?8E. štev.
V Liublfani, petek dne 20. februarja 1914.
Leto III.
Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže“.
»1>ANU izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah •n praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „B01)EČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljali na dom celoletno 20 K, mesečno 1‘70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike st* ne „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5‘50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja :::	upravništvu.	:::
:::	Telefon	številka 118.	:::
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“.
Posamezna stev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže“.
n:	Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi sa ne vračajo. Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Odgovorni urednik Radivoj Korene.	:::
:::	Last in tisk »Učiteljske Tiskarne".
Beneška Slovenita.
•S
(Po izvirnem poročilu iz laškega kraljestva.)
Videmski dnevnik »La patria del Friuli« je prinesel velczanimiv in aktiven članek o Beneški Sloveniji. Uanek je napisal vitez Josip Sireli 'Sirk!), ki govori v pristnem laškem “H*ni. Tu prinašamo na kratko vse-aino tega članka.
Beneški Slovenci so vkljub svo-fciiui velikemu patriotizmu silno zapuščeni. Njihovo gospodarsko stanje sloji pod ničlo m njihovo šolstvo je skrajno zanemarjeno. Nihče se ne anteni za njihove težnje. Vlada je 'duha za. vse opravičene prošnje. Beneška Slovenija je najrevnejša pokrajina laškega kraljestva, ki popolnoma ničesar ne stori za povzdigo narodne kulture v laški Slaviji. Pisatelj pozna dobro vse razmere, ker le rojen v Beneški Sloveniji. Pravi, na čaka to pokrajino žalostna usoda ako se vlada takoj ne zavzame za njo.
O gospodarskem stanju ni mo-K°če niti govoriti. Kaj še le o gospodarskem napredku! Manjka cest, 'nanjka voznih poti, manjka tudi rodovitne zemlje. Prebivalci morajo nrenašati na lastnih ramah svoje pridelke in izdelke, ker jim provzroča ,zgubo časa in denarja. V deželi ni jr!?ovskiii središč, kamor bi zahajali *rgovci. Vsled silnega pomanjkanja cest, ne pridejo niti v stik z drugimi, 13a tudi kultura ne more do njih. To so vzroki, ki ne puste Beneškim Slo-vencem do gospodarskega napredka.
Se bolj žalostno pa je stanje Soliva v Beneški Sloveniji. Pomanjka-sj® Potrebne izobrazbe med ljud-teg 1 'e nravnost žalostno. Vsled
se ljudstvo tudi ne more po-
kuh do Pravega gospodarstva in sreč • Le ma*° *e krajev, ki so tako ^ni, da imajo potrebne in prodane sole in šc te so le v nižini. Drugod pa se poučuje v poslopjih, ki imajo le ime od šoje. Pisatelj jih ime-nuje beznice, ki so brez potreb-nega zraka in luči. Te beznice so pogosto obdane s hlevi in svinjaki, iz katerih prihaja gnusen smrad. Notranjost teh »šol« napolni otroke z žalostjo in boleznijo.
Otroci morajo ponekod po več ar daleč hoditi v šolo. Steze, ki vodno v šolo, so nevarne in težavne, v zimskem času morajo ostati otroci po več tednov, da po več mesecev, a°ma, ker ne morejo od hiše. -Pisatelj zahteva nato, da vlada fp .za l10.trebno šolstvo, od ka-»L.re^a 'e odvisna rešitev gospodarnega stanja v Beneški Sloveniji.
~ Tu bodi omenjeno, da Beneški jTjVenei nimajo svojih šol, v katerih n Poučevalo slovenske otroke v a e,rinem jeziku. Laški učitelji in Jmeljice vbijajo v glavo nesrečne
slovenske dece italijanščino. Slovenski jezik nima nobene pravice, nobenega spoštovanja. Le v cerkvi so še pridige slovenske. Omenjeni članek govori seveda'o laških šolah, ki pač ne bodo povzdignile šolstva in kulture v Beneški Sloveniji. Narod brez lastnih šol je izgubljen! Iz njega je mogoče narediti le odpadnike in izdajice! Če se imenuje tako delo kulturno, je pa drugo vprašanje, katerega bi morali Lahi predvsem rešiti.
Nadalje pravi članek, da mora laška vlada kar najhitreje priti na pomoč zapuščeni Beneški Sloveniji, dokler se ljudstvo še ne zaveda, v kako dobrih (!) kondicijah živijo ob* mejni avstrijski Slovenci.
Pisatelj opozarja na predstoječe politične dogodke, ki bi mogli zelo vplivati na Slovence v laškem kraljestvu ...
Tako piše in misli Lah, ki ima dobro srce, a slabo politiko! Mar njemu za Slovenstvo v Beneški Sloveniji, katero smatra zgolj za laško pokrajino, kateri je treba laških šol, da se s potujčenjem naseli tamkaj tudi laška kultura in laški element!
Uboga Beneška Slovenija! Mar zato plačiiješ davke in daješ svoje sinove armadi, da se čim preje izživiš in daš svojo kri tujcu, ki ti noče priznati enakopravnosti pod savojskim žezlom?
Srbsko-turški spor.
Bel grad, 18. febr.
Srbsko - turška mirovna pogajanja so dospela do »mrtve točke« in kakor vsa znamenja kažejo, ne bodo tako lahko zaključena. Dvanajst spornih vprašanj tvori mejo, preko katere ne uspevajo pogajanja.
1. Turki zahtevajo posebne privilegije za svoje rojake na srbskem ozemlju;
2'. da se vprašanje o vakufih ne rešava po reeiprocitetnem načelu, nego, da se priznajo turški vakufi na srbskem, ne pa tudi srbski na turškem teritoriju;
3. da se eksproprijacija zemljišč izvrši po občeveljavnih pravnih principih in ne v smislu državnih interesov Srbije;
4. Porta ni hotela predložiti detajlne liste domen, kakor jo je zahteval srbski delegat Pavlovič, temveč je navedla napačno število in stanje domen;
5. Srbija je zahtevala, da imajo v slučaju občne prodaje vakufskih, posestev, ki se nahajajo v anektiranih krajih, predpravice srbski podaniki, česar noče priznati Turčija;
6. Turčija zahteva odškodnino vsled menjave uprave vakufskih posestev;
7. da uživa stanovništvo novo-osvobojenih krajev ista državljanska
prava, kakor prebivalstvo stare Srbije;
8. Turška ne prizna srbske občine v svojih mejah, dočim zahteva turške občine na srbskem ozemlju;
9. Porta zahteva, da imajo turški duhovniki v Srbiji poleg verske vloge tudi gotove pravne funkcije;
10. zahteva dalje turške šole s turškim jezikom v Srbiji, medtem ko ne dovoli srbskih šol v svoji državi;
11. Turčija zahteva, da turška vlada imenuje uradnike in nosi stroške čuvanja Muratove grobnice na Kosovem, medtem ko zahteva srbski delegat, da naj stoji ta grobnica pod zaščito srbskega kralja in da nosi stroške čuvanja srbska država;
12. Slednjič zahteva Turčija, da se priznajo muslimanska pokopališča v Srbiji kot vakufi. kar pa odklanja srbski delegat.
Iz navedenih točk je popolnoma jasno, da so zahteve turških delegatov mnogo pretirane in da jih stavljajo s prozornim namenom, doseči čim večja prava za maloštevilne sorojake v Srbiji. Vsi tukajšnji ugledni listi se zgražajo nad takimi zahtevami in to tem bolj upravičeno, ker stavlja pretirane pogoje ravno Turčija, ona Turčija, ki je smatrala pred prvo balkansko vojno vse nemuslimanske podanike za svoje sužnje — rajo. Javnost brez razlike strank zahteva od vlade, da čim preje odpokliče svojega delegata iz Carigrada, da se s tem pokaže, da zmagoviti Srbiji ni mnogo ležeče na tem, da sklene mir s premagano Turčijo. Istotako ni javnost razpoložena prepustiti velesilam rešitev spornih vprašanj na račun Srbije, temveč zahteva, da Srbija sama izravna nesoglasja s Turčijo, da ne trpi na svojem ugledu kot neodvisna, svobodna kraljevina po dveh zmagovitih vojnah.
Kakor sc vidi, na Balkanu še niso ugasnili vulkani, vsak hip se more užgati sod smodnika. Vse balkanske države se mrzlično oborožujejo, njihovi državniki potujejo po Evropi in ni dvoma, da bo Balkan pobelil še dokaj evropskih diplomatskih glav.
..p.
V
Štajersko.
Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Ker sedanji deželni zbor ne namerava rešiti stalno regulacije naših plač, pripravlja se za te dni veliko demonstracijsko zborovanje v Gradcu. Opozarjamo cenjene tovarišice in tovariše s tem, da ste pripravljeni. Ko nas pokliče vodstvo naše organizacije, takrat brez odloga in brez izjeme vs! v Gradec! Kdor ostane brez vzroka doma, s tem obračunamo kot z nasprotnikom naših skupnih teženj!
Albanci čakajo na Vidov
KMiiiHmn t
1
Oz.
ihod.
Albanci: ..Ali se že kaj vid’?* „Wied? — Nie!“
Brežice. Okoliški župani imajo prav malo narodnega ponosa. Sprejemajo kljub raznim opominom z narodne strani nemške dopise in raje obletajo po deset bab, kakor da odločno vrnejo vsak nemški dopis. Niti ena občina še ni sklenila samoslo-vensko uradovanje. Katera občina bo začela prva? Morebiti Bizeljsko? Zakot? Vel. Orež? Artiče?...
Zahteva po občinski volilni reformi za Maribor, Celje in Ptuj je postala spodnještajerskim uemčurjem v grozen strah. V tem svojem strahu postajajo že čisto zmedeni in tako nepremišljeni, da sami izdajajo in priznavajo, da jih doslej vzdržuje na površju le njih terorizem in prav nič drugega. Klikovstvo ve, čim bi bile v omenjenih treh mestih volitve po proporcu, bi bila s tem zadana nem-, čurski strahovladi izdatna brca, kajti brezprimernemtt terorizmu bi bil zadan pri obč. volitvah odločilen udarec. Vsako onemogočenje volilne kontrole bi pomagalo zlasti Slovencem, imeti prostejše gibanje, ki ga zatira danes večni strah pred nem-čuiškimi klikami in njihovimi priganjači. A tudi na širše, zlasti slovenske kroge bi ugodno vplivalo, čim bi se pokazalo dejstvo, da je vsa nemška moč le navidezna in zlagana in da jo je vzdrževalo vse te čase samo brezpriinerno izrabljanje in slepcnje Slovencev po tistih, ki so zatajili svoj slovenski rod zato. da so kupičili sebi bogastvo.
Zverjad se je pomaknila v bližino Maribora in straši sedaj po občinah Sv. Križ, Sv. Duh in Sleme ter Sv. Kungota. To, k čemur se je preje neverjetno smehljalo, je danes obče priznano in škoda, ki jo je prizadela zverjad raznim posestnikom, je že precej velika. Kakšnim štirim posest-
nikom omenjenih občin je pomorila že preko trideset ovac, ki so se pasle po prisojnih, snega prostih holmih. V enem slučaju je podrla zver mladega junca, in požrla dele ledij ter vratu. Pri enem samem posestniku je raztrgala troje ovac čisto, devet tako, da so jih morali nemudoma zaklati, dočim jih je dvoje zbežalo s pastirjem vred. Govorica, glasom koje je zver napadla in pomorila tudi dvoje dečkov, sc še ne potrjuje, dočim je dognano, da je spremljala v razdalji 300 do 500 'korakov več neoboroženih kmetov, a konečno zginila v go-gozdovje. Iz Maribora je odšel močen oddelek orožnikov in do 00 lovcev iz me'sta ter okolice. Prvi pogoni so imeli navidezen uspeh, da se je zverjad umaknila severo - zapadne-1’ ! je, a že v ponedeljek zopet vznemirjala zgoraj navedene občine. Šole v omenjenih občinah so zaprte. Krneč-■'ki strah postaja'torej tudi že v naših krajih prav resna nevarnost tako na premoženju kot življenju posameznikov.
