:,o svoje govoriti, in da sa bo njih d<>ca na osnovnih šolah poučovala v maternom joziku. V okra- jih hi zupanijah, kjer tvorijo narodno manjšir.e kompaktno večino, so prizna torn rnanjšinajsl pravica uporabljanja maternega jezika pri upravi in v pra- vosodju. Radič priznava takim narod- nim manjšinam slično avtonomijo, ka- kor jo priznava sov.i(?U;ka- Rusija vseru I narodniiu itianj.sinam v Rusiji. Jugoslaüfija odpovedala pogodbo x GrŠkOo Razlog) za odpoved. — Pred novimi pogajanji. Alcuc, 10. novembra. Jugoslovan- >vki pcxslanik je po nalcgu svojc vfade ˇteraj odpovodal giški vladi leta 1913. skienjeno prijatdjsko pogodbo. Kot raido^ je navetlol poslauik dcjstvo, da je tiklenifa (irška v Zvnn\\ z liolgarsko pogodbo v svrho zasčiln obojostranskih aarodiiili manjsin. V Atonah so rano- nja, da .-:o tokom onega lota skleno no- va prijateljska pogodbii med Grško in Jugoslav jo. I/radno poročilo grško vlado o odpovedi pogodbe vcli, da je bila pogodija sklenjena 19. maja 1913. Takrat jo bila Srbija popolYioma bal- kanska država in mnogo raanjša po probivalstvu kakor scdaj. Kraljovina »SHS se sedaj raztoza dalcc proko Do- navsi; tuc!i (Jrška je sedaj za polovico vccja kakor nokdaj. Pogodba je Irajala 10 set. in jo za.padli>. 19. maja 1923, ostahi pa jc v vtljavi m 1 leto nato. Z obeh strani se je izrazü'a želja, da se eimprej «klene nova prijatt^ljska po- godba. med Jugoslavijo in Grško. Ikoyrad, 19. novembra. Grska je fiklenila povodom glavne skupščine Društva narodov v Žcmovi z BoJgarsko pogodbo v vpraJanju narodnih manj- sin. Ta pogodba je is-pravila Jugoslavi- jo v desenzivni polozaj, ker tangira življonske iriteres« krasjevino SHS. Po- gcdb'i namro(j tia n obenem mestu ne priznava nažih nnrodnih manjšin na Grškeni, marvel govori saino o obstoju gi^kih narodiiih niajwin. Spremebe v politični upt*avi v Sloveniji. Imenovsnja in premestitve poiitičnih uradnlkov. Ljubljana, 19. novembra. Beograj- yki dopisnik vfcjlov. JXaroda« javlja o sprümeinbah v politični upravi v Slo- veniji: CkivGtniski kandidat dr. Ivan Forčesin je iracnovan za srezkega po- giavarja v Manboru s službenim me- atom v Pluju. i-'remo&ceni so: vladni tajnik Ivan Vokljiikar iz Konjic v Lo- gatec, vladni tajnik dr. Janko Vidic iz Radovljice v Ljiibljano. vfadni tajnik dr. Tino Čus iz Kooo.vja v Krško, okr. I komisar dr. Janko Si&ka iz Krškega v Kočevjo. Notranji minister predloži danos popoldiu; kralju v podpis še več ukazov glede premestitev in imenovanj politicinh uradnikov v Sloveniji. Vnein bratskim župam in drustvoin! Z odlokom sabora v Zagrebu se je odrodiloy da naj bo prvi december so- kolski praznik in da naj se tega dne vršti razne prirc^ditve, (x\ katerih čisti dobiček pripade izkfjuono v korist JSS. V ta namen so odrede sledeča na- Todila, ki so obvezna la vse župe m vsa društva JSS. Vsako druftlvo mora organizirati prvega dwenibra, po krajevnih raz- merah, zbiranjc denarnih prispevkov po javnih prostorih in od privatnikov. Vsako društvi) mora tega dne pri- rediti akademijo s preda van join in z zaobljubo novih clano^ po teh navo- diljh Saveznega prosvetnega odbora: Dan prvega deccmlra naj se pro- slavi s svoeanimi akademijami. Kjer se akadernije ne inorejo vršiti, naj se drži prodavanje. Akademija obsega sle- deöo tockc: a) sokolsko koračnico; b) nagovor druMvrncga staroste o pome- nu praznika; c) telovaciua; d) preda- vanjo predsednika ali kakega drugega cJana prosvdnega odbora o pomenu prvega decembra za državno in sokol- sko ujcdinjenje; o) petje, gfasba, de- ! klamiranje itd ; f) zaobljuba novih clanov, pri čemur Jiagovori starostA nove člann in prečiia zaobljubo, a novi clan i jo ponavljajo za njim od besedo do }x\sode. Zgoraj navedeni red za aka- demijo no veže absolutno društvo, po- sebno geldo lock za zabavo, vendar pa potrebno, da tudi zabava po vscbini in obliki odgovarja re^ncsti te svečanosti. V krajili, kjer ni lnogoče priredili aka- demije, naj se drži preda v an je z mini- malnim programom lock b, d, i". Co se novi člani ne more jo zfikteii med akademijo ali pri prexlavanju, n.i.j se to izvrAi poscbej it-Xegu dne. Za.- obljul)o je pros vet ni odbor formuliral tako-le: »Zaobljubljam se, da Jiočem vest- no ia zvesto izpolnjevati vse dolžnosti, kj mi jih nalaga svetost in velicina so- koi'ske misli v mojem društvenera, za- sebnem in javnem življeuju. Izjavljam, da so mi znani predpisi društvenih pravil in da se hočem brezpogojno po njih ravnati. Zaobljubljam se, da osta- nem zvest jugoslovenskunui državnc- mu in narodnerau edinstvu ter idojl vseslovajKske tkupnosti. Zdravo!