Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 258. V LJUBLJANI, torek, dne 16. novembra 1926. Posamezna številka Din l.~ LETO III. vnsvn ttMPHPtti - a TTfv fan opoldne, trvzem81 nedelje tn prašnike. naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 2Cf—. inozemstvo Din 80’—. 'V*-' Neodvisen političen iisf. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UFRAVNIŠTV0: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismeni« vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.633. Po Rapallu. Ko je biki sklenjena rapallska pogodba žalostnega spomina, smo sicer vsi vedeli, da bodo bratje onstran meje za daljši ali krajši čas odrezani od1 nas, nihče pa seveda ni pričakoval, da bodo izpostavljeni včasih ravnanju, ki gre ve c ali manj prikriti za tem, da se naš nared iztrebi iz zemlje, kjer stanuje že poldrugo tisočletje. In vendar, koliko se je navzlic temu že spremenil položaj v teh letih v naš prid! Ob času rapallske pogodbe je tvorila Italija s Francijo in Anglijo zvezo, ki je obvladala Evropo in vsaka misel, upirati se Italiji, je mejila na blaznost, kajti Italija, to je bila zmagovita antanta, afront .proti Italiji je pomenil afront proti antanti. Danes je Anglija zaposlena s svojimi kolonijalnim; problemi, med Italijo in Francijo vlada razmerje, kakor je vladalo ob času Crispija, Francija in Nemčija se čimdalje bolj zbližujeta, Nemčija dobiva polagoma svojo moč in bo kmalu grozeče gledala z Brennerja na jug, nase razmerje z Avstrijo in Nemčijo je dobro, z Madjarsko in Bolgarsko se zbolj-suje. Medtem časom vre v Italiji in se napoveduje krvava državljanska vojna, ki bo oslabila za dolga leta že sedaj revno državo. Vse kaže, da se bližamo zunanjepolitični konstelaciji, ko bo enkrat tudi Italija morala pokazati, kaj zna iz lastne Kompromis med pašilevci in centrumom. tujo pomoči. Zb polatoletja je Živela Italija po nekdanjem Kitchener- jeveme receptu, da je Anglija zgubila vsako bitko in vendar dobila vsako vojno, s to razliko, da je Italija zgubila bitke in vojne in s tem pridobivala. Vedno so bili drugi glavni akterji, ki so se bo-r'b, ali zmagovali ali bili poraženi na korist Italije. Italijanski poraz sam pa je bij za Italijo vedno ugodno znamenje. Za srečno izgubo takih konjunktur pa Jo treba take srečne konstelacije', kot je bila sprva rivattteta med Avstrijo in Prusijo in pozneje med Trozvezo in Triplantanto. Vsega tega pa ni več, ko ni več nekdanje Avstrije, ko je obrnila Rusija svojo ekspanzivnost na vzhod in Nemčija več ne ogroža preko Belgije Auttverpna. Francija je v Evropi satu-rirana, Nemčija vidi, da so bile Moltke-jeve meje. na zapadu zmota, ki se je maščevala s katastrofo 1918. Danes je Italija s svojim ozemljem in pretenzijami velesile osamljena v Evropi. In v tej osamelosti preživlja trenotno notranjo politično krizo in se bliža še hujša trajna gospodarska. Zaledje Trsta ni Gorica in Postojna, ampak Češka in Galicija. Mnogo si je pomagala do sedaj Italija V tern oziru s pogodbami z državami, k. so nastale na razvalinah nekdanje Avstrije. Vendar so btle t0 pogodbo bolj na videz, v resnici je bil to diktat, ki ga je Izvajala Italija, oprta na svojo vojsko in svoje dobre zveze z Anglijo in Francijo, le zveze so se zrahljale, Podonavje pa se je začelo zavedati' svoje moči in ne bo dolgo pripravljeno sklepati Pogodb, ki so samo v korist Italije. Takrat pa bo začela Italija premišljevati, ali so novo pridobljeni kraji aktivna ali pasivna postavka, zlasti če toliko aktiv-na, da je bilo vredno vzeti zanje v zakup •‘Politični izoliranost in težko breme vo- IhMvih izdatkov, ki so zopet nov vir revščine. he more obstojati brez dobrih sosed , dotn.ih soseČe-skem Slovuc »Med voditelji komunistične stranke v Rusiji se je odigral v zadnjem mesecu krut boj. Danes je la boj sicer že končan, ali ostali so nepomirjeni zmagovalci in premaganci. Na čelu zmagovalcev stoji Stalin, na čelu premagancev pa Trockij in Zinovjev. Premaganci so podpisali kapitulacijo in se zavezali, da razpuste svojo skupino in da se smatrajo kot krivci razdejane strankarske discipline. — Zmagovalci so obljubljali, da ne bodo 'Uporabili proti premagancem nobenih represalij — toda besede niso držali. Stalin je odstranil Zinovjeva iz Kominterne, izključil Trockega iz Politbiro-a in zapodil iz stranke veliko število privržencev Trockega in Zinovjeva. Boj ise nadaljuje. Kdo sta Stalin in Trockij?" Stalin je glavni tajnik komunistične stranke v Rusiji. V njegovih rokah se stekajo vse niti organizacije in ves aparat stranke. Je v ognjišču vseh strankarskih zadev in zato je njegov vpliv na stranko vsako leto rastel. Njegov duh je čil, čeprav mogoče ne preglobok. V političnem testamentu Lenina, ki so ga nedavno objavili ameriški listi, je ta karakteristika Stalina: »Stalin je preveč surov, Ta hiba pa je nemogoča za človeka, 'ki je glavni tajnik stranke. Zato predlagam, da bi tovariši našli pot za odstranitev Stalina z mesta generalnega tajnika.c Surovost Stalina je posledica njegovega poveljujočega temperamenta. Stalin hoče poveodi ukazovati s trdo roko, ne trpi nasprotnikov in se trudi, da utrdi svoj osebni vpliv v stranki in državi. Do nasprotnikov je Stalin tudi neizprosen in krut. Te njegove lastnosti pa se družijo v njem s precejšnjo porcijo zvitosti in zahrbtnosti. Pristaši Stalina pišejo po evropskih listih, da hoče Stalin izvesti »nacionalno diktaturo premožnih kmetove, toda o istem Stalinu pišejo v sovjetskih listih, da utrjuje diktaturo proletariata. V »Observeru« priporočajo Stalina evropski javnosti kot prvega prijatelja koncesij Evropi, toda v Rusiji preganja