47. številka. Ljubljana, sredo 28. februarja. X. leto, 1877. SLOVENSKU NAROD, Ishaja v ti >ik dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeiuan m avgtru-u^erskt: delele za celo leto 1 + > «ld., za pol lera s t,'I d. sa četrt leta 4 *id. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dum za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 tri« 1. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodu učitelje na ljudskih šolah iu za dijake velja zniiana cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 gld. f>0 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačnje od čotiristopne petit-vrste *S kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopini naj so izvole franki rati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št 3 „gledališka stolba". Oprsvništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. V IJulHjmii 27. febr. Ljubljansko tako zvano konstitucijonalno društvo, gnezdo naših političnih protivnikov, je imelo te dni občni zbor in tu so izdali parole, ter našej slovenskoj stranki boj napovedali. Predsednika namestnik, advokat dr. Schrev je najprej nekoliko pojamral, da v letu 1876 se ustavoverstvo nij razcvelo (die Ent-wicklung des Verfassungslebens blieb zurtick), da so v nekaterih deželah stvari celo na škodo ustavoverne stranke razvile se. Pri nas, pravi, sicer ona še stoji, ali nemški jezik se iz šol izriva (! Ur.) in na srednjih šolah, pravi dalje Schrey, je narodni fanatizem mej mladino zavor resnemu uku. O orijentalne m vprašanji pak se modrijan kazinski tako-le izraža v nemškutarskem imenu: „Orijentalno vprašanje zadeva tudi nas. Če tudi privatne demonstracije naših domačih Rusov nemajo odločilnega pomena, vendar se simpatija, katero narodna stranka do Rusije in do panslavizma kaže, ne sme prenizko ceniti. Slovansko vprašanje ee ne ujema z avstrijsko državno mislijo. Nujno je treba, da ima ustavo-verna stranka odprte oči, da je složna in so-delavna, za to bode posebno zdaj prilika dana, pri volitvah v mestni zbor in v deželni zbor.;' Nečemo se s Schrevem prepirati o neresničnosti njegove trditve glede šol, pač pa moramo z vso odločnostjo odbijati njegovo perfidno in hudobno obrekovanje, ki ga uprav samo „furor teutonicus" diktirati more, da se namreč slovansko vprašanje ne sklada z avstrijskim domoljubjem! To je laž in natolcevanje ! Kaj je slovansko vpraša- Prižigalec. (Komun, v angleškem spisala Miss M. Cummins, poslovenil J.) Osemnajsto poglavje. (Dalje.) Razen svetiluice in kosmate kape je bila Jerica vse te reči pustila na obrobku ob peči, iu sedaj stopivši v sobo je nje oko precej iskalo svojih zakladov. Izginili so. Obro-bek ob levi je bil pobrisan in popolnem prazen. Skočila je h kotu, kjer je bila pustila staro škutljo. Tudi te nij bilo več. Za hišno leteti, jo poklicati nazaj in jo nagloma iz-praševati zgodilo se je v tem hipu. Brigita je bila prišla komaj v slu/.bo ter je bila jako priprosta ; Jerica pa je znala vse od nje pozvedeti, kar je hotela. Podobo, pipo in svetilnico so zagnali na kup razbitega stekla in Bepinj, kjer so se, kot je Brigita rekla, razbili v sto in sto koscev. Kosmata nje za nas? To, da hočemo mi kot Slo vanj e imeti garancije za obstanek in razvoj svoje narodnosti, garancije zoper vsako silovito in nenaturno raznarodovanje ali gernia-niziranje. Le ta poroštva pa smo mi zmirom hoteli in hočemo v Avstriji doseči, ne drugje. Mi smo uže pa metni toliko in računati znamo toliko, da vemo, da k Rusiji ne moremo nikdar pripadati, torej uže moramo Avstrijci biti, ko bi ne hoteli, ker bati Be nam je jedino le nemške požrešne Prusije, prijateljice necih ljudij. Slovanov nas je v Avstriji več ko polovica vsega druzega