« I'o koncanih bcsedal) zaobljubo polo/i vsak za obi jubljenec svojo des- nico v desnico L I a rosto. in se dotakne 7, desnioo društvenega prapora, če ga društvo ima. I*ri zaobljubi mora biti rnvzoč ves drustveni. odbor in vadite'rj- ski zbor z drustvenim praporom. Zele- ti je, da se te sveeanosti udelože VkSi elani in narasčaj. i'o proslavi naj pošljejo vsa dru- štva :oC:na poročila -vvojjiu žnpam; žu- pe bodo poslale zbrana porocila stare- šinstvu JSS. Tern pororilom mora jo biti priloženi izkazi o vseh dohodkih in stroških za pro.slavo. Poedine raču- ne naj društvo shrani, Kakor je ome- njeno zgornj. pripade cisti dob leek, brez nikakth odbilkov, izključno JSS in ga mornjo poedina druslva takoj in neposredno nakazoJi xfaremistvu JSS. Naloga vseh' je, da odločno pod- pro uase težnje. Z (1 r a v o ! Jngnsloven&ki Sokofski Savez. Politi^ane vests. DRŽAVNI 00B0R. Prva seja dr- žavnogn, odbora, ki i'ungira kot najviš- ja inslanca v volitvenih vprasanjih, se je vrsila v torek, 18. t. m. ob 10. dopol- dne. Na dnevnom redn je bila določitev stcH'ila posianccv po okrožjih. Vršila se jo debatrt, ali so naj upošteva pri do- loritvi števila poslancev člen 5. volil- nega zakona, ki veli. da se doloca to število na podlagi statlstiko iz 1. 1910., ali pa naj se vzame kot osnovo novo ljudsko stalistiko iz leta 1921. V okvi- rn prvo leze je slavil predi'og skupšČ. preds. Lj. Jovanovič, medtem ko je sta- vil dr. Macek federalist ion i protipred- log, da se vzame za ])odlago statistiko iz leta 1921. Pri glasovanju jo zmagalo z G : 4 glasovom stališoe Lj. Jovanovi- ca m sä J)o torej v polni meri upošteva- Ta odredba el. f». volilnega zakona. Šte- vilo poslannev bo ostalo približno islo kakor pri zadnjih skupšoinskih volit- vah, samo glede 10 volilnih okrožij, med temi tudi mariborskega in Ijub- ljanskega, se bo vržila posebna disku1 sij.i na prihodnji seji, ki se vrši v c,o,- trtok dopoMne. PEDERALTSTlCNI BLOK je imel v torek v Beogradu ves dan pogajanja za skupni nastop bloka pri volitvah. Po dolgolrajnih debatah med blokovl- mi šofi se jo končno ugotovilo, da je skupni nastop bloka nemogoc in da je smatrati to/adevna pogajanja za raz- bita. Sklenilo pa se je, da se bo zastop- nikom bloka priporccilo, da nastopajo tarn, kjor bi bilo to ir.rpoce» pri volit vah skupno. VOLILNO Gli3Ajtx.tr- SAMOSTOJ- Nlil I)EM(;KRATOV. Lz raznih kra- jev države priha.iajo poročila o zclo dobro uspelih konferencah in sestan- kili sarnostojne demokratske stranke. Tako so se vršire pretečeno nedeljo srezke konference SDS v Rumi, v Bro~ du na Savi, Bjelovaru, Gospiču ill Tr- steniku, ki so bile vse zclo številno ob- iskane in .so pokazalc moč nacijonalne fronte, ki jo skupno z radikali predstavlja samosiojnn demokratskiL stranka. OPOZiCJJA i'RKD VOLILNO B0RBÜ. Radiceva stranka odklanja skupni nastop pri volitvah s klerikalci in spahovci. Zemljoradniki so sklenil'i. da se ne bodo vezali z drugimi stran- karni, te.mveč da bodo postavili svoje sauiostojne liste v vsej državi. V Davi- dovicevem deinokratskem klubu vlada razdvojenost radi neenotnosti in raz- cepljenosti kandiclatnih list. fZJVslŠLJENA D0LARSKA AFE- RAc lii'okaski listi in v >odlicni« me- ri seveda tudi ljubljanski »Sloveiiec« so začeli zadnje dni mnogo pisati o razkritju velike korupeije v vladi, ki je baje porabila ilržavni denar in del J31eerovi?g,i dolarskoga posojila za vo- liltio propagando. ^Slovenec« je vedei povedati, da je vlada v ta namen res dvigmla dva milijona dolarjev in du sinn financni miiiister v beograjski »Samoupravi» priznava to »velikan- sko tatvino«. Vse, kar je napisal »Slo- ven ec< se je izkazalo od prve do zad- nje besede kot neresnicno. Nasprotno pa se je ugotovilo, da je bil zadnji na- si državi izplaoani obrok doiarskega posojila že dvignjen in do zadnjega centa porabljen — • od prejšnje Davi- dovk-eve vlnde! Misljmo, da bi bil vsak komeiUar cdvini. T)R. SK1PKL YRNIL MANDAT. Avstrijski zvezni kancelar dr. Seipef je radi nopremostljivih nasprotij v po- gledu ureditve financnega razmorja med državo in zveznimi deželami, ki so st; pojavila med njim in večino kr- ščanskosocijalnih poslancev ter pred- sediiišhom stranke, vrnil zveznemu predsedniku dr. Hainischu mandat za sestavo vlade. Novo vlado je zo'so- stavil krščanski socijalec dr. Ramok in s tern obnovif kolacijo med kr.ščan- skiini socijalci in Veüonemci. Gledališce. Ft e p o r / (j a r : I:etek, 21. novembra ob 20.: *Otroci«.