Remšnik pri Mareubergu. (Dete v rezalnici.) Pred par dnevi je delala dninarica M. Amberšek pri posestniku Bobovniku. Ko se je za tre-notek odstranila, je prišel nje petletni sinček z levo roko v slamoreznico, ki mu je odščipnila kazalec in sredinec.
Ormož. (Pasja kontumacija.) Pasja kontumacija v ormožkem in središkem okraju je od 12. t. m. odpravljena.
Žalec. (Snežni plaz.) Med progo južne železnice med Celjem in Žalcem sc je odtrgal pri km. 346. snežni plaz in zasul levi tir. Odmeti so trajali eno uro. Vozni promet so med tem vzdrževali na desnem tiru.
Poljčane. (Preprečena nesreča.) Na odprti progi Poljčane - Ponikva
LISTEK
^ ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
~ »Dobro!« je vzkliknil zamolklo, me že iak°’ naiu l°či vse 'n šp ,Vl0ra »na sovražiti, zakaj bi se
nesM r^al z n'0? • • • Da» zakai 5>e'to pismo njenemu očetu?...
ju Kaj briga mene gospa vojvodinja
f.v°Nmoransijska, ki preklinja mojega j^eta ir, bo preklinjala tudi mene? ^aJmt briga njena liči!... Nesrečni *ta? No, dobro, naj jima hite drugi J1« pomoč! Naj kličeta tistega bogatega ir mogočnega plemiča, ki ga poznata vrednega, da stopi pred ol-lar s potomko Momnoransijskih!... "te. nikake slabosti več! Oče, ubogi ■hoj oče! Zakaj te ni tu, da bi me bo-r1'" in mi vdahnil poguma! Toda saj mani v tvoji odsotnosti še tvoje na-Jefe- In kolnem sc ti, da se hočem lm\ Natanko ravnati po njih. Biti nioz.> smrt božja! Življenje in n„;g.a sta .tistega last, ki je najmoč-2-C:-.bodNN° močni! Gazimo šibke, in „ ,mo s' ušesa, kadar nas kličejo nas prosijo usmiljenja, obdajmo j VOJe srce z jeklom v roki, ko nam m bilo dano najti v ljubezni!... iala ,dna vznemirjenost ie razbur-mladega moža. Hodil ie seinter-
tja z dolgimi koraki, on, ki je bil tako trezen v svojem gibanju, je mahal z rokami in govoril glasno — tisti Pardajan, ki si je ohranjal drugače tudi v najhujši jezi videz hladne vljudnosti.
Tehtal je svoj položaj.
In ta položaj je bil strašen.
Imel jc zoper sebe kraljico Katarino, to je, eno izmed najmogočnejših in najbrczobzirnejŠih žensk tiste dobe; imel je zoper sebe vojvodo Anžovinskega in njegove gizdaline, ki jih je bil krvavo razžalil; imel je zoper sebe Giškega, ki ga bo hotel nedvomno obvestiti Gitalan, kaj se je zgodilo v Bastilji!... trije strašni sovražniki!
In ko je pomislil, da si je on, slabič, ki nima ničesar razen svojega meča, nakopal tako grozne nasprotnike, katerih sleherni bi bil strl najmočnejše veljake v kraljestvu kakor tenko steklo, ga je popadel nekakšen ponos, stresla ga je blazna radost boja! ...
»Sam proti kraljici! Sam proti Anžovincu! Sam proti Gizu! Naj bo! Ako poginem, vsaj ne bodo mogli reči, da sem se lotil ničevnih nasprotnikov!«
Zagrohotal se je bridko.
»Pozabil sem!... V imeniku svojih neprijateljev sem izpustil Monmoransija! Vraga, on vendar ni najmanjši med njimi; in kadar mu pove gospa de Pjen, kaj je storil moj oče z njegovo hčerjo, se bom čudil, ako me dični veljak ne poizkusi kon-
čati — če me ne pahne dotlej že Me-dičijska v kako podzemeljsko ječo! Če rne ne zakoljejo gizdalini na kakem uličnem ovinku! Če me ne da ubiti njegova jasnost vojvoda Giški po svojih zvestih; Kruseju, Pezuju in Kervjeju!... Na boj tedaj, na boj! Saj vidim, da sem rojen za boje! Čuvajte sc, gospoda! Čuvajte sc — jaz čuvani sebe!...«
Pardajan je izdrl svoj meč v eni tistih plamenečih gest, ki so mu bile običajne in naskočil petkrat ali šestkrat proti zidu ... Naježenih las, žarečih oči, z znojem na Čelu, s smehljajem na ustnicah in solzami v očeh, jc bil v tern trenotku prav tako strašen kakor očarujoč.
»Ježeš, Marija! Kaj pa vam je, gospod vitez!«
Pojavila se je gospa Hugeta Gregoarjeva in vzkliknila te besede s svojim krotkim, toplim glasom.
Pardajan se je ustavil, pogledal Hugeto, spravil Zibulejo v nožnico in nadel bliskoma drug obraz, rekoč;
»Vadil sem se, draga Hugeta; roka mi je otrpnila v teh desetih dneh, in ... toda pustiva to; veste kaj, preljubeznjivi ste. da me pridete posetit.. Ne, ni se ne branite, vi ste biser ulice Sen-Deni...«
»Oh gospod vitez ...«
»Pač, smrt božja! Prvega, ki se osmeli trditi, da niste najlepša krčmarica v Parizu, iztrebim s tega sveta!...«
»Za božjo voljo!« je viknila Hu-geta v predražestni grozi,
Pardajan jo je prijel okrog pasu, in dva mogočna poljuba sta zazvenela na licih gospe Gregoarjeve.
Zajecljala je, vsa rdeča od radosti;
»Oprostite, da sem vstopila kar' tako... hotela sem...«
»Briga me, Hugeta! Vi pridete vedno o pravem času. Bogrne, vrag naj me dere, če seni že videl kdaj bolj rdeča usta in bolj nagajive oči! Vi bi spravili nadškofa samega v hudičeve kremplje!...«
»Prišla sem zaradi... zaradi tega - le ...« je odgovorila Hugeta.
»Zaradi tega?« je zategnil Par-dajau in se ozrl na polno vrečico, ki jo je postavila krčmarica na mizo.
»Da, gospod vitez. Ko so vas aretirali... ste pozabili svoj denar. In jaz... saj razumete, sem ga spravila ... prinašam vam ga nazaj!«
Pardajan se je bil zamislil.
»Gospa Hugeta,« je rekel zdajci, »vi lažete.«
»Jaz! Veliki Bog!... Prisežem vam...«
»Ne prisegajte; vaš mož, mojster Gregoar, je pobasal moje uboge tolarje, vi pa, dobra krčmarica, mi jih pa prinašate nazaj!...«
»Iri če bi bilo res?« je vprašala plaho.
»Gospa Gregoarjeva,« je dejal Pardajan in nadel zopet tisti dvoumni obraz, nad katerim je toliko obupavala lepa Hugeta, »krivo ste ukrenili: to svoto sem bil dolžan mojstru
Gregoar ju. In tega nisem pozabil; pustil sem novce zanj. Zatorej, draga prijateljica, vzemite to vrečico in nesite jo nazaj v skrinjo svojega velecenjenega soproga.«
»Toda kaj bo z vami? ... Razdeliva si vsaj!«
»Vedite le nekaj, draga Hugeta: to, da se ne čutim nikdar bogatejšega nego takrat, ko nimam beliča. Sicer pa mi ostane ta agrafa,« je dodal in pokazal s prstom na dragoceni nakit, ki mu ga je bila podarila kraljica navarska in ga je imel pripetega na svojem klokubu.
Hugeta je vzela vrečico in zavzdihnila.
»Ampak,« je nadaljeval vitez in jo objel iznova, »zato vas ne ljubim manj... dobro srce imate, Hugeta .. prav tako dobri ste kakor lepi...«
»Dobra že morebiti! A lepa...«
»Tak verjemite, če vam pravim, smrt božja! Ali me hočete postaviti na laž? Pravim vam, da ste najlepša stvarca, kar sem jih videl kdaj. To krepko in belo grlo, ta rožnata lica, ti blesteči zobje, ta sladki pogled in ta biserna roka ... ah, Hugeta, zdi se mi res, da vas obožavam!...
Hugeta je povesila glavo; dve solzi sta se ji zaiskrili na trepalnicah.
»Kaj, vi plakate. Hugeta?« je vzkliknil Pardajan z isto vročično-stjo, in obup mu je izbruhnil v očeh. »Vi plakate, v trenotku, ko vam pri-sezam, da vas ljubim ...
(Dalje.)
je pred par dnevi obtičal med tiri ne* tovorni voz, ravno ko je pridrvel brzovlak, štev. 1. Strojevodji se je v zadnjem hipu posrečilo zadržati vlak in preprečiti veliko nesrečo.
St. Lenart v Sloven. Gorlcak (Rop.) Pred par dnevi sta napadla dva zlikovca v starosti 20 in 24 let deklo Marijo Golob in jo oropala go-tovine v znesku 34 K, damske ure in dveh zavojev sladkorja Oziroma kave. Imela sta naramnike, ponošene pelerine in lahke brčice. Sumijo, da sta bila dva brezposelna pekovska pomočnika.
Ptuj. (Odlikovanje.) Okrajni tajnik ptujskega okr. glavarstva Jože Požun, je bil povodom svojega stalnega umirovljenja, odlikovan z zlatim zaslužnim križcem.
Trbovlje. (Nesreča v premogo-kopu.) Ko je šel delavec Ravnikar dne 16. t. m. na svoje delo v rov, je prišel med benziiiski motor in steno rova tako, da mu je zmečkalo prša in polomilo več udov. Ko so ga rešili, je izdihnil. Doma je bil iz Oj-strega.
Maribor. (Pogreša se.) 16letni sin Tone nadsprevodnika Čeha iz Pobrežja št. 32. je bil do 16. t. m. pri mizarskemu mojstru Visočniku v Framu pri Mariboru. Ker ga je mojster omenjenega dne občutno kaznoval, je pobegnil in se peljal v Gradec, koder se je hotel pustiti preiskati pri tamošnji bolniški blagajni. Ker ni imel listka, so ga odslovili, na kar sc je peljal k svojim starišem v Maribor, koder je ostal črez noč. Sta-riši so mu prigovarjali, da naj se vrne. Fant se je naslednjega jutra, 8. t. m. odpeljal neznano kam. Oblečen je bil v temno zeleno obleko, imel je rujavo pelerino in siv turnarski klobuk. Kdor ga izsledi, naj javi to sta-rišem na gorajšunji naslov, odnosno mariborski mestni policiji.
