Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun : štev. 24/12410
Leto XX. - Štev. 29 (1009)
Gorica - četrtek, 18. julija 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
Bodočnost komunizma Dr. Berzanti uradno priznava
!«»*
Četudi komunizem ni to, kar hoče o njem »atveztl levičarska propaganda, je vendar P°jav, ki zasluži vprašanje, kakšna bo njegova prihodnost.
Stvarnost naj prvo pove, da komunizem tima ničesar nadnaravnega na sebi, saj življenje onkraj groba sploh zanika, svojo Usodo pa veže na proizvajalne sile, na ne-kaj, kar tiči le v prirodi. Kdor bi torej hotel govoriti o prihodnosti komunizma s stališča njegovih pristašev, bi moral vprašati proizvajalne sile, kaj bo v bodočnosti z njimi. Odgovor pa bo kvečjemu meta, kajti proizvajalne sile so že same Po sebi čudna domislica komunistične filozofije, ki se izogiba vsaki jasni definiciji.
če pustimo komunistično stališče ob strani, lahko rečemo samo to, da je komunizem neke vrste svetovni nazor, niti Be originalen, ampak zmes nekaterih dru-Sih svetovnih nazorov, ki jih že davno Poznamo. Vsi ti nazori so nastali, so doživeli svoje zmagoslavje, potem pa utonili >v zgodovini.
Ako odstranimo od komunizma vse do-latke iz drugih svetovnih nazorov, ostane 'd njega bore malo in samo to bo imelo *voj pomen v prihodnosti, ne bo pa ustvarilo nove dobe v človeški zgodovini. Komunizem ne bo nikoli mogel pustiti za seboj takih vrednot, kot jih ustvarjajo za seboj razna verstva. Zato čaka komuni-*em kot filozofski sistem borna prihodnost. Komunizem je dalje političen pojav. Na področju je bolj izklesan kot njegova filozofija. Temelji na načelu totalne dik-'ature, na delavskem razredu kot nosilcu diktature, na kolektivnem gospodarskem •istemu, na zgodovinskem materializmu, ta družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, na premoči družbe nad človekom ■n seveda na komunistični stranki kot voditeljici delovnih ljudi.
Tudi komunizem se bo preživel
Ta diktatura ima nekaj originalnih potez, toda je vendarle diktatura prikrojena komunistični zamisli o človeški družbi. Kot diktatura je sad človeškega uma in človeškega odločanja. V tem pogledu je komunistična diktatura podobna vsem dru-Bim. Kot plod človeškega snovanja pa •tosi pečat minljivosti. Zgodovina ne pozna nGbene diktature, ki bi si lastila pravico 4o večnosti. Te pravice si ne lasti v teoriji niti komunizem, kajti ne trdi, da bi bil še neobhodno potreben potem, ko bo ^oveški rod dozorel za komunistično družbo. Komunizem je torej prehoden političen Pojav, je diktatura, ki bo doživela tako ''sodo kot vse druge diktature, kar jih Pozna zgodovina. Kdaj, to je pa že stvar "gibanja.
Ljudje so pa nepočakani, radi bi videli, lta bi bilo komunizma čimprej konec. *ato iščejo razloge za svoje upanje in Dri tem pridejo njihove misli nehote na usodo nacizma in fašizma. Mislijo, da je 'udi komunizmu odmerjeno v zgodovini k nekaj desetletij, kot je to doletelo Hitlerja in Mussolinija.
Tako domnevanje in sklepanje se nam preveč optimistično. Nacizem in faši-!em sta bila tako nerodna, da sta se zapletla v svetovno vojno. Ako se ne bi, bi v®rjetno še danes gospodarila in bila celo Močnejša kot leta 1939. Sedaj nove sve-’°vne vojne nihče resno ne pričakuje in 'udi nihče nima veselja do nje, niti obe komunistični velesili.
Treba je dalje upoštevati, da živimo v ^obi medcelinskih raket in atomskega ter v°dlkovega streliva. Washington, Moskva ^ Peking lahko veliko govorijo o atomskem vojskovanju, resno pa nanj ne mi-s'iJo in bodo zmeraj manj. Da bodo zme-'uj manj, je sicer precej drzna trditev, Pa vendar upoštevanja vredna. Pomisliti ^ treba namreč tole: Amerika ne bo svo-kga miru in blagostanja žrtvovala komunističnim raketnim bombam, pa tudi Ru-ne kaže podobnega veselja. Dokaz smo ^čakali lani v juniju. Komaj se je začela krajevna vojna med Izraelom In njegovl-'"l sosedi, takoj sta bili v telefonski zvezi °hnson in Kosigin ter drug drugemu portala, da ta vojna ne sme biti povod za
svetovno. Tako se bo zgodilo tudi vsakokrat v bodočnosti, kadar bomo na začetku lokalnih vojn. Kaj pa Kitajska? Kitajski komunizem vre. Kaj se bo izcimilo iz tega, ne vemo. Zdi se nam pa, da vsak Maov naslednik, naj pripada tej ali oni kitajski komunistični frakciji, ne bo manj previden kot je Mao. Mao sicer grmi, toda nihče njegovega groma ne jemlje resno.
KLICE RAZKROJA
Je pa čas sam, ki močno melje komunizem, tega ne tajijo niti komunisti sami. Ne zanikajo, da se je iz nekdanjega splošnega ruskega komunizma razvila že cela vrsta nacionalnih komunizmov. Komuni-zmov imamo že toliko, kolikor je komunističnih strank. Dejstvo je dalje, da sloga in disciplina pojemata med temi ko-munizmi. Saj Moskva ne more sklicati niti vesoljnega rdečega kongresa, ker večina merodajnih komunističnih strank ni za tak sestanek. Komunizem se torej hitro približuje tistemu mednarodnemu stanju, kot je bil liberalizem pred 100-150 leti. Takrat so države prisegale na liberalne ideje, obenem so se pa pridno — med seboj vojskovale. Tudi v komunističnem svetu lahko nastopijo taki obračuni z orožjem v roki, toda brez atomskih bomb.
Kakšna je torej prihodnost komunizma? Taka kot je bila fevdalizma pred tisoč in liberalizma pred par sto leti. Fevdalizem in liberalizem sta počasi shirala, razjedel ju je čas, razgrizle so ju nove ideje, svoj vpliv na usodo človeškega rodu sta kar natihoma zgubila.
Kakšna pa je razlika med njima in komunizmom? Zdi se, da je komunizem dosegel svoj vrhunec že v petih desetletjih. Je pod hujšim pritiskom sodobnega življenja, kot sta bila svoje dni fevdalizem in liberalizem. Le naša nepočakanost tega ne opazi hitro.
—ad
Slovence v videmski pokrajini
Vsa slovenska javnost, ki je vztrajno zahtevala pravice za Beneške Slovence, je dosegla prvi uradni uspeh. Pri tem naj omenimo številne govore, ki jih je imel dr. Jože Škerk, prejšnji teden pa dr. Drago Štoka. V debati o programski izjavi dr. Berzantija in v njegovem odgovoru so našla precej mesta tudi ostala slovenska vprašanja.
Krščanskodemokratski deželni svetovalec in pokrajinski politični tajnik KD v Trstu Sergio Colom je v svojem govoru precej časa obravnaval slovenska vprašanja, kakor jih je bil postavil dr. Štoka. Coloni je rekel med drugim, da bi se država težko odrekla svojemu pridržku glede zaščite manjšin ter to prepustila deželi. Pribijam, je nadaljeval, da želimo razvoj in ne asimilacije slovenske manjšine, zakaj prisotnost manjšine pomeni za nas obogatitev. Tržaška KD, je rekel njeni tajnik, bo predlagala v parlamentu zakone, zlasti za šolstvo, za ureditev nerešenih vprašanj slovenske narodne manjšine. Dežela pa bo morala politično podpreti zahtevo po odobritvi teh zakonov. V ožjem deželnem okviru pa naj se deželni odbor izreče zlasti o podpiranju ustanov slovenske manjšine, ki so nujno potrebne za njen obstoj in razvoj ter prouči možnost za večje nameščanje Slovencev, tako da bi dobili pri natečajih za službe nekaj točk več tisti, ki obvladajo slovenščino za tista mesta, kjer je to znanje pogoj za izboljšanje deželne službe.
Pritisk na Češkoslovaško
Preteklo nedeljo in ponedeljek je bila v Varšavi konferenca partijskih in vladnih voditeljev Poljske, Sovjetske zveze, Bolgarije, Madžarske in Vzhodne Nemčije. Povabljena je bila tudi Češkoslovaška, katere vodniki pa so udeležbo odklonili z utemeljitvijo, da bi morala češkoslovaška partija le polagati obračun za svojo politiko in sprejeti že vnaprej dogovorjene sklepe drugih.
Ze pred omenjenim sestankom je glasilo ■poljske komunistične stranke »Trybuna ludu« objavilo članek, v katerem je napovedalo, da se bo na sestanku v Varšavi razpravljalo o stanju v Češkoslovaški, kjer so ogroženi temelji socializma in grozi nevarnost, da bi utegnila partija zaiti na liberalno-meščansko pot.
Da bi Sovjetska zveza povečala pritisk na češkoslovaške voditelje in jih prisilila k večji poslušnosti moskovskim krogom, je sovjetski poveljnik oboroženih sil varšavskega pakta po končani konferenci v Varšavi odredil, naj se odhod sovjetskih čet iz Češkoslovaške izvaja bolj počasi kot doslej. Na ta način naj bi sovjetske čete zapustile deželo šele 21. julija.
Tudi v Moskvi je bil v listu »Pravda« objavljen skupen članek pod naslovom »Napad na socialistične osnove Češkoslovaške«. V njem je rečeno, da skušajo sovražne sile spraviti to deželo na pot obnovitve kapitalizma; te sile uporabljajo isto taktiko kot pred dvanajstimi leti madžarski protirevolucionarji; naj zato delavski razred češkoslovaške računa na vso pomoč narodov Sovjetske zveze.
