/mm Št. 35 (16.685) letoLVI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. no-vemb’ 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cik-lost'1 \ do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri '945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla V i "1 (..' i. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- : viontecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 _ - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_______________ Internet: http/www.piimorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 1500 LIR 0,77 EVRA POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20ti, legge 662« • Filiale di Trieste otroško oblačilo od 0 do 16 let -50% do prodaje zaloge Nabrežino center PETEK, 11. FEBRUARJA 2000 Nevarnost in iztiri interneta Sergij Premru Z napadom računalniških piratov je internet Se enkrat pokazal, da je omejeno in celo nevarno sredstvo. Pri nakupu knjig prek interneta mi je vedno skrajno neprijetno, ko moram vtipkati podatke svoje kreditne kartice: kaj pa ce jih kdo prestreže? Tudi listnico bi lahko izgubil ali bi mi jo lahko uk-rndli, kar se zaenkrat se fri zgodilo, kot mi Se niso Prestregli podatkov kartice. Z nakupom prek interneta sem na ceni prihranil dobrih -20 odstotkov, izbral pa sem iz neskončne košare knjig z vsega sveta: tveganje se nii je doslej izplačalo. internet je kot Borge-®°va neskončna knjižni-?a- le ključ, ki nas hipno 111 skoraj brezplačno poveže z vsem, kar se po svetu zna, piše, slika, jljisli... Je sredstvo globa-lzirane ekonomije in n°ve elektronske trgovi-lle- Je obenem zbirališče Pedofilov, filozofov, sniuCarjev in glasbenikov: vsak najde to, kar lsCe. Sredstvo samo po l i ni dobro ali slabo, s ana in dobra je vsebi-j19’ ki se pretaka po in-arnetu. Vendar je Se po-embnejše dejstvo, da je sebina skoraj neskonC-va in da je dostopna em, ki premoremo ^Cunalnik in telefon ^ sicer izključuje štiri Jftine človeštva, a to je dra8 problem). , veljavljanje svetovne Ptetne mreže lahko pri-erjamo z Gutenbergo-0 revolucijo, ko je clo-estvo stopilo iz srednje-a v novi vek, ker je *sak lahko segel po knji-, ’ P° znanju, kar je prej r v izkl'UCni domeni n kih izbrancev. Inter-n ..pira nove razsež-n;iS( 1 človeškemu duhu, udi gospodarstvu, ti-!yLInu> ki je tako globali-sni^0’ da se za ljudi kH °- ^ meni (ce se je le „ “I ek°nomija ozirala Dir in seveda od- zliif nove možnosti tudi a )e te dni sabotiral pariške internetne ve-tolr31167 Morda so tudi rar V0storili mladi pi-ki uživajo zaradi Panike, ki so jo sprožili L?""1 svetu. Lahko staK ?dl za Poskuse de-nat,lllZaciia in za izziv bon vVejSi obliki elek-inter k6 trgovine. Vendar U: n,.Keta ne kodo zajezi-nost ena iažava, nevar-letsh,Prep°ved ali prek-alovpL™80 ustavile želje S^lva po znanju, ln int;aniu’ P° novem vnet je prav vse to MANJŠINA / SEZNANILI SO SE S STVARNOSTJO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Poslanci DZ včeraj obiskali Kanalsko dolino in Špeter Gostje so podčrtali skrb matične države za slovenstvo v teh krajih Doslej najbolj množična delegacija poslancev Državnega zbora Slovenije, kar jih je kdaj prišlo v zamejstvo, je bila včeraj na obisku pri Slovencih v Kanalski dolini in v špe-trskem dvojezičnem šolskem središču. Delegacija se je najre-prej ustavila v Žabnicah pri slovenskih šolskih sestrah (na posnetku), nato si je ogledala prostore Slovenskega kulturnega središča Planika v Ukvah, pogovor o dejavnostih pa je stekel v Beneški hiši v Naborjetu. V popoldanskih urah so se poslanci v Spetru podrobno seznanili z delovanjem dvojezičnega šolskega centra Na 3. strani RAČUNALNIŠTVO / PO NAPADU NA KOMERCIALNE STREŽNIKE FBI z milijoni dolarjev proti piratom Zaskrbljenost zaradi nevarnosti za razvoj elektronske trgovine, biznisa novega tisočletja VVASHINGTON - FBI išCe računalniške pirate, ki so na internetu ohromili strežnike nekaterih najpomembnejših podjetij, ki se ukvarjajo z elektronsko trgovino. Ameriška pravosodna ministrica Janet Reno je napovedala, da bodo namenili nadaljnih 37 milijonov dolarjev (70 milijard lir) za boj proti računalniškim piratom. Razlogi, zakaj se je prav te dni razvila ofenziva