* Gostovanje Narodnega gledalisca. v Mariboru. Abonma. V petek, dne 2i. t. m. gostuje-Nar. gled. v Mariboru z dobro uspelo in za- nimivo Herman Bahrovo komedijo »Oiroci*. Za lorek, dne 25. t. m. pa pripravljajo domači ijn'alci za prosta,- vo našega pisatelja Meska dramo »Pri Hraslovih« v režiji gosp. Fedorja Gra- diAnika, ki bo nastopil v glavni vlogi prvič na nasem odru. CurišKa borza v sredo 19. nov. Zagreb: 7'525 ZAGREBŠKA BORZA v sredo, dne 19. nnvembra Dunaj • 0.0905—0.0985. Milan: 2.9790-3.0090. London: 318.85—321.85. ]Newyork: C^.5-09.5. Pariz: 3.625—3.C75. ¦Praga: 2.04-70—2.0770. Curih: 13.30—13.40. St :•{•!) S^:V. 133. Dsievne vesti. HllVATl --SLOVAK!.. Nekdanja "Mddžarska je iinela na severu v svoji oblasti zasužnjcm narod Slovakov, na jugu pa zasužnjen narod Hrvatov. "Kazmere so liile na Hlovaškem šo da- '1eko žalorttnejše, kos na Hrvatskem. ^a.to je pa tudi slovaski narod kuitur- no, gospodarsko in narodno siino za-' ostal. Ha je tudi hrvaiski seljak in colo hrvatsko podezelje zelo aaostalo, tega .si ne bo upal n.ihce zanikati, kdor po- zna hrvatsko selo in kdor pozna slo- vensko vas. To dejstvo pa nas nikakor ne opravicuje, da bi zaničljivo gledali na hrvafsko seto in na brate Hrvate. Troba p'i je to znati in poznati, ako se hoc« razumeti ono komedijantstvo. ki #a tako uspešno uganja Stefan Radio -s svojiini ju'ukitm in lahkovernimi se- tjaki. Podobno nastopajo v C.eakoslo- vaski republiki zaostali Sfovaki. ki kri- re po avtonomiji in samostojnosti ter pra^tako pred celiin svotora izpricuje- ;jo kakor Hrvati, da si niso zaslužili uarodne in državrie svobodo in je tudi niso vredni. 'Ia posel zgodovinske sra- mote vrši za nas Hl oven ce g. Korosec in njegova stranka. Buliovnik Hlinka na sTovaškem, duhovnik Korosec na Slovenskem in ljudski demagog Radic na Hrvatskem, krog njih in za njimi pa Ijud.W, ki verujüjo bolj v laž kot v Roga ter .škodujpjo, sebi in drugirn in celi drznvi. NOVE TELEFONSKE ZV.BZE. Ministrstvo past in brzojava je prosilo vsado. naj >se odohri kredil v znesku 10 nulijonov Din za r.nbavo teletonske- ga materjiala, namenjenega novim te- lefonskim proj?.a?n po celi drzavi. Z ASf;ITA DOM As: IU DELA V- (1EV. V f-vrho znščite domaeih delav- cev je poslalo ministrstvo trgovine in industrijV niinisfrstvu z;; soeijahio po- iitiko spomenioo. v kateri zahteva, naj se strogo uveljavlja č!. 132. zakona o zaaciti del'avcev. Po tem členu ne sme- jo bili zaposleai v podjetju tuji clelav- ci, ki jib je mogoce nadomestiti z do- inaoimi. Poleg teca namerava ministr- stvo trgovine in industrije razpisati le dni pismeno ankofo o del« in ukinihi pnvatnih trgov.vkih ml. Obenem zberc vse podatke o steviiu tujih delaveev, zaposlenih v naši državi. Ž ELEZN I&K A 1SI ESUEČA NA PRAGKKSKEM. Kmalu po polnoči od nondaljka na torek je zavozil na posta- ,ü Pragersko tovorni vlnk iz Maribora v mesani vlak, ki je prihajal iz Ca- kovea in je razen potuikov vozil tudi innoft'o tovornega blapa, zlasti konjev iz Medjimurja. Oba vlaka. sta privozi- la na postajo po paralelnib traenieah, kev tovornemu vlaku ni bilo dfino zna- menjo, da je proga zaprta. Na točki, kjer se tračniee združujejo v en tir. pa je tovorni vlak zavozil v rnesanega in prekobalil tovorne vagone mešanega vlak.-j. Razen par luhkib poskodb se pof.nikoin inesanega vlaka ni pripetilo nicesar hudega. Pac pa je povzrocil" karambol veliko nuiterijelno wkodo. Tovorni vagoni niesanega vlaka ,so moeno poskodovani. 1 konj je pri ne- sroei poginil, \ec pa .üb je težko ranje- nib. Težje }>oskodovan je tudi neki spremljovalec kenj, ki ,si je zlornil ro- ko. Tjjudje «o blago, ki se je vsipalo iz pofikodov.inih vagonov, pridno pobi- rati. Vzi'ok nesreee je i.skati v }ireoblo- ženj« proge, ker ba« .sedaj prevažajo štovilne vlake s sladkorjem iz Češkoslo- vask'r v llalijo in priiruuijkuje postaji zaclostno slevilo prometnega osobja. KOLIKO HO ŽELEZNICA UŽT- CE—VAUDIŠTE KORTSTILA I30S- Nl. Iz Rosne gre innogo lesa in oglja na Oj'.sko. 8ar;i,|ev.ski ü-goveo je fivojo robo požiljal v Atene preko Bosansko- ga Rroda in Beogvada. Po novi želez- nici Uzice-Vardiyte bo pol krajša za 345 km i:i ])revoznin;i pi1» vagonu bo cenejsa za. okoli 2000 dinarjev. Pot v drugem razredu bo slal'a .s.urajevskcjga trgovea za 345 Din manj nogo sedanja. dolga preko Beograda. Tu se vidi, ka- ke kori.sti prinasa Ijudstvu železnica. SVETOVNI NOVINARSK1 KON- (iRKS se bo vrwi! pribodnje polet je v Riinu. Taku povoca iz Kolumbije V. Williams, . prtMlsednik konsvosa svo- tovnc^a liskii. Celjske notice. {JßOUO SLOYENSKO LJÜD- STVO! Mariborska »Straža«, glasifo katoliskega« prcbivalslva mariborske i Zlasti je v svoji ISj. štev. z dne .17. t. m. v uvodnem elanku zopet iztila več- j(» kolicino «voje zloglasnu. zumalske ffnojnio« na predstavnike nacijonal- uega režima, posebno pa na ministra 8viM. l'ribieevic-a in dr .Cregorja Žer- java. Kot dobiz brezprimerne kleri- kalne hinavšcine, potvarjanja resniee in zavajanja sloveiiskega ljud.stva pri- nasarno iz omenjonega članka najzna- rilnejsi odfomek. ki se glnsi dobesedno: Eklanten (ocit'j dokaz Žerjavove na- cijonalno ljul>ezni do slovenskega Ijudstva jo tudi ukinitev znižane pre- vozninc za žilo v Slovenijo. Prejsnji železniški minister vSusnik je dovolil •iix kSlovenijo 10 odstol. znižanje želez- nifike.u'a tarita za ])revo/ žita in mfcv- .skili izdelkov iz drugib kiajev v 81ove- nijo, ki zita ne pridcla dovolj, kar ve- lj.i zlasti za .