prebivalstva in slovansko vprašanje naj bi se ne skladalo z avstrijskim? Kdo je rešil 1840 Avstrijo? Ne li Slovan? Če terjamo le, da se nam dovoli tudi živeti, če hočemo le človeško ek s is tira ti kot narod, — smejo li taki nesramneži javno prihajati in nas dolžiti, da ta skromna terjatev naša je veleizdajna, ter da se ne sklada z državno mislijo! — Fanatični nemški ali ponemčeni in v našo deželo naseljeni ljudje, kakor so ti Schrey-i, pač povsod svoje nemške simpatije naprej silijo, za nemška vprašanja gore in govore, a so nesramni in predrzni dovolj, da nas domačine Slovene takoj grobo sumničijo brez dokazov in dejanj ! Ruskih simpatij nas je obdolžil, „domače Ruse" nas je imenoval kazinarski gospod dr. Schrev, tist, ki se v deželnem in mestnem zboru odlikujo s svojim nemškim fanatizmom, socijalno-politično pak se je dozdaj izkazoval z neko brezobzirno zagrizenostjo, ki je občen karakteristikon podobnih ljudij. Dobro! Mi imamo tako gotovo ruske simpatije, kakor gotovo kažejo naši nemškutarji s tem Schrevem kapa, blezo vsa razjedena od molov, je bila j v ogenj obsojena; o drugih rečeh pa Brigita j nij vedela natanko, a mislila je, da jih je I tudi v peč pometala. In vse to se je zgodilo po ukazu gospe Ellisove. Jerica je odpustila Brigito, ki še celo slutila nij, velikosti njene izgube; potem je zaklenila duri, vrgla se na posteljo ter je počela močno jokati se. „Zarad tega je tedaj gospa Kllisova tako zadovoljno podpirala mojo namene, — jaz pa sem bila nespametna dovolj, da sem mislila, da je to storila le zarad mene samel Hotela je le sem priti in me okrasti, ta tatica!" Tako nagloma je poskočila s postelje, kot se jo bila prej zagnala na njo in je hotela k durim. A podoba je bila, da jo neka nova misel zadržuje vrnivši se k postelji, pokleknila je, glasno izdihujć in je obraz zakrila z rokami. Enkrat ali dvakrat je vzdignila glavo ter je blezo hotela skočiti po konci in iti nad svojo sovražnico, a vsakrat jej je prišlo nekaj v glavo ter jo je zadržavalo. Bojazen nij bila. na podčelu turške simpatije; mi želimo srečo in vspeh kristijano m, ki se za sv. križ in zlato svobodo bore, a mi prepuščamo radi našim nemškim in renegatskim kazinarjemT naj se oni bratijo s krvavimi klavci ubozih Bolgarskih kristijanov, naj prijateljujejo s turškimi natikalci na kolec, z blaznimi Muradi in Ilamidi, — in kadar bode „prilika ob mestnih in deželnih volitvah,* bode narod naš pač lehko razločeval našo sveto in pošteno zastavo od kazinske Schrey-Dežmanove, turško-nein-škutarske. Gospod državni pravdnik nas kaj rad kon-fiskuje. Večkrat je storil in potem rekel, da smo dražili zoper drugo narodnost, kalili javni mir itd. Vprašamo, ali nij to največje draženje zoper drugo, zoper našo (v deželi prvo in glavno) narodnost, če se avstrijsko lojalno slovansko prebivalstvo in naše slovansko vprašanje tako perfidno zavija in sumnjiči, kakor je to v kazini ta g. Schrey storil? S kom se more bolj mir kaliti, kakor s tako krivičnimi besedami, ki se javno govore in trosijo v sredi dežele, zoper ogromno večino njeno?! Iz lliisije 21. febr. [Izv. dopis.] „Combien de luttes, de sang, d' annees ne fandra-t-il pas eneore pour que le bien que je voulais faire i\ V humanite puisse se realiser!" si je deklamiral veliki ujetnik na sv. helenskom otoku. A južni slovanski svet more si spokojno deklamirovati z vso se-vero-slovansko žurnalistike: „preteklo bode Še mnogo, če ne krvi, a vendar vode, da bode angleška vladna politika taka, kakoršne so I Ne, ta ne, ker Jerica se nij bala nikogar! j Karkoli je tudi bilo, bilo je nekaj, kar jo je i mirilo in tolažilo, ker po vsakem novem boji videla se je mirnejša. Potem je vstala, vsedla se na stol