/ štev,. ii7 (Posamezna številka 8 vinarjev.. V rrstu, v CMrfek 2. mafnlka IMS ---.4 Letnik Xtlll. Izhaja vsak dan zjutraj, tuđi ob nedeljah In praznikih. — Uredništvo- IJiica sv. I rantiška Asiškega it 20. 1. nadstr. — Dopisi ntj se pošiljajo su iiiaiJt'/u. — Kefrankiran3 r>!sma se ne prejemajo, rokopisi se ne vraCaja — Izdajatelj in odgovorni ur«dnik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista „Pfiinostiv _ Tisk tiskarne »Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. FranciSka Atiškega 5t 20. — Telefon uredniitva ki oprav« It. 11-57. — Naročnina znaša: Za telo ieto K 31-20, pol leta K 15-60. m mesece K 7*80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6-20, pol let« K m EDINOST Posamezne številke po 8 vin., i^taific 10 vin Oglasi se ra&nijo na mllistc*«* v širokoiti ene kolone. Cene: oglssl trgmrcev in obrtnikov mm po 10 viuf osmrtnice, zahvale, poslanice, vabita, ogl^n denarnih zavodov mn po 90 vini oglasi v tekstu Usta do p«i vrst K 20.— : vsaka naasijna vrsta K Mal oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa «0 vin. Oglase sprejema In^ratnl oddeleit .Edinosti". Naročnina in reklamacije se poiiljajo upravi li3ta. Plačuje s« Izključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek ae nahajata v ul.sv. Frančiška As, it. 20. Poštnohranilnlčni raču.i 3t. 841 851 mm ARMSB8A POROČILU AVSTRIJSKO. DUNAJ, L (Kor.) Uradno se razglaša: Živahno bojno delo vanjo na Jugozapadni fronti , se je nadaljevalo tudi včeraj. Na več točkah so bili odbiti Italijanski napadi. 4 Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. ' BEROLIN, 1. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: / Zapadno bojišče. — V Flandriji je nara-, stel topovski boj v odsekih Lokerja in Dranouterja do velike srditosti. Sveže francoske sile so zamau poizkušale prodreti do Dranoutera. Njihov večkratni naval se je razbli v našem ognju. Na bojišču na obeh straneh Somlpe smo izvršili uspešna poizvedovanja. Pri sunkih v sovražne črte jugozapadno Noyona in ob prekopu Oise— i Aisne pri Varesnesu srno ujeli nad 50 mož. Na drugih frontah nič novega. Vzhod. — Finska: V obupnih bojih Je poizkusil sovražnik prebiti naše črto severovzhodno Tavastehusa in pri Lahtih. Bil je odbit ob najtežjih izgubah. Finske čete so zavzele trdnjave Vlborg. — Ukrajina: Na Krimu smo zasedli brez boja Feo-dozijo. BEROLIN, I. (Kor.) Večerno poročilo: Na bojiščih nič novega. Prvi generalni kvariirmojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO. f SOFIJA, 30. (Kor.) Zapadno Prespanskega Je-zera sn pri vasi Rapešu v kolenu Cerne je bil obo-i JestransRi topovski boj jako srdit. V ozemlju Mo-> gieue južno Tušiua smo razgnali srbske patrulje, i Južno Gjevgjeiije je bil sovražni topovski ogenj živahnejši. Na desnem bregu Vardarja se je vršil patruljni spopad, tekom katerega smo ujeli več Fraucezov. Zapadno Suikcvskejra Jezera smo pregnali več sovražnih nehotnih oddelkov, i _ _ SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 4 30. aprila. — Na asiaški planoti je zadela ena naših patrulj na številno močnejši sovražni oddelek pri Toccaredu in ga pognala v beg. Zapadno Canove so uplenili Angleži in v dolini Ornica Italijani par metalcev bomb. Sovražne patrulje so bile pri Malgi Costalungi odbite. Na vsej fronti običajno topovsko delovanje. Francosko poročilo. 30. aprila. — Precej živahni topovski boji severno in južno Avre, v odseku Noyona in na juž-| nem bregu Oise. Francoske patrulje so bile de-' lavne na vseh frontah in so ujele 15 mož. Na desnem bregu Moze in v gornji Alzaciji so bili nemški oddelki odbiti in so ostavili več ujetnikov, ne da bi dosegli kak uspeh. Na ostalih frontah nič no-l vega. N _ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 1. (Kor.) V vodovju Anglje je bil trgovinski promet naših sovražnikov s potopitvijo 28.000 ton težko oškodovan. Glavni delež na tem uspehu ima nadporočnik Steindorff. Njegov pod-vodnik je potopil v Rokavskem prelivu Šest par-nikov, skupno 23.000 ton. Vsi parniki, med njimi dve ladji po 5000 ton, so bili globoko otovorjeni !n močno zavarovani. Skoro gotovo je, da so bile s Potopljenimi ladjami uničene zopet velike množine sovražnega vojnega materijala. olajšalo ujetim Rusom omenjeno neizpremenljivo j Priznati Je treba: za Čas sedmih ali osmih ted-izmenjevalno zavlačevanje in jim nudilo življenj-1 nov Je to povsem dostojna izprememba v stvareh, ske pogoje, ki naj bi povečevali njihovo veselje I skoro čarovniška metamorfoza pojmov, In tudi do dela do odhoda v domovino. Temeljno načelo j kolikor toliko izdatno orelitje oseb; kafti zlobna je, da se morajo ruski ujetniki slejkoprej brez iz-1 usoda Je hotela tako, "a Je bil kancelar, ki je v jeme pokoriti vojaškim zakonom m ukazom in da j nedeljo sporočil o tem korajžnem preobratu v ne-vsebuje zahteva do hrane tudi dolžnost dela. } mili aferi baltiških gospodov, slučajno isti grol Na drugi strani naj se delovni pogoji ruskih HertHng, ki je dne 25. februarja v državnem zbom ujetnikov, ki so zaposleni v nevojaških obratih vseh vrst, prilagode onim civilnih delavcev. Vojni ujetniki dobe od 1. majnika za dotično delo krajevno običajno plačo, od katere zamore odtegniti delodajalec preskrbovale stroške. Določitev plače in oskrbnih stroškov ni prepuščena delodajalcem, ampak je določena oblastno. Določena je minimalna plača v gotovini v znesku 1 K — pri kmetijskem delu in z ozirom na manje ugodni položaj — v znesku 2 K v vseh drugih obratih. Akordna in premijska plačila so bila priporočena vsem delodajalcem. Vojnim