstvenemu domu dr. Julija Polca Kamnik, ki ga je sprejel. Omenjene storitve se bodo tako od 1. junija dalje izvajale v okviru kamniškega zdravstvenega doma. M. L. OBČINA KAMNIK obvešča o VPISU PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCE V OBČINI KAMNIK za šolsko leto 2023/2024 Matej Slapar, l.r. ŽUPAN ODGOVORNI UREDNIK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA ODGOVORNEGA UREDNIKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2023 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 24. februarja 2023, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 16. februarja 2023. www.kamnik.si Vpis bo potekal v vrtcih v času uradnih ur, od 27. 2. do 10. 3. 2023. Vlogo je treba oddati na sedežu vrtca prve izbire ali jo poslati po pošti. Poziv za vpis s podrobnejšimi informacijami bo objavljen na občinski spletni strani www.kamnik.si, na spletnih straneh vrtcev ter na oglasnih deskah. Dodatne informacije lahko prejmete v času uradnih ur na sedežih posameznih vrtcev. Kamnik – Prejšnji teden so se svetniki sestali na drugi seji občinskega sveta v tem mandatu. Med drugim so imenovali člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik ter potrdili tudi predloge letošnjih občinskih nagrajencev. Marjana Kadunc z občinske uprave je predstavila predlog programa izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja odpadne in padavinske vode za leto 2023. Poleg pomembnejših investicij v lanskem letu je poudarila načrte za letošnjega. V načrtu je pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanalizacije v Motniku, gradbenega dovoljenja za dograditev dveh manjših odsekov v Nevljah ter gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanalizacije v Šmartnem v Tuhinju. V pripravi so tudi projektne dokumentacije za obnovo kanalizacije na Fužinah (Medvedova ulica), izgradnjo kanalizacije v Motniku, izgradnjo kanalizacije in vodovoda v aglomeraciji Znojile, izgradnja kanalizacije v Snoviku (Potok–Snovik), v Stolniku, na Lazah v Tuhinju, v naselju Vir pri Kamniku, izgradnja kanalizacije Golice–Zgornji Tuhinj–Laze in v Kamniški Bistrici. Po krajši razpravi so svetniki program sprejeli, kot tudi investicijski program izgradnje kanalizacije v Motniku, ki je sledil v naslednji točki. Občina namreč tam načrtuje gradnjo kanalizacijskega sistema v dolžini dobra 2,5 kilometra ter čistilno napravo za 250 populacijskih enot. Ob tem bo uredila tudi trg v Motniku, kar je bil eden od pogojev Zavoda za varstvo kulturne dediščine za izdajo pozitivnega mnenja za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kot je pojasnila Marjana Kadunc, se občina namerava prijaviti tudi na razpis za sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Za skoraj dvomilijonsko investicijo, v katero je vključena tudi gradnja sončne elektrarne na tamkajšnji podružnični šoli, se lahko nadejajo petdesetodstotnega sofinanciranja s strani države. Sredstva pa lahko pridobijo zgolj za gradnjo kanalizacijskega sistema in čistilne naprave, ne pa tudi za ureditev trga. Vlogo za sofinanciranje bodo oddali še ta mesec, nato sledi izbira izvajalca del. Projekt naj Na dnevnem redu tokratne seje je bilo petnajst točk. / Foto: Aleš Senožetnik bi bil zaključen novembra prihodnje leto, uporabno dovoljenje pa bo predvidoma izdano januarja 2025. Sprejeli so tudi program oskrbe s pitno vodo za letošnje leto, v katerem je načrtovanih za dober milijon evrov prihodkov in ravno toliko odhodkov. Večina sredstev je predvidenih za redno vzdrževanje. V prvem branju so potrdili odloka o podrobnem prostorskem načrtu za prostorski enoti MO-01 in MO-02 v Motniku. Razlog za pripravo dokumentov je celovito prostorsko načrtovanje, ki bo omogočilo razvoj obrtne cone Motnik, kjer poleg obrtno-proizvodnih objektov je med svetniki povzročil precej burno razpravo predvsem zaradi povečanja najvišjega dovoljenega zadolževanja družbe Velika planina na 3,81 milijona evrov. Kot je znano, se v podjetju pripravljajo na investicijo v šestsedežnico, za katero so pridobili tudi nepovratna sredstva, del pa bo v obliki dokapitalizacije zagotovila občina. Nekateri svetniki so imeli pomisleke predvsem nad smotrnostjo 12-milijonske investicije in visokim zadolževanjem družbe. Kot je odgovoril župan Matej Slapar, bi bilo škoda zavreči priložnost, ki se je pokazala s pridobitvijo dobrih sedmih milijonov evrov nepovratnih S sprejemom rebalansa proračuna za letošnje leto so potrdili tudi povišanje najvišjega možnega zadolževanja družbe Velika planina na 3,81 milijona evrov. predvidevajo tudi gradnjo enostanovanjskih objektov, ureditev komunalne in energetske infrastrukture, parkirišč, zelenih površin in peš ter kolesarskih poti. Prav tako v prvi obravnavi so sprejeli tudi podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine, nato pa še dva sklepa o lokacijskih preveritvah, in sicer za ureditev kampa pri Termah Snovik ter gradnjo stanovanjskega objekta v Zgornjem Tuhinju. V rebalansu tudi o novi sedežnici Sledil je sprejem rebalansa proračuna za letošnje leto, ki sredstev, še posebej, ker je sedanja dvosedežnica dotrajana in ji leta 2025 poteče uporabno dovoljenje. Poleg tega investicija po njegovem mnenju zagotavlja nadaljnji turistični razvoj tega področja za naslednja leta. Druga vroča tema tokratnega rebalansa je bila predlagana dokapitalizacija Term Snovik, v katerih ima občina 1,25-odstotni delež v vrednosti slabih 38 tisočakov. Z dokapitalizacijo naj bi družbeniki zagotovili okoli tri milijone evrov od skupno načrtovane desetmilijonske naložbe v nov hotel in razširitev bazenskega kompleksa, ki ga načrtujejo v Termah. Kot je povedal Slapar, je to majhen vložek – če bo do realizacije projekta dejansko prišlo – za dodano vrednost, ki jo investicija prinaša turizmu in kamniški občini nasploh. Nova enota vrtca v Snoviku Med preostalimi točkami tokratne seje, ki je sprožila precej burno polemiko med svetniki, so bile predlagane spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi Vrtca Antona Medveda. Trenutno namreč 81 otrok čaka na vpis v vrtec, zato na občini iščejo možnosti za dodatne prostore. Eno kombinirano enoto za 19 otrok bi lahko odprli v enem od apartmajev v Termah Snovik, zaradi česar pa je potrebna sprememba odloka. Svetniki, ki so se oglasili, so se strinjali, da je prostorske stiske vrtcev treba reševati, spraševali pa so se, ali je odprtje enote v Snoviku pravi način. Zmotila jih je predvsem oddaljenost enote od Kamnika, vprašanje, koliko bo vrtec stal občino oz. starše … Kot je povedal župan, občina trenutno drugih kapacitet oz. možnosti za vzpostavitev dodatnih enot ali gradnjo vrtca nima. Po daljši razpravi so svetniki predlog odloka sprejeli. Če bo investitor izpolnil vse pogoje in se uspešno vpisal v razvid na ministrstvu, naj bi enota začela delovati septembra. Svetniki so na seji med drugim razveljavili odlok o avtotaksi prevozih, sprejeli program športa za letošnje leto, načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine ter odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve. 3 petek, 10. februarja 2023 Občinske novice Ambulanta za neopredeljene tudi v Kamniku Anketa o kamniškem turizmu Kamniški občani lahko do vključno 27. februarja svoje poglede na izzive in priložnosti razvoja turizma v občini Kamnik posredujete v spletni anketi. 1. stran Ambulante za neopredeljene zavarovane osebe so sicer začasen ukrep, ki naj bi veljal do 31. decembra 2024 z možnostjo podaljšanja. Vzpostavljajo se predvsem v javnih zdravstvenih domovih, kjer izbira splošnega osebnega zdravnika zaradi pomanjkanja zdravnikov ni mogoča. Število zavarovanih oseb, ki bodo lahko uveljavljale storitve v teh ambulantah, ni omejeno. Vsaka zavarovana oseba, ki je stara nad 19 let in nima izbranega osebnega zdravnika v splošni dejavnosti, potrebuje pa zdravstvene storitve ali druge pravice, denimo bolniški dopust, recept za zdravilo ali naročil- Naročilo na pregled v ambulanto za neopredeljene zavarovane osebe ni potrebno. nico za medicinski pripomoček, se lahko zglasi v tej ambulanti. Zavarovana oseba se praviloma zglasi v ambulanti za neopredeljene v tistem zdravstvenem domu, kjer je imela izbranega osebnega zdravnika, saj je tam tudi vsa njena zdravstvena dokumentacija. Ko bo zavarovanec prvič uveljavljal storitve ambulante, bo hkrati podpisal tudi ustrezno listino o izbiri te ambulante, kar pomeni, da ne bo izbiral zdravnika, temveč ambulanto. Zato ni predvideno, da bi hodili v ambulanto zgolj zaradi podpisa listine, če hkrati oseba ne potrebuje zdravstvenih in drugih storitev. Kot je pojasnil direktor kamniškega zdravstvenega doma Sašo Rebolj, bo v njihovi ambulanti za neopredeljene izmenično delovalo predvidoma pet zdravnikov. »Za paciente je tovrstna storitev seveda zelo dobrodošla, saj jim bodo zagotovljene vse zdravstvene storitve. Za osebje je dodatna obremenitev, saj bodo delali pred svojo Maša Likosar V Zdravstvenem domu Kamnik je s 1. februarjem začela delovati ambulanta za neopredeljene zavarovane osebe, poleg tega se je njihova nujna medicinska pomoč vključila v sistem Dispečerska služba zdravstva. / Foto: Aleš Senožetnik ambulanto ali po njej, kar pomeni, da gre za dodatno delo,« je dejal Rebolj. Oseb brez izbranega osebnega zdravnika ni veliko Na Kamniškem sicer po Reboljevih besedah ni veliko oseb brez izbranega osebnega zdravnika. To bi se, kot je dodal, lahko zgodilo le pacientom Nevenke Šećer Dolenc, ki se je s 1. februarjem upokojila, a še vedno dela v zdravstvenem domu v obsegu 40 odstotkov. Poleg tega se je lani maja za 60 odstotkov upokojila dr. Nadja Pfajfar Križnič in jo je nadomestila Almira Tršan Balažič, odprli pa so še dodatno ambulanto, v kateri dela Tina tev v preteklosti tudi v prihodnje zagotovili zdravstveno oskrbo vsem tistim, ki imajo izbranega zdravnika in bi se ta morebiti v kratkem upokojil,« je poudaril Rebolj in dodal, da poleg ambulante za neopredeljene bolnike, delujeta tudi dve ambulanti za nadomeščanje odsotnih zdravnikov, v teku pa so tudi dogovori za nove zaposlitve. »Pred odprtjem ambulante za neopredeljene pri nas praktično ni bilo povpraševanja po njej,« je povedal Rebolj, ki ne pričakuje povečanega obiska te ambulante. V kamniškem zdravstvenem domu sicer deluje 14 zdravnikov družinske medicine, v zadnjih letih so odprli štiri nove tovrstne ambulante, Ambulanta za neopredeljene zavarovane osebe obratuje v ZD Kamnik dvakrat tedensko po pet ur, in sicer ob ponedeljkih in sredah med 7.30 in 12.30. Ambulanta je v drugem nadstropju ZD Kamnik, nasproti predavalnice Magnolija – ambulanta številka 6. Pogačnik Petrič. Januarja letos se je za 20 odstotkov upokojila Jana Plavc, a njena ambulanta normalno deluje štiri dni na teden. »Pričakujemo, da se bodo do ambulantne za neopredeljene opredelili predvsem pacienti Nevenke Šećer Dolenc, teh je približno 1400. Sicer pa bomo tako kot v primeru vseh upokoji- kar – kot pojasnjuje Rebolj – pomeni skoraj osem tisoč novih opredeljenih pacientov. »Trenutno so vse družinske ambulante polne,« je dodal. Na vprašanje, ali načrtujejo odprtje še kakšne družinske ambulante, pa Rebolj odgovarja: »Pri tem smo odvisni predvsem od razpoložljivega kadra na trgu dela. V teku sicer so dogovori za nove zaposlitve. Pri nas imamo namreč dva specializanta družinske medicine, ki bosta specializacijo zaključila predvidoma v enem letu. Prizadevamo si, da bi ostala pri nas in prevzela ambulanto družinske medicine.« Nujna medicina pomoč vključena v sistem DSZ S 1. februarjem je v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik začela veljati še ena novost. Njihova nujna medicinska pomoč se je vključila v sistem Dispečerska služba zdravstva (DSZ), ki v svoj sistem postopoma vključuje vse enote NMP v Sloveniji. Med glavnimi nalogami DSZ so sprejemanje klicev ob nenadnih dogodkih, ki potrebujejo intervencijo zdravstvenih služb na terenu, določanje prioritete sprejetim klicem in aktiviranje ustreznih zdravstvenih ekip glede na naravo in lokacijo dogodka. Aktivacija enote nujne medicinske pomoči ZD Kamnik bo tako odslej potekala izključno prek DSZ in enotne telefonske številke 112. Lokacija ambulante NMP je še vedno v prostorih ZD Kamnik. Nespremenjeno ostaja tudi naročanje nenujnih reševalnih prevozov ter nenujni posveti z dežurnim zdravnikom, ki je še naprej dosegljiv na telefonski številki 01 831 87 15. Občina Kamnik je 31. 1. 2023 na uradni spletni strani Občine Kamnik objavila nov razpis za subvencioniranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav, nepretočnih greznic ter hišnih črpališč za odpadno vodo na območju občine Kamnik. Razpisna dokumentacija je vidna pod zavihkom Obvestila in objave in na podstrani Javni razpisi in objave. Do subvencije za nakup male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice je upravičena fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik/solastnik stanovanjske stavbe, stavbe za kratkoročno nastanitev, planinske koče oziroma objekta, kjer nastaja odpadna voda in se nahaja na območju, kjer ni predvidena izgradnja javne kanalizacije. Do subvencije za nakup hišnega črpališča je upravičena fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik/solastnik stanovanjske stavbe, stavbe za kratkoročno nastanitev, planinske koče oziroma objekta, kjer nastaja odpadna voda, vendar zaradi lege objekta (pod traso kanalizacije) ni mogoče izvesti gravitacijskega priklopa objekta na javni kanalizacijski sistem. Višina subvencije za posamezni komunalni objekt znaša 50 odstotkov nabavne vrednosti brez DDV, vendar največ do 2.500,00 EUR za posamezno individualno ali večstanovanjsko stavbo oziroma stavbo, kjer nastaja komunalna odpadna voda. Skrajni rok za oddajo vloge je 30. 9. 2023, vse informacije glede razpisa pa lastniki objektov lahko pridobijo tudi po elektronskem naslovu: obcina@kamnik.si oziroma na telefonsko številko 01/831 82 08. www.kamnik.si Subvencioniranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav, nepretočnih greznic ter hišnih črpališč za odpadno vodo Kamnik – Občina Kamnik je v sodelovanju z Zavodom za turizem in šport Kamnik in v participativnem procesu s turističnimi ponudniki v letu 2022 pristopila k pripravi strategije trajnostnega razvoja turizma v občini Kamnik do leta 2030. Z njo želijo oblikovati jasne razvojne in trženjske osnove za okrepitev pozicije kamniške destinacije. Pripravili so delovni predlog strategije, ki jo želijo pred končno različico in obravnavo na organih Občine Kamnik preveriti tudi med Kamničani. »V skladu z okrepljenim zavedanjem o pomenu trajnostnega, odgovornega in uravnoteženega razvoja turizma si oblikovanja strategije turizma ne predstavljamo brez vas, ki tukaj živite, delate, ustvarjate in v tem prostoru v svojem prostem času iščete tudi sprostitev in oddih,« so dejali. Anketo najdete na vhodni spletni strani Občine Kamnik na www.kamnik.si oziroma neposredno na povezavi https:// www.1ka.si/ kamnik2030turizem. K sodelovanju vabijo vse kamniške občane, saj jih – kot dodajajo – zanima vaš pogled na Kamnik. »Kje smo danes in kaj moramo storiti, da se bosta Kamnik in kamniški turizem razvijala na način, ki bo v osnovi zagotavljal kakovostno življenjsko okolje, prinašal vrednost za vse ter nudil gospodarsko perspektivo za turistične ponudnike, podjetnike in mlade – za celotno lokalno skupnost torej.« V anketi so v zadnjem delu dodali tudi vprašanja o odnosu kamniških občanov do turizma, ki jih morajo kot zlata Slovenia Green destinacija redno preverjati med prebivalci. Sodelujete lahko tako, da izpolnite spletno anketo, ki jo najdete na vhodni spletni strani Občine Kamnik na www.kamnik.si oziroma neposredno na povezavi https://www.1ka.si/kamnik2030turizem. »Anketa vam bo vzela od 15 do 20 minut,« so pojasnili. Večina vprašanj je pripravljena na način, da se zgolj odločate za oceno oziroma izberete odgovor, pri čemer imate vedno tudi možnost, da dodate komentar oziroma svoj pogled ali predlog. Anketa bo odprta dobra dva tedna oziroma do vključno 27. februarja. »Želimo si dobrega odziva in se veselimo vaših prispevkov, ki jih bomo smiselno vključili v dodelan predlog strateškega dokumenta,« so poudarili. Osnutek predloga strategije najdete na povezavi na vhodni strani www.kamnik. si (v obliki celotnega dokumenta kot tudi v obliki kratkega PPT-povzetka). Vse dodatne komentarje, poglede in vprašanja lahko posredujete na Zavod za turizem in šport Kamnik, in sicer na kontaktni elektronski naslov nina.irt@ visitkamnik.com. Brezplačen dostop do interneta v občini Kamnik Maša Likosar Kamnik – Občina Kamnik je bila že pred časom uspešna na razpisu Evropske komisije WiFi4EU, s katerim želijo spodbuditi vzpostavitev brezplačnih hitrih internetnih povezav v središčih javnega življenja v lokalnih skupnostih v vsej regiji. EU je tako financirala stroške opreme in namestitve dostopnih točk Wi-Fi, Občina Kamnik pa bo najmanj tri leta zagotavljala povezljivost in vzdrževanje opreme. Na območju Kamniškega je brezplačen dostop do internetnega omrežja omogočen na lokacijah: Avtobusna postaja Kamnik, Samostan Mekinje, Dom kulture Kamnik, Kopališče Pod Skalco, Stadion prijateljstva Mekinje, ZD dr. Julija Polca Kamnik in GSŠRM Kamnik. V omrežje se lahko povežete tako, da najprej s svojimi mobilnimi napravami poiščite omrežja v vašem dometu. Izberite omrežje WiFi4EU. Ime je povsod enako, kar pomeni, da so točke dostopa WiFi4EU prepoznavne tudi drugod po Sloveniji in Evropi. Pri prvi povezavi na brezplačno omrežje WiFi4EU boste preusmerjeni na varno spletno stran. Ko potrdite prijavo, ne potrebujete nobenega gesla ali uporabniškega imena, temveč lahko začnete uporabo. 4 petek, 10. februarja 2023 Občinske novice, mnenja Pregledanost žensk Maša Likosar Kamnik – Med 23. in 29. januarjem je potekal 17. evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu. Čeprav je rak materničnega vratu med vsemi raki najbolje preprečljiv, je še vedno četrti najpogostejši rak pri ženskah na svetu in eden od najpogostejših rakov pri mlajših ženskah. O njem je sicer znanega dovolj, da se lahko uspešno prepreči skoraj vsak nov primer tega raka. Če je dekle cepljeno proti HPV in se po 20. letu starosti redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela s tem rakom, izjemno majhna. Mnenje občinske svetnice Proti ukinitvi Promet in obuditev kamniške urgence Šutne V Sloveniji je že od leta 2003 organiziran populacijski presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu Zora. V državnem programu Zora si ob tem želijo, da bi pregledanost presegla ciljnih 70 odstotkov v vseh slovenskih občinah. V občini Kamnik je bila na dan 30. junij 2022 triletna pregledanost 69,5-odstotna, kar je pod ciljno vrednostjo in pod slovenskim povprečjem. Med 212 občinami je to 149. največja pregledanost. Lani je bila pregledanost v kamniški občini 69,7 odstotna, kar je bila 149. največja pregledanost med vsemi občinami. Natalija Berlec, SDS Na ministrstvu za zdravje pripravljajo zdravstveno reformo, med drugim tudi reorganizacijo službe nujne medicinske pomoči. Nad tem smo prebivalci Kamnika in Komende zaprepadeni. V smislu enakomernega regionalnega razvoja je pomembno, da je nujna medicinska pomoč (NMP) v Kamniku, in ne v Domžalah, kot je predlagano. Nesprejemljivo je, da se na območju občin, ki imata skupaj skoraj 37.000 prebivalcev, ukine dostop do zdravnika v nujnih primerih. Okoli 50 odstotkov vsega prebivalstva živi zunaj Kamnika z okolico, zato je razmišljanje, da lahko služba NMP iz Domžal na kraj reševanja pride prej kot iz Kamnika, povsem nerealno. V Zdravstvenem domu (ZD) Kamnik imajo vso potrebno »opremo« in visoko strokovno usposobljen kader, ki pozna svoje paciente in razvejanost naše občine. Ko je oseba zaradi bolezni ali poškodbe življenjsko ogrožena, je čas posredovanja enote NMP ključnega pomena. Daljši čas je lahko usoden za bolnika. Odzivni čas službe NMP je ključni dejavnik pri reševanju življenja. V čem torej naj bi bila bistveno večja prednost sedeža službe NMP v Domžalah? V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi so župani dolžni poskrbeti za kar se da visoko raven zdravja svojih občanov. V tem mandatu naj bi bil realiziran projekt parkirne Razpis za oskrbnika Cojzove koče Kamnik – Planinsko društvo Kamnik je odprlo razpis za oskrbnika Cojzove Koče na Kokrskem sedlu. Gre za visokogorsko kočo prve kategorije, ki je z doline oskrbovana s tovorno žičnico in je bila v lanskem letu energetsko sanirana in obnovljena. V društvu si želijo ekipno prijavo oskrbnika, kuharja in pomožne moči. Prijave s poudarkom na dosedanjih izkušnjah na enakih ali podobnih opravilih pričakujejo na navadni ali spletni naslov društva do 15. februarja. A. Se. Razvoj Tuhinjske doline Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina MS Bojana Pančur, občinska svetnica NSi Kamnik Miro Bider, Lista Mateja Slaparja hiše pri ZD Kamnik, s katerim bo občanom, predvsem starejšim in gibalno oviranim ter materam z otroki, omogočen lažji dostop do ZD. Ministrstvo se je očitno reorganizacije službe NMP lotilo povsem na pamet. Kamnik ima Dom za starejše občane in varovana stanovanja, ima več osnovnih šol s podružnicami, vrtec z več kot 10 enotami, srednjo šolo, CIRIUS, vse to botruje temu, da imamo potencialno visoko tveganje bolezenskih stanj. Z vidika turizma je Kamnik zelo obiskana občina. Velika planina je privlačna skozi vse leto, s tem pa se povečuje tudi možnost večkratnega posredovanja službe NMP. V primeru zastoja prometa na štajerski obvoznici pa je prometna povezava skozi Kamnik pogosto edina alternativa. Dodatna prometna obremenitev pomeni daljši odzivni čas službe NMP iz Domžal. Vztrajati moramo pri obstoječem sistemu NMP in njegovi krepitvi, ne pa da postanemo prebivalci občin Kamnik in Komenda drugorazredni občani. Življenje je največja vrednota. Naš rojak, zgodovinar Ljudevit Stiasny, je leta 1894 dejal: »Bled in Kamnik sta bisera Kranjska. In res ni mnogo krajev v Sloveniji, ki bi se, bodisi v prirodni krasoti bodisi v slavi svoje zgodovine, mogli kosati s Kamnikom.« Kamnik se v zadnjem času razvija v priljubljeno trajnostno turistično destinacijo, kjer gostje uživajo v prelepi naravi, ki jo krasi srednjeveški dragulj – mestno jedro. Na njegovih gričih počivajo gradovi, cerkve in samostani, krasijo ga številne Plečnikove stvaritve, najlepši botanični park v Sloveniji ter pred pogledi iz doline skrita idilična Velika planina. Smo mesto, ki je vpeto v podeželje. Kadarkoli lahko skočimo v gozd, na bližnji hrib, v planine ali visokogorje, vsi deli Slovenije so od nas skoraj enako oddaljeni, glavno mesto je blizu, a ravno dovolj daleč. Kakovost življenja je na zelo visoki ravni, seveda pa se tudi Kamnik srečuje s težavami. Na tem mestu bi želel poudariti dvoje. Ena od naših pomembnih težav je prometna obremenjenost. Občina Kamnik se je dobro zaveda, zato je v zadnjem obdobju sprejela kar nekaj ukrepov za njeno reševanje, kot so ureditev novih parkirnih mest, gradnja rondojev, gradnja mostu, posodabljanje in vzdrževanje cest, urejanje in gradnja kolesarskih in pešpoti ipd. Nujno bi potrebovali tudi garažno hišo, ki pa se načrtuje v prihodnosti. Ker je naše mestno jedro eno najlepših v našem prostoru, je pomembno, da ga ohranjamo in mu po dolgem času spet vdahnemo življenje. Kamnik je bil v srednjem veku živahno trgovsko in obrtniško mesto, zato bi si naša speča Trnuljčica Šutna še kako zaslužila poljub iskrene ljubezni nas Kamničanov, da zaživi v vsej svoji lepoti. Bomo začutili željo, da zaživimo še bolj polno s spoštovanjem do preteklosti in tradicije ter našli ljudi, ki bodo vztrajno hodili po poti do uresničitve našega skupnega hrepenenja? Menim, da razvoj Kamnika teče v pravo smer, a je pred nami še mnogo izzivov. Skupaj bomo še naprej iskali načine za izboljšanje kakovosti življenja vseh nas, ki tu živimo, in tistih, ki se bodo k nam prišli naužit kamniških lepot. WWW.GORENJSKIGLAS.SI Z vizijo in pozitivno energijo v prihodnost Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina NSi Tuhinjska dolina predstavlja skoraj polovico površine občine Kamnik. Poleg naselij ob glavni cesti je ogromno vasic in zaselkov tudi v oddaljenih, višje ležečih območjih. V zadnjih desetletjih se je Tuhinjska dolina razvijala na več področjih. V letih po odprtju Term Snovik se je začel razvijati turizem. Najvišje ležeče terme v Sloveniji so postale nosilec turizma v občini Kamnik. V zadnjih letih se razvijajo turistične kmetije. Obilo neokrnjene narave privablja obiskovalce od blizu in daleč. Razvila so se številna društva, ki se vsako na svojem področju trudijo, da kraji živijo. Na podeželju, kjer se ljudje že vrsto let preživljajo s kmetijstvom, mladi ostajajo. Urejeni so bili kilometri cest, pločniki, avtobusna postajališča, javna razsvetljava, gradijo se vodovodi, kanalizacija, gradi se širokopasovno optično omrežje. Tuhinjska dolina ima bogato zgodovinsko zapuščino, pomembne naravne in kulturne znamenitosti, pohodniške poti in še številne potenciale za razvoj. Razvoj se bo vsekakor nadaljeval tudi v prihodnje. Na drugi seji Občinskega sveta Občine Kamnik 1. februarja smo potrdili nekatere pomembne dokumente, ki bodo k temu tudi pripomogli. Načrtuje se gradnja kanalizacije na več območjih, ureditev kampa v Termah Snovik, razvoj obrtne cone Motnik, odprtje nove enote vrtca v Snoviku. Kljub velikemu napredku in razvoju pa opažam tudi precejšnjo razvojno neusklajenost. Na nekaterih območjih ni urejena javna infrastruktura. Imamo kar nekaj kritičnih odsekov, kjer ni zagotovljena varna šolska pot, ni pločnikov, ni ustreznih avtobusnih postajališč. Ceste so v zelo slabem stanju, številne nimajo asfaltne površine, dotrajani so mostovi. Na območjih razpršene in redke poselitve lastniki hiš sami skrbijo za vodovodna omrežja, izgradnja javnega kanalizacijskega sistema ni predvidena. Možnosti za razvoj turizma in gospodarstva ni, nekateri pa si tega mogoče niti ne želijo. Lahko pa na teh območjih uredimo vaška jedra, podpremo kmetijstvo, ljudem zagotovimo boljšo in varnejšo dostopnost ter tako izboljšamo kakovost bivanja. V prihodnosti nas čaka še veliko dela, dela za enakomeren celostni razvoj celotne občine. Mnenje občinskega svetnika Skok v lokalno politiko zame ni čisto nekaj novega, saj sem že pred leti delovala v podmladku, kjer smo sodelovali pri organizaciji različnih dogodkov. Tokrat se v lokalno politiko podajam z razlogom, da z najboljšo ekipo še izboljšamo pogoje za življenje v naši občini. Najprej se vam, spoštovane občanke in občani, zahvaljujem za vsak glas, ki ste ga na lanskoletnih lokalnih volitvah namenili meni osebno ali Listi Mateja Slaparja in mi s tem omogočili vstop v občinski svet ene najlepših občin v Sloveniji. Tu sem zaradi vas in za vas. Za nami je druga redna občinska seja in veseli me, da smo skoraj složno podprli odlične projekte, ki se jih bomo z zagnanostjo lotili. Eden izmed njih je zagotovo večanje kapacitet v vrtcih. Seveda se bomo na tem področju trudili za ekonomične in trajne rešitve, a ker se zavedamo, da vrtec potrebujemo takoj, smo širitev Vrtca Antona Medveda z enoto v Snoviku večinsko podprli. Zagotovo je v tem trenutku pred nami tudi zelo pomembna investicija na našem najlepšem, turistično najprepoznavnejšem prostoru, Veliki planini. Z velikim vložkom je pomembnost te investicije za nadaljnji razvoj priznala tudi država. Seveda se zavedamo tudi drugačnih mnenj, a kljub temu podpiramo in zagovarjamo prizadevanje uprave družbe in občinske uprave, da se čim prej dolgoročno razreši vprašanje sedežnice. Tudi druga področja niso pozabljena, predvidenih je veliko pomembnih projektov in programov, a žal zaradi omejenih sredstev ne morejo priti na vrsto vsi hkrati. Verjamem, da bomo večino uspeli uvrstiti v načrte in realizirati v tem mandatu, še posebno projekte za spodbujanje podjetništva in obrti, trajnostnega razvoja, stanovanjske gradnje za mlade in starejše ter razvoj infrastrukture, ki bo zagotavljala boljše pogoje za bivanje za vse občanke in občane. Kot izvoljena vodja svetniške skupine naj poudarim še, da smo svetnice in svetniki Liste Mateja Slaparja odprti za vaše pobude in vprašanja in da bomo v prihodnje imeli uradne ure, da se bomo z vami lahko tudi v živo pogovorili. Do takrat pa smo vam za vprašanja na voljo po elektronski pošti na info.zakamnik@gmail. com. Veselim se dobrih del za lokalno skupnost in se z elanom in pozitivno energijo lotevam novega poglavja na svoji življenjski poti. Romana Učakar, vodja svetniške skupine Liste Mateja Slaparja 5 petek, 10. februarja 2023 Aktualno Brez tehnologije Volilno leto gasilcev 1. stran Doslej so postopke legalizacije uspešno zaključili za gasilske domove v Motniku, Špitaliču, Kamniku in Tunjicah. V Nevljah, Kamniški Bistrici, Selah, Šmartnem, Srednji vasi in Zgornjem Tuhinju so postopki v teku. »Letos načrtujemo, da bodo postopki za vse gasilske domove, kjer so bili začeti, tudi zaključeni. Sredstva bodo potrebna še v prihodnjem letu, saj bo treba legalizacijo urediti za vse gasilske domove. V PGD Špitalič so v fazi pridobivanja soglasij in mnenj za pridobitev gradbenega dovoljenja za prizidek,« je poudaril Zabavnik. Občina Kamnik v proračunu letošnjega leta namenja 250.000 evrov za gradnjo novega gasilskega doma PGD Duplica. Dozidava doma je bila pred leti zaključena v PGD Tunjice, trenutno dozidava poteka v PGD Gozd, oba prizidka naj bi bila letos predana svojemu namenu. Kot pravi tudi župan Matej Slapar, se v Kamniku zavedajo pomena dobro organiziranih in opremljenih gasilskih društev. »V vseh društvih zelo dobro gospodarijo z opremo, skrbijo za strokovno izobraženost gasilcev, pridobivajo mlade, veliko je tudi prvih posredovalcev, kar je še posebej v oddaljenejših krajih zelo pomembno. Na obči- Društvo Počitniško varstvo v Kamniku v sodelovanju in s sofinanciranjem Občine Kamnik na Osnovni šoli 27. julija za otroke od prvega do petega razreda že vrsto let pripravlja počitniško varstvo. Klara Mrak Aktivno in brez tehnologije »Poudarek dajemo predvsem temu, da otroci preživijo aktivne počitnice v povezavi z naravo in s kar se da malo tehnologije,« sta nam povedala vodji Počitniškega varstva Gordana Kotnik in Boštjan Košir, ki za brezskrbna počitniška doživetja mladeži na Kamniškem skrbita že vrsto let. Le- Ni lepšega kot preživljati počitniške dni na svežem zraku. / Foto: Gorazd Kavčič tos so tako izdelovali plakate, pobarvanke, okrasili učilnico, praznovali rojstne dneve varovancev, izdelovali lesene kroglice, igrali med dvema ognjema, nogomet, košarko, izvajali jutranje delavnice joge, igrali družabne igre ... pa spet drsali ...« so navdušeno povedali otroci v Počitniškem varstvu v Kamniku. Pa sta Goga in Boštjan kaj stro- ga? »Ne,« so bili enoglasni. Dodali pa so tudi, da komaj čakajo na poletje, ko se bodo lahko še več družili. Otroci so bili navdušeni Največ navdušenja so bila deležna doživetja v naravi. »Prvi dan počitnic smo šli v Eco Resort, božali smo srne, hodili po labirintu,« so povedali razigrani udeleženci počitniškega varstva ... Do konca tedna jih je čakalo še kup doživetij. »V torek smo šli drsat, v sredo je bil praznik, smo bili doma, nato pa smo se v četrtek peljali z vlakom, v petek Zabava in izobraževanje V več kamniških gasilskih društvih bodo letos organizirali veselice, še posebej slovesno bo v PGD Šmarca, kjer bodo zaznamovali štirideset let delovanja, v PGD Gozd, kjer je predviden slavnostni prevzem novega prizidka, in v PGD Tunjice, kjer bodo praznovali 85 let delovanja in ob tem slavnostno odprli prizidek. Zvrstila se bodo razna tekmovanja, maja bo v Kamniku potekal pokal za člane in članice GZ Slovenije, prvi konec tedna v juniju bodo v sodelovanju z GZ Komenda in GZ Mengeš pripravili občinsko gasilsko tekmovanje, ki bo tokrat potekalo v Mengšu. Poleg tega bodo organizirali številne aktivnosti za najmanjše gasilce, saj kot je dejal Zabavnik, dajejo velik poudarek na izobraževanju, druženju in tekmovanjih mladih. Informativni dnevi Maša Likosar Fantje bodrijo dekleta. / Foto: Gorazd Kavčič Kamnik – Dijaki in študentje se bodo na informativnih dnevih s šolskimi programi lahko seznanili v petek, 17., in v soboto, 18. februarja, ko bodo srednje šole in fakultete odprle svoja vrata. Tako bodo tudi na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik predstavili programe eko- nomski tehnik, predšolska vzgoja in gimnazija. Informativni dnevi bodo potekali tudi v zavodu Cirius, in sicer v petek, 17. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 18. februarja, ob 9. uri. Predstavili bodo srednjo šolo z vsemi programi, ki jih izvajajo, dom, kjer dijaki bivajo, in zdravstveno enoto z ambulanto, fizioterapijo in delovno terapijo. JAVNi VPIS V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2023/24 Gimnazija in srednja šola Rudolfa Mistra Kamnik, Novi trg 41 A, 1241 Kamnik Zasebni vrtec Zarja d.o.o., Perovo 28, 1241 Kamnik Kamnik – V društvu Počitniško varstvo v času jesenskih, zimskih in poletnih počitnic pripravijo pester program, tokratnega zimskega so poimenovali Zimske radosti. Otroci so v počitniškem tednu imeli na voljo dopoldansko in popoldansko malico, kosilo in kup aktivnosti. Spoznavali so okoliške gozdove, živali in učne poti. V programu so se znašle atraktivne točke (obisk Eco resorta, drsališča na Glavnem trgu, izleta z vlakom na mokrišča, pohoda v okolico Kamnika), ki so otroke spodbujale k opazovanju narave, zime in razvijanju domišljije. Da spoznavanje programskih vsebin ni bilo suhoparno, so poskrbeli srčni mentorji društva. Lepoto in pestrost počitniških dni so otroci spoznavali skozi igro, ustvarjalne delavnice in s pomočjo zanimivih gostov ... ni se gasilce trudimo tudi finančno podpreti, sredstva pa bomo v prihodnjih letih tudi dvigovali. Pri tem pomembno vlogo odigrajo tudi občani s prostovoljnimi prispevki ter podjetniki in vsi, ki pomagajo z donacijami. Največja zahvala pa gre gasilcem, ki s prostovoljnim delom skrbijo za dobro organizirano mrežo gasilstva v občini in s tem za našo varnost,« je še povedal župan. od 27. 2. do 10. 3. 2023 VLOGO ODDATE NA SEDEŽU VRTCA (Perovo 28, 1241 Kamnik) OD PONEDELJKA DO ČETRTKA od 7. do 12. ure in od 13. do 16. ure V PETEK od 7. do 12. ure Izven navedenih ur po dogovoru. DODATNE INFORMACIJE: 059 075 300 info@vrteczarja.si www.vrteczarja.si 6 petek, 10. februarja 2023 Kultura Predstavil svoj knjižni prvenec Od revij do Menarta Kamničan Samo Trtnik je konec januarja v dvorani Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik predstavil svoj knjižni prvenec NePOVEZANI. V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik so slovenski kulturni praznik praznovali skupaj z ilustratorko Ano Zavadlav. Dan pred 8. februarjem so v avli knjižnice odprli razstavo z naslovom Od Cicibana in Cicidoja do Menarta, ki bo na ogled do 7. aprila. Maša Likosar Kamnik – Kaj bi se zgodilo, če bi v družbi nenadoma ugasnili internet in ostala omrežja, je vprašanje, ki mu sledimo v knjižnem prvencu Sama Trtnika NePOVEZA- delo, saj nisem vedel, kako se bo zgodba odvijala. Imel pa sem tudi to 'srečo', da sem v času pandemije koronavirusa, ko je knjiga nastajala, lahko sproti opazoval, kako posamezniki in družba reagirajo v neki kritični situaciji.« Alenka Brun Kamnik – Anamarija Stibilj Šajn, likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka, ki je razstavo tudi odprla in kritiško ovrednotila, pravi: »Ilustracije Ane Zavadlav vabijo v svet, ki je pravljičen in hkrati likovno resničen, nazoren in prepričljiv. Njena likovna poetika je lirična, prefinjeno izdelana, dovršena tako v oblikovnem kot v barvnem smislu. Avtorico odlikuje skrb za celoto in za detajl. Akterji dogajanja, predmetni svet, ambientalne in temporalne danosti, vse je natančno, sofisticirano opisano, podano z likovno jasnostjo, z odlično risbo, ki aktivno ustvarja pripoved, in z barvami, ki imajo nadvse pomemben prispevek k ilustrativnosti.« Tokrat akademska slikarka in ilustratorka Ana Zavadlav razstavlja v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik. Diplomirala je na Oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in tam zaključila specialko za grafiko. Že dobrih dvajset let se posveča predvsem knjižni ilustraciji za otroke in mladino in redno ilustrira Pogovor je z avtorjem Samom Trtnikom vodila Nina Irt. / Foto: arhiv Občine Kamnik NI. Zgodba prepleta tri karakterno popolnoma različne glavne junake, ki se vsak na svoj način znajdejo v kritičnih situacijah, medtem ko se svet okoli njih drastično spreminja in sprevrača v nasilje. Kot je pojasnil avtor, je ideja za zgodbo nastala iz razmišljanja, kako močno smo v sodobnem svetu navezani na tehnologijo. »Prišel sem do točke, ko sem se vprašal, ali je ta navezanost tako močna, da eno izmed osnovnih čutil ni več vid, kar je opisoval Saramago v Eseju o slepoti, ampak sta ga zamenjala tehnologija in internet,« je dejal in dodal, da je šele med nastajanjem zgodbe spoznaval, kako močna je ta navezanost. »Zato rad rečem, da gre v nekem smislu za raziskovalno Kot je še povedal Trtnik, je knjiga namenjena predvsem družbenokritičnim posameznikom, ki jo bodo brali kot raziskovalno nalogo. »Ostalim pa je opozorilo, v kaj se je razvila sodobna družba ob uporabi tehnologije in interneta,« je dodal Trtnik, ki sicer ni prepričan, da ima zgodba kakšno posebno sporočilo. »Gre bolj za raziskovanje, v kakšnem stanju je sodobna družba in kako se lahko ta sprevrže v nasilni kaos. Zanimiv je vsakokratni prvi odziv, ko povem osnovni zaplet zgodbe – izpad interneta. Vsak najprej reče, da to pa res ni tak problem, ko pa opazi, kaj vse v zgodbi ne deluje več, pa spozna, koliko smo dejansko navezani na to omrežje.« Razstavljena dela govorijo o tem, da zna biti njihova avtorica tako igriva kot razmišljujoča. / Foto: Alenka Brun Občutiti mir v samem sebi Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 9 90 + po EUR št ni n a Oliver Sacks, zdravnik nevrolog, je v knjigi Noga, na katero se opreš (UMco, 2017) opisoval svojo pot do ozdravitve, ko si je daleč v hribih hudo poškodoval nogo. Med napornim okrevanjem je spoznal, kako pomembno je, da zdravnik, če želi resnično razumeti, kaj doživlja bolnik, bolnišnico doživi tudi kot pacient. Sacks je kot znanstvenik s področja nevrologije ob svojem dolgotrajnem zdravljenju v Foto: Daša Keber in Jure Šimunovič www.gorenjskiglas.si Redna cena knjige je 24,90 eur. Akcijska cena knjige je samo za reviji Ciciban in Cicido. Med drugim je ilustrirala tudi pesniško zbirko Zadnja pomlad Janeza Menarta. Za svoja dela je v času, kar ustvarja, prejela številne nagrade in priznanja doma in v tujini. »Začela sem pri revijah, z bolj enostavnimi zadevami, didaktičnimi, da sem se sploh malo navadila, kaj sploh je ilustracija,« pravi Zavadlavova. Ilustracija se ji je vedno zdela »nekaj finega«. Počasi ji je postajala vedno bolj všeč. Na začetku se je seveda še malce iskala. »Ljudje te še ne poznajo in ne dobiš kar takoj slikanice,« nadaljuje. Ji je pa zelo všeč delo za revije, ker gre za manjše projekte, tako da jo Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Mateja Keber Knjiga Art razkriva življenje in delo 100 najvplivnejših umetnikov zadnjih 700 let in ponuja izčrpen pregled njihovega navdiha. Življenja slavnih mojstrov so predstavljena s podrobnimi življenjepisi in njihovimi najbolj pomembnimi deli. Ana Zavadlav / osebni arhiv (Radivoj Zavadlav) to prav sprošča. Meni sicer, da je mesto ilustraciji v knjigi, da ta tam najbolje funkcionira. Ko namreč ilustracijo razstaviš, besedila ni – in se ji zdi, da kar nekaj manjka. V Kamniku Ana Zavadlav tokrat razstavlja prvič. Lani je s svojimi deli gostovala v Loškem muzeju, v paviljonu, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj je gostila razstavo, posvečeno Anji Štefan, in sicer več avtorjev, ki so ilustrirali njene tekste. Ana Zavadlav je ena izmed njih. Razstava v kamniški knjižnici pa obsega nekaj del iz obeh omenjenih revij, slikanic in pesniške zbirke. »Od Cicibana in Cicidoja do poezije za odrasle,« povzame avtorica. »Gre pa za različne stile, drugačne risbe, od odprte risbe do zasičenih, zaključenih kompozicij. Pri poeziji gre za bolj preprosto, kolorirano risbo, pri slikanici pa je na primer ogromno barv. Zgrajena je na velikih barvnih ploskvah, pri Menartu pa je risba čista,« primerja in zaključi, da je danes na voljo toliko likovnih izraznih sredstev, od svinčnika do računalnika, da bi bilo škoda, da bi se ustvarjalec omejil le na eno. »Meni je zanimivo enkrat vzeti v roke tuš, drugič flomaster …« še pove. bolnišnici prišel do spoznanja, da se ob vsaki omejitvi v zaprt prostor zgodi naravna zožitev bivanja. Ker je naravna, ne veš, da si se skrčil, pravi Sacks, zato te morajo na širni svet, na katerega si pozabil, spomniti drugi. Za nami so zahtevna tri leta, v katerih smo se vsi vsaj malo skrčili – in zdaj potrebujemo nekaj, da nam pomaga ponovno razširiti obzorje. Naj bo v tem bralnem priporočilu to nekaj, kar bo razširilo našo srčnost, empatijo, naše vrline. Morda pomeni tudi, da ne mislimo le nase. Da smo pozorni tudi na druge, čeprav nam v življenju ni vedno lahko. Arno Geiger je v knjigi Stari kralj v izgnanstvu (Mladinska knjiga, 2012) opisal potovanje skozi očetovo alzheimerjevo​ bolezen in demenco. Iskrena izpoved sina, ki počasi spoznava uničujočo bolezen, ki trka na vrata premnogih družin. Opazuje, kako bolezen spreminja očeta, njegova pozorna skrb zanj in občutljivo čuvanje očetovega dosto- janstva vse do zadnjega dne prebuja tudi naš čut, da poskrbimo za ranljivega sočloveka, ki nas potrebuje. Med policami mladinskega leposlovja najdem lepo zgodbo, ki jo je v knjigi Sin opisal Alejandro Palomas (Zala, 2019). V njej spoznamo, kaj pomeni, če so odrasli pozorni in opazijo, kaj se dogaja otrokom. Učiteljica opazi drobne znake in tako spozna, na kakšen način kliče na pomoč prijazen in na videz srečen deček Guillem. Ali pa Čudežno potovanje Edwarda Tulana (KUD Sodobnost International, 2018). Kate Di Camillo (ilustracije Bagram Ibatoulline) pripoveduje zgodbo porcelanastega zajca, ki je last deklice Abilen. Zelo ga je imela rada, porcelanasti zajec pa o ljubezni ni kaj dosti vedel. Med plovbo pade na dno oceana in njegovo nenavadno popotovanje, polno težkih preizkušenj, se začne. Na koncu njegov porcelan ni več tako sijoč, a ga je življenje nauči- lo, kako vračati ljubezen. Ker je vojna tako srhljivo blizu, nam bo morda v srce segla zgodba Noetov otrok (Vale – Novak, 2005), v kateri Eric-Emmanuel Schmitt opiše, kako je dobrosrčni duhovnik Pons tvegal svoje življenje, da je skrival judovskega dečka in židovske predmete, da bi preprečil uničenje židovske kulture. Arno Geiger zapiše: »Ker moj oče ne more več prečkati mostu v moj svet, se moram jaz podajati k njemu.« Naj mostovi med nami nikoli ne samevajo. Oliver Sacks je ob koncu svojega življenja v knjigi Hvaležnost (Modrijan, 2016) spoznal, da pomeni dobro in smiselno živeti, ko občutimo mir v samem sebi. Tega občutimo, ko smo dobri drug z drugim, pravi Viktor E. Frankl v knjigi Človekovo iskanje najvišjega smisla (Društvo Mohorjeva družba, 2020), ki je preživel pekel holokavsta, a kljub temu zmogel osmisliti življenje. Bodimo dobri drug z drugim. 7 petek, 10. februarja 2023 Kultura Baročno ali rapersko Od soplezalcev do prijateljev Glasbena šola Kamnik je v tednu pred počitnicami navdušila kar z dvema dogodkoma: z izjemnim koncertom baročne glasbe Galantno baročno in presenetljivim koncertom v počastitev slovenskega kulturnega praznika Ne že spet menuet! z gostoma Leopoldom I. in Vidom Turico. Aleš Senožetnik Ljubljana – Prihodnji ponedeljek se v Ljubljani, Celju, Domžalah in Radovljici začenja Festival gorniškega filma. Poleg 29 filmov v štirih kategorijah, ki jih bodo prikazali, bo potekal še pester spremljevalni program. Obogatil ga bo tudi Kamničan Žiga Oražem. Skupaj z Borom Levičnikom in Matijem Volontarjem namreč v ponedeljek ob 20. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma pripravljajo predavanje Od soplezalcev do prijateljev. Vsi so svojo kariero Katja Dolenc Kamnik – Najprej se je zadnji januarski ponedeljek v Klubu Kino dom v Domu kulture Kamnik odvil koncert v sklopu abonmaja A me slišiš? z naslovom Galantno baročno, na katerem so poslušalci uživali ob poslušanju in spoznavanju različnih glasbenih vsebin baročnega obdobja, ki so jih v celoti pripravili učenci Glasbene šole Kamnik. Ana Kavčič Pucihar, učiteljica flavte in organizatorka koncerta, je ob tem pojasnila, da so bili učenci glasbene šole navdušeni, ko so sodelovali v različnih instrumentalnih komornih zasedbah ali baletnih skupinah. »Nekateri so na tak način sodelovali prvič in so občutili razliko, kako je, če nastopajo z učiteljem, ki igra profesionalno, ali pa s sošolci, saj so se morali uskladiti, da jim je uspelo skladbo čim bolje za- Raper Leopold I., kitarist Vid Turica in Neža Gruden, ki je vodila prireditev, polno navdušujočih glasbenih vibracij / Foto: Katja Dolenc igrati. Ta izziv jih je zelo motiviral. Obenem so imeli nalogo, da so ob svoji točki na kratko predstavili baročnega skladatelja, inštrument ali druge glasbene značilno- Območna revija odraslih pevskih zborov Prireditev ob kulturnem prazniku so popestrili učenci z glasbenimi nastopi – Erin Dacar Lipovšek, Mia Drobež, Julija Golob in Uma Pucer so zaigrale Felixov Foxtrot. / Foto: Katja Dolenc sti, ki smo jih na platnu predstavili občinstvu v dvorani.« Tako izvajalci kot poslušalci, ki so jih z navdušenimi aplavzi pospremili z odra, si želijo še več podobnih izkušenj, saj mlade glasbenike kalijo pri njihovem muziciranju in plesnem ustvarjanju, meni Kavčič Pu- ciharjeva. Glede na to, da ima glasbena šola Kamnik s tem že kar nekaj izkušenj, si abonenti v prihodnje lahko obetajo še kak podoben glasbeni dogodek. V počastitev slovenskega kulturnega praznika Drugi izvrstni koncert se je odvil prvi dan februarja v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ko so v Vremšakovi dvorani Glasbene šole Kamnik gostili dva zanimiva glasbena ustvarjalca, raperja Leopolda I. in kitarista Vida Turico, ki so se jima izmenjaje s svojimi glasbenimi nastopi pridružili tudi učenci glasbene šole. Nuša Gruden, učiteljica roga in trobente ter organizatorka tega koncerta, se je odločila za neobičajen izbor gostov in glasbe, ki bi jo sprva težko povezal s praznovanjem kulturnega praznika, a se je izkazalo, da je bila to izvrstna odločitev. »Glasba je živa in se vseskozi razvija, tako kot se je skozi glasbeno zgodovino, in ni nujno, da bi bili zaradi tega pri praznovanju kulture omejeni samo na avtorje in glasbo iz preteklosti. Treba je iti tudi v korak s časom in učencem predstaviti sodobne avtorje in zvrst glasbe, ki jo radi poslušajo. Zaradi tega je bil koncert zanje še posebej zanimiv, saj so lahko uživali ob glasbi, obenem pa iz prve roke izvedeli, da ima vse, kar se učijo, smisel, da je glasbena izobrazba zelo pomemb- Kamnik – Odrasli pevski zbori, ki delujejo v občinah Kamnik in Komenda, se bodo v soboto, 18. februarja, ob 18. uri predstavili na 43. območni reviji odraslih pevskih zborov, ki jo v Domu kulture Kamnik organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Kamnik. M. L. na in nujno potrebna pri procesu umetniškega ustvarjanja. Poleg tega sta Michael Leopold, katerega umetniško ime je Leopold I., in kitarist Vid Turica, ki je opravil univerzitetno glasbeno izobraževanje, izvrstna umetnika, Michael z besedili in Vid z igranjem na kitaro,« pojasnjuje Grudnova, ki je izvajalca iz Gornje Radgone povabila na prireditev, ju predstavila in z njima vodila pogovor, v katerem so poslušalci dobili vpogled v ustvarjalni glasbeni proces, učenci pa informacije dveh izkušenih glasbenikov, da ne pomaga še tako dober glasbeni navdih, če ni znanja, da bi ga primerno strukturiral in zapisal. In da rap pri tem ni nobena izjema. RUDIJU V SLOVO Odstrla pogled na rap Izvajalca sta tako med domiselnim in pomenljivim izvajanjem skladb posredovala marsikatero globoko misel v radgonskem narečju, predvsem pa odstrla pogled na rap, ki pa, če hoče biti kvaliteten in uspešen, terja, tako kot pri ostalih glasbenih zvrsteh, od ustvarjalcev upoštevanje določenih zakonitosti. To pa je lastno vsem umetnikom, ki so in ki zdaj krojijo slovensko kulturo. Maša Likosar Kamnik – Tomaž Habe je skladatelj, dirigent, violinist, glasbeni pedagog, univerzitetni profesor, zborovodja, tudi pesnik. Njegov ustvarjalni opus je bogat in po zvrsteh širok. Tudi njegovo pedagoško delo pušča globoke sledi v slovenskem glasbenem izobraževanju. Iz tega naslova je prejel tudi Gerbičevo nagrado, najvišje priznanje za delo v glasbenem izobraževanju. Je eden prvih pobudnikov in izvajalcev božičnih in novoletnih koncertov, dal je idejo za simfonične nastope na pro- stem. Začel je uvajati sakralne pesmi v repertoarje zunaj verskih prostorov, saj kot pravi: »Ne smemo ločevati pesmi po ozkih načelih svojih prepričanj.« Še bolj se je s to zvrstjo glasbe seznanil ob Francetu Gačniku iz Stranj, s katerim sta prijateljevala, ko je uvedel v bogoslužje zabav- ni ansambel, Habe pa je v njem takrat igral violino. Zgoščenka Zimski večer z godalnim kvartetom Feniks in harfo v sodelovanju z zasedbo Katrinas je eno izmed zadnjih Habetovih del in v teh glasbenih melodijah so ob začetku leta uživali v Domu kulture Kamnik. Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova ulica 8, Ljubljana Koncert pesmi in spominov, obujenih na Zimski večer V organizaciji JSKD OI Kamnik in Občine Kamnik so v začetku leta v Domu kulture Kamnik izvedli glasbeni projekt prof. Tomaža Habeta. začeli kot športni plezalci, privlačnost hribov pa jih je zvabila tudi v velike stene. Združilo jih je članstvo v slovenski mladinski alpinistični reprezentanci, sledili pa so vzponi v gorah, tako doma kot v tujini. Kot so zapisali organizatorji, so kmalu spoznali, da jih povezuje več kot le vrv. Med njimi se je spletla vez prijateljstva, ki je več kot nujna za uspešnost naveze v kočljivih situacijah. Jeseni so se vrnili z odprave v Himalaji, kjer so po prvenstveni smeri preplezali tisočmetrsko zahodno steno Pomlace. V torek, 24. januarja 2023, ko smo se poslavljali od našega Rudija Veršnika, sta člane Slovenske demokratske stranke prevevali žalost in hvaležnost hkrati. Žalost, ker smo izgubili dolgoletnega člana, ki je s svojim življenjem izpričeval tisto, kar je značilno za prave demokrate: neizmerno ljubezen do naše domovine in njenega naroda ter močno zavezanost demokratičnim vrednotam. Hvaležnost pa zato, ker nam je bilo dano, da smo takšnega človeka smeli imeti v svojih vrstah in je bil naš sopotnik. Rudi je bil delaven in preudaren človek. S svojim političnim delovanjem je zaznamoval tako občinsko kot slovensko politiko. Kot poslanec državnega zbora se je odlikoval po svojem predanem delu, saj je bil izredno delaven član v več odborih in komisijah. Rudi je bil človek kompromisa. S svojo umirjenostjo in pripravljenostjo prisluhniti nasprotnim argumentom je težil k temu, da se je našla dobra rešitev, sprejemljiva za vse. Zato je imel številne dobre prijatelje tudi pri svojih političnih tekmecih. Rudi je imel naš Kamnik izredno rad, zato se je vključeval tudi v javno življenje. Na lokalni ravni je bil prepoznaven občinski svetnik. Z dobrimi predlogi in pobudami je zaznamoval številne projekte, ki so bili nato uspešno izpeljani in je njihov pomen odmeven še danes. Pred leti je prevzel tudi vodenje Občinskega odbora Slovenske demokratske stranke v Kamniku. S svojo vztrajnostjo, delavnostjo in pripravljenostjo boriti se za boljšo družbo je bil resnični vzgled vsem članom odbora. Rudi je bil izredno občutljiv za krivice. Od tod izvira tudi njegova velika želja, da bi Slovenija postala dobra mati in resnično prava domovina za vse njene prebivalce. Celo življenje se je boril za Slovenijo, brez prvo- in drugorazrednih prebivalcev. Večkrat je dejal: »Vsi, ki živimo tukaj, si zaslužimo, da imamo vsaj približno enake možnosti za življenje, in le skupaj nam bo to uspelo uresničiti!« Velike in pomenljive besede, ki jih lahko izreče le človek z velikim srcem, v katerem je veliko prostora za sočloveka. V imenu Slovenske demokratske stranke se pokojnemu Rudiju iskreno zahvaljujem za vse njegovo delo, ki ga je opravil v dobrobit naše družbe. Vsem njegovim najdražjim pa izrekam globoko sožalje. Pogrešali ga bomo. Naj počiva v miru. Jože Mežan, Slovenska demokratska stranka 8 petek, 10. februarja 2023 Zanimivosti Drugi obrazi Trsta Odvisen od adrenalina Dijaki in zaposleni na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra (GSŠRM) Kamnik smo že vrsto let vključeni v različne projekte Erasmus+. Vse do jeseni 2022 so bili namenjeni le dijakom obeh strokovnih šol, saj so poleg razvojnih projektov zvečine obsegali mobilnosti dijakov programa ekonomski tehnik in predšolska vzgoja. Andreja Sabati Šuster Kamnik – Ti projekti dijakom omogočajo opravljanje prakse v tujini, zato so delovne in življenjske izkušnje do sedaj pridobivali v različ- narodnega zanosa, ljubezni in spoštovanja do slovenščine, zgodovine ter vključevanja (in žal tudi prezira) drugačnosti in drugačnih, ko gre za vprašanja jezikovnih, družbenih, socialnih in skega šolstva v Italiji ter izobraževalne inkluzije z osebnimi izkušnjami tamkajšnje profesorice, ki se zaradi svoje invalidnosti vsak dan spopada s številnimi ovirami. Tržaški vrstniki so se na naš in študijske knjižnice ter redakcije Primorskega dnevnika, ki je o našem projektu nato tudi obširno poročala na svojih straneh. Televizija RAI Furlanija - Julijska krajina pa nas je zadnji dan obi- obisk zelo dobro pripravili, tako da so nas v nadaljevanju programa vešče vodili med »drugimi obrazi« Trsta. Med drugim smo spoznali zgodovino tržaške psihiatrije, delavnico socialnega šiviljstva, Sklad Mitje Čuka, sprehodili smo se po Kontovelu in Proseku do knjižnice Borisa Pahorja, si ogledali, za katero mizo je najraje popil kavo, se spustili do Miramara, na trgu Liberta smo spoznali prostovoljce, ki skrbijo za številne migrante, ki prispejo v Trst po balkanski poti. Enega od vrhuncev našega bivanja je predstavljal obisk Narodnega doma, Narodne skala v gostiteljskem liceju Antona Martina Slomška in o projektu Drugi obrazi Trsta posnela reportažo. Luka Burja bo aprila letos dopolnil trideset let, spremljali pa smo ga lahko tudi v zadnji športni resničnostni oddaji Exatlon Slovenija. Alenka Brun Kamnik – Luka Burja prihaja iz Šmarce, do svojega 21. leta pa je z družino živel v Radomljah. Že kot otrok je rad delal salte na kavču in visel na eni roki z balkona. Ker je imel blizu doma nogometno igrišče, je velik del otroštva preživel na njem. Treniral je tudi nogomet v NK Radomlje. Vedno je rad igral tudi videoigre. Zaključil je srednjo medijsko in grafično šolo, smer medijski tehnik. Burjo smo lahko spremljali v zadnjem domačem Exatlonu. Bil je med fizično bolje pripravljenimi tekmovalci in mentalno zelo močan. Na koncu mu je čisto malo zmanjkalo, pa bi se znašel v finalnem obračunu. »Tim je bil boljši,« je odkrit. Pravi tudi, da ni niti vedel, kaj v šovu pričakovati, saj se ga je udeležil prvič, modra ekipa Jadran pa ostaja v njegovem srcu. Sprehodili smo se po Kontovelu. / Foto: arhiv GSŠRM Kamnik zdravstvenih posebnosti. Naši gimnazijci, ki so v projektu sodelovali, so bili izbrani kot predstavniki Dijaške skupnosti, šolskega videopressa in Radia Rudi ter debatnega krožka. Povezava živahna že vrsto let Po zaslugi profesoric filozofije s slovenskega liceja Antona Martina Slomška ter kamniške GSŠRM je povezava med Kamnikom in Trstom živahna že vrsto let, zato je bilo naše gostovanje v Trstu še toliko bolj prisrčno in vsebinsko bogato. Začelo se je s spoznavanjem sloven- Je državni rekord v držanju t. i. deske še vaš? Mislim, da še. Nikoli pa ne veš, lahko kdo zdrži dlje, ampak se ne posname ali ne pride na tekmovanje. Vaja plank oziroma deska se izvaja s poravnano hrbtenico in nogami. Si na komolcih in nožnih prstih, boke pa moraš držati od tal. Mišice, ki najbolj delajo, so trebušne, spodnji hrbet in triceps. Že minuta, dve za tiste, ki ne trenirajo, nista lahki. Leta 2012 je kolega Simon Grižon dal desetminutni izziv in sem ga opravil. Takrat sem videl, da nisem slab v tej vaji. Vmes sem se nehal ukvarjati s plankom in se potem vrnil k njemu leta 2015, ko sem ga držal trideset minut. Potem sem ga spet za šest let opustil in mi ga je pred dvema letoma z nekaj treninga uspelo držati 45 minut. Na začetku leta 2022 pa sem izvedel, da bo Odprl nove poglede Enotedenski projekt nam je odprl nove poglede na inkluzijo, multikulturnost in trajnostni razvoj skozi življenje slovenske manjšine ter nas še bolj povezal z vrstniki in profesorji slovenskega liceja Antona Martina Slomška, zato si želimo še nadaljnjega sodelovanja in podobnih projektov, ki v sodobnem hitenju sveta in zunanjih podob odstirajo še druge obraze družbe. OTROŠKO PUSTOVANJE SNOVIK, SOBOTA, 18. 2. 2023 OB 15:00, prireditveni šotor PUSTNA ZABAVA & NAJ MASKA * BREZPLAČNO DRSANJE DO 26.2.2023 Luka Burja / Foto: Alenka Brun Terme Snovik – Kamnik d.o.o., Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju nih vrtcih in podjetjih v Angliji, Avstriji, Španiji, na Portugalskem in Poljskem. Podobno načrtujemo tudi v prihodnje. Dežele, kamor potujemo, pa se spreminjajo glede na možnosti in interes dijakov. Oktobra 2022 smo lahko na mobilnost znotraj programov Erasmus+ prvič popeljali tudi naše gimnazijce. Projekt z imenom Drugi obrazi Trsta smo posvetili spoznavanju zamejskih Slovencev in tistih obrazov slovenskega, italijanskega in globaliziranega Trsta, ki jih obiskovalec navadno takoj ne opazi. Sestavljeni so iz lo, da sem bil bolan ali na morju. (smeh) Zase pravite, da ste adrenalinski odvisnik. Veliko športov ste trenirali, potem ste odkrili t. i. street workout oziroma fitnes na prostem. Pred šestimi leti sem doma za zabavo poskusil stojo, čez pol leta, ko sem lahko naredil več sklec v stoji, pa sem se lotil še drugih elementov v t. i. street workoutu. Kot sem že rekel, sem že kot majhen visel z balkona na eni roki. To, da se ne bojim višine, mi je ostalo do danes. Zadnje leta mi je večkrat uspelo narediti stojo, človeško zastavo ali visenje na eni roki z do 20 metrov višine. Rad bi šel še višje, ampak bi potreboval dovoljenje. Začel pa sem z nogometom, treniral sem tudi atletiko, namizni tenis in tajski boks. Kadar nisem treniral v klubu, sem rad tekel in delal vaje za trebušne mišice. Če dva tedna nisem treniral, je to pomeni- tekmovanje v planku. Nanj sem se pripravljal dva meseca. Uspelo mi ga je držati eno uro. Sam verjamem, da ga bom enkrat lahko držal tri ure, ko bom resno treniral samo to vajo. Že razmišljate o kakem novem rekordu? Že kakšno leto imam v mislih svetovni rekord v zaporednih »muscle upih« na gimnastičnih krogih. Vaja »muscle up« je podobna vzgibom, le da se pri vzgibu dvigneš in greš z brado čez drog, tu pa greš s celim trupom čez drog tako, da imaš na koncu iztegnjene roke. Vaja se lahko izvaja tudi na gimnastičnih krogih. Ni lahka, saj več kot devetdeset odstotkov ljudi ne naredi niti ene ponovitve. Svetovni rekord je 21 ponovitev, jaz sem trenutno na 16 in letos ciljam na vsaj 18 ali celo več. 9 petek, 10. februarja 2023 Zanimivosti Demenca in preventiva Na poti k investicijam Letošnja enaindvajsetletnica Term Snovik je bila v znamenju knajpanja – filozofije, na katero se naslanjajo tudi njihovi razvojni načrti. Ana Jagodic Dolžan Na predavanjih v kamniškem zdravstvenem domu so bili predstavljeni dejavniki tveganja za razvoj demence, na katere lahko vplivamo s svojim načinom življenja. Snovik – Sebastian Kneipp, nemški duhovnik, hidro- in fitoterapevt je za ohranjanje zdravja telesa in duha postavil sistem petih stebrov: voda, zelišča, gibanje, prehrana in zdrav življenjski slog. Načela, ki jih je zagovarjal, so v svojo ponudbo vpletli v Termah Snovik (so edini Kneipp center v Sloveniji), s tem pa po besedah direktorice Katarine Hribar tudi nadaljujejo tradicijo knajpanja, ki je bila prisotna v Kamniku na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Terapije, storitve, programe … nameravajo v prihodnje še intenzivneje razvijati. Kot je povedal prokurist Ivan Hribar, trenutno vse sile usmerjajo v Kneipp Naturhotel in širitev velnesa s posebnim poudarkom na vsebinskem delu. Z investicijo kandidirajo na razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje turističnih nastanitev, usklajujejo se z bankami, družbeniki, Ana Jagodic Dolžan Kamnik – S staranjem se veča možnost za demenco – kronično bolezen, ki se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti, govornega izražanja in presoje. Razvije se zaradi različnih razlogov, kot je povedala specialistka nevrologije Milica Gregorič Kramberger, pa je med dejavniki tveganja štirideset odstotkov takih, na katere lahko vplivamo. »Vemo, da je večja izobrazba boljša za naše možgane, ampak nikoli v življenju ni prepozno za učenje,« je dejala in dodala, da je zelo koristno učenje tujih jezikov. Ob skrbi za primerno telesno težo in ustrezen krvni tlak je za zmanjšanje tveganja pomembno izogibanje kajenju in alkoholu ter poškodbam glave oziroma možganov. Opozorila je tudi, da se s staranjem (po)slabšata vid in sluh, posledično pa rado sledi izogibanje socialnim stikom (če si ne pomagamo). »To seveda ni dobro, saj smo ljudje družabna bitja.« Skrajna faza umika je izolacija, ki še posebej slabo vpliva na možgane, prav tako je treba poiskati pomoč, če se pojavi depresija ali sladkorna bolezen,« je poudarila vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Možgani imajo radi izzive Miselne sposobnosti, ki nam omogočajo vsakodnev- Tina Štukelj o delovanju in treniranju možganov / Foto: Ana Jagodic Dolžan no delovanje, so preplet več tesno povezanih sposobnosti (spomin, pozornost, orientacija, fina motorika, načrtovanje). »Delujejo kot ekipa, težave pri eni od njih se tako poznajo na delovanju drugih,« je pojasnila Tina Štukelj, magistrica kognitivnih znanosti, ki je spregovorila o tem, zakaj in kako ohranjati možgane v dobri kondiciji. Poleg reševanja križank, ugank, sudokuja, ki je zaradi različnih stopenj zahtevnosti še posebej dobra izbira, je predlagala pisanje ali umivanje zob z drugo roko, zavezovanje vezalk na različne načine, iskanje določenih besed v časopisu, »ko greste v trgovino, se odpravite po drugih ulicah« ... Ob naštevanju preprostih vaj, s katerimi treniramo možgane, je dodala, da so sodobne naprave in aplikacije sicer dobrodošle, vendar lahko siromašijo samostojno razmi- šljanje. »Opazujte, kje imate težave, postavljajte si izzive, redno izvajaje vaje, učite se novih stvari,« je povzela nasvete. Na dogodku, ki ga je v sodelovanju s kamniškim Centrom za krepitev zdravja organizirala Spominčica – Alzheimer Slovenija, Slovensko združenje za pomoč pri demenci, je bila poleg redne umske aktivnosti poudarjena ustrezna prehrana. Tudi ta – če je zdrava in uravnotežena – lahko upočasni upadanje miselnih funkcij. Priporočilo za zdrav obrok je, naj polovico krožnika zavzema zelenjava oziroma sadje, eno četrtino beljakovine, preostalo četrtino pa ogljikovi hidrati, najbolje polnozrnati, saj vsebujejo več vlaknin, ki pomagajo pri uravnavanju krvnega sladkorja in prebave, je med drugim pojasnila strokovnjakinja za prehrano Anja Mrhar. Četrti februar je dan, ko zaznamujemo svetovni dan boja proti raku. To je pomemben mednarodni dan, namenjen ozaveščanju o tej bolezni, spodbujanju njenega preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja. Mnogi kazalniki kažejo, da je rak velik javnozdravstveni problem, ki prizadene veliko število ljudi. Državni program Še vedno poteka Državni program obvladovanja raka 2022−2026 (DPOR). Gre za 3-letno kampanjo pod geslom Zmanjšajmo neenakosti pri obravnavi bolnikov z rakom, ki je nastala v sodelovanju s številnimi strokovnjaki, predstavniki zdravstvene politike in civilne družbe. Pomembni cilji programa so upočasniti povečevanje števila novih bolnikov z rakom, izboljšati njihovo preživetje in kakovost življenja. Eden ključnih elementov programa je tudi zagotavljanje enakosti za vse prebivalce. Kampanja zasleduje cilj, da bi imel vsak prebivalec Slovenije čim bolj enake možnosti za zdrave izbire, s katerimi lahko preprečujemo nastanek raka, možnost čim zgodnejše diagnostike raka ter čim boljše izide pri celostni obravnavi, vključno z rehabilitacijo in paliativno oskrbo. Maša Likosar so tako jemale vzorce na osmih lokacijah ter preverjale količino fosfatov, amonijevih ionov, nitratov in nitritov. Na podlagi vzorcev so ugotovile, da se v juniju pojavlja povečana vsebnost amonijevih ionov (fekalije in iztrebki krav), v ju- liju je bila povečana vsebnost nitrita (gnitje in razpadanje organskih snovi, posledica suše), v nobenem mesecu pa ni bilo povečane vsebnosti fosfata (čistilna, umetna gnojila). Ob izsledkih analize so predlagale tudi rešitve. Javni zavod Mestne lekarne, Šutna 7, 1240 Kamnik Dijakinje so predstavile izsledke raziskovalne naloge na temo analize onesnaženosti vode na Veliki planini. / Foto: arhiv Občine Kamnik prav tako so pri uresničevanju strategije odprti za nove partnerje, je povedal Hribar. O finančni podpori (dokapitalizaciji družbe) je na zadnji seji odločal tudi kamniški občinski svet, odgovor ministrstva, od katerega bosta odvisni dinamika in časovnica realizacije srednjeročnega razvojnega plana, pričakujejo spomladi. Do letošnjega poletja pa naj bi uredili manjši kamp. »Na- hajal se bo na koncu apartmajskega naselja, v naravni senci dreves in ob šumenju potoka Snovišek. Investicija, vredna okoli 200 tisoč evrov, bo nudila možnost oddiha z novim tipom namestitve za goste desetih avtodomov in dvajsetih šotorov. Predvidoma bo kamp začel delovati v letošnji glavni sezoni,« so napovedali, ko so na seji občinskega sveta dobili zeleno luč za izvedbo načrtov. SVETOVNI DAN BOJA PROTI RAKU Predstavile izsledke raziskave Kamnik – Dijakinje Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik so konec januarja županu Mateju Slaparju predstavile izsledke raziskovalne naloge na temo analize onesnaženosti vode na Veliki planini, ki so ji pripravile v okviru predmeta okoljska vzgoja 3. V sklopu raziskave so anketirale 900 oseb, med katerimi je 95 odstotkov anketiranih že obiskalo Veliko planino. Med drugim so v anketi spraševale, kateri so vplivi na onesnaženost okolja, zraka, prsti in vode ter kako pomembno se je odgovorno obnašati do narave. Opravile so tudi analizo vode. Vsak mesec med aprilom in novembrom Direktorica Katarina Hribar / Foto: Terme Snovik Kaj lahko naredimo sami Družinske genske obremenjenosti ne moremo spremeniti, je pa dejstvo, da so nam znani številni okoljski dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek raka. In na te imamo delen vpliv, da se jim izognemo, kolikor je le mogoče. Eden pomembnejših dejavnikov je na primer kajenje, drugi pa so še pretirano izpostavljanje ultravijoličnim žarkom s sončenjem, ionizirajoče sevanje, izpostavljenost strupenim snovem, kot so azbest, težke kovine … Pomembno je, da dobro skrbimo za svojo psihofizično kondicijo, dovolj spimo, nadzorujemo stres in se zdravo prehranjujemo. Čeprav se zdijo to čisto preveč splošna priporočila, ki jih vsi že poznamo, pa menim, da lahko vsaj s tem sami nekaj pripomoremo, da bo naš imunski sistem v dobrem stanju in morda »v prvi bojni liniji« proti rakavim celicam uspešnejši. Rebeka Koželj, mag. farm. Viri:http://www.onkologija.org/4-februar-svetovnidan-boja-proti-raku/ http://www.dpor.si/novice/sprejet-je-drzavni-programobvladovanja-raka-do-leta-2026/ Veliki zdravstveni priročnik, Berkow R., Mladinska knjiga, 2005 10 petek, 10. februarja 2023 Šport Kegljačice povsem pri vrhu Po zimskem premoru, ki je bil namenjen predvsem državnim prvenstvom, se je sredi januarja začel spomladanski del državne lige v kegljanju. Gašper Pirman Kamnik – Obe naši prvi ekipi sta bili pred začetkom v odličnem položaju in v odprtem boju za naslov državnega prvaka. V 10. kolu so nekoliko nepričakovano točko oddali kegljači prfve moške ekipe, toliko bolj pa so se izkazale kegljačice prve ekipe, drugem kolu pobrali in premagali Hrastnik. Poleg uspehov naših ekip smo izredno ponosni na naše najmlajše, saj sta v drugi ženski ekipi začeli nastopati Manca Progar in Kristina Mihelčič. Prva ima 14 let in druga 13. Tudi pri tretji moški ekipi je svoj prvi nastop v članski konkurenci op- Prva ženska ekipa s tekme 12. kola med ekipo KK Brest in ekipo KK Calcit Kamnik. / Foto: arhiv kluba saj so tekmice premagale kar z rezultatom 8 : 0. Ob koncu januarja sta sledila dva derbija, tudi tokrat pa sta bili prvi ekipi polovično uspešni. Z odlično igro so nadaljevale kegljačice Calcita, ki so z rezultatom 6 : 2 odpravile Celjanke. Tudi v 12. kolu so z odlično igro odpravile igralke Bresta in zdaj za vodilnimi Postojnčankami zaostajajo le za točko. Fantje so se po porazu v ravil Aljaž Vehovec, ki ima prav tako le 13 let. V času zimskih počitnic bodo kegljači kamniškega kluba imeli nekaj premora v državni ligi, kar pa ne pomeni, da bodo počivali. V sredo, na državni praznik, je potekalo državno prvenstvo v disciplini sprint, v soboto poteka državno prvenstvo v mešanih dvojicah in v nedeljo še državno prvenstvo v mešanih dvojicah za mladince in mladinke. www.gorenjskiglas.si V knjigi je več kot 100 receptov in zanimivosti o čokoladi v poglavjih: o kakavovcu in kakavovem zrnu, od kakavovega zrna do čokolade, čokoladne torte in kolači, čokoladni deserti in strjenke, čokoladni fondiji, čokoladni okraski, pralineji in slane jedi s čokolado. Spiralna vezava, 14 cm x 20 cm, 160 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 10 EUR + po št ni n a Planko do brona na evropskem prvenstvu Odprtje svetovnega pokala v biatlonu je letos potekalo v finskem Kontiolahtju. V slovensko reprezentanco, ki letos trenira z novim trenerjem, Nemcem Riccom Grossom, je tudi tokrat vključen Kamničan Lovro Planko, član Smučarskega kluba Ihan. Nataša Planko Kamnik – Na prvi štafetni preizkušnji sezone je slovenska četverica Dolžan, Fak, Panko in Tršan nastopila zelo spodbudno in tekmo končala na sedmem mestu. Nadaljnje tekme na tem prizorišču Lovru niso prinesle dobrih rezultatov. A že naslednje tekme v Hochfilznu so za 21-letnega biatlonca predstavljale srečnejše prizorišče. V sprintu je bil zelo hiter v teku, na strelišču pa je zgrešil zgolj prvi strel stoje. Vse skupaj ga je poneslo do 31. mesta in 10 točk (lani je osvojil 2). Žal je odlično izhodišče na zasledovanju zapravil s slabim streljanjem in se uvrstil na 52. mesto. Tudi v Hochfilznu je bil Lovro član slovenske štafete, ki je tokrat zasedla deseto mesto. Čeprav Kamničan z izkupičkom prvih dveh koncev tedna svetovnega pokala ni bil zadovoljen, pa se je zelo razveselil 31. mesta v sprintu. Tekmo je komentiral: »Končno en boljši strelski rezultat. Devetdeset odstotkov je zame dober uspeh. Sicer je škoda prvega zgrešenega strela stoje, ampak sem dobro delal na progi. Vse je potekalo tako, kot smo se dogovorili z Riccom. Dobro sem delal na preho- Kamničan Lovro Planko / Foto: Tina Dokl, arhiv Gorenjskega glasa dih in smuči so bile vrhunske. To je lep rezultat.« V nadaljevanju sezone je imel Lovro kar nekaj smole z boleznijo, kar se je poznalo tako pri teku kot na strelišču. Tudi z nastopi na domači Pokljuki ni bil zadovoljen. Zadnji januarski konec tedna se je Planko udeležil evropskega prvenstva v švicarskem Lenzerheideju. Odločitev trenerjev se je izkazala za dobro, saj se je Lovro dokazal že na prvi preizkušnji in poskrbel za edino slovensko kolajno. Na 20-kilo- metrski preizkušnji je z izjemno zanesljivim streljanjem, zgrešil je zgolj en strel na prvem postanku, in odličnim tekom prišel do bronaste kolajne. Boljša sta bila zgolj Norvežan Endre Stroemsheim, ki je zlato osvojil z 20 zadetimi streli, in Ukrajinec Anton Dudčenko, ki je tako kot Planko zgrešil enkrat. Lovrovo je po tekmi dejal: »Res sem vesel tretjega mesta na posamični tekmi. To je že moja druga bronasta medalja v Lenzerheideju, prvo sem dobil pred nekaj leti na mladinskem svetovnem prvenstvu. Smuči sem imel res dobre in tudi tek je potem končno stekel po bolezni s konca decembra. Zgrešeni strel na prvem postanku me ni zmedel in sem ostal zbran vse do konca. Nisem si mislil, da lahko na individualni preizkušnji naredim tak rezultat. Mislim, da sem presenetil vse, najbolj pa sebe. Res sem zelo vesel.« Lovro Planko od 8. do 19. februarja Slovenijo zastopa na svetovnem prvenstvu, ki tokrat poteka v Oberhofu v Nemčiji. Kamničanka prejela nagrado za najboljšo judoistko leta Ob koncu januarja je v Austria Trend hotelu v Ljubljani potekala gala prireditev Judoist leta v organizaciji Judo zveze Slovenije, ki vsako leto podeli nagrade najboljšim posameznikom ter ekipam pretekle tekmovalne sezone. Katarina Kumer Ljubljana – Za Judo klub Komenda je bil to prav poseben dan, saj je klub prejel kar tri nagrade, in sicer drugo mesto ekipno za kategorijo starejših deklic U14, tretje mesto ekipno za kategorijo starejših dečkov U14 ter nagrado v posamezni kategoriji med starejšimi deklicami, in sicer je tretje mesto med posamezniki osvojila Timeja Starovasnik, ki je celo leto nabirala točke z odličnimi rezultati prav na vseh tekmovanjih. Leto 2021 je bilo njeno najuspešnejše tekmovalno leto do sedaj. Nastopala je v kate- goriji starejše deklice do 48 kilogramov. Njena največja dosežka sta zagotovo naslov državne prvakinje v kategoriji starejših deklic U14 ter Poleg tega je kar sedemkrat stala na najvišji stopnički pokalnih tekmovanj. naslov državne podprvakinje med osnovnimi šolami. Poleg tega je kar sedemkrat stala na najvišji stopnički pokalnih tekmovanj, enkrat na drugem in trikrat na tretjem mestu. S temi zavidljivi- Kamničanka Timeja Starovasnik (druga z leve) je prejela nagrado za najboljšo judoistko leta. / Foto: arhiv kluba mi rezultati je vsekakor opravičila tudi nagrado Judo zveze Slovenije za tretjo najboljšo judoistko med posameznicami. Nagrade za ekipne dosežke sta prevzela predsednik Judo klub Komenda Boštjan Veinhandl ter trener in sodnik Marouan Moghlali. 11 petek, 10. februarja 2023 šport V sedmih dneh trikrat z Mariborčani Odbojkarji Calcita Volleyja so si z zmagama na zadnjem turnirju srednjeevropske lige zagotovili drugo mesto po rednem delu tekmovanja, v katerem bodo v polfinalu igrali s SK Zadrugo Aich/Dob. Že v sredo pa so igrali prvo polfinalno tekmo pokala Slovenije, ko so gostili Merkur Maribor, s katerim bodo v soboto igrali prvenstveno tekmo, prihodnjo sredo pa še povratno pokalno. Miha Štamcar Kamnik – V taboru aktualnih slovenskih podprvakov so na najboljši možni način preboleli nepričakovani poraz s kanalskim Salonitom, ki na njihovo uvrstitev v državnem prvenstvu ni imel vpliva. Tudi brez njega bi redni del prvenstva končali na drugem mestu, tako kot so na drugem mestu končali tudi srednjeevropsko ligo. »V vsaki sezoni pride to tekme, ki je, vsaj na papirju, ne bi smeli izgubiti, vendar ne razmišljam več o tem. Po tem porazu smo se pošteno pogovorili na več ravneh, povedali, kar je bilo povedati, in iz tega gradimo naprej. Za zdaj so fantje dobro odreagirali, čeprav igra še ni takšna, kot bi si želeli. Najbolj pomembno je, da spet zmagujemo in to miselnost moramo ohraniti do konca sezone, in to ne glede na to, kdo je naš nasprotnik,« je bil z reakcijo svojih varovancev po porazu s Kanalci zadovoljen Matija Pleško, trener kamniških odbojkarjev. Pred Kamničani je zelo pomembno obdobje, ko se bodo v pokalu Slovenije borili za uvrstitev v finale. Njihova zadnja ovira so Mariborčani, ki bodo vse prej kot lahek nasprotnik. Nekaj podobnega velja tudi za GEN-I Volley v polfinalu ženskega pokala, s Zgornje Stranje – Dušana Papeža je pred kratkim upravni odbor Atletske zveze Slovenije (AZS) soglasno izvolil za podpredsednika zveze. Papež, predsednik Združenja za gorske teke pri AZS, je bil že doslej član upravnega odbora, zdaj pa zaseda mesto podpredsednika. V preteklosti se je izkazal kot odličen organizator velikih tekmovanj v gorskih tekih: Grintovec, Velika planina – svetovno prvenstvo 2010 in evropsko prvenstvo leta 2017. Njegov cilj je, da bi v naslednjih letih evropsko prvenstvo v gorskih in trail tekih spet gostila Slovenija. Društvo dobro skrbi za svoje člane Letni zbor tekačev KGT Papež je potekal v OŠ Stranje Konec januarja je v bazenu v ljubljanskem Tivoliju potekalo Moštveno in posamično državno prvenstvo za dečke in deklice 2023. Matjaž Spruk Ljubljana – Za uvrstitev na državno prvenstvo je bilo treba odplavati normo za nastop. V Plavalnem klubu Calcit Kamnik je tokrat uspelo trem. Nastopili so Kaja Hočevar, Taja Klemen in Peter Lackovič, vsi pod vodstvom trenerja Emila Tahirovića. V tridnevnem tekmovanju nas je s svojimi nastopi raz- plavanja je odlično opravila in osvojila diplome, ki jih podelijo za prva tri mesta v mlajšem letniku. Osvojila je diplome za prvi mesti na 100 metrov hrbtno in 50 metrov hrbtno, druga mesta na 200 metrov hrbtno, 400 metrov mešano, 100 metrov mešano in tretje mesto na 200 metrov mešano. Tudi ostala dva člana Plavalnega kluba Calcit Kamnik Kamničani se bodo v pokalu Slovenije borili za uvrstitev v finale. / Foto: Klemen Brumec katerim bodo igrale varovanke Gregorja Rozmana. Novogoričanke jih v letošnji sezoni še niso premagale, vse tri medsebojne tekme so pripadle Kamničankam, vendar ne želijo ničesar prepustiti naključju. Prva tekma je bila v sredo v Novi Gorici, povratna in odločilna pa 22. februarja v Kamniku. Vmes čaka slovenske državne prvakinje še izredno pomemben turnir srednjeevropske lige v Zagrebu. Tudi v tem tekmovanju so trenutno na prvem mestu, toda če v Zagrebu ne bodo osvojile vsaj točke, se ne bodo uvrstile v polfinale. Letni zbor tekačev KGT Papež Mira Papež Državna prvakinja in podprvakinja pod vodstvom predsednika kluba Dušana Papeža. V obširnem poročilu in projekciji so pregledali odlično sezono 2022. Najboljši tekači so za svoje dosežke prejeli praktične nagrade, drugi prejemniki pa za delo v klubu. Vsak tekač je prejel tudi tekaški nahrbtnik in nalepko. Papež jim je predstavil koledar tekem v gorskih tekih in Tekaškega pokala občine Kamnik v sezoni 2023. Seznanili so se tudi s finančnim poročilom za leto 2022 in smernicami za delo v letu 2023 (startnine, članarina, vadnina, kategorizacije, zdravniški pregledi, klubska oprema). Tekači in drugi člani so pohvalili delovanje kluba, ki dobro skrbi za svoje člane. Dušan Papež jim je zadovoljen in ponosen čestital za minulo delo in jim zaželel uspešno sezono 2023. »Prejšnjo soboto smo proti SIP Šempetru prvič v letošnji sezoni igrali v polni zasedbi, le dva dni prej pa smo prav tako prvič v letošnji sezoni bili v polni zasedbi tudi na treningu. Upam, da smo svoj bonus, kar se bolezni in poškodb tiče, za to sezono izkoristili, kajti pred nami so odločilne tekme. Trenutno sta pred nami dva cilja, prvi je uvrstiti se v polfinale srednjeevropske lige, drugi pa je uvrstitev v finale pokala Slovenije,« je pred bližnjimi tekmami kamniške prve ženske ekipe dejal njen trener Rozman. Kamničanke so od konca januarja močnej- še še za francosko reprezentančno podajalko Nino Stojilković, mlada Ula Gorjup pa bo do konca sezone pomagala ATK Grosuplje. Na dobri poti, da se bodo v prihodnji sezoni drugi ženski ekipi Calcita Volleyja pridružili v 1B. DOL, je druga moška kamniška ekipa, ki jo vodi Gašper Ribič. Medtem ko so »kamniške princeske« trenutno tretje v 1B. DOL, je Ribičeva četa s trinajstimi zmagami in brez poraza na prvem mestu v 2. DOL. Na prvem mestu so v prvi ligi tudi kamniški mladinci, mladinke pa so v svoji skupini za zdaj druge. Na najvišjo stopničko se je povzpela Taja Klemen iz Plavalnega kluba Calcit Kamnik. / Foto: člani PKK veseljevala Taja Klemen. Že prvi dan je osvojila naslov državne podprvakinje v disciplini 100 metrov hrbtno. V nedeljo zvečer je za zaključek tekme osvojila še naslov državne prvakinje v disciplini 50 metrov hrbtno. Tudi vsa vmesna NOVI RENAULT AUSTRAL sta se odlično odrezala. Kaja Hočevar se je z osebnim rekordom v finalu uvrstila na 14. mesto v disciplini 200 metrov prosto. Peter Lackovič je prav tako z osebnim rekordom v disciplini 100 metrov hrbtno osvojil 20. mesto. NA VABLJENI NJO OŽ TESTNO V že za 190 € /mesec* fiksna obrestna mera* 8 let jamstva** dobava takoj *Mesečni obrok velja za model Renault AUSTRAL equilibre mild hybrid 140 in začetno ceno 27.900 €. Navedena začetna cena je priporočena maloprodajna cena (MPC) in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Informativni izračun mesečnega obroka je narejen na dan 22. 12. 2022 za skupni znesek kredita v višini 5.167,75 €, za dobo odplačila 48 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 5,99 % ter polog v višini 8.977,55 €. EOM je 6,93 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 190 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 13.754,70 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati kreditojemalec, brez vštetega vplačanega pologa, znaša 23.298,31 €, od tega znašata zavarovalna premija 224,61 € in strošek odobritve kredita 199,00 €. Fleksi akcija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Ponudba velja ob nakupu vozila z Renault Financial Services. **V obdobju 2 let od nakupa vozila velja tovarniška garancija. Po preteku tovarniške garancije sledi 3 leta podaljšanega jamstva Renault oz. 100.000 km, kar koli se zgodi prej, ter nato dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant oziroma 150.000 km, kar koli se zgodi prej. Kupec prejme dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant samo ob nakupu vozila z Renault Financial Services.Poraba pri mešanem ciklu: 4,6-6,6 l/100 km. Emisije CO2: 104-148 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0184-0,0495 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolična. GA Adriatic d. o. o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault priporoča Avtohiša in njeno uradno ime naslov trgovca renault.si 12 petek, 10. februarja 2023 Zanimivosti Policijska kronika Poštena občana Na PP Kamnik je prišel pošten občan in izročil tri bankovce za deset evrov, ki jih je 29. januarja našel v Keršmančevem parku na tleh. Policisti izvajajo aktivnosti za izsleditev lastnika denarja. Drugi pošten občan pa je na policijsko postajo prinesel denarnico z večjo količino gotovine, ki jo je našel na Šutni. Denarnica z vsebino je bila vrnjena lastniku. Prometna nesreča s pobegom Policisti so obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Neznani voznik je z neznanim vozilom v času od 30. do 31. januarja na asfaltiranem parkirišču v Kamniku zaradi nepravilnega premika trčil v zadnji del parkiranega vozila. Po trčenju je neznani voznik s kraja odpeljal, ne da bi oškodovancu posredoval podatke. Policija zbira informacije o storilcu. Znanca sta se stepla Policija je obravnavala dogodek, pri katerem so ugotovili, da sta znanca med druženjem popivala, nato pa sta se sprla in stepla. Pri tem je bil eden od njiju telesno poškodovan. Policisti bodo na podlagi predloga za pregon ukrepali v skladu s svojimi pooblastili. Tatvina denarja iz odklenjenega vozila Nepridiprav je izkoristil nepazljivost lastnikov in iz odklenjenega vozila odtujil gotovino. Policisti izvajajo aktivnosti za odkritje storilca. Policija opozarja na samozaščitno vedenje: vrednih predmetov ne puščajte na vidnih mestih v vozilu, svoja vozila pa zaklepajte. Gradbeni material odvržen na zasebno zemljišče Na PP Kamnik sta se zglasila občana in povedala, da jima je nekdo na njune parcele odvrgel gradbeni material. Policisti so ugotovili, da je material odvrgla znana oseba v času med 30. in 31. januarjem. Ker navedena kršitev spada v področje dela Ministrstva RS za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, jim bo zadeva odstopljena v nadaljnje reševanje. Prinesi in odnesi MC Kotlovnica je ponovno organizirala izmenjevalnico oblačil. Tokrat že triindvajsetič. Alenka Brun Kamnik – Kamniška Kotlovnica je prvo soboto v februarju ponovno organizirala (dvourno) izmenjevalnico oblačil, ki sicer deluje po naslednjih principih: oblačila lahko na izmenjevalnico prinesete in jih odnesete ali samo prinesete oziroma samo odnesete. Eva Klobčar, ki ima izkušnje z omenjeno izmenjevalnico že kakšno leto, opaža, da se glas o njej širi. »Predvsem se mi zdi, da dobivamo vedno več različnih številk oziroma velikosti oblačil,« pove, saj so na začetku velikokrat od obiskovalcev slišali, da imajo le manjše konfekcijske številke. Sedaj med oblačili že najdete tudi 3 XL, poudari Klobčarjeva. Pa več je tudi oblačil za moške, še Izmenjevalnica oblačil deluje po principih: prinesete in odnesete ali samo prinesete ali samo odnesete. / Foto: Alenka Brun doda. Najde se pa kar lepo število ženskih in tudi otroških kosov oblačil, pa tudi čevljev. Veter podiral drevje Zaradi močnega vetra je patrulja PP Kamnik 4. februarja obravnavala več primerov podrtega drevja. Drevo je padlo na cesto v Žejah pri Komendi, zato je bila cesta nekaj časa zaprta za promet. Drevo je poškodovalo tudi streho in ograjo bližnje stavbe. Na cesto je padlo drevo tudi v Kamniški Bistrici, kar so sanirali gasilci PGD Kamniška Bistrica. Drevo je padlo tudi na cesto v Trzinu, kjer so posredovali iz PGD Trzin. Eva Klobčar pri izmenjevalnici oblačil sodeluje že kakšno leto. / Foto: Alenka Brun Ideja o izmenjevalnici oblačil pa se je porodila leta 2018 takratni prostovoljki Mariel iz Španije, nam razloži Gašper Selko iz MC Kotlovnica. Organizirali naj bi jo vsaj enkrat na mesec. »Po navadi je to prva sobota v mesecu,« pravi Klobčarjeva. Poleti, ko poteka zunaj, pred centrom, je sploh dobro obiskana. Ravno tako tudi v času Kamfesta. Ljudje se zraven še malce podružijo, ugotavljata sogovornika. Seveda pa se tudi pri kamniški izmenjevalnici oblačil zgodi, da ljudje prinesejo oblačila, ki enostavno niso več uporabna. »Fino je, če so vsaj nosljiva,« apelira na bodoče obiskovalce in uporab- nike izmenjevalnice Eva Klobčar. Prejeta oblačila zložijo, razporedijo po velikostih, kar je tudi ena izmed posebnosti kamniške izmenjevalnice oblačil, saj marsikje, kjer tudi organizirajo podobne izmenjevalnice, tega ne delajo. V Kamniku se tudi na ta način trudijo, da bi oblačila čim več »krožila, šla čim prej v promet«. Do danes se je nabralo že kar lepo število kosov oblačil. »Lahko bi imeli že en prostor, namenjem samo njim,« ugotavljata Selko in Klobčarjeva ter povabita na naslednjo izmenjevalnico, ki bo predvidoma v mesecu marcu. Nekoč je bilo v Kamniku Kam z otroki Marko Kumer, Medobčinski muzej Kamnik Tokratni prispevek o začetkih organiziranega varstva otrok je nastal v sodelovanju z Mileno Urankar. Vloga žensk in mater se je v novih časih po letu 1945 močno spremenila, saj so se množično zaposlovale. Varstvo za otroke so najprej poiskale v krogu razširjene družine – še posebej na podeželju. Za druge pa so bili sprva ustanovljeni t. i. DIDi – Domovi igre in dela, namenjeni predvsem varstvu otrok. Prostore so dobili v podržavljenih in obnovljenih starih hišah ter v prostorih šol. Matere so otroke v dom pripeljale zjutraj, s seboj so imeli malico, po končanem delu pa so prišle ponje. Svoj lasten DID je imela tovarna Stol na Duplici. V tovarni so izdelali lično pohištvo, male stole in mize, na voljo je bilo zadostno število igrač, predvsem lesenih. Imeli so tobogan in gugalne stole v obliki živali. Otroci so Ležalnik Rex Nika Kralja, izdelek tovarne Stol, posnetek z razstave Kam so šle vse fabrike / Foto: arhiv MMK počivali na lesenih ležalnikih. Konec obdobja domov igre in dela je nastopila z ustanovitvijo Otroškega vrtca Antona Medveda 30. marca leta 1953. Nekoliko nepričakovano so ga poimenovali po kamniškem pesniku in duhovniku Antonu Medvedu. Svoje prostore je imel v preurejenem župnišču ob cerkvi na Šutni. Parcela ob vrtcu je po agrarni reformi ostala cerkvi. Leta 1956 so na njej lastniki uredili zelenjavni vrt, ki so ga potrebovali za preživetje. Pri oranju in podiranju dreves so naleteli na številna človeška okostja, saj je bilo tu nekoč pokopališče. Naslednje leto – 1957, še preden so na vrtu zrasle prve sadike, so z Občine Kamnik lastnikom poslali predlog, naj jim parcelo prostovoljno podarijo, saj jo nujno potrebujejo za postavitev vrtčevskega igrišča. Ker jim ni bilo ugodeno, se je začel postopek razlaščanja, ki je trajal vse do leta 1961, ko jim je bil vrt odvzet. Prva upravnica vrtca je bila Danica Ke- Upravnica vrtca Slavica Lanc na delovnem mestu / Foto: arhiv MMK Otroci iz Doma dela in igre / Foto: arhiv Helene Sterle sič, najbolj markantna pa njena naslednica Slavica Lanc, soproga priljubljenega slikarja in pedagoga Aladina Lanca. Gospe Lančeve smo se pravzaprav bali, veljala je za strogo in varčno. Ko so napovedali za kosilo marelične cmoke, smo v njih razočarani našli marelično marmelado, cmoki pa so bili skopo odmerjeni. Kljub novim časom je ostal petkov t. i. postni jedilnik brez mesa – s tradicionalno fižolovo juho in z močnato jedjo. Spomnim se tudi, da so nas še kaznovali s klečanjem v kotu in pa zapovedanega spanja na znamenitih ležalnikih, ki jih je Niko Kralj izpeljal iz svojega kultnega stola Rex in so jih izdelovali v dupliški tovarni Stol. Popravek Dolžni smo še opravičilo: V prejšnjem podlistku z naslovom Modna prestolnica Jugoslavije?, objavljenem v Kamničan-ki, ki je izšla v petek, 27. januarja, je del podnapisa pod fotografijo skupinskega portreta z mojstrom Debevcem napačen. Navedeno je, da je na fotografiji tudi »njegova hči Anja«, kar ne drži. Hčeri Ivana Debevca je bilo ime Metka in je ni na fotografiji. Za napako se opravičujemo. 13 petek, 10. februarja 2023 Zahvale Zanimivosti Res posebna izkušnja Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_kam_22_03 NALOGA LAŽJI SUDOKU V zadnjem priljubljenem domačem šovu Sanjski moški, kjer so se udeleženke potegovale za srce Blaža Kričeja Režka, je sodelovala tudi 23-letnica iz Črnega Vrha v Tuhinju Monika Slapnik. 4 8 3 5 6 2 6 5 1 8 1 2 7 2 4 9 8 8 6 7 REŠITEV 1 5 8 3 6 4 7 9 2 2 1 7 4 8 9 5 6 3 6 4 3 2 5 1 9 8 7 8 9 5 6 3 7 1 2 4 3 8 6 5 7 2 4 1 9 5 7 9 1 4 6 2 3 8 4 2 1 8 9 3 6 7 5 NALOGA sudoku_LAZJI_kam_22_03 TEŽJI sudoku_LAZJI_kam_22_03 SUDOKU 2 3 7 9 1 8 3 6 4 7 2 4 7 5 6 3 2 6 5 8 1 4 8 4 9 1 2 7 5 1 6 8 7 9 8 2 3 6 6 2 5 8 7 3 5 4 8 9 1 2 6 8 4 6 4 9 8 8 7 2 7 3 5 1 2 4 2 9 8 4 7 3 1 5 2 6 9 1 9 7 8 3 4 7 2 6 5 1 6 8 2 1 3 6 8 5 3 7 4 5 9 8 5 4 7 9 4 1 5 7 2 6 3 3 3 8 1 4 2 6 5 7 5 9 6 5 4 9 6 8 2 1 3 7 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_22_03 se ne bo nobeno število 1 6ponovilo 2 ne3v vrstici 7 ne4v koloni 9 ne8v enem 5 5 4 REŠITEV sudoku_LAZJI_kam_22_03 NALOGA Monika Slapnik / Foto: Alenka Brun Rešitev: 7 4 5 1 9 8 3 6 2 3 2 1 6 4 5 9 7 8 9 5 6 2 8 7 1 4 3 4 8 7 3 1 9 2 5 6 5 3 4 8 2 1 6 9 7 6 7 9 5 3 4 8 2 1 8 1 2 9 7 6 5 3 4 REŠITEV sudoku_TEZJI_22_03 5 3 6 2 5 8 4 2 8 9 4 1 2 8 7 6 3 5 7 4 5 3 6 sudoku_TEZJI_22_03 NALOGA www.gorenjskiglas.si REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 2 6 8 7 ni odzvala. Dodaja, da ko se bo zgodilo, ko bo spoznala pravega, bo vedela. Torej je še vedno samska, smo radovedni. Nasmehne se: »Še vedno.« Kaj pa valentinovo? »Mislim, da je vsako po svoje posebno, odvisno je le, v kakšni družbi ga preživiš.« 1 9 3 4 6 2 7 8 5 po tej strani le dobre izkušnje. »Na veselicah so me kar ustavljali. Odziv je bil vedno pozitiven, nisem prejela nobenega slabega komentarja.« Ko je zapustila šov, pravi, se je na spletu našel marsikdo, ki bi šel z njo na kavo, vendar se na vabila 2 6 8 7 5 3 4 1 9 www.gorenjskiglas.si Rešitev: 9 3 2 7 1 5 8 4 6 Kamnik – Gledalcem so jo že pred šovom predstavili kot dekle, ki ima rado veselice. V moškem išče zvestobo in najboljšega prijatelja. Všeč so ji odprti, komunikativni in zabavni fantje. Njen sanjski moški je skrben, zna poslušati, jo nasmejati. V šovu je Monika Slapnik ostala dovolj dolgo, da je bil njen značaj na preizkušnji. Pravi, da ni konfliktna oseba niti ne mara drame, tako da če se med snemanjem šova ne bi dobro počutila, bi ga verjetno zapustila sama od sebe. »Kamere sem sicer lahko nekoliko odmislila, vendar ne popolnoma.« Doda, da je zato verjetno ostala tudi bolj zadržana. Tudi sicer pa meni, da mora človek neko zasebnost vseeno imeti. Pravi, da ne moreš vsega deliti z vsemi, a na koncu se je glede njiju strinjala z Blažem: »Nisem začutila tistega, kar bi verjetno morala.« Ni pa ji žal, da se je šova udeležila, ker je bila to res izkušnja, ki je ne doživiš vsak dan. Slapnikovi do zaključka študija socialne gerontologije v Mariboru manjka le še diploma. »Gerontologija je veda o starosti in gerontologi smo tisti, ki se starostnikom posvečamo individualno,« pojasni. Čeprav jo vleče tudi med najmlajše. Že sedaj namreč kombinira delo v vrtcu s tistim v domžalskem medgeneracijskem centru. Ker imajo doma kmetijo, nas je zanimalo, ali doma tudi še kaj pomaga. Zasmeje se, da res prihaja s kmetije, iz velike družine, v kateri je pet otrok – ima še dva mlajša brata in sestri – vendar kmetija sodi med manjše. Toliko je je, da so samooskrbni, potrdi pa, da je dobila občutek, da ljudje mislijo, da imajo doma res veliko kmetijo. Opaža, da jo ljudje po šovu kar prepoznajo, vendar ima 7 6 4 9 2 8 3 5 1 Alenka Brun 7 9 1 6 4 7 3 1 8 4 9 7 5 5 4 2 3 sudoku_TEZJI_22_03 2 6 8 7 5 3 4 1 9 1 9 3 4 6 2 7 8 5 7 4 5 1 9 8 3 6 2 3 2 1 6 4 5 9 7 8 9 5 6 2 8 7 1 4 3 Format 21 cm (š) x 26,5 cm (v), trde platnice, 336 strani. Redna cena je 24,99 eur. Akcijska cena knjige je Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. 4 5 6 8 8 3 7 1 7Izjemno 4 praktična 9 2 kuharska knjiga tako začetnike kot za 3zaizkušene 8 kuharje. 5 9 njej najdete 1Vosnovne 2 recepte 3 7 veliko idej za 9inobroke, 1 vsi 4recepti6 opisani na 2sorazumljiv 6 način, 8 da5 5bodo 9tudi največji 2 3 ne-kuharji dobili 6veselje 7 do 1kuhanja. 4 Preverite sami! 9 90 + po EUR št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjižna nagrada Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 17. februarja 2023, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. 14 petek, 10. februarja 2023 Zahvale Prireditve, zahvale Pomoč podjetnicam Sobota, 11. februarja, Ljubljana – SPOT svetovanje Osrednjeslovenske regije organizira usposabljanje za podjetnice začetnice, kamor vabi vse ženske, ki se želijo na začetku svoje podjetniške poti opolnomočiti s strokovnimi vsebinami. Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije – SPIRIT pa bo predvidoma tako kot v preteklem letu objavila natečaj, v okviru katerega bo podjetnicam začetnicam, ki bodo uspešno zaključile usposabljanje, ponujena mentorska podpora in sodelovanje pod razpisnimi pogoji na natečaju za finančne spodbude. Finančne spodbude bodo dodeljene podjetnicam začetnicam na podlagi predstavitve in izbora najboljših poslovnih modelov. Delavnice bodo predvidoma izvedene na Zoomu v dopoldanskem času, vendar si organizator pridržuje pravico do spremembe urnika. Predvideni termini usposabljanj so 14. in 16. februar, 21. in 23. februar, 28. februar in 2. marec, 7. in 9. marec ter 14. in 16. marec, vselej med 8.30 in 12. uro. M. L. od 18. do 22. ure, Slovenia Eco Resort Večer zaljubljencev Enajsta šola o Antiki z ddr. Vereno Perko Vstop prost Vstop prost ob 19. uri, Krajevni dom Mekinje Sreda, 22. februarja, od 17. do 19. ure, Samostan Mekinje Zmeda na veterinarski kliniki Vstopnina: 15 evrov Nedelja, 12. februarja, od 10. ure do 11.30, Arboretum Volčji Potok Otroška delavnica Snežni kocka izziv Cena delavnice je 14 evrov na osebo. Plača se vstopnina v park. od 19. ure do 21.30, Pub Pod Skalo Mekinje – V Samostanu Mekinje bo v sredo, 22. februarja, ob 17. uri potekala kulinarična delavnica z degustacijo z naslovom Zavitek, štrudelj, štrukelj. Na delavnici boste iskali odgovore in praktične rešitve, kako preprosto pripraviti testo, ki se lepo razvleče, kako uporabiti vsakdanje lokalne sezonske sestavine in hišne shranke ter kakšni so recepti iz naše kulinarične dediščine. Delavnico bo izvajala Lili Mahne iz Zavoda Area Gea. Prijave sprejemajo na elektronski naslov info@samostanmekinje.si ali na telefonsko številko 031 392 158 (obvezno z navedbo imena in priimka ter naslova), in sicer do 17. februarja oziroma do zapolnitve mest. V skupino bodo sprejeli do 15 udeležencev. M. L. Zavitek, štrudelj, štrukelj, kulinarična delavnica z degustacijo Vstopnina: 15 evrov od 18. do 19. ure, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Sledi prve svetovne vojne – dr. France Koblar in Andrej Perko Valentinov koncert: Anja Strajnar in Lovro Frelih Vstop prost Vstop prost Četrtek, 23. februarja, ob 19.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Torek, 14. februarja, Od 18. ure do 19.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Kulinarična delavnica Zavitek, štrudelj, štrukelj Torek, 21. februarja, od 18. do 20. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Predstavitev knjige – Miha Mazzini: Osebno Vstop prost Sreda, 15. februarja, od 18. do 19. ure, Galerija Pogled Andrej Perko: Temnine RAZPRODANO! SNG Drama: Veliki diktator Vstopnina: 17 evrov/15 evrov Petek, 24. februarja, od 19. ure do 20.30, Dvorana Frančiškanskega samostana Pesmi p. Evstahija Berleca Vstop prost Vstop prost od 20. do 22. ure, MC Kotlovnica Petek, 17. februarja, Vstop prost Kotlovniški stand up: Open mic Od 18. do 22. ure, Slovenia Eco Resort Večer zaljubljencev Vstop prost od 15. do 17. ure, Terme Snovik, prireditveni šotor Otroško pustovanje v Termah Snovik Vstop prost Prireditve v februarju Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Petek, 10. februarja, od 11. do 15. ure, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Kolo ustvarjalnosti: počitniške ustvarjalne delavnice z Rosano Kleindienst Vstop prost od 18. do 22. ure, Slovenia Eco Resort Večer zaljubljencev Vstop prost Sobota, 18. februarja, od 18. do 22. ure, Slovenia Eco Resort Večer zaljubljencev Vstop prost ob 18. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik 43. območna revija odraslih pevskih zborov Vstop prost od 20.30 do 23.45, Pub Pod Skalo Tradicionalno pustno rajanje Vstop prost Nedelja, 19. februarja, od 8.30 do 9.30, Arboretum Volčji Potok Ornitološki sprehod po Arboretumu Plača se vstopnina v park. Pokličite 04/201 42 41 ali pišite na narocnine@g-glas.si. Ponedeljek, 20. februarja, in torek, 21. februarja vsak dan od 7. do 13. ure, Klub Kino dom, Dom kulture Kamnik ob 19.30, MC Kotlovnica Rdeči križ Slovenije: Krvodajalska akcija Vstop prost Zavod za kulturo Kamnik Vstop prost Dvovrstičnice: Ad Hoc In Memoriam Podprite lokalne zgodbe in se naročite na Gorenjski glas. Gorenjski glas v vsak dom na Gorenjskem 14 dni brezplačnega časopisa Gorenjski glas izhaja vsak torek in petek in pokriva vsak košček naše prelepe Gorenjske. Ne iščite informacij iz vašega kraja na internetu – v Gorenjskem glasu so zbrane vse na enem mestu! V vsaki številki najdete novice z Gorenjske, križanko, recepte, nasvete, zgodbe, ob petkih pa še televizijski spored Vikend. Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjske­ ga glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Naročnina poleg dostave na dom prinaša še popuste in darilo. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g­glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14­dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. www.gorenjskiglas.si V nagradni križanki iz priloge Kamničan-ka 1 je glavno nagrado dobila Jana Janežič iz Kamnika, drugo in tretjo nagrado sta prejela Miša Boltežar in Primož Strniša, oba iz Kamnika. Geslo je bilo Gorenjci imamo radi Gorenjski glas. Nagradna križanka iz Kamničan-ke št. 2 je glavno nagrado prinesla Slavki Slatnar iz Kamnika, drugo in tretjo nagrado sta prejela Iva Humar iz Stahovice in Marijan Žefran iz Motnika. Nagrajencem čestitamo! ZAHVALA Ko na odru življenja pade še zadnja zavesa, dih zastane, korak se ustavi … nastane praznina. V 84. letu življenja se je od nas za vedno poslovila naša draga mami, babica in tašča Ančka Grabnar rojena Mejač, iz Mekinj pri Kamniku Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hči Tatjana, zet Silvo in vnuka Domen in Ajda 15 petek, 10. februarja 2023 Zahvale Časopis ZAHVALA Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine. občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna ov vlak v nčasopisu Oglašujte Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- šte vilka 1 Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok Kamničan-ka! pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn ega ovili tira v dolž kluba. Pre ino Matej Nas 41-letni veteran na ekipa ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om . moralo nas ambami Kamnišk . i stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. vito. Po svetlobn ter z zvo čno in Briš še Blaž ki tri, 1 : 1 so nare začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. Somnik Gra dila sta taja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove bodo kraj poto ši, na valn tudi urbano prenovljeni i čas po nav mo in 410. stran opreželezniški pod postaji Kam edbah Slovenskih skladišče. rli ods luž eno železnic do nik Graben deset Vlaki v letu A prenovlj / Foto: Jasna Paladin eni peron časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 dler jev odhodov. uvajajo nove ure z vlak pre dvonadstro pog on in des et poznavno prihodov Vlaki bod elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na in o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o nestrpn i em času, gionalne jše vlake za reTega vese o pro lega in celo čakali. (Ljublja in sicer ob jajo dodatne lini vinskega je namo v temge, kot jih poz- Kamniški vaterpolisti zgodona– 21.1 trenutka delu Evr so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi ope, članski pok jo Ljubljana) 18 in ob alni prva kilo met rov hitrosti do 140 par, min župan Matej Sla23.07 . ki. ister za infr na uro . pon turo Jern astr Vla ki ujajo vse uk- ni čaka ej li vrsto let. bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneago je »Ka ktor železnico jeni za mnik Slov ens kih de in ima železnic dobil leta ško postajo Duš jo dovolj invaliko jo je sem 1891, ,« za se z novim an Mes, ki so pro je kolesa,« dejal žup stora pripelja in se tnik Alo peljali prot vlakom tudi pojz Prašnik l podje- Slov zahvalil ministrstvu an lem dogodk je ob tem veseens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele ki bod zniš tud i na som. V o vozili ko infrastr sticije v tudi na zač nem dom AKTUALN rela ciji ukturo. etek množi u se prip Kam nik – O ravljajo čnega cep Aleš Sen KULTURA ljenja. Sezono bo ožetnik 45. stran treba razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kam nik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O plan š JA rezultatih Kamnik bodo ude ina kon ca je tudi v krajih po državi sep tem bra ima od Miha Kamniku mnogih obr , prostor obveščeni leženci testiran Hančič vodstvo. nov o brezplačno Vsako leto j možno Nad azov mi opremil je z ilustracijaodvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z . Razstav i na dr. v Zdravstvenem zarMarka Anž cij, razs na a nov ilus ki tava im traso Vsa kušenega dom Juli koro z naslovo ka som. Hitr ja Polc u naviruNaš Kam poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli m kakš vas, kraj pri nas o test nik, gativen izvi a Kamnik, nega glavna nega jasli ima od torka dalj iranje poteka naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obračarja, ki pres da trenutn d testa pomeni, e v Dom net i strategijo pri še 25-le ca januarja a Wiegele ture Kam u kuleo v brisu razvoja druž praviti tudi na tnega na ogled ta, tanč z razs ežn ostj o, nik, zaznav virus ni spletu. be. no opravit test pa je mož nostjo, naarhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki jim idej evrstni resa že kma pa bodo dod lja ne zma e tudi tni termini njka. Tud in vesea- prim lu po testiran niškem ni i na ju. V eru poz prihodnjih na voljo tudi še v nič drugače. Kampa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku- 24 urna dežurna služba V 80. letu se je od nas poslovil dragi mož, oče, ata in pradedek Časopis Kamničan-ka Stanislav Škrjanc 041 634 948 zd Kavči č z Vrhpolj pri Kamniku Kamnik - Komenda brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Vsi njegovi stran 5 ZAHVALA Pod snegom se nič ne izgubi. V objemu zemlje vse dalje živi. V objemu zemlje vse staro odmira, da se iz njega mlado rodi. (T. Kuntner) Ob izgubi drage mame, babice in prababice Štefanije Logar roj. Vrhovnik, 23. 11. 1929–22. 1. 2023 Ob slovesu od drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove. Hvala pogrebni službi KP Kamnik, gospodu Urbaniji za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču. Zahvaljujemo se tudi osebju DSO Kamnik, ki je lepo skrbelo zanjo v najtežjih trenutkih in ji nudilo vso oporo in pomoč. Vsi njeni Januar 2023 Foto: Gora Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovane sveče, darove za svete maše in ostale darove. Zahvaljujemo se pevcem kvarteta Grm in gospodu župniku za lep cerkveni obred ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Testiranje v Kamnikutudi Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 7 stran 9 stran 16 42. stran Februarska krvodajalska akcija V SPOMIN Kamnik – Območno združenje Rdečega križa Kamnik in Zavod za transfuzijsko medicino Slovenije v ponedeljek, 20. februarja, in v torek, 21. februarja, organizirata krvodajalsko akcijo. Odvzemi krvi bodo potekali med 7. in 13. uro v prostorih Doma kulture Kamnik. Krvodajalci se lahko pet delovnih dni pred krvodajalsko akcijo prijavijo na telefonskih številkah 051 389 270, 030 716 796 in 051 671 147. M. L. Bolečina, tista, ki zaprla ti je oči, tista, ki nas še vedno pušča brez moči, prerano nam zbudila je spomine. V njih je obraz tvoj neminljiv, sijočih lic in ljubezniv, kot večni ogenj neustavljiv. In bolečina? Ta kar ne izgine. ZAHVALA Marina Mamić Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) 1986–2021 Te dni minevata dve leti, kar je surova moč nasilnega egoista iz naše sredine vzela čudovito mamico, hči in ses­tro. Težko je zbrati in ubesediti vse misli, ki se ob tej neizmerni izgubi nam, njenim najbližjim, porajajo v glavi vsak dan, a z lahkoto rečemo, da jo pogrešamo in imamo radi. Hvaležni smo za vsako molitev in prižgano svečko v njen spomin. V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ata, brat, stric, tast in svak Janez Kočar Vsi iskreno njeni p. d. Dolenčev ata iz Laniš ZAHVALA V 73. letu nas je tiho zapustil dragi mož, oče in dedi Rudi Veršnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tople stiske rok, podarjene sveče, darove za cerkev in sv. maše. Iskrena hvala župnikoma Luki Demšarju in Fraciju Urbaniji ter patru Cirilu Božiču za lepo opravljen pogrebni obred z mašo, pevcem kvarteta Grm in g. Matiju Podjedu za prebrane poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 79. letu je za vedno zaspala naša draga iz Šmarce pri Kamniku Pavlina Kuhar Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo za ustna in pisna sočutja, za cvetje in sveče, za darovane svete maše in darove za cerkev. Hvala g. župniku Janezu Gerčarju ter pevcem kvarteta Grm za lep pogrebni obred. Hvala tudi SDS za izrečene besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala župniku Luku Demšarju za lepo opravljen pogreb, pevcem kvarteta Grm za zapete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste našo Pavlino pospremili na zadnjo pot. Žena Mija ter hčerki Nina in Manca z družinama Vsi njeni Vsi njegovi ZAHVALA Visoko ponese te oblak neba, tja v gore, kjer duša tvoja je doma. Poslovil se je naš dragi ati, ata, tast, svak in stric Ciril Lombergar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, sočuten stisk roke, podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Hvala dr. Šećer Dolenc in sestri Jani. Posebej se zahvaljujemo reševalcem ter osebju nujne medicinske pomoči ZD Kamnik. Za dolgoletno zdravljenje, pomoč in podporo se najlepše zahvaljujemo dr. Saši Anžej Doma in ostalemu osebju kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. Hvala vsem, ki ste bili z nami ob slovesu in ga boste ohranili v lepem spominu. Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni … Vsi njegovi Januar 2023 16 petek, 10. februarja 2023 Zadnja Na Osovju počitniško Danes zaključujejo počitniške tečaje smučanja, jutri pa organizirajo odprto tekmo v veleslalomu. »Tekmovale bodo vse starostne kategorije, pričakujemo od 50 do 60 tekmovalcev, veliko bo otrok do 14. leta starosti,« je povedal predsednik Smučarskega društva Črna pri Kamniku Matija Žagar. ​​Klara Mrak Podlom – Vrvež na smučišču Osovje je bil ob začetku počitnic tak, kot se za počitnice spodobi. Čeprav je bilo vetrovno, so mali tečajniki na traku vzorno poslušali nasvete smučarskih učiteljev, malo večji pa so se že spuščali po poligonu. Odraslim je prijalo, da na smučišču ni bilo prevelike gneče in so se lahko dobro nasmučali. »Prvič sem tu, moram reči, da so proge odlično pripravljene, cene vozovnic so zelo ugodne; sicer smučam nekajkrat na sezono in tu je res super. Za nas je bolje, da danes piha veter, ker ni prevelike gneče,« nam je povedala smučarka iz Kamnika. Tudi njen sin je bil nad smuko navdušen. »Zagotovo bom še prišel sem, proga je zares dobra in še ena skakalnica je. Ko sem Med počitnicami so organizirali smučarske tečaje Predsednik Smučarskega društva Črna pri Kamniku Matija Žagar / Foto: Klara Mrak Franc Primožič uživa v beli zimi, saj že od mladih let rad smuča. Lani poleti jih je dopolnil osemindevetdeset, a jih dobro skriva. Ana Jagodic Dolžan Kamnik – Tudi pretekli petek, ko smo ga srečali v prostorih kamniškega društva upokojencev, je bil na Krvavcu. »Danes je bilo 'bolj slabo', ponoči je padlo nekaj snega in ker je bil še nesteptan, sem 'naredil' dva lepa padca, ampak sem še kar tukaj,« je povedal v smehu. Na smučeh je v povprečju vsak drugi dan. »Vstajam ob šestih, ob osmih sem že na žičnici, smučam tja do pol dvanajstih, potem pa na kosilo.« Zvoh prepušča drugim smučarjem, na ostalih progah je prišel, sem najprej mislil, da me bo strah, pa sem se hitro sproščeno spustil.« Osovje je blagodejen kraj tudi za tiste, ki ne smučajo. »Otroke sem pripeljala sem, odlično je, ker imajo trak, da imajo proge za tiste, ki se šele učijo … Otroka sta navdušena, meni je pa sploh super, da sem tu, na svežem zraku: imam postrežbo, čaj, kuhano vino, kaj bi človek še želel več ...« je povedala obiskovalka. »Veliko otrok smo morali žal zavrniti, saj smo jih lahko sprejeli le okrog trideset. Smučarsko znanje jim podajamo štirje učitelji smučanja in še nekaj pripravnikov za učitelje,« nam je povedal predsednik Smučarskega društva Črna pri Rad je v gibanju Na Osovju lahko obiskovalci smučajo in se sankajo. / Foto: Klara Mrak Kamniku Matija Žagar. Omenjeno društvo tudi skrbi, da so proge tako dobro pripravljene, kot so. »Ratrakiramo zjutraj ali zvečer, imamo pa srečo, da je smučišče na osojni strani, tako da je ves dan dobro pripravljeno.« Kot rečeno, so ta teden pripravili smučarske tečaje za počitnikarje. »Najmlajši tečajnik je imel tri leta in pol, starostni razpon je bil do enajst let,« nam je povedal Žagar. »Tudi sicer izvajamo tečaje vsako soboto in nedeljo od 10. do 12. ure, vzamemo začetnike, v dveh dneh se že kar veliko naučijo, naslednji konec tedna gredo že kar v nadaljevalno skupino. Pri našem najstarejšem učite- lju Bojanu potem do konca izpilijo znanje, usvojijo vožnjo z vlečnico in varnost na smučišču ...« Jutri veleslalom za pokal Osovja Jutri bodo organizirali odprto tekmo v veleslalomu. »Tekmovale bodo vse starostne kategorije, pričakujemo od petdeset do šestdeset tekmovalcev, veliko bo otrok do 14. leta starosti. Glede organizacije pustnega veleslaloma pa se še odločamo,« nam je še zaupal Matija Žagar. Nadejajo se, da bo smučarska sezona na Osovju, kjer se je moč tudi brezplačno sankati, trajala do konca februarja oziroma začetka marca. Vitalni Franc Primožič / Foto: Ana Jagodic Dolžan domač. V preteklosti je smučal tudi na Veliki planini in Zelenici, v Italiji in Avstriji, zdaj pa je že vrsto let, kot pravi sam, Krvavčan. »Imam sezonsko vozovnico,« še pojasni in prizna, da se njegova zvestoba pozna tudi pri ceni. Brez gibanja si ne predstavlja dneva. Ko se zima poslo- DODATNI BONUS DO 1.500 EUR ZIMSKI PAKET DOBRODOŠLICE Ob nakupu vozila Peugeot peugeot.si PRIPOROČA Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0 do 7,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 175 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6d. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,07 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00175 g/km. Število delcev: od 0 do 3,24. Poraba električne energije pri električnih izvedenkah pri kombinirani vožnji: od 143 do 170 Wh/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba Bon za zimski paket dobrodošlice velja za fizične osebe za vsa prodana (podpis prodajne pogodbe) in dobavljena nova osebna vozila Peugeot v obdobju od 01. 01. do vključno 30. 04. 2023. Vrednost zimskega paketa dobrodošlice je 400 EUR (z DDV). Kupec lahko izbira med paketom dodatne opreme (vsebuje gumi korito, strešne prečke in nosilec za smuči - 4 pari smuči) ali zimskimi pnevmatikami. V primeru, da je vrednost pnevmatik večja od vrednosti 400 EUR, razliko doplača kupec. V primeru, da je vrednost pnevmatik manjša od vrednosti 400 EUR, se kupcu razlika ne povrne in je ni možno vnovčiti za drug izdelek oziroma popust. Ponudba ne velja za modela e-Rifter in e-Traveller. Ponudba Dodatni bonus velja za fizične in prave osebe za vsa prodana (podpisana prodajna pogodba) in dobavljena vozila do 28. 02. 2023. Ponudba velja samo za vozila s termičnim motorjem za modele Peugeot 208 (750 EUR), 2008 (900 EUR), 3008 (1.250 EUR) in 5008 (1.500 EUR). RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si 13/01/2023 11:49 ružil se je tudi planincem in več let plesal. »Dokler sem bil v službi v smodnišnici, sem bil pri folklori,« je razkril, potem ko se je spretno zavrtel ob zvokih harmonike, s katerimi so upokojenci sklenili program, ki so ga pripravili ob kulturnem prazniku. Kamniški karneval Maša Likosar SLO_PEUGEOT_BON-ZIMSKI PAKET-v3.indd 13 vi, sede na kolo (ima dve 'specialki') in naredi okoli sto kilometrov na teden, nekaj z društvom, nekaj sam. Na samostojnih vožnjah si rad vzame čas. »Vozim kakšno uro dlje, ampak vidim marsikatero lepoto,« pojasni. Šport je postal del njegovega življenja že v mladosti, ko ga je oče vpisal v Telovadno društvo Sokol in k skavtom. »Bil sem orodni telovadec, dokler ni prišla vojna,« pove. Pet let je nosil vojaško suknjo, med drugim je bil sovjetski partizan, po vojni si je ustvaril družino in se znova vrnil k športu. Prid- Kamnik – Pustni torek je v Kamniku že tradicionalno rezerviran za Kamniški karneval, na katerem se bodo pustne maškare v sprevodu sprehodile skozi ožje mestno središče. Zavod za turizem in šport Kamnik tudi letos v sodelovanju s Kulturnim društvom Priden Možic in prvič z Javnim zavodom za kulturo Kamnik prireja tradicionalni sprevod maškar. Pustno rajanje bo v centru mesta Kamnik ponovno potekalo v dopoldanskem času pod okriljem Malega karnevala kamniških šol. V dopoldanskem delu programa bo sodelovalo več kamniških osnovnih šol in Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik. Organizatorji pričakujejo več kot tisoč maškar, ki bodo od 11. ure zavzele Šutno v starem mestnem jedru in se sprehodile do Glavnega trga. V torek, 21. februarja, se bodo med 16.30 in 17. uro maškare zbrale na Šutni, pred rojstno hišo Rudolfa Maistra, kjer se bodo lahko prijavile na tekmovanje za izbor najlepših in najizvirnejših mask. Posebna pustna komisija bo prijavljene maske vidno označila in si jih skrbno ogledala. Po prvem pregledu mask bo sprevod ob 17. uri krenil od Šutne do Glavnega trga, kjer bo potekalo krajše druženje vseh zbranih mask. Na koncu bo vse udeležence povorke čakal brezplačni krof. Najboljše maske bodo tudi nagrajene, in sicer v kategoriji najboljših mask med posamezniki in med skupinskimi maskami. Kurenti v kamniških krajih preganjali zimo Kamnik so obiskali tudi kurenti iz Zamušanov pri Ptuju in širili dobro voljo, zdravje, srečo, veselje ter preganjali zimo v kamniških krajih. V četrtek, 9. februarja, so se ustavili tudi pred Občino Kamnik.