tik okna, glavo oprla na roko ter je gledala ven. Okno je bilo odprto, dež je bil ponehal in smehljanje oživljene in krasne narave se je videlo v bliščeči mavrici, ki je bila nad vzhodnim obzorom razpeta. Mala ti-čica je priletela in se vsedla na vejo drevesa tik okna in je žvrgolelu zahvalno pesem. V loncu so rumene vijolice v najlepšem cvetji razširjale prijetne vonjave. Čudoviti čuti so Jerici prešinili srce in ne še dolgo tam sedeča, je občutila ono veliko radost, ki razdražene strasti popolnem umiri. Zmagala je. Slavno je premagala najhujšega sovražnika na svetu, slavno zmagala samo sebe. Biiščeča mavrica, petje male tičice, vonjave krnili cvetic, vse lepote, ki so zemljo po plohi zaljšale, nij so bile na pol toliko lepe kot svetloba, biiščeča se na obličji mlade deklice, ko je bil vihar v njenih prsih potihnil, ko se je ozrla besede vodnika liberalne angleške stranke o s južno-slovanskem vprašanji, da bode angleška radodarnost in angleško obetanje za s 1 o v a n- 1 s k i jug iskreno in pošteno, a ne samo prazno jj sredstvo prekovarno za žep kramarskega angleškega naroda." Morebiti da se bode komu to zravnenje nekoliko smešno zdelo; pa nič ne de, smešno je tudi mnogo onega, kar se je govorilo po vseh pravilih moderne retorike v angleškem parlamentu od novo-pečenega lorda Bikons-fielda do poslednjega oponenta v sobranji an-gličanskih poslancev. Angleški nauk v vseh obzirih ima originalne predstavitelje svojega kramarskega egoizma. Ima svojega Darvina, kateri je proglasil kakor najvažnejši zakon prirode „borbo za obstanek", in konec idealizma. Ima svojega Hobbesa, kateri je položil blagost človečanstva strašen aksiom „homo h om i ni — lup u s;" na dalje ima tudi angleška politika podobni utilitarni princip v svojem Disraeliji, kateri je javno objavil, ka Slovano-turško vprašanje ima svoje korenino v premejevanji evropskih prestolov, a ne v rešitvi kršanskega slovanskega, porobljenega naroda od fatalističnega, turškega, krvo-žejnega tiranstva. Da, tako ne sodim samo jaz, tako sodi vsa tukajšnja rusko-s lo v a ns k a žurnalistika, katera bi se nad vso to žalostno komedijo smijala, če bi ne bila ta komedija baš tako žalostna. A ker se nobeden pameten človek pri sedanjem stanji slovanske stvari smijati ne more, odkrivajo nekateri ruski publicisti v plamenečih uvodnih člankih — vide „R. M " št. 33 — neiskrenost ali nepoštenost angleških strank k Slovanom — drugi filozofirajo nad zajavami Gladstona et comp. kakor na pr. „N. V." v 330 št. pod zaglav-jem „Filantropija in politika", kateri članek je napisal znani prof. Orest MUller; ali da govorim še drugače: Iz vseh poštenih listov je vidno eno — da bi se južni Slovani v svojej žalostnej fortuni vročili angleškim sirenskim obetam, da bi zabili, da je njih jedini iskreni spasitelj—-RjisijaJ_prevH Politični razgled. V Ljubljani 27. februarja. Pisatelj znane, če prav v Cislejtaniji konfiscirane brošire „Mjr genannt Auer- k nebesom in je njeno srce molče darovalo svoje zahvalno darilo. Glas zvončka jo je poklical k čaju. Nagloma si je umila obraz in počesala lase ter hitela doli. Ilazun gospe Ellisove nij bilo nikogar v sobi. Gospod Graham je bil v mestu zadržan, Emilijo pa je hudo glava bolela. Tako je Jerica sama z gospo Ellisovo pila čaj. Zadnja sicer nij V6dela, kolike vrednosti so bile Jerici njene stare ostaline, vedela je pa prav dobro, da jej je nekaj jako neprijetnega storila; ker pa razžaljena stranka nij nikakor kazala jeze ali nevolje ter reči še celo omenila nij, čutila se je hudodelnica neprijetnejše in ponižano, kot ko bi bila priznala. Še od strani nij nikdar stvari omenila, a gospo Ellisovo je tlačila huda zavest, da jo je Jerica v