ujetnikom na kmetih so priznane gotove svoboščine, ki pu *to jim v interesu potrebnega vojaškega reda stavljene gotove meje. Za delovni čas, kakor tudi za določenje delovnih odmorov in dela prostih dni naj veljajo določbe za delavce enakih kategorij v istih krajih. Posebne želje posameznih ruskih vojnih ujetnikov, n. pr. prošnje za dovoljenje nastanitve v Avstriji, prošnje za ženitve itd. je, treba obravnavati Individualno. Delodajalec je obvezan, da prevzame in odpošlje naprej take prošnje, najsibodo ustmene ali pismene. Za vojne ujetnike v vojnih ujetniških taboriščih, v vojaško organiziranih obratih in za vojne ujetnike v armadnem območju veljajo posebni predpisi. Tudi ujetim oficirjem so priznane gotove olajšave, posebno svobodno gibanje znotraj določenega okrožja brez vojaškega spremstva. Pričakovati je, da se naše prebivalstvo ne bo neprijateljski obnašalo napram ujetim Rusom, posebno z ozirom na položaj naših vojnih ujetnikov v Rusiji. Nizozemska in Nemčija. ROTTERDAM, 1. (Kor.) Kakor poroča »Nieuvve Rotterdamsche Courant«, so pogajanja med Nemčijo in Nizozemsko napredovala že toliko, da je pričakovati zadovoljive ureditve za obe stranki. Veljavnost zakona o vojaški obveznosti za Irsko odgodena. i LONDON, 1. (Kor.) Rcuter poroča: Veljavnost i zakona o službeni obveznosti za Irsko je bila s i kraljevo naredbo odgodena, Načelnik finskih rdečih gardistov ujet. STOCKHOLM, 1. (Kor.) »Aftonbladet« poroča, da je bil pri zavzetju Viborga ujet načelnik finskih rdečih gardistov, Maiineh POLOŽAJ RUSKIH VOJNIH UJETNIKOV V MONARHIJI. DUNAJ, 30. (Kor.) Vojno ministrstvo razglaša: Sklt ;n:tev miru z Rusijo in Ukrajino bo imelo po možnosti tozadevnih posamičnih, dogovorov z vladami imenovanih držav za posledico izmenjavo voiuih ujetnikov. Velike mase vojnih ujetnikov, ki jih bo treba izmenjati, kakor tudi obstoječe prevozne težkoče bodo zavlačevale izmeno. Iz Rusije in Ukrajine izvirajoči vojni ujetniki bodo morali ostati torej še daije čase v monarhiji. Določbe liaaškega dogovora ne pozuajo nobene izpustitve vojnih ujetnikov pred njihovo repatriacijo; tudi je svobodno gibanje skoro milijona vojnih ujetnikov držav, ki so bile še pred kratkim z Avstro-Ogrsko v vojnem stanju, nedopustno. Zato se je izkazala potreba, da se ustvari prehodno stanje, ki naj bi CTB PODLISTEK. Pustolovlevi zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — Dobro torej: zaslužek je nekaj časa sem zelo slab, dragi prijatelj; zašel sem v dolgove in upniki rni ne dajo miru. Saj veš, kaj hoče reči to. Ce bi mi, ne za posebno dolgo, mogel pomagati s 4nkim denarjem, bi ti bil zelo hvaležen Torej bi rad denarja? Da. ^ Veliko? Kolikor mogoče veliko. In takoj? Kolikor mogoče hitro. — Glej. kakor nalašč; in jaz sem ti ravno hote! ponuditi denarja. — Ti? — Jaz. — Ali si zato prišel semkaj? — Samo zato. — O. (o je izredno častno za tebe, ti bajni moj Rezka nemšKa sodba o nemški pellHKI po sklepu miru z Rusijo. List ^Volksstimme« v Mannheimu je prinesel nastopno rezko in duhovito karakteristiko politike nemške vlade po sklepu miru z Rusijo: Dasi je minilo od tedaj skoro sedem tednov — v politiki sedanjosti majhna večnost —, se vendar menda še nekoliko spominjamo, da smo ini, to se pravi: nemška vlada, ali še natančneje povedano: da je najvišja vojna uprava dne 3. marca t. 1. sklenila z Rusijo takorekoč nekako mirovno pogodbo, ki sicer ni odgovarjala našemu mišljenju, ali je — toliko skromni smo, da priznavamo to — vkljub temu obvezna pogodba; in zdi se nam, da se spominjamo nadalje, da je bilo v te! pogodb: govora o Estonski in Livonski, da je ta pogodba tč ozemlji rpravila v drugačen pooJžaj, nego pa Litvo in Kufsko; da je Rusija te dve — ker ležite zapadno od dogovorjene linije — morala takoj pri-poznati kot »ne več podrejeni ruski državni vr-hovnosti«, dočim je Estonsko in Livonsko, ker ležite vzhodno od rečene črte, morala le izprazniti, ne da bi se morali Izločiti iz ruske skupne držav«. In, dasi je še en teden več, torej kmalu osem tednov od tedaj, se nam zdi, da se še spominjamo, nadalje, da ie namreč tedaj, natačno dne 25. februarja t. L, neki nemški kancelar, ki se je slučajno imenoval liertling. v nemškem državnem /boru, ki je kaj lepa naprava, slovesno izjavil: »da mi ne mislimo na to, da bi se ustalili v Livonski ali Estonski, da žeiimo le v miru in prijateljstvu živeti s tam razvijajočimi se neodvisnimi državnimi stvorbami.« To je bilo deloma pred sedmimi, deloma pred osmimi tedni; danes pa — pišemo 23. aprila — javljajo iz Berolina poluoficijozno: ^Odposlanstvo združenega deželnega sveta Livonske, Estonske, Rige in Oesela, ki je v petek zvečer odšlo iz Berolina v veliki glavni stan, je bilo včeraj tam sprejeto po državnem kancelarju v. Hertlingu. Po nalogu cesarjevem je državni kancelar sporočil odposlanstvu odgovor na sklep združenega deželnega sveta. Glasom odgovora je cesar pripravljen, nuditi baltiškim deželam vojaško zaščito nemške države in jih učinkovito podpirati pri končno veljavni izvedbi odtrganja od Rusije. Istotako je pripravljen, pripoznati jih potem tudi formelno kot samostojne države. Pozdravlja nadalje željo Baltika. Livonske, Estonske, Kurske in otokov, ležečih pred njimi, z mestom Rigo vred, da- bi tvorile enotno sklenjeno, monarhično konstitu-cijonalno državo z enotno ustavo in upravo, in bo rad šel pri tem na roko s svetom in dejanjem, da se jim omogoči tudi ustvaritev lastnih deželnih naprav. S posebnim veseljem in zadoščenjem je cesar slednjič sprejel željo, da se Baltik po personalni uniji s kraljem Pruskim priključi nemški drža v L Zagotavlja, da dobrohotno prouči to prošnjo, ki naj se odpošlje dalje na pristojno mesto. Slednjič se obljublja tudi zaprošeni sklep potrebnih vojaških novčnih, prometnih. carinskih in drugih konvencij. govoril gori citirane stavke. Seveda: nova nemška politika iz velikega glavnega stana ne prihaja — Bog ne dajl — od medtem poraslega teka — M, kakor znano, med jelom porašča —, namreč edino le od znane »pravice narodov do samodoločbe«: mari ni posebno odposlanstvo sporočilo to Željo nemški državi? In: ali more Nemčija iti tako daleč, da ne bi spoštovala te pravice do samodoločbe s tem, da ne bi ugodila želji?