češkoslovaška javnost je ta članek sprejela z velikim nezadovoljstvom, saj zado-biva ta gonja vedno bolj prizvok žalitev, laži in tajenja dejstev, kar je prišlo že do izraza leta 1948 po prelomu Kominforma s Titom. List »Rude pravo« pripominja: »Reševati sami lastne notranje probleme je neizpodbitna pravica vsake države in vsakega ljudstva. Če imamo svobodo tiska,
če branimo svobodo govora, če hočemo odpraviti vse, kar ne prispeva k socializmu, je to zaradi tega, ker menimo, da s tem služimo naipredku. Od naših prijateljev bi si želeli več razumevanja in več zaupanja. V sedanjem trenutku ne zahtevamo nič več.«
Tudi pritisk, ki ga izvaja Sovjetska zveza na Češkoslovaško s svojimi četami, ki se nočejo po končanih manevrih umakniti iz države, zelo draži in vznemirja češkoslovaško javnost. »Ni nobenega člena v varšavskem paktu — je dejal general Prchlik — ki bi odrejal samovoljno navzočnost enot varšavskega pakta v neki državi članici. Zal pa je vrhovno poveljstvo varšavskega pakta sestavljeno zgolj iz maršalov, generalov in častnikov Sovjetske zveze, medtem ko imajo druge članice samo predstavnike, ki so podpoveljniki in ne morejo v ničemer odločati. Treba bi bilo zato sprejeti statut, ki naj zajamči enakopravnost članov pakta.«
Tudi prvi tajnik romunske komunistične partije Ceausesou je obsodil zlorabo varšavskega pakta v politične namene. »Nihče od ustanoviteljev pakta ni mislil, da bi mogel biti kdaj pakt pretveza za vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Pakt ni noben nosilec določene resnice ali splošne metode graditve socializma. Mnenja srno, da je prav nepotrebno razburjenje zaradi tega, kar se sedaj dogaja v Češkoslovaški. Ta dežela ima svoje vodstvo, ki bo že znalo graditi socializem v skladu z upanjem in težnjami njegovega ljudstva.«
Smrt najstarejšega kardinala
V petek, 12. julija je umrl najstarejši član kardinalskega zbora Francesco Mor-rone, star 96 let. Za kardinala je bil imenovan leta 1959. Kardinalski zbor šteje sedaj 106 članov.
O narodnostnih pravicah Slovencev v videmski pokrajini je govoril tudi socialistični svetovalec Pittoni.
Najbolj zanimiv pa je odgovor predsednika deželne vlade dr. Berzantija, ki je rekel med drugim:
Glede slovenske manjšine so nekateri svetovalci postavili dve vprašanji: Slovenci, ki živijo v Furlaniji in pristojnost avtonomne dežele za reševanje vprašanj slovenske manjšine. Glede prvega vprašanja želim potrditi obvezo deželnega odbora, da bo vztrajno zahtevala od države primerne u-krepe za ne popolnoma rešena vprašanja, ki so znatnega pomena za slovensko manjšino, živečo v tržaški in goriški pokrajini. S tem odbor ni nameraval zanikati dejstva, da živijo slovensko govoreči državljani v drugih delih Furlani-je-Julijske krajine in tem manj zanikati njihove pravice. Slovenci v goriški in tržaški pokrajini so se obeležili kot prava narodna manjšina in postavili svoje zahteve. S tem je torej dr. Berzanti priznal obstoj Slovencev v videmski pokrajini, čeprav je dal vedeti, da niso posebej omenjeni, ker niso predočili svojih potreb in postavili svojih zahtev. To bi seveda lahko najbolj učinkovito naredili, če bi imeli lastno politično organizacijo ali če bi bili v sklopu Slovenske skupnosti na deželni ravni.
Glede druge točke je dr. Berzanti ponovil znano stališče, da dežela po ustavi in svojem statutu ni pristojna za manjšinske zadeve. Po njegovem mnenju je boljše »ne načenjati zgolj načelnih vprašanj« ampak vztrajno in odločno zahtevati od pristojnih državnih organov, da izdajo zakonske ukrepe za reševanje vprašanj manjšine. Odbor, je dejal dr. Berzanti, bo v gori omenjenem smislu delal za priznanje in stvarno uveljavljanje zakonitih pravic slovensko govorečih državljanov, ki živijo v deželi. Odbor bo dalje v okviru deželne pristojnosti podpiral delovanje kulturnih, prosvetnih, dobrodelnih, podpornih in športnih ustanov slovenske manjšine v skladu z željo, ki so jo med drugim izrekli svetovalci Coloni, Pittoni, Štoka in Lovriha.
VELIK USPEH DR. ŠTOKE
Tako je deželna vlada vendarle prvič priznala obstoj Slovencev v Videmski pokrajini, za kar ima zasluge Slovenska skupnost, ki je na političnem področju to vprašanje najbolj poudarjala. Zdaj bo treba iti od besed k dejanjem.
Dr. Drago Štoka je v svoji glasovalni izjavi vzel na znanje besede dr. Berzantija, s katerimi je omenil tudi beneške, rezijanske in kanalske Slovence. V imenu Slovenske skupnosti je vzel na znanje pripravljenost deželnega odbora za ureditev nerešenih vprašanj slovenske narodne manjšine, ki jih je obširno naštel v svojem govoru. Izjavil je, da se bo v pričakovanju ukrepov za slovensko narodno manjšino in zakonskih predlogov, ki jih bo o teh vprašanjih poslal deželni svet vladi in parlamentu, vzdržal glasovanja o resoluciji večine, ki odobrava predsednikove programatične izjave. Izrekel je upanje, da bo lahko kmalu izrekel zadovoljstvo nad stvarnimi dejanji v korist Slovencev, ki niso samo nujna, ampak imamo do njih tudi pravico.
14. julij je francoski državni praznik, posvečen revoluciji leta 1787, padcu Basti-lje in slogi vseh Francozov. Letos so ga Francozi praznovali z močnim dežjem, ki bi bil tudi naši izsušeni zemlji lahko prav prišel. Kljub slabemu vremenu pa je množica ljudi vztrajala vzdolž Elizejskih poljan, kjer je šla vojaška parada in se je tudi De Gauile popeljal v odprtem avtomobilu. Na častni tribuni je bilo videti novega predsednika vlade Couve de Murvilla z njegovimi ministri, visoke vojaške poveljnike in diplomatski zbor.
V paradi je sodelovalo 180 najmodernejših letal, 700 oklepnih vozil ter okrog 8000 mož vojske in republikanske garde. Na večer je Pariz zažarel v umetnih ognjih in marsikje na cestah so plesali ter so pokale petarde. Toda te so pokale ne samo iz prekipevajočega veselja nad državnim praznikom; Pariz je od desetih zvečer do štirih zjutraj znova doživel manjšo ponovitev spopadov s študenti. Začelo se je pri sami Bastilji, simbolu ljudskega upora. Tam je nekaj sto razgrajačev z rdečo zastavo na čelu raztrgalo več francoskih trobojnic ter vzklikalo: »Stvari se šele začenjajo!« Posledica je bila 200 zaslišanih študentov, od katerih je bilo 20 ranjenih, policisti pa so imeli sedem poškodovanih.
Medtem se je sestal že tudi francoski parlament. Čeprav je med volivci dva milijona žensk več kot moških, je bilo med 461 navzočimi poslanci v klopeh samo sedem žensk. Prvo sejo parlamenta je vodil najstarejši izvoljeni poslanec, 87-letni profesor Hippolyte Ducos, izvoljen kot radikal na opozicijski listi združene levice v okrožju Zgornje Garonne. Zlobni jeziki so vedeli povedati, da se je mož že šest let pripravljal na ta trenutek, ki se mu je pa vedno’ znova izmuznil iz rok, ker drug poslanec, starejši kot on, znani kanonik Kir iz Dijana kar ni hotel umreti in se mu tako umakniti. Letos pa mu je pri 93 letih le storil to uslugo. Ducos je torej priliko, da bo vodil prvo sejo novega parlamenta, dobro izrabil in pripravil namesto običajnih fraz pravcati enourni govor, ki ga je ganjen od lastnih besed zaključil takole: »Zato pa, gospe in gospodje, storite, da bo duhovna in moralna luč vse bolj svetila med našimi delovnimi sloji; tista luč, ki jo je Francija prva dvignila in mora tudi v bodoče razsvetljevati vse narode sveta.«
Za novega predsednika skupščine je bil nato z velikansko večino 356 glasov izvoljen golistični kandidat, dosedanji predsednik parlamenta Chaban Delmas. Komunistični kandidat je prejel le 34 glasov, kandidat združene levice pa 71.
Preden je Ducos prispel na začetek seje, ga je v veži bourbonske palače pozdravil v skladu s tradicijo službujoči oficir republikanske garde z nagnjeno sabljo: »To pomeni, da se vojaška oblast podreja civilni,« je dopisnica belgijskega lista »Peu-ple« dejala slovenskemu časnikarju Bogdanu Pogačniku,« a nikar se pri tem ne smejte,« je sama smeje dodala.
Krščanstvo In japonska kultura
Katoliški episkopat na Japonskem je razpravljal o programu, ki naj bi pomagal zbližati krščansko tradioijo in japonsko kulturo. Načrt prilagoditve in izpopolnitve so izdelali na podlagi nasvetov predstojnikov redov in misijonskih kongregacij, ki delujejo v deželi. Med sklepi, ki jih je prejel episkopat v liturgičnih vprašanjih in ki jih bodo morali nato odobriti pristojni organi Sv. sedeža, je tudi sestava posebnega obreda za primer sežiganja; doslej je bila za pokojne, ki so bili sežgani, predvidena samo posebna maša zadušnica. Razen tega proučujejo možnost, da bi verniki prisostvovali daritvi sv. maše kakor je na Japonskem običaj, to je ne stoje, ampak sede na petah. Na škofovski konferenci so razpravljali tudi o novih oblikah misijonskega apostolata v deželi, o določilih za post in pridržek in o drugih manjših vprašanjih.
IV. tabor katoliške mladine v zamejstvu Ekumenske misli
■	■	■	■	■	■■■	■	■	je	■
ob slavljenju sv.Cirila in Metoda
Že šest let je preteklo od prvega tabora slovenske zamejske mladine, ki se je vršil v Gorici leta 1962. Drugi je bil na Koroškem leta 1964, tretji pa v Trstu leta 1966. Na teh velikih skupnih prireditvah se zbira koroška, goriška in tržaška predvsem študirajoča mladina, da periodično pretrese svoje probleme ter nakaže smernice za bodočnost.
Letošnja četrta izdaja zamejskega tabora je bila vseskozi bogato zasnovana in organizirana skoraj brezhibno. Težo organizacije je nosilo Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici, sodelovala pa sta še Slovenski kulturni klub iz Trsta in Koroška dijaška zveza iz Celovca. Program tabora se je razvijal v dveh dneh, soboto in nedeljo 13. in 14. julija s predavanji in umetniškim večerom slovenske besede v Katoliškem domu ter z veliko prireditvijo na prostem med Borovci v števerjanu.