potrpežljivosti prekosila. Drugo jutro je prišla kuharica Prime k Emiliji ter jej je prinesla malo canjico iz ore hove lupine rekoč: „Gospića Emilija! rada bi vedela, kje je gospica Jerica. Našla sem njeno malo canjico s p erg* je izdal novo broširo: „Ein offenes W o r t a ti Uerrn Justizminister Dr. G laser." V tej novej broširi pove, kako se je njegova prva brošira preganjala, kako je bila ka-neje v parlamentu predmet interpelacije in|pozivlje j u stičnega ministra, naj ga toži, da bode mogel dokazati, kar o korupciji trdi. dalje kaže, kdo višjih glav se ima za pričo poklicati. Sicer pa brošira v tacem odločnem ie/.iku in tonu govori, da mi ne moremo ničesa iz nje posneti. Slavni hrvatski škof in veliki patrijot jugoslovanski Strosnft/>#• v svojem letošnjem postnem pastirskem listu priporoča svojim katolikom slogo s pravoslavnimi Srbi in s slavjansko iztočno cerkvijo. Te zlate besede naj bi si oni cerkveni listi zapomnili, ki neslovansko hujskajo na Rusijo in pravoslavje. 0//<*#**/f« ministerstvo s Tiszo na čelu je 2G. t. m. s cesarjevim pismom zopet imenovano in se bode cesarju in parlamentu denes predstavljalo. Vitanje *tcn velika skupščina se je včeraj odprla. Ne vemo še zdaj, kako. Pričakovali so jo v Srbiji z živahnim zanimanjem. — Skupščina bode potrdila ali zavrgla mir, kakor ga je srbska vlada uže baje dogovorila s Turčijo. — „Istok" v uvodnem članku od 25. t. m. ve-likej narodnej skupščini naroča, naj nikar ne obsoja srbsko-turške vojske. Vojevati se je moralo uže zarad česti. Ta vojna je bila le ena scena v velikej drami, ki se vleče od Ko-sovega polja do denes, ena epizodaizosvo-bojevalnega boja slovanskih narodov. Če Srbija nij druzega dosegla nego, da je Rusijo izzvala v boj s Turčijo, to je uže dovolj važen vspeh, in prinesene v ta namen žrtve so majhene v primeri s koristjo za balkanske kristijane. Rusija pa ne more več nazaj, meni „Istok" in kdor govori o umikanji Rusije, ta je sovražnik Slovanstva. Na željo vrhovnega poveljnika »•##.» "* e armije velikega kneza Nikolaja sklenila je st. peterburška „duma", da razdeli vsak mesec 25.000 rubljev mej družine onih vojakov, katerih očetje so v taboru. — Admiral Arkas je iz Odese v Peterburg prišel, da poroča o stanji brodovja na Črnem morji. Iz C*a»*ifjr4!ti;fit 23. febr. [Izv. dopis.] (Konec.) Gosp. dopisnik iz Like mej drugim piše tudi: „Krivo uči, male distinguit, gosp. Majkov, kada Kajkoveo Hrvate smatra i proglasuje za „čiste" Slovence. Tu ne odločuje samo sorodnost dialekta, nego i samo-sviest itd. — Majkov ne zna, da je stare površne i tudje filologe potukao kompetentniji autoritet, nego je i koji Rus, Gjuro Daničić." — So tedaj filologi, kakor SafaHk i. dr. površni in nekompetentniji, ker so starejši in Nehrvati V! — Kamo nas to pripelje? Vprašanje je: So-li Hrvati prej tam stapa je zadnji, pri katerem smo se mudili. Od tega časa se je zmirom bolj krepila in samej sebi gospodovala; po vsakem novem boji je rasla nje moč in nazadnje so jo občudovali vsi, ki so poznali njeno gorko krv, katerej se je ustavljala. Sedaj je imela skoro štirnajst let ter je zadnji čas tako hitro rasla, da je bila dosta večja od večine deklic njenih let. A to jej nikakor nij škodilo, ker nij hodila v šolo, ter je bivala in se mnogo gibala v čistem zraku. Veliko veselje je imela s svojim vrtom; ker je za cvetlice močno skrbela, rasle so lepo in hitro; tako je vsakdan zvezala šopek, ki ga je pri zajutrku položila tik Emilijinega krožnika. Po priliki je obiskovala tudi svojo prijateljico gospico Marto Pace, ki jo je vselej srno sprejela. Gospica Pace je zelo narejala cvetlice iz papirja; ker jej je Jeričin vrt dajal izgledke, prišla je le redkoma s 'praznimi rokami. A