____Sicer se od estonske in letske strani protestira proti tem odposlanstvu (četudi se v nemških deželah nič r doznava o tem)--- ali odposlanstvo Je odposlanstvo, želja je Želja in ena personalna unija več kot pomnožitev države je tudi vsikdar nekaj zelo lepega. Zato tudi ne bi imelo nikakega smisla, ako bi vnovič teoretično docirali o pravem bistvu pravice do samodoločbe: praksa žvižga na to in uraksa ima — kakor zna no — vedno prav. In ravno tako bi govorili v veter, ako bi hoteli vnovič storiti, kar se je že tolikokrat storilo: ako bi opozarjali, kako nevarna je taka politika nasproti Rusiji in obrobnim državam, ako bi razlagali, da je Rusija sicer v tem trenutku obnemogla, da pa ni obnemogla za vse čase, da — izgubivša z odcepljenjem Ukrajine dohod do Srednjega preko Črnega morja — ne more pretrpeti še odtrga-nja od visokega morja r*a severu, izgube vseh tamošnjih pristanišč, niti ne bo —- tisoč znamenj govori za to — hotela tega pretrpeti.. da si torej s takim postopanjem z Rusijo uspravljamo trajnega sovražnika In g* za čas po vojni priko-vavarao k enteuti! Bilo bi Sisifivo delo, ako bi danes to propovedovali vnovič: tisti, ki danes delajo nemško politiko* ima!o ušesa zamašena z vato; bojimo se le, da prida kedaj čas, ko bodo vkljub svoji današnji gluhosti čuli skozi vato. kaj so nakuhali! in tedaj bo - prepozno! Ali, na nekaj smemo morda vendar opozoriti: na majhno, čisto majhno nedoslednost (da ne imenujemo tega drugače): pogodba Je vendar pogodba mari ni res? To ve vendar vsak trgovec (in današnja politika ni na koncu konca nič drugega, nego kupčija). In kar je podpisano, Je treba tudi držati — mari ni res? Trdi to ve vsak trgovec. In Nemčija in Rusija živite vendar sedaj v »miru in prijateljstvu« (CL I. mirovne pogodbe) — mari ni res?____In nemška vlada izjavlja sedaj, da bo Balte »pri poizkusu odcepijeuja od Rusije podpirale« To se pravi, da hočf sodelovati pri tem, da se deželi, s katero jo spa>afa »mir in prijateljstvo«, iztrže nekaj udov — iz telesa — povsem v prijateljstvu. To je — da govorimo z Nietzsche'em — prevrednotenje vseh vrednot, pri čemur pa se nadejamo, da ne najde prehitro preveč posnemaicev. Kajti tu bi mogle priti do kaj dražestne situacije ako bi se kdaj te ali one države, s katero bi mi istočasno živeli v »miru in prijateljstvu«, polotila volja, da bi, po nemškem vzorcu, morda dele nemških dežel »podpirala pri poizkusu odcepljenia od Nemčije — tudi le tako v prijateljstvu! Fletne možnosti in fletna dejstva so! Vkljub temu pa se nemška politika gotovo tudi sedaj ponaša, da tiranje politike pometija: misliti za bodočnost, preko dneva razmišljati o vseh možnostih bodočnosti in dosledno imeti pred očmi velike cilje ....! pustil in Zrinjski se je povrnil v Hrvatsko z novimi nadami, ali — vse je ostalo pri starem. Zopet je.skušal prositi svojega zakonitega kralja, ali prošnje niso pomagale. Ko se je zopet obrnil do inozemstva, so ga pozvali na Dunaj skupno s Franjom Krstom Frankopanom, ki pa je v vsej zaroti s svojo mehko pesniško dušo igral le neznatno ulogo. Ko so ga pozvali na Dunaj, so mu obljubljali varnost in mu dali besedo, da se mu nič ne zgodi. Prišla sta na Dunaj in odvedli so ju v ječo.... Pulski »Hrvatski List« pripominja: »Danes Je temu 247 let, ali razmere so ostale iste; le ljudje so se izpremenili. Zrinjski je hotel koristiti domovini, bil je zvest In vdan prestolu, prosil je milosti, pomoči.... Od tedaj se ponavlja vedno eno in isto. Mi prosimo in ugonabljaja nas; mi hočemo biti zvesti prestolu »in državi, a proglašajo nas za veleizdajalce____Zgodovina 30. aprila se ponavlja dnevno. prijatelj, in moje spoštovanje do tebe raste v ne-izmernost. Toda še eno, koliko si mi hotel ponuditi? _ Stvar je odvisna od .... . — Od koga? — Od tebe samega. — Kako to? — Kakor mi boš pač koristil, več ali manj, tako bo tudi svota večja ali manjša. _Glej, glej, pa sem se ti toliko zahvaljeval za tvojo plemenitost in radodarnost. Opozivam svoje poklone. — Zakaj? — Ker vidim, da ne gre niti za dar niti za posojilo, temveč le za posel. — Da, tako je. — In meni je ljubše tako; še mi vsaj ni treba zahvaljevati. Povej pa hitro, kaj nameravaš, da se moreva lotiti dela. — Jutri zjutraj ob devetih pride postiljon z dvema konjema po potni voz, ki bo pripravljen v neki hiši v ulici St. Domini^ue. — In? — To je vse. Razne polRIine vesti. Zgodovina se ponavlja! Dne 30. aprila je minilo 247 let, odkar sta v Dunajskem Novem mestu izdihnila svojo dušo hrvatska velikana Peter Zrinjski in njegov svak Franjo Krsto Frankopan, obsojena na smrt radi zarote. To zaroto je lepo opisal pokojni pisatelj Evgenij Kumičič v svoji »Urota Zrinskih i Frankopana«. Peter Zrinjski je bil hrvatski ban, kakršnega za njim ni imela Hrvatska. Nikdar poslej ni bi!a banska čast na taki višini. Kot znpo vednik hrvutske vojske je moral odbijati