REFERATI IN DISKUSIJE O MLADINSKI POVEZAVI
Sobotni spored se je pričel z referati o povezavi slovenske mladine, na katerih so tako referenti kot sodelujoči v diskusiji doprinesli različne poglede na problematiko slovenske mladine doma in po svetu. Referati naj bi seznanili navzoče z vprašanji, ki so najbolj aktualna za našo mladino v treh zamejskih pokrajinah oz. deželah. Za Goriško je poročal g. Vladimir Šturm, za Koroško pa g. Karel Smole, škoda, da ni bilo tudi tržaškega referenta, čeprav je tej vrzeli odpomogel poseg tržaških predstavnikov v debati. Goriški referat je odražal predvsem mnenje in voljo članov SKAD-a ter njih poglede na posamezne probleme. Zato je bil referat razdeljen v več delov, ki so obravnavali
o	mladini na Goriškem, njeni povezavi z ostalimi zamejskimi pokrajinami, z mladino v emigraciji in v matični domovini. Iz vsega je izzvenela1 volja po čim tesnejših odnosih s slovensko mladino povsod, kjer ta živi in dela. Zato tudi ni treba pozabiti na zveze z mladino v Sloveniji, čeprav se pri tem ne more odpovedati bistvenim svetovnonazorskim predpostavkam. Treba se je tudi ppvezati z mladino v izseljenstvu in iskati kar največ stikov za ohranitev teh vezi.
Koroški referat je šel z druge predpostavke, v katerih so prišli do izraza nekateri kritični momenti v zvezi zlasti z razvojem koroške problematike. Poleg tega smo iz tega poročila zasledili voljo po precejšnji odprtosti zlasti kar zadeva stike z matično domovino. Poudarjena je bila tudi želja po večji gospodarski vlogi slovenskega elementa na Koroškem.
V	diskusiji je prišlo do izraza več pogledov in mnenj v zvezi z mladinsko problematiko. V bistvu pa so vse glavne točke referatov in debate zajete v resoluciji, ki je bila kasneje sprejeta in jo objavljamo na drugem mestu.
. Kot gostje so se letošnjega tabora udeležili tudi trije predstavniki Zveze mladine Slovenije iz Ljubljane. Njih zastopnik g. Mitja Gorjup je pri sobotnem popoldanskem srečanju pozdravil navzoče v imenu organizacije, ki jo zastopa ter izrazil nekaj misli o poveiavi z mladino v Sloveniji, o kateri je dejal, da budno spremlja življenje slovenske mladine v zamejstvu.
VEČER SLOVENSKE BESEDE
Višek tabora je vsaj v umetniškem merilu predstavljal sobotni kulturni večer, ki je privabil v dvorano Katoliškega doma lepo število ljubiteljev slovenske besedne umetnosti in kulture nasploh. Med njimi smo tudi zabeležili vidne predstavnike kulturnega in političnega življenja italijanske narodnosti.
Na večeru so v glavnem sodelovali koroški, tržaški in goriški akademiki in dijaki. Korošci so predstavili nekaj posrečeno izbranih odlomkov iz poezije ljudskega pesnika Andreja Šusterja Drabosnja-ka ob dvestoletnici njegove smrti. Recitacija je bila lepo podana, v glavnem so bile vse pesmi v starem koroškem narečju. Zatem je sledil nastop tržaških kulturnikov. Mladi pesnik Igor Tuta je prebral nekaj svojih liričnih in refleksivnih pesmi, Miro Opelt pa je recitiral izbor sonetov Alojzija Gradnika, ki govore o goriški oz, tržaški zemlji.
Centralna točka večera pa je bila izvedba Cankarjevega satiričnega dramskega korala »Domovina — kruh in kamen«, ki ga je predstavila dramska šola v Gorici v režiji Aleksija Pregarca. Delo je pravzaprav izbor Cankarjevih satiričnih in polemičnih spisov, ki ga je priredil Janko Car. In prav je, da so prav ob petdesetletnici pisateljeve smrti izbrali za odrsko uprizoritev nekaj tako značilnih in po-
membnih odlomkov našega naj večjega pisatelja.
Ivan Cankar nam v svojih satiričnih delih podaja svet slovenskega malomeščanstva in filistrstva z vsemi njegovimi napakami in megalomansko navlako. Prikazuje svet, v katerem išče umetnik vsaj malo prostora tudi zase, svet, v katerem naj bi imela umetnost svoj dostojen okvir. Dalje nam pisatelj oriše vso globoko tragiko ljudi, ki pod lažigeslom »za narodov blagor« le še bolj pehajo narod in domovinske vrednote v neizogiben propad. Kot smo že zgoraj omenili, je bila to tudi prva odrska predstava članov dramske šole v Gorici, o kateri smo pred časom že pisali. Reči moramo, da nas je nastop nadvse prijetno presenetil. Gojenci te šole — ali bolje igralci — so s svojo igro pokazali, da je možno tudi nepoklicnim igralcem doseči zavidljivo raven, če res zastavijo v svojo igro vse sile. In prav gotovo jim je režiser znal vliti ne samo veliko zavzetost za interpretacijo in preciznost v slovenski dikciji, temveč tudi zaželeno sposobnost ustvarjanja pravih likov Cankar-
venskih plesov v gorenjski narodni noši. Zbor Koroške dijaške zveze je pod vodstvom Joška Kovačiča izvedel nekaj vedno lepih slovenskih koroških pesmi. Trio Pojoči galebi tržaških skavtinj je občinstvu zapel nekaj skavtskih prijetnih melodij. Za veselo razpoloženje je še poskrbel ansambel Pleiades iz Trsta. Slišali smo nato še nastop dveh pevskih zborov. Združena moška zbora »Mirko Filej« in »Fantje izpod Grmade« sta pod vodstvom Zdravka Klanjščka zapela nekaj domovinskih slovenskih pesmi. Nato se je predstavil še moški zbor visokošolcev iz Gradca, ki ga je vodil dipl. operni pevec Janez Kampuš z vrsto lepih narodnih in umetnih pesmi. Zbor sestavljajo slovenski koroški akademiki, ki študirajo na univerzi v Gradcu.
Med prireditvijo so si sledili tudi razni pozdravni govori. V začetku je spregovoril predsednik SKAD-a Emidij Susič, ki je tudi pozdravil v imenu goriških prirediteljev. števerjanski župan Slavko Klanjšček je v svojem nagovoru zaželel zbrani katoliški mladini resničnih uspehov z željo po premostitvi nepotrebnih trenj. Po-
SLOVENSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO DRUŠTVO V GORICI, KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA V CELOVCU SLOVENSKI KULTURNI KLUB V TRSTU
ki so priredili 4. tabor slovenske katoliške zamejske mladine, izjavljajo :
Slovenska zamejska mladina
pozdravlja vse rodne brate, posebej mladino na Koroškem, Goriškem, Tržaškem, v Beneški Sloveniji, v Kanalski dolini, v republiki Sloveniji in mladino, ki živi po različnih evropskih in zunaj evropskih državah,
Želi biti v pokoncilskem duhu odprta, zato hoče, da odpadejo predsodki preteklosti in da se ustvari demokratično in prijateljsko sožitje med mladino z različnim svetovnim nazorom in gledanjem v skrbi za slovenstvo,
želi iskati z mladino v Sloveniji neposredni stik ter pričakuje, da bo našla pri njej prav isto odprtost; od slovenskih oblasti pa pričakuje, da bodo upoštevale manjšino kot celoto,
izraža svojo pripravljenost navezati z večinskim narodom, predvsem z njegovo mladino, čim tesnejše stike in s tem odstraniti medsebojno nerazumevanje, nezaupanje in nestrpnost,
je zaskrbljena za svojo bodočnost, ker je primorana iskati kruha daleč od rodnega okolja, zato poziva politične in gospodarske ustanove, da posvete temu vprašanju svojo veliko skrb,
se čuti povezana z mladino drugih evropskih narodov, zaveda se potrebe po konstruktivni družbeni preosnovi in preobrazbi ter želi v svojem okolju odločilno sodelovati pri oblikovanju družbe.
Končno poudarja, da se bo vedno zavzemala za pravice slovenske narodne manjšine in za vrednote slovenstva.
Gorica, 14. julija 1968
jeve satirične igre. Vsi igralci zaslužijo zato primemo analizo.
Aleksij Pregare je kot režiser zelo tehtno pripravil vse igralce za odrski nastop in posrečeno odmeril posameznikom svoje vloge. Zlasti pohvalno je pri vseh nastopajočih podčrtal res vzorno izgovarjavo, česar navadno ne opazimo pri nepoklicnih skupinah. Sam pa je enako ustvaril mojstrski lik igralca, ki je z veliko sproščenostjo razodel pravo odrsko talentiranost. Silvan Kerševan je upodobil poosebljeno slepo malomeščanstvo in mu dal svojstveno lice. S svojo igro je pokazal neprisiljeno pripravnost in resno vživetost v vlogo. Metka Klanjšček je razodela posebno fineso v globokem podoživljanju zaupane vloge. Dognanost in gotovost je v svoji recitaciji pokazala Ida Bandelj. Z mladeniško prešernostjo je nastopil v dokaj zahtevni vlogi Mirko Špacapan ml. Prav zadovoljivo sta odigrala nelahka lika tudi Marko Brajnik in Kazimira Blažič.
V	celoti naj pri tem izrazimo še občudovanje nad zelo primerno in okusno scensko pripravo, izbiro kostumov, igro luči in spremno glasbo. Predstava sama zasluži, da bi je ne videli samo enkrat. Poleg vsega pa ni mogla najti lepšega zunanjega okvira, kot je bil visoki umetniški večer slovenske besede. Mislim — in to je mnenje tudi različnih uglednih udeležencev prireditve — da je naša publika prav željna takih umetniških predstav, ki naj oplemenitijo njen okus in dvignejo zanimanje za resnično kulturo.
zdrav iz Trsta je prinesel predsednik Slovenskega kulturnega kluba Janez Peterlin, za Koroško pa je spregovoril predsednik Koroške dijaške zveze Matevž Grilc. Ob koncu prireditve je član SKAD-a Emil Valentinčič prebral resolucijo, sprejeto na IV. zamejskem taboru.
Tako se je tudi letošnje srečanje mladine z Goriške, Tržaške in Koroške uspešno zaključilo. Lahko rečemo, da je program obeh dni tabora dobro izpadel in da je naletel na dobrohoten odmev pri vsej naši javnosti ter pri predstavnikih kulturnega in političnega življenja večinskega naroda.
Prihodnji tabor zamejske mladine se bo vršil leta 1970 na Koroškem pri Gospe Sveti. Upamo, da bomo tudi takrat lahko s svojo prisotnostjo Slovenci iz vseh zamejskih pokrajin in tudi iz domovine ponovno izpričali svojo neomajno pripadnost i deblom slovenstva v luči krščanskih načel in v duhu medsebojnega sožitja in razumevanja.
a.b.