Stalin skupino Medvedjena, ker da je naklonjena kapitalizmu, ko zahteva politiko koncesij. Pri gospodujočem značaju Stalina in njegovem stremljenju, da okrepi v političnem življenju despotizem, morajo neizogibno nastati taiko v vrstah komunistične stranke, ko med delavci daljši boji za osvobojenje od despotizma. iNa čelu premagancev stoji danes Trockij, zelo dober govornik, bister žurnalist, častihlepen in samoljubiv, a obenem nadarjen in energični politik. Nekaj časa je imel v svojih rokah poveljstvo armade in tedaj so mu prerokovali kariero rdečega Bonaparia. Strah pred Trockim je bil tako velik, da je Zinovjev, danes Trockijev prijatelj, zahteval od Stalina aretacijo Trockega. — Trockij je bil odstranjen iz armade in se je posvetil organizaciji narodnega gospodarstva. Pokoril se je Stalinu, toda njegova udeležba v zadnjih bojih, je dokazala, da je bilo njegovo »po-mirjenje« samo formalnost. Trockij vidi zelo jasno vse nedostalke vladajočega režima in je pripravljen gledati na ruske razmere silno trezno. Toda nima pozitivnega programa. Ampak ni to njegov nedostatek. Pozitivnega delovnega programa tudi Stalin nima. Tako Stalin ko Trockij skušata rešiti eden in isti problem: kako organizirati komunistične kroge pri izvajanju nove gospodarske politike. Oba skušata ta nerešljivi problem rešiti s kvadraturo kroga; izmišljujeta si različne načine rešitve in si medsebojno naštevata vse svoje neuspehe in vse medsebojne boje. Danes je zmagovalec Stalin. Ni izključeno, da bo jutri slavil zmago Tookij. Toda niti zmagovalci in še manj premaganci se ne čutijo sigurne. Vsi pa so zagovorniki komunistične diktature. Mnogi sicer že spoznavajo, da ta dikjatura ovira gospodarski in duhovni razvoj dežele, toda politični moči se ne morejo odreči. Mnogi od njih sicer vidijo, da se ruski komunizem v resnici vedno manj razlikuje od državnega kapitalizma. Toda kvadrature kroga ne morejo rešiti. Preostajajo sa- J mo proslave zmag nad včerajšnjima prijate- j lji. Danes triumfira eden, jutri drugi . Končna zmaga pa gre le ruskemu narodu, ki se vedno bolj in bolj obrača od despotične-ga režima.< Novi proračun. Finančni minister je predložil skupščini novi proračun, ki je za 814 milijonov manjši od lanskega. Novi proračun znaša 11.090 milijonov dinarjev in se deli na sledeče postavke : Vrhovna državna uprav: Pokojnine Državni dolgovi Justično ministrstvo Prosvetno ministrstvo Notranje ministrstvo Ministrstvo za vere Ministr. za nar. zdravje Zunanje ministrstvo Finančno ministrstvo Vojno ministrstvo Javna dela Prometno ministrstvo Poštno ministrstvo Poljedelsko ministrstvo Šume in rude Trgovinsko ministrstvo Socialna politika Agrarna reforma Za izenačenje davkov Rezervni krediti v tisočih i 130.320 604.000 602.071 293.766 873.126 605.715 146.399 287.573 161.349 949.362 ' 2,350.486 387.000 2,580.445 426,287 288.072 374.702 62.125 371.105 61.770 312 174.000 proti lani — 1.036 + 105.542 + 31.046 — 17.890 + 81.536 — 34.136 + 7.882 — 15.914 — 12.482 — 114.210 — 62.513 — 43.072 — 480.544 — 2.678 55.596 37.304 30.730 — 90.565 — 7.316 — 158 — 145.652 + Po končani angleški rudarski stavki. Ob zaključku šestmesečne stavke angleških rudarjev objavlja »Arbeiter Zeitung« članek, v katerem navaja razloge, zakaj ni bil boj angleških rudarjev tako uspešen, kakor so rudarji pričakovali. Stavkalo je nad milijon ljudi. Njihove družine pa so se tekom šestih mesecev preživljale z redkimi podporami in miloščino karitativnih društev. Vendar je bila disciplina stavkujočih na višini, kakor je še ne pozna zgodovina. Tekom stavke so se vršila š,levilna pogajanja, konference, glasovanja, slavljali so se mnogi predlogi. Angleški delavci niso mogli doseči odločitve boja z generalno stavko in pridobiti velike angleške strokovne organizacije transportnih delavcev, mornarjev in železničarjev, da onemogočijo uvoz premoga. Tako niso mogli rudarji doseči ne sedemurnega delavnika, ne svojih mezd in ne kolektivne pogodbe za vso državo. Edino kar so mogli rudarji doseči je zanje neugoden kompromis. Delo se prične na podalgi pogodb v posameznih okrožjih. Mezde in delovni čais se znižajo. Distriktne pogodbe so podvržene le razsodbi posameznih distriktnih razsodišč, za katere je kompetentno deželno razsodišče kot vzklieno razsodišče. In še temu so se upirali lastniki rudnikov. Nedvomno so bili za rudarje mnogo ugodnejši .predlogi sira Samuela Herberta, k i pa sS jih rudarji zavrnili, nakar so ostale strokovne organizacije prekinile generalno stavko. Tudi Baldvvinovi predlogi h koncu stavke so bili za rudarje ugodnejši, kakor pa sedanja ureditev. Angleški rudarji torej niso postopali dovolj taktično. ®oj angleških rudarjev je bil boj proti najstarejši in najmočnejši veji angleškega kapitalizma. Angleški rudarji so imeli proti sebi sklenjeno fronto vsega angleškega kapitalizma. Proti sebi so imeli podjetnike, vlado in i’večino časopisja. Državna oblast je bila v ' službi lastnikov rudnikov, kajti vsi so dobro vedeli, da bi bil v slučaju zmage rudarjev uničen del meščanske Anglije in eden stebrov britanskega imperija. V nasprotju s kapitalisti se tega rudarji niso zavedali. Nasprotno so povdarjali vedno nepolitičnost svojega boja. Poleg tega je imelo važno vlogo tudi staro ljubosumje med posameznimi strokovnimi organizacijami. Generalna stavka je imela le značaj stro-kovnegt* boja, to ni bilo nobeno revolucionarno ali apolitično gibanje. To .»o magin&tvU tudi politični delavski voditelji, ki so se držali stare angleške parlamentarne 'tradicije in zato je ostal ta boj tudi brez vsake zaslombe v parlamentu. Tako se je končala