Maribor. (Slovensko gledališče.) Dramatično društvo v Mariboru vprizori na pustno nedeljo dne 22. svečana t. 1. predpustno burko »Vr-ban Dcbeluhar« in sicer ne zvečer, marveč ob 3. uri popoldne s sodelovanjem godbe »Glasbenega društva« Ta igra je polna zdravih dovtipov iti komičnih prizorov, saj si lahko že predstavljamo Debeluharja v krogu norcev Kastrina, Zelenca in Krem-peljua. Največ smeha bode seveda provzročil naš Debetuhar, ki bo morebiti tudi kako prav »debeluharsko« zapel. Prepričani smo, da se bo cenjeno občinstvo prav dobro zabavalo pri tej predstavi. Zatorej vsi na pustno nedeljo v slovensko gledališče. Prodorodaja vstopnic pri g. Weixl-nu. Glavni trg 22. Po predstavi se vrši ples v veliki dvorani ob zvokih godbe na lok. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za posetnike popoldanske predstave 50 v, za druge pa 1 K. Pust je tu! Pridite se zabavat Slovenci iz Maribora in okolice!
Dramatično društvo v Mariboru opozarja že danes slavno občinstvo, da gostuje v nedeljo 1. sušca 1914 na našem odru celjsko dramatično druŠfvo. Noben Slovenec iz Maribora in okolice ne sme manjkati pri tej slovesni predstavi, da pokažemo z obilnim posetom, kako ljubi so nam celjski Slovenci, ki sc že leta in leta junaško borijo za svoj obstanek. In to z vidnim uspehom. Na odru pa bomo Imeli priliko občudovati njihovo vztrajnost in požrtvovalnost ter rutino v igranju. Pridite vsi! Dajmo svojim bratom pogum, da pridejo še v drugič v Maribor in da se naša bratska vez utrjuje tembolj. Torej prav prisrčno pozdravljeni bratje Celjani na našem odru!
Klub »Narodni Pipec« v Mariboru priredi na pustni torek dne 24. t. m. »Pipčevo maškarado« v veliki dvorani Narodnega doma zvečer ob 8. uri s sodelovanjem godbe na lok. To bo imenitna, prava pustna neprisiljena zabava, kakor je že leta in leta ni bilo v Mariboru. Tu se počutimo vsi prav po domače! Tu ni videti posebne »odlične« mize, tu ni razlike med akademiki in neakade-mikl! Maskirani plačajo 40 v vstopnine, drugi 50 v, ozir. nečlani 60 v. Za obitelj je znaten popust. Ob polnoči sc vrši veličasten pipčarski vstop v veliko dvorano v spremstvu maskiranih »Pipčarjev«, na čelu jim velikanski pipec, ki se po nagovoru »Obcr-pipčarja« iz Ljubljane slavnostno razvije v sredi dvorane. Pipčar-ji In Ne-pipčarji! Ne zamudite te izredno zabavne prilike!
Goriško:
INTERPELACIJA
poslanca Antona Mikuž in dr. Podgornika In tovarišev ua c. kr. vlado v roke c. kr. namestništva v Trstu.
Pred nedavnim časom se Je začela iz vojaških krogov tolminske garnizije sporazumno z politično oblastjo nujna agitacija in zahteva, da se odpre v Tolminu tolerančna hiša.
Stvar je dozorela tako daleč, da je bila ta zahteva že predložena županstvu v rešitev, kar pa župan-
- stvo odklanja, nesoglašajoč z vojaštvom in vlado o nujnosti iu potrebi tako žalostnega kulturnega škandala.
Proti taki nameri si usojamo tolmačiti tudi splošno ogorčenje ljudstva, katero sme pred vojaštvom in politično oblastjo ščititi svojo čast in svoje dobro ime, pridobljeno pod poštenjaki že v onih časih, ko se nam ni vsiljevalo takozvane kulture potom telesne in socijalne kuge.
Tolmin šteje okrog 1000 prebivalcev in do 180 hiš in v takem okraju naj se ustanovi javna tolerančna hiša?! Le že c. kr. vlada ne najde nesoglasja v tem, da goreče lovi trgovce z dekleti; po drugi strani pa ščiti prostitucijo v iavnih hišah, kjer tudi ginevajo mlada dekleta, hoče judstvo izreči svoj glasni veto, ki bo bolj glasan, kot spoštovanje, kojo zahtevajo za se vojaštvo in vlada.
V naše ljudstvo naj se ne zanaša kuge, naj sc ne kvari zdravega plemena z boleznimi, ki izhajajo iz takih sramotnih gnezd. Kam naj obrne oči nepokvarjena mladina, ki bo hodila mimo znane hiše, kaj z otroci. mladimi dekleti in mladeniči, če jim ne prikrije ne oče ne mati, ne šola, ne cerkev škandalozne institucije, ki razširja okoli sebe le nevarnost, žalost In grozo.
Ker stoje oblasti, ki zahtevajo, ozir. podpirajo ustanovitev tega on-gavuega zavoda, na stališču, da ima zahteva prodreti, dovoljujemo si vprašati:
1. Ali so c. kr. vladi znane te zadeve?
2. Ali hoče c. kr. vlada preprečiti oficijelno agitacijo vojaških krogov m političnih oblasti za to nameravano zahtevo.
3. Ali je c. kr. vlada voljna prevzeti odgovornost za posledice, ki bi nastale, če bi se na tak način žalilo ljudstvo in bi se proti njegovi volji uvedla imenovano zloglasno inštitucijo.
Gorica., dne 3. febr. 1914. v7;lr
Gorica. Za časa tiskarskega štrajka so naši klerikalci storili vse, da so se redno tiskala njihova glasila. Tega sicer niso delali iz same ljubezni, ampak v svoje strankarske svrhe, vendar se jim mora priznati, da so storili več nego njihovi politični nasprotniki., Ko niso mogli več tiskati »Novega Casa« v Gorici, so preskrbeli, da se je redno tiskal v Pazinu. Pa tudi »Gorica« in »Pri-moiski List« sta izhajala. »Soča« iu »Primorec« pa sta med tem časom lepo počivala in gledala nasprotne liste, ki so z malo požrtvovalnostjo vkljub štrajku izhajali. Res, da so nekaj »Soče« natisnili v Ljubljani, toda kaj za to! Ljudstvo na deželi je videlo klerikalne liste vsak teden, »Sočo« pa le redkokdaj. Na ta način se ne dela! Tako delo je graje vredno. Naši napredni narodnjaki bi morali tudi kaj žrtvovati: Ljudstvo ima svojo sodbo, katero je treba upoštevati. Radi teh vrstic pa naj se nihče ne razburja. Napisane so »sine ira et studio«.
Gorica. (Aretacije.) Zaprli so Antona Beguš iz Nomnja, ker je beračil. Radi tatvine so aretirali hišno Viktorijo Bačar iz Ustja na Kranjskem. Radi javne nasilnosti pa bodo morali sedeti sledeči: Janez Tcšpin, zidar iz bt. Petra pri Gorici. Mozetič Jurij iz Sornberga, železniški delavec, Bertolini Viktor, kovač v Gorici in Jurij Lušin iz Nabrežine. Radi prepovedanega povratka v mesto so pridržali Petra Zbrzet od Sv. Petra na Soči.
Na Furlanskem — in sicer v gradiščanskem šolskem okraju — je razpisanih več učiteljskih mest.
Gorica. Kakor smo poročali, je pretečeni teden Franc Paher streljal na neko žensko v mestnem parku. Dotična je neka postarna Marija Caks, na katero je bil Paher tudi ljubosumen.
Laška vzgoja. Kakor v Trstu, tako bodo tudi v Gorici plesali otroci. Goriško laško telovadno društvo bo namreč priredilo 21. t. m. otroški ples. Prav ima »Edinost« ki pravi, da pri nas še ni poznana ta razvada!
Cesar je dovolil nositi uradniku avstrijskega Lloyda Danilu Perušič v Trstu viteški križec papeževega reda sv. Jurja in križec kraljevega črnogorskega Danilovega reda.
Kakor smo rekli! Nemško in laško časopisje že prinaša uradne vesti o neresničnosti ljubljanskega veleizdajstva. Jih je pač hitro minilo veselje!
Gorica. V sredo proti večeru je zapeljal neki voznik z vrečami naložen voz preveč na rob ceste na Fran Jožefovem Corsu, kjer so znani jarki; konji so morali v jarek, kakor tudi prednja kolesa. Čudno, da se večkrat ne pripetijo večje nesreče! Ti obcestni jarki pač ne delajo časti našemu mestu.
»Novi čas« obsojen. V sredo je bil obsojen odgovorni urednik »Novega časa« Anton Šinigoj na globo 50 K, ker je »Novi čas« priobčil nek ze zaplenjen članek. Plačal bo seveda konzorciji
Veliki ples jugoslovanskih žele* zničarjev v Kanalu na Primorskem.
Podružnica »zveze jugoslov. železničarjev® v Kanalu priredi svoj običajni predpustni ples na pustni torek, dne 24. svečana t. I. v prostorih hotela »pri zlatem levu«. Igra salonski orkester Sokola iz Brd. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K 50 vin., dame proste. Vsi prijatelij narodno zavednih železničarjev so vljudno vabljeni in gotovo vam ne bode žal, ker za vs je najboljše preskrbljeno — seveda edino to — da bode prehitro se danilo. Za obilen obisk vabi odbor.
Občni zbor podružnice Z. J. 2. v Kanalu se vrši 1. sušca t. 1. v gostilni g. Zega. Začetek ob 4. uri popoldan. Dnevni red navaden. K polni udeležbi vabi odbor.
/
Kranjski deželni zbor.
Včerajšnja seja.
Dež. glavar dr. Iv. Šušteršič otvori sejo ob četrt na 12. uro in odgovori na interpelacijo posl. Iv. Lavrenčiča glede ureditve učiteljskih plač. Dež, glavar izjavi, da je novi šolski zakon že Izdelan in da pride na dnevni red najbrže že v prihodnji seji.
Na interpelacijo posl. dr. Ravniharja in tovarišev glede zakona, o obrtnih nadaljevalnih šolah je odgovoril dež. glavar, da se je že vršila tozadevna anketa, da deželni odbor marljivo proučuje gradivo in da predloži še v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru zakonski načrt.
Na interpelacijo posl. Mazelleta in tovarišev v zadevi črnomeljskega vodovoda je izjavil dež. glavar, da se vsi nedostatki pri črnomeljskem vodovodu čim prej odpravijo.
Od vloženih interpelacij in predlogov omenjamo naslednje:
Interpelacija
dr. Frana Novaka in tov. na gospoda deželnega predsednika Njega ekscelenco barona Schwarza.
Ze v prošlem zasedanju inter-pelirali so podpisani Njega ekscelenco g. deželnega predsednika radi izdajanja uradnega lista v slovenskem jeziku.
Kraujski uradni list »Laibacher Zeitung« izhaja v nemškem jeziku, tedaj v jeziku, kateremu se prištevajo po narodnosti komaj 4 % vsega prebivalstva. Za 96 % prebivalstva slovenske narodnosti izhaja uradni list v nemščini.
To smatramo podpisani za preziranje slovenske narodnosti iu občutimo to preziranje tem huje, ker nam deželna vlada; na naše zadevne interpelacije niti ne pojasni, kakšni vzroki ovirajo izdajanje uradnega tista v slovenskem jeziku.
Uradni list za Kranjsko, ki ima služiti slovenskemu prebivalstvu, se ima po mnenju podpisanih izdajati v slovenskem jeziku.
Na interpelacijo v prošlem zasedanju nismo prejeli nobene izjave od g. deželnega predsednika.