Turke, ki so neovirano vdirali v naše kraje, dočim je bilo njemu po mirovnem dogovoru s Turčijo zabranje no — vznemirjati Turke. Nemški in španski pia čanci so lenarili v Hrvatsk?, odjemali narodu davek v imetku in krvi, želi svobodno, kjer niso sejali. mučili dekleta, ako.....Ob takih razmerah je bilo banovanje Petra Zrinjskega neizmerno težko. Zaouščenemu od zgoraj, so tnu Turki otimali deželo, a on se ni smel braniti; v lastni deželi pa so mu tropi' plačancev požigali, klali, gospodarili. Tedaj se je obrnil na razne stran! za pomoč. Prosil je Benečane, prosil Ludovika XiV„ prosil celo tudi Turke. Hotel je z lastno močjo in s pomočjo sosedov napraviti red v deželi, da jo reši iz te nevolje. Doznal! so to na Dunaju. Peter je odšel na Dunaj, izpovedal vse kralju, prosil od-puščenja, prosil za pomoč tudi kralja. Kralj je od- — Vse? Ne razumem, v kaki zvezi naj bi bil posel, ki si mi ga ponudil, s tem postiljonom. — V takšni, da boš ti tisti postiljon. — Ta stvar ne poide. — Zakaj ne? — Ne znam jahatL — Vraga! — Toda poznam nekoga, ki bi me mogel imenitno nadomestovati. Dik Chester, angleški konjar, s katerim sem pravkar Igral biljar. — Ali pa se moreš zanesti nanj popolnoma? — Kakor sam nase in jamčim zanj s svojo glavo. Izvedla sva Že marsikateri posel_ skupno. — Ali je dovolj previden? ^ — Zvit kakor lisjak. — In zna molčati? — Kakor riba. — Ali bi mogel še nocoj, ne da bi pobudil sum, kupiti konje, ki Jih potrebujemo? — To je kakor nalašč zanj. Saj se vedno mota okoli konjskih prekupčevalcev, in dasiravno ae maram trditi, da bi se ga ne prijelo par cekinov, pa se vendar morej zanesti nauj, da stori. zče in danes zro z največjim ponosom, saj jim ie sredince in vrelišče češke visoke kulture, ognjišče češke narodne zavednosti, svetišče češke najvznesenejše umetnosti. Na ta veliki češki jubilejni dan pohitimo tudi Slovenci v Prago, da se poklonimo spominu vele-zaslužnih zgraditeijev in voditeljev Narodnega di-vadla in zahvalimo češkemu narodu za mnogotero in tolikero pomoč, ki jo je uživala slovenska kultura, zlasti pa slovenska glasba in dramatika, tekom minulih 50 let od bratov Cehov vobče, a od Narodnega divadla ponovno 5e prav posebej. In ravno tega dne, ko bodo Cehi v družbi svojih slovenskih gostov slavili veliki jubilej svoje dike in ponosa, položimo — rojakinje in roiaki! — tudi Slovenci močan temelj svojemu Slovenskemu narodnemu gledišču! Položimo ga, sestre in bratje, da bodo čez 50 let naši zanamci prav tako veseli in ponosni, kakor bodo 16. t. m. bratje in sestre češke! Vsaka narodna zavedna in resnično kulturna Slovenka, vsak ponosen Slovenec stopi v naš krog! Vsak prispevaj za osnovanje res umetniškega hrama slovenske Talije po svojih močeh! Deleži po 100 K omogočajo, da se udeleže glediškega konzorcija tudi naši naie stvar izvedela pred svetom. — Razumem. Gre za osmico, kaj ne? — Da, nekaj takšnega. — Torej je resna stvar; ponavljam pa, da iam-čim za Dika. — Pokliči ga; videl bom takoj, ali je mož, ki ga moremo porabiti, ali če bom moral iskati drugega. Trabucos je nastavi! roki na usta v obliki govorilne trombe in zakiical: — Hej, Dik Chester! Tu je pijače. Pridi in pri-nesi kozarec s seboj! Ni še minila ena minuta, ko je mali, mršavi človek, ki se je imenoval Dik Chester, malomarno stopil v sobo in se molče vsedel med Trabacosa in Marcijala. Po končanem razgovoru se je Marcija! vrnil v svoje stanovanje, toda preden se je pokazal hi.šui ku si je snel brke in brado. V stanovanju je ostal samo toliko časa, da se je preoblekel, nakar jc zopet odšel iz hi^e, skočil v izvoSeka in se dal zapeljati do Basseterreove palače, kamor je dospel malo pred polnočjo. v Smrt vzorne žene. Iz Rojana: Tu je nm<-fa po nevarni operaciji — gospa Vincenca Uole, soproga g. Jakoba Bolela in glavarica znane narodne družine. Ostavila ie petorico otrok. Pokojnica je biki delavna, skrbna soproga, vzgledna mati in gospodinja do svoje zadnje ure. Prezgodaj ie za pustili svojo družino. Ali, eno tolažbo je vzela s seboj v grob: vsi so vzgojeni pošteno — v narodnem duhu. Vsej družini, posebno pa v žaiost* potrtem soprogu izreKamo ickreno sozalje. Pokojni'i pa večni mir v zemlii domači. Prvi maJnik se jc včeraj praznoval v Trstu kot pepolen praznik. Vse trgovine so biie zaprte, celo iudi trgovine z živili. Socijalnodemokratslco delavstvo je imelo dopoldne v Delavskem domu zborovanje in jc po zborovanju, pojoč delavsko himno, v večjih skupinah odšlo po mestu, a se ie kmalu razkropilo. Mir se ni kalil nikjer in so se torej menda za vse slučaje izvršene oblastvene protipripTave izkazale popolnoma nepotrebne. Dan je bil lep in prebivalstvo je. praznično oblečeno in razpoloženo, v velikem številu poletelo v bližjo okolico. I »a pa bi bilo vendarle ta dan nekaj posebnega, so poskrbeli naši prijatelji na oni strani Piave za majhno presenečenje. Po dolgem času smo takole kmalu po Z popoldne začuli bicr.