Veličina sv. bratov Cirila in Metoda je nekaj čudovitega in edinstvenega v vsem krščanstvu. V večji ali manjši meri, neposredno ali po svojih učencih, sta duhovna očeta vseh slovanskih narodov, kar predstavlja skoraj četrtino vsega današnjega krščanskega sveta. Čeprav smo Slovenci prejeli luč sv. vere iz Ogleja in Salzburga skoraj stoletje pred prihodom sv. bratov med nas, sta sv. Ciril in Metod duhovna očeta tudi našemu narodu. Nadškofija sv. Metoda je objemala del Slovencev in kulturno delo sv. bratov je vtisnilo svoje sledove tudi v prve spomenike slovenske besede. In za prve slovenske duhovnike, ki so bili posvečeni v Rimu, pri Petrovem sedežu, zatrdno vemo, da so to bili mladeniči iz kneževine kneza Koclja, pri katerem sta se sveta brata na poti v Rim dalj časa ustavila, jih poučila in potem vzela s seboj v Večno mesto. Tako sta sv. brata potrdila in okrepila mlado slovensko Cerkev v edinosti s tistim, ki ga je sam Kristus postavil za vidno glavo svoje Cerkve. Vse njuno delo in učenje izzveni v en sam akord in je kot testament: edin-stvo Cerkve je v edinstvu s Kristusovim namestnikom.
Spomin na sveta brata je zmeraj živel med Slovenci. Zaradi zgodovinskih okoliščin je njuno kulturno delo med njimi skoraj zamrlo, vendar nazadnje le zato, da bi po Kristusovi besedi, potem ko se bodo dopolnili po božji Previdnosti določeni časi, obrodilo stoteren plod. S svetniškim škofom Slomškom je med Slovenci zaživela cirilmetodijska ideja, začela poganjati molitev in delo za versko zedinjenje vseh Slovanov in mi sami smo doživeli veliko radost, ko je 2. vatikanski koncil potrdil in sprejel kot svoje glavne ideje svetih bratov, čeprav prilagojene, kar je razumljivo, sedanjemu času in razvoju Cerkve.
Ne brez navdiha Sv. Duha so slovenski škofje določili nedeljo sv. Cirila in Metoda za ekumenski dan slovenske Cerkve. Glavna dediščina sv. bratov nas ne sme samo navdajati z brezplodnim ponosom, temveč nas mora opominjati na naloge in dolžnosti ki iz nje izvirajo. Po božji volji in Previdnosti je vsakemu narodu dano njegovo posebno poslanstvo v Kristusovi Cerkvi. Tako tudi našemu. In je naša sreča, da nam te naše posebne naloge niti ni treba iskati. Papeži od Leona XIII. ob vsaki priliki opominjajo katoliške Slovence na njihovo ekumensko dolžnost: delati za spravo njihovih pravoslavnih slovanskih bratov s katoliško Cerkvijo.
Komaj končano leto vere, v katerem smo se poglabljali v zveličavne Kristusove resnice ter utrjevali v zvestobi do Boga in sv. Cerkve, nam bo gotovo pomagalo razumeti in sprejeti duha svetih slovanskih apostolov: duha ljubezni in edinstva, duha dobrohotnosti in miru. Bila sta sinova najvišje bizantinske družbe in kulturne elite, pa sta zaradi Kristusa vse pustila, da bi vsem vse postala. In njuno delo, v kolikor ga nista pokvarila zloba in človeški greh, je preživelo stoletja in bo živelo, dokler bodo živeli na zemlji slovanski krščanski rodovi.
Sv. brata sta v Kristusovi ljubezni premagala vse predsodke ponosne grške kulture, ki je imela za barbarsko vse, kar ni
Gospodarska vprašanja Trsta
NEDELJSKA PRIREDITEV
Udeleženci mladinskega tabora so se v nedeljo zbrali pri deveti maši v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, nato pa so si malo ogledali mesto. Predstavniki odborov treh organizacij pa so se zbrali v mali dvorani Katoliškega doma ter pripravili zaključno resolucijo.
Lep sončni popoldan je vabil udeležence in ostale ljubitelje naše prosvete na veliko prireditev med Borovci v Števerjanu. Tudi tu je bil pripravljen zelo bogat kulturni spored. Prireditve se je udeležilo veliko ljudi, med katerimi tudi predstavniki našega političnega in kulturnega življenja.
Na sporedu so bile glasbene točke, na katerih so nastopili Veseli študentje s Koroške s poskočnimi ritmi in melodijami. Sledila je folklorna skupina 01ympija iz Gorice, ki je predstavila vrsto lepih slo-
Tržaški pokrajinski svet je prejšnji teden živahno razpravljal o gospodarskih vprašanjih Trsta. V razpravo je posegel tudi zastopnik Slovenske skupnosti svetovalec Saša Rudolf, ki je med drugim opisal škodljive posledice sklepov CIPE, kar posebno občutimo Slovenci. Ukinitev ladjedelnice Sv. Marka je zgrešena in škodljiva. Statistike kažejo, da so se zadnja leta povečala naročila za nove ladje. Saša Rudolf je nadaljeval, da bi morali reševati tržaška gospodarska vprašanja globalno ob upoštevanju ladjedelništva, pomorskega in drugega prometa, terciarne delavnosti in industrije. Povečati je treba gospodarsko sodelovanje Trsta z zalednimi državami, posebej z Jugoslavijo in zlasti Slovenijo. Pri osrednjih oblasteh je treba zahtevati, da se ohrani sedanje število zaposlenih v metalmehanični stroki ter zajamčiti napovedano število 5.000 nameščencev (1200 Italcantieri, 2100 Tržaški
arzenal-Sv. Marko, 2000 Grandi Motori). V ladjedelnici Sv. Marka je treba ohraniti naprave za gradnjo novih ladij. Naglo naj se izvedejo obljubljeni načrti za plavajoči dok, razplinjevalnico, kontejnerje itd.).
Gospodarski sestanek
Na sedežu Trgovinske zbornice je bil pred kratkim sestanek med gospodarskima delegacijama Trsta in Slovenije. Odposlanstvo slovenskih gospodarskih strokovnjakov je vodil predsednik slovenske Gospodarske zbornice Leopold Krese, tržaško zastopstvo pa je vodil predsednik Trgovinske zbornice Caidassi. Z obeh strani je bila poudarjena volja za globlje sodelovanje na vseh gospodarskih področjih.
Čestitke
Pred kratkim je na tržaški univerzi diplomiral za doktorja kemije Dušan Kerže iz znane slovenske družine. Čestitamo!
bilo grško, in sta videla v Slovanih tt samo neumrjoče duše temveč tudi vs( druge pozitivne lastnosti, predvsem njih** vo človeško dostojanstvo in pripadajoč jim mesto v Kristusovi Cerkvi. Po zgM11 svetih bratov moramo tudi mi premagovali našo majhnost in ozkosrčnost, zavero'8' nost vase, ter postati resnično katoliške? duha; videti, ceniti in spoštovati moraffl0 vse dobro v pravoslavnih Cerkvah. Tak® je tudi navodilo 2. vatikanskega koncil® v dekretu o ekumenizmu. Ljubiti moram® pravoslavne Slovane, ki so nam bratje P® krvi in veri, posebno po še pravoslavk Srbe, s katerimi Slovenci živijo v skup"1 državi in z njimi delijo radosti in tegob današnjega časa. Tudi sv. Pavel nam etk ko naroča: Ljubite vse ljudi, najbolj P® svoje bližnje po veri.
Črka je mrtva, duh jo oživlja. Besed* je prazna, če ni božjega duha v njej. SP vanske črke, besede v jeziku slovanski narodov, tudi slovenskega, so zaživele, k® so po sv. Cirilu in Metodu Slovani stopi® v stik z božjo Besedo in ko so naši pred' niki enakopravno z drugimi krščanskih narodi zapeli v Cerkvi hvalnice Bogu. Či111 bolj bosta slovenski človek in njegova seda nositelja Kristusovega, božjega d11' ha, tem bolj bo slovenski narod izpolni4-val svojo zgodovinsko ekumensko nalol® v Cerkvi, v duhu sv. bratov Cirila in M* toda. In če bi kdaj, česar Bog nas varni' v slovenski besedi ne bilo več mesta ** božjo besedo, takrat, bodimo prepriča*®' kmalu ne bo tudi več mesta za slovensl® narod na zemlji.
Veliki ruski svetnik, angelski menih / imenujejo Rusi, sveti Serafim Sarov^ (umrl je sredi prejšnjega stoletja), je uh' »Vzemi resno evangelij in okoli tebe ** bodo zveličali tisoči ljudi.« Vatikanski kak cii, leto vere, papež in škofje, ki so P9 stirji in učitelji naših duš, nam isto Pr prestano polagajo na srce: »Vzemite res*10 evangelij in svoje zveličanje, živite ljenje božje milosti v sebi in v svojih žinah, bodite Kristusovi pričevalci v sebnem in javnem življenju!«« če boH>“ to resnično izpolnjevali, potem bo ekuinc® ska naloga slovenskega naroda z božl# pomočjo lahko Izvedljiva. TONE $
ce
be
va
bi.
v
ir,
Vr,
Vedno ista zgodba
Na »Dan borca«, ki so ga v Jugosla'1’® praznovali 4. julija, smo zlasti v Tri*9 lahko spet bili priča, koliko dajo zasiti množice Jugoslovanov tržaškim trgoveh1 in koliko dinarjev se v Trstu spremeni lire. Dasi je vsakomur jasno, da se ^ nami promet največ razvija na dinari®1 podlagi, pa najdemo na pročeljih vse® bank in menjalnic napise: Echange, Wec'f selstube, Camhio valute, le besede njalnica« ne zasledimo. In vendar se 29 menja vsak dan več dinarjev kot dol®1 jev, nemških mark, angleških funtov h francoskih frankov hkrati. Isti pojav s‘ ponovi na izložbah trgovin: On speak & glish, man spricht deutsch, se parle fI'3,1 tais, a da bi bilo napisano: govorimo vensko ali hrvatsko, tega Bog nas varUf Italijanski značaj Trsta bi bil s tem res®0 ogrožen. — Tudi restavranti ponujajo hf9’ no v angleščini, francoščini, nemščini, & prav po avtomobilskih tablicah dobro več9 preko katere meje največ tujcev prih®)* v Trst. In končno: kdaj bodo tudi slov®2
ski ter hrvatski turisti vredni, da se j’*1
V
na meji pozdravi z napisi: Dobrodošli . Na svidenje? Najbrže bomo prej dožiVfl napise v kakšnem črnskem jeziku kak®‘ v jeziku sosedne države, s katero h" vzdržujemo zelo prijateljske odnose.
Kaj pomaga pisati o rasni diskrimi®9 ciji v Severni Ameriki, ko pa je ima®19 med nami na pretek in kaj pomaga sk® cevati se na mednarodno bratstvo in h krščanska načela, če pa uradni krogi tr^ vratno torpedirajo vsako akcijo, ki bi ^ krila, da na tej zemlji žive tudi Slove®®1'
in to ne od danes ali včeraj, temveč
1400 let nazaj 1	D
Podelitev nagrad vinogradniko!'1
Na letošnji 12. občinski razstavi dom®1
vin v Dolini je prejel prvo nagrado belo in črno vino Valentin Žerjal iz ^
ljunca št. 219. Njemu kakor tudi drug1
vinogradnikom so podelili nagrado dvorišču Društvene gostilne v Dolini
prisotnosti oblasti.