Vsled tega si usojamo ponovno pozvati g. deželnega predsednika, da nam nemudoma pojasni, zakaj se od-lašuje z izdajanjem uradnega lista v slovenskem jeziku, oziroma ali je pripravljen podrejenim organom takoj naročiti, da se uradni list za Kranjsko prične izdajati v slovenskem jeziku.
Interpelacija
dr. Frana Novaka in tov. na gospoda deželnega predsednika Njega ekscelenco barona Schwarza.
Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko nosi na naslovnem listu na prvem mestu naslov: »Landesgesetz*-blatt fiir das Herzogtum Krain .... Jahrgang . . . .« in šele na drugem mestu naslov v slovenskem jeziku: »Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko . . . Leto . . .«
Z ozirom na ogromno večino prebivalstva slovenske narodnosti bi bilo čisto naravno, da je naslov deželnega zakonika na prvem mestu slovenski in šele na drugem mestu nemški.
Kar najodločneje ugovarjamo proti vsakemu zapostavljanju slovenskega jezika od strani c. kr. deželne vlade, usojamo si podpisani staviti na g. deželnega predsednika vprašanje, ali je pripravljen takoj naročiti podrejenim organom, da izhaja deželni zakonik za vojvodino Kranjsko z naslovom na prvem mestu v slovenskem jeziku in šele na drugem mestu v nemščini.	.	.
Interpelacija
poslanca Mazelleta in tov. na Njega ekscelenco barona Schwarza v zadevi preložitve klanca na državni cesti v Metliki.
Prebivalci mesta Metlike in občin Drašiče, Radoviča, Lokvica, Suhor ter hrvaški Žumberak so inter-esirani na tem, da se čim preje klanec na državni cesti v Metliki od-
pravi, zlasti ko se odpre nova železnica. Mesta Metlike pa bi se naravnost oropalo- že starodavnih pravic, odkar že gre ves promet skozi sredino mesta, ako bi se hotelo državno cesto odcepiti pri križu in speljati na državno cesto pri odcepu črr.omelj-ske ceste od državne. O taki preložitvi niti govora biti ne more, če se noče popolnoma uničiti že itak v težkih gospodarskih razmerah trpeče mesto Metlika. Edinole s preložitvijo kjanca na sedanji državni cesti pa bi bilo ustreženo tudi drugim občinam in krajem.
Občine Drašiče, Radoviča, Žum-berak ter veliki del Hrvaške od Vi-vodine, bi tudi, če bi se občinska pot za Sv. Rokom podržavila, še naprej morale voziti po veliko krajši in pri-pravnejši sedanji državni cesti, kot po postranskih ovinkih. Sicer bi pa tudi prebivalci vseh ostalih občin, kakor Suhor in Lukovica, bili težko prizadeti po taki brezsmiselni in zelo dragi preložitvi ceste za Metliko, ker je znano, da so vsi ti kraji z mestom Metlika v tesnih gospodarskih odno-šajili. da imajo vsaki dan opraviti v Metliki z uradi iu da jim je veliko bolj priročno voziti skozi Metliko kot ne. Le zlobna škodoželjnost in brezvestno maščevanje nad Metliko bi moglo govoriti za zgradbo kake nove državne ceste, ki bi se izognila mestu.
Podpisani si dovoljujejo staviti na Njega ekscelenco bar. Sclnvarza naslednja vprašanja:
1. V kakem stanju je preložitev klanca na državni cesti v Metliki?
2. Ali hoče odrediti, da se klanec čim preje zniža in da se preko vseh morebitnih drugih projektov izvrši samo to nujno in prepotrebno delo?
Samostojni predlog
poslanca Julija Mazelleta in tovarišev v zadevi c. kr. politične ekspoziture v Višnji gori.
Deželni zbor skleni:
C.	kr. vlada se poživlja, da čim preje ustanovi v Višnji gori samostojno in stalno ekspozituro c. kr. politične oblasti.
Samostojni predlog
ooslanca Julija Mazelleta in tovarišev v zadevi preskrbe pitne vode v Gra-dacu, Kloštru in Vranovičah, občine Gradac v Beli Krajini.
Deželni zbor skleni:
Deželnemu odboru se naroča, naj ukrene vse potrebno, da se čim preje preskrbe vasi Gradac, Klošter in Vranoviče z zdravo pitno vodo ter rešijo prebivalci teh krajev stalne nevarnosti. ki jo vsebuje dosedanja pitna voda. velikokrat po legarju okužena reka Lahinja.
Samostojni predlog
poslanca E. Gangla in tovarišev glede na nekatere izpremetnbe določb o zglaševanju zaradi vojaških taks.
Deželni zbor skleni:
G. kr. vlada se poživlja, naj povzroči te-le izpremetnbe zakona z dne 10. februarja 1907, drž. zak. številka 30, in sicer:
V § 3. od 1. do 3. razreda navedene osebe naj se oproste plačevanja vojaške takse, ker se je zvišal eksistenčni minimum.
§ 8., ki govori o zglasihti dolžnosti. naj se izpoplni tako, da so od zglasilne dolžnosti oproščene v § 14. navedene osebe.
Interpelacija
poslanca E. Gangia in tovarišev na Njega ekscelenco gospoda deželnega predsednika glede na povišanje provizije nekaterim provizionistom era-ričnega rudnika v Idriji.
V Idriji živj nekaj provizioni-stov, ki so stopili v pokoj koncem
1.	1912 ter jim je bila odmerjena provizija po 64 K mesečno. Ker so že do-služili koncem imenovanega leta svojo dobo. so bili poklicani k dotič-nenitt g. rudniškemu svetniku, kjer jim je bilo rečeno, naj stopijo v provizijo, četudi bi nekateri še radi ostali pri delu, da si izboljšajo svoj položaj, oziroma prislužijo boljšo provizijo.
V letu 1913. vpokojeni rudarji dobivajo po 80 K mesečne provizije, katere bi bili deležni tudi prizadeti provizionisti. da niso šli v pokoj že koncem I. 1912. Ti si sedaj prizadevajo, da bi jim bila izboljšana provizija, oziroma da bi se jim odmerila naknadno v isti višini, kakor jo vži-vajo provizionisti iz leta 1913 — torej mesečno po 80 K.
Ta prošnja se da utemeljevati s tem, da so prizadeti rudarji vso dobo zvesto, pošteno in brez kazni služili rudniku in da ni njihova krivda, da so stopili pred letom 1913. v pokoi. Zato so poslali prošnjo v c. kr. ministrstvo za javna dela meseca oktobra 1913 na Dunaj, ki jim je sekcljski šef gospod pl. Hohmann ob svojem bivanju v Idriji leta 1913. obljubil svojo pomoč.
fnterpelantle so uverjeni, da je z ozirom na navedena dejstva Vaši ekscelenci na tem, da se prošnja prizadetih rudarjev ugodno reši, zato se usojajo vprašati:
Hoče li Vaša ekscelenca v prilog izboljšanja materialnega položa*a prizadetih rudarjev nemudoma posredovati pri c. kr. ministrstvu za javna dela na Dunaju ter storiti vse potrebne korake, da se omenjena prošnja čim prej ugodno reši?
Posl. dr. Ravnihar je vloži! daljšo interpelacijo na dež. predsednika v zadevi jezikovne ravnopravnosti pri državnih uradih na Kranjskem. V interpelaciji se posebno ostro žigosa germanizacija sodišč.
Posl. Jos. Turk je vložil samo-s tal ni predlog glede razdelitve prispevkov zavarovalnic gasilnim društvom.
Poročila deželnega odbora izroči dež. glavar dotičnim odsekom.
Poročila in predlogi odsekov.
Sprememba občine. V imenu ustavnega in občinskega odseka je poročal poslanec dr. Pegan o samo-stalnem predlogu posl. Vehovca glede izločitve vasi Drčavas iz občine Žužemberk ter priklopitve k občini Zagradec in predlagal:	»Samostojni
predlog se odstopa deželnemu odboru v kompetentno poslovanje, ter se naroča čim nujnejša rešitev.« -Sprejeto.
Vodovod za novomeško okolico.
V imenu upravnega odseka je poročal poslanec Hladnik o Samostalnem predlogu posl. Zurca glede pomanjkljivosti pri vodovodu v Novem mestu. Poročevalec je izvajal: »Pri zgradbi vodovoda v Novem mestu
Je čistilnik (filter) slabo naredil. Okoliške vasi so potrebne vode. Upravni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča: 1. naj da narediti načrt kako bi se vodovod za Novo mesto razširil tudi za okoliške vasi, 2. glede poprave čistilnika naj pa potrebno ukrene, 3, naj se preišče, kako bi bilo popolniti vodovod, da bi zadostil vsem potrebam tudi v prihodnjosti.«
os!a!le(r Mazelle se predlogu pridi užuje iu ga pozdruvlja, zahteva pa jamstvo, da bo imelo Novo mesto vedno dobro vodo iu v zadostni množini. Predlog odseka se sprejme,
Voda za podgorske kraje ori Novem mestu. V imenu upravnega odseka je poročal posl. Hladnik o sa' inostauem predlogu poslanca Zurca in tovarišev za vodno preskrbo v podgorskih krajih ,pri Novem jueStU •in predlagal: »Dežel oaooru si naroča, naj pošlje deželnega tehnika ki naj bi na licu mesta preudaril, kako bi se kraji v Gorjancih s pitno vodo najboljše preskrbeli. Deželnemu odboru se nadalje naroča, da skuša pridobiti tudi za male vodne preskrbe podporo iz državnega melioracijskega fonda.« K predlogu sta govorila še poslanca Zurc in Jarc, kateri poslednji je predlagal, da se voda na Dolenjskem išče s takozvauimi iskalnimi šibicami, t. j. s posebno pripravo, s pomočjo katere se da določti, kje pod zemljo teče voda. Sprejet je bil predlog odseka kakor tudi Jarčeva resolucija glede iskalnih šibic.
Most čez Savo pri Krškem. V imenu upravnega odseka je poročal poslanec Hladnik o predlogu poslanca Zurca glede zgradbe mostu čez Savo pri Krškem. Poročevalec je izvajal: »Most pri Krškem čez Savo ie v zelo slabem stanju. Treba je misliti na nov most, ki naj bi ne bil lesen, ampak železen. Most rabi ne samo mesto, ampak vsa bližnja in daljna okolica, Mti ves promet na postajo Videm ob južni železnici gre čez ta most. Ket veže ta most dve kronovini in pelje čez reko, ki je državna reka, predlaga upravni odsek: Visoki deželni žbor skleni: 1. napravi naj se načrt za most, kateri načrt sc pa naj ozira tudi na potrebe okolice, 2. deželni odbor stopi v dogovor z deželnim odborom vojvodine štajerske glede prispevka dežele štajerske za most,
3.	deželni odbor naj sc obrne na viso-ko c. kr. ministrstvo za javna dela, da bi čim večji donesek izposloval.« Posl. Mazelle priznava potrebo mostu, ali ne odobrava, da bi se on zgradil vzhodno od mesta Krško, temvc v mestu samem, kamor gravitira vsa okolica in bi bilo tako tudi njej ustreženo. Posl. Zurc je proti temu, da bi sc gradil most v mestu in tudi poročevalec temu nasprotuje, češ, da bi od tega imelo koristi samo par gostilničarjev v mestu. Večina sprejme predlog odseka v nespremenjeni obliki.