^edanje leto vsled slabe le- tim1 in velikib ujini. Dobavo in razde- litev ziia bi oskrbefe Za.družne zveze v Ljubljani in Celju. To znižanje bi zlasti ubogini Ijvidem dobro doälo, ker bi za vi>aj za nekaj, ce ne vee, za 4 od- stotko znižalo ceno zil-i. Toda dr. Žer- jav tega slovenskim ljodem, ki trpijo pomanjkanje, ni privo.scil ter ni mi- i'oval, dokler ni sedanji žefezniški mi- nister Andra Sta.nir. član radikalne slranke, to znižanjo zopet ukinil.« Kaj mar klerikaleem, da je pred vsem sve- tom razkrita umazana korupeijoni- ! stiena afern, da so boteli zastopniki | ediiiozveliča.vne rSlovenske Ijudske : «tränke^ s prei'acunanimi mahinaeija- ; mi pri ]>rodaji tovoniih listov za zni- žani prevoz žita v Sl'ovenijo napolniti Iastne blagajne na skodo -dobrega, po- žtenega ljud.vt.va* V! JNjihovih laži ne podro nobeni he tako jasni dokazi — saj ljudstvo veruje pridno v Boga in njegove nevredne zastopnike, kojih glas pomeni med gotovimi sloji našega ljudstva se vedno vzvistno in nezmot- Ijivo bewdo Božjo. Yse za dobrobit klerikalne stranke, pa naj pripomore k (emu krucit'iks, prižnita, laž — ai'j pa sam liwdic! -- Temu se pravi z dru- gimi beser.iami: katoli.ska inorala . . . REDNI SESTANEK JDS za mc- sto Celje se vrsi danes, v sredo 19. tm. ob 8. zvočer v rdeči sobi Narodnega doivia. I'ofnoftevilna udcležba! UVWKO VSEVČILJŠČE V CE- LJli. V pondeljek i'i. t. m. ob 8. uri zvecer fm vrši otvoritveno predavanje r.iudskoga vseuoilišča v risalniei mes- ransne sole. Jr>redaval bo g. Edvard ^imuie »O va-cljaškpm živlfcnju sta- rik ArabMv«. Snov za. zelo zanimivo predavanje je povzel iz raznib arab- skih pisateljev. Upamo, da se bo ob- (Mjistvo muogoštevilno odzvalo vabilu. F11ANG0SK0 PREDAVANJE. V ,s-.(>bolo, dne 2L\ L m. ob t>. zvecer bo pred aval v mali dvovani Nn.rodnega tloma gosjiod prol'esor ljubljanskega vseueiVišea, Renn Martel, o nedavno urnrlem veliketn pisatelju Anatole Franee-u. Predavanja naj se udeleže vsi crlani Franco.°kega krozka in v.si drngi, ki se zanirnajo za francoski je- zik in literaturo. ---Cercle francais. IZ itlJDMSKE UPRAVE. Mini- ster za šume in rude je m. dr. imeno- val Mi ja Aiiaca. absolventa rudarske sole, v Clelju, za rudarskega zvaničnika pvi dvz. judinka v Vrdniku. IZ POSTNE SIVŽBE. Premešče- na je od poste Vojnik k posti Celje po- süia nradniea l'avla Zajc. TRGovsKO vnvSsrvo v celju vabi x*e svoje clane na širso odborovo sejo. ki .se vrši duueh. v sredo 19. t. in. toe no ob S. zvecer v restavraeiji Narod- neg.'i doma. Na dnevnem redu je po- drobna ra.zprava glede priprav za »Tr- govski ples«., ki se vrsi dne 8. januar- ja. 102r> v Navodnem dnran. K obilni udeV«;žbi vabi iinti<>lsude- l'ežencOjs(.rica'. v CeJju. MESTM MUZEJ. Medvojne mz- niero so povzrot'ire tudi v eeljskem mu- zeju nered. Glasom sklepa mestne ob- čine in inv.i/A>jskf:Ua društva se bodo podvzeli vsi koraki. da se primerno popravijo mnzejski jji'ostori kakor t.u- ili vsi zgodovinski y^'edmeti, ki jib lira- iii flruslvo. IJrc?iovJ,H'nje se bo izvräilo prihodnjo pomlad, nakar bo muzej zo- pet izročen svojemu javnemu namenn. Z1MSK0 POIiOTNO ZASEDA- NJE. Cletrto porot.no zasedanje pri okrožnem sodiscu v Celju se otvori v torek 2. decembra. Tmena izžrebanih porotnikov smo že priobčili v zadnji številki. I'orotnemu sodi.šči» bodo pred- sedovaü: predsednik okrož. sodiscu dvorni svetnik dr. ,los. Kotnik, viaji sodni svetnik dr. Frid. Bračič ter sod- na svetnika dr. Iv. Premscbak in Vai". Levičnik. Poslej so razpisani sk1- deoi porolni shjeaji- Ludvik Zupanc (j)osilstvo): Aiojzij l*ožun (nboj); Henrik in Jožef Hajnšek Ctatvina) ter Viljem Krajnc in Anton Kcržio (talvi- na v grajseini Ncvo Celje). POZIV! Gg. AvRust Gerne, I^to- graf, Gerlan(!, ucitelj mešč. .sole, Her- man Ma j die, natakar. Bergan Stanko, rinovnik, Kolbczen Frane, trg. pomo?- nik, Janzekovie Franc, trg. pomočnik, Kunjevič Albin, trg. poinočnik, naj se radi vreklamacije v volilni imenik ta- koj zglasijo pri Prijavju-m uradu na ])olicijskem oddelku fmrstni rnapiatral, I. nadstr., soba žt. .1;. UGOTOVfTEV. G. Leopold Rn- viiö, leaovi»l ki*. opera v Liublja.iii uaw naproša za ugotovitev. da on ni iden- tičen z g. Leopoldorn Kovacem, ki w otnenja v >Po.slaneins priobcenem v štev. 131. našega lista. Omenjeno *Po- slano« jo prislo pomotoma v naü list in se s tako vrste dopisi uredništvo se- veda nikakor ne strinja, OBCNI ZBCR GLASBENE MA- TICE V CELJU. V porocilu o obenem zboi'u Gl. M., ki smo ga objavili v zad- nji številki, jo pomotcm«) izostalo ime g. I'etr.'ika, ki poucuje na zavodu kon- trabas. T EDEN SKI tZKAZ o nalesljimh bolezinh v nies lit CeVjv od 8. do 15. növr.mbra 1924. Skriatica: Od prejš. tedna ostali -I-, ozdravljen 1," ostali v nadaljni oskrbi 3. — Celje, dne 15. no- vembra 1024. — Dr. Dereani s. r. ZA D1JAÜK0 KUJIINJO V CE- LJU je nabral g. prof. dr. Kožman v kvartaški družbi v kavarni hotela Ev- ropa 120 Din. Po.snemajte! DIJASKA KUHINJA V CELJU je prejela do 1. nov. t. 1. razun »e ob- javljenib prispevkov «e sledeča darila: „Svoli k svoJimM, dosledno in povsod! Pomnite to Slovene! in Slovenke, ako resrtično Ijublte svojo domovino. Mestno gledališče v C^lju. Prvi obrok abonmaja (5 predstav) je potekel z igro >-l'OHlednji moz*.. Vpri- zorile so se v abomnaju sledeee pred- .stave: »RokovnjjHri«-. »Moč tome«, Öest oseb iäee avtorja«, -Narodni po- slanec« in »Poslodnji mož«. Dve igri sta bili zasedeni z domacimi igraici, doeim so <\ piedstave odigrali gostje. Drarnatično društvo, v svesti si svoje važne naloge vzdržavati v Cefju slo- vensko gledališče, ni, 7 ozirom na za- htevo občinstva. dajati res prvovrstno predstave, letošjijo sezijo angažiralo rezisorja, ker coljsko občinstvo rajšo poKeČa gledališče, kadar gostuje kak tuj atiKambel. ^al, da uprava ni našla pri ob- cinstvu razumevanja in podpore, kar potrjuje picft abouemcnl in se nikoli razprodano üledaüseo. Sli.sali smo pri- tožbe tudi glede vstopnine. — Da pa ne bodo obiskovald giedališca v napae- nem mnenju, navajamo, da nam dr- žava ni da la do sedaj nobene podpore in da nam je crtala celo potovične vož- nje, tako da nioramo pri gostovanjih plae.ati samo za vožnjo do 2000 dinar- jev, k tej vsoti pride še 10%-ni držav- ni davek, bonorar igraleem, ki znaša vedno oOOO do 4000 Din, del'avci na odru, gasilei, bil.ietcrji, rekvizite, pla- kati, plakatiranje, kolki, in sedaj bo treba se kurjive, katera sama znaša za predstavo lOi) Din. 1/ teh postavk je jasno razvidno. da so predstave z gosii rnoL-no pasivne in je le tetlaj mo- goče vzdržati .d'eda-lisee, ako se tuin- tain vprizori kaka igra z doinaeimi brezplacnimi igraici. Toda lotos se tu- di ta poizkus "ii obne.se!. ker k doma- cim predstavarn zopet večji del obein- stva ne prihaja in tako z dobičkom, ki bi naj kril pasivo tujih predstav, zopet ni nič. Z velikimi žrtvjuni smo si naba- vilL zastore in delonia nove kuliwe in razsv(itljavo, da omogoeim© gostova- nja vejikih iger kot >Hamlet«, »Othel- los »Živi mrtvec« in dr.; toda opaža se, da vseeno ni veselja do gledali&ča. IMeglede na to, da slane v Ljublja- ni sedež v gledališeu 80—40 dinarjev, smo nastavili za Cefje 20—24 dinarjev, eetudi nastopajo isti igraici kot tain; kljub temu se pa. draginja sedežev ved- no povdarja. Ako podedamo na čas pred vojno in po ujedinjenju, kako je vse drvelo v Narodni dom ali v gleda- lišče, pa bila to nnjneznatnejša igrica, in eelo lansko sezijo, v kateri smo imc*- li dva polna abonmaja, dočim letos niti erlini ni tako zaseden, da bi napolnil eno samo predstavo, potem se človek nehole vpraša, kaj je temu krivo. Ali smo v Celju res izgubili vsak cut za lepotoV Kaj med 10 tisoči prebivaTstvji res ni 500 liudi, ki iacc razvodrila in za- bave v gledaliišču? Ali ni to dusevna potreba slehernega, da »preživi prije- ten vecer<. kot se pravi, v gledalisču? Denarja ni. bi si clovek inislil, pa vendar ni tako; prepričaš se l"ahkoT ako poglfedaš v no.