Praznik terana in pršuta v Velikem Repnu
13. in 14. tega meseca je bil v Velik®11 Repnu VI. praznik terana in pršuta. 0. prtja so se udeležili predstavniki obl®*19 za zabavo pa sta poskrbela orkester la®1*11 glasbe in godba na pihala.
I
Je
hit
k)
Uit: ?at Živ * t
Sr;
fir,
'di
Ofc
I
Dri
log
fot
le
ha
a
Tržaško-goriško romanje na Bavarsko Osnovna šola “Albert Sirk,,
Kakor je zapisal škofov vikar msgr. Lojze Škerl v spremni besedi na pot, je vnelo letošnje skupno tržaško-goriško romanje trojen namen: obisk prijaznega Manjinega svetišča Altotting na Bavarskem, nacističnega taborišča Dachaua pri Miinch-nu in otoka Herrensee na Chiemskem iezeru.
V	Altottingu naj bi se romarji v mali cerkvici sredi trga priporočili Materi ter Molili zase, za svoje drage in za vse, ki so potrebni naše pomoči. Dachau naj bi romarje spomnil na trpljenje vseh naših ljudi, pri skupni daritvi zanje naj bi se jim oddolžili za silne žrtve, ki so jih doprinesli za zmago dobrin kot so vera, svoboda prepričanja in narodna svoboda. Chiemsko jezero s svojima otokoma naj bi pa udeležencem priklicalo v spomin skrb naših prednikov za sveto vero. Stari samostan na'Moškem otoku (Herrensee) ie bil namreč nemi svedok pokristjanjenja slovenskih kneževičev iz Karantanije, sedanje Koroške, Gorazda in Hotimira.
POT V MtJNCHEM
Za letošnje romanje se je prijavilo nekaj nad dvesto oseb. Večino so sestavljali rojaki s Tržaškega; z Goriškega jih je bilo 30, iz Jugoslavije 10. Duhovnikov je bilo
12.	Romanje so pripravili in vodili gospodje Marij Gerdol, Albin Grmek, Dušan Jakomin in Albert Miklavec. Skrb za go-riško skupino je imel g. Jože Jurak.
Ker se je priglasilo premalo udeležencev, da bi bilo mogoče organizirati poseben romarski vlak, je vsa skupina potovala v treh rezerviranih vagonih, ki so bili priključeni rednemu brzemu vlaku za v Miinchen. Vožnja je potekala dosti hitro — iz Trsta je trajala enajst ur — le Vročina na vlaku je bila kar precejšnja, freko mejnih prehodov, pri Trbižu in Salzburgu, skozi lepe pokrajine kot so Kolška, Pongau na Solnograškem in Bavarska, so romarji malo pred sedmo zve-*er v ponedeljek, 8. t. m. prispeli na °Sromni in zelo moderno opremljeni miln-°henski glavni kolodvor, kjer jih je že °akal škofov vikar msgr. Lojze Škerl. Sledila je razmestitev po hotelih in večerja. S hrano so bili naši ljudje še kar zado-
i	voIjni, dasi je precej različna od naše. ^eeji problem so bile postelje, ki imajo ludi čez poletje težke odeje vtaknjene v
Nemčija je zvezna država, sestavljena iz pokrajin (Lander), ki imajo svoj lasten parlament in lastno ustavo. Ena takih pokrajin je tudi Bavarska, ki je bila do leta 1919 kraljevina. Bavarci so na svojo državno preteklost zelo ponosni in so temu ponosu dali izraza s spomenikom Bavarski, ki stoji sredi Munchna in se imenuje Bavaria Ruhmeshalle — Bavarska s stebriščem slave
belo prevleko. Naši ljudje so si želeli preprostih volnenih lahkih odej in zgornjih rjuh, a tega Nemci ne poznajo. Vsak narod ima pač svoje posebnosti.
NA BOŽJO POT!
Malo neprespani in zmučeni od vročine, ki je tiste dni zajela tudi vso Bavarsko, so se naslednji dan naši romarji ob osmih zjutraj v petih prostornih avtobusih odpeljali proti Altottingu, romarskemu cilju prvega dneva bivanja v Nemčiji.
V	Altottingu so naši Slovenci že bili pred osmimi leti ob priliki 37. mednarodnega evharističnega kongresa v Miinchnu. Tedaj so tam tudi stanovali, kongresnih svečanosti pa so se udeležili tako, da so se dali z vlakom potegniti v bavarsko glavno mesto.
Tokrat je spored predvideval le sedemurni postanek v tem božjepotnem kraju. Pot je vodila iz Munchna proti severovzhodu, prečkala žitna in krompirjeva polja, se prebijala skozi temne gozdove, se spet pokazala na ravnini, pa se nato vzpela na grič, da je lahko znova zdrsela navzdol. Bavarska je tudi za oko prijetna dežela, vsa zelena, močno podobna naši
Romarsko
središče
Marijine
božje poti
v Altottingu:
stara
kapelica
sredi
trga
s črno
podobo
Matere
božje
Te dni je prišlo sporočilo, da je bila slovenska osnovna šola v Sv. Križu uradno poimenovana po znanem slovenskem umetniku-slikarju Albertu Sirku, svetokri-škem rojaku.
Uradni dekret šolskega skrbništva štev. 9078/1, ki nosi datum 28. junija 1968, predstavlja povoljno rešitev prošnje, ki jo je
Dolenjski ali Štajerski. Kmetije, so očivid-no bogate, hiše skrbno negovane, na oknih m oalkonih vsepovsod rože, ki žarijo v mozaiku barv. Res nekaj lepega!
Po dveh urah vožnje, ko so vozila pustila za seboj 90 km asfalta, se je na obzorju pokazal Altotting, prijazno mestece sredi ravnine, ki bi ga še danes razen domačinov nihče ne poznal, če ne bi bil že pred stoletji postal največja Marijitia božja pot na Bavarskem, nekako versko-narodno središče bavarske dežele.
Beseda »alt« pomeni star; Altotting bi se torej reklo po naše Stari Otting — in res je v njegovi bližini še manjši kraj z imenom Novi Otting (Neuotting). Prava božja pot ima svoje početke v letu 1489. — tri leta pred odkritjem Amerike — ko se je v Altottingu zgodil prvi zgodovinsko priznan čudež. Marijino svetišče je z razliko od drugih svetovnoznanih božjepotnih cerkva ostalo majhno kot je bilo v začetku. Je to kapelica, zgrajena v obliki osmerokota, razdeljena v dva dela ter polna bogatih okraskov ter spominkov. Stoji sredi glavnega trga, obdana od košatih dreves, kjer najdejo romarji prijetno senco. V cerkvici je očrnel kip Matere božje, 65 cm visok, iz leta 1300. Verjetno je bila na tem mestu že prej kakšna Marijina podoba, saj pravi staro izročilo, da je bil prvi početnik Marijinega češče-nja v Altottingu sam sv. Rupert, ustanovitelj slavnega nadškofijskega sedeža v Salzburgu (Solnogradu), ki je postal žarišče sv. vere za Bavarsko, Južno Tirolsko, Nižjo Avstrijo in slovensko Koroško vse do Kocljeve Panonije.
Altotting je božja pot, ki kar sama vabi k molitvi in zbranosti; tu človeka ni treba silili k pobožnosti, saj vse ozračje izžareva nadnaravnega duha. Ze sam trg v Altottingu je kakor svetišče, zelo primeren za zunanje pobožnosti, kakor za procesije in večerne obhode z lučkami okrog Marijinega svetišča. Ob kapeli je videti mnogo večjih ali manjših križev, ki so jih prinesli spokorni romarji kilometre in kilometre daleč.
Na vzhodni strani milostne kapele stoji ob robu trga mogočna župna cerkev iz
13.	stoletja z dvema 48 m visokima zvonikoma. V sebi hrani mnogo zanimivih stvari (grobnice, krstni kamen iz 12. stoletja, jaslice, mogočne orgle iz leta 1724), a romarja zlasti presune ura s smrtjo, ki Z zamahi kose označuje sekunde. Ta ura spominja na kugo iz leta 1634.
Na severni strani trga, nedaleč od Marijine kapele in župne cerkve je ob poti, ki pelje v Neuotting, cerkev sv. Marije Magdalene. Oskrbujejo jo kakor sploh vso božjo pot patri kapucini, na Bavarskem najbolj priljubljena redovna družba. Ti kapucini imajo tudi številne misijonske postojanke v južnem Čilu, kjer živi veliko nemških izseljencev iz Bavarske. Zato so urediti za cerkvijo sv. Marije Magdalene zanimivo misijonsko razstavo in pester živalski muzej.
Na nasprotni, to je južni strani, stoji cerkev sv. Konrada, kjer počiva ta skromni kapucinski brat, ki je bil skozi 41 let vratar v samostanu sv. Ane v Altottingu, umrl leta 1894 in dosegel leta 1934 čast oltarja. Voda, ki teče preko svetnikove relikvije, ima svoj izhod v steni cerkve ob glavnem vhodu. Romarji jo radi zajemajo in pijejo, saj ji pripisujejo nadnaravne učinke.
Še malo bolj stran od trga na južni strani pa je mogočna bazilika sv. Ane iz začetka tega stoletja, ki je bila zgrajena prav zato, da se lahko v njej zberejo večje romarske skupine in v njej opravljajo svoje pobožnosti. Običaj je že, da se v tej baziliki srečajo romarji ob prihodu in slovesu.
Naši slovenski romarji pa so imeli vse pobožnosti v cerkvi sv. Konrada. Tu so se udeležili dopoldne koncelebrirane sv. maše, ki jo je vodil msgr. Lojze Škerl. Pridigo je imel g. Jože Jurak iz Gorice, ki je prikazal Mater božjo kot botro, ki je že v zarji slovenskega pokristjanjenja osvojila našega človeka, mu dala vzljubiti svojega Sina in mu zlasti potom Marijinih svetišč na naši zemlji pomagala vse do danes ohraniti pravo vero.
Po tej sveti maši so nekateri slovenski duhovniki še maševali v Marijini kapelici sredi trga, sledilo je skupno kosilo, nato pa je bila prilika za osebno pobožnost, ogled filma o zgodovini Altottinga ali pa obiska »Panorame«, kjer je podobno kot v Einsiedelnu na veliki sliki s površino 1200 kvadr. metrov naslikano Jezusovo križanje.
Ob štirih popoldne so se udeleženci našega romanja še enkrat zbrali v cerkvi sv. Konrada, kjer so navdušeno peli odpeve k litanijam Matere božje in prejeli evharistični blagoslov. Res duhovno o-krepljeni in notranje zadovoljni so se nato poslovili od prijaznega kraja s tiho željo, da ga še kdaj obiščejo, če bo mogoče.