izdelki stare gospe nijso bili nikakor primerni njenemu trudu; in vsak bi bil za- novali, kjer sedaj stanujejo Kajkovci-Hrvati (?) (to je v nekdanji Panoniji), ali Slovenci ? V zgodovini Longobardov od Pavla Diacona (Hist. Long. 4.) nahajamo vest: da je avarski Kan (iz Panonije) leta 604. poslal Longobardom, kateri so takrat Kremono oblegali, Slovence na pomoč. (Kar bvzantinski zgodovinopisci o Slovencih v tem času pišejo, se ne spominjam, virov pa nemam pri rokah.) Slovenci so takrat bili še pod oblastjo Avarov, za katere so morali, dasi so bili narod miroljubni, hoditi v boje. Avari so Slovence uže v Panoniji našli in jih podvrgli, tedaj so bili Slovenci prej v Panoniji kakor Hrvati. Ker Hrvati so še le pozneje, okoli leta 630 od cesarja Heraklija proti Avarom na pomoč poklicani, zaseli Dalmacijo, potem, ko so Avare premogli. Kmalu potem so Hrvatje ustanovili si kn ježe vino mej rekami: Vrbas. Cetinja in ndrijanskim morjem, kako daleč so Hrvati na sever Begali, se ne da na tanko določiti, najbrž pa je njih glavna moč bila na jugu Save, in od tod so se potem dalje proti severu razširjali. Mej tem pa so Avari po vednih bojih tako oslabeli, da so tudi Slovenci, na severu od Hrvatov, v jugozapad nem delu Panonije stanujoči, Avare premogli, ter njih jarem otresli. Da pa nobeno ljudstvo druzega popolnem zatreti ne more, je ittano, ampak zmiraj ostajejo še v momejem ljudstvu simptomi slabejega, zatrtega, kateri se potem s prvim sicer ker so primorani, zje dinijo, ali nikdar ne zlijejo v jedno harmonično celoto. Tako tudi Slovenci Avarov nijso popolnem premogli, ampak njih potomci so še ostali v majhenem številu, kateri so so naposled tudi krvno s Slovenci pomešali. Mogoče je, da so sedanji Kajkovci z Avari pomešani Slovenci? Zato njihove posebnosti, po katerih se ločijo od pravih Hrvatov, na pr. v Krajini, kakor tudi od Slovencev, dasi so Slovencem po dijalektu bliže nego Hrvatom. Ko bi se čutil zadosti zmožnega za takšna preiskavanja, in ko bi mi bile potrebne knjige na razpolaganje, bila bi mi to zanimiva zgodovinska studija — dalo bi se morda zgodovinski to trdenje dokazati. Zgoraj navedeno mnenje, da Kajkovci nijso pravi Hrvati, bode vsak potrdil, ki potuje od Save počemši mej Zagrebom in Brežicami, tedaj skozi hrvatsko Zagorje proti Varaždinu in na potu pazljivo opazuje prebivalce, ker našel bode, kako se ti ločijo uže po zunanjosti od pravih Hrvatov, smehoval prirodo, ki bi bil celo najsrečnejše izdelke njene umetnosti držal za natančne posnetke njenih izvirnikov. Gospica Marta pa je bila zadovoljna in nadejati se je, da so bili ž njo zadovoljni tudi razni prijatelji, katerim so bili veliki šopki namenjeni ter so, z zelenim trakom k njenemu pasu privezani, po deželi potovali. Gospica Marta je blizo imela kaj veliko prijateljev. Soditi po številu ljudi, o katerih je Jerici pripovodovala, zdelo se je Jerici, da mora poznati vsakega človeka v Bostonu. In zares bi bilo težavno dobiti človeka, ki bi bil imel še več znancev. V mladosti je bila pre-stirnica ter je mnoga leta, kot je pripovedovala, dejala pri najimenitnejših rodovinah v mestu. Videla in opazovala je tako ostro ter je tako bistroumno sodila, da so nekdaj ljudje; rekali, da gospica Pace ima oči zadaj na glavi in dva para ušes. Kljubu svojemu čudovitemu vidu in sluhu nij nikdar, kolikor seje vedelo, raznašala nobene rodovine. Bila je previdna in vestna; zmerom je bila čudnega obnašanja kakor tudi od Slovencev, samo da so po dialektu Slovencem bližji. Po tem bi tedaj Kajkovci vendar ne bili čisti Hrvatje. Iz svojih otročjih let se spominjam, da mi je babica pripovedala, ka so tam za Vi šensko goro bili ljudje, pesjani, ki so kristi-jane žive