generalna stavka brez praktičnega uspeha. Generalna stavka je imela sicer značaj nastopa solidarnosti vsega angleškega delavstva, bila pa je žrtev partikularizma angleških strokovnih organizacij. Strokovne organizacije so finančno oslabele v geneialni stavki, tako da so mogle podpirati'rudarje le s prostovoljnimi prispevki. Železničarji in transportni šlo vnjedi c jeli jedan Sokol u svijestnu valjarni narodu, k oj i radja i odgaja same Sokoliče. Bog blagoslovi o! Bog pomagao! IT loj svoj radosti ipak me jedmi žalost mori i srdce mi para, a ta je, da slavnemu Ljubljanskemu Sokolu ne mogu onako novčano upomoč priteči, kao mi to duša želi i srdce nalaže. Ali naše su okolnosti takove, da bi čudo bilo, kad bi materijalno stanje cvalo. Zato molimo slavni Sokol, da i ovu mani svotu od dvesto forinti izvoli primiti onako srdačno, kako bi to kud kalivo veču svotu možda pri mio. Od srdca je i od iskrenega prijatelju i ml najvdanijega brata ga naroda. Koliko ne mogu s novcem toliko ču nastajati molitvom i blagoslovom podupi-ra-ti uzvišenu svrhu junačkoga Sokola. 'još jednom Bog blagoslov,o! Bog unnpre-dio! Slavnemu ljubljansko,nu ^kohv ^ bratskem ljubavju najodamji brat i prijaven U Djaikovu, dne 19. sječna 1889. J. J. Strosemoyer, biskup. Istočasno je prejel društveni starosta brat Ivan Hribar na njega naslovljen dopis, ki se glasi: ' Ugledni moj gospodine! Veleštavani moj nriiateliu! Na vrlo plemenitil težnjo, koja u Vašem listu spomenuta šaljem 200 for. t molim Vas i sve Vaše i naše prijatelje da mi oprostite, Sto ne mogu više učinili. Kod nas »e nužde i ne volje .strahovito uzmnazaju, pa k čovjek jedva zna, kub bi najprvom rukom po-močnicom zadegnuo. Namjera Vaša i Vaših prijatelja, da se jednom u,jedno združimo sveta je i uzvišena je. U njoj jedino zalog naše sreče, snage, slobode i budučnosti sa&toji. — Bog bi dao, da se ista čim prije ispuni! Ja sam još nješto bolješljiv, pak se preporoču-jem Vašoj i Vaših prijatelja molitvi. U ostalem sa osobitim štovanjem i bratskim ljubavlju ostajem Vam srdačnim prijateljem. D jakovo dne 19. sječna 1889. J. J Strossmayer, bi«1muni’e. , »Beograd, 12. novembra. Minister _ g j ne in industrije jo ^licalr“Sta™ike uprav- j v ministrstvo trf^'“e¥efa siavenske banke, | li1 VeVtavnifce Landerbanke in Trbo- j veljake družbe. Ta konferenca se je vmla j »od predsedstvom ministra trgovine m mdu- j šlrije dr Krajača v prisotnosti njegavega pomočnika dr. Kosiča in višjih uradnikov trg. j ministrstva. Razpravljalo se je o možnosti lihe likvidacije Slavenske banke. Minister trgovine je dal predstavnikom Sla venske banke rok 5 dni za premišljanje, ali sprejmejo predlog ministrstva trgovine za tilio likvidacijo, da bi se mogli varovaiti interesi vlagateljev in onih, ki niso krivi težkega stanja banke. V slučaju, da predstavniki Slavenske banke lie bi tega sprejeli, bo padla cela odgovornost na upravni svet te banke. Misli se, da bodo predstavniki Slavenske banke sprejeli te predloge in da se bo izvedla tiha likvidacija Slavenske banke.« . Iz tega komunikeja jasno izhaja, da trg. minister dr Krajač smatra upravne svetnike Slavenske banke v prvi vrsti odgovorne za nepokrite izgube tega zavoda. Ta komunike demantira poročila »Jutrac in »Slov. Naroda« (SDS-glasil), ki -trde, da so v prvi vreti odgovorne dunajska »Landerbank« odnosno Baanque des Pays v Parizu in Trboveljska ! premogokopna družba. 'Pisava »Jutra« in | Slov. Naroda« je razumljiva, ker so se slo- j venski člani upravnega sveta Slavenske banke rekrutirali iz vrst najizrazitejših pristašev SDS, kot koje banka je splošno veljala Slovenska banka. . Naše stališče je: nikakor ne gre, da bi vlagatelji in ostali upniki Slavenske banke, ki so ji s v Otj denar zaupali, od tega dejanja izgubili tudi samo eno pao, m a več — naj izgube pokrijejo oni, ki so kakorkoli soodločevali pri poslovanju zavoda, pa naj bodo to Lander-bank (Banque des pays), Trboveljska družba ali upravni in nadzorstveni svetniki banke — azi pa vsaj skupaj! — Ki vce pa naj dožene temeljita, brezobzirna in objektivna preiskava, — ti pa naj potem nosijo celo odgovornost tako v denarnem kakor v vsakem drugem ozirui Gornji članek »Slovenca podpisujemo /. obema rokama, ker to je bilo tudi naše stališče že iz vsega početka! »Jutro« in »Slov. Narod« sta sedaj prinesla tudi objavo dr. D. Puca, gl. koje odlaga predsedstvo upniškega odbora, lci se je sestavil v Ljubljani že v oktobru t. 1. Ta gesta dr. Puca je pravilna, pa naj je potekla iz kateregakoli motiva. Naše mnenje v tem pogledu je, da na javnost ni u,ti>ru\ il<; dobrega utiša, da je hotel upniški odbor, *ki j© bil po nadih inJf oaraixa«i- iah sestavljen iz samih vodilnih pristašev SD,S, — zastopati interese vlagateljev in ostalih upnikov proti Slavenski banki, katera je splošno veljala kot SDS-banka. Tembolj zato pozdravljamo dejstvo, da se je sedaj ustanovil v Ljubljani nov Odbor upnikov Slavenske banke pod predsedstvom Mestne hranilnice ljubljanske z njenim gc-rentom d. Marušičem na čelu. Upajmo, da bo ta novi nadstrankarski odbor znal temeljito in brezobzirno zastopati interese vlagateljev in drugih upnikov Slavenske banke! PRANCOSKO predavanje na univerzi Včeraj, v pondeljek, dne 15. t. m. ob 6. uri •/.veder je’imel v zbornični dvorani na univerzi predavanja grof. Bogouen o »Strossmayer-ju S« njegovih prijateljih^. Predavatelja, ki je prispel iz Zagreba, kjer je zastopal francoske univerze pri odkritju Stirossmayerjevega spomenika, je pozdravil rektor univerze dr. Lukman. Pri predavanju je bila navzoča elita ljubljanskega občinstva, med drugimi številni univerzitetni profesorji z rektorjem dr. Lukmanom in prorektorjem dr. Pdtamicem na čelu, dalje francoski konzul Flache in razni zastopniki. Prav častna je bila udeležba s strani akademskega dijaStva. Grof Begouen je uvodoma izrazil svoje veselje nad tem, da more predavati na ljub- ljanski univerzi, duševnem središču slovenskega naroda. 'Nato pa je prešel k očrtan ju osebnosti Strossmayerja, ki je zavzemal v svoji dobi važno vlogo v internacionalni javnosti. Prav tesne stike pa je gojil s Francijo in njenim kultunim življenjem. Zasledoval je vse francoske kulturne pokret e .ter je vodil obširno korespondenco z mnogimi francoskimi kulturnimi in političnimi osebnostmi, s katerimi se je seznanil ob priliki prve internacionalne razstave v Parizu. Strossmayer je bil duševni posrednik med dvema narodoma: med svojim in med francoskim. Dalje je grof Begouen očrtal velike uspehe Strossmayerjevega dela za lasten narod; od njegovih del razven univerze je eno najvidnejših pač Jugoslovanska akademija v Zagrebu. On je tudi idejni pobornik jugoslovanske ideje. Njegova jugoslovanska koncepcija je bila široko zasnovana. Obsegala ni samo Hrvatov, Slovencev in Srbov, nego tudi Bolgare. Predavatelj je svoje predavanje zaključil z željo, da naj se uresničijo ideje velikega Strosmayerja. Predavatelju je občinstvo toplo aplavdira-lo. V imenu univerze se mu je zahvalil rektor dr. Lukman. RABINDRANATH TAGORE V ZAGREBU. V soboto zjutraj se je pripeljal v Zagreb indijski filozof in pesnik Rabindranath Ta- . j čelom ostalo je doslej zvesto Jugoslovensko Sokolstvo, v katerih vrstah se nahaja ljubljenec velikega Strossmayerja — stari Ljubljanski Sokol. V teh pismih pa se zrcali tudi ljubav, katero je gojil vladika, do nadvse zvišene sokolske misli. Mi smo ponosni, da je bil ta veliki Jugo-sl°van, 'kateremu danes ne najdeš para, član našega uruštva, naše mogočne sokolske organizacije. Radi tega smatram, da je zagrešil odbor za postavitev ^troeeniajrerjevega spomenika kardinalno napako s tem, da je poveril aranžma svečanosti separatističnemu 'Hrv, Sokolu i.ri da je na to slavje povabil samo reprezentanco Jugoslovenskega Sokolstva, ki pa se — pa vsem naravno — temu polivu ni mogla odzvati. To so posledice, če se odpira vrata malim razmeram in če se v Sokolstvo zajeda ozkosrčnost in zaslepljenost. — Toda te nas ne *mejo spraviti iz ravnotežja. — Jaz za svojo OBe>o sem trdno preprifon, da bo prej ali t ?1 ■prijel čas, in ta mora priti, ko se bo iS^elja vladike, da naj *> Vsi Sokoli [zpolnih 11011 enim sokolskim praporom — In j-® — treba je sedaj sloge v ,So- kolskih vi stan! — pozabimo na naše naj-boljše brate onkraj Julijskih Alp, ki ravno v poslednjih dneh brezmejno trpijo pod. italijanskim trinogom. Večna ,slava Sokolu — vladiki Josipu Juniju Strossmayerju! gore. Na kolodvoru so ga pričakovali zastopniki zagrebških kulturnih in znanstvenih institucij in nraogobrojno občinstvo. Dr. Hinko-vič in dr. D.imovič sta vstopila v njegov voz ter iga pozdravila, prvi v imenu Jugosloven-skega pisateljskega udruženja, drugi v imenu Udruženja hrvatskih pisateljev. Ko je Tagore izstopil, ga je pozdravila zbrana na tisoče bro-jeca množica z živahnimi »Živijo« klici. Poklonjen mu je bil tudi šopek krizanten. Indijski pesnik se je podal v čakalnico I. razreda, kjer ga je dr. Hinkovič s prisrčnim nagovorom v drugič pozdravil. Tagore je odgovoril v gladki in mehki angleščini. Povdarjal je, da ni prišel kot profet, temveč kot prijatelj in brat. »Med urnebesnimi »živijo«-klici je vstopil indijski pesnik in filozof v avtomobil ter se odpeljal v hotel »Esplanade«. Med potjo je izjavil, da se čuti od zadnje bolezni še vedno slabega, vsled česar se ne more udeležiti slavnosti, ki so bile prirejene njemu na čast. Tekom razgovo*ra ga je vprašal neki novinar, kako misli o fašizmu. Tagore je odgovoril: »O fašizmu mi ni lahko govoriti. Sicer, kar se tiče moje lastne osebe, moram izjaviti, da so me sprejeli fašisti povsod prijazno in da sem našel med njimi dobre ljudi; toda svojega mnenja, da involvira ta pokret za sodobni svet veliko nevarnost, nisem skrival niti pred njimi samimi. Pokret bazira na temeljili, ki .omejujejo svobodo poedinca in to je neodpustljiv greh. Ponavljam, da sem videl v Italiji mnogo lepega, ioda tudi mnogo žrtev fašizma.« Na vprašanje če opaža med fašizmom in boljševizmom kake sličnosti, je odgovoril Tagore: »Tega ne bi mogel trditi. Vaša kultura je zgrajena na prestižu meščanstva in na luksuzu. Vi je ne morete izpremeniti. Vi pošiljate svoje bližnje, da si osvajajo svetovna tržišča Vi morate imeti svoje razkošje, ki je drago ter se plačuje s tujim delom, muko in boljo. Mi Indijci, Kitajci, Cmi in drugi nismo bili dolgo časa nič drugega kot vaši sužnji. Obširnejše o tem govoiti bi bilo samo nepotrebno poniževanje. Ali naj vam pridigujem? Ali naj rečem Nemčiji, da ne sme sanjati o novi zmagi nad Francijo? Ali bi hotela ona to poslušati. Ne, dokler eksistira želja po osvajanju novih tržišč, po razkošju, so vse besede zaman. Toda polagoma bodo te želje minule. Mnogo jili je med vami, ki so jim stahote sedanjosti jasno pred očmi.« Ob priliki tega razgovora je povedal Rabindranath Tagore, da se zove pravzaprav Rabindra 'Nath Taghur. V hotelu »Es p la nadet se je podal takoj k počitku. Razni časopisni poročevalci so in-tenvjuvali gospo. prof. Mahalonobis, soprogo njegovega privatnega tajnika, profesorja matematike in fizike na univerzi Tagore v Kalkuti. Na vprašanja, kakšne utise je dobila od Evrope je dejala, da ji je težko povedati, kateri od lirajev v Evropi, ki jih je videla, Dunaj, iPariz, Stockholm, Florenca itd., ji najbolj ugaja. Vsi so lepi in zanjo novi, je dejala. Vsled dolgega potovanja pa se čuti nekoliko utrujeno ter je vesela, da bo začetkom decembra zopet v Kalkuti. Spomladi potuje dr, Rabindranath Tagore na Kitajsko in Japonsko. — Popoldne je napravil Rabindranath Tagore izlet v zagrebško okolico. Na povratku je kupil Tagore več hrvatskih narodnih vezenin. — Zahteve invalidov. Zastopniki invalid-! skega udruženja so posetili finančnega ministra. Izročili so mu zahteve organiziranih invalidov, ki naj bi se vnesle v novi finančni zakon. Osrednji odbor invalidov je predložil predsedniku vlade in ministru za socijalno politiko razven tega občirno motiviran memorandumi, v katerem zahteva, da naj se sedanji zakon o invalidih potom novega finančnega zakona izpremeni. — Brezplačne zdravniške preiskave vojaških uradnikov. Ministrstvo vojske in mornarice je izdalo naredbo, glasom katere imajo vse osebe, naštete v členu 295 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, kakor tudi člani rodbin aktivnih oficirjev, vojaških du. hovnikov, kapelnikov, podoficirjev in vojaških uradnikov, v slučaju bolezni pravico do brezplačne specijelne zdravniške preiskave v vojaških bolnicah. V to svrho je potrebna pismena zahteva zdravnika, ki jih zdravi. — Zgradba nasipa ob Savi pri Sisku Ministrstvo i>oljoprivrede in voda je odobrilo kredit v znesku 2,130.000 dinarjev za zgradbo 1 obrambnega nasipa ob Savi od Dolgega Sela i do Siska, ki bo ščitil pred poplavami nad 20 j sel. Ti kraji so doslej od zadnjih poplav mno-I go trpeli. • — Iz prosvetne službe. Premeščen je iz j Ljubljane v Maribor realčni profesor Mirko j Seunig. J — h državne službo. Za uradnika pri di-| lekciji državnih železnic v Ljubljani je ime-j novan kanclist Franjo Kocjančič. — V višjo i skupino sta pomanknjena finančni nadsvet-j nik in šef oddelka Martin Špindler ter fi-I načni isvetnik Josip Mozetič, oba pri delega-‘ ciji ministrstva financ v Ljubljani, j —• Upokojitev. Pisarniški ravnatelj pri de-i želnem sodišču v Ljubljani Ivan Bizjak je trajno upokojen. — Na zagrebški akademiji umetnosti je položil državni izpit vnuk znanega slikarja Globočnika Olaf Globočnik. G. Olaf Globočnik bo nadaljeval svoje študije sedaj še v Pragi. — Prvi diplomirani esperantist v Jugoslaviji. Te dni je položil pred državno izpitno komisijo na Dunaju profesor mariborske trgovske 'akademije Rudolf Rakuša izpit iz esperanta za srednje šole. G. Rudolf Rakuša je prvi Slovenec, ki je napravil strokovni, izpit iz esperanta za srednje šole. — Mednarodna zrakoplovna razstava v Pragi. Od 11. do 16. maja 1927 se vrši v Pragi velika zrakoplovna razstava. Protektorat nad razstavo je prevzel predsednik republike Ma-saryk. — Veliko število kandidatov za francosko državljanstvo. V francoskem justičnem ministrstvu leži trenutno nad 400.000 prošenj ino-zeincev za francosko državljanstvo. Da bo mogoče to veliko število prošenj čim preje rešiti, je bil te dni vzpostavljen v Parizu poseben urad, ki mu je poverjena ta naloga. Računa se, da bo ta urad lahko rešil nad 100.000 prošenj na leto. — Stavka državnih uradnikov v Franciji? Francoski listi poročajo, da pripravljajo francoski državni uradniki, ker vlada ni ugodila njihovim zahtevam glede zvišanja plače in revizije njihovih prejemkov, stavko. Uradništvo je izvolilo poseben akcijski odbor, ki naj vodi pregovore z vlado ter izvede, če bo treba stavko. Vsled preselitve trgovine v Šelenburgovo ulico št. 1 ODPRODAJAM VSE BLAGO za moške obleke, damske kostume, površnike, raglane, kakor tudi izgotov. obleke itd. Z VELIKANSKIM POPUSTOM Poselite trgovino in prepričajte se Josip Ivančič, Ljubljana Miklošičeva cesta 4. — Pašistovski izjemni zakoni. Iz Rima poročajo: Novi zakon o zaščiti države vsebuje med drugim tudi dotočila o strogi kontroli ki naj se izvaja nad prodajalci alkoholičnih pijač. Ta predmet obravnava celih 16 členov zakona o zaščiti države. Predvidene so zelo stroge mere. — Dne 25. t. m. se sestane v Rimu vrhovni gospodarski svet, da se bo sklenilo znižanje cen v prodaji en gros in en džtail v vsej Italiji. — Naredbeni list faši-stovske stranke razglaša, da je vsako nadaljnje vpisovanje v stranko brezpogojno ukinjeno.. Državljani morejo služiti naciji tudi brez fašistovske legitimacije. — Admiral Togo odlikovan. Iz Tokija poročajo: Regent je izročil osebno admiralu Togu, zmagovalcu pri Čuzimi, najvišji red krizanteme. Izročitev odlikovanja se je izvršila na najslovesnejši način. — Vlak padel v jarek. Te dni se je pripetila v bližini Mesiča železniška nesreča, ki bila lahko imela težke posledice. Tovorni vlak ki je vozil proti Sarajevu, je skočil s tira. Dve lokomotivi in 0 tovornih voz je padlo v jarek, kjer so se povrnili. K sreči je vozil vlak počasi, tako da je skočilo osobje pravočasno z voz, ter se rešilo. Materijalna škoda znaša okrog 120 tisoč dinarjev. — Snežni zameti in volkovi v Hercegovini. V konjiškem srezu so se pojavile radi velikih snežnih zametov tolpe volkov, ki povzročajo kmetom veliko škodo. — Tragedija mladega rezervnega oficirja. Iz Sente poročajo: Rezervni poručnik Vuk Burič je bil pozvan na orožno vajo. Vsled tega je izgubil službo. Ko se je te dni vrnil ter uvidel, da spričo vladajoče gospodarske krize y doglednem času ne bo mogel najti druge, je skočil v Tiso in utoniL Burič zapušča mlado ženo in dvoje nepreskrbljenih otročičev. Vsi, ki so ga poznali, ga pomilujejo. — Tihotapec obsojen na 12 milijonov dinarjev globe. Z naredbo finančnega ministra je bila nedavno organizirana v naši državi posebna finančna služba za pobijanje tihotapstva. Organizacija beleži v kratkem času izredne uspehe. Eden najlepših je aretacija Oska rja Nagelsbergerja, trgovskega agenta z Dunaja. Nagelberger je utihotapljal že dalje časa v našo državo svilo. Dne 15. oktobra je bit prijet. Zaplenili *o mu 651 kg svile. Glavna carinarnica v Zagrebu je uvedla proti njemu preiskavo, ki je končala s tem, da je bil Nagelberger obsojen za svoje zadnje tihotapstvo na 12 milijonov dinarjev globe; glede prejšnjih grehov mu bodo jetra in obisti šele preiskali. Preiskava je ugotovita, da mu je pomagalo pri vtihotapljanju naše nižje železniško osobje. Preiskava je dalje ugotovila, da so bile z Nagelbergerjem v zvezi številne trgovske tvrdke v naši državi, ki so kupovale od njega blago. Zdi se, da je Nagelberger te dni iz države pobegnil. V tem slučaju bodo morali plačati globo 12 milijonov dinarjev po finančnem zakonu trgovci, katerim se dokaže, da so bili z njim v zvezi. - — Nevoporočencc ubit na svatdbi. Te dni se je poročil v Bitiniji pri Mostaru bogat posestnik. Po starem običaju so na svatbi streljali iz pušk in možnarjev. Pri tem je eden od svatov iz neprevidnosti ubil novoporočene-ga posestnika. — Poneverjenjjfc-tbdolžcn ravnatelj zavarovalnice izpuščen na svobodo. Iz Sarajeva poročajo: Na intervencijo svojega zagovornika je bil izpuščen na svobodo ravnatelj »Jugoslavije« Vrančič. Stvar je izzvala v mestu veliko senzacijo, ker je znano, da je Vrančič obdolžen, da je poneveril 1 milijon dinarjev na škodo zavarovalne družbe »Jugoslavije«. — Razbojniška tolpa v vojaški obleki v okolici Pakraca. Te dni je naletet logar Josip Leskovar v gozdu Psunj v bližini Pakraca na 8 glav broječo razbojniško tolpo. Razbojniki so oblečeni v vojaške monture ter oboroženi z manlichericami«. Stari so od 20 do 40 let. Zdi se, da so bivši gozdni delavci, Ličani ali Dalmatinci. Vodi jih visokorasel človek z dolgo, črno brado. Razbojniki logarju niso stori«i ničesar žalega. Vprašali so ga samo za pot v sela Bijelajci in Buč ter mu zabičili, da ne sme nikomur povedati, da jih je srečal. Ta razbojniška tolpa je ustavila pred kratkim v istem gozdru delavko Milico Zigič. Razbojniki so ji dali 100 dinarjev ter ji naročili, da naj jim prinese iz Rogarja žganja, toda delavka se je izgovorila, da se ta dan ne vrne več v gozd. Dva razbojnika sta jo nagovorila z imenom. Tudi ona je spoznala enega od njiju kot bivšega gozdnega delavca Bučana,' ki je bil zaposlen svoječasno v gozdu Psunj. Orožniki so jeli tolpo takoj zasledovati, toda doslej brez uspeha. — Zaslišavanje atentatorke Gibson. Že dalje časa se vrši v Rimu zasliša vanje Irke V.iolette Gibson, ki je izvršila atentat na Mussolinija. Pred časom je izpovedala Gibsonova, da se je seznanila že pred vojno z vojvodom Cesaro, ki ji je nasvetoval, da naj odpotuje v Monakovo v svrho filozofskih šiu-dij pri nekem antropozofskem društvu. Gibsonova je res obiskovala nekoliko mesecev antropozofski tečaj. Po vojni je videla vojvodo Cesaro ponovno ter se zaljubila vanj. Meseca novembra 1924 se je povrnila v Italijo, kjer je izvedela, da se je vojvoda oženil. Ta vest jo je globoko zadela. Kljub temu je sklenila izvršiti kako dejanje, ki bi bilo vojvodu po godu. Ker je vedela, da je pristo-ter izjavila, da so izmišljene in da jo je k opozicijonalcem, se je odločila, da umori fa-šiistovskega načelnika. Pozneje je obremenila vojvodo celo še bolj. Izpovedala je, da jo je vojvoda k atentatu pregovoril ter da je bil prisoten pri atentatu in ji je dal z roko signal, da naj strelja na Mussolinija. Še jx>zneje je Gibsonova vse te svoje izpovedi preklicala ter izjavila, da so izmišljena in da jo je k j atentptu pregovoril anarhistični vodja Pero, j ki ji je tudi izročil revolver ter bil priča atentata na Mussolinija. — Na podlagi teli j izpovedi so pričele varnostne oblasti natančne preiskave. Zaslišan je bil tudi -vojvoda Cesaro, ki je izpovedal, da je spoznal Gibsonovo sicer res v nekem teozofskem društvu v Nemčiji, da pa je pozneje ni nikdar več videl. Ze v Nemčiji je ugotovil, da je Gibsonova nekoliko versko blazna. Da bi bila v njega zaljubljena, ni nikdar opazil. Zaslišan je bil dalje neki Leo Perozzoni, ki se nahaja trenutno v veronskih zaporih radi številnih navadnih zločinov. Perozzoni je izjavil, da -se je pečal leta 1924 v Franclji s komunistično propagando. V novembru istega leta se je vršilo v Parizu zborovanje vodstva anarhistične stranke, na katerem je bil sklenjen atentat na Mussolinija. Pri tej priliki se je seznanil z neko Irko, ki je razpolagala z znatnimi denarnimi sredstvi dn ki je darovala anarhistični stranki vsak mesec po 50.000 lir. Kon-frontiran z Gibsonovo, pa je izjavil, da Gibsonova z dotično damo ni identična ter da je ni videl še nikoli v življenju. — Ameriški Lourdes žrtev požara. Kot poroča Reuterjev biro iz Quebecka, je opuštošil velik požar baziliko sv. Ane v Beuapreu-ju. Škoda se ceni na več milijonov frankov. Zgorelo je mnogo dragocenih relikvij. Med drugim so uničeni smrtni ostanki sv. Ane, ki so bili shranjeni v zlati krsti ter čudodelni kip svetnice. Baziliko Sv. Ane beaupreuške, ki stoji na bregu reke St. Lauvvrence nazivljajo kanadski Lourdes. Vsako leto je romalo tja do 200.000 vernikov. Ljubljana. — Žalni dan. Udruženje vojnih invalidov, Oblastni odbor, skupno s Krajevnim odborov v Ljubljani ima v smislu društvenih pravil svoj žalni dan za padlimi in umrlimi borci v četrtek, dne 18. novembra t. 1. Ta dan se vrši v stolnici Sv. Nikolaja v Ljubljani ob 10. liri dopoldne žalna maša h kateri 6e vljudno vabijo cenjeno občinstvo, zastopniki oblasti in korporacij, posebno pa invilidi, vdove in sirote. — Odbor. — Komisija za državni izpit iz glasbe v Ljubljani razpisuje letošnji državni izpit iz glasbe na konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani. Tozadevne pravilne prijave, opremljene z vsemi dokumenti je poslati do 20. novembra na naslov: Ravnateljstvo konservatorija v Ljubljani. K izpitu pripuščeni kandidati prejmejo od konservatorijskega ravnateljstva pismeno obvestilo o klavzurnem, ustnem in praktičnem izpitu. — Dr. Gojmir Krek, predsednik; Matej Hubad, ravnatelj konservatorija. 1— Merkurjev jour fi.v se vrši v četrtek, dne 18. novembra ob 8. uri zvečer v restavraciji Zvezda. — Odbor. 1— Radiotečaj v Ljubljani. Široka javnost je še danes napačno poučena o radiju dn tako je nastala govorica, da je radio kriv raznim vremenskim nezgodam. Na vse te ne-osnovane govorice hoče radio-klub informirati javnost potom teoretičnega in praktičnega tečaja o radio-tehniki, ki ga bo priredil v predstoječi zimski dobi, zato vljudno vabimo na poset tega tečaja. Obveene prijave isprejema klub še do 20. t. m. v svojem lokalu na Velesejmu ali pa po pošti. — Radioklub, Ljubljana. (194.) 1— Policijski drobiž. Martinova nedelja se pozna tudi v policijski kroniki. Policija je aretirala nič manj kakor štiri razgrajače in nasilneže, za nameček pa še neko pridno MERKUR deklico, ki ima tako široko srce, da more vanj sprejeti kar tri ljubince hkrati. Na Martinovo nedeljo so se stepli v vež gostilnah, policija je intervenirala^' treh slučajih, od katerih je najhujši oni na Ambroževem trgu, kjer so si stali nasproti civilisti in vojaki. Ranjen jo bil v tem boju s sabljami in »toli neki delavec. — Policija je aretirala nekega mladeniča radi tatvine denarja. — Policija si je zabeležila nekaj tatvin, od katerih se je pripetila največja na Prulah, kjer je neki vlomilec ukradel gospej K. H. za 1500 Din zlatnine in srebrnine. Dalje si je policija zabeležila tatinstvo tobaka v tobačni tovarni, tatvino neke kopalne banje in tatvino 200 Din vredne suknje. K UHORU SEJMARJA PRIMOŽIČA. Umor sejmarja Primožiča eicer še vedno ni pojasnjen. Zdi se pa, da so podane nekatere indicije, ki utegnejo dovesti do pozitivnih rezultatov. V soboto je bil zaslišan na policiji umor-jenčev znanec, sejmar Simončič, ki je izpovedal med drugim sledeče: dne 4. t. m. je obhajal pokojni Primožič svoj god. Simončič je Primožiča pri lej priliki obiskal na njegovem stanovanju. Taih je našel Primožiča v družbi nekega neznanca pri litru vina in kruhu. Neznanec je bil precej slabo oblečen. Iz pogovora je Simomčič sklepal, da utegne biti neznanec mesar in doma iz Lokev. Predno je Simončič odšel, je prosil neznanec Primožiča za prenočišče. Simončič je Pirmožieu celo prigovarjal, da naj pusti možakarja, bodisi tudi na tleh prenočili. Iz dejstva, da je udaril morilec Primožiča po glavi s topim koncem sekire, bi se dalo sklepati, da ga je ubil neznane« - mesar, na način kot ubijajo mesarji živino. Sicer pa 'izpovedbe .prid močno divergirajo. Razjasnitev zadeve povroča torej velike tei-koče. Vsega skupaj je zaslišala policija do-sedaj oikoli 30 prič, večinoma Primožičevih znancev. Prosveta. »Gtello«. Danes v torek se poje v operi za abonente reda C Verdijeva opera >Otelk>« v kateri poje naslovno vlogo g. Zdenko Knittl. Ostale vloge so v rokah gne. Žaludove in gne. Potučkove ter gg. Holodkova, Banovca, Mo-.horiča, Mitroviča, Rumplja in Perka. Prva delavska predstava v letošnji sezoni. V soboto, dne 20. t. m. se vrši v drami prva delavska predstava v letošnji sezoni pri izdatno znižanih cenah. Pri tej priliki se ''prizori Hilbertova drama Drugi brege. Vstopnice za to predstavo se dobivajo pri dnevni blagajni v operi kakor tudi pri kulturnem odseku delavske zbornice. Začetek predstave ob 8. zvečer. Dijaška predstava. V četrtek popoludne ob 16. uri je v dramskem gledališču druga dijaška predstava v letošnji sezoni in sicer se \ prizori komedija Doktor Knock ali Triumf medicine ; z g. Rogozom v glavni vlogi. Za predstavo veljajo izredno znižane cene. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi. Dr. Čerinov simfonični koncert. Dr. Josip Čerin, višji kapelnik muzike dravske divizij- ske oblasti priredi v ponedeljek, dne 22. novembra t. i. s svojim orkestrom v Unionski dvorani simfonični koncert, na kojega spo- , redu so izključno le Beethovnove skladbe. Ta j koncert bo prvi izmed večjega ciklusa kon- j certov, ki se vrše tekom leiušnje koncertne sezone, v proslavo stote obletnice smrti enega največjih svetovnih glasbenikov. Na koncertu sodeluje tudi odlični slovenski pianist, prot. Anton Trost z Dunaja. Vstopnice za ta j koncert so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Opozarjamo, da se vrši predprodaja edinoie na tem mestu. Šport. IZREDNA GLAVNA SKUPŠČINA LNP. O tej v športnih krogih z izrednim zanimanjem pričakovani skupščini, v interesu slovenskega športa podrobneje raje ne poročamo. Da je morala v zborovalni prostor vdreti policija in razgnati razburjene duhove — je vse prej nego v čast slov. športu. Skupščina je bila že po poročilu verifikacijskega odbora od gotove strani razbita in ne moremo se ubraniti vtisa, da namenoma. Pripominjamo pa sledeče: Že štiri leta trajajoči boj med starima rivaloma Ilirijo in Primorjem je uvedel v slovenski šport manire, ki jih do sedaj nismo poznali. Zvračanje krivde od ene na drugo stran in. narobe ni nikak izgovor, ki naj opravičuje znani izrek, da namen posvečuje sredstva. Ljudje, ki delajo tako, kot se dela danes v slov. športu ne pojmujejo ciljev športa. Značaj in poštenje sta takim ljudem španska vas. Zavedajo pa se lahko, da so škodovali slovenskemu športu več, kot vse druge neprilike. Že itak ubogi na športnih uspehih, smo danes Slovenci na tem, .da se razmere v šperiu še po-Š?i°' *n tl-pi Se pri tem? Manjši klubi! li, mesto, da bi imeli dober vzgled, kako se n‘ora delati, da se napreduje, imajo le vzgled, kako se profanira ideale športa. Ni pa dalje nas šport tudi zadeva samo par gospodov. ki se z i vi ne morejo videti, ampak je stvar celokupne slovenske javnosti. Da se ta javnost danes odteguje delu in podpiranju športa, je samo dokaz, kako sramotno daleč smo že prišli, da se namreč našega športa sramujejo že celo lastni ljudje, kaj šele drugi! In temu so krivi tudi oni, ki se jih te besede tičejo. Iz izkušnje pa vemo, da so najbrže tudi te vrstice zastonj — K—le. LJUBLJANSKA BORZA, pondeljek. dne 15. novembra 1925. Blago: Ilrast.ovi hlodi, od 25 cm prem. naprej, od 3 m dolž. naprej, fco nakl. post., 2 vagona den. 350, bi. 350, zaklj. 350. Zagreb, dne 15. novembra. Devize: Nev-york ček 56.53—56.73, London izplačilo 274.6 do 275.4, Pariz izplačilo 190.25—192.25, Praga izplačilo 167.7—'168.5, Cur.ih izplačilo 1092.75 do 1095.75, Berlin izplačilo 1346.5—1340-5. Dunaj izplačilo 797—800, Milan izplačilo 233.32—235.32, Budimpešta 0.07935—0.07965. Curih, dne 15. novembra. Beograd 9.1425, Newyork 518.50, London 25.15125, Pariz 17.35. Berlin 123.12, Dunaj 73.075, Milan 21.375. Praga 15.35 ,Bukarešta 2.8775, Sofija 3.75, Budimpešta 0.007260. Kudyard Kipling: 93 Knjiga o džungli. Že res, ampak doslej še niso pričeli delati smetišča, na katero pridem ja-z. .Petkrat sem videl, kako se je reka umaknila od vasi in naredila novo zemljo ob vnožju ceste. Petkrat sem bil priča, da so i zno va /.gradili vas na bregu iu bom še petkrat to doživel. Jaz nisem nc-ben nezvest ribelevski Gavijal, jaz ne, ki je danes tukaj jutri tam, kakor pravi pregovor, ampak zvesti, neumorni čuvar pregaz. Veš, otrok moj, vas nima za nič mojega imena in oni, ki dolgo čaka, dobi nazadnje svoje, plačilo, kakor pravi pregovor.« Jaz čakam že dolgo, jako dolgo, skoraj celo življenje in moje plačil ) so ugrizi in udarci,« je dejal šakal. »Ho! Ho! Ho!« se je za krohotal adjutant in zapel neko zabavljico na šakala. .Adjutant ima eno prav neprijetno posebnost. V negotovih časih ima hude napade nervoznosti ali krča v nogah; pa dasi je vse bolj imeniten videti kot vsi drugi žerjavi, ki so vsi neznansko dostojni in častivredni, ima navado, da začne plesati divje bojne plese, pri katerih razprostre peroii le napol in maba s svojo plešasto glavo gor in dol. Pri tem iz vzrokov, znanih najbolj njemu, jako skrbi za to, da spremlja uajhujšt’ take krčne napade z najzopernejšimi žalitvami. Najboljša, najcenejša H ot«sa in Šivalni stroj so edino Šakal se je zganil, dasi je bil že cela tri leta star; ampak ti ne moreš zameriti žalitev osebi, ki ima £ko-raj meter dolg kljun in moč, da udari z njim kot s kopjem. Adjutant je bil splošno na glasu kot velik strahopetec, ali šakal je bil še večji. >Živeti moramo, potem se kaj naučimo,« je dejal Mugger, ;>pri tem moram to-le povedati: majhni šakali so prav običajni, otrok, toda tak mugger kot sem jaz, ni navaden, vsakdanji. Na vse to nisem prevzeten, kajti prevzetnost hodi pred padcem; vendar pomni, to je usoda in zoper usodo ne sme ni-kdo reči nič, ki hodi, plava ali leta. Jaz sem z usodo prav zadovoljen. Z dobro srečo, bistrim očesom in pa navado, da vedno gledaš na to, ali ima potok ali zajezena voda kak izhod, predno se spustiš, vanjo, se mnogo lahko stori.« »Nekoč sem slišal, da je celo zaščitnik revežev naredil pogreško,- je dejal šakal hudomušuo. Resnica; ampak takrat je pomagala moja usoda. To se je zgodilo, predno sem popolnoma dorastel — pred predpredzadnjo lakoto — pri levi in desni strani Gunge! Kako polne so bile tiste dni vode! Da, mlad sem bil in brezskrben, iu ko je prišla povodenj, kdo je bil bolj vesel od mene? Malenkost me je tedaj močno osrečevala. Vas je stala globoko.v vodi, plaval sem nad. reko in se poclal clalefe v no«tranje Kraje, prav do riževega polja, ki je bilo zasuto z dobrim blatom. Spominjam sc tudi, da sem tisti večer našel dvoje zapestnic; bili sta iz stekla in sta mi delali nemajhne neprilike. Res, zapestnice iz stekla; in če se prav spominjam, tudi en čevelj. Obadva čevlja bi bil moral spraviti s pota, a bil sem lačen. Pozneje sem drugače delal. Da. No, in tako sem se najedel in počival. Ko pa sem se hotel podati zopet nazaj v reko, je poplava vpadla in tako sem se podal skozi blato na glavni ulici naprej. Kdo drugi kot jaz? Pa ti pridejo iz hiš ljudje, svečeniki, ženske, otroci, in dobrohotno sem zrl nanje. Blato ni primeren kraj za boj. Pa reče nek čolnar sekire, da ga ubijemo; Mugger je s pregaza.' ,Ne, m-, karte ga,‘ je ugovarjal brahmin; ,glejte, povodenj preganja pred seboj! Naše vasi bog je.‘ In obsipali so me s cvetjem in enemu je prišla srečna misel v glavo, da je gnal kozo čez cesto.« :>Ej, kako dobre — kako dobre so koze! je vzkliknil šakal. Kosmate so preveč, kosmate; in kedar jih najdeš v vodi, je prejkone v njih skrit velik kavelj. Vendar sem vzprejel tisto kozo in se v velikih časteh podal dol v reko. Pozneje mi je usoda pripeljala tistega čolnarja, ki mi je hotel s sekiro rep odsekati. Njegov oče je zavozil na staro plitvino, ki se je vidva ne spominjata.« ; »Saj nismo sami šakali tukaj, se je oglasil adjn- tant. >Ali jo l»ila ona plitvina, Ui se jo naročila, ko SO se. čolni s kamenjem potopili v letu velike suše — dolga sipina, ki je trajala tri povodnji?« (Dalje. prih.J Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Petelinčevi znamke liri ter, fldlsr* Phonix ib