Ko je pisec teh vrstic nekaj dni nato obiskal Begunje na Gorenjskem in omenil, da je bil v Altottingu, se mu je vsa ganjena približala žena in mu začela pripovedovati, kako so Nemci sredi zadnje vojne preselili skupino družin z Gorenjskega prav v Altotting, ki je bil tedaj mesto za oskrbo ranjencev in je bil na strehi vsake hiše velik križ rdeče barve. Slovenci so bili v mestu lepo sprejeti, živeli so v miru in se goreče zatekali k Materi božji. Še pred zaključkom vojne so se mogli vrniti domov, a v srcih še vedno nosijo topel spomin na ta kraj molitve. Prepričan sem, da ga bodo v enaki meri ohranili tudi udeleženci letošnjega tržaško-goriškega romanja.
bilo v tem smislu naslovilo na pristojno oblast učiteljstvo svetokriške osnovne šole dne 17. marca 1967. Osrednje ravnateljstvo državnih osnovnih šol v Rimu, ki deluje v sklopu ministrstva za javno šolstvo, je z uradnim dopisom št. 3917 z dne 10. maja letos izdalo ustrezno dovoljenje o poimenovanju omenjene osnovne šole, potem ko so zadevno vlogo zadovoljivo rešili občinski odbor tržaške občine, prefektura' in pokrajinski šolski svet.
V	kolikor nam je do sedaj znano, so bile poimenovane po slovenskih zaslužnih možeh le nižje in višje srednje šole, zato je primer slovenske osnovne šole v Sv. Križu prvi te vrste in posnemanja vreden. Vest o njenem poimenovanju po slovenskem umetniku in zaslužnem kulturnem delavcu-domaoinu, je Križane prijetno presenetila in bila obenem v zadoščenje učiteljstvu, ki se je za stvar že pred skoro poldrugim letom resno in odgovorno zavzelo ter doseglo sedaj uspeh, h kateremu je vredno čestitati.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 21. do 27. julija 1968 Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 21.00 Komisar Maigret. 22.20 Športne vesti. — Drugi: 21.15 Mario del Monaco. 22.00 Zlato, \vest film.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Lidia, film. — Drugi: 21.15 Novosti. 22.15 Recital Torek: Prvi: 21.00 Lažnjivec, Goldoni. — Drugi: 21.15 Evropska mladina.
Sreda: Prvi: 21.00 Almanah. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Achtung! Ban-diten, film.
Četrtek: Prvi: 21.00 Glasbena igra. — Drugi: Proces v Liegeu, drama D. Fabbri.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Serijska oddaja. — Drugi: 21.15 Radetzki marš, 2. nadaljevanje.
Sobota: Prvi: 21.00 Glasbena oddaja. 22.00 El Alamein, 2. nadaljevanje. — Drugi:
21.15	Zadnji človek, film. 22.30 Vstajenje, Dostojevski, nadaljevanje.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 21. do 27. julija 1968
Nedelja: 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansambloma Kamilo in Rom. 10.45 Zgodba o golobici, ki je naredila čudež. 19.10 Otok zakladov - serijski film. 20.50 Srečanje z Rašico. 22.40 Atletika »6 narodov« - posnetek iz Brescie.
Ponedeljek: 18.50 Reportažni omnibus. 20.35 Requiem za heroji - ponovitev TV drame. 21.40 M. Kozina: Bela Krajina -simfonična pesnitev.
Torek: 18.30 Risanke. 18.45 Z naj večjo hitrostjo - filmska burleska. 20.40 Temni prehod - am. film. 22.25 Niso samo rože rdeče.
Sreda: 18.40 Kljukčeve dogodivščine. 2035 Zgodba o deklici Giselle, I. dejanje. 21.25 Od Plečnika do današnje arhitekture. 21.55 Portret ženske v rdečem, film.
Četrtek: 17.30 Ropar - film. 18.00 Po Sloveniji. 20.50 Ce bogovi hočejo - IV. nadaljevanje. 21.50 Zgodba o deklici Giselle -II. dejanje.
Petek: 18.15 Tiktak: Ajataj. 18.30 Otroška olimpijada v Celju. 19.00 Onesnaženost zraka in vode. 19.30 Pozabljeni Orient - kulturni film. 20.35 Pod rimskim soncem, ital. celoveč. film. 22.35 Čajkovski: VI. simf.
Sobota: 18.30 Lovski pes, ki je menil, da je rakun, film. 19.20 S kamero po sive-tu. 21.35 Karavana zapravljivčkov - II. od-
daja. 22.00 Osvajalci - film.
"''"iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiHiiimiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii ininniiiiiiiniiUiiiiiiinniiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiHiNMiiiuiiiiMiiiuiiiiuMiiniMiiiiuiiiiiiHiiiuiiiiMiNMiiiitniiiiininiiiiiiiiMiiiitiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinMMlMiujiiimMiMiHjMitMiiiiiiiiiiiiHHitiitiuiuiiiiiiiiiiiiMiHtiiiiuiiiiiiMtiiiiiiiiMiiiiiiMiiMtiiiiiiiiiiiiMiiMtiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitmiiiMiiijmMiiiiiHMi
J0SEFINE STEGBAUER Prevedel J. P.
74
I« število
fcvttzcl« • •
Lore je od samega veselja jokala. Marta
Je vsa žarela v ponosu, da ima tako »imenitnega« brata. Inge je trdila, da se je vse 10 le zato tako imenitno posrečilo, ker je 0lla album izgubila. Senta je vodno spet
Strjevala, da je to najlepša ura njenega življenja. Melanija je pa vse prekričala
2	novim predlogom: »Sedaj moramo prijaviti slavnostni poslovilni večer od Roz-
v*le! In ti, Mirko, nas boš vse fotografi. Za denar, kar ga nam je še ostalo, °°mo dali sliko povečati, kupili bomo še °kvir in sliko podarili Rozviti za slovo.«
Kakor vselej, so bili tudi sedaj vsi prebičani, da ima Melanija najboljše prodne. Dekleta so planile po Mirku, naj jih °tografira. Ta sc je najprej upiral, da tak predlog proti pravilom, nazadnje
h
se je moral vdati. Vzel je aparat in vsi
so šli na vrt, kjer naj bi se fotografirali. Pa tam so se spet začeli prepirati, kdo naj sodi v sredi. Marta je trdila, da tako častno mesto pripada samo Mirku, a druge so trdile,^ da je Melanija prav toliko prispevala k skupnemu uspehu kot Mirko. Nazadnje so se zedinile, da sta Melanija in Mirko sedla v sredino. Saj je Melanija vendar sprožila misel, da so sploh ustanovile »Mysterium«. Tako je sedla Melanija na častno mesto. V rokah je držala album, ki ga je gospod Heller vrnil Mirku. Mirko je pripravil aparat in samo-sprožilec ter sedel k Melaniji. Ostale štiri so stale za njima. Za vsak slučaj je pripravil dva posnetka, če bi se že eden pokvaril. Po fotografiranju so šli nazaj v sobo.
Gospod Heller je pri oknu opazoval to fotografiranje im naročil ženi: »Skuhaj jim dobro kavo za odhod! Saj je pravzaprav škoda, da se danes ta krožek razide!«
Medtem ko je gospa Heller kuhala kavo in pripravljala malico, je Mirko v sobi na slovesen način in »po pravilih« — kot je dejal — razpustil krožek »Mysterium«. Istočasno so se posvetovali o poslovilni
slovesnosti. Vsi so bili pripravljeni, da izpraznijo svoje hranilnike do dna, samo da bi ta poslovilna slovesnost bila zares nekaj lepega in mogočnega. Skrbelo jih je le eno: kje naj bi se sestali?
»To bo že Mirko uredil!« je izjavila Marta. Ta je bila v zadnjem času prepričana, da Mirko vse zmore.
Mirko je pa 'izjavil, da mu je to zaupanje v veliko čast in da se bo zato potrudil, da iztakne kje primeren prostor za to poslovilno slavnost. Na vsak način bo vse člane pravočasno obvestil.
Vtem je prišla gospa Heller: »Zdaj pa pridite jest! Danes je kava s smetano. Če pa hočete po malici še tukaj ostati, pa seveda lahko!«
Med jedjo in veselim smehom so med mnogimi predlogi ustanovili novo društvo, tokrat brez Mirka. Poiskali so mu tudi ime: »Zvestoba«. Tudi Razvita naj bi bila članica in sicer kot zunanja članica.
Mirko je imel tokrat čudovito srečo, že drugi dan po sestanku je srečal v mestu grofa Dernburga. Ta se je prijazno ustavil in povprašal:
»No, fant, kaj pa dela vaš "Myste-rium”?«
»Hvala za vprašanje, gospod grof! Ta krožek smo raizpustili.«
»Kaj? Razpustili? Pa kar tako brez vsega hrupa. Niti slovesnega posvetovanja niste imeli! Kakšen predsednik pa ste?«
Mirko je ves zardel. Saj ni mogel vedeti, ali grof misli resno ali pa se le norčuje.
»Saj smo imeli zaključno sejo,« se je skušal zagovarjati.
»Kaj? In mene še povabili niste?« je dejal grof dobrovoljno. »Saj sem vendar tudi član, vsaj častni član tega krožka. Kaj bi bilo, če bi imeli še kak sestanek pri meni z Lucijo in Albertom vred?«
»Če bi nam gospod grof dovolili, bi bila to za nas seveda velika čast...« je jecljal Mirko ves v zadregi.
Grof je vesel dejal: »Kar domeniva se, gospod predsednik!«
»Hoteli smo pripraviti poslovilno slavnost za Gretico Thorn, to se pravi za Rozvito Frohnar!«
»S starši, ali kaj?« je postal grof rado-
veden.
»S starši vred, seveda. Povabili bi tudi gospo Thom in staro gospo Poli pa še gospoda Polla in Marjetico.«
»Izvrstna misel!« je bil grof takoj navdušen. »Seveda ne bom pustil, da bi mene ob stran potisnili, dragi moj! Tudi jaz sem pripomogel, da je Razvita našla starše. In ker imam dovolj prostora v hiši pa še velik vrt, bi bilo čisto prav, če bi premislili, ali ne bi kazalo, da bi to poslovilno slavje bilo pri meni?«
Mirko je čutil, kako skuša grof na nevsiljiv način pomuditi svoje prostore za ta poslovilni dan. Zato je hvaležen pristal in zaprosil:
»Seveda bi to z veseljem naredili. Le bojim se, da oče tega ne bo dovolil, ker bi bilo to že malo preveč vsiljivo.«
»Fant, tega se ti ni treba bati! Z očetom bom že sam govoril, da bo vse prav. Le dobro pripravite. Na svidenje!«
Mirko se je brezhibno priklonil v pozdrav.
»No, le podaj mi roko. Takle bodoči pesmik že spada med odrasde.«
(s€ nadaljuj0)
Po!