pekli in jedli. Dasi je to pravljica, ali nobena pravljica nij brez zgodovinske^ zrna. Morali so tedaj biti neki pri Slovencih in zgodovina nam poroča o Avarih. I k Zti;rr€»t»Hi 25. februarja |Izv. tlop.] Zadnje dni se v našem mestu vedno bolj širi govorica, da Avstrija homatij na balkanskem poluotoku ne bode mirno gledala, ampak da bode storila to, kar njej najiskrenejši njeni prijatelji svetujejo in kar veČina njenih narodov želi, posebno vsi Slovani, namreč, da hode zase rila Bosno in Hercegovino. Da se v vi-jih krogih nekaj odločilnega pripravlja, soditi smemo iz tega, ka sta bila v preteklem mesecu naš komandujoči general Mollinari in dalmatinski namestnik general baron Rodič oba na Dunaj poklicana, ter konferirala s cesarjem in vojnim ministrom. Posledice teh konferenc se uže zdaj očitno kažejo v izrednih pripravah na jugoiztoku naše monarhije. Skozi Zagreb vozi se zadnje dni po železnici toliko bojnega materijala proti turškej meji, ka se more nehote misliti na skore ozbiljne korake; tudi v Dalmacijo, kakor tamošnji listi poročajo, privaža se vedno več bojnoga materijala in tako nas more v kratkem res iznenaditi akcija naše monarhije v smislu vsem avstrijskim Slovanom in odkritosrčnim prijateljem dinastije povoljnom Politični pomen moralo je vsakako imeti tudi potovanje g. Živkovića, načelnika vladnega odseka za notranje zadeve, na Dunaj ob istem času, ko se je oudi bavil hrvatski minister Bedekovie. Trdi se sicer, ka je bilo to potovanje v zvezi a vprašanjem glede bankovnih zadev in odstopa ogerskega ministerstva, a ipak ugibajo ljudje, ki radi u tikajo nosove za kulise, da je imelo Živkovičevo potovanje na Dunaj vse drugi namen in mu pripisujejo eminentno politično važnost. Ne bodem razglabal, koliko je na tem ugibanji istine, koliko kombinacije, vendar pa radostno bilježim, ka javno mnenje na Hrvatskem vedno bolj sili na to,' da bi naša vlada zavzela končno položaj, j ki jej pri reševanju orijentalnega vprašauja pristuje. in čudnih besed in zdaj pa zdaj tako pregnanih misel, da so jo tujci imeli za nekoliko noro; kljubu temu se je prikupila mnogim gospodom in gospem, ki so jo zmerom dobro sprejemali in uljudno ž njo ravnali. V teku vsakega leta je obhodila vse svoje prijatelje ter je ohranila svoje znanje z rodovinami in vsakim posameznim njenim členom, za katere jo kazala toplo osobno sočutje. Gospico Marto je spodjedala velika žalost, o katerej je često Jerici govorila. Izvirala je iz toga, da nij imela nobenega tovariša v življenji. „Oh, gospica Jerica!" vzkliknila je časih ter je takrat blezo popolnem pozabila svojo starost in bojehnost,, „čutila bi se prav dobro na tem svetu, ko bi le imela tovariša." In z glavo pomigaje in se malo na-smebjjaje je pristavila, „Draga moja! morate vedeti, da se mislim omožiti." — Ko je po tem opazila Jeričino Btrmenje m veselje, opravičevala se je, da je tako dolgo odlagala izvršiti svoj stari namen; priznavši, da nij več tako mlada, kot ju bila nekdaj, Vsled političnih zamršajev v Turčiji vznemirjena je cela Evropa, nezaupanje mej državami polastilo se je z vsemi škodljivimi nasledki tudi državljanov, naš promet peša, naša kupčija hira, kamor se ozremo, povsod negotovost in neodločnost. Žrtvovati se mora temu izjemnemu stanju glavne proizvode ljudskega dejanja in mišljenja. Kar pa upliva v tolikej meri na splošno mizerijo vseh evropskih držav mora biti tembolj na škodo državi, kojej je po naravi prisojeno, mejašiti na trohli turški kadaver. Temu neznosljivemu stanju mora se konec narediti! Hoče li Avstrija še dalje gledati besno divjanje Turčinov, gledati kako požigajo naše vasi in ropajo in skrunijo, gledati, kako uboga — krutosti razposajenih bašibozukov ubegla — raja na našej zemlji od gladu umira, ter daleč od domačega ognjišča prenaša vse muke, ki se na svetu le misliti morejo, gledati končno, kako vsled tega turškega nasilja navaljuje na naše lastne sodržavljane ob turškej meji nesreča za nesrečo ? Nije li strahota pomisliti, da je v samem Gračcu, kakor se „Obzoru" brzojavlja od 1. do 23. februarja, vsled kužnih boleznij pomrlo pribeglih iz Bosne 500 osob? Kdor tedaj Avstriji nasvetuje, naj še dalje čaka in mirno prenaša vnebovpijočo uvrede njenega dostojanstva, ne more njej biti prijatelj. Vsak rodoljub mora torej z veseljem pozdraviti trenotek, v kojem bode naša vojska prekoračila meio in v porazumljenju z Itusijo z mečem razsekala čvor, kojega evropski diplomati z vso svojo prekanjenostjo razvozi jati nijso mogli. Domače stvari. — (f D r. J a k o b P e č k o), advokaturski koneipijent v Mariboru je 25. t. m. po daljšem bolehanji umrl, stoprav 32 let star. Domovina slovenska na tem mladem moži izgubi vernega sina, ki bi jej bil zvest in delaven ostal i do mnogo kasnejega, ne tako prezgodnjega groba; prijatelji izgube s Pečkom pošteno in čisto dušo, kakor jih nij mnogo. Bodi mu zemljica lahka! — (j- Mihael Smole), znani bogati žitni trgovec in posestnik v Ljubljani, umrl je v ponedeljek večer zadet od mrtvuda, star 72 let. Ril je brat znanega Andreja Smoleta, duhovitega prijatelja našega pesnika Fr. Pre-širna, onega prijatelja naše tačas komaj ka- sklenila je navadno z besedami: „Res je, da je čas neizprosljiv; a navezana sem na življenje, gospica Jerica, navezana sem na življenje ter se lehko še omožim." Tudi kar se tiče noše, izrekla se je večkrat na dolgo in široko ter je zase očitno za trdno sklenila, da bode zmerom se nosila po najnovejšem kroji, naj velja kolikor hoče. Jerica jej je nehotoma opazila, da ta namen ravno tako malo izpolnuje kot prejšnji, da bode izbrala mladega moža in nazadnje je tudi previdela, da je gospica Pace strahovito skopa, naj so njeni pomočki katerikoli. Emilija je prav dobro poznala staro gospo ter jej je dala mnogo opraviti; sedaj nij nikakor branila Jerici obiskavati jo v nje ne j koči; pasih jo je tje spremljala, ker rada se je kratkočasila in gospice Marte čudoviti razgovor jo je tako zelo razveseljeval kot Jerico. Kaj po gostem ja je tudi gospica Marta obiskovala, tako pogostem, da jo je Kmilija na zadnje enkrat za povabila v svojo hišo, česar se je ta precej oprijela. (Daljo prih.) leče literature. Pokojnik pa sicer nij Štel se k našej stranki. — (Ž ko f g. dr. P o ga čar) se je v soboto z brzovlakoin vrnil z Dunaja v Ljubljano. — (Priprave za spomlad.) Te dni so vojaške oblasti ogledale tukajšnjo realko in druge šole, ki se bi precej zaprle in bi se v njih prostorih vojaki namestili, ako spomladi do vojne pride ali do okupacije Ilosue, kar vsak neprusijan, vsak pravi prijatelj monarhije in dinastije želi. — (Pablo de Sarasate,) rojen Span-jolec, znani virtuoz na vijolini se je pro-duciral v soboto v redutnej dvorani pred jako borno zbranim občinstvom. Igral je res moj-stersko, kakor pravi „Paganini redivivus" dve kompoziciji od Beethovena in eno od Chopina. Velikanski svoj talent pa je pokazal v zadnjem komadu: „Airs russes'. Kako je mojster-sko igral rusko himno „Bože carja hrani" in pa „Sarafana", kakor več družili ruskih narodnih pesnij, je uepopisljivo. Burna pohvala je donela umetniku posebno po zadnjem komadu in gotovo naj vsak obžaluje, ki nij slišal tega zares fenomenalnega umetnika. — (Društvo Marijnebratovščine) je imelo pretečeno nedeljo v mestnej dvorani svoj 121 letni občni zbor. Predsedoval je mestni svetovalec g. II o r a k, kateri je dru-štvenike pozdravil in povedal, da ima društvo 426 moških in 1332 ženskih udov in da stan premoženja znaša koncem leta 20.462 gld. 16Va kr. Mestni svetovalec in tajnik društva J. Regali prebere sklep računa za leto 1876, kateri so odobri. Poročilo pregledoval nega odseka, kateri se po tajniku prebere, jemlje se na znanje. Predlog uda g. Arka, naj bi odborovi funkcionarji bili samo predsednik in tajnik, in naj bi se opustil de-narničar, zato pa omenjenim dvem plača povišala , ne pusti prvosednik na glasovanje, ker je protipravilen. Po nasvetu predsednikovem volijo se v odbor iztopivši udje odbora gg. Ahčin, Maček in Drašler per acla-mationem. Kot preglednike računov se volijo gg. stavec V. Arzelin, žurnalist A. Arko in hišni posestnik Lahajnar. Pravila se pre-narede v toliko, da je zdaj točno izraženo, da se le zakonski otroki tistih staršev od društva pokopljejo brezplačno, katerih sta oče in mati uda društvu. Predlog odborov, naj se otroci društvenikov pokopavajo le do 10 namesto do 15 leta, nij bil sprejet, potem ko so gg. Klein in Horik za njega, gg. Regali in Arzelin proti njemu govorili. Dalje se je sklenilo, da se za starejše ljudi, ki hočejo vstopiti v bratovščino vstopnina nekoliko poviša. Po končanem dnevnem redu poprime za besedo podpredsednik društva, hišni posestnik g. Ste-pančič. On naglasa v prvej vrsti, da so uzroki prepira, ki so bili do zdaj v društvu, sedaj odpravljeni in da ko se je vrnil v društveno poslovanje zopet red, naj se vrne mej društvenike zopet mir in sloga, in naj vsi sodelujejo, da se bode društvo množilo in svoj vse hvale vredni namen izpolnjevalo. G. prvosednik u Iloraku se enoglasno izreče zahvala za njegov trud in njegovo odločno, da je društvo v zelo težavnih razmerah kot predsednik izvoljen, zopet dovedel do reda in mini. Potem predsednik zbor, katerega se je udeležilo 120 udov, zaključi. Razne vesti. * (Strup ali pa domov.) Piše se iz Trsta: Te dni je v lekarnico prišla neka ženska, šivilja, in je zahtevala strupa, češ, da si hoče zavdati, ker ne more domov na Tirolsko, v Klausen. Peljali so jo potem na policijo in ta jo je poslala gori v gorato tirolsko domovino. * (Strašna nesreča) se je zgodila v Patki na Ogerskem. Delavec Jožef Capo hotel je zvečer v uže gorečo svetilnico doliti petroleja; a ta se užge, kako, to se ne ve, razlije se po mizi in po otrocih, ki so okolo mize sedeli, namreč llletni deček, dalje 6, 3 in 3 četrti leta stari otroci. Najstarši deček je tekel na dvorišče, da bi pogasil ogenj na sebi. Ostal je sicer pri življenji, a strašno opekel se; tako tudi šestletno dekle. Mlajša dva otroka pa sta umrla pred očmi svojih staršev precej in nij se jima dalo pomagati. Dunajska borza 27. februarja. Enotni drž. dolg ▼ bankovcih . 62 gld. 30 kr- Enotni dri. dolg v srebru 67 „ 20 . 73 - 95 1860 dri. posojilo 108 „ 90 Akcije nirodne banke 830 „ - Kreditne akcije 149 „ 10 London 124 „ 45 Napol. 9 „ 96 C. k. cekini 5 _ 92 Srebro 113 „ 75 Državno mark« .... 61 „ 15 Loterijii«- srečk«, V Liuci 24. februarja: 46. 42. 11. 50. 39. V Trstu 24. februarja: 73. 54. 2. 37. 60. Karmelitanski melisovec iz lleiii'dk. 1 originalna steklenica 'J5 kr. Jedino pravi le pri (53-39) Gahriel Piccoli, lekarju na dunajskej cesti v Ljubljani. Samo 80 kr. 1 par nožov z vilicami iz pravega, vedno belo ostajočega britanskega srebra, */» duc. 4 kld. Žličice za kavo, ena kr. 10, 15, 20, 30, 40. Žlico za jed, „ „ 30, 40, 50, 60, 70. 1 zajemaleo za mloko, kr. 60, 80, gl. 1, 1.20, 1 zajemalec za juho, gl. 1.20, 1.50, 2, 3. 1 par velikih svečnikov, gl. 2, 3, 4, 5, 6. 1 tasa, velika, kr. 90, gl. 1.20, 1.50, 2, 2.50, 3.50. 1 okvir za fotografijo, fin, kr. 80._ HH Vso drugo jako cono. Naslov: ifl. Itrcsslcr. ««-t #*>//*« ttietalnet/it hhtf/