Most čez Ljubljanico pri Lipah,
V imenu upravnega odseka je poročal posl. Povše o prošnji županstva občine Tomišelj glede zgradbe mostu čez Ljubljanico pri Lipah in predlagal: »Deželni zbor priznava veliko gospodarsko važnost in korist mostu čez Ljubljanico pri Lipah in naroča deželnemu odboru, da stopi v dogovor z okrajnim cestnim odborom ni mestnim magistratom ljubljanskim
glede zgradba mostu v Lipah in se pooblašča, če se omenjena zastopa izrečeta za to zgradbo in prevzameta ta niost, dati k tej zgradbi primeren deželni prispevek iz kredita za občila.« — Sprejeto.
Vodna sila reke Krke. V imenu upravnega odseka je poročal poslanec Povše o predlogu posl. Vehovca glede izkoriščanja vodne sile reke Krke in predlagal: »Deželnemu odboru se naroča izvršiti študije za izkoriščanje vodne sile reke Krke in o tem svojedobno poročati deželnemu zboru.« — Sprejeto.
Vodovod za Žužemberk. V imenu Upravnega odseka je poročal poslanec Povše o predlogu posl. Vehovca gjede preskrbe Žužemberka z zdravo Pitno vodo in predlagal: »Deželnemu odboru se naroča vse potrebne predpriprave izvršiti za oskrb trga Žužemberka z zdravo pitno vodo.« — Sprejeto.
Nova cesta Litija-Polšnik-Bre* ZOvo*Mirna. V imenu upravnega odseka je poročal posl. Povše o predlogu posl. Vehovca, da se zgradi nova cesta Litija-Polšnik-Brezovo-luirna in predlagal: »Visoki deželni zbor skleni:	Deželnemu odboru se
naroča, da pospeši zgradbo kot nujno priznane prepotrebne nove ceste Li-tija-Polšnik-Brezovo-Mirna.« Poslanec dr. Novak je izjavil, da bo sicer glasoval za predlog, da pa opozarja dež. odbor na previdnost pri zgradbi oli podeželenju cest. da ne nastanejo ?-a deželo in mesto Ljubljana, ki mora zk to toliko prispevati, pretežka bremena. Zdi se mu tudi. da se večina bri temu ozira bolj na strankarske kot na stvarne potrebe, kar se vidi dri vasi Kanomlja pri Idriji, ki ne dobi cestne zveze, ker njeni prebivalci n&o pristaši S. L. S. — Dr. Lampe Ugovarja tej trditvi in pravi, da ome-nlena vas zato ne more dobiti cestne ?veze, ker se nahaja ob goriški meji 'n Koriški deželni odbor je odgovoril, d* on ne more napraviti ceste z go-bške strani, cesta samo do meje bi bila brez pomena. Predlog od-Seka se spreime.
Plovba na Savi. V imenu uprav-nega odseka je poročal posl. Povše j* saniostalncm predlogu glede plov-.9 na Savi in predlagal: »Visoki de-zolni zbor skleni: Deželnemu odboru e naroča, da se pri študijah za izrabo avske vodne sile ozira tudi na mož-tekh btovbe hi dš izdelati tozadevni načrt.« Poročevalec omenja v tnri Važnost ureditve Save vsaj n/el • °’ da ki se lahko vozil les po te/an predlog §e sprejme.
Ustavljanje brzovlakov v Borovnici. V imenu upravnega odseka jc poročal posl. Povše o samostahiem predlogu posl. Kobija v zadevi ustavljanja brzovakov na postaji Borovnica in predlagal:	»Visoki	deželni
zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da izposluje pri ravnateljstvu lužne železnice, da ista v novem voznem redu odredi, da bodeta brzo-vlaka št. 1 in št. 2 postajala tudi na Postaji Boi ovnica.« Ko je to zahtevo ~e Predlagatelj sam obširno utemc-'leval, je bil predlog sprejet.
Deželna posredovalnica. V ime-u upravnega odseka je poročal po-anec Pibcr o nujnem predlogu po-'anca dr. Kreka, naj se ustanovi de-i^lUa posredovalnica in predlagal: J^elnemu odboru se naroča, naj Prihodnjega zasedanja izdela za-onski načrt za deželno posredovalko po teh-le načelih: a) Sedež po-> Pdpvalnice, ki se ustanovi kot dedni zavo^ ^odi Ljubljana, b) Poceni organi v posredovalni organi-acIJi naj bodo v prvi vrsti občinski ar*di; poleg njih pa tudi druge orga-jhzacije. ki se prostovoljno javljajo za la DOsel. Za kmečke posle in delavec Zadruge In izobraževalna društva; £a obrtno delavstvo pomočniška in uolavska, zlasti strokovna društva. 5* Deželna posredovalnica imej pra-rod* -st9Phi v stik s podobnimi ali so-tudjU-mi organizacijami drugih dežel, 2Vf*.,,,0zemstva. č) Financiranje se tiela '1)0 na^rtu> da tisti, kateri iščejo
4.	ne plačajo nobenih pristojbin.« nm \°s*' dr> Novak je opozarjal na ? -° m dolžl>ost priskočiti brezdelnim na pomoč in je omenil, da se *a to zadevo zainteresiral tudi že nržavni zbor. občinski svet ljubljan-le pa že sklenil prispevati na leto : Zneskom 5000 kron v podporo brezdelnim. Stavlja naslednji predlog: oclbor se pooblašča, da po-r«e onim občinam, ki dovoljujejo iz ^nske blagajne brezposelnim pri-jj^Kc. ki nimajo značaja ubožne rQL,^°le’ Polovico v ta namen upo-'l&la vsote- V proračun za leto sco- «J!ai se vPostavi v ta namen zne-ek 10.000 kron.«
stva**' Ribnikar pravi, da bi sc le h»-i!nor£da temeljito proučiti, ker PosrAH 0 ap!icirati na naše razmere leao-i- °Yaln|Ce kakor obstojajo v ve-^nn»prn'k deželah. Mi moramo rabil J2.z malim kmetom, ki bi tukaj ^Orniu °^Kodovan. Končno je go-
Predložil naslednji izpreminje-
valni predlog: »Deželnemu odboru se naroča, da zasliši do prihodnjega zasedanja glede osnovanja posredovalnice za delo mnenie malega kmeta, event. potom gospodarskih zadrug, kmetijskih podružnic in županstev. Istočasno naj stopi deželni odbor v dogovor z mestno občino ljubljansko radi eventualnega razširjenja mestne posredovalnice, zlasti z ozirom na posredovanje kmetskega dela za vojake rezerviste.«
Poslanec Gangl je omenil socijal-ne razmere v Idriji, o vzrokih in posledicah brezposelnosti, ki posebno na mladino ne upliva dobro. Velike koristi bi imela Idrija, ako bi se ustanovile obrtne delavnice za mladeniče. ki se še ne sprejmejo v rudniško službo, šolski obveznosti so pa že odrasli. Dolžnost države bi to bila, saj ona črpa iz Idrije ogromne koristi. Govornik stavlja naslednji predlog:
C.	kr. ministrstvo za javna dela se poživlja, naj ustanovi v Idriji obrtno delavnico, da se bo mogla moška mladina, ki je odrasla šolski dobi. pa še ne more biti sprejeta v rudniško delo (torej od 14. do 17. letali izučiti v raznih obrtih. ki jih rabi rudniška uprava pri svoiih obratih, ter da se očuva brezposelnosti in pred slabimi moralnimi in materialnimi vplivi, ki so zaradi brezposelnosti škodljivi za to mladino.
Volilna reforma.
V imenu odseka za prcosnovo deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda je poročal posl. dr. Pegan naslednje:
Odsek, ki je dobil od visoke zbornice nalog, naj tekom osem dni poda poročilo o preosnovi deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda, se je o predmetu posvetoval v treh sejah. V seji dne 18. februarja je poročevalec dr. Pegan predložil odseku operat, o katerem so se vsi od-sekovi člani izjavili, da ie pripravna podlaga za nadaljna pogajanja, pri katerih bo vsaka stranka poizkusila spraviti do veljave svoja načela in zahteve.
Ker pa zaradi obsežnosti operata in važnosti tvarine ni bilo mogoče že v tej seji doseči zedinjenja strank o tem načrtu, se predlaga:
1. Visoka zbornica vzemi to poročilo na znanje!
2. Visoka zbornica podaljšaj odseku rok za konečno poročilo.
Sprejeto.
Ob 2. uri popoldan zaključi dež. glavar sejo in zakaže prihodnjo za danes, v petek, ob pol 10. uri dopoldan.
Dnevni pregled.
Kakor smo pravili, naši prijatelji
bodo in bodo čitali članek o razmerah slovenskih železničarjev, ki nam ga je zadnjič državni pravdnik zaplenil. G. poslanec A. Ribnikar je radi te konfiskacije vložil včeraj v deželnem zboru interpelacijo, s čemur jc konfiscirani članek imuniziran in ga v prihodnjih dneh priob-kor je bilo že zadnjič pod praznimi ponatisnili ta konkretna dejstva, ka-zažcljeni strah? O Rusiji »Večernik kolonami napisano.
Iz strahu pred mirom kriče o vojui. Zadnje tedne so bili avstro-ogrski napoloficiozni in podobni listi polni alarmentnih vesti, iz katerih je bilo slišati rožlanje mečev in topot voje pošasti. Priobčili smo par takšnih vesti, da smo pokazali razpoloženje avstro-ogrskih krogov, ki ne zamude nobene prilike ropotati s kanoni in flintami, Kje je topot našla avstro-ogrska javnost oporo za svoj zaželjeni strah? V Rusiji »Večernik češkega slova« piše sledeče zanimive besede: Ruska diplomacija kakor bi sc probudila iz globokega spanja jc odprla oči in začudeno gleda okoli sebe in se povprašuje: Kako, da smo tako dolgo spali? V kritičnih trenot-kih poslednjih balkanskih vojn se je vsa energija oficielne Rusije razblinila v — diplomatične note, za katerimi je celi svet čutil — slabost. In bili so tu zgodovinski trcnotki, ki se ne vrnejo tako hitro, trenotki, ki bi mogli približati rešitev slovanskega vprašanja v Evropi za cela desetletja. Sedaj so pa državniki v Petrogradu najbrže spoznali, kaj so zamu-dih m zakaj so zamudili in skušajo z ■ mrzlično naglico nadomestiti svoje izgube. Predvsem popravljajo velike napake vojnega ministra Sachomli-nova, ki ni mogel podpirati energične diplomatične akcije — z vsestransko pripravljeno armado. Stare grehe prometne ruske politike popravljajo z velikanskimi omrežji novih železničnih strategičnih prog in hitijo z obnovitvijo vojnega brodov-ja, ki je pokopano v japonskem morju. Ruska diplomacija si tudi prizadeva omogočiti novo balkansko zvezo. Vse te priprave Rusije so važne in povzročajo povsod veliko napetost. Vojno napetost. Ne, čisto nekaj
— nasprotnega. Dostikrat smo že povdarjali. da vojna nevarnost raste enakomerno z rusko slabostjo in umikanjem in da pada enakomerno z rusko samozavestjo in močjo. Do konfliktov, ki so najbolj ogroževali mir
— Drač, Skader samostojna Albanija — bi ne bilo nikdar prišlo, če bi Rusija mesto cincanja pokazala odločnost in rekla energično: Ne. Tro-zveza je vojaško in finančno slabej-ša kakor Francija, Anglija in Rusija. Toda za kolikor je slabejša, za toliko je bojevitejša. Ojačena Rusija poveča bistveno premoč tripelenten-te in zmanjša bojaželjnost trozveze (Avstro-ogrske, Italije in Nemčije). In to pomenja ojačenje miru, ne o-groževanje. Strah v Nemčiji in v Avstro-ogrski je treba torej dobro razumeti. Ta strah je izraz brezmočne togote vsled tega, da se ruski velikan vzbuja in kaže svojo moč. Na drugi strani pa zopet plod prebrisanega preračunanja vojaških oprav na škodo žepov davkoplačevalcev. »Rusko Slovo« pravi: Ozračje rusko-avstrijsko je res gosto. Toda alarm dunajskih oficijozov je bil dan vsled tega, da se po Bismar-kovem recentu napravi v javnosti razpoložen ie, potrebno za nove vojaške kredite.
