avgust irlitr- Petra3 3 S Najdba sv. Stef. 4 č Dominik 5 P Marija Snež. + JiJL®P£5^-_ na gori I S 1'ohink; 8 P Cirijak 9 T Roman JO S Lovrenc II C Suzana © 12 P Klara + 13_S_Kasijan ?t N 10. pobi^ki m Vnebovzetje " T Sv. Rok LOVENEC PRVI SLGYENSKI LIST M AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOU. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. x (Official Organ of four, Slovenian Organizationisj HAJITAKEJIZ M JfAJBOLJ PRILJUBLJXH BLOVENSXJ UST W JCDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 153 m m Sovjetska vlada se izrazila, da je pripravljena sprejeti po-1 nudeni mir, toda Japonska mora prej dati zagotovilo, da bo prenehala z obmejnimi incidenti. — Obdolžitev, da so Japonci povzročili nov spopad. , ^oskva,Rusija. — Med tem,. ^ so se tekom nedelje vršili °b meji med Mandžukuo in Rusijo novi spopadi med sovjetskimi in japonskimi četami, vSe kljub sovražnemu razpo-iozer" dam enju vodili med obema vla- lla razgovori za poravnavo -porov. Tozadevna konferenca 6 Je. vršila med sovjetski'm1 zu-. »njim komisarjem Litvinovim Japonskim poslanikom v M?s.kvi, M. Šigemitsu. Vft™nov se je v teh razgo-"Hh izrazil, da je Rusija pri-avljena, sprejeti pogoje, . ki 2adJe JaPonska stavila koncem kon1Jega tedna' da se napravi q, ec °bmejnim .sovražnostim. enem pa je izrekel svarilo sv?^' naj takoj Preneha s ozen ? napadi na sovietsko gov Je' da 1,30 drugače nje-ostr - ada nast°PiIa z naj- JahTImi sredstvi in \>° odbija ^ napade tudi z artilerijo Mosk PlOVi' ako bo P°trebno- Ijar Va Se ^ naveličala, poši-7a vsak incident je d kl izzove Japonska, Prišel Litvin«v, češ, "čas je Hi . ' se morajo ti nepresta- 3'etsk ' nehati-" kajti sov-da Vlada ne bo d°Pustila, brezlSe njene meie napadale nje azni in da bi se zasedalo Ho. Lit°Zem1je' četudi le začas" ril, d! Vinov Je Pri tem opozo- derit l fe 3"e PriPetil nov inci- da se s sporne-':,a' kJ'er so se vršile so- UVIDEVEN GOVERNER Eden governerjev, ki se je postavil za delavstvo. ene Holy Name zadnji petek ražn0Sf r se vrsU( Jn dru ' °dstrani vojaštvo kaJ u,r drŽave in da se tam-dokler fnovi nevtralnosti!i pas, stavljen P0sebna komisija, se-Japonc;ia.lz dveh Rusov, eilega aildžni m enega zastopnika irieje "atančno ne dolo- -—HD-- NE?fiAVCI IZRAZILI. tZAD0V0UN0ST T ollet, Tli 0ekw Na letališču v st 0le- J'e ________ In° delo WPA delavcev ustal °vnih' Zahtevajoč izboljšanje lk ^ Njih. "iM™ 1 ORol i da se J'm mora l1"0 ža8a 6 za obed poldrugo ' da 8' llamesto ene ure. Da-d Se Jim m°ra Posoda, v kate- - ' 8terii;Jf donašala pitna vo-končn°'da i6c bUs0v \a- dati na razpolago j /°lieta' f1 jih voziio na delo ,0bili zju't, •Si bodo s tem pri-ako gp a? P«! ure. Zagrozili 2polnile J »m zahteve ne bodo i A dela?5 bodo vseh 3000 na *£srv okraju spravi- New Orleans, La. — Gover- ner tukajšnje države, Rich. W. Leche, je popolnoma drugačen, kakor so governerji v nekaterih drugih državah, ki se v kaki stavki postavijo na stran družb. V Hammond tovarni za izdelovanje škatelj je delavstvo zadnji teden zastavkalo, zahtevajoč višjo plačo; trdijo, da jim družba plača le od 12 do 15 centov na uro. Governer se je takoj v polni meri postavil za delavstvo ter ga navduševal, češ, naj ne gre delat za tako sramotno nizko plačo, ter jim obljubil, da bo policija skrbela, da bo tovarna zaprta, dokler ne bo ugodeno njih zahtevam. Istočasno je dal postaviti javne kuhinje, v katerih dobivajo potrebni stav-karji hrano. -o- GOLFER SI Z VZTRAJNIM DELOM PRIBORIL STAVO Chicago, 111. — Med dvema mladima moškima, oba po poklicu "brokerja", se je zadnji teden sklenila svojevrstna stava. Eden od njih, 31 letni J. Smith Ferebee, se je postavil, da lahko v enem dnevu preigra dvakrat vsa štiri golfna igrišča na Olympic Fields, vsako po 18 lukenj, torej skupaj 144 lukenj. Njegov prijatelj, 32 letni Fred Tuerk, ga je takoj prijel za besedo in stavila sta za neki kos zemljišča in z raznimi drugimi osebami je Ferebee stavil še za več tisoč dolarjev in v petek zjutraj se je nato odpravil na igranje. Celi dopoldan se je dobro držal, toda popoldne ga je utrujenost tako premagala, da >se je kar tresel in je večkrat moral vzeti mrzlo kopel. Kljub naporu pa je vendar vztrajal do konca in dO večera preigral vseh 144 lukenj, za kar ga je vzelo 15 ur, in je tako dobil stavo. -o-- DELAVCI USTAVILI IZDAJANJE LISTA Mexico City, Mehika, — Tedenska revija s slikami, Ro-tofoto, zadnji teden ni izšla, ker nje urednik ni mogel dobiti tiskarne, da bi jo tiskala. Konfederacija delavstva je namreč nasprotna temu listu, češ,, da je "sovražnik delavstva", ko večkrat piše proti njega interesom. Urednik lista je obdolžil konfederacijo, da s svojim nasprotovanjem kaže, da skuša odpraviti neodvisne publikacije. -o- KRI DAROVAL ZA ADOP-TIRANO HČER New York, N. Y. — Bivši slavni baseball igralec, Babe Ruth, je zadnji petek dal pajnt krvi za svojo adoptirano 22 letno hčer Julijo, ki je bila dober teden prej operirana. Eno uro po transfuziji se je Ruth lahko odpeljal iz bolnice. POD NAZ1J-SKIM BIČEM Nadškof opisuje nazijska preganjanja v Nemčiji. _ Freiburg, Nemčija. — Tukajšnji nadškof je bil toliko junaški, da je zadnje dni izdal dokument, v katerem našteva nasilja, ki jih je tekom zadnjih pet let utrpela cerkev v Nemčiji od strani nazijev. V prvi vrsti omenja zlobno kampanjo, ki so naziji podvzeli proti duhovščini in pa pritisk na državne uradnike, da se morajo odpovedati cerkvi, kar je imelo za posledico, da je več tisoč oseb zapustilo cerkev. Dalje so se na ukaz nazijev v šolah in drugih krajih potrgali s sten in oskrunili križi; procesije se proglašajo kot demonstracije proti državi in tisti, ki se jih udeležujejo, se izpostavljajo preganjanju. Končno je bilo ustavljenih več katoliških listov in Verski pouk v šolah je prepovedan. -o- OTROCI POMAGALI UJETI ROPARJA Crawfordsville, Ind. — V neko tukajšnjo banko je zadnji petek vstopil neki moški in z revolverjem v roki zahteval denar. Eden uradnikov pa je telefoniral po policijo, na kar je ropar zbežal, toda njegov beg so opazili štirje dečki zunaj, stari od 8 do 11 let, in be-žečemu sledili ter ga obmetavali s kamenjem. Tako "so policiji ojhraniii sled za njim, da ga je na ta način lahko ujela. O aretiranem se je ugotovilo, da je bil že prej zaprt. Njegov revolver, ki ga je med begom odvrgel, ni bil nabasan. -o- POVODENJ ODNESLA OSEM OSEB V SMRT Servierville, Tenn. — Po močnem deževju je zadnji petek neki gorski hudournik tako silovito narastel, da je razdejal in odnesel neko hišo v Smoky pogorju in z njo osem oseb, med njimi štiri otroke. Deroča voda pa je porušila še več drugih hiš in število mostov. NEMIRI V RAZBURKANI PALESTINI Jeruzalem, Palestina. — Ponovni teroristični čini so se pripetili koncem zadnjega tedna v nekaterih mestih Palestine. V petek so bile štiri osebe ubite, dan prej pa je blizu Kfar Saba eksplodirala neka podtaknjena mina, pri ce'mer jih je devet izgubilo življenje. KR1ZEMSVETA — Miinchen, Nemčija. — Pritisk, kil ga trpi cerkev v Nemčiji od strani nazijev, ni zavrl njenega karitativnega dela. Za dobrodelje se je nabralo do 240,000 mark v zadnjem letu,, kar nič ne zaostaja za prejšnjimi leti. — New Orleans. — Tako-zvano vzgajanje značaja, s katerim se skuša v ameriškem vzgojem sistemu nadomestiti religija, je ostro ožigosal nadzornik šol v tukajšnji nadško-fiji, Rev. E. Prendergast, češ, da nas omalovaževanje religije vodi; nazaj v poganstvo. — Crookston, Minn. — Tukajšnji škof T. Corbett je zaradi starosti vložil na papeža prošnjo, da mu dovoli resigna-cijo z njegovega mesta. Škof je star 80 let in papež, eno leto starejši od njega, je re-signacijo sprejel. — Washington, D.C. — Katoliška dramatska organizacija, "Blackfriars Guild", vodi gibanje, da se ustanove katoliška gledališča sirom celega severo-ameriškega kontinenta, kjer bi se s pomočjo iger širile katoliške resnice. -o- UPORNI DELAVEC KAZNOVAN Chicago, 111. — Pred sodni-jo je bil zadnji petek postavljen črnec Jos. Bush, ki je bil zaposlen na nekem WPA projektu. Obtožba proti njemu se je glasila, da je svojega pred-delavca udaril z lopato po glavi, ko mu je ta ukazal, naj pelje samokolnico. Sodnik je črncu naložil globo $100, katero bo moral ta odslužiti z dvomesečnim prisilnim delom v ječi. UPANJE NA JPRAVO Angleška komisija pričakuje, da se bodo s potekom časa ublažile narodnostne strasti. Praga, Čehoslovaška. — Odkar posluje tukaj neuradna komisija Angleža Runcimana, se opaža, da se je znatno ublažil napeti položaj