-čanie v zraku in takoj nato tudi grom obrambnih topov. Poselili so nas laški letalci, menda da bi videli, kako praznujemo prvi inajnik v Trstu. In to je tudi bilo vse. Dan je minul brez kakih ncl.u- bih dogodkov. „ Mesno vprašanje. Vest v včerajšnjem našem .i-stu, d\ je C. kr. namestnKtveni svetovalec za^el z visokimi globami ravno v sedanjem času preganjati gostilničarje, ki ob takoimenovanih >brcz-mesnlli dneh« oddajajo svojim gostom mesne jedi. nam daje povod, da se spominjamo prve seie uo-vosestavliencga tržaškega meščanskega delovnega odbora, v kateri ie član aprovizacijske komisije g dr. Abraia, poudarjal, da ]e rce?a dovolj, samo da so cene *ilno visoke. Cc pogledamo danei po tržaških trgih, vidimo, da so trgi popolnoma prazni. Živila, ki jih more dajati prebivalstvu aprovizacilska komisija v rednih tedenskih odmerkih. SO po soglasnem izreku omenjenega delovnega odbora, v katerem so zastopani vs, s o tržaškega prebivalstva in vsi v varstvoJiud^h koristi poklicani Činitelji, popolnoma nezadostna 7a preživljanje prebivalstva. Odbor Je prav zato tudi sklenil soglasno, da naj se ugotovr eks S« i« v spomenici predložil na- 1 tnik n osrednji vladi. Ed*o živilo, katero se Še more d biti v T:*tu brez večje težave, .n re-dmo, vsaj še po razmeroma kolikortohko nizk h. dasiravno tudi oderuških cenah, ie meso. Družt-na~ ki ne dobi na trgu ničesar in samu nima drugega kot edino le ono ubogo polento, ki jo dobiva od aprovizacflske komisije, bi morala poginiti lakote če bi ne mogla dobiti vsaj mesa, ki s svojo tečnosto, s svojo kolikor tolikšno vsebino maščobe in svojinu krepkimi rediteimi sr.ovmt ed.no ohranja človeškemu organizmu toliko moči. da ne-pr »pade popolnoma. Naj se prebivalstvu odvzame še oni mali košček mesa, ki si ga more nabavlja., zaradi visokih cen, potem mora poslati Trst v par tednih pravcato le^o pslagre. In .e je s.u. Lo slino težav.u za rodVnc. dmline. kako na je šele „tem za one tisočere in tisočere posamez-en n*vr*au« na hrano v gostlln.cah? K..» 'Stran II. .EDINOST- 117 V Trstu do« 2. majnika 191 § naj jim pa daje gostilničar, če jim ne sme dajati mesa, katero edino še more dobiti na domačem trgu, aH si sa pa na en:;k način, kakor aproviza cijska komisija svoja živila, — tihotapski — ou-zunaj prislepari v Trst? Osrednja vlada je vendar dala Trstu svoj visoki splacet* za tak način da-bavljanja živil, ko je rekla, da nam sama ne more dati ničesar in da naj skrbimo zase sami, kak^r verno in znamo. In gostilničar naj potem, ko je riskira! bogzna koliko In žrtvoval za razna »mazila«, da je preko onega kitajskega zidu tam pri Gornjih Le/ečah. ki loči našo tržaško sinafcko puščavo od obrabljene dežele — zaledja, po ka tereni se pretaka v potokih med in mleko, vtihotapil toliko in toliko kilogramov m.»sa, ali tele, ali Se več. morda celo kakega preblagorodnegn go spoda pujska, ta gostilničar naj potem plačuje ogromne globe, zato ker rešuje toliko !n toliko ljudi lakote, cmaganja! Oni vlsokorodni gospod uradnik pri c. kr. namestništvenem svetovalstvu, ki tako milostno deli globe po 1000 K, naj na:n vendar pojasni, kako na; n. pr. c. kr. uradnik o-pravlja nočno službo, Če naj njegova »brezmesna« hrana znaša za ves dan: 10 dkg takoimenovanega kruha, 128 gramov polente, 18 gramov ovsa, p)l jajca, (prejšnji teden samo *h). 142 gramov kiste repe, 35 gramov kislega zelja. 18 gramov soli in vse to skupaj (441 gramov drugih živil + pol jajca) zabelieno s 4*3 grama (ravno en naprstnik onega parafina, ki ga dobi namesto masti, in osla-jeno s 25 grami sladkorja, kolikor ga dobi na dan? Na eni strani se torej vse mestno prebivalstvo po svojem zastopstvu meščanskem delovnem odboru, aprovizacljska komisija iruvsi drugi poklicani činitelji, med njimi v prvi vrsti namestništvo in gospod namestnik sam, trudijo na vse mogoče načine, da hi obvarovali prebivalstvo z vso grozoto preteče katastrofe; na drugi strani pa prihaja istemu namestništvu podrejen organ, prihaja v svoji aristokratsko-birokratski okostenelosti tak viso-koroden gospod, ki — odi prctanum vulgus et ar-cco — nikdar ni in nikdar ne bo imel smisla za ljudske potrebe, pograbi prav tako brezmiselno mrtvo Črko istotako nesmiselno, po okoliščinah, ki jih jc zakrivil ravno ta brczmiselni birokrati-zcm. Ce kje, se je pokazalo tu, kako nujno potrebna ie demokratizacija naše uprave, kako silno nuino je. da se ta okosteneli birokratski šimelj vendar že enkrat z bičem iz-žene iz nje in zavrne tjakaj, .kamor edino spada, h - koniaču! ttizflr^n telefonski promet Iz Trsta In v Trst. Prekodeželni, v času majhnega prometa (od 7 pon. do 9 zjutraj) dopuščeni telefonski promet Iz Trsta in v Trst. Iz političnih okrajev Maribor, Ptui. Celje, Brežice, Konjice in Slov. Bistrica in v imenovane politične okraje kakor tudi s Koroško, Kranjsko in Tirolsko, je dovoljen odslej ob nedeljah in praznikih tudi od 1 popoldne naprej. Slovensko gledališče. Za sobotno predstavo vlada veliko zanimanje;.naj si torej vsakdo, ki jo misli posetiti, preskrbi pravočasno že v predpro-daji vstopnice, ker sicer sploh ne bo dobil prostora. Cene so razvidne iz gledališkega lista, ki ga prinašamo na drugem mestu. — Kakor smo že poročali, se uprizori tridejanski D. Nicccdemijev igrokaz »Perjanica«, in sicer v prid oslepelim slovenskim vojakom. Pri tej predstavi stopi prvič v vojnem času pred tržaško občinstvo bivši režiser ljubljanskega gledališča g. Milan Skrbinšek, ki ie ravno v tej ulogi, v kateri nastopi v soboto na našem odru. ime! svoj čas že v LJubljani velik uspeh. Kdor je videl kdai g. Skrbin^ka na odru, si je napravil že sam svojo sodbo o njegovih igralskih vrlinah. in nam torej ni treba, da o tem še posebej govorimo! Omenimo naj le še sledeče, ki priča živo o njegovih zmožnostih. O. Skrbinšek je bil vstopil po enoletnem visokošolskem študiju v dunajsko dramatično šolo »Otto«. Njegov učitelj je bil dunajski dvorni igralec Seydlmann, ki je bil zanj tako zavzet, da ga je še izven šolskih ur poučeval brezplačno privatno v svojem stanovanju. On in ravnatelj dramatične šole sta rotila gosp. Skrbinška. da naj ne gre na slovenski oder v Ljubljano. Dvorni igralec Seydlmann mu je hotel preskrbeti prvovrsten angažma na Nemškem ter mu prorckoval lepo, in če bi imel srečo, veliko kariiero. Ali g. Skrbinšek se je skliceval na to, da je Slovenec, in ie torei njegova dolžnost, da gre na slovenski oder. In tako se je tudi zgodilo. Igral je tam tudi takoi prve karakterne uloge. V tretjem letu je bi! imenovan že za režiserja in mu je bila poverjena zadnje leto obstoja slovenskega gledališča tudi dramatična šola. Lanjsko leto je gostoval na angažma na hrvatskem kraljevskem ze-iffciljskem kazalištu v Zagrebu. Ze po prvem nastopu ga je ravnateljstvo sklenilo angažirati. Zal da ga ni bilo mogoče oprostiti in ima tako nastopiti angažma takoj po vojni. Ali tudi osieško gledališče mu je ponudilo angažma. Sedanji ravnate1} tega gledališča je bil za časa gostovanja g. Skr-binška režiser na zagrebškem kazalištu, in ga ie imel tako priliko videti. Ponudil mu je angažma pod izredno ugodnimi pogoji. Bil bi zaposlen v ulog. h, kakor so Hamlet, Shylock, Richard III. itd. Zapreka je bila ista kakor v Zagrebu. Sedaj, ko se snuje ljubljansko gledališče, je mišljen gosp. Skrbinšek kod vc-dia drame. aH kakor smo že poročali, ni izključno, da g. Skrbinšek ne gre v Ljubljano, temveč ostane pri nas, ker bi mu bilo poverjeno vodstvo našega gledališča. Tako se imamo torej nadejati s prihodnjo sezijo dobrega stalnega gledališča. Opozarjamo še enkrat na gledališki list, ki ga prinašamo na drugem mestu Preradovlčeva slavnost na Dunaju. Odbor nam piše: Ker radi pomanjkanja naslovov odbor ni mogel vsem razposlati vabila, so tisti, ki niso prejeli vabila, naprošeni, da se pismeno obrnejo do g. Božidara Ribiča, cand. ing., Dunaj V. Ramper-storfferstrasse 14/22. Zlatko Baloković v Pollteam R«ssetti. Danes, in deklet iz rajitenburške župnije se z navduše- luiiuiii priredi v nedeljo, 5. majnika 1918 v veliki dvorani Narodnega doma KONCERT. Spored izvajajo: gospa Pavla BoVLovše-lova (sopran) in društveni mešani 2bor i ad 80 pevk in piv ev. Začetek ob 8 zvečer. — Predprodaja sedežev in vstopnic pri vratarici * Nar. doma. v četrtek, zvečer nastopi v Politeama Rossetti zopet naš jugoslovanski umetnik na goslih, Zlatko Baloković. *ki je pred kratkim dosegel na Dunaju, kjer je koncertiral v tamošnjem glasbenem drr-štvu pred najodlienejšo dunajsko družbo, naravnost neverjeten uspeh. Vabljen je-bi! na podlag* tega svojega uspeha v najvišje dvorne kroge, kjr'-so ga posebno odlikovali z izrednim priznanjem nadvojvodinia Blanka in druga visoka gospoda. Pozneje je nastopil Baloković v Gradcu, kjer se je pa ob tej priliki zopet in zopet pokazalo, da je Gradec res ^najbolj nemško* in zato tudi najbolj barbarsko mesto v. Avstriji. Zadostovalo je že, da je Baloković Jugoslovan, še bolj pa je zabolelo graške kulturonosce dejstvo, da ie Imel na svojem sporedu ^večinoma slovansko glasbo: kar je priznal res strokovnjaški Dunaj za višek umetnosti, je bilo za vsenemški hujskaški Gradec skoraj šušmarstvo. Tej! Zlatko Baloković je zaradi graškega barbarstva le še znatno zraste! v očeh vsakega kulturnega človeka, resničnega ljubitelja lepe glasbene umetnosti. Za svoj današnji koncert v Politeama Rossetti si le izbra! Baloković naslednji spored: 1. Brahms: koncert s spremlieva-niem klavirja; 2. a) Fiorillo-Mistowski: Adagfo; b) Pugnani: preludij, allegro; c) Tartini: variiacile neke Corellijeve teme; 3. a) b) Dvorak-Kreisler: Slovanski plesi; c) ttubay:Zefir; d) Kreisler: Kitajski bobnjič; 4. Sarasate: Ciganske. Pričetek ob 7% zvečer. Vojaški dopusti. »Osrednji odbor* poroča, da ie vložil doslej vse došle mu prošnje za spomladanske dopuste. Vojno ministrstvo je dovolilo dopuste edinole moštvu v zaledju, nobenega pa moštvu v bojnem polju. Za te bo treba najti druga sredstva. Goriško deželo so že pred vojno z Italijo korenito očistili vseh količkaj zmožnih ijioških. dočim so bila drugod prebiranja pol leta pozneje. Naši vojaki z Goriškega niso dobili tri leta nikakega dopusta, ker niso mogli iti domov, — zdaj pa zopet taka strogost! Za rodbine Amerikancev in drugih rednikov, ki so ostali v inozemstvu ter se niso mogli vrniti vsled vojne, Je bil izdan že 17. avgusta 1917, drž. zak. št. 376, zakon, ki določa podporo do višine takozvane vojaške podpore. Doslej se je ta zakon še zelo malo uvaževal in rabil; večinoma zaradi tega, ker ga ne poznajo tisti, katerim je namenjen. Državne oblasti so se v tem oziru tudi le toliko potrudile, da so____ta zakon^ razglasile v državnem zakoniku. — »Osrednji odbor« poživlja rod bine, ki imajo pravico do te podpore, naj se zgla-se na glavarstvih, kjer sedaj prebivajo, kjer morajo izpolniti po napovedi posebno tiskovino in potem potrebno ukreniti, da bo podpora nakazana od 17. avgusta 1917 dalje. Begunska podpora za zasedeno ozemlje. — »Osrednji odbor« na Dunaju I., Bankgasse 2 poroča: Končno je vendarle zmagala pravična stvar in namestništvo je ukazalo, da se beguncem, ki so bili ppd italijansko okupacijo izplačajo begunske podpore od 21. julija 1917. naprej. Tako pridejo rodbine do precejšnjih svot, ki iim sedaj pridejo zelo prav. Naj bi tej lepi načelni rešitvi sledile še druge, n. pr. o naknadni podpori do 500 K-Osrednji odbor za vrnitev beguncev In obnovo Primorja« Dunaj I. Bankgasse 2, namenoma večkrat označa svoj naslov, ker naši vojaki in begunci premnogokrat rabijo vsemogoče naslove, n. pr. Urlavbarski odbor, obnovitveni urad, Inženir-biro. Vojno ministrstvo, Hern (ali Gern) Dunaj I. Lankgaze 2, (tudi Bangase, Rangasse) k. k. Flicht-lingszentrale. k. k. Ropatrirunga. Wohllebliche Baugeselšaft. slavno uredništvo beguncev, itd. itd. Naši begunci in vojaki pišejo navadno dolga pisma, — a not^ebnih podatkov ne. Zato nai se nihče ne Čudi, ako piše brezuspešno. En zgled: Naslov: An Lebliche Sekretariat des Gorz Lan-deshilverein vom Roten Kreiz. z. Z. Wien I. Bangase 2. — Besedilo: An Lobliche Komision der Gorz des Gcrzer Pilichtlinge Sekretariat Kesttate mir den Hoflikt Ersuche viegem monen man za einen Bitten zu merere Wehentliche Urlaub zu Beanbauen zu "Hausse er hat seit Italienischen Kriegs ausbruch nach keinen Urlaub kerhabt bitte meglikst meine bitte zu gut zu Brlngen und Aus-hSlfen. Zdaj naj pa »Osrednji odbor« spravi domov tega moža! — Pišite torej vedno le: Osrednji odbor, Dunaj (Wien) I. Bankgasse 2. V dopisih opustite sleherno nepotrebno pripovedovanje In zdihovanje ter napišite čisto kratko, kaj želite. Napišite pa točno vselej vse osebne podatke. In pišite slovenski! To velja gotovo tudi za druge podobne urade In pisarne. V petek. 3. majnika ob 8 zvečer se bo vršilo v veliki dvorani ^Delavskega doma«, v ulici Ma-donnina 15, predavanje urednice Alojzije Steblje-\e o »nalogah ženstva v demokratični dobi«. — Vstopnina 60 vin. (za člane 40 vin.) Dijaki imajo prost vstop. K obilni udeležbi vabi »Ljudski oder«. Pevski zbor Glasbene Matice ▼ Trstu. Danes zvečer ob 7 glavna pevska vaja. Zberemo se v društvenih prostorih. Prosim, vsi in točno. — Pe-vovodja. Učiteljsko društvo za Trst In okolico v Trstn. vabi na svoje pomladansko zborovanje, ki bo v nedeljo, 5. majnika ob 10?4 dop. v veliki Ferdinandovi dvorani pri Lovcu. Za ljubitelje domačih in inozemskih cvetlic je odbor izposloval, da se udeleženci lahko ogledajo park pok. bar. Revol-telle, ki je danes last mestne občine. Tudi za drugo je — izvzemši kruh — dobro preskrbljeno. — Odbor se gotovo nadeja, da brez tehtnega vzroka ne bo mankal nihče Alessandro Molssl, sloviti traged, ki nastopi 4. t. m., v Verdijevem gledališču, si je izbral za o-tvoritveno predstavo svojega gostovanja Sofoklo-vega »Edipa«. Druga predstva bo Shakespearejev »•Hamlet«, tretja »Romeo in Julija«, četrta pa Ib-senovi »Strahovi«, v katerih igra Moissi »Osval-da«. Predprodaia vstopnic se prične danes v Verdijevem gledališču. ' Mestna zastavljalnica. Danes, v četrtek, se bodo dopoldne prodajale na javni dražbi razne že zapadle dragocenosti, zastavljene meseca majnika leta 1917. na zastavne listke serije 141 in sicer od št. 219.201 do št. 221.600; popoldne pa nedrage-cenf predmeti (razno perilo brez izkaznice in druga oblačila), zastavljeni meseca avgusta leta 1917. na zastavne listke serije 142. Vojaški pogreb. V tukajšnji garnizijski bolnišnici št. 9 je umrl 30. aprila t. 1. mornar I. razr. Roman Vascotto, dodeljen vojaškemu vodstvu tvornice torpedov v Sv. Hipolitu. rojen leta 1S92. v Izoli. Pogreb se bo vršil danes. 2. majnika, ob 3 pop. iz omenjene bolnišnice na tukajšnje vojaško pokopališče. Za nrajH'^Jto d?k1arac!jo so še nadalje dospela Jugoslovanskemu klub't sledeče izjave: 174^ žen njem pridružuje ni. d.; ^upijani v St. Janžu Vinski gori (628 podpisov); odbor občine v Loki pri Zidanem mostu; župijani v Loki (580 podpi-sov); žitpljani v Razboru (151 podpisov); možje izi mladeniči ofcnftre Zerkovce (fara Hoče) '38 podpisov); učiteljski zbor pri Kapeli (okraj Gornja Radgona); krajni šolski svet za Ptujsko okoKco: možje in fantje, žene in dekleta občine Mestni vrh pri. Ptuju (24- podpisov); odbor občine Smolinri (okraj Maribor); slovenski fantje in možje ene delavske stotnije (nam pišejo: »Kdo še hoče biti podlaga tujčevi peti? Kdo še hoče nositi jarem nemškega gospodstva? Kdo še hoče poljubljati bič, s katerim tepejo mici naš jugoslovanski narod? Menim, da ga ni nobenega zavednega Jugoslovana, ki bi bil še nadalje s tem zadovoljen!«; odbor občine Mlaponci (okraj Ptuj); žene in dekleta občine Osek v Slov. gor.'(okraj Sv. Lenart) (102 podpisa): žene in dekleta Gornji Porčič (okraj Sv. Lenart) (94 podpisov); požarna bramba trga Podčetrtek; prostov. požarna-bramba v Ime- Ceško Budjevička Restavracija (Bos4-frova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v al. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska »ostreiba in slovenski jedilni IistL ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čerm&k v Trstn, ulica Poste veccMe 12 vogal ulice del le Poste. Izdiranje zobov brez bo* leein. — Plombiranje. — UMSTJSI ZOBJE — nem; kat. slov. izobraževalno društvo v Podčetrtku; krajni šolski svet v Podčetrtku; hranilnica in posojilnica v Podčetrtku; žene in dekleta občine trga Podčetrtek (40 podi?); Žene in dekleta v Imlianski gorci, občina Imeno (42): žene in dekleta v Slakah, občina Podčetrtek (58); žene In dekleta v Golobinjaku. oboka bneno (30); žene in dekleta občine Imeno '94 podp.); dekleta župnije Rogatec (75 podpisov); odbor občine Donačka gora; žene in dekleta župnije in občine Pameče pri Slovenjgradcu (208 podp.); žene m dekleta občine Šmartno ob Paki *?05 podpisov); raz ven že oddanih 500 podp. skupno z ženami in dekleti občine Mozirje); uz Jugoslavensku deklaraciju oduševljeno pristoji Selo Gajan u Istri; nadalje seljaci fc Kostrene sv. Barbare. Hrv. Primorje. Vojno - pomožn! urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega m bralnega društva« v ulici Carintia št 39, I. nad., na levo, in sicer, izvzsmši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in po1 pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrhnih in raznih drugilj zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mes*ib »Problemi malega naroda«. Spisal Abiius. Založila »Slovenska Socijalna Matica« v Ljubljani. Cena za nečlane K 2 za Člane K 1*60. — Kot I. zvezek »knjižnice socijalnih in političnih spisov« »Slovenske Socijalne Matice« so izšla vekaktual-na razmotrivania o naših narodnih problemih, ki so v sedanji vojni dozorela do razrešitve. Spis razmotriva naše predvojno kulturno, socijalno in gospodarsko življenje in ga primerja s tendencami in razvojem svetovnega gospodarstva. V gospodarskem pogledu proparira socijalizacijo našega narodnega gospodarstva, pred vsem v^tej sineri, da se podzemske vrednote (ruda) itd. in pa vodne sile socijalizirajo; nadalje, da se polovično izvedena kmetiška odveza iz 1. 1848 izvede do konca. Zemlja, ki na njej živi slovensko ljudstvo, se mora vrniti narodu. Piščeve ideje so nove in zato vredne pozornosti vsega našega ljudstva. Vsebina spisa je sledeča: I. Slovenski narodni program: 1. Poljedelci, mehčani, delavci. 2. O pomenu kulturnega delavca. 3. Bistvo narodne politike. 4. Naši idejni temelji. II. Pod pritiskom ekonomskih sllr 1. Domača obrt med Slovenci hira. 2. Veliki narodi bogate, mi pa ubožamo. 3. »O. ka- ; tet- Via HonlO Tisi Ođpri ađ 8'2 zvečernml Vstopnina R 2 kor da delam ves božji dan greh!« 4. Slovenec se seli na tuje. 5. O kolovratu in drugem. 6. Zemlje imamo premalo. 7» O narodnih renegatih in o na-rodr;h mučenikih. 111. Nckovala finančnega kapitala: 1. Nastop .delniških družb. 2. V boju za cene, — karteli. 3. Zvesta roka — trust. 4. O pomenu bank. IV. Slovenska demokracija: 1- Na prozoru ( 2. O politični samostojnosti. 3. Občine in javna uprava. 4. O skupnem narodnem premoženju. 5. Narodna industrija. 6. Bližnje naloge in skrbi. 7. Ljudski pedagog. 8. Zakopana kultura, pozabljena umetnost. Naš Mozes. Velezanimivo brošuro vsled njene aktualnosti toplo priporočamo. Naroča se pri »Zvezni tiskarni« v Ljubljani, Stari trg 19, ali pa naravnost pri »Slovenski Socijalni Matici« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 5. Dobiva se tudi po knjigarnah. Strocniee, cigaretni papir In druge potrebščine za tobakarne dobi se v veliki zalogi ANTONA STARY, Trst, i \ica deli'Istrla št. 12 — PoŠIljatve na deželo po povzetju. — acacscPsscsB • ^^ io betice (Teatra Comimsle) Pru3 pre&teca»soboto 4. mala o& 8 zoecer. Sloviti traged Alessandro Moissi nastopi z dramatično družbo dunajskega Volksteatra. Predprodaja sedežev in vstopnic pri blagajni Mestnega gledališča. Prodololno vsaKovrstnih ženskih oblek d. JESS - Trst ulica Barrlera ueccftla 15. | Izgotovljene ženske obleke § spodnja krila, bluze, halje, obleke za delavce i. t. d. NB. Vse blago se proda po nizki ceni, ker se bo zaprla prodajalna. ZGinenl* se tuđi za žicež. C. kr. priv. kreditni zaucd za trgovino tn obrt Podružnica Trst, Tro Marile TerezBe l Za shrambo vrednostnih papirjev in dokumentov se priporoča vzeti v najem varnostno jekleno celico (Safes) pod ključem najemnika, katera je zavarovana proti ognju in *a-tvini v Oklopnem zakladu podružnice c. kr. priv. Avst. zavod za trgovino in obrt. — Podružnica Trst, Trg Marije Terez je št. 2. ZIsMta :: HALI OGLASI:: se računajo po 6 stot. besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša :—: pristojbina znaša 60 stotlnk. :—i I irsfina prilika. sobe in i-alon«; zavese, ogledala, naslonjače, po-č-ivalnic«. otomane, ©bežala, poste je itd. — Cene •zmerne Brod, Trst ul. Poste vecchie 26 D 10 Ha nuniffll rt* dva vinska soda po 640 litrov M prUuUj vsaki. Naslov pove Inser. odd. hdinosti. 2095 Teleta ui, ?jiče kapaj s in dobro plaća Hotel in, Piazia Caserma, Trst. 2* 96 Modni salon — bivše — CLOBIHEE TAUOLATO »listo lifta Pazzo fcl mare štev. 1 (za trgom Fran Josip I.) Nov dohod plaščev, volnenih in svilnen.h oblek, hišnih halj, modercev L t d. i. t. d. Cft4AA«?cf Anton Jerkii poalnje v evojem ateljeju roiogrul v Trstu. Via delta Poste ftt. lOr 40 Dtkio za hišna in baron Miranzi poljska dela išče g raj 3 t ak izi v Odolini, pošta Mate ija. 3183 Kislo vodo G,S!1va" vrelec), žganje In vino razpošilja^ A. OSET p. Guštanj (Koroško)/ — Kupuje steklenice vseh vrst ter zamaške stare In nove KONJAK destiliran iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelosti od starosti hi želodčnih težkočah je iz v hm destiliran star konfak ie stoletja znano preizkušeno okrepčilo 12 letstarega v 4 pol-litrskih steklenicah pošljem Iranko za K SS. mlajšega 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdr-gavalno sredstvo zopet trganje v udih, 4 pel-Utrske steklenice K M. — Vino od 56 litrov naprej, beli.burjrnndec K 5.60 rdeči bnrgnndec 1 K 6.—. GE?3£DIXT HERTL, veleposestnik graščina Golice pri Konjicah. Štajersko. v Trstn se Je preseli!« na Corso St 15 v btvSo zlatarnice C Zercowltz & Figtlo. Velika Izbera srebrnih fn zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene rmer-re. Cene zrnsrne. razpošilja m Fnra KaMs nnsl. Brsžice ob Savi. Novo peg^bno podleti® Trst. Corso št. 47. (pri Tt*3u Piazza della legna) Telefon Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mrliče v na vse Kraje, države. Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, kr »t iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih obJikah vencev, sveč I. t. d. po smernih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih via della Tesa št. 31. Brzojav! I NOVO PGGRH8NP rO^JETJE - TRST. ===== ffzjcsisme^ — ■'■■in ■!■ JADRrr^F A BANKA Trst, lila Ccssa di Risr>™ stea, 5 (Mm posIM) Kapital in rezerva K 23,iiOO.003.— FIlijalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Koior Ljubljana, Metkov