Ruska politika. Knez Vladimir Meščerskij izdajatelj in urednih v ruskih visokih birokratičnih krogih mnogo čitanega Graždanina, eden tistih, ki nimajo nobene odgovornosti pa je kljub temu eden najvažnejših činiteljev ruske notranje in zuna-nej politike, ta mož piše v »N. Fr. Pr.«, da ruska politika ni niti za Srbe, niti za Bolgare, temveč edino le ruska. To je politika naroda, ki so mu Slovani egalni, in sicer prvič egalni, ker od njih ni imel ničesar druzega kot škodo in žrtve; drugič so mu Slovani egalni, ker se sploh noče vmešavati v tuje zadeve, naj bodo slovanske ali ne, in to za to, ker ima svojih skrbi dovolj. Ruski narod s carjem na čelu si ne želi druzega kot miru. Istih naziranj, kakor Meščerskij je tudi novi ministrski predsednik Goremijkin. Takšna je torej prava ruska politika.
Lani so prokllnjall in klicali žveplo nad isto, kar letos blagoslavljajo. Kdo sc ne spominja, s kakšnim Sunil rom so lani poljski škofje preklinjali volilno reformo za gališki deželni zbor. In letos 14. februarja so v gališkem deželnem zboru sprejeli isti škofje isto volilno reformo, ki so jo lani preklinjali. Lani so napisali pastirske liste, letos zopet in hvalijo V njih volilno rčformo, ki so jo lani označevali malodane za delo satana. Čudna so pota škofovske previdnosti, razume jih samo tisti, ki ve, da je škofovska bisaga brez dna.
Iz Štajerskega. Večkrat čitaino, da se katehmje branijo celo na Schul-vereinskih šolah poučevati verouk v nemščini. Priznati moramo pohvalno to njih narodno zavest, da se vsaj v tem oziru brzda švabskega moloha. Gotovo pa je vse graje vredno, če na celi slov. šoli poučuje katehet samo enega otroka v nemškem jeziku, in kar je nerazumljivo, slovenskega otroka, katerega mati je Slovenka, oče pa Hrvat, to pa radi zaslepljene matere, ki je bila nekaj časa v tujini, pa ne na Pruskem, temveč na Kranjskem. Tovariši duhovniki takega početja najbrže ne odobravajo in se jim gotov zdi neverjetno. Žalibog, da je resnica.
Narodna čitalnica v Novem nie-stru priredi v svojih prostorih v Narodnem domu na pustni torek, dne 24. februarja, svojim članom in povabljenim gostom kostumni venček. Na prireditvi igra sl. mestna in meščanske garde godba. Začetek ob 8. uri zvečer. Maske in skupine dobro do-šle!
Vozni listki na železnici nosijo popačena slovenska imena tako n. pr. se glasi: namesto: Škofja-Loka-Les-ce, — Skofjaloka-Lesče.
Ogenj. Oni dan dopoldne je izbruhnil ogenj v dimniku hiše posestnika Janeza Sajovica v Vodicah pri Podkraju. Ogenj je vpepclil hišo, gospodarsko poslopje, krmo, več poljedelskega orodja in strojev. Sajovic ima škode za 10.000 K, zavarovalnina pa samo 500 K. Ogenj so lokalizirali domačini.
Aretacija tatu. Preteklo soboto je aretiralo orožništvo pri pogane-škem predoru v litijskem okraju 19-letnega delavca Feliksa Zupana iz Vač. Pri njem so našli v nekem zve-žnju dva kosa suhega prekajenega mesa, dvoje salam, dve škatljici sardin, več smodk in daljnogled, ki ga je en dan prej ukradel v družbi nekega svojega tovariša v gotovi gostilni v Ljubljani. Zupana je orožništvo izročilo okrajnemu sodišču v
Gostilna, Anton Ivančič Buffet
TRST. Andemo de Tonf, via Nuova 15. TRST
Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem j mčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska' vina, kakor tudi vedno sveže pivo in ------------------- izborno	mrzlo in gorko kuhinjo.------------------
Tatinski vajenec. Krojaškemu mojstru Francu Jagodicu iz Županjih njiv v kamniškem okraju je neznan tat ukradel iz zaklenjene omare, kjer se je nahajala večja svota denarja, 120 kron. Na sumu tatvine je bil 161etni Anton Spruh, ki je uslužben kot vajer.ec pri okradenemu Jagodicu in ki ga je orožništvo tudi areti-
ralo. Spruha, ki je pozneje tatvino priznal, so izročili okrajnemu sodišču v Kamniku.
Požlgalka obsojena na deset let težke ječe. Te dni je bila obsojena pred novomeškim porotnim sodiščem Ana Krasinec iz Zorenc pri Črnomlju radi požiga v Tribučah na deset let težke ječe.
Z britvijo si je prerezal žile. V nekem kopališču v Opatiji si je dne 18. t. m. prerezal z britvijo žile bivši opatijski gostilničar Ivan VVerbegg. Ko ga dolgo časa ni bilo iz kopelji, so vlomili tja in so ga našli v bani mrtvega. Vzrok samomora so najbrže financijelne zadrege.
Vlomilca v vilo. Na severni strani Poreč na Koroškem stoji vila zobozdravnika dr. Ambroža Brug-gerja iz Kutnorta. Dne 13. t. rn. je bilo vlomljeno v omenjeno vilo in tatovi so odnesli več predmetov v skupni vrednosti 2000 K, med temi troje moških oblek, dvoje ženskih oblek, perzijsko preprogo, 15 rjuh, več ženskih bluz, moških in ženskih srajc itd. Na sumu tatvine sta že aretirana Karol Sibitz in njegova ljubica Marija Bollbacher. Ta je na kraju zločina slekla svojo umazano obleko in se oblekla v ukradeno. O-menjenima vlomilcema so tatvino že dokazali.
Prijet vlomilec. Orožništvo iz Ribnice ob Vrbskem jezeru je te dni aretiralo 20letnega, že večkrat kaznovanega Franca Kendlbachcrja, ki je vlomil v farni cerkvi na Otoku in v Porečah v cerkvene puščice in odnesel denar, ki se je v njih nahajal. Kendlbacher je tudi na sumu, da je vlomil v vilo J. Wilhe!ma v Sekiri in v Fellovo vilo.
Dvojen umor. Radi osebnega prepira glede denarnih zadev je ustrelil dne 17. t. m. popoludne bankir Cowe iz Bruslja nekega knjigovodjo in nekega državnega uradnika. Bowe se je še isti dan sam javil policiji. Izpovedal je, da je izvršil dvojen umor v navalu silne jeze.
Plaz usmrtil šolskega učenca. Kakor se iz Inomosta poroča, je zgrabil v bližini vasi Navis pri Bren-nerju plaz dvoje šolskih učencev in ju je potegnil s seboj v globočino. En otrok se je rešil, drugega je plaz usmrtil.
26 mrtvih. Kakor poroča »Daily Mail« iz Londona, je umrlo vsled zadnjjh morskih viharjev na otoku Grimbsbv izmed 27 tamošnjih prebivalcev šestindvajset. Edini moški, ki je ostal pri življenju, le neki starček.
Uubljana.
— Učiteljske plače. V poročilu o včerajšnji seji deželnega zbora omenjamo izjavo dež. glavarja — v odgovoru na tozadevno interpelacijo — da pride vprašanje učiteljskih plač na dnevni red že v eni prvih prihodnnjih sej deželnega zbora. Iz zanesljivega vira smo zvedeli da je deželni glavar tudi v privatnem razgovoru z nekaterimi poslanci de-cidtrano izjavil, da pride to vprašanje res na dnevni red še ene prihodnjih sej deželnega zbora. Upamo, da se to res zgodi in končno vendarle zboljša.ppložaj kranjskega učiteljstva. /
—'Škandal, ki smrdi do neba. Kakor smo vam prerokovali, taka, se je tudi zgodilo. Ko smoyf>off)čali o razmerah na srenjih šolan v Ljubljani. smo vam tudi obljui^lk^ -vem bodemo še poročali.JSe^rrtfremo teh razmer drugače imenovati, kakor se glasi naslov. Splošna govorica je, kar je tudi resnično, da je padlo v I. tečaju samo v Ljubljani okrog 500 dijakov. Izdelalo je pa komaj kakih 20011 To je toraj največji škandal, za celo deželo Kranjsko. Tako sta se na II. gimnaziji najbolj odlikovala klerikalec Robida in neki liberalec. Ta dva »pedagoga« sta marsikateri družini snedla kos kruha od ust s tem, da bodo morali vbogi stariši, za sinove šolnino plačevati. Na realki je ravno tako, niti ni za las boljše!
Tudi na 1. gimnaziji je isto. Kdo pa jc moral šolnino plačati? Samo srednji in nižji sloji! Teh sinovi imajo ubožna spričevala, zato morajo pa tudi pri konferencah — pasti! Sinove teh slojev se tako obdeluje, kot smo vam že poročali, samo da se denar iz njih izpreša. Dočim se dela, s sinovi premožnih starišev ravno nasprotno. Takega dijaka se vpraša kar v klopi, ako odgovori le par besedi — dobi prvi red. Ako pa molči, se mu pa reče, da ni še pripravljen. Seveda, take dijake podučujejo sami profesorji ter zaslužijo pri njih po 5 kron od ure. Zatorej taki dijaki delajo, kar hočejo, če tudi nič ne znajo, dobijo dober red. Denar se
mora potem izprešati — iz slovenskih žuljev. Iz tega denarja se potem šolajo sinovi roparskih Albancev v Trstu in drugod. Vse to se menda zahteva od zgoraj, zato da jc potem manj slovenskih uradnikov. Kori-feje našega šolstva se pa na ta način povzpenjajo nakvišku. Mogoče tudi nimajo drugih zmožnosti in sposobnosti, da bi napredovali? V zgled naj nam bode gimnazija v Celju, kjer je padlo na II./a od 29 dijakov samo 2, istotam na enem razredu 3, na drugem pa 5. Taka šola dela čast vsem učnim močem in celi deželi! Proti našim škandaloznim razmeram mora cela Kranjska dežela protestirati. To je treba enkrat na ves glas povedati 1 Besedo imajo stariši. kateri so v tem zadeti. — Prijatelji zatiranih dijakov. \
— Koncert 1?ospe Schwardstro* move. Že zadnjič smo napisali o te; svetovni pevki mnogo hvale — danes bi je še več, ko bi mogli. Težko je popisati nje umetnost. Sinočnii večer je bil pravi triumf pesmi. Dvorana v »Unionu« je bila polna — sedeži it; galerije — vse zasedeno, vse očarano, navdušeno. Ploskanje brez konca. Pevka je dobila lep šopek. Večer, ki bo ostal vsem dolgo v spominu.
Občni zbor Zveze dram. društva bo 7. sušca t. I.