med čehoslova-ško vlado in nemško manjšino in nekateri krogi izražajo prepričanje, da se bo utegnila doseči mirna poravnava med obema strankama. Ta zmernejši položaj ima ugodne posledice na politične razmere cele srednje Evrope. Toda niti največji optimisti se ne vdajajo upanju, da bi se : prava dosegla v takem obsegu, da bi bile z njo popolnoma zadovoljni obe stranki, pač pa se pričakuje, da se bo na obeh straneh uvidela potreba, nekoliko popustiti in žrtvovati nekaj svojih zahtev. Runci-manova komisija,kakor se zdi( gre predvsem za tem, da doseže »tako razpoloženje. Zato se bo njeno delo le polagoma in stopnjevaje nadaljevalo, pri čemer se upa, da se bodo s potekom časa strasti polegle in se bodo mogla pogajanja voditi v zmernem ozračju. Jasno pa je vendar komisiji in vsakomur, da tudi pri najugodnejšem razpoloženju ne bo šla vlada tako daleč, da bi dovolila Nemcem kaj takega, kar bi jim dalo v roke možnost odcepitve njih ozemlja od Ceho-slovaške in njega priključitve Nemčiji. -o- OTROCI IMAJO PRAVICO JOKATI Oak Park, 111. — Neka soseda je vložila tožbo proti Mrs. Mary Bickmeyer, 814 Wesley ave., navajajoč, da jo njen 15 mesecev stari otrok ponoči moti s svojim jokom. Sodnik pa je odločil, da ni noben zločin, ako otrok joka, in je tožbo razveljavil. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" TEŽKO SE JE VSEGA SPOMNITI Iz Jugoslavije Nenavaden zločin v Širju nad Zidanim mostom, katerega žrtev je postal gospodar, ki je neznanca gostoljubno vzel pod streho. — Nevaren nočni požar blizu Ptuja. — Smrtna kosa. — Razno iz domovine. Mala filmska igralka Shirley Temple, ko se je nedavno vrnila v New York s počitnic, katere je preživela na Bermudi. Slika jo kaže, ko se na carinami skuša spomniti, je-li pozabila navesti kak predmet, ki ga jec prinesla s seboj. Žrtev gostoljubnosti j Zidani most, 19. julija. —( Preteklo sredo popoldne je, prišel k posestniku Zajcu Francetu v Širju nad Zidanim mostom neznan moški in poprosil za podporo. Zaje mu je gostoljubno postregel in se spustil z neznancem v pogovor. Tujec je postal gostobeseden in začel Zajcu pripovedovati, da zna ponarejati bankovce. Začela sta delati načrte, nakar je Zaje, ko je tujec zahteval, naj mu da dva bankovca po 500 din za potrebne odtise, odšel k sosedu Čibeju po denar, ker ga sam ni imel. Tam je res dobil dva bankovca po 500 din in ju izročil tujcu. Ta je nekaj risal na papir, nato pa zložil papir in bankovca v skupni zavitek ter ga v spremstvu Zajca nesel v sadno prešo v "druk". Po tem delu so se spravili spat. Ponoči pa je Zajca gnala radovednost in je šel gledat v stiskalnico. Prepaden je ugotovil, da sta bankovca, izginila, z njima pa tudi neznanec. Zajca dolgo ni bilo nazaj. Ko so ga šli iskat v smeri proti Zidanemu mostu,so ga našli 'mrtvega tam, kjer vodi pot v gozd. Imel je na vratu pet vbodljajev z nožem. Očividno je bil dohitel neznanca in zahteval od njega denar, nakar ga je neznanec umoril. O storilcu ni sledu. Ljudje so mnenja, da je to tisti nasilnež, ki se je pojavljal zadnje dni po Gorenjskem. --o- V zadnjem hipu se rešili Ptuj, 17. julija. — V Tržcu, občina Sv. Vid pri Ptuju, je imel Vildovič Jožef lepo hišo s prizidanim hlevom. V hiši so stanovali on, žena, dva otroka in zaradi mrtvouda ohromela svakinja. V noči 12. t. m. ko so vsi že trdno spali, je prebudilo starejšo hčer Ljudmilo močno prasketanje na ostrešju. Skozi okna pa je lila svetloba. Vsa v strahu je naglo zbudila starše in brata. Vsi štirje so prijeli gospodinjino mrtvoudno sestro in v zadnjih trenutkih pobegnili iz goreče hiše. Pri tem so dobili vsi manjše opekline, gospodinja Terezija pa je tako močno opečena, da so jo morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Na po'm'oč je prihitela gasilska četa od Sv. Vida, vendar Vidovičeve domačije ni mogla več rešiti, pač pa je o-mejila požar, da se ni razširil na druga bližnja poslopja. Škoda je velika in je le delno po-1 ravnana z zavarovalnino, ki jo j je prizadeti posestnik v zad- j njih letih zaradi denarnih j težkoč znižal. Ogenj je bil, kakor so kazala vsa znamenja, podtaknjen. Zločinca pridno ! iščejo orožniki, ki so nekega j osumljenca že aretirali. | "iT. 1 w A *' i Žrtev elektrike V Mariborski koči se je med drugimi mudila tudi 15 letna hčerka g. Sajovica, postajena-čelnika v Konjicah. Za trenutek se je odstranila iz sobe in šla v nezavarovano garažo, kjer je z lesene stene vzela visečo električno luč, ki služi šoferju pri pregledu vozil. Ker luč ni imela zaščitne mreže, je deklica odvila žarnico, prl čemer je prišla v stik z električnim tokom,ki jo je omamil, da je padla v nezavest. Njen krik so slišali ostali v koči, ki: so prihiteli in nezavestno odpeljali v Maribor, kjer je zdravnik ugotovil, da je med prevozom umrla. •-o- Nesreča pri delu Iz Ovsiiš na Gorenjskem so pripeljali v ljubljansko bolnico 19 ietnega delavca Maksa Pogačnika, ki se je pri asfaltiranju ceste, kjer je bil zaposlen, nevarno opekel. -o- Smrtna kosa Na kliniki v Zagrebu je umrla Slavka Šavnikova iz Kranja, vdova po lekarnarju, ki zapušča 15 let starega sina in 86 let staro taščo Leopoldi-no Šavnikovo. Stara je bila 40 let. — V Zbraslavi nad Prago na Ceske'm je umrl Josip Skrbinšek, upokojeni profesor slovenskega jezika na Karlovi univerzi v Pragi; rojen je bil v okolici Ptuja. •-o- Slovtenci v Franciji se postavijo Meseca julija so imela pevska društva raznih narodnosti iz Alzacije Lorene nekako pevsko tekmo. M'ed drugimi narodnostmi je nastopilo tudi slovensko pevsko društvo "Triglav", ki je zapelo več narodnih pesmi, med njimi tudi "Buči, buči morje Adrijan-sko,'' za katero so želi tako odobravanje, da ploskanje kar ni hotelo biti konca. Ko je predsednik ocenjevalne komisije razglasil potek tekme, so bili Slovenci določeni za prvo nagrado. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V.Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55________ 100 $ 5.00________ 200 $ 7.20........ 300 $10.00........ 420 $11.65........ 500 $23.00........1000 V Italijo: Za: Li« $ 6.50______ 100 $ 12.25________ 200 $ 30.00_______ 500 $ 57.011.......1000 $112.50____L.2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ____________$ 5.75 Za $10.00 pošljite ...............$10.85 Za $25.00 pošljite _______________$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 We*2 Cermak Road CHICAGO, ILL. 'AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 9. augusta 198^ Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši dovensUt v list» Amerilei. . Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razon nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. j Izdaja in tiskat PDIN0ŠT PUBLISHING CO. Naslfiv utedniitva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina s Za celo IeTŠ1. Za ppl leta ,-- Za čWr« leta-- Za Chicago, Kanaijo in Za celo leto -- Za pol leta-- Za č«trt Tetij „$5.00 _ 2. SO _1.50 številka Evropo: _$6.00 _ 3.00 __1.75 __3c The first and the Oldest Slovene Newspaper, in America, , Established l«9l, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phono: CANAL 5544 Subscription) For One year -— For half a year - For three months -- —$5.00 _2.50 — 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ----$6.00 For half a year -- 3.00 For three months .-. J-75 Single copy----3c EnttWd as second class matter November 10, 1925, at the post office at CIRcago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.__i Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d«poslani na uredniStvo dan ift pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do ietrflfa dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —> Rokopisov uredništvo ne vrača. __ dvigne v višave, kakor ptica. Ali istočasno mu je vdahnil zli duh tudi zamisel, da iz zraka se tudi lahko pokoneuje. Tn res se. Po zaslugi človeške sebičnosti se ruši iz zraka stoletne kulturne pridobitve, iz zraka se ubija nedolžne otroke in dela neprecenljivo škodo. Ali je to tudi napredek? Ne, to je pa prekletstvo. Pravi napredek bo na svetu le tedaj,, kadar bo človek znal uporabljati napredek v dobro sebi in svojega bližnjega. Dokler se bo pa oklepal rajši slabega, ki rodi vedno le prokletstvo, toliko časa, mu napredek ne bo dosti v korist, ker mu bo sproti podiral to, kar bo na eni strani dobrega pozidal. Pravi napredek bo človek doživel tedaj, kadar bo človek postal res človek ne le do samega sebe, marveč tudi do svojega bližnjega. Taki se sami sodijo! KAJ NOVEGA MED ROJAKI V PENNI Johnstown, Pa. Potom tega lista je že bilo nkrat poročano o nesrečnem, padcu rojaka Alojza Bizjaka Socialistični in komunistični listi zadnje tedne zopet pogosto omenjajo ime irskega bivšega katoliškega duhovnika Michaela O'Flanagana. Tega seveda protiverski li- z verande. Pri padcu si je zlo-sti ne zapišejo, da je bil to bivši duhovnik in pa da je že več kakor 13 let, odkar so ga cerkvene oblasti suspendirale. Ampak s kričavimi črkami tiskajo, kar on pove n. pr. o Španiji, Rusiji in drugih takih vprašanjih in zadevah, o katerih je katoliška cerkev že pojasnila svoje določeno stališče. Bivšega katoliškega duhovnika, O'Flanagana, ki je že nad 13 let suspendiran in ki nima nobene pravice govoriti kot duhovnik, ali pa kot tak razlagati svetu kako veljavno stališče za katoličane v takih spornih vprašanjih, kot je n. pr. Španija, itd. ima zelo rada tudi naša soseda tetka Pro-sveta. Kar oblizne se, kadar vjame kje kako izjavo tega moža in jo na široko in glasno citira svojim bravcem kot najbolj masten ocvirek. Sosedi želimo v tem oziru dober tek! Obenem pa zapišemo to-le: S tistim duhovnikom, ali pa s tistim katoličanom, ki ga tak list, kakor Prosveta hvali, je nekaj narobe! Že večkrat smo zapisali in ponovno zapišemo: kadar bi nas tak list hvalil, kakor je Prosveta, takrat bi bilo z nami gotovo nekaj narobe, kar se tiče katoliškega stališča. Take hvale bi bilo nas prav pošteno sram. Tisti katoličani, ki so ponosni na hvalo takih listov, se že sami sodijo. Tudi O'Flanagan, ki dela stafa-žo socialistom in komunistom, se je že obsodil sam. Take značaje vam privoščimo! Napredek Svet neprestano napreduje. Dolgo je vzelo, da je človeku prišlo na misel, da se je začel posluževati živali za hitrejše potovanje. Pravijo, da so narodi, ki so živeli na širokih planjavah ob uralskem pogorju prvi začeli vdoma-čevati konje, katere so začeli najprvo jezditi in pozneje iste vprezati pri raznem delu. Pozneje so iznašli parni kotel in pozneje so prišli do lokomotive, ki je stekla po železnih tirih, po železni cesti. Ko so začele spajati svet na suhem železnice, na vodah pa parobrodi, je svet postal že bolj majhen. Človek ga je obvozil po vodi in suhem. Začetkom tega stoletja, pa se je začelo razvijati letalstvo, ki se je do današnjih dni že tako razvilo v hitrosti in varnosti, da oblete svet že skoro v dobrih treh dneh. To je napredek. Na Angleškem, Francoskem in Nemškem se bavijo družbe, ki vodijo po Evropi prevozne letalske zveze, z načrti, da čimpreje uvedejo stalno poštno zvezo med Evropo in Ameriko. Angleško morsko "piek-a-back" letalo po imenu "Mercury", je že napravilo dobro poizkusno vožnjo. Nemška "Deutsche Lufthansa" tudi preizkuša preko Azorov ustanoviti svojo zvezo z Ameriko. "France Air Trans-Atlantique" je tudi na delu z istimi nameni. In-žinirji, ki te načrte izpopolnujejo, napovedujejo za leto 1940 redno zračno poštno zvezo med Evropo in Ameriko. Prekooceanska letala bodo izpopolnjena v hitrosti tako, da bo povprečen polet iz Evrope do New .Yorka trajal samo 12 ur. Tako bodo pisma, ki bodo n. pr. pisana v jutru v Londonu ali Parizu še isti večer že v New Yorku. To bo napredek. Pravijo, da je mednarodna svetovna razstava leta 1933. v Chieagi dala pobudo za boljši in hitrejši železniški razvoj in da so po tej pobudi prišli v promet hitrejši "Zephyr vlaki". Svetovna razstava v New Yorku, pa bo kumovala redni zračni letalski zvezi med Evropo in Amerika. Napredek je tu. Vsak dan se razvija bolj in bolj. Le škoda, da človeštvo vseh teh velikih pridobitev ne rabi. vedno v pametne svrhe. Ob istem času, ko človek stavi svoje velike pridobitve v službo in dobro človeški blaginji, stavlja iste napredne pridobitve tudi v službo velike sebič-hosti in v službo sovraštva do bližnjega in uporablja te pridobitve za uničevanje svojega , bližnjega. Letalstvo kako idealna in velika iznajdba za človeka, ki se z njim mil hrbtenico in je dne 4. ju-lja podlegel hudi poškodbi. Ko je ležal v bolnišnici v strašnih bolečinah, so ga č Father Thomas večkrat obiskali in mu podelili sv. zakramente, ga tolažili in mu pomagali pripraviti se za na pot V večnost. Tako je umrl spravljen z Bogom, kot katoličan,. dasi mu ni dano počivati v posvečeni zemlji. Cerkveni pogreb je naprednim .elementom staromoden. Par brezpomembnih fraz svobodomi-selca, pa napravi sijajen pogreb, da se vrneš domov razigran kot s piknika. Pozabljena je izguba člana družine, pozabljen spomin dragega rojaka. Nasprotno pa zabiti kato ličan moli in prosi Boga za svoje drage mrtve. Sv. Cerkev se spominja vernih mrtvik pri vsaki sv. maši, torej vedno, 1 sako uro. Človek presodi sam, kdo ti je bližje. V nedeljo 31. julija je naša naselbina slavila sedmo obletnico blagoslovitve lurške votline. Proslava se je vršila s procesijo, v kateri so vsi udeleženci nosili goreče sveče v procesiji. V nedeljo 7. avgusta pa bo pri fari sv. Terezije sv. birma in sicer ob 9 uri dopoldne. Nekaj nad 150 bir-mancev bo to nedeljo prejelo zakrament sv. birme. Father Pius so jako zaposleni s poučevanjem katekizma dopoldne pri sv. Ani, popoldne pa na Bon Air in to vsaki dan. Pikniki so se pa letos posušili, toda ne toliko radi suše, ampak ker oblasti ne dovoljujejo cb nedeljah piti pive. Vode pa Slovenci ne upoštevajo preveč. Najmanj pa je Slovencu za piknik, kjer ni dobiti močnejše pijače od vode. Tak6 sedimo lepo doma in prebira loo vabila in poročila o veselih piknikih in izletih, ki jih prirejajo rojaki in društva po drugih državah, požiramo sline in zavidamo svobodo, ki jo uživajo rojaki v Uniji, mi v Penni pa, — da bi ga kokla, smo suhi. V nedeljo, se ve, v soboto pa ne; pijemo lahko ga merici dve. — Pozdrav. M. K. -o- SMRT ROJAKINJE V BAR-BERTONU Barberton, O. Dne 30. julija je tukaj preminula Mrs. Jennie Kumše, rojena Škraba, v starosti 47 !et. — Pokojna je bila rojena v vasi Ig pri: Ljubljani. V Bar-bertonu je živela 25 let in bila zelo priljubljena žena v naselbini. Bila je članica več društev, tako Altamega, Materinega, društva sv. Srca Ma-raji št. Ill, KSKJ. dr. Majnik SDZ, članica podružnice št. 6, SŽZ. in članica Dramatičnega kluba. — Pokojna je bila tudi dolgoletna zvesta naročnica Amerikanskega Slovenca. — Bila je ljubeča žena svojemu soprogu in skrbna mati svojim' otrokom ter dobra gospodinja. Zapušča žalostnega moža Martina; štiri sinove Martina, ml., Franka, Johna in Edwarda,, v starem kraju tri brate, Franka, Johna in Jakoba Škraba ter sestro Franči-ško. Pogreb pokojne se je vršil iz slovenske farne cerkve Presv. Srca Jezusovega s peto sv. mašo zadušnico za dušo pokojne, katero je opravil domači g. župnik Rev. Joseph Medin, ki je opravil za pokojno tudi ostale obrede. Pokopana je bila na pokopališče sv. Križa v Akron, O. — Naj počiva v miru božjem, žalujočim ostalim naše iskreno so-žalje. F. S. -o- POTOVANJE ČLANIC S.Ž.Z. ŠT. 2, IN DRUGIH NA SV. GORO, (HOLY HILL) WISCONSIN sa sta bila napolnjena, zato nam je jako žal, da smo morali nekaterim to romanje odpovedati. Točno ob 6. uri zjutraj sm'o se odpeljali od doma in priznati moramo, da je bila pot vseskozi nad vse krasna. Kakih 50 milj od Chicage Se so busi ustavili in nam dali priliko, da smo si privoščili malo kave in se tako malo pokrep-čale za nadaljno pot. Nasrka-le smo se lepega čistega ju-trajnega zraka, potem pa zopet nadaljevale pot do Sv. Gore. Ko smo dospeli v podznož-je Sv. Gore smo jo mislile kar pomakniti do vrha gore, pa nam je Father Leonard Bogo-lin nekako pot prekrižal, kajti postavil se je v ospredje in nam dal prijazni ukaz, da mu sledimo in med potjo glasno molimo Sv. križev pot. Z o-menjeno molitvijo smo dospeli1 do 14. postaje in seveda tudi do cilja, katerega smo si tako želele videti in obiskati, namreč, Sv. Goro. Prav l,epa Vam hvala Father Bogolin za Vaš trud. Po kratkim odmoru smo se skupno podali v cerkev, kjer se je darovala za nas sv. maša in po sv. daritvi, smo se pa podale 'malo na ogled po sv. gori in občudovale krasoto narave katera objema to znamenito cerkev. Kupile smo tudi razne spominčke katere smo zanesle v župnišče in dali iste blagosloviti. Po kosilu je pa prišel čas, da zapustimo to sveto shajališče in se odpravimo zopet proti domu. Želja romaric seveda je tudi bila, da se med potjo dom'ov tudi oglasimo in ogledamo znameniti Mundelein, in ker to ni bilo v pogodbi z voznikom, so se romarice 'enostavno obrnile na našo sosestro Mary Toma-zin, češ ona je za take stvari dobra in bo gotovo pregovorila voznike, da se bodo tudi v Mundelein ustavili. Ker je Mrs. Tomazin za take stvari tudi res pripravna in zanesljiva in .je voznike tozadevno prepričala, da je popolnoma na mestu, da na'm' dajo "chance" tudi Mundelein si ogledati. Vozniki so se tej prošnji' radi odzvali in tako nam je bila 'dana ob tej priliki ta lepa priložnost, da si ogledamo znamenito cerkev in bogato okolico tega slovečega Munde-lein-a. Tako smo po dolgi in prijazni vožnji zopet dospeli proti večeru srečno domov. Naj se na tem mestu zahvalimo sosestram in prijateljicam1 katere ste se temu pobožnemu romanju v takem lepem številu odzvale. Odbor ■-o- Dan je bil zares vroč in piva se nama je prilegla. Razgovor je takoj nanesel na slike. — "Mi hočemo tudi videti slike v So. Chieagi," je rekel Father Bernard. — "Velja in zgodilo se bo po vaših željah," sem odgovoril. Torej Southchikažani, le pripravite se za slikovno predstavo. Ko se vrnemo z Willar-da v soboto večer,, se bo vršila predstava slik v fari sv. Jurija v So. Chieagi. — Tako, sedaj je glede tega vse O. K. Povabite svoje prijatelje, da bodo vsi videli zanimive slike. — Pozneje sporočim še kaj več. Piše Anton Grdina -o- ZAHVALA ZA PRIJAZNOST Chicago, III. Ob letošnjih počitnicah, ki sva jih preživela s prijateljem Tonetom Kukmanom v lepi zeleni Minnesoti, sva se imela pri- j liko in čast seznaniti s številom tamkajšnjih slovenskih družin in posameznikov. Vsi so bili izredno prijazni in postrežljivi napram nama in so se potrudili, da so nama napravili bivanje med njimi čim najbolj prijetno. Iskrena hvala vsem, zlasti pa še Mr. Johnu Otrinu na Ely, ki si je vzel časa, da nama je razkazal razne zanimivosti svojega mesta, da sva tako poleg počitniškega oddiha, ki sva si ga v polni meri privoščila (Mrs. Oblak je dobro povedala!), imela tudi poučni užitek. Še enkrat prav lepa hvala. Peter Vidmar -o- Dogodki ved Sorend p» ' lAner&S Chicago, III. Na željo članic, da skupno poromamo letos na Sv. Goro, se nam je ta izr.ečna želja spolnila na dan Sv. Ane, 26. julija. Že ob 5. uri zjutraj o-menjenega dne, so zabele prihajati romarice na Certnak Road, pred hišo naše soserttre, gl. blagajničarke, Mary Tomazin, kjer sta čakala dva velika busa da popeljeta naše romarice na božjo pot. V resnici, romaric se je nabralo več kakor smo pričakovali; oba bu- DOPIS S POTA G. urednik: Vožnja iz Cle-velanda na Willard, Wis., se je pričela v četrtek zjutraj ob 6. uri. Na pot z menoj se je odzval mlad fant, sin Jože Grdina,. ml. Avto je drvel po cesti štev. 6, kakor medved, ki lovi ovco čez polja. — Cesta štev. 6 vodi skoro celi čas med ramimi fartn'ami. — Ob štirih popoldne sva zavozila prav do cerkve sv. Jurija v So. Chieagi. 111. Župnik Rev. B. Ambro-žič je naju smehljaje sprejel ter naju pokrepčal s čašo pive. ANGLIJA IN NEMČIJA London, julija. — "Times" razpravlja o angleško-nemških odnosih. List omenja med drugim, da angleški poslanik v Berlinu ni videl Hitlerja že od 7. marca. V Londonu so voljni pogajati se za ureditev angleško-nemških vprašanj, V sporazumu glede dolgov nekdanje Avstrije vidijo celo ugodno znamenje za pogajanja političnega značaja. Nedvomno so angleško-nemški trgovinski odnošaji v neki zvezi z gospodarskimi odnosi Nemčije srednjih m jugovzhodnih evropskih držav. Anglija je z vsemi svojimi poi njimi trgovinskimi pogodbami pokazala, da je pripravljena na gospodarskem področj u sodelovati z vsemi državami na svetu. V duhu tega svojega načela proučuje sedaj tudi podunavski gospodarski problem, nikakor pa angleška vlada ne misli blokirati naravnih in legitimnih nemških tržišč v teh državah. -o- OSTANKI 1000 LET STARE CERKVE V REKI Praga, julija. — "Češke Slovo" prinaša vest, da so v strugi reke Mor<%ye v bližini vasi Spa-tihneva odkrili ostanke neke cerkve. Gladina reke se .je znatno znižala, ker so vodo iz Mora-ve spustili v novi kanal Bata. Tako -je bilo mogoče odkriti na desni strani reke veličastno zi-dovje in visoke arkade, ki so d$l cerkve, zgrajene leta 1030. Cerkev je posvetil češki knez Sveti-slav po veliki zmagi nad ma- Rev. Julij Slapšak v Chieagi Chicago, 111. — Te dni nas je obiskal Rev. Julij Slapšak, pomožni župnik na fari sv. Lovrenca v Clevelandu in tajnik Baragove Zveze, ki se mudi nekaj dni na obisku na osrednjem zapadu. Rev. Slapšak se zelo zanima za delovanje Baragove Zveze in dela sedaj na tem, da se zasnuje načrt, po katerem bi se kolikor mogoče zainteresiralo ameriško katoliško javnost za akcijo Baragove Zveze. — Ca-stitemu gospodu želimo uspeha in božjega blagoslova pri njegovem tozadevnem trudu. — Njegovega obiska smo se zelo zve-selili in smo mu za prijazni po-set prisrčno hvaležni! V jezero je-padel Cleveland, O. — Ko je v soboto 30. julija tukaj rojeni rojak 28 letni Frank Nachtigal šel od doma v White City Park k jezeru, je padel v jezero in utonil-Njegovo truplo so našli šele v ponedeljek. Zapušča žalujočo mater Marijo, rojeno Zalaznik. doma iz Gornjega Logatca na' Notranjskem, enega brata 111 dve sestri. Bil je član dr. sv. J°" žefa št. 169, KSKJ. Pokopan Je bil pretekli četrtek iz cerkve Marije Vnebovzete na pokopališče sv. Pavla. Nssrečen padec New Salem, Pa. — Poškodbam, ki jih je dobil pri padcu stopnicah je podlegel tukaj 5 letni Pavel Šabec. Doma je b» iz Zagorja pri Št. Petru, kjer zapušča tri sestre, tukaj v Ame' riki pa zapušča ženo, sina, dve hčeri in brata. V Ameriki je z1' vel 30 let. , ^ Avtna nesreča Ely, Minn. — Na mestu bil ubit 25-letni mladenič ®att Marolt, ko sta na cesti trčili dve vozili. Pri tem je dobil težke P0' škodbe tudi Anton Šikonja, do- im je bil voznik truka Mai"tin | Skala nepoškodovan. Za ' tom žalujejo starši in tri sestie. Premikajoče slike So. Chicago, 111. — Prihodi soboto 13. avgusta bo Mr. ^ ton Grdina kazal zanimive PrC^ mikajoče slike v cerkveni dv rani pod cerkvijo sv. Jurija- POPRAVEK Dne 2. avgusta je bil koncu vabila na piknik zveze iz Barbertona pomoto«1 fita- podpisan za tajnika John » . par. Tajnik moške Zveze ^ Jakob Caserman. Toliko v gchoten popravek. džarskim knezom Štefanom .P Spitlhnevu. Zaradi veliki*1 pogostih poplav na tem oze: pa je bila cerkev zasuta do sedaj ostala pod globin0 ke Morave. ŠIRITE AMER. SLOV£NC* in ie iv "TARZAN NEUSTRAŠENI" (16) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Ripe Burroughs Visoko gori v strmem skalevju so sedaj bili trije: Tarzan, Dr. Brooks in mala opica Nkima, ki so se naselili v kameniti votlini. Varne so se čutili tukaj. to je zlasti veselilo malo opico, ki se je junaško trkala na svoja prša, kakor je to videla da delajo velike opice, kadar so vesele zmage. Medtem ko se je opica tako sama s seboj bahala z junaštvom, je Tarzan položil nezavestnega moža v duplini na tla, ki so bila pokrita s suhim listjem. Nato je naglo stekel v dolino, odlomil velik palmov list in stopil k studencu, ki je izviral v bližini, da prinese nezavestnemu možu sveže vode. Počasi je Dr. Brooks odprl oči. Ni ( se malo začudil, ko mu je Tarzan pripovedoval, kako ga je rešil iz rok divjakov. "Torej ti si Tarzani" je osuplo izgovoril Dr. Brooks; "mislil sem, da Tarzan živi samo v legendi." "Veliko jo legend zunaj v svetu, ki so v džungli resnica," je odgovoril Tarzan. "Toda, sedajmi povejte kdo ste vi," vpraša Tarzan. — "Jaz sem Dr. Anton Brooks, znanstvenik. I učit sem se od večje družbe, ki je tukaj na raziskovanju in tako so me vjeli ti črni vragovi. Ti si me pa rešil. Toda, skoro ni bilo vredno, kajti kmalu bom umrl. Predffo pa unirem, bi te prosil za uslugo." -rt K C 3 ® 3 X) O s p 0Q p 3 S C i o 3 p H t I •Cf % k rti Z ^ 5-t i i i m t l £ Jforek, augusta .1938 •AMERIKANSRI SLOVENEC' Stran 3 1 Nedeljski kotieek J, M. Trunk". DRUGA NEDELJA V AVGUSTU 'Krivični poganjajo kakor trava in cveto vsi, ki delajo kri-V1C0> se pogube vekomaj. Ti Pa, o Najvišji, si vekomaj" (Ps. 92, 8). v P°Polnoma bo greh kaznovan sele v večnosti. Boga pozna le Vse, kar si ti o Bogu misliš in predstavljaš, je nepopol-110 in brez vsake primere. Zato Pa ve tudi le Bog sam, kako ga gleh žali, ti tega niti zapopasti ne moreŠ. Njega moraš toraj vprašati, kako on sodi o grehu. Ustvaril je krasen svet z ne-s evilnimi duhovi sebi v čast in slavo. Mnogi izmed teh lepih du-ftov so grešili. Le en sam greh so storili, a ta edini greh je pa-hml tak°j neštevilne krasne du-°ve v večni ogenj. "Videl sem v a> da je padel z nebes ka-blisk", pravi Kristus. In ■ endar velja: "Pravičen je Bog Pravične so njegove sodbe" (ps- 118, 137). Prvi človek je grešil. Tudi on storil le en sam greh. Ampak ")ta edini greh je prinesel neizrekljivo nesrečo nad vse človeštvo za vse čase in vse kraje. Temu grehu so sledili neštevilni osebni in dejanski grehi, brez-dvomno je ta prvi greh pahnil mnoge v večno pogubljenje. In vendar velja tudi tu: "Pravičen je Bog in pravične so njegove sodbe". Kristus, neskončno sveti in čisti sin večnega očeta, je vzel nase tuje grehe. Ampak za te tuje grehe je moral prestati ne-popisljive muke in sramotno na lesu križa žrtvovati svoje življenje. In zopet velja: "Pravičen je Bog in pravične so njegove sodbe". Ali moreš po tem takem še misliti, če si kristjan, da bi bil greh le malenkost, da je človeška slabost, ki se lahko odpusti, da je le nekaj, radi česar si človeku ni treba delati preveč preglavice? Strašno mora biti, če grešnik pade v roke živega Boga. IZ GORIŠKE, PRMORJA IN ISTRE Po idrijskega rudnika za ■ j gospodarstvd po^ki rudnik je od svojega kol t dajal letniku lep vsa-sJ- dobiček- Objavljena je ^atistika dohodkov od 1. 1780 vl8> ki kaže, da so se v I 1 ca«u samo tri leta zakl.juči-'iav 1ZgUb°' a še ta je bila le gtev'.c®Zna> ker se objavljene llke nanašajo na prodajo ži- Vfiga n'a srebra in cinobra, ne pa ng 2aloge, ki so bile vedno pol-j(j -. Arko: Zgodovina hodC 68-7D- Po vojni do-'jali V 12 rudnika niso objav-da in tam -ie bilo slišati, bo: 'je- rudnik tem > s prinaša državi izgu-se je večkrat uteme- letjf °dPUst delavcev. Za dvo-datki ?36T~37 Pa so izšli pogača' U S^°er nima.i° uradnega Pi'avp a gotovo izhajajo iz zelo r>a- V Julijski številki vie d'l?lrj,enega mesečnika 'Le sk0 , alia' (izdaja ga italijan-N v, .lnslco društvo, znano ing ci1*ekŠn''im imenom "Tour-stv0 Italiano", čigar član-Vitt0lrenv stotisoče) je neki nimf n el llaPisal s StevM-"Vir [lkami opremljen članek b 03 bo gastva za avtarkičen drijsko živo srebro", l936jS7nava'ia' da je v letih žele;,^r7 Idrija izvozila 25,269 nicest P0sod (posoda stekle-34.5 k ^dolgovate oblike drži kvintaf Zlv;.srebra), to je 8718 viŠj{ . °V živega srebra. Naj-1, igjg edv°jni pridelek je bil v ene ' llami-eč 8200, kvintalov M na. r Samem letu. Izvoz je v0^). V A° V Nemčij° (9530 P°" glij'° (6000), v Združijo nVe (4495)' v an^lešk0 fine So 025 P-); manjše koli-\ Ta prevzele Francija, Ogr-Kanada in dr. ebl"° je država dobila iz K lJl'Ocli lskem ( ^ilii— pa je vrgla dva ■ Prod^ 30 milijonov zlatih na notranjem itali ♦ >na p„ Se Pr va dva meseea le- ^ okoli ~ ie rudnik izvozil io. * 300 kvintalov živega . emči Sicer največ v Anglijo. ]y J0> Romunijo in Francko R°VJr^evanje je vedno NftiljenUdnik je jako dobro o-Su,; ' ? lahko zadosti vsa-je Člankar pravi rude >4ntVaJset - N. nT* nadaljevalo . _ jJaž4 6 na ležišča- ki se U žii6111 Svetu znaša pride-» S ,* 80.000 posod Hll«ki ' ,ItaIiio (Idrija in to-Udn,ki) Jih odpade se za ce se bo v tej kot tretjina, namreč 30 tisoč. Odkar je Almaden na Španskem zaradi državljanske vojne ustavil obratovanje,ima Ita- lija monopol živega srebra na evropskem trgu. Prej je trgovino z živim srebrom vodil nek evropski konzorcij (udeleženi sta bili zlasti Italija in Španija), ki je omejeval izvoz, sedaj pa jo ima v rokah italijanski konzorcij,ki kontrolira vso pro- izvodnjo in skrbi za prodajo. V. Querel opisuje tudi način pridelovanja, navaja nekaj zgodovinskih podatkov po Valva-zorju in omenja izvrstne pripravi v rudniku in ugodne zdravstvene razmere v mestu. Značilne bolezni, ki jih povzročajo živosrebrni hlapi, so izginile. Končno pohvali zdrav rod, bi biva v idrijski kotlini. Letos, pravi, so v Idriji našteli 122 družin z več kot sedmimi otroki. PREVEČ VODE vec Croton rezervoar, ki je ograjen z velikim jezom, se je vsled osemdnevnega deževja tako napolnil z vodo, da ta dere preko jeza in zgleda kakor niagarski slapovi. Rezervoar zalaga z vodo mesto New York. vajo letos oddati v skladišča. Po odredbah kmetijskega ministrstva bodo smeli producen-li pridržati po 2.5 stota pšenice na glavo za domačo porabo in po 2 stota na ha za seme. --o- ge, ki so jo zgoraj navijali na tuljavo. Težki tovor je treščil v globino in do smrti pcbil nesrečnega rudarja. ga tiska, mlajšim pa vzor na- njegovi hčerki sta v domačem kraju ugledni gospodinji, tre- prednega gospodarja in požrtvovalnega rodoljuba. Dve tja pa živi v Ameriki. 4"—u TO IN ONO IZ DOMOVINE Oddaja pšenice Te dni so bile izdane podrobne odredbe za prisilno oddajo pšenice letošnjega pridelka. Po javnih skladiščih v vsej Italiji se bodo tokrat že tretjič nakopičile vse razpoložljive množine pšenice, ki jo država odkupuje neposredno od producentov. V vsaki pokrajini je bilo urejenih po več skladišč, ki prevzemajo pšenico raznih kakovosti in jo kmetom izplačujejo po cenah, ki jih vlada določi pred vsako žetvijo. Žetev v Julijski Krajini se )bo kmalu pričela. Vse kaže, da pridelek po količini sicer ne bo tolik kakor lani, da ga bo pa po kakovosti prekosil. Trenutno še ni na razpolago toč-nejših podatkov o dosedanjih ocenah pričakovane žetvei Vlada je odredila, da bodo letos plačevali pšenico s specifično težo po 75 kg za hI blaga po 135 lir za stot, pšenico š specifično težo 78 kg pa y>o 1 15 lir za stot. Pšenica bo morala biti prečiščena in popolnoma suha, drugače bo zavrnjena. Dovoz pšenice v skladišča bo vračunjen v ceno. Skladišča, kjer bo treba žito oddajati, bodo v istrski pokrajini v Bujah, Kanfanaru. Kopru, Novem gradu, Moto-vunu, Poreču, Buzetu, Pazinu, Pulj.u, Eovinju, Umagu, Balu in pri Sv. Ivanu, v goriški pokrajini! pa za enkrat v Gorici, Krminu in Romansu. Vsi kmetovalci so morali u-pravam skladišč že prijaviti , količine blaga, ki ga namera- Svetirčia božjega Srca v Gorici V Gorici so na prav slovesen način posvetili svetišče Srca Jezusovga. (To cerkev so začeli s prispevki zidati že pred vojno). — Na nedeljo posvetitve je že ob pol eni zjutraj imel v mogočnem novem božjem hramu pontifikalno sveto mašo videmski nadškof Noga-ra. Ob desetih je bila velika sv. maša, katero je daroval bo-lonjski nadškof kardinal Na-vali-Rocca z vsem cerkvenim sijajem. Obširna cerkev je bila polna vernikov. Poleg številne duhovščine, ki je prihitela iz vse dežele, v kolikor ni bila zaradi nedelje zadržana, so bili v velikem številu zbrani zastopniki raznih civilnih in vojaških oblastev. Ob 6. zvečer je bila velika teofo-rična procesija iz novega svetišča na Travnik, kjer je kardinal blagoslovil množice ljudstva, ki so med procesijo delale po ulicah špalir. Zvečer je bil goriški grad razsvetljen in so obžarevali jasno nebo številni umetni ognji. V ponede-'*zan na posteljo !jek je imel v novi cerkvi pon-tifikal vojaški škof Bartolomas-si; novo svetišče, za katero je daroval načelnik vlade veliko vsoto, je namlreč posebej posvečeno spominu padlim v svetovni vojni. V torek in sredo so se nadaljevale razne pobožno-sti ni slovesnosti. Novo svetišče je proglašeno za škofijsko cerkev presv. Srca Jezusovega. Zato je marsikoga bolelo, da se nihče ni spomnil, da so naši ljudje že pred vojno pomagali pri gradbi cerkve in da tvorijo oni. veliko večino v goriški nadškofiji. Škoda, da tudi izpodbudne cerkvene slovesnosti ne gredo brez -grenkob mimo. Vsi goriški prodajalci mleka kakor tudi vsi oni, ki imajo z mlekom karšenkoli opravek, so morali na zdravniški pregled. Bili so tudi cepljeni proti legarju. Obenem so morali plačati županstvu po 7.80 lir zdravniških pristojbin. * ■ • 40 letnico mašniškega posvečanja so obhajali na Sv. Gori 20. julija gospodje: Henrik Črnigoj, župnik v Lokavcu, Franc Franke,župnik v Oseku, Ivan Košir, župnik v Vedri.ia-nu„ Ivan Maracgon, župnik v S. Lorenzo di Mossa, Valentin Zega, župnik v Gabrijah, in Alojzij Morsult, župnik v Mo-raro. Zaradi bolehnosti se niso mogli udeležiti slavja msgr. Mesrob Justulin, nadžupnik v Ogleju, msgr. Sebastijan To-gnon,, nadžupnik v Gradežu g. Valentin Knavs, upok. župnik v Temnici, ter g. Henrik Pe-ternel, ki biva kot upok. župnik v Mariboru. Dne 23. julija 1898^ pa je bil posvečen v Ljubljani) g. Ivan Jane, upok. župnik v Št. Vidu pri Vipavi, ki je pa zaradi bolezni prive- -o- VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE i KRATKE NOVICE Za škofijsko semenišče v Trstu. Nadškof Margotti, ki že poldrugo leto upravlja tržaško in korpsko škofijo, je dal pred meseci pobudo, da bi se v Trstu ustanovilo posebno semenišče. Tako bi število semenišč v Julijski Krajini narastlo 11a štiri. Nedavno je nadškof izdal poziv, V' katerem pravi, da bi novemu škofu Santinu, ki bo pričetkom septembra prevzel posle »ordinarija obeh škofij, rad izročil vsaj že nekaj sredstev v ta namen. Sam je za novo semenišče prispeval 1000 lir. * Smirtea nesreča v rudniku. V rudniku bavksita blizu Moto-vuna se je pripetila pred dne- vi huda nesreča. Anton Rajko, 28 let star rudar iz Motovuna, je na dnu nekega jaška baš natcvoril večjo množino rude na dvigalo. Sredi poti pa se je dvigalo nenadno snelo z veri- V Selah je letos manj tujcev kakor v zadnjih letih. Turiste vski dom v Košuti je zasegla država in ga bo spremenila v mladinsko zavetišče Ju-gendeige. — V Škofličah je Umrl mizarski mojster Jože Hafner, ki je bil zvest narodnjak. Pokojni Hafner je bil med onimi redkimi mornarji, ki so se rešili z avstrijskega parnika "Baron Gautsch" tor-pediranega med svetovno vojno na Jadranskem morju. —-V Št. Jakobu v Rožu .je umrl ugledni občan 75 letni Nikolaj Mikola, daleč na okrog znan pod imenom Grilov ate j. Dolga leta je bil občinski odbornik, velik podpornik slovenske- Nov dom V Dra'm'ljah pri Celju so v nedeljo 17. julija slovesno blagoslovili novi Slomškov župnijski dom. Dom je blagoslovil mariborski kanonik Dr. Ivan Žagar, ob navzočnosti velike množice domačega ljudstva. -o- Nezgoda Užitkarica Marija Prebilova s Hudega vrha pri Blokah je doma med kuho zvrnila velik lonec kropa nase in se pri tem nevarno opekla, da je morala v ljubljansko bolnico. •-o—— Sumljiv možak Orožniki iz Vačx so prijeli' ob strugi Save Jožeta Anžurja iz Zadobrove, ki se jim' je mož zdel sumljiv, da je v zvezi z nekim drugim vlomilcem. Pri preiskavi na njegovem domu so našli nekaj vlomilskega 0-rodja in štampiljke raznih u-radov. Anžurja so obdržali v zaporu, dokler se ne dožene, kdo je okradel gostilničarko Vero Potckarjevo v Litiji in odnesel veliko blaga in precej denarja. Proslava stoletnice škofa Trobca V Polhovem gradcu so pred kratkim slavili stoletnico rojstva nekdanjega , ameriškega škofa Jakoba Trobca. —-—o-- Nova šola V Lipoglavu so v nedeljo 17. julija blagoslovili novo ljudsko šolo, katero je ta kraj že zelo dolgo pogrešal. Poslopje stoji na krasnem stavbišču in je sedaj prav repa zgradba, ki daje lepoto kraju, mladina bo pa v njej prejemala potreben poduk. •-o- Dolenjska korenina V Družinski vasi pri Beli cerkvi živi na svojem lepem posestvu po vsej Dolenjski znani častitljivi mož posestnik in go-! stilničar Florijan Zorko, ki je pred kratkim v krogu domače družine slavil svojo 94 letnico. Dasi je mož spričo visokih let malce upognjen, je še vedno ti-den v nogah in pove marsikatero šegavo. --o- Smrtna kosa V Mariboru je umrla Anastazija Majcen, zasebnica, mati trgovke Marije Geč, globoko-verna žena in velika podpornica revežev. — V Ljutomeru je umrl Franc Seršen, trgovec in posestnik. — V Ljubljani je umrla Ivana Zupančič, rojena Breskvar, soproga višjega kontrolorja državnih železnic v pokoju. -o- Jubilej gasilcev V Črni pri Prevaljah so ta-mošnji gasilci že pred dvema letoma slavili 50 letnico svojega gasilskega društva. Tedaj so sklenili, da si v spomin polsto- šice,. so ga na cesti na lepem obkolili fantje ter ga neusmiljeno pretepli. Zadravec je obležal ves v krvi, napadalci so pa pobegnili. Odpeljan je bil v ljubljansko bolnico. -o- letnega obstoja postavijo nov gasilski dom. Sedaj po dveh letih je dom dograjen in ustreza vsem sodobnim zahtevam gasilstva. Dom je bil slovesno blagoslovljen letos meseca julija. Nesreče V celjsko bolnico so bili pripeljani pred kratkim kar trije ponesrečenci, ki so pri padcu dobili hude poškodbe. Iz Ga-bernega pri Laškeiri je bil pripeljan 15 letni čevljarski vajenec Fran Oblak, ki je nesrečno padel z lestve; z Brega pri Celju je bil pripeljan 15 letni tovarniški delavec Rado-slav Rebuza, ki je padel z nekega drevesa in iz okolice Pristave pri Celju je bila pripeljana 36 letna kočarjeva žena Barbara Vahova, ki je tudi nesrečno padla. -G- Nov planinski dom na Gorjancih Po dolgem prizadevanju se je posrečilo SK Planini v Zgornjih Gorjušah dobiti primeren prostor in stavbo, ki bo služila poleti za oddih turistov, pozimi pa smučarjem, ki zahajajo v te kraje. Za to so dobili dobro ohranjeno kmečko posestvo v Zgornjih Gorjušah, ga Nesreča pri streljanju Na Zgornji Ponikvi pri Žalcu so imeli novo mašo. Ob tej priliki je 19 letni posestnikov sin Stanko Ograjenšek z Zgornje Ponikve streljal z možnar-ji. Nenadno se je eden mož-narjev razletel. Naboj je Ogra-jenšku razmesarM levo roko in ga nevarno obžgal po vsem obrazu. Oddali so ga v celjsko bolnico, kjer so mu morali odrezati roko v zapestju. Usodna igra Osemletni Vinko Žnidaršič in šestletna Erna Kanjčeva sta se igrala na še nedovršeni stavbi v Mariboru. Vladko se je pri tem splazil na neki tram, odkoder je omahnil in padel nad 30 čevljev globoko na cementna tla, kjer je obležal ves krvav in nezavesten. -o- Utonil v ribniku K čolnarju pri Treh ribnikih, tako poročajo iz Maribora, je v ponedeljek 18. julija pritekla neka gospodična in povedala, da leži v ribniku m'rtev človek. Šel je pogledat in javil stvar tudi orožnikom, ki so v mrtvecu spoznali 44 letnega delavca Antona Merca iz Spodnje Dobrave pri Ho-čah. Utonil je po nesreči. Vračal se je z' lovskega doma proti gostilni Kliček, pa mu je na renovirali, opremili! sobe z no- jpoti' ki' vodi visoko nad ribni-vim pohištvom in vsem po- kom spodrsnilo, da je na mo- trebni'm1 inventarjem, tako da bo ta postojanka nudila obiskovalcem vse ugodnosti. -o-- Slepar Trgovec Fridolin Bišof je kupil od 36 letnega Franca O. iz Mute vagon jesenovega lesa, za katerega mu je dal na račun skoro devet tisoč in pol dinarjev. Ko pa je prišel trgovec na postajo v Vuzenico, da prevzame les, mu kmetje niso pustili odpeljati lesa,dokler ne dobijo denarja na roko. Bišol je potem Franca O. prijavil oblastem, zaradi sleparstva. -o—— Pod voz je padla V ljubljansko bolnico je bila nedavno pripeljana 16 letna posestnikova hči Francka Mul-čeva iz Starega trga pri Ložu. Doma jo padla pod težko na-tovorjen voz in je dobila pri tem hude notranje poškodbe. -o- Napaden Ko se je 30 letni delavec Vladi'm'ir Zadravec iz Most vračal domov iz Spodnje Hru- kri zemlji padel in se po strmem bregu skotalil v ribnik, kjer je utonil. Nesreča pri delu V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 31 letni ključavničar Kari Hrovatin iz Borovnice, kateremu je pri delu na ljubljanskem kolodvoru padel na nogo težak kos železa in ga nevarno poškodoval. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' KRALJ SE PODPISAL Angleški kralj Jurij (na desni), ko se podpisoval v zlato knjigo pri slavolok« triumfa v Parizu ob svojem njdavnem obisku v francoski presto-lici. Društvo sv. Jožefa štev. S3, KSKJ., Waukegan, 111. 35 leto pri K. S. K. Jsdnoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do SS. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $16,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od* sledečega odbora: Math Slana, ml., preds. Mike Opeka, blag. Joseph Zore, tajnik Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1938. Predsednik: Leopold Kushian, 6411 St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M". J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. J. F. Seliskar, Jr. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. NASLOVI diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki Poslaništvo Jugoslavije Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street Washington, D. C. . * Jugoslovanski Konzulati: Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. * Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111. IŠČEM ŽENO srednje starosti brez otrok za hišna dela. Jaz sem vdovec s tremi otroki, star 51 let in imam stalno delo $35.00 na teden. Delam 15 let na enem kraju. Katero bi veselilo, naj mi piše v hrvatskem jeziku na naslov: Mr. J. W. M., P. O. Box 5667. Chicago, Illinois. MOLITVEMKI Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku "DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal škof Friderik Baraga in so ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo-jih dobili v prodajo in zalogo. Molitvenik "DUŠNA PAŠA" stane........$1.50. V prodajo smo dobili tudi molitvenik "SVETE MAŠE", ki ga je sestavil in priredil č. g. Vital Vodušek. Tudi ta molitvenik stane........$1.50. Tretji molitvenik, ki smo ga prejeli te dni v prodajo je "SLAVA GOSPODU" ki stane tudi $1.50. Naročilom je pridjati potrebni znesek in poslati na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. r Stran 'AMERIKANSKI SLOVENEC f Torek, 9. augusta 1938 "A NJEGA NI..." FRANC KOLENC — POVEST IZ SVETOVNE VOJNE. c A si V. L.fc Ko da imajo v hiši mrliča, je bilo pri Kozarjevih vse tiho. Glasne besede ni bilo slišati. Dveri so se odpirale in zapirale, stari tečaji škripali. To je bil edini ropot, ki je motil tihoto. Dan slovesa je bil. Tretjega, najmlajšega so odpravljali od doma. Prvi je odšel Martin in se več ni vrnil. Sledil mu je Jožef. Tudi njega ne bo več.. Sedaj zahteva usoda zadnjega — Štefana. Pri srcu jim je bilo, ko da je zapel mrtvaški zvon. Ali je potrebno govoriti o bolesti nesrečne matere? Uboga starka! Liki vte-lešna tuga in obup se je sklanjala nad kovčeg, v katerega je zlagala Štefanove stvari. Nekaj perila mu je pripravila, spekla mehko potico, kolač in skuhala kos mesa. Vse to je lepo zložila. Potem pa je segla po starem molitveniku. Kupila ga je, ko je šla k poroki. Od tistega časa ga je rabila, dokler ji oči niso opešale. Čuvala ga je. Sedaj se bo ločila od njega. Spremlja naj tretjega — zadnjega. Tolaži naj ubogega Štefana. Poljubila ga je in položila na perilo. Kovčeg je bil poln. Še enkrat je pregledala starka vse, nato je kovčeg zaprla. Ključ je žalostno zaškrtal. Starka se je po vsem životu stresla. V kovčeg je zaprla svoje srce, vročo ljubezen, svojo srečo. Ostala sta bol in obup. Zajokala je in glavo naslonila na kovčeg. — O, Štefan, Štefan — je ihtela bridko — ti mo«j zadnji, edini! Vrele so solze, močile kovčeg in padale na tla. Koliko je bilo takrat solz!? Žgale so in omehčale bi kamen, samo onih, ki so bili očetje vsega gorja, niso pretresle. Čez nekaj časa se je starka umirila. Reva v noči ni zatisnila očesa in sedaj jo je spanec vso zmučeno in potrto premagal. Sobna vrata so se odprla. Štefan je vstopil. Prišel je ko senca. Bil je pripravljen za odhod in je prišel gledat, ali je tudi mati gotova z zlaganjem. Pri vratih je obstal in se žalostno zagledal v starko. Ah, tudi zanj je bil ta dan težek — najtežji v življenju. Nikdar mu ne izgine iz spomina. In včerajšnji ne. K Mla-V karjevim je hodil po slovO. Ah, slovo, slovo! Kako strašno je bilo! Štefanu je zopet oživelo v spominu. Kakor oni večer pred naborom sta stala z Minko v vrtu. Srebrna mesečina ju je obsijala. Večer je bil lep. Vetrič se je poigraval s cvetlicami. Njima so potekali trenutki slovesa. Molčala sta. Minka je s sklonjeno glavo slonela na njegovih prsih. Čutil je utrip srca. Od časa do časa je vzdrhtela kakor od tajne groze. Tesneje jo je privil k sebi in ji dahnil na čelo poljub. Čutil je njeno gorje in bilo ga je strah trenutka, ko se bo moral odtrgati in izreči zadnji "z Bogom". Naposled se je moral odločiti. Vzdihnil je in jo nežno poklical. — Minka, pozno je že. Iti moram. — Trdo sta se ga oklenili njeni roki. Stisnila ga je, da je začutil bolečino. — Ne, ne smeš iti — je zaihtela. Tolažil jo je. Vsaka beseda je bila zastonj. Ranjeno srce se ni dalo potolažiti. — Ne pustim te! — se ga je oklepala. — Ti si moj, samo moj in nikdo. nima pravice, da bi te iztrgal! — je ponavljala venomer. Poslušal je njene tožbe, toda pomagati ji ni mogel. Nazadnje je prišlo, kar je moralo priti. — Z Bogom Minka! — se je poslovil in se je šiloma iztrgal iz objema. Kriknila je, omahnila in se zgrudila na tla . . . — Oh, se je izvilo Štefanu iz prsi ob tem spominu. Mati je dvignila glavo. Štefanov vzdih jo je vzdramil. Začudeno je pogledala kovčeg, ko da ne bi vedela, zakaj je tam. V trenutku se je zavedela. Vzdihnila je in vstala. Štefan, ti tukaj? — se je začudila, ko je zagledala fanta. — Ravnokar sem prišel — je odvrnil Štefan. Sočutno je uprla vanj oči. Ubogi Štefan, kako se je spremenil! -f Hodi sem! — ga je poklicala nežno k sebi. Kovčeg je odprla. * — Glej, tu imaš srajco, gate, robce — mu je razkazovala zloženo perilo. — Za prvo silo bo. To pa je potica, kruh,in meso. v Nazadnje je vzela v roko stari molitvenik. " — Štefan, na Boga ne pozabi — je proseče pogledala sina. — Ta molitvenik je moj najdražji spomin iz mladih let. Neštetokrat sem ga imela v rokah. Sedaj ga več ne morem rabiti. Nesi ga s seboj in kadar boš imel čas, moli iz njega! Mnogo lepih molitvic je v njem. - Utihnila je in položila molitvenik v kovčeg. — Tako. Sedaj je vse zloženo — je dejala tiho ko da govori zase. Kovčeg je zaklenila in izročila ključ Štefanu. Stara ura je odbila poldne. Kmalu nato so dveri zaškripale in v sobo je prišepal oče. Ves sključen je bil. V roki je držal klobuk. — Poldne zvoni — je dejal s suhim glasom. Medtem so se vdrugič odprla vrata. Anica je prihitela iz kuhinje. Slišala je glas zvona in pustila delo. Pokleknili so in molili za Martina in Jožefa, ki sta že padla ter za Štefana, ki je imel sedaj oditi. Anica je zopet odhitela v kuhinjo obed je bil kmalu na mizi. Kako veseli so bili pri Kozarjevih obedi, ko je še cela družina sedela krog mize! Šale in smeh je bilo slišati. Včasih je celo žlica zaropotala po roki, ko sta se Martin in Jožef trgala za kako mastno kost. Martin je odšel in takoj je postalo bolj pusto. Ko jih je tudi Jožef zapustil, so začutili še večjo tesnobo. Izpraznjeni mesti je zasedla žalost, ki je bila pri njih' vsakdanji gost. Tako tužnega obeda, kakor je bil ta pa Kozarjevi še niso imeli. Anica je skuhala, kar so imeli vsi najraje in oče je prinesel iz kleti tudi slatinščak vina, a vse to žalosti ni pregnalo. Vsak grižljaj je bil grenek in vino jih je žgalo po grlu. Molčali so. Niti v oči si niso pogledali. Napočil je zadnji trenutek. Ura je udarila in bilo se je treba odpraviti. Vstali so in odmolili. (Dalje prih.) • NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West CermaK Road, Chicago, Illinois KAKO SE VARUJEMO STRELE Nevihte nas obiskujejo zadnji čas po večkrat. V takšnem času je dobro vedeti, kako se varujemo nevarnosti strele, če nas neurje zajame na prostem. Če nam uspe zbežati v kakšno hišo, tedaj te nevarnosti pač ne smemo vzeti pretragično. Nu, tudi tu je dobro paziti, da ni prepiha v prostoru. Po potrebi zaprimo okna in vrata. Ni priporočljivo sedeti tesno ob kakšni steni, ker v primeru, da bi v hišo treščilo, bo strela šinila prav gotovo mimo stene. Najbolj na varnem smo v sredini prostora. Bolj nevarno je na vsak način, če nas zaloti huda ura na prostem ali v gorah. V takšnih primerih se vlezimo plosko na zemljo. Če se obleka umaže, nič zato. Pomazana obleka se da še vedno očistiti, izgubljenega življenja pa nam ne vrne nihče več. Vemo pa, da trešči najrajši v osebe, ki delajo na polju in v živali. Seveda se moramo ob hujših nevihtah izogniti tudi vsakega drevesa. Posebno nevarno je, če se mudimo pod drevesi; ki so višja od drugih in ki imajo posušene in odmrle veje. Strela pa ne grozi vsem drevesom enako. V nekatere vrste trešči le redkokdaj. -o- KAPELA NA VOJAŠKEM LETALIŠČU Italijanski armadni škof msgr. Bartolomasi je nedavno posvetil kapelo na vojaškem letališču Ponderine, da bodo mogli biti vojaki, ki ondi opravljajo službo, tudi pri sv. maši. Sredstva za gradnjo kapele so priskrbeli deloma salezijanci, ki oskrbujejo duhovniško službo pri vojaštvu, deloma pa Zveza svojcev ponesrečenih in za tem umrlih letalcev. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA m M. Klarich in sin GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS (Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavbeniki) 3121 S. Parnell Ave. CHICAGO, ILL. Tel. CALumet 6509 Prevzemamo vseh vrst stavbinskih del, novih hiš, trgovin, tovarn, šol, itd., kakor tudi razna popravila in modernizacije starih hiš. Osebno nadzorujemo vse naše delavce in vse naše delo popolnoma garantiramo za kakovost in solid-nost. — Nasvete, proračune in načrte dajemo na zahtevo brezplačno. Naše cene so zmerne, a naše IME je vaša garancija. P. S.: Danes je čas, da gradite! Zakaj bi plačevali najemnino — ko morete z istim denarjem odplačevati novo hišo. Vse informacije na zahtevo. ^amiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuniiiiiuiiinE3iiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiniic3iniiii[[itiEaiinniiiiiic3iiiniiiiiiiraiiiii]iiiinniiii | ! SLOVENSKI MOLITVENIH a g in = praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi Knjigarna /'Amerikanski Slovenec": DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane rudeča obreza, v platno vezan ....................................................... 85c Lepo vezan, zlata obreza .....................*.............................................$1.25 MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven za može in žene, stane rudeča obreza............................................ 75c Zlata obreza ..........................................................................................$1.00 MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, razne molitve, litanije, Križev pot, razne mašne pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza............................ 75c Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza.......................................$1.00 Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25 Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr.....$1.25 NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane .....................................................................................$1.50 NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko, stane rudeča obreza ............................................................................. 95c Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1.50 POT K BOGU. Zlata obreza.................................................................$1.50 Rdeča obreza ......................................................................................... 95c / RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane .....................................................................................$1.50 REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk...................................$1.50 Platno, rdeča obreza, veliki tisk .......................................................$1.25 ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike, stane rudeča obreza................................................................................ 75c Lepo vezan, zlata obreza ......................................................................$1.00 SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje vezan, vatirane platnice, zlata obreza..........................................._.......$1.75 SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane: Fi.no usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50 Vezaa v lino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$1.25 Umetno usnje, zlata obreza.............................................................. $1.00 VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo...............................................$1.50 VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne oblike, Krizev pot s podobami, stane rudeča obreza.................... 85c ........................-........................................................$1.25 c I g ■ 65c Zlata obreza __ VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvanik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza 95c Zlata obreza ......................................................................................... $1.50 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in ga pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Pisano poljm J. M. Ti unk Problemi. Dr .George Humphrey je na konferenci Amerikanske zveze za pospeševanje znanosti nekaj govoril o nekih problemih. Stvar bi bila nekaj povsem novega, vsaj po mnenju g. Molka, ker on razpravlja o tem pod označbo "Prvič v zgodovini", kar bi pač pomenilo, da zgodovina človeštva kaj sličnega do-zdaj niti poznala ni. "Problem" definira kot "vprašanje, nekaj, kar je ljudem še uganka, toda se lahko reši". Ali je Humphrey res razpravljal v smislu, v katerem razpravlja Molek, ne vem. Pred seboj imam le Mol-kovo razpravo, in ta je taka, taka. Smisel razprave je, da prej "ljudstva" — Molek razloži, da je to preprosta masa ljudi — niso poznala nobenih "problemov". Trdi: "Takrat so ljudstva bila na stališču fatalizma, to se pravi, da so smatrala n. pr. svojo mizerijo za nekaj, kar je vedno bilo in vedno bo, ker tako so odločili bogovi...Namesto problemov je takrat bila u-soda. Človeku je vse "usodje-no", so rekli. Sužnju, hlapcu in tlačanu je bilo usojeno, da je bil suženj, hlapec ali tlačan in drugo sploh ne more biti; ple^ miču, bogatinu in vladarju je bilo usodeno po bogovih — zato so bili nazvani vladarji po "milosti božji" — da so in o-stanejo plemiči, bogatini . in vladarji, ki morajo imeti pokorščino priprostih ljudi". Zdaj se je baje obrnilo, fatalizem je izginil, "prvič v zgodovini" baje so ljudstva vzela u-usodo v lastne roke in razpravljajo o problemih vsake vrste, menda celo o ekonomskih, socialnih in telesnih problemih, kar bi bilo preje menda blasfe-' mično itd. itd. Ne vem, kako sta Humphrey z Molkom vred v zgodovini podkovana. Kadar še ni bilo problemov pri industriji, se ljudstva, pač niso mogla baviti s takimi problemi. Ko so bili sužnji, so se bavili s tem problemom, ker drugače suženjstva ne bili kolikor odpravili. Kako so ta proble® rešili? Na tisoč prejšnjih sužnjev je zdaj pravcatih 'sužnja vsaj na miljone. Fatalizma kr' ščanstvo ne pozna. Le mus'1' mani imajo svoj "kismet", a praktično zanj ne zmenijo ^ sti, kakor kaže njih visoko i'aZ' vita kultura v raznih deželah Ne slikajte na steno, česa1 sploh ni. Ali vi naprednjaki "e verujete v napredek? Km zahtevate napredek, ko je " radi razmer še nemogoč? ^ seps se je lotil panamskega H nala. Bila je korupcija, amP8* tudi rmena mrzlica (Yell°lf Jack) je delo ovrla, in A»e!l' kanci so izvršili delo,ker so ft1' predovali pri pobijanju mrzlice. Pred problemom stal tudi Lesseps. Niti 40 let še ni od tega, ko sem sam doziv par slučajev, da so ljudje utf1 za vnetjem slepiča. Tedaj šer so poznali operacije, zdaj 11 prišel napredek, da so tudi JJ* ne izborno operirali. Usoda; talizem...sami ste pravcati talisti, ko govorite o naprej tako, da je še pod — kismet«"1' -o- ZAGONETEN UMOR Sioux Falls, S. D. — Na^ kem polju, 140 milj daleč r tukaj so zadnji torek 113 mrtvo truplo 17 letne dekli* Betty Schnaidt,. ki je iz od tukaj pretekli teden v c trtek. Truplu so bile zveza« roke in noge, usta pa so " zamašena z robcem. * 23 LET IZKUŠNJE . 3 Pregleduje oči in predpisuje oca 1 DR JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenn« I Tel. Canal 0523 if Uradne ure vsak dan Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: ; Kranjsko-SIovenska®^ Katoliška Jednota ' tfi Ustanovljena 2. aprila 1894, mkorporlrana 12. januarja 1898 v drzaV Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 45. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, lil«10'® SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71% K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem >n mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojeg3 43-letnega obstanka $6,500,000.00. „ I GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NA*0 Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podpor"^ ^ » ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, W z0i ! lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti [ in onemoglosti. . <£, d" ! K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članiceod ^ * 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se ! za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine. f3r V Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo fc, redu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, ^ I varovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka z»v kJJ' nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razred se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00j_$1.00 in 50c na dan ali $5.00 ti* 1 Asesment primerno nizek. --------)tr K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše rrste * [ vanja. . -0 ji"1 > Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripada]" [ rezervo izplačano v gotovini. ^o1' > Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ase®®0. jjjj» ( Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", k' > enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega ! vaak član in članica. rj If' Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan [ S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ^oP' | ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in P I takoj. . bi" [ V vsaki slovenski naselbini v Združenih držarvah bi W^yjt*'1 t društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate & ^e\>> j spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite t d* i je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna P®!'^ J in navodila pišite 11a glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No- C" Street, Joliet, Illinois. »MM»M«t«M»MM*