Seja goriškega občinskega sveta
V petek, 12. t. m. je goriški občinski svet razpravljal o pestrem dnevnem redu, ki ga je tudi izčrpal in s tem rešil okoli petdeset zadev.
Med drugim je svet odobril sklep odbora, da občina nakaže 131.464.000 lir občinskemu podjetju (Aziende municipaliz-zate), da jih porabi za nakup 12 avtobusov Fiat. Tako upamo, da se bomo v kratkem vozili po mestu v novih avtobusih, saj jih čakamo že nekaj let. Z drugim sklepom, ki ga je svet potrdil, bo najela občina 14 milijonov lir posojila za ureditev vrtcev v ulici Codelli in iz Štandreža. Prej so mislili, da bodo v ta namen potrebovali 25 milijonov.
Odbornik dr. Bratina je na seji poročal o sklepu za spremembo davčne odmere za industrijske in trgovske obrate ter za proste poklice. Svet je sklep potrdil. Svet je potrdil tudi sklep, ki daje odboru na razpolago 55.000 lir, s katerimi sme kupiti eno sliko od skupne razstave jugoslovanskih slikarjev, ki je bila v našem mestu.
Nato je svet imenoval preglednike občinskega proračuna za leto 1967, med temi tudi prof. Andreja Bratuža. Dr. Sfiligoja pa je svet imenoval za člana treh preglednikov obračuna občinskih podjetij (A-ziende municipalizzate).
Povedati moramo še, da sta svet in odbor sprejela predlog načelnikov skupin občinskega sveta, tudi skupine slovenskih svetovalcev, s katerim predočujejo občinski upravi obupni položaj stavb v ulici Ascoli in zahtevajo nujno prezidavo tistih hiš, ki so skoro na tem, da se poderejo.
Te dolge in važne seje so se udeležili vsi trije svetovalci Slovenske liste.
Čipkarska razstava v Doberdobu
»Piccolo« je 6. t. m. poročal o hvalevredni čipkarski razstavi v Doberdobu. Daber-dobce pa je presenetila vest, da je bila namesto župana na otvoritvi njegova žena, ki je le začasna občinska uradnica. Ali ni imel župan nobenega odbornika ali pa občinskega svetovalca, katerega bi pooblastil, da na otvoritvi zastopa občino?
Svojecasno, to je tudi treba poudariti, se je župan celo upiral dati na razpolago prostor za čipkarsko šolo. Pri dobri volji, ki bi jo bila morala občinska uprava pokazati, bi danes lahko imeli v Doberdobu krasno poslopje za to šolo.
Učiteljski usposobljenostni izpit
V poletnem roku sta izdelali Blasi Kazimira in Sever Vanda. Pet dijakov ima popravni izpit. Ena dijakinja je bila zavrnjena.
Akcija za ustanovitev strokovne šole
Goriški državni poslanec Marocco je sporočil, da se je skupaj s tržaškim poslancem Belcijem zanimal v Rimu za zadevo ustanovitve slovenske strokovne šole v Gorici. Goriško pokrajinsko tajništvo je namreč dalo Maroccu nalogo, da vzame zadevo v roke; pred volitvami so se demokristjani pismeno obvezali SDZ, da bodo
Novi slovenski doktorji
Na leposlovni fakulteti tržaške univerze je pred kratkim doktoriral g. Marijan Bednarik, ki poučuje na slovenskem učiteljišču v Gorici. Na ekonomski fakulteti je pred dnevi prav tako doktorirala iz delovnega prava gdč. Nadja Bertossi. Čestitamo!
V	torek, 16. t. m. je dosegla doktorski naslov iz farmacevtike gdč. Metka Kacin. Nova doktorica se je vsa leta aktivno udejstvovala v goriškem SKAD-u in zato ji člani ter prijatelji čestitajo ter želijo obilo uspeha na novem poklicnem področju.
Čestitkam se pridružuje tudi naš list!
Gradile se bodo turistične ceste
Na zadnji seji goriškega pokrajinskega sveta, ki se je vršila pretekli ponedeljek, so bile na dnevnem redu predvsem odobritve načrtov za različne turistične ceste. Nekatere od teh zanimajo tudi slovenske občine, tako npr. Sv. Mihael (vojni muzej - Vrh - Cotiči - Martinščina); Doberdob - ob jezeru - Jamlje; Pevma - Štmaver.
Hitro ureditev teh cest je predlagal predstavnik SDZ prof. Kranner že med razpravo o pokrajinskem proračunu dne 19. junija. Pokrajinski odbor je takoj na naslednji seji odobril načrte. Ko je sedaj odobritev potrdil tudi pokrajinski svet, je končana formalnopravna plat in začelo se bo z deli.
Glede turistične ceste Vrh - Cotiči - Martinščina je prof. Kranner pripomnil, da je načrt nepopoln in ne odgovarja ne potrebam prebivalstva in ne interesom turistov. Namesto da bo asfaltirana vsa pot od Vrha pa do križišča ceste Devetaki - Doberdob, bo ostal zadnji del, kakih 1500 metrov, neasfaltiran, kajti načrt predvideva samo asfaltiranje zgornjega odseka, ker kmalu za Cotiči zavije proti Martinščini. Taka zamisel je nesmiselna in brez pomena tako za Vrhovce kot za turiste. Vrhovci potrebujejo asfaltirano pot do Doberdoba in do Devetakov, ne pa do Mar-
Iz Jugoslavije
skušali doseči uresničitev ustanovitve šole. Marocco je stopil v stik s poslanikom Pompei-jem od zunanjega ministrstva, da se doseže pri zunanjem ministru Medici-ju ukinitev znane ovire: reciprociteta z italijansko manjšino v Jugoslaviji in vključitev Goriške v Memorandum. Dejal je, da bo skušal zadevo pospešiti, da bi tako v primeru ugodne rešitve prišlo do ustanovitve šole že v šolskem letu 1968/69.
Z občinske seje v Doberdobu
Na zadnji seji občinskega sveta so med drugim razpravljali tudi o javnih delih, predvsem o kanalizaciji po vasi. Svoje-časno so svetovalci Slovenske liste povedali, da je potrebno najprej sestaviti splošen načrt glede kanalizacije, toda večina tega ni hotela slišati in odbor je poslal naprej le delni načrt. Tega pa deželna uprava ne more odobriti, dokler ji županstvo ne pošlje splošnega.
Zopet se mora komunistična občinska uprava prepričati, da opozicijski svetovalci svetujejo stvarno, pošteno in pravočasno in ne samo zaradi opozicije. Gospod župan pa naj se enkrat prepriča, da imajo vsi svetovalci, tudi opozicijski, pravico govoriti na seji izčrpno, zato je vsaka prekinitev govora od njegove strani kršitev pravila demokracije in pravice občinskega svetovalca!
Glede odslovljenega cestarja Jarca izgle-da, da misli občinski odbor utemeljiti odslovitev s trditvijo, da je bil Jarc večkrat opomnjen. Zato, pravijo, so odslovili njega, ki je invalid in mlad, in obdržali na delu Čadeža, ki je že v letih. Toda občinska uprava ne more dokazati z nobenim pismenim aktom, da bi bil g. Jarc kdaj opomnjen, saj ga res nikoli nihče ni grajal zaradi kakega prekrška. Zadevo ima zdaj v pregledu nadzorni odbor.
Po dolgem času so svetovalci vendarle prejeli prepis sklepa občinskega sveta o programu turističnih cest. Zahtevati pa so ga morali preko nadzornega odbora. Zupan se pred nadzornim odborom opravičuje, češ da se manjšinska svetovalca dvakrat zaporedoma nista jasno izrazila, kaj hočeta, ko sta zahtevala prepis sklepa! Izgleda tudi, da občina ni poslala sklepa pokrajinski upravi, ki je končno pristojna da sestavi program.
Letošnji hrvaški novomašniki
»Glas koncila« prinaša poročilo o letošnjih novomašnikih na Hrvaškem. Zagreb ima letos 33 novomašnikov, Djakovo 21, Split 11, Sarajevo 10, Makarska 7, Zadar 4, Reka 2 in Osijek 2 — skupno 90 novomašnikov. Ce prištejemo še slovenske no-vomašnike, je bilo letos v Jugoslaviji 130 novomašnikov. Število verjetno še ni dokončno. Hvala Bogu za tako bogato žetev.
Nova samostojna škofija
Poročali smo že, da je Subotica postala 'samostojna škofija; doslej je bila le apostolska administratura. Dne 30. junija so bile v Subotici velike slovesnosti ob uradni proglasitvi samostojne škofije. Zbralo se je nad 20.000 ljudi, 22 škofov in nad sto duhovnikov. Iz Rima je prišel kardinal Šeper. Zanimivo je, da so ob Šeperjevem prihodu zvonili vsi zvonovi v škofiji. Ob petih popoldne so somaševali vsi škofje. Pred sv. mašo je apostolski delegat msgr. Cagna prebral uradno besedilo o samostojnosti nove škofije. Subotica ima samostojno bogoslovje. 29. junija so bili posvečeni trije novomašniki. Novi samostojni škofiji želimo bogato versko življenje.
RADIO
TRST A
tinščine. Tako se bodo morali še vedno voziti po delu luknjaste, prašne in blatne ceste, ali pa bodo morali delati velikanski in nesmiseln ovinek čez Martinščino, če bodo hoteli iti po lepi cesti v Doberdob.
Prof. Krannerju je takoj odgovori] predsednik Chientaroli. Načrt za cesto je tak zato, ker ni pristojna občina zaprosila, da bi bila asfaltirana vsa pot. To je namreč pravno last doberdobske občine, dejansko pa jo uporabljajo Vrhovci, ki spadajo v sovodenjsko občino. Doberdobska občina ceste ni vključila v seznam, ker je ne zanima; sovodenjska občina pa je ni mogla vključiti, čeprav jo je hotela, ker ni njena last.
Treba je, je zaključil predsednik, da občini najdeta dogovorno primemo rešitev in potem pristojna občina zaprosi za ureditev celotne ceste.
Na seji je bil tudi sprejet odstop odbornika za finance Marocca, ker je postal državni poslanec. Na njegovo mesto je bil izvoljen demokristjan Perissin.
Končno je svet odobril oziroma pooblastil odbor-, da začne s pripravami za nova dela v goriški umobolnici v višini 950 milijonov lir: zgraditev novega centralnega poslopja in preureditev že obstoječih.
S P Sf R T
Odbojka. Tekmovanje v Serie D se je končalo. Vendar končna lestvica še ni znana, ker se morajo odigrati še nekatere zaostale tekme.
Lahka atletika. Preteklo soboto in nedeljo so se nekateri atleti udeležili deželnega prvenstva kategorije Juniores. Silvano Ko-mauli je dosegel v skoku v daljavo 5.48 m (njegov najboljši rezultat pa je 6.10 m).