— Odborova seja Matice Slovenske 13. februarja 1914. Iz knjižnega odseka: Na neki poseben dopis se odgovori, da Matica izda Slov. nar. prav ljice in pripovedke, ko bodo končane »Slov. Narodne pesmi« in da sc bo misel o izdanju knjige o vseh straneh slov. kulturnega življenja dala u-resničiti takrat, ko izide »Jugoslovan, ska Enciplopedija«. kier bo gradivo zbrano. Obsežno monografijo o Einspielerju izda »Družba sv. Mohorja«. Pisatelja životopisa dr. K. Glaserja šc nimamo. Monografijo o bolg. pesniku Penču Slavejkovu spiše prof. Bezenšek. Za zgodovino Štajerske, ki bo izšla v Slov. zemlji, še vedno ni bile dobiti pisatelia. — Le omenja se predlog. da bi kateri pisatelj izvedel Jurčičev rudimentarni roman »Slov. sve-tec in učitelj«. — »Korespondenco dr. Jos. Vošnjaka« (I del) je priredil
fr. Lončar. — Knjižni program za 914: Zabavna knjižnica in Knezova knjižnica. — Vošnjakova korespondenca. — Srbohrvatska narodna lirika (Ženske pesmi), ki jo priredi Cvetko Golar. — Prevod iz svetovne književnosti (Tolstega »Vojna in mir«; Anatole France: »Thais«.) — »Ižansko narodno blago« (pravljice). —-Skrabčevih spisov I. snopič izide kot posebno izdanje. V evidenci je i nadalje imeti misel o izdaji starejših slov. pesnikov, ki so doslej nepristopni in že zato neznani.
— Glas iz občinstva. V Veliki čolnarski ulici je toliko blata, da bi človek skoro utonil v njem. Opozarjamo na ta nedostatek merodajne faktorje, saj smo vendar tudi mi davkoplačevalci. Več prizadetih.
Včeraj proti večeru se je nad Ljubljano zabliskalo in zagrmelo, na to je pa kmalu začel padati — sneg.
— Razstava za rudarstvo v Jo-hannesbergu. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo vršila tretja letna razstava rudarskih produktov v Johannesburgu od 19. do 29. maja 1914, Nekatere natančnejše podatke je dobiti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
— Razstava strojev, oprave in patentov za vinarstvo in kletarstvo v Budimpešti. Ogrska družba »Ungari-sche Kaufmannshalle« priredi v Budimpešti meseca maja in juniia t. 1. razstavo strojev in patentov za vinarstvo in kletarstvo. Natančnejši podatki so razvidni iz prospekta, ki jc v pisarnit ukajšnjet rgovske in obrt. zbor. interesentom na vpogled.
— »Brna« iz »Kravje doline«. Nekaj izredno zanimivega bodo doživeli oni, ki pobite na III. veliki ples narodnega delavstva. Ob 12. uri pripeljejo v dvorano znano, a skoraj že pozabljeno »Brno« iz »Kravje doline«. Sprevod bode velikanski, ob
asistenci raznih imenitnih osebnosti. Impresario te velike prireditve dospe že v soboto dopoldne preko Pariza v Ljubljano. Povedali bi natančen spored »Brne«, a rajši kaj zamolčimo, ker bode vsakdo tem bolj presenečen. Nihče naj toraj ne zamudi pohiteti v soboto zvečer v Narodni dom.
— Amerikanska reklama to ni, ampak amerikanska volilna pravica, ako tudi dame volijo pri vseh plesih. Ta se bode v polni meri vršila na »Velikem pustnem korzu«, ki.se vrši
prihodnjo nedeljo v hotelu »Union. iTamkaj bode vladalo pravo svobodno življenje raznih narodov, ki se naselijo ta večer na pustnem korzu. Pridite pogledat, kako idealno - prijetna je taka amerikan. plošna volilna pravica. Vstopnina za maske 1 krono, nemaskovani naj pridejo v promenadni obleki. Vstopnice se dobivajo pri zlatarju g. Černetu v Wol-fovi ulici in v trafiki g. Češarkove v Šelcnburgovi ulici. Vabil, kakor iz inseratov znano, sc ni razpošaljalo, ter je pristop splošen. Prihodnjič sporočimo o veliki dekoraciji pustnega korza.
— Znani letalec Pegoud, nameraval je priti tudi v Ljubljano, toda, ko je zvedel, da se sedaj vse pripravlja na krasni »Ples v maskah«, opustil je to misel, ker mu nilcdo ne garantira, da bode njegov polet imel zaželjcn denarni vspeh.
— Zelena jama. Poročajo nam, da se bodo vsi narodni Zelenojamča-ni polnoštevilno udeležili I. maške-rade madega moščanskega »Sokola«, ki sc vrši na pustno nedeljo, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v kavarni »Mali slon« v Udmatu. Zadnje vesti pa pravijo, da se bo večina njih maskirala, da bo ta prva prireditev res nekaj lepega. Kdor se še ni odločil, naj to. hitro stori, in videl bo. da mu ne bo žal. Na pustno nedeljo torni vsi v kavarno »Mali slon«.
— III. slovenski vsesokolskl zlet v Ljubljani 1914. Seja tajniško-čas-nikarskega odseka se vrši jutri v petek 20. t. m. ob pol 7. zvečer v zvezni sobi. Prosi se polnoštevilne udeležbe.
— Izgubila se je v soboto žepna ura, z verižico vred na poti od Sv. Jakoba mostu do Opekarske ceste. Pošten najditelj se prosi, da jo blagohotno izroči upravništvu »Dneva«.
— »Hči čuvaja svetilnika«, velikanska nordiška senzacijska drama iz pomorskega življenja v G. dejanjih, predvaja se danes v kinematografu »Ideal«, telefon 328. Gotovo bode imela tudi ta slika veliko privlačnost. Učinkoviti film drži gledalce od začetka do konca v napetosti. Čudovit je strahoten prizor razleta ladije. — Razven te drame predavaja se še veseloigra v 2 dejanjih »Pomožni natakar«. Posneta po znani francoski gledališki glumi Pierre Weberja. Predstave trajajo 2 uri in pričenjajo vsaki dan ob 3, 5, 7 in 9. Za 10 vin. zvišane cene.
Trst.
Tržaškim inserentoiu. Vljudno »jaznanjamo, da nihče drugi ni upravičen za zaključenje oglasov za »Dan«, kakor dotični, ki se izkaže s pooblastilom upravništva »Dneva« v Ljubljani. Od drugih tozadevnih zavodov ali vseh se oglasi v »Dan« ne sprejmo.
Upravništvo »Dneva«.
Članek o razmerah pri ravnateljstvu v Trstu, ki je bil zadnjič kon-fisciran, je imuniziran in ga prinesemo v pondeljek.
Iz Nabrežine. Socialni demokra-tje se strašno razburjajo. Ne mine niti en dan, da bi njihova »Zarja« ne imela kak dopis iz Nabrežine. Največ se napada »Narodno delavsko organizacijo« in g. župana Caharijo. Največ jih pač jezi to, ker je bila pred kratkim ustanovljena v Nabrežini podružnica N. D. O. To se je zgodilo vkljub temu, da so socialni demo-kratje — posebno pa Ivantschan in Marica — pri vsaki priliki zagotavljali, da se kaj takega ne sme zgoditi. Sedaj vidijo, da so šli njihovi upi rakom žvižgat in da zadobiva N. D. O. čimveč ko mogoče očrnili. Ker pa proti njej nimajo nobenih pravili argumentov, zato se poslužujejo vseh mogočih laži. Ena glavnih je pač ta o krumirstvu. O tem so že toliko pi-sarili vin govoričili, da se moramo prav čuditi, da se še niso naveličali tega, to pa zlasti zato, ker vse njihovo blatenje nič ne pomaga. Koliko je vreden očitek glede krumirstva se vidi že iz tega, da »Zarja« tudi nas nabrežinske delavce, ki smo se organizirali v vrstah N. D. O., zmerja s krumirji, to pa brez vsake najmanjše podlage, ker mi še nikoli kru-mlrlli. Razume se, da socialni demokrati smatrajo za krumirja vsakega delavca, ki bi se njim ne hotel brezpogojno pokoriti. Mi jim ob tej priliki kar jasno in odločno povemo, da bomo kot člani N. D. O. upoštevali edino le to, kar se nam bo naložilo od strani vodstva N. D. O., socialno-de-inokratične organizacije pa ne bomo priznali — kakor tudi člani socialne demokracije ne priznajo naše organizacije. Kakor vi proti nam, tako mi proti vam! Pravzaprav pa bi bilo tudi smešno, če bi mi priznali organizacijo, v kateri imajo glavno besedo Furlani, kateri prihajajo v Nabrežino s pomočjo socialno-demokratič-nega posredovanja in nam, domačinom. odjedajo kruh. Na svoji domači zemlji hočemo gospodariti sami!! — Mi smo trdno prepričani, da se na-
hajamo na pravi poli. Socialni demokrati naj nas le napadajo in zmerjajo, kadar nam bo potrpežljivost minila, bomo začeli tudi mi. Za danes bodi povedano edino le to, da ne od-jenjamo in če pride tudi do najhujše-ga. Mi sc nič ne opravičujemo, ker se nimamo za kaj — ker naše delo je pošteno — pač pa rečemo to: tisti, kateri sami krumirijo, nimajo nikake pravice, da bi očitali krumirstvo drugim; še manj pravice pa imajo, da bi koga popolnoma po nedolžnem sumničili krumirstva. Konštatiramo, da so se posluževali krumirstva so-cialrio-demokratični voditelji in celo predsednik delavskih zadrug. — Če bi mi hoteli biti zlobni, bi socialnim demokratom tudi lahko očitali razne tatvine, ki so se izvršile v njihovih organizacijah, česar oni Narodni delavski organizaciji ne morejo očitati. Povedano jim bodi še to, da ni resnično, da bi bila N. D. O. v zvezi z nabrežinskimi podjetniki. N.
D.	O. je organizacija slovenskega delavstva in kot taka mora voditi boj proti delodajalcem. Razlika med N.
D.	O. in socialno demokracijo je ta, da je N. D. O. poleg tega, da se bojuje proti podjetništvu v svrho boljšega gmotnega položaja delavstva, tudi narodna organizacija, t. j. organizacija, ki ne dopušča, da bi se slovensko delavstvo izrabljalo in zatiralo tudi narodno, dočim je zlasti nabrežiuska socialna demokracija nič drttzega, nego organizacija, ki dela na to, da bi v slovenskih delavcih zamorili narodni čut ter iz Nabrežine ustvarila pravo Furlanijo, v kateri bi Slovenec niti trohice ne imel pravice. — G. lvančan in Marica bi bolje storila, da bi šla z nami vred klesat stopnice, namesto, da take neumne in lažnjive dopise dostavljata njiju »Zarji«. Mi, delavci, vemo bolj gotovo in natančno, kake so razmere delavstva, kakor pa onadva. Takim hujskačem naj bi zavedno delavstvo obrnilo hrbet. Upamo, da se to tudi zgodi. Socialno-demo-kratična strahovlada v Nabrežini mora biti strta! Dokler se to ne zgodi ne odnehamo. Zadosti je bilo terorizma, zdaj je že skrajni čas, da se ga osvobodimo. — Več slovenskih delavcev.
Na velikem plesu narodnega delavstva, ki bo na pustni torek, se vrši med odmori tudi srečkanje. Glavni dobitek bo zlata ura, ki jo je daroval narodni zlatar g. V. Povh. Na tem plesu se pleše tudi »Slovan« in sicer po četvorki. Voditelj plesa:
g.	profesor Umek. Začetek bo ob 7. zvečer, konec pa zjutraj. Vstopnina: moški 1 krono 50 vin., ženske J krono. Ta ples obeta biti zelo sijajen. Pa saj bo to tudi ljudska prireditev prve vrste. Na njem se bodo znašli, slovenski zavedni delavci in njihovi prijatelji, katerim je ležeče na tem, da se nižji sloji našega naroda dvigajo in dosegajo boljšo bodočnost. — Na pustni torek bodo torej tudi vedno zatirani slovenski delavci pozabili nekoliko na svoje skrbi in se zabavali med seboj. Mladina pa se bo vrtela.
Za magdalensko Ciril-Metodovo podružnico se je nabralo na veliki večerji med svati in povabljenimi gosti o priliki poroke gdčne. Koren Vekoslave z g. Moženičem Josipom pri Sv. Mar. Magd. zgornji 22 K 24 v. Srčna hvala in da bi bilo mnogo posnemovalcev.
Pevsko društvo »Slava« pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji priredi v soboto dne 21. t. m. plesni venček za svoje ude in prijatelje društva v dvorani g. A. Čiač od 8. do 2. popolnoči. — Vstop je prost.
Vladni »Corriere Adriatico« — zmrzne. Po Trstu govore, da preneha patriotični in od vladč znatno podpirani »Corriere Adriatico« za vedno izhajati. Vlada je bila pri tem listu, zelo angažirana. Inspirator in odločilen faktor lista je bil c. kr. na-mestništveni svetnik Fabiani, njegov eksponent-pa neki Milost, šefredak-ter lista in obenem c. kr. finančni uradnik, ki je zobal z dvojnih jasli. Tako skrbi vlada za svoje mameluke in Albance.
Na pustno nedeljo priredi Ciril-metodova podružnica za Škdlkljo in Belvedere plesno veselico v dvorani »Narodne delavske organizacije«. Začetek ob 4. uri popoldne. Čednim maskam je dovoljen vstop. Vstopnina znaša za gospode 1 K, za dame 60 vin. Ker je čisti dobiček namenjen snujočemu se otroškemu vrtcu na Belvederju, priporoča se odbor rodoljubom za muogoštevilen obisk.
Ples šentjakobske mladine se vrši na pustno soboto, dne 21. t. m. In ne na pustno nedeljo 22. t. m.
V spomin! Dne 17. t. in. so položili k večnemu počitku 221etno Jo-sipino Kunčič roj. Cofi doma iz Čezsoče na Bovškem. Nesrečnico je zadela smrt na jako tragičen način. Ko je minoli teden grela mleko na takozvani »spiritieri«, (posodi na špirit) se je ista prevrnila na tam stoječo posteljico, v kateri je ležala 3-mesečna hčerka in se je sirotici takoi vnela obleka ter začela goreti. Obupana mati je, misleč, da reši otroka,
istega vzela v naročje, a pri tem se je tudi nji užgala obleka ter sta obe goreli, dokler niso prihiteli ljudje na pomoč, odnesli so obe v bolnišnico, kjer je najprej otrok umrl, par dni potem pa mati. Ta nesreča bodi posebno materam v opomin, posebno tistim, ki lahkomišljeno ravnajo s takimi nevarnimi posodami. Pokojnica, dasi mlada, bila jc vrla narodniaki-nja, ter je ob vsaki priliki, kolikor so ji moči dopuščale, darovala naši »Družbi«, zato pa, ji jc krasi! mrtvaški voz velik, krasen venec z narodnimi trakovi. Težko je bilo videti mladega soproga in stariše, kako bridko so jokali ob grobu nesrečnice, ki si je sama zadala tako strašno smrt. Naj v miru počiva! — Prijatelj.
Srbsko gledališče v Skoplju zgorelo.
Belgrad, 17. febr. 1914.
Včeraj zjutraj jc zgorelo srbsko narodno gledališče v Skoplju. Požar sc je pojavil ob 7. uri dopoldne in tekom kratke po! ure je objel plamen s strašno brzino celo zgradbo, tako, da ni bilo mogoče ničesar rešiti, razim gledališke blagajne. Delavec, ki je rešil blagajno, je poginil v plamenih. Mnogo drugih gasilcev je ranjenih. Uničena je cela srbska klasična garderoba, klavir, harmonij, mnogo benečanskih ogledal, z eno besedo, celo zgradbo so požrli plameni, le troje napol zrušenih zidov štrli na mestu, kjer se je pred kratkim časotn ponosno dvigala v zrak prva srbska narodno-kulturna ustanova v novo-osvojenih krajih. Škoda je ogromna. Zavarovano je gledališče pri »Beo-gradski zadrugi« za neznatno svoto 32.000 dinarjev.
Vest o tej veliki nesreči za srbsko umetnost in kulturo v centru Nove Srbije je globoko pretresla celi Belgrad. Kakor hitro sc je zaznala nesreča, je poslal poslanec Milorad Draskovič pismeno vprašanje na vlado, kake korake misli preduzeti. da se čim preje sezida novo narodno gledališče v Skoplju. Vsi poslanci brez razlike strank enoglasno zahtevajo, da se votira čim večja svota za ta namen. Mnogi poslanci so izjavili, da se odrečejo celomesečnim diietam v svrho zidave, novega gledališča v Skoplju. ki naj se prične graditi še ta mesec. V dveh dueli, sp nabrali za gledališče 60.000 dinarjev. — —p.
Najnovejša telefonska in brzojavna poroči!a.
VOLILNA REFORMA V GRAŠKI OBČINSKI SVET.
Gradec, 19. februarja. V današnji seji občinskega sveta Je bila po daljši debati sprejeta volilna reforma v graški občinski svet z vpeljavo proporcionalnega zistema z vsemi glasovi proti glasu zastopnikov uradništva. Vsi spreminjevalni predlogi meščanskega kluba so bili zavrnjeni z glasovi socialnih demokratov in zastopnikov uradništva.
LJUBLJANSKA ELEKTRIČNA ŽELEZNICA.
Dunaj, 19. februarja. Železniško ministrstvo je splošni avstrijski družbi električnih železnic na Dunaju dalo dovoljenje za izvršitev tehničnih predpriprav za dve novi ozkotirni progi v Ljubljani in v okolici za dobo enega leta. Ena proga bi šla od sedanje ljubljanske železnične proge po Kolodvorskem okraju v Spodnjo Šiško, druga od primerne točke sedanje proge po Gradišču na Glince.
AVSTRO - OGRSKO VOJNO BRO-DOVJE V TRSTU.
Trst, 19. februarja. Danes je priplula sem c. in kr. eskadra, ki ostane tu tri ali štiri dni.
IZ MANDŽURIJE.
Mukden, 19. februarja. Tu so odkrili odbor, ki je imel začeti s tretjo revolucijo v Mandžuriji. Odbor je identičen z onim, ki je začel drugo revolucijo.
AVSTRO - OGRSKA IN ftUMU-NIJA.
Petrograd, 19. februarja. Danes je bil avstro-ogrski poslanik v Petrogradu sprejet v nastopni avdijenci In predložil svoje dokumente.
SKUPŠTINA.
Belgrad, 19. februarja. V Skup-štini je danes ministrski predsednik Pašič odgovoril na neko Interpelacijo glede vpada Albancev v srbsko ozemlje lansko jesen. Vlada je storila vse potrebnosti, da prepreči vpad, toda priprave vojne uprave so bile
pomanjkljive, vsfed česar je general Žlvojin Vlšlč za kazen penziioniran. Nezaupnica vladi je blfa odklonjena in prešlo se je dnevni red.
PROTI STOMBALISTOVSKIM MINISTROM.
Sofija, 19. februarja. Državno sodišče, ki bo sodilo obtožene ministre ,je konstruirano in je začelo študirati ogromen obteževalni material.
Mali oglasi.
Cepljene trte refošk in bele prodaja Fr. 'Tavčar, Kreplje p. Dutovlje, Primorsko.	1601—4
Odda se soba z lepim razgledom pri majhni družini. Trst, ulica Risor-ta, št. 9, vrata 8.	1616—3
'Za siteliMa in plesiaria Sela
se slavnemu občinstvu priporoča Fran Keber, Trst, ul. Chiozza 59.
T18,W.	TBNT.
Gostilna ex-Grotta
velik ples
predpustno soboto :: nedeljo pondeljek : :	pustni	torek.
IKIarl Bern.©.
Stanovanji
v podpritličju na solnčni legi z 2 in z 1 sobo ter z vsemi dragimi pritiklinami sta oddati z majevim terminom. Naslov v „Prvi anončni pisarni".
iEllegra.rrtnc
stanovanje
na solnčni legi s 4 sobami, poselsko in kopalno sobo in vsemi drugimi pritiklinami opremljeno z vsem konfortom, se da v najem. — Naslov se poizve v „Prvi anončni pisarni“.
SP Golša
bzgavke, debel vrat (Blali-und Satthals) se odstranijo hitro z najveejim uspehom z Sv. Jurija golšnim balzamom kozarec K 4. Sijajna zahvalna pisma.
Regina Laboratorium
Karl Remmel,
Landshut štev. 887, Bavarsko.
Kredit
Vsled zboljšanja na denarnem trgu
Vsakovrstna posojila, kakor tudi zjedinjenje starih dolgov v eno ceneno posojilo za vse solventne osebe brez izjeme, zlasti definitivne nastavljence. Pogoji nad vse ugodni. Osebni kredit brez žlvljenske tudi za mlklnnleno	. a: p f® od 3 inesecev do 30 let Police do 70. leta
idsmeno orUoim	vi , tudl "a dr"K°	Velika hipotečna posojila. Prošnje
pismeno, priložiti je 30 vin. v znamkah. Za ustmene rešitve uradne ure od 10. do 11.
KREDITNA PISARIVA, T.jnbljana, Ellsr.nlieina cesta štev. 4.
Slamnikarice Moller & Wčrmle nasl.
tovarna za damske slamnike in klobuke, Monakovo (Bavarsko)
išče takoj
:: 20 izurjenih slamnikaric ob najvišji plači ::
Vožnja tja in nazaj se povrne. Predstaviti se je takoj pri ravnatelju
Evg. Meier-ju v Ljubljani, hotel „Slon“. Tžiče še ^pxia.n.o	;pcštojolo
slovensko dekle
t©seloazn. Belgrad.,
prednost imajo one, ki so izvežbane v kuhinji, kakor tudi, da sobe in perilo v redu drže, za kar se plača mesečno K 30—. Služba je trajna. Za službo sposobne naj se obrnejo pismeno na gospo Llzeto Rosman, soprogo ravnatelja v Belgradu, Srbija, Kara-Gjorgjeva ul. 95, I., nasproti kolodvora. Potni list se mora imeti.
. SANAT ORIUM - EMONA j
i ZA- NOTRANJE IN-KDRURGlCNE • BOLEZNI. ■PORODNIŠNICA.
j LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA 4 \ sep-zdravnk:primari.J'Dr FR. DERGANC
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
sprejme
mladega fanta,
ki je dokončal ljudsko šolo z dobrim vspehom kot
—-	slugo. =
Predstaviti se je v Učiteljski tiskarni vsak dan od 4.—6. urft popoldne. — Prinesti je seboj zadnje šolsko izpričevalo in pismeno priporočilo šolskega vodstva, kjer je hodil nazadnje v šolo.
Mladi prešle sezije^
V
se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-.	'	. Žanih cenah. .	‘	'
Angleško skladišče oblek
O. Rernatovič, Ljubljana, Mesini trg 5 -r
Telephon 132.