štete gostilne, zaka- j- » SO Vs A UOH A • •>«:r;n 3> Sianjc hranilnih olog čez K 120,000.000'-. V lastn! pa*a?! Narodni dom (na oglu v pritličju). Slanfs hranllnih olct) iiez K 120,000.000—. t^-, ~------- Sprejema hrartilne vlogre na liramlSme knfižice Ln fekoCi a'»Ltii* ter jlli SzpIaCuje točno in nudi za isfte najboljše o ores to vain je In raaJveCj© varno6i. SasvrStife vse denarne, kredttne In posojilne posle. Kupuje in pro do j» devize In valute. Podružnica v Soštanju na Glavnem tr^u. po 500 Din: Južnostajorska hranilnica i Celju; P° 35° Din- L• dr- 'TosiP Zdo1" •&'k odvetnik v lirežicah v kazenski za- ; ievi, in si cor: 250 Din v zadevi Zofke 0»etma pioti Josipu in Mariji Gerjak ; iz Artie in 100 Din v zadevi Martina >5koflane proti Janozu Prišlu; po 200 ¦ •ünurjev: pisarna g. d.r, Ernesta Kala- j na v kazenski zadevi: po 100 Din: dr. j Anton Božic, odvetnik v Golju, g. dr. ^rečko Rupnik, odvelnik v Šmarju, L• dr. Adolf Lcnard, okrajni sodnik v Ce- ()\i (kazenska zadeva). Okrajna hra- «Unica v Stoven jtfradcu, p. Fordo Po- hrosky, kaplan v ff?t. Ruprehtu v Slov. .soricah in pisanut g. dr. Kaiana, od- »otnika v Celju v kuzenski zadevi; po iiO Din: inž. I. Moenik. vodja drž. rucl- 'likov v Velcnju, g. dr. Alojz Rakun, <>dvetnik v l'elju, &. dr. Milan Orozon, ¦ jdvetnik v Colju in vosolo omizje v ho- tdu Eviopa po p. pvof. Bračku; po 30 dinarjev. g. dr. Juro Jirasovec, župan % Gelju (prispovek za 2 meseca) in g. Vra.n K savor Mosko, župnik v Solah. Vodstvo mestne desks osnovno sole jo poslalo prispevek ueitoljstva za meseo, September 27 i>in in okt. 24 Din; vod- stvo mestne deklisko osnovno sole pri- spevek ueitoljstva za sept. 35 Din in okt. 40 Din. — llvala1 USTAN0VNI OBCNJ ZBOR KLV- HA KPPERANTiSTOV V CELJU, ki i0 je vi\sij due !:">. t. mi. \ gostilniških j prostorih hotela Balkan* ob nepriea- kbvano visoki mieltzbi, jo otvoril usta- aoviteij g. AvgiNst Veble. pozdravil iia- vzoce in predlaga! obenemu zboru iz- j volUfv prodsedriiVu, nakar jo bil brez debate izvoijon prodsednikom gospod Vehie. V nadaljncrn uvodncm jjovoru I ie proeitiil brzojavm čostitke ostalih tlnbov {»'lovenijo, ki iskreno žoiijo iisjwh in dobor napreclck zasnovano institucij','. J'ozdravii je predvscm tu- di delegate klubn rspcrantistov iz Ljubljam; Hprkov-.i, prrdsi-dnika klu- fca, in ostalo elatie, ki so pi'i tej piiliki -ijzkazali toliko požrtvovalnosti, da nu- dijo pii nadaljneiii delu potrobno po- moc, za kar jim gre tudi najiskronojsa hvala. Iz obširnoga jjovora predsedni- ka ie v krattiii obrisih posnoti slodečo: Nopričakovano vif oka udeležba priča o razumevanju in razvitom interosu m. razsirjßnjc toga iricdnarodno^a jozi- 4a, ki je na kulturnem polju dandanos skoi*o noizogi.biia potrcba. IJosobno v razvoju inednarodnoga gospodar.stva .si je^esperunto znsigural no sanio bo- dočnost, tomvoo tudt že šedanjost. Na- •daljai citati so dokazali, da jo pri vsoh večjih gospodarskih krogih tu- in irio- •zemstva })omožni joz,ik esperanto tako- rekoč vir in zaslombii prijatoljskili go- «podarskih odnošajcv ne samo v po- ^lodu zbližanja prospodarskih intero- •N°v, tonivoč da dajp (.'sporanto izglodo, da se narorli rnocLseboino spoznavajo ; W se s toin Uidi pribsižuje višek kul- ! turn? naobrazbe narodov. Občni ?J)or j©-dokawJ.U da se tudi Oljani živahno Tanimajo za pospošitcv modnarosinoga jozika, kojcga iznajditelj jo dr. Zc- menhof, in poka/ali. .so tudi odkrito simpatijo do njega, kar znači, da bo d^ovanje na torn polju nspošno. Z dt- nasnrjim dnevcm so je postavil tomolj Kluba wpcranlistov v (^elju. Zoloti je, da se institucija cimnajhitrojo razvije in pridobiva vpč in voc somišljenikov. V torn pofffodu, kar sc tičo organ izaci- ;ie, jt> oi'isal prtdsodnik poinen in po- goje, pod katcrirni naj sc organizaci.ia «vrslo razvijo. Povdarjal je, da je klub povsem nadstrankarski, da so vsaka yJoraba v njmn tako v političnom po- ;?Iedn, kakor v drugih, bodisi katerih- Ikoli ozjrih, ki bi inkro.som inslitiicije škodovali, slrogo kaznuje in se krži- tolji pravil takoj izksjut-ijo. Zahteva se stroga disciplina in pokorščina, ker le pod U'ini pogcji je delo oniogočeno. K drugi tocki dnevnega reda jo podal predaedoik boscdo g. Danilu Horkov-u, prod.sodniku kiuba espevantistov v Jjjuiiljani, ki je navzoče ob živahnem odobravanju pozdravjl v osperainskein jcziku. V zolo obširntMT: govoru jo po- dal zgodovino in ruzvoj esporanta, ori- sai" uspeho raznih espcrantskih in dru- gih političnih kongresov, ki so se vr- Hili v osperantu, podal biografijo iz- najditolja dr. Zamcnliofa, povdarjal rd.zširjonost csperantsko knjižovnosti in zanifiianje drugih narodov za ta po- inožni jezik, omcail, da so Slovenci baš v tem pogledu zolo nazadnjaški, tor so laskavo izrazil o čuškcni narodu, ka- torenm nihco nc more ocitati, da ni naroden in ki stoji v oyperantit na pi- vem lnestu. Orisal je zanimanje An- giežov. ki so se dolgo borili za prven- st.vo «votovuoga jozik« tor končno, spoznavajoč laliko priučenjo in kIov- nično cnostavnoül esporanta, boj opu- stili in so z iskrenim vosoljcm oprijeli esporanta. Tudi njiin nc more nihče očitati, da niso narodni. liavnotako jo orisal zanimanjo. v .Franciji, Rusiji, Š])aniji in Amoriki. (k\o na Kitajskem, kjer je kultura na nižji stopnji od na- šc, jo zanimanje mnogo vočje ter ima espoi"uilr> sciazait'1'iio /jjatno vec so- mišljeiukov, kakor v zupadniJi krajih. Nadaljo jo orisnl, koliko jo žo espo- ranio za. .našo di'zuxo .steril", česar bj rlruga drustva ne bila v stanu storiti, posebno kar se tice j)oro(V|il o zgodovini in običajih iiftKega narcda drugim es- peraiiiisiom •. inozomstvu, ki so sole po teh poroc'ilih spoznali, kak je nas narod itd. Iz toga jo dovolj jasno raz- vidno, kako važno je. da so esperanto tudi v iiaših krajih üvede. Poročilu g. llerkov-a so sledili navzoči z živahnini zanimanjem in so ma z živahnim odo- bravanjem izkazaii zahvalo in cast za njogovo jjozrtyov-ilnost. Kar je bii'o navzoL'ih, so korporativno pristopili kot redni clani v klub, sanio žal, da ni- so bili trgovski lu'tme.scenci, katerini bo esperanto nmogo koristil, v polnom stevilu navzoöi. Ilpamo, da bodo dotic*- ni trgovski namoščenei. ki so bili na- vzoči, privabili še ostalo svoje tovarise v krog esperantistov. Pri vol'itvah v načelstvo so bili izvoijoni sledeci gg.: predsodnik A. Veble, podpredsednik I. Qajzler, tajnik I. F. Munda, tajnik II. gdr\ Kovae Albina, blagajnik F. iSorman, knjižničar Vufotin, Ko- njedic Afbin in Pirc Joško; pi'egled- iiiki gff. ilornšek, JVlrakovie, iJitamic. i'realozeua jjravila so se sprejei'a z inalinii spremeinbanii. Pri slučajnostih so se razvile razne informativne de- bate, posebno glede tecajev in ucitelja. Sk!»nilo sc je. da ^e prvi tecaj vrši v i soboto, dne 2:1. t. in. ter pride v to svrho ueitelj iz Ljubljane. Do toga dneva se se .sprojenicjo pristopne izja- ve. Na naknadne pi'istopne izjave se ne bo nioglo ozirati, dokl'or se ne dovr- «i prvi tečaj. Pristopne izjave se spro- jemajo vedno pred olvoritvijo tečajev. Koneno je g. Herkov opozarjal navzo- ee, da se vrsi 7. decombra v Ljubljani v prostorih Zvezdne restavracijo dr. Zamonliofova proslava in je obenem povabil celj.ski klub, da se vabilu od- zove, kar se je z odobravanjem spre- jelo. VSI HKZEJiVNI ČJSTNIKs, ka- teri spadajo v obmoeje Celjskega voj- nega okruga in so bili za časa svetovne vojne ati pa po preobratu v vojncrn ujelniätvu, se pozivajo, da so v naj- krajsem casu javijo pri komandi Celj- skog vojnog okruga v svrho likvidaci- je njiliovih ujetniških pristojbin, in si- cer brez ozira na to, ali so m vlozili .svojooasno tozadevno proänjo ali no. Ker svojeeasno vloženim pi*ošnjam rnanjkajo vecinoma najpotrebnejsi do- ] kumenli, so epozarja na to, da se rao- ¦ ra doprinesti 5 posebuih raportov (])o- i trdil) in sicor: 1. Krdaj, kje in v kate- ; retn.činu je bil vjet, za kateri meseu m ¦ pri kateri komandi je dobil zadnje pri- ¦• stojbine pred vjetnißtvorn. 2. Koliko je prejel v držiivi, v kateri je biJ vjet. ! a) place, b) za osebno vzdrževanje). 3. ! Koliko je prejemala njegova družina ] rodbinskih pristojbin za casa njegove- j ga vjetništva. i. Koliko je prejel" od j poslanistva ild. -osobno. koliko je bilo | poslaao njegovi ({ružini. 5. V katerein | uiesf'cu in kje je prejel prve pristoj- biuo po poviatku iz vjetništva. Za vse le podatke so potrebni uradni äok-azi, ali pa morajo navedeni rajiorti bili polrjeni od dvih prir in nicer oj'ivirjer j (/// urudnikov. | V K0NCERTM KAVARNJ *CßN- TRAL- V ChLJU se vršc vsak vecer elitni .\alonski koncerti pod vodstvom znnneg« .kapein ika Oüldeborga iz Finske. iTolilci! M\\n n\\mu(]i se sprejemajo poccttst s cc'rtKom 13 t m do VHIjarno 25 t. n. VsaK dant iznmVi ned^lj?, od 3. do 5. popoldne VurcdnisU'u ,jtcA'ast zavednim vi- tanjskim Slovencem. — V začetku je- •s-ni jo priredila naša Narodna cita'r- niea v grasčini Vitanje s sodelovanjem vojaske goi.'be vrtno veselico, ki je v vsakem oziru dobi'o uspela. K temu "spehu je pripomogel v najvecji meri nas rojak, upravitelj drž. kopališča na Ik)bnii g. A. Jankovic, kateremu izre- karno torn potorn najprisrčnejšo za- hvalo. n M i: 7 j. XXXI. poiOČUo IJnicJjarskega druUva za Slovenijo. Zatec, ('. S. lt., dne 15. novembra 1924. Miiuili teden se je vršila izpre- mernba na tukajsnjcrn hmeljskeni trgu. Povprasevanje se je dvignilo največ vsled potrebnega kritja naročil in se je dnevno prodalo 60—100 bal in sic.er najvec hlaga. dobre, pa srednje kako- vosti po dvigajocih se cenah od 2400 do 2500 č. K za 50 kg. Danes se .h1 -- najhitreje na raeun inozemstva — ku- pilo 20 bal prima hmelja po 2650 e. K. Kar je bilo hmerja v »slabih* ro- kah, je ves razprodan; drugi pa no po- nujajo svojega blaga. Vj-led toga je po- vpraševanjo vecje od ponudbe in so se cone dvign'tle za 100-350 e. K. Pri sttmovitnetn povpraševanpi jp razpolozcnjc zelo cvrsto — cene se pa polugoma dviyajo. Savc.z hmetj. drvxlev v Ž.atcu. Kofednr Družbe n\ Cirila in Me- loda za ieto 192^. ]z ? Vestnika«, ka- tcrega prvi zvezek je izäel seta J.887.. se je leta 1903. razvil Koledar (1 M. (IimižIr!, ki se je tekom let udomacil pri dnubenih prijaleljih. Za leto 1925. ga pravkar opi'emljenega •/ novo ovojno sliko (A. Koželj), j>rodstavljajočo dru- žbena /avetnika sv. (iiril'a in Metoda x vooji obliki, raziiosilja pisarna. V(^- c.ina vsebine je pesvesiena spominu »naših pokojnikov«. Stavi C. M. brain- bovei za! odhajajo drug za drugim, rnladini ]>a so inar drugaeni vzori. Ti- sti, ki si žele starih av.strij.skih easov, priporocamo Kompolskega spis »Iz ttüiinih dni«. Po nasih družinah naj bi sv. uvazevala istega pisafclja razpravi- ca ^o i]ft.sih kr.stniii imeirih«. I^azmere n.-i severw opisuje nadz. Fr. Skulj v zanimivih crticaii >S potovanja ob so- verni meji*. \estnik< odpira natanč- Jii vpoglod y druzbp.no delovanje. Pri- (¦akujeino, da prijatelji naše narod ne obrambo tudi Jfetos ne odklonijo kole- darja, glasnika C. M. družbe. Ona mu je sicer poskočila na 15 Din, a je ven- dar so zelo nizka, ako je primerjamo z mnogo visjimi ernarni knjig enakega obsega. : Ilruske. I .Splošno brüske niso tako rlobre | kakor jabolka. deloma, kor jih večino- ! ma no jnorcino ohruniti za zimo, delo- i ma pa, kor je v njih nianj svobodnüi ; kislin in ekstrakti\nih snovi kot v ja- bolkah. Yondar pa se boljse vrsto hru- ške, zlasti sladke in soenate, kot redil1- na, laiika in prebavo pospovšujoča hra- na bolj ecnijo kot srednje ali celo bolj- se vrste jabolka. Te vrstc- hru.ške ima- jo več sadnega slaclkorja kot jabolka, in sicor 18—20%. Vsied razmeroma veliko količine sadnega sladkorja sla- žijo tako hruhke tudi za hrano. 3—4 hruske, ki jih snenio s krulioni, so zolo 7'etlilne. Organizmu dajejo vee toplotne energije kot jabolka. iii ker so same lahko prebavljive, pospešujejo tudi prebavo drugih zivil. Suhe hvusko so kot dezert za želo- doc nekofiko težke, toda skuhane kot kotnpot no škodujejo »e tako obeutlji- venui želodcu. 8vcžc hruške priporo- eajo zdraviiiki po zimi zlasti deei, ko- je organizem polrcbuje čitn vec vita- ininov, da se more razvijati in rastü Pee.ono hrur-ke vseh vrst so zelo korisi- na in dobra jed. Zlasti bolnikom in deci bi jih no srr.elo primanjkovati. Mnoge zaniina \prasarji;, ali je tre- ba hrus.ke jesti s kožo ali olupljene. Koža na hruskah, kakor tudi na drugom sadju — tfrozdju, sjivah, ja- boi'kali, brcskvaJ) itd., sarna i)o sebi ni- ma rodilnega pornena, vondar pa orgrt- niztrii? ne škoduje. i>obro zgrizena ali razrezan;.». koža vpliva na čreva in po- spnsuje prebavo. Poleg toga no srnemo pozabiti, da se nahajajo za organizem izredno važni vitamini v večjih kolici- Stran 4. • NOVA DO lj A « ^tov. 1 J.J. Telefon Stev. 75 in 76 Podružnica PoStniČek.raČ. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju DclciSka glavnlca in rezerve Din 60,000.000 — Central v Ljubljana Delniška glavnica in rczcrvc Din 60,000.000 — Ustanovljena leta 1900 Ageneija Logaec. Podpužnioe Agencijai Lo^atec. Brežice, ČrnomelJ, Gorfca, %ranj, Maribor, Met&ovič, Novft Sad, Ptuj, Sarajevo» Spilt, Trst. sprefema vloge na Knjižlce fin lekočt raČUll proll ugodnemu obrestovanj a Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, vaiut in dovoijuje vsaKovrstne Kredite. Pr»ocLajLi* specke državne pazpodne Iotie>r»ij«i. Ofvarja akreditive ftn Izd&ia kreditna pisma za tu- Ln tnozemsivo. nah okrog ali pod kožo sad ja in zato jo najbolje, co jemo sadjo neolupljeno. Sarao oh sebi umevno je, da morarao pri obiranju in spravljanju sadja pa- ziti na snago in &adje dobro oprati, predno ga kuliamo ali jomo. Iz brüske < so izdclujo zol'o okusna in redilna mar- S nielada. Take vrste hruske, ki ostanejo vSvezc tudi po zirai. so pri nas promalo gojijo. To jo napačno. Vsem, zlasti de- ci je potrebno po zimi sveže sadje. -~ Brez sadja so mladi or^anizem ne mo- re dobro razvijati. Odrasli pa, ki jodo po zimi mnogo mesa in pijojo opojnc j pijaoc, lahko bitiz badja zbolo. Izpo- stavljeni so zlasti opasnosli progresiv- nepa samozastrupljcnja. Taki ljudje dobo navadno artorijosklerozo tudi öe poleti ne jedo sadja. ——-——-^^ Odgovorni urednik: Rado Pečnik. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna. Celie Izjawa» Podpito nam«xl»ninefe, hitro Im tat» tto. (J sod no obresaovanlo. PaiaAnila In tkmmvvti bre»ploCo«, yrednost mxervnih zaktadow Z^ brim^m vlnno lamsii roesto Celjö 3 celim svojim premozenjem in z vso svofo davčno moč|o.