Prihodnje tekme se bodo vršile v soboto in nedeljo v Vidmu za kategorijo »Allievi«.
V	soboto naj se zberejo na železniški postaji v Gorici ob 15,15 naslednji tekmovalci: Peter Špacapan, Mermolja, Šuligoj Aleksander, Šuligoj Bruno, Frandolič. V nedeljo 21. t. m. pa naj pridejo na postajo ob 6,50 naslednji atleti: Nelci, Frandolič, Špacapan P., Šuligoj A., Šuligoj B., Tomažič.
Ekumensko potovanje tržaškega škofa
Tržaški škof msgr. Santin je v sred# 10. julija z ladjo odpotoval na cbisk l carigrajskemu patriarhu Atenagori. Je ekumensko potovanje, ker se ga udelf žuje skupina katoličanov in skupina pr>' voslavnih Grkov iz Trsta. Grško skupiš* vodi arhimandrit Agathangelos, predsttj' nik grške verske skupnosti v Trstu. Pot» vanje bo trajalo do 22. julija.
Spored od 21. do 27. julija 1968 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 8.00 Koledar. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Sciasciov godalni orkester.
11.15 Oddaja za najmlajše: Lantieri-Bene-detti »Naskok na gorske velikane«. (2) »Osvojitev Mont Blanca«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 Ferrari »Prozaična vsakdanjost«, igra v petih dejanjih. 18.30 Iz pesniških gajev: Kravos »Anton Podbevšek«. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Revija zborov SPZ iz Trsta. 20.30 Zabavali vas bodo Lefevrov orkester, pevka Berti in ansambel »Los Marimberos«. 21.00 Operetne me!lodije. 22.10 Zabavna glasba.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Saksofonist Getz. 12.10 »Poletna srečanja«. 18.00 Poje Padovanski polifon-ski oktet. 18.30 Iz Schumannovega in Britt-novega opusa. 19.30 Vodeb: S Plečnikom po Italiji (4) »Novo leto v Firencah«. 20.35 Ansambel »The Ventures«. 20.50 Zgodbe prve svetovne vojne: J. Tavčar: »Giani Stuparich«. 21.10 Dvajset minut popevk. 21.50 Tamburaški ansambli. 22.05 Zabavna glasba.
Torek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.00 Iz slovenske folklore: Rehar »Naši n'vici Židan trak«. 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Jež: »Italijanščina po radiu«. 18.55 Bayjev orkester.
19.10 Lovrečič: »Plošče za vas«. 20.35 Verdi: »La Traviata«, opera v 3 dejanjih.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Kalan: »Pomenek s poslušavkami«.
12.20 Za vsakogar nekaj. 17.00 Pacchiorijev ansambel. 18.30 Kumer: »Ljudske pesmi«. 18.55 Domnerusov orkester. 19.10 Lupine: »Higiena in zdravje«. 20.35 Simfonični orkester.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 I. Tavčar: Visoška kronika (8) »Agata pred sodiščem«. 12.45 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Orkester Bevilacqua. 17.20 Jež: »Italijanščina po radiu«. 18.00 Ansambel »Dalmacija«. 19.10 »Otroci na počitnicah«. 19.30 Priljubljene melodije. 20.35 Verga: »Cavalleria rusti-cana«, enodejanka: 21.05 Motivi dveh Amerik. 21.55 Skladbe davnih dob. 22.05 Zabavna glasba.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Kitarista Sabicas in Esoudero. 12.10 Penko: »Gospodinja nakupuje«. 17.00 Bo-schettijev trio. 18.00 »Beri, beri. rožmarin zeleni«. 18.55 Davisov jazzovski kvintet.
19.20 Priljubljene melodije. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.35 Tommasi pri klavirju in elektr. orglah. 22.05 Zabavna glasba.
Sobota: 11,35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Na električno harmoniko igra Bon-zagni. 12.10 »Iz beležnice fotoreporterja Magajne«. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 16.10 Reismanov orkester. 16.45 Karakteristični ansambli. 17.40 Otrokov pravljični svet: J. in W. Grimm: »Mizica, pogrni se!« 18.05 Vodopivčeve pesmi. 19.10 »Poletna srečanja«. 19.20 Zabavni ansambli na Radiu Trst. 20.35 Teden v Italiji. 20.45 I. Tavčar: Visoška kronika (9) »Izidor se vrne«. 21.30 Za prijeten konec tedna.
OBVESTIU
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, so od 15. t. m. dalje, od 10. do 12. uK dopoldne na vpogled na sedežu državi* srednje šole v Trstu, ul. Frausin 14, končne prednostne lestvice za poverjen* in nadomestna mesta na srednjih šoj s slovenskim učnim jezikom tržaške krajine za šolsko leto 1968/69.
Udeležencem romanja v Rim sporočam6 da so na upravi našega lista na razpolag1 številne fotografije, ki so bile posnete teku romanja. Interesenti si jih lahl® ogledajo in kupijo pri upravnici lista g& Zori Piščanc. Cena fotografijam man} šega formata je 50 lir, večjega pa 250 W‘
Le
E
s
p,
tev<
ie i
iati
te i v c ved: Cer:
Viktorij’
Juniorji bodo tekmovali v Gorici v nedeljo 21. julija. Ob 8,30 naj se zberejo na stadionu naslednji: Komauli, Antonič, Res-si.
Smučanje. Clan 01ympije Marjan Kranner, ki pa v smučanju tekmuje za društvo CAI iz Gorice, je bil zaradi uspehov in. rezultatov lanske smučarske sezone uvrščen v višjo kategorijo, tako imenovano »šesto kategorijo«. Tako je prvi in edini Goričan, ki bo prihodnje leto lahko tekmoval v višji kategoriji.
ZA KMETOVALCE
Natečaj za uporabo plastike v kmetijstvu
Zavod za uporabo plastike v kmetijstvu (Centro nazionale applicazioni materie pla-s-tiche in agricoltura, via Monteverdi 9, 20131 Milano) razpisuje natečaj z nagradami
1) za kmetovalce, ki bi prijavili racionalne in gospodarsko upravičene načine uporabe plastike v kateri koli panogi kmetijstva (npr. za rastlinjake, pokrivanje rastlin, pokrivanje obdelane zemlje, obrambo proti toči ali vetru, za namakanje, za odvajanje vode, za oblaganje dna v je-zercih in kanalih, v čebelarstvu, kokošje-reji, kletarstvu, mlekarstvu in sirarstvu, pri pakiranju sadja in zelenjave za trg, pri kisanju krme itd.). V ta namen so določili kot prvo nagrado znesek enega milijona lir in še po pet nagrad v višini od 500.000 do 100.000 lir za vsako sledečih področij: cvetličarstvo, drevnate kulture, zelenjadarstvo in ostale panoge kmetijstva. Kmetovalci, ki se želijo udeležiti natečaja, naj vložijo prijave na gornji naslov najkasneje do 31. decembra 1970;
2) za industrijska podjetja, ki izdelujejo plastiko ali plastične predmete in za tehnike, ki bi prijavili nove snovi odn. izdelke, odlične za uporabo v kmetijstvu in še niso stavljene v prodajo ter vse, kar bi bilo koristno za njihovo uporabo. Zanje so razpisane sledeče nagrade: srebrni pokal, dve zlati in štiri srebrne medalje.
Industrijska podjetja in tehniki naj svoje predloge pošljejo na gornji naslov najkasneje do 30. septembra 1970.
Kakor lani, je tudi letos že v polnem teku razprodaja listkov II. loterije v koris župnijskega oratorija (dvorane) v Doberdobu. Med 25 dobitki so posebno vredni' dva naslonjača z raztegljivim divanom temnozelene barve z mizico (1. dobitek)' Pravi biser tehnike je moderni registrator »Philips« na baterije, katerega vredno*1 je 56.000 lir (2. dobitek). Gospodinjam bo danes zelo služil velik in priročen elek trični snažllec (lucidatrice, 4. dobitek), pa tudi električna priprava za »bišteke« (2*' dobitek), jedilni pribor (japonske izdelave), pet modernih posod (Egizia), krase1' lestenec za na zid; pa tudi rdeča preproga za salon, turistični kovček »Piknik« zi' štiri osebe, veliko stojalo-luč za salon. Poznavalci lepote bodo zadovoljni z um«1' niško sliko »s Krasa«, ki je delo našega priznanega umetnika Andreja Kosiča; P9 tudi z izvirnim delom Križanega (ferro battuto) goriškega mojstra Lipizerja. O&J umetnini bosta lahko v ponos vsaki, še tako moderni družini. Mladina ima na teriji »Graziello«, »Mangiadischl«, radijski tranzistor, gumijasti čolnič, brivski aparat »Philips«, moderen plinski vžigalnik za cigarete, nalivno pero kan«, nogometno žogo, gramofonske plošče itd. Vsi dobitki so novi in odličI,t’ izdelave. Vrednost dobitkov je 350.000 lir. »Morda se sreča letos TEBI sinejo zato le kupi srečke, da se jezil ne boš kasneje! Sicer pa loterija je za dobro stvar' Bog plačaj ti za vsaki dar!« Žrebanje bo po končani Marijini procesiji v nedelj0' 4. avgusta okrog 10. ure zvečer. — Na veselo svidenje!
Zahvala
Ob zaključku 4. tabora slovenske zaniff ske mladine se Slovensko katoliško akf demsko društvo v Gorici iskreno in topl# zahvaljuje vsem, ki so pomagali na k* teri koli način pri organizaciji tabora vsem nastopajočim skupinam na sobotne"1 kulturnem večeru ter na nedeljski pritf ditvi v Števerjanu.
ODBOR Si
DAROVI:
Za Marijin dom v ul. Risorta v Trstni
N. N. 50.000 lir, V. P. 142.000, družina S*f8; bilj, Avstralija, 15.800 lir, Trinko Marijsf 5.000, Polla Dora 10.000, Semoli
1.000 lir, P. J. 10.000, Lazar Roza 9.000 M. M. 25.000 lir, N. N. 5.000 lir, od nih darovanih predmetov 180.500 lir, hen Ivanka 50.000 lir, N. N. 5.000, K.
2.000 lir, R. B. 1.000 lir, F. R. 1.000 R. C. 1.000 lir, G. J. 1.000 lir, B.‘ J. lir, M. P. 3.000 lir, T. F. 5.000 lir, T.
200 lir, N. N. 100.000 lir,
Jerič Marija 25.000, P. M. 30.000 lir N. 103.000 lir.
Za Marijanlšče na Opčinah: 7.
nas je zapustila naša draga teta Iva** Terčon. V počastitev njenega spomina & ruje družina Terčon iz Slivnega 5.000 namesto cvetja na grob Guština Gruden Mavhinj 1.000 lir; Avber Marija 3.000 Vsem plemenitim darovalcem Bog f vrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več davek na registrskem uradu.
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
________________________
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici