Slovenski Poročevalec LETO XIII., ŠTEV. 102 Ljubljana, torek 29. aprila 1952 POSAMEZNA ŠTEVILKA S DIN III. kongres jugoslovanskih rudarjev v Ljubljani Včeraj dopoldne se je v Ljubljani v Domu sindikatov začel III. kongres rudarjev Jugoslavije, ki se danes nadaljuje. Kakor smo že poročali, prisostvujejo tudi delegati angleških in zahodnonemških rudarjev ter družine ponesrečenih angleških rudarjev iz revirja Durham. Potem ko so zbrani rudarji pozdravili začetek kongresa z internacionalo, je predsednik Sindikata rudarjev Jugoslavije tov. Milan Trninič pozdravil goste in sicer generalnega sekretarja Zveze sindikatov Jugoslavije tovariša Ivana Božičeviča, sekretarja republiškega odbora sindikatov Slovenije tov. Mavricija Bcrca, predsednika zveznega odbora Sindikata kovinarjev Jugoslavije tov. Jova Subašiča in druge. Tov. Trninič je nato prebral pismo maršala Tita delegatom III. kongresa, ki jim želi uspešno in plodno delo. Svoj izostanek so opravičili luksemburški rudarji, ki so sporočili delegatom, da nimajo možnosti prisostvovati kongresu. Centralni komite KPJ je poslal zbranim rudarjem naslednje pismo: »Pozdravljamo kongres in mu želimo uspešno delo. Prepričani smo, da bo sindikat rudarskih delavcev Jugoslavije posvečal največjo pozornost nadaljnjemu utrjevanju delavskih svetov, ki so temeljni kamen naše socialistične demokracije, da bo posvečal vso skrb nenehnemu kulturnemu in političnemu izobraževanju in vzgajanju rudarjev, kar bo največji prispevek k naši socialistični izgradnji.« Nato je v imenu Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije pozdravil rudarje tov. Ivan Božičevič, ki je med drugim dejal: »Mislim, da so rudarji dosledno izpolnili obljube z II. kongresa, ki je bil leta 1949 v času najhujše ekonomske blokade s strani Sovjetske zveze. Vaš II. kongres je bil manifestacija enotnosti in pripravljenosti braniti našo zemljo in nadaljevati borbo za socializem v naši državi. V teh letih nismo samo obravnavali enotnosti našega delavskega razreda in naših narodov, marveč smo jo še bolj okrepili. Ekonomika blokada je zlomljena, izdajalci so razkrinkani. Ni jim uspelo, da nas izolirajo v svetu, ni jim uspelo, da bi prikrili svoj imperializem in rovarjenje proti naši neodvisnosti. V tem obdobju nam je pod vodstvom naše Partije, ki gradi na enotnosti delavskega razreda in naših narodov, uspelo razširiti naše zveze z drugimi državami in povečati ugled naše domovine. našega delavskega razreda in naših sindikatov. Našli smo mnogo novi^ prijateljev naših narodov. Priia-teliev imamo vsak dan več. To vidimo tudi na tem kongresu, ki mu prisostvujejo tuji delegati. Med obema kongresoma ie bil storjen v izgradnji socializma velik korak naprej. Naši delovni kolektivi upravljajo podjetja. To dejstvo pa postavlja pred naše sindikate velike naloge, kakršnih doslej ni imel pred seboj delavski razred še nikjer na svetu. Naši sindikati morajo nuditi delavskemu razredu čim več pomoči pri ustvarjanju novega lika delavca, ki ne bo samo dober proizvajalec, ampak tudi dober gospodar. Zaradi tega je najvažnejša naloga naših sindikatov kulturno, ideološko in ekonomsko izobraževanje ter vzgaianje našega delavskega razreda. Prav sindikalne organizacije morajo gledati, da upravljanje podjetij ne bo le stvar delavskih svetov, temveč, da bo to stvar slehernega kolektiva. Ni dovolj, da izvolimo samo delavski svet; potrebno je, da vsi naši delavci neprenehoma sodelujejo v urravlianiu podjetij, da vsa važnejša vprašanja pretresalo na svojih sestankih in konferencah, ki naj bodo neizčrpen vir novih predlogov in novih idei za izboljšanje proizvodnje in upravljanja. Potrebno je, da imajo vse važnejše odločbe, ki jih sprejme delavski svet, svoj izvor prav na takšnih množičnih konferencah. Neposredno pred nami je naloga uveljaviti v življenje novi plačni sistem, ki je eden glavnih elementov novega sistema in eden izmed pogojev, da bo delavsko upravljanje postalo res last vsega delavskega razreda. Plača našega delavca ni več odvisna le od tega, kako bo delal v proizvodnji. ni več odvisna od tega, kako bo izpolnjeval norme, temveč od tega, kako bo sodeloval v upravljanju. 'Ako bo upravljanje podjetij po kolektivih boljše, bo plača večja, ako bo slabše, bo plača manjša. Novo v tem sistemu je to, da je sleherni delavec še bolj ■vrezan na skupnost, da je njegova eksistenca še bolj odvisna od tega. kako dela ves kolektiv, celotni delavski razred. Izredno važno je pravilno sestavljanje tarifnih pravilnikov. Ce bi dovolili izenačenje plač ali prav poseb- Angleški delegat je predlagal vstop v Mednarodno svobodno federacijo rudarjev no velike razlike v plačah, kar ponekod poskušajo uveljavljati, bi dejansko dovolili, da nekdo več dobi, kakor je dal, oziroma da manj dobi, kakor je doprinesel skupnosti; se pravi, dovolili bi, da bi skupina delavcev izkoriščala drugo skupino delavcev. Napake, ki se dogajajo pri sestavljanju tarif-jiih pravilnikov, je treba odločno popravljati, ker imajo lahko hude posledice. Ako bi bil nekdo nepravilno nagrajen, ako bo nekdo prejemal n=ka.j na račun drugega, potem bo tisti, ki bo oškodovan, naravno nezadovoljen in bo izgubil zanimanje ne samo za delo, temveč tudi za upravljanja podjetja, kar bi se kmalu pokazalo v ekonomiki samega podjetja. Ce bi to d<> pustili, bi imele takšne napake seveda tudi vpliv na enotnost našega let 'V-5kega razreda. Prepričan sem, da bo kongres o teh vprašanjih temeljito razpravljal in razčistil vse, kar je nejasnega, da bo sprejel dobre sklepe za bodoče delo.« Med govorom generalnega sekretarja Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije je prišel na kongres predsednik vlade LR Sloveniie tov. Miha Marinko, katerega so delegati burno pozdravili. Nato je III. kongres rudarjev Jugoslavije pozdravil sekretar Republiške-a odbora Zveze sindikatov Slovenije tov. Mavricij Bore, ki je želel delegatom obilo uspehov pri delu. V imenu 710.000 angleških rudarjev je zatem govoril podpredsednik nacionalnega sindikata angleških rudarjev in član izvršnega odbora Svobodne mednarodne federacije rudarjev William Ernest Jones, ki je zdaj že drugič v naši državi. V imenu angleških rudarjev je želel kongresu uspeh pri delu ter se zahvalil za gostoljuben sprejem družin ponesrečenih angleških rudarjev. Predlagal je, naj bi se jugoslovanski rudarji vključili v Me0-narodno svobodno federacijo rudarjev Ob koncu je podaril predsedniku Sindikata jugoslovanskih rudarjev tov. Milanu Trniniču knjigo, Zgodovino delavskega gibanja med angleškimi rudarji. V imenu zahodnonemških rudarjev, ki jih je okrog 650.000, je kongres pozdravil še član predsedništva industrijskega sindikata rudarjev Zahodne Nemčije Karel Goronzy. Delegat nemških rudarjev je med drugim dejal: »Ko so me skupaj s Herbertom Stei" nom poslali na ta kongres v Jugoslavijo, sem bil globoko presunjen. Zavedal sem se, da grem v državo, kjer so Nemci prizadejali toliko zla. Ko sem pravkal poslušal internacionalo, sem se spomnil na svoje 30-letno delo v socialistični stranki. Zelo ljubo mi je, da sem tukaj na kongresu. Vsak dan spremljamo vaše delo in se veselimo vseh vaših uspehov. Upam, da bom na kongresu spoznal, kje in kako naj vam pomagamo.« Pozdravljen z vzkliki naši Partiji je nato spregovoril predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko, ki je pozdravil kongres in povedal zbranim rudarjem nekaj misli, ki naj bi jih upoštevali pri svojem delu. IZ dOVOFfl predsednika vlade LRS 8 Mihe Marinka »Mislim,« je dejal tov. Marinko, »da je naš delavski razred lahko ponosen na rudarje, ki so dali ta leta silno velik prispevek pri obnovi naše industrije prometa in v proizvodnji. Njihove sindikalne organizacije so k tem uspehom mnogo pripomogle. Lahko trdimo, da so dali naši rudarji prav vse od sebe tudi pri razvijanju tiste delavske razredne zavesti, ki je del velikega poleta našega delavskega razreda in ki se oblikuje v vsem našem političnem življenju, v naši borbi za ustvarjanje socialističnih oblik v gospodarstvu in v družbeni skupnosti nasploh. Ta razvoj je bil tolikšen, da lahko danes ta kongres z zadovoljstvom in ponosom ugotovi izpolnjene naloge. Danes smo pred novo veliko nalogo, pred nadaljnjo demokratizacijo v gospodarstvu in na področju ljudske oblasti. Mislim, da bi kongres moral govoriti o nalogah, ki so s tem v zvezi. Lahko rečemo, da se bodo že letos pokzaali spričo izvajanja zakona o ljudskih odborih veliki uspehi. Ti bodo najboljši odgovor tistim, ki pravijo, da sicer dobro delamo, da se čuti napredek, vendar po njihovem mnenju s tem sistemom ne bomo dosegli večjih uspehov. Za naše potrebe in za našo stvarnost smo našli popolnoma ustrezajočo pot. Kot politični delavec bi vas pozval, da posebno sindikati in vse društvene organizacije še povečate svoje napore ter s svojim delom in predlogi vplivate in odločate o celotnem našem bodočem delu pri ustvarjanju naše družbene skupnosti. Ni se treba bati, da naši delavci, posebno pa še rudarji, tem nalogam ne bi bili kos. Jutri bo v Sloveniji zasedanje Ljudske skupščine, ki bo razpravljala o republiškem družbenem planu. V razpravi o njem se je pokazalo, da so naši delovni kolektivi pokazali večje razumevanje za koristi skupnosti in imamo celo vrsto primerov, ko so sami delovni kolektivi sprejeli obveznosti, da bodo ustvarili večjo akumulacijo. V tej smeri so naši delovni kolektivi precej napredovali v primeri s sicer dobrimi tovariši na direkcijah in v višjih združenjih, ki se nekako boje, kako bo mogoče izpolniti obveznosti do skupnosti. Med razpravo o družbenem planu se je jasno pokazalo, da strah pri teh tovariših ne izvira iz nekih zlonamernih tendenc, temveč iz navajenosti na administrativno usmerjanje gospodarstva. Zaradi decentralizacije se pri mnogih pojavlja bojazen, da bo šlo morda slabše, pojavlja pa se tudi mišljenje, da brez njih ne more biti ničesar. Spričo nekajletnega centralističnega sistema so ti pojavi dokaj razumljivi. Medtem pa so se člani naših delavskih svetov močno osamosvojili in vzgojili in danes že zelo kritično ocenjujejo delo državne upravne operative. Sindikalne organizacije čakajo velike naloge predvsem v svetih proizvajalcev, ki jih določa zakon o ljudskih odborih. Sveti proizvajalcev bodo nudili široko delovno področje za vse naše organizacije, ker bodo le-ti prav-z prav materialna osnova, ob kateri se mora začeti še močneje odražati politični vpliv našega delavskega razreda in naših delovnih ljudi na vse naše družbeno življenje. O tem, kako bo delavec živel in kaj bo imel izven t irne, o tem, kakšen bo njegov življenjski standard, in o tem, kje se bodo naši delavci kulturno-politično vzga- jali in izobraževali, se bo dobršen del razpravljalo zunaj tovarne. Zaradi tega je izredno važno, da kolektivi delujejo kot celota. Zelo važno je, da se vertikalno povezovanje sindikalnih organov posamezne panoge močneje uveljavi tudi s koordinacijo sindikalnih organov na horizontalni osnovi, ker bo tu lahko najmočneje vplivalo na i ' socialistične skupnosti v vsakem indukcijskem kraju. Na ta način se bo začelo razpravljat} tudi v našem kmetijstvu o tem, kako naj razvija in mehanizira proizvodnjo. Ne smemo pozabiti, da bomo samo z večjo kmetijsko proizvodnjo pospešili razvoj socializma na naši vasi. Po .„jiii je hi' čas, ko smo se v naših sindikatih v primeri z delom predvojnih sindikatov premalo trudili. Pred vojno smo se borili z vso silo, da dohimo v svoje roke vsaj nekaj mest, da bo župan naš človek, ali da bi imeli vsaj nekaj svojih občinskih odbornikov. Mislim, da smo šli po vojni v 'tej smeri korak nazaj, ker se je vse preveč pozabljajo na nalogo, kako kontrolirati organe naše ljudske oblasti. Zakon ljudskih odborih bo bistveno spreme*-' '-bliko političnega življenja, spremenil na bo tudi sistem organov oblasti. Zaradi tega je še posebno važno, da o njem razpravljajo vsi naši delavski organi čim več, ker nam bodo tako olajšali demokratizacijo državne oblasti. Zamišljeno je, da bodo konec leta v rokah državnega aparata samo še regulativne funkcije in da bo državni t parat delal predvlžm potrebne analize, s pomočjo katerih bodo ljudski zastopniki kritično razpravljali , dotičnih problemih in dajali predloge, da posamezne stvari kar najbolje urede oziroma izboljšajo. Razviti moramo široko politično delavnost. N? ta način bomo najbolje odgovorili vsem, ki kritizirajo, ki se poslužujejo vseh mogočih načinov, da izvajajo na našo državo pritisk, posebno državam Kominforma, obenem pa bomo s tem odgovorili proti novim grobim poskusom glede Trsta, ki v stvari niso samo tržaško vprašanje, temveč mnogo globlje in širše vprašanje, ki predstavlja precej večjo nevarni ker predstavlja težnje nazadnjaških sil (Vzkliki: »Trst je naš! Trsta ne damo! Tito—-Partija!«) Kar se tiče Trsta, smo dosegli popolno enotnost in odobravanje politike, ki jo vodi naša zvezna vlada. To našo politiko odobravajo celo tisti, ki imajo ponavadi vselej kaj pripomniti. Za naše delo se zanimajo sindikati v raznih državah. Nekateri ga odobravajo, drugi z zanimanjem pričakujejo, kako bo uspelo. Od nas je odvisno, da bomo dokazali, da ne gre za noben eksperiment, temveč za zavestno delo, da je to naš razvoj tako pred vojno, skozi narodno osvobodilno borbo, preko obnove do novih oblik naše socialistične družbe. Na ta način bomo največ doprinesli k obvarovanju miru na svetu, k razvijanju socialistične ideologije in k širjenju socializma! Po dopoldanskem odmoru je podal daljše poročilo o delu sindikalnih podružnic jugoslovanskih rudarjev po II. kongresu predsednik tovariš Milan Trninič. Kongres nadaljuje danes svoje delo. Štafeta Letalske zveze Jugoslavije S Knezpolja pod planino Kozaro, od koder je med narodnoosvobodilno vojno odletel na borbeni polet prvi partizanski pilot Franjo Kluz, bo odšla dne 1. maja štafeta Letalske zveze Jugo- Voeraj jp zaspčfal odbor za eospodarstvo in finance Ljudske skupščine LRS Včeraj dopoldne se je v prostorih Ljudske skupščine začelo zasedanje odbora za gospodarstvo in finance. Na tem zasedanju so razpravljali o predlogu družbeneea plana LRS za leto 1952 in o predlogu proračuna ljudske republike Slovenije za leto 1952 ter o predlogu zaključnega računa za leto 1950. Odbor je po obrazložitvi predlogov po zastopnikih vlade sprejel vse tri zakonske predloge brez spremembe in sprejel sklep, da predloži predloge skupščini v obliki, kot jih je predložila vlada, da jih uzakoni. Ljudska skupščina LRS se bo danes dopoldne ob 10. sestala na svoje tretje izredno usedanje. Razstava znanstvenih odkritij slovesno odprta V navzočnosti zastopnika francoske republike g. konzula Ovyneta iz Beograda ter g. Leveillea, direktorja Palače odkritij in predsednika Mednarodne zveze znanstvenih in tehničnih muzejev iz Pariza, je bila včeraj ob 11 dopoldne v Moderni galeriji v Ljubljani slovesno odprta razstava znanstvenih odkritij, ki jo je organiziral Tehnični muzej Slovenije. K slovesnosti se je zbralo veliko število znanstvenikov in zastopnikov kulturnih ustanov. Vse navzoče je v daljšem nagovoru pozdravil šef metalurškega Instituta in predsednik tehničnega muzeja prof. inž Ciril Rekar, ki se je zahvalil francoski državi, da je dala na razpolago to potujočo razstavo in prevzela tudi dobršen del stroškov. V imenu francoskega veleposlaništva je g. konzul izrazil veselje, da bo razstava V Ljubljani pripomogla k ponovni poglobitvi kulturnih stikov med Francijo in Jugoslavijo, posebej še s Slovenijo. G. direktor Palače odkritij pa je obširno orisal pomen te veličastne pariške ustanove ter znanstvenih in tehničnih muzejev. Predsednik Sveta za prosveto in kulturo tovariš Boris Ziherl je v imenu vlade LRS odprl razstavo in naglasil njen trojni pomen: poglabljanje stikov in medsebojno spoznavanje, nove pobude za naše narode v socialistični graditvi in uspešen pričetek delovanja Tehničnega muzeja Slovenije. Razstava znanstvenih odkritij je neobičajna novost. Njen glavni smoter je, da popularizira znanstveno raziskovanje ter poljudno tolmači tudi naj- bolj zamotane znanstvene probleme. Razstava o-bsega 48 okvirov ali zbirnih tabel, ki so porazdeljene v posameznih znanstvenih disciplinah na 6 skupin. K nam je prispela po iniciativi generalnega direktorja UNESCA v Parizu in v sporazumu z jugoslovansko vlado preko Belgije in bo iz Ljubljane nadaljevala pot v Zagreb, Beograd in v Atene. . slavije. Istega dne bo prispela v Prijedor, kjer bo letalski miting, od tam pa nadaljevala pot v Daruvar in Zagreb. Z letali bodo odnesli štafeto iz Zagreba v Maribor, nato v Ljubljano, Pulj, Reko, Zadar, Sinj, Vis, Mostar, Sarajevo, Nikšič, Titograd, Ivangrad, Skoplje, BitoU, Kumanovo, Prištino, Niš, Zaječar, Kragujevac, Vršac, Zre-njanin, Subotico, Sombor, Borovo, Novi Sad ’n Rumo. V vseh teh krajih bodo letalski mitingi, na katerih bodo sodelovali naši najbolj znani piloti in jadralci. Štafeta, s katero bodo mladi letalci nesli pozdrav« tovarišu Titu za njegov 60. rojstni dan, bo napravila 3000 km dolgo pot. Maršalu Titu bo izročil štafetno palico Cedomir Curičič, sekretar republiškega odbora Letalske zveze Hrvatske. hmlkm Sfe? ? P* . , ■ • •••■ . v : — "M' '"fš-H - S' M I ■ 1 ipi ij / i |f|f| >■/> p, ■■■<•■»» . i III. kongresu rudarjev Jugoslavije Vojni invalidi na zdravljenju v kopališčih in zdraviliščih Po pogodbi med zveznim svetom za zdravstvo in socialno politiko in Putnikom pojde letos v obmorska zdravilišča 5325 vojnih invalidov, okoli 10.000 vojnih invalidov pa v razna kopališča. Za zdravljenje vojnih invalidov v zdraviliščih in kopališčih skrbi poleg zveznega sveta za zdravstvo in ljudske oblasti tudi Zveza vojaških vojnih invalidov in do lanskega leta so znašali stroški tega zdravljenja nad 160 milijonov dinarjev. Število invalidov, ki so na zdravljenju, pa je od leta do leta zelo različno. Leta 1945 jih je bilo 690, leta 1948 že 8826, lani pa nad 15.000. Vsega skupaj je bilo po vojni v zdraviliščih in kopališčih nad 56.000 vojnih invalidov. Zgodi se večkrat tudi to, da niso izkoriščena vsa gmotna sredstva, ki so za zdravljenje invalidov na razpolago. Tako je n. pr. na razpolago sredstev za zdravljenje 17.000 vojnih invalidov, zdravi pa se jih samo 15.000 To se dogaja zaradi tega, ker pošiljajo okrajne organiza cije vojnih invalidov svoje člane v razna kopališča In zdravilišča brez zdravniškega pregleda in jih potem uprave zdravilišč in kopališč vračajo domov, ker zdravilišča, v katera so bili poslani, zanje niso primerna. Marsikje pa se tudi dogaja, da začno komisije zdravnikov pregledovati vojne invalide šele konec aprila, medtem ko se meseca maja že odpirajo zdravilišča in kopališča. Ker niso pravočasno pregledani, mnogi vojni invalidi niso deležni zdravljenja. Letos bodo skušali vse take napake odpraviti in preprečiti. KONGRES UČITELJEV JUGOSLAVIJE KONČAN V nedeljo se je končal ustanovni kongres Združenja učiteljev Jugoslavije. Na kongresu so sprejeli resolucijo o nadaljnjih nalogah Združenja učiteljev in resolucijo, ki graja londonsko konferenco. V centralno upravo je bilo izvoljenih 30 in v nadzorni odbor 5 članov. V resoluciji o nadaljnjih nalogah Združenja učiteljev Jugoslavije je poudarjeno, da se je družbeni položaj učiteljev v naši državi po osvoboditvi zelo izboljšal in da je sedaj učitelj pomemben činitelj v kulturnem, političnem in prosvetnem življenju države. Poslednje uredbe o nagrajevanju učiteljev so še bolj utrdile ta položaj. Naši učitelji so imeli velikansko vlogo v graditvi šolskih objektov ter širjenju kulture in prosvete med ljudstvom, vendar pa morajo učitelji navzlic tem uspehom nujno povečati svojo dejavnost v množičnih organizacijah, saj so mnogi mod njimi zanemar- jali to delo, zlasti po resoluciji tretjega plenuma Centralnega komiteja CK KPJ o šolstvu. Učitelji se morajo, je poudarjeno v resoluciji, vsestransko boriti proti buržoaznim vpiivom tako med izvajanjem šolskih programov, kakor pri izvenšol-ski vzgoji otrok. Da bi to1 dosegli, se morajo neprenehoma strokovno, idejno in politično izpopolnjevati, pri čemer jim bodo pomagala okrajna, mestna in republiška združenja ter društva drugih prosvetnih delavcev. Po kongresu učiteljev se je začel ustanovni kongres Zveze srednješolskih profesorjev in suplentov Jugoslavije. Kongresa 'se udeležujejo predstavniki organizacij prosvetnih delavcev iz Francije, Avstrije in STO, ki so prisostvovali tudi učiteljskemu kongresu. V imenu zveznega sveta za znanost in kulturo je kongres pozdravila Mitra Mitrovič, predsednica sveta za znanost in kulturo LR Srbije. Tehnična pomoč za dograditev 6 zadružnih domov v FLRJ Beograd, 28. apr. Zastopnik sekreta riata OZN za tehnično pomoč je izjavil naši delegaciji, ki je pred kratkim obiskala sekretariat OZN, da bo dala ta organizacija Jugoslaviji pomoč za dokončanje 6 zadružnih domov, ki jih bodo predlagale naše zadružne organizacije, in sicer v vsaki republiki po enega. Glavna zadružna zveza FLRJ je s pismom obvestila zastopnika sekretariata OZN za tehnično pomoč, da se strinja s tem predlogom. Sekretariat OZN za tehnično pomoč (TAA) bi dal denarna sredstva za nabavo higienskih naprav za zadružne domove (instalacij, za kanalizacijo, vodovod, električno napeljavo, ogrevanje itd.) in nabavil vso notranjo opremo (filmski projektor z zvočnikom, priprave za gimnastiko, naprave za zdravstveno postajo, opremo za knjižnico, radijske aparate, opremo za prenosljivo mehanično delavnico za popravilo električnih naprav, traktorjev in drugih kmetijskih strojev in orodja). Obsodba zarotnikov in vohunov Pred okrožnim sodiščem v Skoplju je končana razprava zoper skupino zarotnikov in vohunov, ki so bili v službi albanske obveščevalne službe. Na javni razpravi so obtoženci svoje zločine priznali, ker jih sploh ni bilo mogoče tajiti, in sta bila na smrt z ustrelitvijo- obsojena Alija Ziberi in Nazif Aliti, medtem ko je bilo 6 obtožencev obsojenih na do 15 let strogega zapora. Pred okrožnim sodiščem v Novem Sadu pa so razpravljali o vohunskem prizadevanju in delu 5 oseb, ki jih je bila najela madžarska obveščevalna služba. Glavna obtoženka Ilona Baroi iz Sente je že pred 4 leti ilegalno odšla na Madžarsko, kjer so jo člani najeli za vohunko. Z vohunskimi nalogami je dvakrat prišla ilegalno v našo državo, pri tretjem njenem prihodu pa so jo zajeli. Obsodili so jo na 5 let strogega zapora, druge obtožen ce, ki so ji pomagali ter dajali zavet- Ridgway- po vel jnik Atlantske vojske Pariz, 28. aprila (UP): Predsednik ZDA Truman je imenoval danes generala Ricgwaya za poveljnika oboroženih sil organizacije Severnoatlantskega pakta. Ta sklep so sporočili danes ostalim državam članicam organizacije Severnoatlantskega pakta in Svet organizacije se bo sešel danes, da ga bo odobril. Ridgway je sedaj poveljnik sil Združenega poveljstva na Daljnem vzhodu in vrhovni poveljnik sil na Koreji. Vrhovni poveljnik zavezniških okupacijskih sil na Japonskem je prenehal biti danes, ko je začela veljati mirovna pogodba z Japonsko. Imenovanje generala Ridgwaya za vrhovnega poveljnika zahodnoevropskih sil je prišlo v kočljivem trenutku za mirovna pogajanja v Koreji. Zastopniki Združenega poveljstva so namreč izročili severnokorejskim in kitajskim zastopnikov nov predlog za rešitev vseh nerešenih vprašanj, da bi se prekinil sedanji zastoj. Di Vittoriu so odvzeli potni list Rim, 28. aprila. (AFP) Generalnemu sekretarju italijanske Konferedacije dela in komunističnemu poslancu Di Vittoriu so oblasti na italijanski meji ob njegovi vrnitvi iz ZSSR odvzele potni list. Časopisi zatrjujejo, da je Di Vittorio v Moskvi objavil v »Pravdi« članek, v katerem je napadel italijansko vlado. Dva demokrščanska člana sta zaradi tega članka zahtevala v skupščini pojasnilo. Proti Di Vittoriu so vložili tožbo. Katastrofa ameriškega rušilca »Hobsona« Washington, 28. apr. (Reuter) Ameriški rušilec »Hofcson« se je preteklo noč na Atlantskem oceanu, potem ko ie zadel v letalonosilko »Waspon« potopil. Do te nesreče je prišlo med nočnimi manevri sredi Atlantskega oceana približno 2000 km od Norfolka v ameriški državi *fjrginiji in 1110 km od Azorskega otočja. Število žrtev še nd znano. Na potopljenem rušilcu je oilo 13 oficirjev in 212 mornarjev. Na letalonosilki je bil poškodovan sprednji del. Po sporočilu admiralitete ZDA je od posadke »Hobsona« izgubilo življenje 174 mož. Nesrečo je preživelo samo 61 članov posadke. To je ena izmed največjih katastrof, ki so dole- je, pa na strogi zapor od enega leta do | *e'e amer'sko vojno mornarico v miru. Reševalna dela sta ovirala tema in slabo vreme. Poveljnik rušilca ka-petarf William Tierney je utonil skupno s svojo ladjo. Posojilo Mednarodne banke Washington, 28. apr. (UP). Mednarodna banka za obnovo in razvoj je v zadnjih petih letih odobrila posojila v znesku 1.326,183.000 dolarjev, v devetih poslednjih mesecih do 31. marca 212 milijonov 658 tisoč dolarjev vladam 14 držav. Od te vsote je dobil Belgijski Kongo 40 milijonov, Belgija 30 milijonov. Južna Rodezija 28 milijonov in Italija 10 milijonov dolarjev. V prvem razdobju je bilo Jugoslaviji odobrenih le 2,700.000 dolarjev. dveh let. Primarne volitve v ZDA Washington, 28. apr. (UP). V Arizoni, Arcansasu, Coloradu, Georgiji in Utahu so bili včeraj izvoljeni delegati za pokrajinski kongres republikanske stranke v Chicagu, na katerem bodo izvolili republikanskega kandidata za predsedniške volitve. Po še nepopolnih podatkih iz štirih držav je 28 izvoljenih delegatov pristašev generala Eisenhowera, 22 pristašev senatorja Tafta, 4 delegati se še niso opredelili, med tem ko se je za Stassena in Warrena izjavil le po en delegat. Člani delavskih društev iz vse Slovenije bodo priredili za zaključek dra-matskega tečaja pri Izvršilnem odboru Ljudske prosvete Slovenije v proslavo 1. maja akademijo: »PRISLUHNITE NASI BESEDI« v Domu sindikatov, Miklošičeva cesta št 22, na Delavskem odru 3«. aprila ob 16. uri. — Vstop prost, Mirovna pogodba in varnostni pakt med ZDA in Japonsko sta začela veljati včeraj popoldne Japonska ima ttedaj pravico sklepati obrambne «veze v soglasju « Ustanovno listino OZN — Združene države Amerike so se odpovedale reparacijam Washington, 28. aprila. Danes ob 13.30 sta začela veljati mirovna pogodba z Japonsko in varnostni pakt med ZDA in Japonsko, ki so ju podpisali v San Franciscu meseca septembra 1951. V ameriškem ministrstvu za zunanje zadeve so slovesno izmenjali ratifikacijske listine. Riudži Ta-keuči je istočasno izročil akreditivna pisma kot prvi povojni odpravnik poslov Japonske v ZDA. Pri slavnosti so bili navzoči zastopniki držav podpisnic mirovne pogodbe in vplivne ameriške osebnosti. Ob zaključku slovesnosti je ameriški minister za zunanje zadeve Ache-son prebral izjavo predsednika Trumana, v kateri pravi med drugim, da dobiva Japonska svojo suverenost v trenutku, ko skuša sovjetski imperializem, ki je že zajel mnoga področja in zasužnjil mnoge narode, svoj izko-riščevalni sistem razširiti s posredno in neposredno napadalnostjo. Po mirovni pogodbi se Japonska odreka suverenosti nad vsem ozemljem mora Japonska plačati reparacije, da pa njeno gospodarstvo še ni dovolj močno, da bi moglo zadostiti vsem zahtevam prizadetih držav. 'ZDA so se odpovedale reparacijam. Mnoge države pa se sedaj pogajajo Japonsko za plačilo reparacij v denarju ali uslugah. Mir med Japonsko in kuomintanško Kitajsko Taipeh, 28. apr. (AFP). Predstavniki japonske in kuomintanške vlade so končali razgovore o sklenitvi mirovne pogodbe. Sporazumeli so se, da se odpravi stanje, ki je trajalo 20 let med Kitajsko in Japonsko. Mirovno pogodbo bodo popoldne slovesno podpisali v Taipehu. Med pogajanji je japonska vlada sporočila kuomintanški vladi, da priznava njeno oblast le na Formozi. V poročilu odbora je poudarjeno tudi, da bo treba Formozi in »drugim ključnim področjem« dati vojaško pomoč 250 milijonov dolarjev. Podpis kapitulacijske pogodbe Japonske »Missouri«. _____ mm. leta 1915 na ameriški vojni ladji razen otokov, ki tvorijo pravo Japonsko. Otoki v Tihem oceanu, ki jih je imela prej Japonska, so postavljeni pod skrbništvo Združenih narodov. Japonska se zavezuje, da bo prosila za sprejem v članstvo OZN, da se bo držala smotrov splošne deklaracije o človečanskih pravicah in mednarodnih predpisov glede trgovine. S potrditvijo mirovne pogodbe Je dobila Japonska pravico do sklepanja obrambnih zvez v soglasju z Ustanovno listino OZN. Glede reparacij bo morala Japonska povrniti vojno škodo. V mirovni pogodbi je določba, da Francija ra tesne odnose z Japonsko Pariz, 28. apr. (Reuter). »Francija bi rada navezala najtesnejše stike z Japonsko« — je izjavil včeraj francoski zunanji minister Robert Schuman v poslanici japonskemu narodu. Schuman pravi, da je Francija podpisala mirovno pogodbo z Japonsko v upanju, da bo pomenila novo obdobje na Daljnem vzhodu in da bo nastal nov duh prijateljskega sodelovanja med Japonsko in drugimi svobodnimi državami. ANGLEŠKOEGIPTOVSKI ODNOSI Londonski tisk napoveduje, da bo Egipt odklonil angleške predloge Sudana glede London, 28, apr. Londonski tisk po udarja, da je le malo upanja, da bi bi? dosežen spbramim o angloegiptov-sk-ih razgovorih v Londonu. Velika Britanija, piše »Observer«, bržkone ne bo priznala egiptovskih zahtev za suverenost nad Sudanom na temelju, ki ga je uradno razglasila egiptovska vlada. Zahteve kralja Faruka so daleč prekoračile okvir, v katerem bi bil« možna pogajanja. »Observer« trdi, da so ae razgovori o obrambi Sueškega prekopa pomaknili mnogo dalje in da je egiptovski značaj te cone sedaj v načelu priznan. Včerajšnji »Sunday Times« poudarja, da bo Velika Britanija priznala nominalno suverenost kralja Faruka nad Sudanom, vendar pa s pogojem, da se s tem strinjajo Sudanci. To je celoten rezultat pogajanj, ki so trajala več tednov v Kairu in Londonu. Po mnenju časopisa lahko že v naprej napovedujejo, da bo Kairo zavrnil britanske predloge, vendar pa je mo- goče da bo prišlo do tristranskih razgovorov med Vel. Britanijo, Egiptom in Sudanom im do tega,' da bodo proučevali možnosit za sestavo egiptovsko-britansko-ameriške komisije, ki bi nadzirala ustavni razvoj Sudana. Kakor izjavljajo britanski funkcionarji, bo minister za zunanje zadeve Anthony Eden proučil z britanskim veleposlanikom v Kairu Stevensonom in generalnim guvernerjem Sudana Howeom novo britansko obliko za obnovitev anglo-egiptovskih pogajanj. Ni še določeno, kdaj se bo tem razgovorom pridružil posebni odposlanec predsednika egiptovske vlade Amr paša, ki je prav tako v Londonu. Funkcionarji egiptovskega veleposlaništva izjavljajo, da po v stikih z britanskim ministrstvom za zunanje zadeve. Stevenson in Howe se bosta verjetno še ta teden vrnila v Kairo in Hartum. To sporočilo britanskih uradnih krogov razlagajo kot opozorilo, da bo novo britansko besedilo zadnja beseda vlade v poskusu za obnovitev pogajanj z Egiptom. Japonska bo začela ustvarjati lastno vojsko Washington, 28. apr. (UP) Posebni odbor ameriškega Kongresa je sporočil, da bi morala Japonska čimprej začeti ustvarjati lastne kopenske sile, da ameriške vojaške sile na Japonskem ne bi bile več potrebne v takem obsegu. Odbor je pozval Kongres ZDA, naj sprejme celoten kredit 7.900 milijonov dolarjev, ki ga je predlagal predsednik Truman za izpolnitev programa vzajemne varnosti v prihodnjem proračunskem letu. Dejstvo, da bo japoniski prispevek za vzdrževanje ameriških sil, ki ostanejo na Japonskem na podlagi pakta o vzajemni varnosti, znašal sedaj polovico prejšnjih okupacijskih stroškov, ter dejstvo, da ima Japonska velike zaslužke zaradi korejske vojne, omogočata Japonski, da bo sama lahko ustvarila močne kopenske sile. Vzpostavitev diplomatskih odnosov med Indijo in Japonsko New Delhi, 28. aipr. (Reuter) Indija in Jaiponska ata izmenjali danes noti, s katerima je prenehalo vojno stanje med obema državama, dasrravno ni Indija podpisala mirovne pogodbe z Japonsko, sklenjene v San Franciscu. Hkrati bosta indijska misija v Tokiu in japonska agencija v New Delhiju povišani na stopnjo veleposlaništva. Pričakujejo, da bo kmalu po vzpostavitvi diplomatskih odnosov že v začetku maja sklenjena med Indijo in Japonsko pogodba o prijateljstvu in trgovinski izmenjavi. Pogodbe Španije z arabskimi državami Kairo, 28. apr. (Reuter). Španski zunanji minister Alberto Artajo, ki potuje že tri tedne po prestolnicah arabskih držav, je sinoči dejal, da je naletel na »iskreno razumevanje« med Španijo in arabskim svetom. Z arabskimi državami, vštevši tudi Egipt, je podpisal več pogodb o prijateljstvu in kulturnem sodelovanju in vse skupaj imenoval »novo obdobje prijateljstva in tesnih odnosov«. Artajo je nadalje izjavil, da bi arabske države na Srednjem vzhodu toplo sprejele pakt, v katerem bi bile vse države na obalah Sredozemskega morja. Artajo se bo jutri vrnil v Madrid. Grind in brazilski poslanik pri Leona Matesu Beograd, 28. aprila. (Tanjug) Danes ob 11. uri je pomočnik jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve Leo Mates sprejel poslanika Grčije v Beogradu g. Spirosa Kapetanidisa. Danes ob 12. uri je obiskal pomočnika ministra za zunanje zadeve Leo Mafresa veleposlanik Brazilije v Beogradu g. Rui Ribeiro - Konto. Dosedanji poslanik v Beogradu je bil imenovan za veleposlanika, ko je bilo brazilsko poslaništvo povišano na stopnjo veleposlaništva. Indijski tisk o londonski konferenci New Delhi, 28. apr. (Tanjug). Napredni indijski tednik v angleščini »Thought« (Misel) piše, da so napravili s tem, da niso povabili Jugoslavije na londonsko konferenco o Trstu, nepopravljivo diplomatsko napako. Časopis v celoti podpira predlog maršala Tita, po katerem naj bi na temelju neposrednih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo vzpostavili Svobodno tržaško ozemlje, na katerem naj bi Italija in Jugoslavija izmenoma imenovali guvernerja. Konferenca treh socialističnih strank v Bonnu Bonn, 28. apr. (Tanjug). O prvi seji konference delegatov socialnodemokratske stranke Nemčije, francoske socialistične stranke in britanske laburistične stranke je bilo izdano kratko poročilo. Delegati so izmenjali mnenja o evropski obrambni skupnosti, o združitvi Evrope in o stališču treh socialističnih strank do sovjetskega predloga o sklicanju konference o Nemčiji. Iz kratkih izjav posameznih delegatov se da sklepati, da je precejšnja razlika v stališču predstavnikov treh strank do vprašanj, o katerih razpravljajo. Omejitev pisemskih stikov s tujino na Madžarskem Dunaj, 28. apr. (Tanjug). Madžarsko notranje ministrstvo je opozorilo vse državljane, ki so v poslednjih tednih poslali več kot po tri pisma v države izven sovjetskega bloka, da je* dovoljeno v prihodnje pošiljati v tujino samo kratka pisma, v katerih ne sme biti označena nikakršna sprememba bivališča. Za prekršek te naredbe groze oblasti državljanom, da bodo obtoženi vohunstva in obsojeni na 5 do 15 let ječe. POGAJANJA ZA PREMIRJE V PAN BIÜN J0JID Tajni plenarni sestanki odloženi Pan Mun Jam, 28. apr. (AFP) Vladni delegaciji na pogajanjih v Pan Mun •lomu sta imeli danes dva tajna plenarna sestanku, na katerih sta sklenili, da se taki sestanki do nadaljnjega »dlože. Zastopnik Združenega povelj stva admiral Turner Joy po dopoldanskem sestanku ni hotel dati novinarjem nobene izjave, češ da so se dele-acije sporazumele, da morajo ostati razgovori na tem sestanku tajni. Na popoldanskem sestanku je šef severnokorejske delegacije Nam II zahteval, naj se odlože pogajanja glav-ndh delegacij. Zastopnik Združenega poveljstva general Nyckols je izjavil po tem sestanku, da to ne pomeni ustavitve pogajanj za daljšo dobo. Generalštabni častniki jutri ne bodo imeli sčstanka. Predstavnik vrhovnega štaba Zdnu ženega poveljstva je izjavil, da so po njegovem mnenju severnokorejske in kitajske oborožene sile sedaj mnogo močnejše, kot so bile pred svojo zadnjo ofenzivo lani spomladi. V Severni Ko- Posebne naselbine za Neevropce r Južni Afriki London, 28. apr. Londonski »Times« piše, da so »strokovnjaki« južnoafriške vlade izdelali načrte za posebne naselbine in mestne četrti. v katerih bodo prebivali vsi neevropski prebivalci. Ti načrti so bili izdelani pa zakonu o opredeljevanju rasnih skupin. Preseljevanje neevropskega prebivalstva v nove naselbine in mestne četrti bi bilo postopno in bi trajalo več let. reji je več kot 750.000 vojakov večidel Kitajcev. Kitajsiko-sevemokorejske oborožene sile razpolagajo z več kot 1500 letali, med njimi jiih je več kot polo. vica na reakcijski pogon. Imajo tudii večje število tankov kot pred enim letom, dovolj življenjskih potrebščin, obleke in obutve. Pas utrdb vzdolž bojišča se čedalje bolj krepi. Kitajske in severnokorejske oborožene enote lahko razvrščajo svoje čete navzlic letalski premoči Združenega poveljstva. Severnokorejsko topništvo razpolaga sedaj s strelivom, kakršnega so uporabljale sovjetske čete v drugi svetovni vojni. S pravilno kritiko in vztrajnostjo bomo prišli tudi v trgovini z vinom na zeleno vejo Vzporedno z normalizacijo odkupa (po ukinitvi obvezne oddaje) je bilo treba normalizirati tudi prodajo vina. V ta namen je zvezna vlada lani izdala uredbo (glej Uradni- list FLRJ- štev. 56), ki določa, pod kakšnimi pogoji se sme prodajati vino. Za potrošnika je posebno važen tisti del uredbe, ki govori o tem, katere vrste vina so sortne vrste. Vsa leta imamo namreč že opraviti s prizadevanjem prodajalcev, da vsilijo potrošnikom kot sortno vino tako, ki tega imena nikakor ne zasluži. Pričakovati bi torej smeli, da se ravnajo podjetja po izdanih predpisih. Delno je do tega tudi prišlo. Podjetja že stekleničijo kvalitetne vrste vina v buteljke, jih pravilno etiketirajo in opremljajo zamašek s prevleko iz laka. Toda precej drugače je še vedno pri prodajanju navadnih, tako imenovanih namiznih vrst vina. Tu je še vedno mnogo kritike in to po pravici. Na vprašanje, odkod ti pojavi, odgovarjajo kontrole, ki so jih opravili v zadnjem času organi naše trgovske inšpekcije. Te so pokazale, da si privoščijo največ nepoštenosti maloprodajalci, čeprav tudi vele-trgovska podjetja z vinom niso čisto nedolžna. Po uredbi je n. pr. popolnoma jasno, katere vrste vina so sortne. Kljub temu je podjetje »Gostinstvo« v Ljubljani »proglasilo« »Istrsko belo« in »Ljutomerčana lO'V'o«, za sortno vino, čeprav nima potrebnega dovoljenja za stekleničenje. Tudi »Vino« iz Kranja daje v promet buteljke s pomanjkljivimi označbami. Vinarski zadrugi v Ormožu se ne zdi potrebno, buteljke pravilno zamašiti, druge vinarske zadruge pa se tako redko pojavijo na trgu, da je sploh težko oceniti kvaliteto njihovih vrst vina. Brežiško »Vino« meša modro frankinjo z raznimi vrstami rdečega vina iz drugih republik. Za vino v buteljkah podjetja »Slovenija-Vino« pravijo potrošniki sami, da je premočno žveplano, razen tega pa ima marsikatera buteljka pomanjkljive oznake. Na te ugotovitve se podjetja naivno izgovarjajo, da je pri njih vse v redu, in vztrajajo pri tej trditvi, čeprav govorijo dokazi drugače. Se večje pomanjkljivosti imamo v prometu s tipiziranimi vrstami tako imenovanega konsumnega vina. Trgovsko podjetje, »Prehrana« misli n. pr., da je dovolj, če označi tipizirano vino z »Belo vino« ali »Rdeče vino«. No, tako naivno gledanje lahko kvečjemu draži potrošnika, ki pač sam loči belo barvo od rdeče. Teže pa ugotovi, ali je neko vino, bodisi belo, bodisi rdeče bizeljčan, vipavčan, ljutomerčan itd. To bi moralo podjetje označiti na svojih steklenicah. Dalje je vse graje vredno, da trgovine in gostilne nimajo večjih količin tipiziranega konsumnega vina, posebno v gorenjskem predelu, kjer jim je menda prav malo do tega, da bi turiste dobro postregli. Sicer je res, da se večina žejnih ljudi ne brani dobrega buteljčnega sortnega vina, toda marsikdaj kupcu cena ni simpatična in bi se zaradi tega zadovoljil z do SLOVENSKI (POROČEVALEC prm&de£jska 9 J izdaja Trst, 28. aprila. Osvobodilna fronta v Trstu je poslala Glavnemu odboru OF Slovenije naslednjo brzojavko: »Ob 11. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda pošiljamo v imenu vseh Slovencev iz Trsta in okolice Vam in vsemu slovenskemu ljudstvu najiskrenejše čestitke. Obenem se zahvaljujemo narodom vse Jugoslavije za pomoč in podporo v našem boju proti italijanskemu imperializmu, ki ponovno steguje kremplje k. naši zemlji. Zagotavljamo Vam, da bomo vložili vse sile za ohranitev idealov osvobodilne borbe, za okrepitev naše enotne borbe za obrambo naših življenjskih pravic. Trst, 28. apr. Conski svet anglo-ame. riške cone Svobodnega tržaškega ozem-1 lja je zavrnil prošnjo Slovansko-itali-1 strstvu. janslke ljudske fronte za prvomajsko zborovanje na enem fzmed glavnih trgov v Trstu. Dovoljena je samo po. poldanska prvomajska manifestacija na stadionu »Prvi maj«, medtem ko je bila zavrnjena tudi prošnja za razdeljevanje letakov po hišah. Bonn, 28. apr. (Tanjug) Med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo je bil sklenjen sporazum o turističnem prometu. Sleherni nemški potnik bo lahko izkoristil 420 mark za stroške bivanja v Jugoslaviji. Dunaj, 28. apr. Bivši češkoslovaški notranji minister Ladislav Kopriva, o katerem so se širili glasovi, da je bil odstavljen in aretiran, je dobil sedaj nižji položaj v svojem bivšem mini- brim vinom v litrski steklenici. To pomanjkljivost je treba odpraviti in to prav kmalu. V nasprotju s temi ugotovitvami na področju trgovine z vinom na drobno, smemo reči, da Je to stanje v veletrgovskih podjetjih z vinom dokaj boljše. Ta podjetja nudijo danes odjemalcem (trgovinam in gostinskim obratom) razne vrste vina prav dobre kvalitete in primernega okusa. Med njimi je že dokaj oster boj za odjemalca, ki ga želijo zadovoljiti, da si ga ohranijo za bodoče. Po eno veletrgovsko podjetje z vinom imamo v vsakem okraju, v Ljubljani pa celo dve. Zato je napak vztrajati pri govoricah o monopolu trgovine z vinom. Vsa ta podjetja se danes namreč srečujejo na trgu, pri čemer imajo seveda boljši več uspeha. Tako jih že konkurenca sama sili k stalnemu izboljševanju kvalitete in solidnejše-mu poslovanju. Zaradi tega je kvaliteta raznih vrst vina v teh podjetjih po ugotovitvah kontrole kar primerna in do poslabšanja te kvalitete pride običajno šele v prodaji na drobno. V Ljubljani so n. pr. kontrolirali 41 gostinskih obratov in pri tem so v 21 ugotovili, da je vino pri točilni mizi slabše od vina v kleti. Tako je bilo tudi v Trbovljah. Primerjali so 14 vrst vina in v 11 primerih so ugotovili večjo ali manjšo razliko v kakovosti. Seveda mešajo gostinski obrati vino z vodo in prav nič jim ne pomaga, če to tajijo. V Trbovljah se je »vdal« samo eden in priznal. Dalje odkrivajo kontrolni pregledi v vinu še vedno šmarnico, drug, tuj okus, drugo barvo, cikavost itd. Kako slabo razumejo solidno postrežbo, kaže tudi mešanje raznih vrst vina in nestrokovno ravnanje z embalažo. Razni gostinski obrati prihajajo v veletr-govska podjetja z vinom po pijačo z neočiščenimi in cikastimi sodi, dalje z neparafiranimi sodi, ki so primerni za bela vina, ne pa za rdeča itd. V kleteh puščajo ležati sode kar na zemlji. Rdeče vino točijo v prevelike sode, zaradi česar postane cikasto in podobno. Pri samem točenju puščajo vino dlje časa v steklenicah, v katerih se čez dan segreva in ponoči ohlaja, pri pretakanju uporabljajo od rje načete lijake in slično. Vse to vpliva seveda na kvaliteto. Te napake so posledica nestrokovnosti, malomarnosti in lenobe. Da je tako, dokazujejo recimo v Ljubljani nekateri gostinski obrati, ki nudijo gostom dobro vino, čeprav so ga kupili pri istem dobavitelju. Tako imajo »Šestica«, »Lovec«, »Daj-dam« in drugi po 4 do 6 vrst navadnega konsumnega vina, za katerega človek ve, kakšno je in odkod. Mnogo bi se dalo v trgovini z vinom izboljšati, če bi naša veletrgov-ska podjetja z vinom sama kontrolirala, kakšna je »usoda« vina, ki ga dobavljajo prodajalcem na drobno. Prizadevati si bodo tudi morala za to, da nudijo gostinskim obratom čim več vina v svoji embalaži. Gostinski obrati pa naj bi bili dolžni, voditi nekak register o nabavljanju vina z ustreznimi podatki, da so takoj na razpolago. Kontrolo bo treba povečati posebno v manjših mestih in na podeželju, kjer počenjajo z vinom še vse mogoče, s čimer si ustvarjajo privatni ali zakupni gostilničarji prekomeren zaslužek. In končno: v to delo bi bilo treba vključiti še kmetijske strokovnjake; zakaj ne bi tudi oni povedali, kaj je in kaj ni prav. Žn. Ustanovitev Zveznega odbora za invalidske zadeve Pri svetu za zdravstvo in socialno politiko vlade FLRJ so ustanovili zvezni odbor za invalidske zadeve. V odboru so zastopniki Zveze vojnih invalidov Jugoslavije, Zveze borcev Jugoslavije in Jugoslovanske ljudske armade ter nekateri strokovnjaki. Invalidski odbor pri zvezni vladi bo dajal predloge in nasvete o zaščiti vojnih invalidov ter pomagal državnim organom pri izvajanju takih predpisov. Skrbel bo tudi za zveze z invalidskimi j organizacijami v drugih državah. C KULTURNI RAZGLEDI *) J. B. Priestley: INŠPEKTOR NA OBISKU Ko je ljubljanska Drama pred vojno predvajala Priestleyev »Brezov gaj«, je Josip Vidmar pisal v Gledališkem listu o umetniku, »ki je v sedanjem nemirnem in iščočem času ostal zvest tradicijam starih velikih angleških pripovednikov, od katerih se očitno uči širokega, lagodnega pripovedovanja«. In prav ta odlika Priestievevega sloga se tako lepo odraža kljub siloviti dramatski zgoščenosti snovi v »Inšpektorju na obisku«. Skoda, da se Jaru Dolarju, ki je svojo režijo v osnovi povsem pravilno zastavil, ni bolj posrečilo izdelati široke, lagodne igre in dati dialogom več uglajenosti in dognanosti. Vsej režiji pač manjka tista notranja prožnost, ki bi dajala povsem čutiti tisto nenehno valovanje med igro in proti-igro, manjka sproščenost, iz katere bi se porajali dramatski vrhunci in ki bi dajala vsemu dogajanju globino in širino, moč — in iskrenost.. Delo samo pa je tako napisano, da tudi v slabši izvedbi pritegne pozornost poslušalcev: mariborska uprizoritev je dosegla pri občinstvu lep sprejem — to kljub že navedeni režijski nedo-gnanosti. Ze »Brezov gaj« jemlje snov iz-gospodarskega sveta. Pokaže nam angleškega trgovskega človeka, ki v času katastrofalnega gospodarskega razkroja, velike gospodarske krize na kraju dvajsetih let sedanjega stoletja, ob polomu svojega podjetja izgubi tudi moralno ravnotežje. »Inšpektor na obisku« pa obravnava dobo dve desetletji nazaj, okrog 1910, čas mogočne prosperitete angleškega kapitala, ki postane nekaj let pozneje sopovzro-čitelj svetovnega spopada. Kapital tri-umfira, gazi malega človeka, prezira vse, kar je socialno šibko in se pri svoji brezobzirnosti boji samo enega — javnega mnenja, javnega škandala, ki bi omajal njegove gospodarske interese. Tipična predstavnika te kapitalistične družbe sta zakonca Birlin-gova v vsej svoji oholosti in brezsrčnosti. Skoraj bi morali sem prištevati tudi Geralda Krofta, če ne bi bilo vsaj nekaj rahlo svetlejših odtenkov v razmerju do nesrenčnega dekleta, ki so jo Birlingovi in Croft pognali v samomor. Danilo Gorinšek in Tita Veljakova igrata zakonca Birlinga. Priestley se je skrbno ogibal belo-črnega risanja, saj so nekje na dnu ti njegovi ljudje skoraj vsi tragične žrtve okolja, vzgoje in razmer. V igranju vloge obeh zakoncev pa tega ni bilo dovolj čutiti. Predvsem je Tita Veljakova poudarila hladno nadutost vplivne tovarnarjeve žene Sybile Birlingove, ki zgolj zaradi osebne antipatije odreče pomoč nesrečnemu dekletu, ki se vsa obupana zateče k njej, noseč otroka njenega sina pod srcem. Toda tista tragika, ko spozna mati, da je njen miljenček pijanec, razuzdanec in tat, pa je ostala zvečine le samo nakazana. Arthur Birling je zajeten, starajoč se možak, ki ga gospodarska prosperiteta vede do optimističnih — ironično učinkujočih — izjav. Tudi v odnosu do svoje družine je precej optimističen, zaroka njegove hčerke Sheile z Geraldom Croftom je v njegovih očeh lepa domača družinska idila, do tistega trenutka, ko pride inšpektor na obisk. Tedaj se mu pač dobršen del iluzij o prelepi domačnosti razbije. Tudi Gorinšek, kakor Veljakova, poudarja predvsem superiorno plat svoje vloge in daje svojemu igranju rahel ironičen nadih. Toda čudno je — in to je čutiti v neki meri pri vseh, ki nastopajo v tej drami, kakor da so nekje ujeti, kakor da se ne upajo z vsem svojim igralskim temperamentom na dan — pri Gorinšku prihaja to morda najbolj do izraza. Poleg tega ,pa preveva Gorinškovo kreacijo neka rahla resignacija, ki nima prav nikake zveze z vlogo samo. Mnogo topleje kakor zakonca Bir-lingova je Priestley orisal mladi rod, ki tu nastopa. Gerald Croft sicer čuti s starima, je na eni strani močno brezobziren in preračunljiv, na drugi strani ga pa vsaj nekoliko pretrese samomor dekleta, ki ga je stari Birling pognal iz svoje tovarne na cesto, njegova hčerka iz druge službe, on sam, Croft, pa jo je naredil za svojo metreso. Takšnega, kljub hladnosti z nekimi rahlimi plemenitejšimi čustvenimi prelivi obarvanega igra Geralda Crofta Franjo Kumer. Izmed vseh, ki jih vidiš ta večer na odru, kaže največ uglajenosti in neprisiljenega salonskega nastopa. Njegov govor pa zdaleč ni tako dognan kakor njegov nastop. Krivda Sheile Birling je v tem, da v trenutnem navalu ljubosumja povzroči odpust nesrečnega dekleta. To svojo krivdo si hudo žene k srcu in obsoja brezdušen odnos poslovnih ljudi, ki jim je delavec v tovarni samo cenena delovna sila, s katero lahko ravnaš kakor z živaljo. Dve igralki se menjavata na predstavah. Zelo različni sta, Jankova je visoka in sloka, Bedenkova drobna. Jankova igra Sheilo Birling hladneje, predvsem kot dekle, ki se ji studi vse to, kar se dogaja okoli nje, Bedenkova pa prisrčneje, topleje, bolj je vidno sočutje z usodo pogaženega dekleta. Več poezije, več tistega ljubeznivega dekliškega sveta je v kreaciji Bedenkove. Jankova učinkuje predvsem s svojim nastopom, Bedenkova s kultiviranostjo svojega govora. Potem je tu Eric Birling, mladenič, ki je pred nedavnim zaključil svoje študije in stopil v očetovo podjetje. Oče in mati sodita o njem, da je še vedno nepokvarjen in tudi malce ne» praktičen mož, sestra in njen zaročenec Croft pa vesta, da zelo rad pije in pnncmje. In v teku dogajanja se pokaže, da je razuzdanec in da je kradel iz očetove pisarne. Ob vsem, tem pa le ni povsem izgubljen mladenič, od vseh najbolj je žrtev svojega okolja, z energijo v sebi, ki se izživlja v divjih izbruhih. Vse zlo, katerega vidi okrog sebe in pri katerem je sam soudeležen, ga boli, da se zapija in pada vse niže. Eric Birling je prvi pomembnejši nastop Romana Lovrača v Mariboru. In priznati je treba, da je osnovni ton vloge zadel. Kar prepričljiva je tista fantovska, še napol pubertetna zaletavost, tista neotesanost, ki se tako lepo odraža od uglajenosti in ljubeznivosti sestre Sheile, kakor jo igra Bedenkova. Inšpektor Goole je osebnost, ki si jo je mogoče razlagati na več načinov. Nekje se je umorilo dekle, zapustilo papirje, iz katerih je razvidno, da sta jo družina Birlingovih in Gerald Groft uničila. Globoko v noči, ko pravkar praznujejo zaroko, potrka pri Birlingovih človek, ki se predstavi kot policijski inšpektor in izvede zaslišanje, v katerem pride zgodba z nesrečnim dekletom v vseh podrobnostih na dan. Inšpektor, ki pa-kaže zelo mnogo človekoljubja, razgali drugega za drugim vse člane »ugledne« družine, nastopa kot poosebljena družbena vest — in spet odide. Birlingovi in Croft nato ugotove, da Goole sploh ni pravi policijski inšpektor, oproste se more, ki je legla nanje ob Goolovih obtožbah, razen brata in sestre se vsi nezadržno predajajo občutku samozadovoljstva. Saj, če Goole ni pravi policijski inšpektor, ne bo prišlo nič na dan. Naj so tudi oni krivi dekletovega samomora, samo da ne pride nič v javnost, katere obsodbe se edino bojijo. V sredo veselja pa pozvoni telefon in med družbo trešči vest, da je pravi policijski inšpektor na potu. Inšpektor Goole je lahko Sherlock-holmovski detektiv, ali pa tudi zanesenjaški revolucionar. Režiser se je odločil za neko srednjo pot, ki sta jo oba igralca Jože Samec in Janko Hočevar tudi ubrala. Nnverjetno, kako se lika obeh igralcev v bistvu skladata. Morda je Hočevarjev nekoliko bolj vase zapet, Samčev pa prostodušnejši in včasih malce robat, pri obeh pa se kar primerno spajata rahla skrivnostnost detektiva z ogorčenostjo in prizadetostjo revolucionarja. In obema manjka nekoliko tiste sigurnosti nastopa, ki je za inšpektorja tako bistvena. Obrobno vlogo služkinje Edne je primerno nevsiljivo odigrala Polona Blaževa. Na kraju še besedo, dve o sceni. Vlado Rijavec je opremil notranjost meščanske obednice s pohištvom v starinskem slogu, stene je spet deloma nakazal s kulisami, deloma z zavesami, kakor že pri uprizoritvi »Namišljenega bolnika«. In kakor tam, tudi tukaj doseže lepo ubranost v zli-tosti barv. In neverjetno je, s kako preprostimi sredstvi doseže vtis gospodarsko trdnega angleškega, meščanskega doma s tradicijo. France Filipič | ŠTEV. 102 7 29. A PR TITA' 1952 BEO VENSKI P Ö 8 O C E VÄ L E C Sir. 8 Koloradski hrošč že leze iz zemlje Koloradski hrošč je za naše kmetij-atvo velika nesreča. Mnogi se tega še ne zavedajo. Ce bi škodljivec preplavil vso Slovenijo in bi moral redno škropiti vsak, ki prideluje krompir, bi stroški zatiranja znatno povečali pridelovalne stroške krompirja. Trikratno škropljenje enega ha krompi-rišč stane danes okoli 4860 din. Ce upoštevamo, da je v Sloveniji vsako leto posejanega krompirja okoli 50.000 hektarov, bi znašali letni stroški zatiranja okoli 243 milijonov din. Jasno je, da bi ta izdatek zelo bremenil naše narodno gospodarstvo. Zato je v interesu slehernega prebivalca pri nas, da se škodljivec ne širi prehitro, kajti na čim manjših površinah ga bomo zadrževali, tem manjši bodo stroški zatiranja. Hitrost njegovega širjenja je pa odvisna v prvi vrsti od nas samih in od našega sodelovanja pri zatiranju. Izkušnje so pokazale, da je uspeh zatiranja v največji meri odvisen od organizacije na vasi. Neorganizirano zatiranje bi zahtevalo mnogo večje stroške, med tem ko bi učinek v celoti bil prav gotovo slab. Mnogi drobni pridelovalci krompirja si namreč sami ne bi mogli pravočasno preskrbeti potrebne stroje in kemična sredstva. Zato bi se na njihovih njivah hrošč neovirano razmnoževal in preletaval na sosednja krompirišča. Letos bodo zatiranje hrošča organizirale splošne kmetijske zadruge. Te so edino sposobne za širše področje pravočasno nabaviti kemična sredstva-in stroje z veliko zmogljivostjo. Važ. no je namreč, da se škropljenje opra- vi v čim krajšem času, ker v poletnih mesecih najbolj primanjkuje delovne sile na deželi. Koristno bi bilo, če bi člani kmetijskih zadrug ustanovili posebne odbore za zatiranje hrošča. Ti odbori bi skrbeli za nabavo strojev in kemičnih sredstev, razporejali delovno silo, določali področje, na katerem bodo skupine škropile in določali, koliko mora posamezno gospodarstvo prispevati za zatiranje. Naša republika bo letos iz proračuna prispevala za zatiranje koloradskega hrošča skoraj 20 milijonov din. Ta sredstva bodo porabljena predvsem kot pomoč kmetijskim zadrugam za nabavo strojev. Razen tega ba iz tel. finančnih sredstev prispevala država 65% za porabljena kemična sredstva. Kmetijske zadruge bodo prodajale svinčeni arzenat in DDT sredstva za zatiranje hrošča s 65% popustom od redne cene, razliko pa bo povrnila država. Zato bodo morale kmetijske zadruge voditi posebno evidenco o prodaji teh sredstev. Toplo vreme je že privabilo prve hrošče iz zemlje. Pretekli teden so našli letos prvega hrošča v Kostanjevici na Krasu v goriškem okraju. Zaradi ugodnega vremena moramo pričakovati letos predčasni pojav hrošča tudi drugod. Prva najdba nam je opomin, da moramo s pripravami za zatiranje pohiteti. Kmetijske zadruge naj ne odlašajo več z naročilom tehničnih sredstev za zatiranje, ki jih ima na zalogi Kmetijski magacin v Ljubljani in njegove podružnice v Celju in Mariboru. Pregledati in popraviti je treba vso obstoječo opremo za škropljenje, P c nje in razkuževanje zemlje, kjer je ni, jo je treba takoj naročiti, '.ebivalstvo je treba dobro spoznati s škodljivcem in načinom zatiranja. Le če bomo dobro pripravljeni, bomo lahko že v začetku uspešno udarili pc hroščevi golazni. Ne zamudimo pravega trenutka za uničenje prvih hroščev, kajti to bi se nam pozneje zelo maščevalo. K. E. Začasna pocenitev električne energije za večjo potrošnjo v gospodinjstvu GI?vna dlrekc**« za e’ektrOeo^po ».rstvo ie v sporazumu s svetom za industrijo LRS In upravo za cene pr! finančnem ministrstvu izdala navodila distribucijskim podjetjem v Sloveniji glede začasnega znižanja cene za presežke porabe električne energije v gospodinjstvu. To znižanje bo veljalo v poletnih mesecih. In sicer zaenkrat v maju in juniju. Vsako gospodinjstvo, ki plačuje električno energijo po nižji stopnji tarife (z osnovnim prispevkom 75 din za prvi prostor in 45 za vsak nadaljnji ter 3 din za potrošeno kilo- Znižanje cen pšenične moke In kruba Z odločbo o enotnih maloprodajnih cenah pšenične moke in kruha v prosti prodaji z dne 27. t. m., ki jo je Izdal Svet za blagovni promet FLRJ. se znižujejo dosedanje maloprodajne cene in postavlja naslednje enotne maloprodajne cene. ki veljajo od 1. maja dalje. a) Pšenična moka tipa 90 •/• meljave 33.— din za kg b) Pšenična moka tipa 80 */• meljave ; Ai.— din za kg c) Kruh iz pšenične moke tipa 90 */• meljave 30. — din za kg d) Kruh iz pšenične moke tipa 80*/» meljave 42.— din za kg Podjetja za promet z žitaricami bodo zaračunavala pšenično moko pri neposrednih dobavah kupcem po naslednjih prodajnih cenah na debelo: a) Pšenična moka tipa 90*/# meljave 31. — din za kg b) Pšenična moka tipa 80 •/• meljave 44.— din za kg Trgovska podjetja (državna fn zadružna) ter pekarne moraio izvršiti dne 30. t. m. popis zalog pšenične moke. nabavljene po do-sedai veljavnih prodainih cenah na debelo in ngotovlti razliko med dosedanjimi nabavnimi cenami fn novodoločeniml maloprodajnimi Zgleden primer Precej dijakov-višješolcev z VIII. gimnazije v Ljubljani je doma iz Litije. Polja. Kresnic In drugih bližjih krajev, odkoder se vsak dan vozijo k pouku v Ljubljano. Njihovim staršem je težko priti na roditeljske sestanke zaradi razmeroma visoke voznine. Sklep vodstva šole. da bi šli razredniki višjih razredov na sestanek v Litijo oziroma Polje, so starši vozečih se dijakov toplo pozdravili, saj so v tem videli vso skrb šole In ljudske oblasti za resničen uspeh in napredek mladine. \endar se ta obisk ni končal le z roditeljskim sestankom. Vezi med šolo In starši je treba čim tesneje povezati in zato so obiskali amenjena kraja tudi • člani različnih sekcij mladinskega kulturnega društva »Miran Jarc«, ki je žel že precej nemajhnih uspehov v Ljubljani in tudi izven nje. V Litiji so priredili akademijo 5. v Polju pa 20. aprila. Vse skupine: recitatorska, pevska, literarna, dramatska in orkestralna so pokazale sadove svojega letošnjega dela. Tak način de?« Je pravilen, ker mladina z njim zbližuje šolo s kraji, v katerih stanuje precej njihovih sofoicev in ker so take akademije lep obračun celotnega kulturnega dela. V K. Vreme VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 28. aprila ob 7. uri: Nad vzhodno Evropo se razteza’ področje visokega zračnega pritiska, ki se polagoma premika proti srednji Evropi, katera je v območju slabotnih frontalnih motenj. — Danes je v Sloveniji pretežno oblačno vreme s krajevnimi padavinami tn najnižjo temperaturo 6° C v Planici. — V Ljubljani je bil danes ob 7. uri zračni priitisk 734.4 mm, pritisk raste, temperatura zraka 11.5° C najnižja temperatura 11.2» C, relat. vlaga 88“'o. rahlo prši, nebo oblačno, vidljivost 12 km, v zadnjih 24 urah je padlo 0.1 mm dežja. Napoved za torek: Izboljšanje, le tu in tam neznatne plohe. Temperatura se bo dvignila. Nudimo dnevno neomejeno količino enodnevnih piščancev čistokrvne In mešane pasme. Cena čistokrvni pasmi Je 30 din po kosu — (Štajerke, leghorn, plimut, Rhode-Island). za mešano pa 28 din po kosu. Naročila sprejema Trg. podjetje »Perutnina«, Ptuj. Po želji dostavimo piščance tudi po železnici. Dne 30. aprila bo na Jesenicah sejem, na katerem bomo razprodajali po zelo znižanih cenah vse vrste tekstilnega blaga, obutev, klobuke, kovinske in lesne izdeike, razne gospodinjske in praktične predmete. — Poslužite se ugodnega nakupa. cenam?. Na ta način ugotovljeno razliko bode podjetja državnega trgovskega omrežja in družbenih organizacij krila iz lastnih pozitivnih razlik. V kolikor podjetje ne more na ta način pokriti celoten znesek obračunane razlike odobri ostanek razlike na tekočem računu podjetja v bremfc računa št. 800048 — Razlike v ceni v trgovini. Vlaganje zahtev za regres In odobravanje regresa državnim trgovskim podjetjem se izvrši po predpisih Navodila o obračunu, vplačilu In regresu razlik, nastalih zaradi spremembe cen blaga v trgovskem omrežju ter zaradi spremembe cen uslug (Ur. 1. FLRJ št. 56/50) ter sprememb in dopolnitev tega navodila (Ur. 1. FLRJ št. 24/51). Splošne kmetijske zadruge in podjetja okrajnih zvez kmetijskih zadrug bodo regresirale gornio razliko po določilih Naredbe o kreditiranju. prevzemu nekurentnega Industrijskega blaga in regresih splošnih kmetijskih zadrug In podjetij okrainih zvez kmetijskih zadrug (Ur. 1. FLRJ št. 13/52). Natančnejša navodila bodo objavljena v Gosoodarskem vestniku. — Urad za cene Sveta vlade LRS za blagovni promet. IZ P0DMELCÄ Po dolgih mesecih je krajevna organizacija OF sklicala množični sestanek, na katerem su izvolili člane in članice novih občinskih oü-borov OF in AF2. Po naši upravni razdelitvi spadajo namreč vse vasi dosedanjega krajevnega ljudskega odbora Podmcicc, razen naselja Temeljine pod novo občino Most na Soči (prej Sv. Lucija ob Soči). Sestanek je vodil tov. Zarnik, ki je upravičeno grajal dosedanjo nedelavnost tukajšnjih organizacij, ki obstojajo le na papirju, in ki niso niti z* to poskrbele, da bi se Izvedla potrebna popravila lokala, ki služi za sestanke in prireditve. Ožigosal in osvetlil je tudi lažnivo gonjo domačih in tujih sovražnikov proti našim ljudskim oblastem, češ da se pri nas po nedolžnem preganjajo vera. cerkev in duhovščina in je v zvezi s tem prečkal obtožnico proti 5 domačim duhovnikom in enemu bogoslovcu, ki so bili po večdnevni obravnavi marca letos v Tolminu obsojeni od goriškega okrožnega sodišča zaradi protiijud-skega in protidržavnega delovanja za časa NOB in po osvoboditvi vse do leta 1951. Pri nas ljudje po večini dajo nekaj na to, da imajo vasi in hiše na zunaj čedno, prikupno lice. Vendar razni, deloma že razmazani napisi iz dobe priključitve ne napravljajo prijaznega vtisa. Novi občinski odbor bo moral poskrbeti, da ti napisi po hišah zginejo, ker so pač zastareli in so mnogi preveč primitivni. neestetični In tudi jezikovno mnogokrat zgrešeni In neokusni. Po večjih krajih so povsod krajevne oblasti že poskrbele, da so take. zunanjost kazeče stvari, že davno bile odstranjene. — vatno uro), bo v obračunskih mesecih maj in junij plačalo za vsako kilovatno uro. ki jo več porabi kakor v marcu, le 1 din namesto 3 din. Tudi pri odjemalcih, ki nimajo števca in plačalo porabo po pavšalni ocenitvi, se bo uporaba kuhalnika. k> bo prijavljen, zaračunala Po nižji ceni. Namen tega ukrepa le. omogočiti gospodinjstvom kuho z električnim tokom v pO-ir mesecih, ko |e taka kuha najprimernejša in prihraniti kurivo, posebno drva. Tako si bodo gospodinjstva ustvarila rezervo kuriva za zimo. kar ie posebno važno, ker bo sedania zagotovljena preskrba s kurivom prenehala s prihodnim letom, ko bodo morali potrošnik! plačevati .kurivo do ekonomskih cenah. Ta ukrep ie treba pozdraviti ne samo s stališča gospodin! marveč tudi zaradi tega. ker nam ho omogočil varčevati s kurivom, zlasti z drvmi katerih razpoložljive količine so omejene. Predvsem pa pomeni seveda veliko olaišavo našim gospodiniam. ki iim ne bo treba v poletnih mesecih mučiti se v vroči' kuhinji. Vedeti moramo, da se or! štedilniku izkoristi za kuho samo 15 */• kalorične vrednosti kuriva, vse drugo gre deloma za secrevante štedilnika deloma pa v dimnik. Pr? eletkrlčnem kuhalniku pa se lahko izkoristi za kuhn 40 kalorli. ki iib daje kuhalnik. Naše elektrarne imajo sedaj razpoložljivo energijo, ki jo lahko ponudijo gospodinjstvom po znižani ceni. Ta pocenitev je zaenkrat določena za dva meseca, ko vodostaj našib rek omogoča večjo proizvodnjo električne energije. Kolikor pa bo naša energetska situacija povoljna in bo tudi primeren odziv potrošnikov. bo to znižanje cene podaljšano še za mesec, dva ali celo tri. Pocenitev kaže gibčnost naše tarifne politike v elektrogospodarstvu v pogojih novega ekonomskega sistema. Cena 1 din za vsako več potrošeno kilovatno uro je zelo ugodna. Vzemimo primer gospodinjstva s trem! tarifnimi prostori, ki le v marcu plačalo za pavšal 165 din In za potrošenih 30 kilovatnih ur 90 din. skupaj torej 255 din. Če bo sedai gospodinja kuhala na dveh kuhalnikih po 600 vatov in bo za kuho potrošila 90 kilovatnih ur. bo za to večjo potrošnjo plačala le 90 din. tako da se bo celotni račun povečal od 255 na 345 din. čeprav bo potrošila vsega 120 kilovatnih ur, torej štirikrat več kakor prej. Koliko pa stane kuhanje z električnim kuhalnikom, sl vsaka gospodinja lahko sama izračuna, če upošteva, da potroši običajni 600 vatni električni kuhalnik na uro 0.6 kilovatne ure. kar stane, če gre za dodatno potrošnjo nasproti potrošnji v marcu, le 0.60 din. Gostovanje celjskih dijakov v Postojni Mladinski mešani pevski zbor I. gimnazije v Celju, ki je sekcija MKUD »Maksim Gorki«, je bil nedavno na gostovanju. Prvi njegov koncert je bil v Domu JLA v Pulju, drugi pa v Domu kulture v Postojni. Pod izkušenim strokovnim vodstvom dirigenta prof. Egona Kuneja so celjski dijaki tako navdušili poslušalce v Postojni, da so lih pozdravljali po vsaki točki. Na sporedu so bila razna dela slovenskih in hrvatskih skladateljev. S tem svojim koncertom so cel!«kf dijaki upravičili svoj sloves najboljšega srednješolskega pevskega zbora v Sloveniji in naši mladini dokazali, kaj vse se lahko doseže s trdno voljo in pod dobrim strokovnim vodstvom. Želimo. da bi nas mladi celjski pevci še večkrat obiskali. -R Zaključen je Teden ljudske prosvete v Št. Vidu IZ NAŠIH KRAJEV V soboto zvečer je bila v St. Vidu pri Ljubljani velika zaključna revija dela kulturnega društva »Milan Majcen«. To je bila zadnja priredite’/ v Tednu Ljudske prosvete v St. Vidu. Ves teden je bil izpopolnjen s pestrimi prireditvami, tako da je kar težko reči, katera je najbolj uspela. Mnogo zanimanja je med ljudstvom vzbudila premiera Gobčeve operete »Hmelj-ska princeza«, pri kateri je sodeloval ves ansambel šentviškega gledališča. Prisrčne so bile prireditve v torek in sredo popoldne, ko so pokazali na odru šentviškega gledališča pionirji in mladinci z XII. državne gimnazije in državne glasbene šole St. Vid — Ljubljana, kako se vzgaja in kako napreduje naša mladina v teh šolah. V petek popoldne so nastopili učenci glasbene in baletne šole kulturnega društva »Milan Majcen« s pestrim sporedom. Nastopila sta oba pionirska harmonikarska zbora ter solisti z uspelimi pevskimi, glasbenimi in baletnimi točkami. Na zaključni reviji v soboto zvečer, ki je bila posvečena enajsti obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte pa so nastopile vse skupine društva ter pevski zbor iz bombažne tkalnice Vižmarje in mladinski zbor z XII. gimnazije. — Na sliki je pionirski harmonikarski zbor društva »Milan Majcen«, ki Je uspešno nastopal v Tednu Ljudske prosvete v St. Vi du. CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA V torek, 29. aprila, bo ob 20 v dvorani Mestnega gledališča (Gledališka pasaža) drugo predavanje v okviru tečaja »O vzgoji naših otrok«. Predavala bo tov. prof. Kolar Nuša: ■NEKATERA VPRAŠANJA VZGOJE PREDŠOLSKEGA OTROKA« Na predavanje so poleg prijavljencev tečaja vabljeni tudi tisti, ki jih vprašanja vzgoje zanimajo. Nadaljnja predavanja bodo objavljena v dnevnem časopisju (v rubriki objav predavanj). CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA V torek, 29. aprila, bo ob 20 v dvorani fizikalnega inštituta (Univerza — vhod iz Gosposke ulice) četrto predavanje iz ciklusa predavanj v zvezi z razstavo iznajdb iz Palais de la dčcouverte v Parizu (razstava je v spodnjih prostorih Moderne galerije). Predaval bc univ. doc. dr. Kuščar Ivan: »KAJ JE SVETLOBA« Predavanje bodo spremljali poiskusi. — Nadaljnja predavanja bodo objavljena v dnevnem časopisju (v rubriki objav predavanj). TREBNJE. Sindikalno umetniško društvo »Josip Jurčič» ie nedavno uprizorilo v Dobrniču igro »Pogumni Tonček«. V proslavo 27. aprila so v soboto zvečer zagoreli kresovi po vseh vaseh in na hribovitih krajih. Na praznik 1. maja bo akademija s kulturno-pro-svetnim sporedom. Organizirali bodo skupen pohod na Lipnik nad Trebnjem, kjer bo ljudsko rajanje. CATEž. V Čatežu so zelo poživili delo dramatske sekcije. Priredili so že več krajših iger in z njimi tudi gostovali na sosednih odrih. Najbolj pridni so pionir]!. Za proslavo 1. maja so pripravili »Svojegiavčka«. Denar, ki ga bodo pri vseh igrah dobili, so namenili za preskrbo kulis in ostalo opremo odra. Z. A. NA DOLU PRI HRASTNIKU se pridno pripravljajo na odkritje spomenika padlim borcem. Temeljna dela so že dokončana, izvršilo jih je domače podjetje »Saksida«. Pri tem delu so prostovoljno pomagale vse krajevne organizacije in pionirji. Spomenik bo stal sredi vasi ob cesti, odkrili pa ga bodo 1. maja. Ta dan bo velik praznik za vse Zasavje. Svoje sodelovanje so prijavile vse bližnje vasi. da počaste spomin tistih, ki so padli za našo svobodo. -I. MOKRONOG. Za proslavo 1. maja In 27. aprila so pripravile množične organizacije v Mokronogu izbran spored. Na predvečer praznika bodo akademije, na dan 1. maja pa bodo množične organizacije priredile izlet na Sv. Vrh nad Mokronogom, kjer bo prvič zagorela elektrika. A. Z. Ildo plaža stroške za odstranitev snega s streh? Naše uredništvo Je prejelo kopico pisem v katerih nam naročniki poročajo o čudnem ravnanju nekaterih hišnih posestnikov v Ljubljani, ki skušajo vnovčiti pri svojih strankah račune »za kidanje snega«. Naročniki nas tudi vprašujejo, kdo je dolžan plačati stroške za odstranjevanje snega s streh. Obrnili smo se na Svet za gradbene in komunalne zadeve MLO, ki je ob zadnji snežni katastrofi pozval hišne lastnike, naj odstranijo s streh snežne gmote in opozoril tudi vse stanovalce, da naj v svojem lastnem interesu in uvidevnosti pomagajo pri odstranjevanju snega. S tem pozivom ni bilo piišljeno, da morajo najemniki stanovanj prispevati denarni del k stroškom, ki Jih je imel lastnik hiše. Praksa, kjer so hišni lastniki brez prejšnjega dogovora s svojimi najemniki prevalili račun za kidanje snega na najemnike, ni pravilna. - Najemniki niso dolžni plačati sorazmerni del računa za kidanje snega, ampak gre ta v breme hišnega lastnika, odnosno držav, upravnega organa. ' : m • • 4 «fcÄfeat -cV- 4 ' ■ š Kakor povsod po Sloveniji so dostojno proslavili praznik Osvobodilne fronte tudi ▼ Zg. Šiški. Razen slavnostne akademije, ki ie bila v petek 25. t. m., je na praznik nastopila tudi mladinska godba industrijske šole Litostroj, ki je stara šele eno leto in šteje 43 gojencev, ter pod vodstvom svojega kapelnika Leandra Pegan« priredila promenadni koncert pri spomeniku padlih žrtev ob Celovški cesti. _________ Odločba o odobravanju potrošniških kreditov V Gospodarskem sveto vlade FLRJ so podpisali odločbo o dovoljevanju kreditov za nakup industrijskega blaga. Kredite bodo dajala trgovska podjetja in backe (krajevne hranilnice) delavcem in uslužbencem, ki so staloo zaposleni v državnih podjetjih in ustanovah, podjetjih in ustanovah družbenih in zadružnih organizacij, invalidom io upokojencem. Potrošnikom se bodo dajali krediti za dobo od 1 do 3 let. Cas, v katerem je treba izplačati kredit, bo odvisen v glavnem od vrednosti blaga in dolžine trajanja njegove rabe. Določeno je, da se bodo dovoljevali enoletni krediti za nakup volnenih tkanin, volnene konfekcije, posode, stekla in drugega. Na up za Z leti bodo dajali štedilnike, peči, hladilnike, radijske aparate, dvokolesa in drugo podobno blago. Na up za 3 leta pa samo stanovanjsko opremo. Kredit bodo dobili delavci In uslužbenci, ki so v neprekinjenem delovnem odnosu najmanj leto dni. Podčastniki, častniki, vojaški uslužbenci JLA in pripadniki UDV bodo lahko dobili potrošne kredite samo pri vojaškem kreditnem servisu na dosedanji način. Potrošniki lahko dobe kredit po njihovi kreditni sposobnosti, in sicer največ do ene Četrtine skupnega zaslužka za dobo, za katero je kredift odobren. Kreditno sposobnost bo ugotavljal kreditor — banka ali trgovsko podjetje. Na kredit pri banki oziroma krajevni hranilnici bodo potrošniki plačevali obresti po veljavnih predpisih, trgovska podjetja pa bodo pri prodaji na up zaračunavala do 4“/* višjo ceno od normalne na račun obresti in kreditne službe. Pri nakupu blaga mora potrošnik plačati v gotovini takoj od 10 do 30“/» vrednosti kupljenega blaga, če želi, pa lahko plača tudi več. Del kupnine bodo potrošniki lahko plačali v industrijskih bonih. Ali si že naročnik ponedeljske izdaje »Slovenskega poročevalca«? Mesečna naročnina samo 20 din DNEVNE VESTI KOLEDAR Torek, 29. aprila: Vital, Marina. Sreda, 30. aprila: Katarina S. SPOMINSKI DNEVI 29. IV. 1830. — Rojen v Mengšu pisatelj Janez Trdina. 29. IV. 1945. — Nemci so ustrelili v mariborski okolici 70 talcev. 29. IV. 1945. — Enote IX. korpusa so zavzele položaje okrog Trsta. . Triglavski Dom na Kredarici in koča pri triglavskih jezerih od 1. do 4. maja odpiti. 2769-n Izletniki! Pričenši s 1. majem vozi redno avtobus med Bohinjem in Savico. — 30. aprila pelje avtobus iz Ljubljane di- rektno do Savice. — Informacije v društveni pisarni. — Planinska društvo Ljub-iiana-matica. 2768-n V dneh od 1. do 4 maja ni niti na Polikliniki niti v splošnih ambulantah rednih ordinacij Nadomešča jih dežurna siužba Poliklinike, Miklošičeva cesta 20, telefon 50-81. Posluje tako kot ob nedeljah. — Dežurna služba zobnega' ambulatorija Nebotičnik je samo v soboto 3. maja od 7,—12. ure. 2763-n RAZNE AIORSKE RIBE danes v ribarnici. Opozorilo upnikom in dolžnikom! DUR pri »Prešernu«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, stopi v likvidacijo z dnem 30. IV. 1. 1952. ter poziva vse upnike in dolžnike, da uredijo svoje -račune najkasneje do 20. maja 1952. 2766-n Na podlagi sklepa upravnega odbora OZKZ Gorica z dne 31. marca 1952 ie prešlo z dne 1. aprila 1952 v likvidacijo Trgovsko podjetje Kmetijskih zadrug Šempeter pri Gorici. Pozivamo upnike in dolžnike, da do 15. maja 1952 prijavijo svoje terjatve In poravnajo svoje ob- GLEDALIŠCE LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 29. aprila ob 20: Kreft: »Krajnski komedijanti«. Zaključena predstava za gimnazije Krško, Brežice, Sevnica, Senovo. »rada, 30. aprila ob 20.30 Anouilh: »Povabilo v grad«. Premiera. Izven. Proslava 40-!etnice umetniškega delovanja Marije Vere. (V opernem gledališču). Zasedba novega dramskega dela »Porabilo v grad« je naslednja: vlogo dvojčkov Koraca in Frederica bosta igrala Izmenoma Branko Miklavc In Maks Bajc, njuno teto gospo Desmermortesovo Maria] Vera, njuno sestrično Indio Duša Počkajeva, Diano Tina Leonova, bogatega finančnika Messerschmanna Maks Fu-rijan, njegovega tajnika Eombellesa Izmenoma Maks Baje ln Branko Miklavc, svetovljana Romainvilla Janez Cesar ln Stane Potokar, plesalko Izabelo Ivanka Mežanova njeno mater Marija Nablocka, lektorico Capulatovo Elvira Kraljeva, Josua, maitra d’hötel Aleksander Valič. Začetek predstave izjemamo ob 20.30 — Predstava je izven, vstopnice so že v prodaji. OPERA Torek, 20. aprila ob 20: Giordano: An drč Chenier. Red A. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, GLEDALIŠKA PASAŽA Torek, 29. aprila: Zaprto. Sreda, 30. aprila: Zaprto- RADIO SPORED ZA TOREK Poročila Ob 5.45, 6.30, 12.30, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. — 5.30—7.30 Pester glasbeni spored, vmes objave; 5.50—6.00 Jutranja telovadba; 6.00—6.05 Objava dnevnega sporeda; 6-35—7.00 Gospodinjski nasveti; 7.00—7.10 Pregled tiska in radijski koledar; 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — Milica Kitek: Veter pripoveduje (ponovitev); 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo: Ob 1. maju; 12.00 Igra Srečko Dražil s svojim ansamblom; 12.40 Zabavna glas-ba, vmes objave; 13.00 Veseli domači na-pevl; 13.45 29. lekcija tečaja angleškega jezika; 14.00 Koncert lahke glasbe; 15.10 Zabavna glasba, vmes objave; 15.30 Zeleh ste — poslušajte! (zabavna glasba); 16.00 Popoldanski koncert jugoslovanske simfonične glasbe; 17.10 Na harmoniko in bas igrata Darko Skoberne in Miško Hočevar; 17.30 Zdravstveni nasveti; 17.40-Kaj je to — fuga? (glasbena oddaja s komentarjem); 18.15 Radijska univerza ■— Univ. prof. dr. Lunaček: Razvoj porodništva v Sloveniji; 18.30 Popularne arije iz francoskih oper; 19.00—19.10 Oddaja Radia Jugoslavija v nemškem jeziku na valu 327.1 m; 19.00—19.30 Zabavna glasba, vmes objave; 19.10—19.20 Ing. Jože Levstik: Nekaj misli ob priliki izoblikovanja enotne organizacije kmečkega zadružništva; 19.40 Zabavna glasba, vmes objave; 20.00 Radijski feljton; 20.15 Komorna oddaja ruskih avtorjev — sodelujejo: Sopranistka Otta Ondina, pri klavirju Pavel Sivic in godalni kvartet Rupel; 21 00 Ciklus predavanj iz literarne zgodovine: Prof. dr. Anton Ocvirk: Ivan Cankar — H. del; 21.20 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana; 22.15 Pregled sporeaa za naslednji dan; 22.20—23.00 Za lahko noč — glasba Edvarda Griega; 22.30—22.45 J. B. Priestley: Pojo naj ljudje (radijski roman v nadalj.) na valu 327.1 m; 22 45—23.00 Oddaja Radia Jugoslavija v poljskem jeziku na valu 327.1 m. vezno sti. 2761-n OBVESTILA POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Okrajno podjetje Avtopromet Ljutomer je na podlagi odločbe Izvršilnega odbora OLO Ljutomer št. 144-52 z dnem 15. marca 1952 prešlo v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, naj prijavijo svoje terjatve in plačajo obveznosti do 31. maja 1952. 2765-a POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Okrajno prevozništvo in remont, Kamnik, preide na podlagi odločbe Predsedstva OLO Kamnik preds. št. 92-52 z dne 9. aprila 1952 z dnem 30. aprila 1952 v likvidacijo. — Pozivamo upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve in poravnajo svoje obveznosti do 31. maja 1. 1952. — Likvidacijska komisija. 2762-a PREDAVANJA Clane Kluba kulturnih ln znanstvenih delavcev vabimo na predavanje angleškega književnika, g. R. -Botralla: O najnovejši angleški književnosti. Predavanje bo v torek 29. aprila ob pol 21. 2755-a KONCERTI Anton Trost koncertira z novim sporedom 5. maja. 2771-n Sopranistka Marija Tomčeva iz Beograda poje 7. maja pesmi in arije iz domače in tuje literature. 2772-n KINO LJUBLJANA: KINO UNION: ameriški barvni film: »Trije mušketirji«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 in 21. KINO »MOSKVA«; mehiški film: »Biser«. Tednik. KINO »SLOGA«: Italijanski film: »Grenki riž«. Tednik. Predstave v obeh kinematografih ob 16, 18.15 in 20.30. Prodaja vstopnic od 15 dalje. KINO »TIVOLI«: angleški film: »S čredami čez kontinent«. Tednik. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom predstave. KINO »TRIGLAV«: Italijanski film: »Grenki riž«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »SISKA«: mehiški film: »Biser«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 15 dalje. JESENICE: ameriški film: »Gospa Bowa-ryjeva«. Tednik. KRANJ — STORŽIČ: angleški filmt »Beli hodniki«. Tednik. KAMNIK: angleški film: »Sinja laguna«. Tednik. UMRLI Umrl Je po dolgi bolezni naš., dobri očka FRANC RAKOVSCEK, drž. upokojenec, v starosti 77 let. Pogreb bo v torek 29. aprila ob 14 na Bledu. — Žalujoči ostali. X 2758-a Umrla Je naša dobra mama MARIJA GRAŠIČ roj. ŠIRC. Pogreb pokojne bo v torek 29. aprila ob 17 na pokopališče v Kranju. — Žalujoči Grašeeevi. 2767-a Umrli so naša ljubljena mama, stara mama IVANKA JAKLIČ roj. ARKO, vdova pisatelja in učiteljica v pokoju. Pogreb bo v sredo 30. aprila ob 14.30 izpred doma, Ciglerjeva 25, na pokopališče k Sv Križu. — Žalujoči: Lado, Milo, sinova; hčerke Mimi, Tonka, Nuška, Helena. Ivka; sestra Karolina; zet Ing. Lojze Sluga, vnuki in vnukinje. — Ljubljana. St. Vid, Toronto. 2773-a MALI OGLASI TRI NATAKARICE iščejo takojšnjo zaposlitev. — Naslov v podružnici SP Hrastnik. 5518-1 ELEKTROMOTOR 6 k. s., 220 woltov naprodaj. — Naslov v podružnici SP Trbovlje. 5517-4 MOTORNO KOLO Puch 250 ccm z rezervnimi plašči, potreben majnnega popravila zelo ugodno prodam. Event, zamenjam za biago ali bone. Nasiov v podružnici SP Trbovlje. 5516-4 NAJDITELJA avtomobilske gume, izgubljene 24. aprila zvečer od Teharske ceste Celje do Arje vasi naprošam, da ■ jo vrne za nagrado pri bencinski črpal-* ki Celje. 5513-10 SLUŽBO NATAKARICE iščem kjersoii. Nasiov v podružnici Slovenskega poio-čevalca Celje. 5514-1 POSESTVO 7 m pol ha, poslopje, inventar Cena 160.000 din Požin August, Lo-kavec, Rimske Toplice. 5505-7 ZAHVALJUJEM se gasilcem, enoti JLA iz Titove vojašnice in vsem ostalim, ki so nam pomagali ob požaru 13. aprila. — Dr. Kebevšek Franc in Ludvik, Celje. 5506-11 TRGOVSKI POSLOVODJA s 25-letno prakso išče primerne službe. — Ponudbe pod »Poslovodja« na podružnico Slov. poročevalca Celje. 5507-1 ČEVLJARSKI STROJ prodam. Naslov v podružnici SP Celje. 5508-4 KUPIMO ŽARNICO za epidiaskop 110 V, 5000 W Zeiss Ikon Izdelek 1557-14. Ljudska univerza v Celju, učiteljišče. 5509-5 ŠPORTNO KOLO z osmimi brzinami in foto-aparat 6x9. Reibenšu Anton. Pobrežje, Osojnikova 20, Maribor 5520-4 ČEVLJARSKI STISKALNI STROJ za dva para čevljev prodam. Majes Jože, Hrastnik št. 51. 5510-4 ZA TERENSKO DELO sprejmemo ključavničarje, varilce in električarje. Plača po uredbi s terenskim dodatkom. Hidromontaža. Ulica heroja Tomšiča, štev. 2-n, Maribor. 5446-1 STROJ za polnjenje klobas, dobro ohranjen. kupi Institut za TBC. Golnik, Gorenjsko 5354-5 PISALNI STROJ Portabel prodam. Vuga, Črnuče, Blok »Teia«. 5494-4 PRODAM tri kompletna okna 80x120 in rabljena vrata. Kristovič, Spodnje Gameljne. 5497-4 V GOSTILNI PAJK ali na poti izgubljeno večjo vsoto denarja in bone vrniti za lepo nagrado v oglasnem odd. 5493-10 KUHINJSKO OPRAVO prodam. Gerbičeva ulica 84. 5522-4 KAD za kopalnico, emajlirano, prodam; tudi za bone. Blažič Helena, Berneker-jeva ulica štev. 3, Ljubljana, Zelena jama. 5499-4 LEPO STANOVANJE, komfortno, dvosobno, v centru, zamenjam za sličnega v Šiški. Ponudbe pod »Priložnost« na oglasni oddelek. 5500-9 UDOMAČENEGA VOLKA, leto starega — prodam. — Ponudbe na: Žaga Kozina, Sežana. 5512-4 PREKLICUJEM, kar sem govorila o Pla-tovšek za neresnične. — Otorepec Marija. 5515-11 KUHINJI ugodno naprodaj. Ogled v pleskarski delavnici, Hrenova ulica. Ljubljana. 5437-4 PLETEM iz prinešenega materiala. Naslov v oglasnem oddelku. 5521-2 KVALIFICIRANA ŠIVILJA išče zoposlit-ve v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku. 5511-1 VEC MIZARSKIH MIZ, novih, bukovih, prave velikosti za vsa mizarska dela — prodam. Naslov v ogl. oddelku. 5503-4 RUDNIK KAMENE SOLI Tušanj - Tuzla sprejme sledeče kvalificirano osebje: šefa računovodstva, starejšega rudarskega poslovodjo - Specialista za poglabljanje oken (šahtov), dva dobro kvalificirana ključavničarja za Jamske strojne napiave, dva dobro kvalificirana električarja za jamske naprave. Prednost imajo samci. Plača po uredbi ln sposobnosti. Nastop takoj. Reflek-taati naj se javijo na gornji naslov. V Oglasnem oddelka »Slovenskega poročevalca« dvigniite sledeče ponudbe: Avstrija 4069, Bliže mesta 3696. Cena ugodna. Del hiše 3473, Film 3195, Gorenjsko 294, Kjrkoli 2682, Lepo 5246, Maj 4600, Mimo 3903, Mizar 70—S083, Obrtnik 713, Pozneje 2543, Plačam dobro, Poštena 4469, Plačam dobro po dogovoru. Sredi mesta 3853, Stanovanje 3038. Stanovanje 857, Šiška 4251. 400 mm 3952, Trikrat tedensko 3730, Takoj 4227. Takoj 3166. Ugodno 690. Vestna 2961, Zmerna cena. 1L viospodinje, kuhajte poleti z elektriko! Kuhanje z elektriko Vam v maju in juniju omogoča za vsako kilovatno uro, ki jo več potrošite kakor *j mesecu marcu. "Preberite članek na tej strani! Mile Smolinsky: Sličice iz Trbovelj v letih 1929-1933 Napisano po pripovedovanju Rudija Kralja, oficirja JLA, in drugih starih delavskih borcev iz Trbovelj Rudar Zalar se opoteka domov. Je pijan? Ne, reduciran je. Doma ga sprejme žena z desetimi otrpki in nemo zre vanj. Saj jokati ne more več. V njenih očeh ni več solza. Mar ni prejokala že dozdaj vse dni in noči, ko je mož delal po dva, največ po tri šihte na teden, vseh deset otrok od najmlajšega do najstarejšega pa planejo kakor lačne zveri na močnik, ko jim ga postavi na mizo. In ves ljubi dan od jutra do večera kriče samo eno: »Mama, kruha!« Joj, ali naj gremo živi pod zemljo? Da, ko bi Zalar imel posestvo ali če bi bil ljubček tega ali onega predpostavljenega, čigar beseda pri gospodih na rudniku nekaj zaleže. Potem ne bi bil reduciran in bi delal tudi po štiri dni v tednu. Ali pa, če bi bil dobro zapisan pri dušnem pastirju Žmavcu. Potem bi kaj kmalu zopet dobil delo. Toda Zalar nima niti posestva niti se ni znal prilizovati nikomur in tudi klerikalec ni bil nikoli. Pač pa je čisto navaden in pošten ter celo pohleven proletarec. In kaj sedaj? Toda, ali je mar Zalar edini, ki je reduciran? So lačni samo njegovi otroci? Mar jih ni na cesti več kot dve sto in še in še odpušča rudnik, medtem ko ostali delajo le po petnajst, deset in še manj šihtov na mesec? Dela ni, kriza je. In zato so lačni vsi knapovski otroci. Seveda samo knapovski. Za gospodo na rudniku pa ni krize. Poharčevo, vdovo po umrlem rudarju, ki nikjer ni mogla dobiti zaposlitve, je vprašal zvečer njen enajstletni fant: »Mama, si že jedla?« »Da. da, jaz sem že prej pojedla. Kar hitro jej in nič se ne obotavljaj!« je odgovorila — in sedla na stol, ker se ji je meglilo pred očmi od lakote. In fant je verjel! Se sanjalo se mu ni, kolikokrat je že ostala njegova mati brez kosila ali večerje. Toda naslednji dan tudi za otroke ni bilo več večerje. Poharka je vse tri poslala k svoji prijateljici Fortejevi. Ko je prišel večer, jih je Fortejeva vprašala, če ne bodo šli domov. »Ne, mama je rekla, naj kar tu ostanemo,« je bil odgovor. In otroci, ki so videli že Francijo, Holandijo in Belgijo, čeprav ima najstarejši izmed njih šele trinajst let, so ostali do naslednjega dne, ko jih je Poharka poslala zopet drugam ... * Pred občino stoji velika gruča brezposelnih. Več sto jih je, raztrganih in upadlih lic, med njimi tudi mnogi družinski očetje. Glasno zahtevajo kruha in dela. Orožniki jih razganjajo s kundaki. Dobili so zasilno delo na banovinski cesti Reka—St. Pavel, šest kilometrov od Trbovelj. Ker je predaleč domov, jim kuhajo hrano kar na cesti. Toda kaj jim pomaga tako delo, ko pa dobivajo po dva do tri dinarje na uro in jim to zadošča komaj za kuhinjo. Stavka. Kakor na povelje jim padejo krampi in lopate iz rok in že se vije proti Trbovljam sprevod z zastavo na čelu. Brezposelni stavkajo! Sprevod se ustavi pred občino, delegacija se napoti k županu Vodušku. Toda dosegli niso drugega kakor to, da je banovina odpustila voditelje stavke. Zima 1932 —1933. Zopet zborujejo brezposelni, to pot v Delavskem domu. Dvorana je nabito polna. Zahtevajo delo vsaj za družinske očete in pa brezplačno kuhinjo zase in za svoje otroke, ker ne morejo živi pod zemljo, če že morajo biti brez svoje krivde brez dela. Dosegli so, da je nekaj družinskih očetov dobilo zaposlitev. Občina je začela tudi izplačevati podpore brezposelnim — po 50 dinarjev od časa do časa, kakor v zasmeh. V stari Glažuti pa so kmalu za tem odprli kuhinjo za brezposelne, za katero so zborovalci iz svoje sredine izvolili poseben odbor s predsednikom Tonetom Bastičem na čelu. Dvakrat na dan je bila nato skozi vso zimo v veliki, le za silo pobeljeni sobi stare Glažute s slabimi, že razpadajočimi okni in starim gnilim lesenim podom, zakurjeni le tedaj, če so si brezposelni rudarji sami nabrali premoga na rudniškem nasipu, pisana gruča starih in mladih, odraslih in otrok, ki so se drenjali okoli dolgih, iz navadnih desk zbitih miz ter pred linico, skozi katero je kuharica Pavla Sušeč delila le za silo zabeljene žgan- ce ali močnik ter koruzni kruh. Dvakrat na dan skozi vso zimo in še nekaj mesecev potem, ko odrasli že niso več prejemali hrane v brezposelni kuhinji, pa so bile tudi vse trboveljske ulice in ceste polne vreščečih otrok, od katerih vsak je nosil s seboj — žlico. * Spomlad prihaja v deželo. Vse naokrog brsti novo življenje, ki bi se ga človek radoval, če bi bilo kaj — jesti. Pred občino je zopet vse črno ljudi m vrišč, da gre skozi ušesa. To pot demonstrirajo žensKe. Več kot dva tisoč jih je. »Zahtevamo dela za naše može!« odmeva od sosednih hribov. »Lastniki rudnikov naj znižajo svoje profite, pa bo za vse dovolj kruha!« »Dol s kapitalisti!« Marija Zdolškova se je Šele po dveh mesecih vrnila iz bolnišnice. Večer pred 1. majem 1933. V Trbovljah je živo bolj kakor navadno. Čeprav so revolucionarne delavske organizacije razbite in je oblast buržoazije na višku svoje moči, se delavci vendarle pripravljajo na proslavo svojega praznika. Po cestah švigajo posebne trojke in trosijo letake ter s kangljicami minija in čopiči v rokah rišejo parole po zidovih. Vmes patruljirajo orožniki in zaman oprezajo za storilci. Člana Komunistične partije Lojze .Hohkraut in Rudi Kralj bredeta do pasu po vodi pred vhodom v dimnik rudniške opekarne, Tone Lep pa je na straži. Lepa in tiha mesečna noč je že. Po cestah odmevajo le še koraki posa- Meseca junija 1934 Je Trboveljska premogokopna družba napovedala znižanje rudarskih mezd na 6•/., ukinitev deputatnega premoga in nove redukcije delavcev v vseh obratih. Ker vsa posredovanja in protesti niso pomagali, so se konec meseca v Trbovljah in Hrastniku začele gladovne stavke rudarjev v rovih in žudi na separacijah. Kjer je kdo delal, tam je ostal brez hrane, in vozičke, s katerimi so Jim družine pošiljale nekaj hrane, so rudarji iz jam pošiljali nazaj s sporočilom, da bodo vztrajali, dokler družba ne prekliče svoje napovedi. Sele po 1 dneh se Je to zgodilo. (Na sliki stavkajoči v obratu Dobrni.) Krog in krog množice se pojavijo orožniki. V zgodnjespomladanskem soncu zableste bajoneti. »Razidite se!« kriči poveljnik orožniške postaje, orožniški oficir. Toda brezuspešno. Zena z dojenčkom v naročju stoji ob robu množice, oči v oči z orožniki. »Stran! Domov!« kriči žandar Škarja in si s kundakom utira pot med ženami. Ker se žena z dojenčkom v naročju ne umakne takoj, jo udari s kundakom v prsa, da se zgrudi v nezavest. Z njo vred pade tudi dojenček. Hrup je narasel, kakor da bi dregnil v sršenje gnezdo. »Hočemo kruha in ne bajonetov! »Fuj!« »Dol s hlapci buržuazije, dol s hlapci krvnikov!« Kundaki so končno dosegli, da so se razjarjene rudarske žene razšle po svojih domovih. Toda že čez nekaj dni se ženska demonstracija ponovi. To pot jih je še več, saj so prišle tudi iz Zagorja ih Hrastnika. Na čelu Zagorjank stopata hrabri rudarski ženi Pečarjeva in Bokalova. »Na direkcijo rudnika!« »Gremo do direktorja!« »Kruha hočemo za naše otroke!« se glase bojni kriki. Pred Počivalškom zaustavi deročo reko žena kordon orožnikov in — policajev iz Celja. Za rudarske žene Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ni bilo dovolj 27 domačih orožnikov ter trije občinski policaji. Poklicati so morali na pomoč še okrog 20 policistov iz Celja. Na zahtevo po kruhu in zaposlitvi je policija odgovorila s pendreki, ki neusmiljeno padajo po ženskih hrbtih. Zandarji prodirajo s puškami »na go-tovs«. Alojzija Pečarjeva, neugnana in hrabra petdesetletna žena ogorčeno protestira proti surovemu terorju. Orožnik ji nastavi puško na prsa in jo tako odriva pred seboj kakih 40 metrov daleč. Surova bitka je končana. Žene so se razšle, država buržujev in Trboveljska premogokopna družba sta rešeni nevarnosti. Na tleh pa leži Marija Zdolšek, vsa v črnih podplutbah, medtem ko »junaška« vojska žandar-jev in policajev zaseda strateške položaje na križiških cest, »da se sovražnik ne bi znova koncentriral«. meznikov. Rudniškega stražarja ni nikjer v bližini. Hohkraut in Kralj se naglo vzpenjata po penjah znotraj dimnika, toda ko se vrneta in znova prebrodita vodo pod dimnikom, sta črna od saj, da nista več podobna samima sebi. Naslednje jutro visi z vrha 62 m visokega dimnika rudniške opekarne velika proletarska zastava, vidna daleč na okrog. Rdeča je, kakor jutranja zarja, ki oznanja prihod sonca, ali sakor kri neštetih mučenikov po vsem svetu, ki so v boju z razrednim sovražnikom žrtvovali svoje življenje za osvoboditev delavskega razreda. Na njej se blestita v jutranjem soncu srp in kladivo, simbol enotnosti vseh, ki ustvarjajo dobrine, s katerimi za zdaj še razpolagajo kapitalisti. Prostor na Polaju je nabit z ljudstvom s celotnih Terezij in iz vseh kolonij. Množice prihajajo in odhajajo in se radujejo, da je akcija uspela kljub vsem varnostnim ukrepom žandarmerije. Pod dimnikom traja že nekaj ur posvet med orožniki z orožniškim komandirjem na čelu in med obratovod-jo zunanjih obratov Vidro ter drugimi rudniškimi in oblastnimi funkcionarji. Kdo je storil ta zločin? Kako sneti zastavo? Kdo naj gre v dimnik? Kaj če niso nažagane penje v dimniku in če ni v robovih zastave, ki so obteženi — dinamit? Naslednje dni je bilo aretiranih blizu 30 ljudi in orožnik Škarja je še dolgo po tem poizvedoval, kdo je orožnikom napravil tako sramoto. Brez dela pa je ostal tudi dimnikarski pomočnik, ki je za nagrado 500 din splezal v dimnik in snel zastavo, ker ga je zavedni in z ljudstvom čuteči dimnikarski mojster Forte za to njegovo izdajstvo takoj odpustil iz službe. Izdajatelj tista: Tiskovni konzorcij Osvo bodllne fronte dtovenlje — Direktor: Ru. dl Janboba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca» — Uredništvo: Ljubljana Tomšičeva ul. 5, telefon 55-22 do 55-26 — Uprava: Ljubljana Čopova ulica 56/111 telefon 45-75 lu 46-Žl — Oglasni oddelek Ljubljana, Kardeljeva ulica 5. telefon 38-96. za ljubljanske naročnike £4-63, za zunanje 38-31 — Poštni predal 29 — Tekoči račun NB 601-90321 JI — Mesečna naročnina 140 dinarjev KOŠARKA Borletti v Ljubljani Z mednarodnim ekspresom bo drevi okrog 20.30 prišlo v Ljubljano moštvo večkratnega državnega prvaka Italije v košarki Borletti iz Mi,lana. Milansko ekipo sestavljajo igralci, ki so si priborili vrsiio zmag na raznih mednarodnih turnirjih v Evropi, prav tako pa jih je tudi 7 zastopalo Italijo na pravkar končanem tekmovanju za pokal Mairano, kjer je Italija zasedlo prvo mesto. Imena Stefa-nini, Rubini, Sforza, Romanutti, Gamba itd. so najboljše jamstvo, da bomo videli res kvalitetno moštvo. Košarkarji ASK, ki se bodo spoprijeli z Italijani, se zavedajo velike naloge, pred katero jih je postavila vsa slovenska špoitna javnost. Fantje zelo vestno trenirajo, njihov trener Ciglar pa bo objavil sestavo. ekipe šele po jutrišnjem zadnjem skupnem treningu. Gledalce iz Ljubljane opozarjamo, da lahko dobijo vstopnice že v predprodaji v poslovalnici Slovenija - šport na Titovi cesti. Tekma bo v sredo ob 21. tiri na igrišču ASK pod Cekinovim gradom. Mod košarkarji v Milanu smo predzadnji Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je dosegla na mednarodnem košarkarskem turnirju v Milanu predzadnje mesto s tem, da je premagala švicarsko reprezentanco z rezultatom 60:33 (32:17). V prvem srečanju je Grčija premagala Turčijo z rezultatom 40:36, v drugem pa Italija Francijo. PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM V ROKOMETU V nedeljo Jugoslavija : Saar V nedeljo, 4. maja bo v Ljubljani ena na j večjih športnih prireditev v naši državi: prva kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo v rokometu med reprezentancama Jugoslavije in Saara. V borbo za naslov svetovnega prvaka bodo po dosedanjih prijavah posegle Belgija, Danska, Nemčija. Francija. Nizozemska, Italija, Luksemburg, Norveška, Avstrija, Portugalska, Švedska. Švica, Saar, Španija in Jugoslavija. Po izločilnih tekmah, ki morajo biti končane do 11. maja, bo nastopilo v Švici 9 najboljših moštev, tako da bo na sporedu 13 zaključnih srečanj v 12 švicarskih mestih. V finalno tekmovanje so se avtomatično uveljavili dosedanji svetovni prvak Švedska, drugoplasirana država na zadnjem svetovnem prvenstvu Danska in organizator letošnjega prvenstva Švica. NASA REPREZENTANCA JE DOLOČENA Zvezni kapetan Ivan Snoj je določil igralce, ki pridejo v poštev za državno rokometno reprezentanco. Naše moštvo bo sestavljeno iz naslednjih rokometašev: Vrebac, ZeliČ, Brčič, Demikovič. Baralič, Tomljenovič, Desovič, Djesi, Gornik, Margan, Djodan, Jaklinovič, Kampič, Korban. Pa tič, Čirič in Djulepa. NEKAJ O NAČINU IGRE Rokomet je kolektivna igra za moške in ženske in ga lahko primerjamo z nogometom, vendar s to razliko, da igralci Ilirija goji množično plavanje Plavalni klub Ilirija ni samo prvak Slovenije, temveč ima za seboj bogato tradicijo množične vzgoje mladine v tem taiko važnem in koristnem športu. 2e desetletja skrbi klub, da ta športna panoga ni samo lasrt peščice vrhunskih plavalcev, ampak da je plavanje postalo zares ljudski šport. Tisoči mladincev in mladink so šli skozi klubovo plavalno šolo, tisoči so se naučili plavati. Le majhno število je tistih, ki so se ustavili v klubovih vrstah in gojili športno plavanje, od katerih so se nekateri s pridnim delom povzpeli med rekorderje. Vodstvo Ilirije se zaveda, da brez množičnosti ni uspehov. Tudi lani je šlo skozi plavalno šolo Ilirije nad 400 pionirjev in pionirk. Letos pa bo klub reorganiziral delo v plavalni šoli in računa, da se bo to število znatno pomnožilo. To pa, seveda, zavisi predvsem od števila vaditeljev. Da teh ne bo premalo, bo klub v začetku sezone organiziral poseben tečaj za vaditelje, na kar interesente posebej opozarjamo. Ilirija je sprejela v svaje vrste kot poseben oddelek tudi mlade invalide narodnoosvobodilne vojne, ki žele delovati na raznih športnih področjih. V klubu se bodo tl mladeniči pod vodstvom izkušenih plavalcev pripravljali za tekmovanja s tovariši iz Maribora, Beograda in drugih mest. kjer prav tako skrbe za vzgojo invalidov v športnih društvih. Invalidi - plavaici imajo za seboj že nekoliko treningov v zimskem bazenu. Pokazali so veliko voljo in zanimanje, toda manjka jim izkušenj za dosego čim hitrejšega gibanja v vodi. To pa jim bosta dala vaja in strokovno vodstvo. Zimski trening bo te dni zaključen. Obiskovalcev je bilo letos toliko, da je bil mali bazen skoraj pretesen za smotrno vadbo. Ilirija ima danes nad 160 aktivnih plavalcev in plavalk, skakalcev in waterpolistov. Od tega je polovica naraščaja, ki je šel skozi plavalno šolo, ostali pa so že izkušenejši tekmovalci prvega in drugega moštva. To je precejšnje število, če pomislimo, da ima Teniško srečanje Jugoslavija : Anglija bo v Beogradu, če bo Jugoslavija zmagala nad Finsko v prvem kolu letošnjega tekmovanja za Davisov pokal, ki bo 9., 10. in 11. maja v Helsinkih. Jugoslavija bo igrala z Anglijo 17., 18. in 19. maja v Beogradu. ŠAH Turnir v Beogradu Rezultati sedmega kola mednarodnega šahovskega turnirja v Beogradu so naslednji: Alexander-Golombek remi, Ger-mek-Porecca 1:0, Gmnfeld-Pilnik remi, Karaklajič-Bogoljubov remi, Andrič-Fu-derer remi, Udovčič-Puc 1:0, Matanovič-Slolz l:o, Milič-0’Kelly 1:0, S. Nedelj-kovič-Lob 1:0, Pirc-Janoševič remi. Po sedmem kolu je vrstni red naslednji: Nedeljkovič in Pilnik 5 in pol, Bogoljubov. Milič 5, Fuderer, Janoševič 4 in po-i, Stolz, O’Kelly in Puc 4, Udovčič, Matanovič 3 in pol, Grünfeld, Alexander. Pirc 3, Andrič, Karaklajič 2 in po-l, Golombek, Porecca in Germek 2, Lob 1. klub le enega trenerja, ki bi sam komaj uitegnil opraviti treninge s 25 članskim prvim moštvom. Vse kaže, da bomo imeli letos toplo pomlad in da nas le še nekaj dni loči od kopalne sezone, ko bosta obe naši plavaiiišči zaživeli. Ob koncu šolskega leta pa bo začela delovati tudi plavalna šola. Starši naj bodo pripravljeni na to in naj pošljejo mladino k. plavanju. Slovenec Ivan Gornik, ki Igra pri DK. namu v Pančevu, Je tudi član državne reprezentance mečejo žogo z rokami. Velikost Igrišča, vrat ter število igralcev je isto kakor pri nogometu. Moštvo sestavljajo torej: vratar, dva branilca, trije tekači in pet napadalcev. Ustanovitelj te športne panoge Je profesor berlinske visoke šole za telesno vzgojo Karel Schellenz, ki je bil kot dober atlet in telovadec tudi velik ljubitelj kolektivnih iger z žogo. Tedanjim atletom in telovadcem je želel pomagati prav z rokometom, da bi se le td pravilno in vsestransko razvijali. Leta 1922 je Nemčija prvič uvedla v program rednih tekmovanj tudi rokomet. Ko so ostale države spoznale vrednost te igre, je zavzela velik razmah po vsem svetu. Leta 1936 je bil rokomet uvrščen tudi v spored olimpijskih iger. 4. mala veleslalom pod Jalovcem Gleda-lcem iz Ljubljane, ki nameravajo obiskati največjo letošnjo mednarodno smučarsko prireditev v Jugoslaviji, veleslalom pod Jalovcem, pripravlja Putnik poseben vlak za ceno 220 din, v kateri je vračunana vožnja do Planice in nazaj ter vstopnina k prireditvi. Ker je cilj veleslaloma za vsakogar lahko dostopen po poldrugoumi zložni hoji, je to edinstvena priložnost, združiti prijeten nedeljski izlet z velikim športnim doživetjem. Obiskovalci iz krajev vzdolž gorenjske proge od Kranja do Planice se lahko posluži j o rednega vlaka z odhodom iz Kranja ob 3.50 in prihodom v Planico ob 7.15 in bodo v nedeljo, 4. maja že tudi lahko uporabili novi 50 odstotni popust nedeljske povratne vozovnice. Markovski »Partizan« Je med najaktivnejšimi v ptujskem okraju in bi njegov zgled lahko posnemalo dosti podeželskih društev. Po zgledu prejšnjih let so priredili svečano telovadno akademijo v proslavo 27. aprila. Posebej opozarjamo, da ljubljanski Putnik v dneh 1., 2. in 3. maja ne posluje in se morajo vsi reflektanti na Putnikov vlak prijaviti najkasneje do 30. t. m ob 12. uri v poslovalnici na Titovi cesti. Na strelskem prvenstvu Triglava Je bil po naknadni ugotovitvi sodniškega zbora vrstni red najboljše desetorice naslednji: Kveder 314 krogov. Kaštrim 308, Jemec 303, Dular 302, Peršič 300, Boljka 300, Rems 297, Ziherl 296, Sfiligoj 293 in Skušek 293 krogov. Prvak Makedonije v namiznem tenisu je »Rabolnički« iz Skopija, ki je premagal »Ljuboten« iz Tetova 6:2. Nogometaši atletom! Nogometna zveza Hrvatske je sklenila nositi vse stroške, ki jih ima Atletska zveza Hrvatske z administracijo in najemnino prostorov. Mladinsko nogometno moštvo Crvene zvezde pojde 1. junija na Dunaj, kjer bo igralo s pomladkom Rapida. Partizan v Bosni in Hercegovini združuje 82 društev s 25.000 člani. V IZDELAVO PREVZEMAMO STRUŽENE DELE SERIJSKE IZDELAVE — IZDELAVA KVALITETNA IN PO SOLIDNIH CENAH — ZA NAROČILA SE PRIPOROČAMO INTERESIRAMO SE TUDI ZA NAKUP ALI POSOJILO (za dobo enega leta) PROpUKCIJSKIH REZKALNIH STROJEV VERTIKALNIH IN HORIZONTALNIH — PROSIMO ZA TAKOJŠNJE PONUDBE. V ponudbi navedite tehnične podatke ROG TOVARNA KOLES IN PISALNIH STROJEV LJUBLJANA — VIČ »Ljudska uprava« ist. 4—5 Pravkar je izšla 4. in 5. številka Ljudske uprave. Tudi ta številka ima bogato vsebino. Uvodoma prinaša celotni ekspoze tov. Edvarda Kardelja o predlogu splošnega zakona o ljudskih odborih na petem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ. Dr. Jože Potrč je prispeval , razpravo »Svet za zdravstvo in socialno pp- j litiko je državno-družbeni organ, dr. Jože j Globevnik »Vprašanje statutov ljudskih odho- ; rov«. Janez Erjavec »Organizacija zdravstvene službe pri ljudskih odborih«; dr. Hugo Skala »Kaj bi morali vedeti o izvozu in uvozu«, R. M. Razvoi pristojnosti delavskih svetov«: Božo Linhart »Razvoj bančnega aparata«. Iz prakse javnega tožilstva sta objavljena dva prispevka: Mirko Hočevar »Nepravilnosti pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah: dr. Bojan Spicar »Nezakonitosti pri urejevanju delovnih razmerij«. V rubriki »Iz dnevne prakse« so objavljeni prispevki: »Hranimo arhivsko gradivo«: Ljudska uprava odgovarja na vprašanja« in »Za čistost pravnega in uradnega jezika». Na koncu objavlja dr. Vlado Rupnik »Pregled važnih pravnih predpisov. Nova upravna razdelitev in reorganizacija ljudskih odborov prinaša vsem članom in uslužbencem ljudskih odborov nove naloge, ki jim bodo kos le. če bodo dobro razgledani v vseh vprašanjih na tem področju. Ljudska uprava jim pri tem nudi veliko pomoč, zato toplo priporočamo, da jo naroče vsi novoizvoljeni ljudski odbori in tudi posamezni odborniki ter uslužbenci. t Vse naše cenjene odjemalce obveščamo, da bo na črpalkah JUGOPETROLA in to v LJUBLJANI, Gosposvetska cesta, MARIBORU, Partizanska cesta, Celju, Postojni, Ajdovščini, Novem mestu, Murski Soboti in Ptuju v dnevih 1., 2. in 4. maja DEŽURNA SLUŽBA Dne 3. maja pa bo na vseh zgoraj navedenih črpalkah redni delovni čas. Skladišča Jugopetrola v gornjih dneh ne bodo poslovala. Istočasno obveščamo, da z dnem 30. aprila uvajamo na črpalkah v LJUBLJANI, Gosposvetska cesta, MARIBOR, Partizanska cesta, CELJU in POSTOJNI nedeljsko in nočno službo, tako, da se lahko bencin dobi v vsakem času na način, kot je označen na posameznih črpalkah »JUGOPETROL« — LJUBLJANA OBIŠČITE ' lil. GOSPODARSKO RAZSTAVO goriškega okraja v SOLKANU od 1. do 11. maja 1952 Razstava je trgovskega pomena. Na razstavi se sklepajo kupoprodajne pogodbe med podjetji. Po ugodnih cenah si lahko nabavite najrazličnejše potrebščine, ki jih rabite v gospodarstvu in za opremo vaših domov. Posebno obilno je zastopana mizarska stroka. Za pohištvo se bodo sprejemala naročila za izdelavo po okusu. — — Razstava sortnih vipavskih, briških in kraških vin Preskrbljeno za pokušnjo in prodajo vin tudi v večjih količinah Večerna zabava! Opozarjamo na popust na avtobusih pri obisku razstave Za skupinske obiske se obračajte na poslovalnice »PUTNIK« K.LABVN D POSLOVENIL VLADIM1B LEVSTIK Branila se Je sprejeti Cezarja in tudi Aleksandra ni pustila pred svoje oči. Hotela je biti sama in nikoli več ne videti nobenega Borgijca. V svoji sobi je zagrnila vsa zrcala, da sama sebe ne bi videla. Ponoći je globoko zastrta pritekla v nunski samostan Sv. Siksta in ponižno prosila, naj jo sprejmi. XXXVI. , Kardinal La Grolaye je bil pripovedoval Lukreciji o mladem triindvajsetletnem firentinskem kiparju Michelu Angelu. Nekega dne ga je naprosila, da je prišel k nji v samostan. Radovedno ga je gledala, kakor otrok ogleduje Turke in Inde. Kipar ste? Da, madona. Plemič? Iz najplemenitejšega rodü — Ali znate svoje rokodelstvo? Upam da, madona. Pa vam je vaša umetnost obrt? Moja obrt ml je umetnost. Znate delati konje — še bolje: pol konje, pol ljudi, kentavre? Boj kentavrov in lapitov? Poskusil bom, madona. 1 Umirajočega Adonisa — | Razmišljal bom o tem — Ali se zanimate za izkopanine iz grških in rimskih časov? Vsak trenutek najdejo kje krasen kip, kako boginjo ali Silena. Ob tem se lahko mnogo naučite — če se hočete. To Je vsebina mojega življenja, madona. Kaj pa ste že ustvarili izvrstnega? Neko skupino, madona. Kaj predstavlja? Snetje s križa — Morate mi jo pokazati! Prosim, na voljo sem vam. Lukrecija, ki jo je spremljala opatinja pri Sv. Sikstu, Je stopila v njegovo delavnico. 7e!o dobre volle ie bila in je nenehoma zobala dateljne. Videla je začetega kentavra v ilovici. Imel je črte Aleksandra Borgia. Videla je umirajočega Adonisa. Imel je črte Alfonza Aragonskega. Z otožnim smehljajem se je obrnila k Michelu Angelu: In kaj mislite napraviti iz mene? Tedajcl je obstala pred snetjem s križa in vsa njena razigranost se je prekrhnila v trenutku, ko Je pogledala to skupino. To sn-tie s križa — ne, to ni mivno postarana žalostna Mati božja — še čisto mlada, trpeča žena Je, meni podobna — in Kristus — ali ima črt tistega Ira Girolama, ki so ga sežgali v Firenci — nesrečneva krivoverca — Glasno je rekla: Savonarola ste poznali? Kipar je molče prikimal. Saj ni mrtev, bi se zdelo. Saj samö spi — Da, je rekel Michel Angelo, samö spi. Moj bog, je pomislila, jokati moram. Čutim, solze se že dvigajo v meni. Kar hitro moram iti. Pa je bilo že prepozno. Solze so se ji udrle iz oči. Ko je odšla, se je polastil Michela Angela pijan zanos. Vrgel je dleto proč in jel slikati vrsto strastno čutnih podob: Ledo, ki jo ljubkuje labod. Venero, ki jo miluje Amor. Leda in Venera sta imeli črte Lukrecije Borgia. Jel je pisati verze, ki jim je bila predmet adonna aspera e bellaa. In jo je imenoval: La donna mla nemica — Svojo lepo sovražnico. — In je v načrtu začel krščansko sliko. f * na kateri so Mati bočia. Zveličar, Sv. Peter in sv. Janez, vsi v poganski nagoti, romali po firentinski pokrajini. Lukrecija, ki jo je papež nežno klical k sebi, se je vrnila v Vatikan. Pripovedovala je očetu o kiparju Michelu Angelu. Papež je pomislil. Naj mi napravi osnutek za moj nagrobni spomenik. Za spomenik, ki bo namenjen, da kdaj združi vse Borgijce. % Poslal je Michela Angela v carrarske kamnolome, naj d& tam ulomiti pripraven marmor. Michel Angelo se je ob morskem bregu nameril na hrib, ki ga je bilo z morja in s kopnega daleč videti. Iz tega hri a izklešem velikanski kip — zakaj bi nosil Carraro v Rim? Trupla Bor-gijcev je trebi spraviti iz Rima v Carraro, da boco počivala pod tem velikanskim balvanom, ki mu bom dal podobo gigantskega kentavra. XXXVII. * Nebo se je brez oblakov bočilo nad Borgijci. Sonce Je sijalo samö krivičnim. Cesare Borgia se je poročil s francosko princeso. Ko ga je v poročni noči prvič zaeledala brez čelade in načelka, se je prestrašila, in malo Je manjkalo, da ni omedlela. Borgijec je nosil na čelu očitno znamenje francoske bolezni. Madame, se je nasmehnil Borgijec, to znamenje na mojem čelu je od boga in od Francije. Ne znašajte se nad menoj zaradi njega. Voljan sem, da se za zdaj samo in effigie zakonsko združim. In je sedel na rob postelje, vzel lutnjo in Jei prepevati Sarloti d Albret rimske narodne pesmi, dokler ni začela ploskati z rokami in smeje se pripevati za njim. Cesare, ki se je vrnil na Laško, ni potlej nikoli več videl svoje soproge. Francozi so se zvezali z Borgijci. Colonne so se rado-voljno podvrgli. Turki so bili po Džemovi smrti napadli Italijo in se z zaskokom polastili beneških luk. Papež je oznanil križarcl c vojno, kmalu za tem pa je skrivaj sklenil s Turki mir.