računalniških piratov proti velikanom elektronske trgovine, pravega biznisa novega tisočletja, še niso znani. »Gre za napad na samo prihodnost države,« je dejala mistrica Reno, saj bi piratstvo lahko upočasnilo razvoj elektronske trgovine. Na 20. strani TRST / ŠE VEDNO POLEMIKE Rižarna: Kdo vabi Haiderja? Slovenski veleposlanik v Avstriji na pogovorih v Ljubljani TRST - Kdo je v resnici povabil Jorga Haiderja v Rižarno? Zupan Riccardo Illy tega ni naredil, »krivce« je treba zato iskati v vodilni deželni koaliciji, kjer se vsi sedaj nekam izmikajo, Čeprav je vabilo sestavni del resolucije, ki jo je z glasovi Pola svoboščin in Lige odobril deželni svet. Da avstrijski skrajnež ne sme priti v nekdanje nacistično taborišče,' je trdno prepričan predsednik Stranke italijanskih komunistov Armando Cossutta, ki se je vCeraj v oddaji Italia Radio v živo pogovarjal s tržaškim županom. II- ly je soglašal s to trditvijo in pristavil, da bi se gotovo našel kdo, ki bi Haiderjev obisk v Rižarni izkoristil v politične namene. Zupan je pri tem izpostavil stališče svojcev žrtev Rižarne, ki so se brez oklevanj opredelili proti morebitnemu obisku koroškega glavarja. Slovenski veleposlanik v Avstriji Ivo Vajgl pa se medtem mudi v Ljubljani na posvetovanjih na ministrstvu za zunanje zadeve. Posvetovanja so posvečena programu nove avstrijske zvezne vlade. Na 2. strani. Finančni stražniki v Gorici zaplenili 4 tone cigaret GORICA - Finančni stražniki na mednarodnem mejnem prehodu pri Standrežu so vCeraj na tovornjaku hrvaške registracije odkrili 4 tone cigaret. Aretirali so oba hrvaška šoferja, oCeta in sina. Vrednost cigaret znaša 300 milijonov Ih, tihotapci pa so se skušah izogniti plačilu milijarde Ih carine. Na 13. strani Na ogled razstava Dekleta in šola TRST - Obširnejši prikaz začetkov in razvoja ženskega izobraževanja s krajšim tržaškim »dodatkom« je od vCeraj na ogled v preddverju in foyerju balkona Kulturnega doma. Tržaška postavitev razstave Dekleta in šola je sad sodelovanja med Zgodovinskim arhivom iz Ptuja in NSK iz Trsta, omogočil pa jo je Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na 7. strani Vpisi: več v nižje, manj v višje šole TRST - Število dijakov v prvih razredih slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem se bo v prihodnjem šolskem letu povečalo, v prvih razredih višjih srednjih šol pa se bo znižalo. Tako izhaja iz pregleda vpisovanj v prve razrede. Na 5. strani GORICA / OBISK PREDSTAVNICE SLOVENSKE VLADE Poglobljeni pogovori o goriški stvarnosti Državna sekretarka Mihaela Logar obiskala Kulturni dom in Kulturni center Lojze Bratuž GORICA - Sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu pri zunanjem ministrstvu republike Slovenije Mihaela Logar se je v spremstvu svetovalca Zorka Pelikana vCeraj mudila na obisku na Goriškem, kjer se je soočala ž najbolj perečimi vprašanji posoške-ga prostora. Obisk je pričela v Kulturnem domu (na posnetku-Foto Bumba-ca), nato pa ga je nadaljevala v Kulturnem centru Lojze Bratuž, na sedežu Goriške Mohorjeve zadruge in Katoliškega tiskovnega društva ter v Katoliški knjigarni na Travniku. Na 3. strani G Primorski m —► STRAN 18 4— OD 15. JANUARJA DALJE ZA 6 TEDNOV SEZONSKA RAZPRODAJA n-™ v VGleblogovnici VlDUSSI Čedad - Trg Picco 14 POPUSTI OD 20 DO 50% Moška, ženska in otroška oblačila Športna konfekcija Največja izbira krzna v FurianijkJulijski krajini TAK FREEl AVSTRIJA / ZARADI VSE VEČJE OSAMLJENOSTI DR2AVE Predsednik Klestil sklenil, da podpre novo vlado Sodelovali bodo tudi na demonstraciji proti rasizmu DUNAJ - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil (na posnetku- telelfoto Ap) se je - očitno tudi zaradi vse bolj izrazite osamljenosti države na mednarodni sceni - odločil, dapodpre novo desničarsko vlado, ki jo je v začetku zaradi udeležbe Haiderjevih svobodnjakov odločno ok-lonil. V svojem prvem intervuju za avstrijsko radiotelevizijo (ORF) v sredo zveCer je oblikovanje Crno-modre koalicije med Ljudsko stranko in svobodnjaki označil za »razumljivo in dopustno«. Avstrija ima zdaj »demokratično izvoljeno vlado, ki ima večino v parlamentu in ki jo je zaprisegel zvezni predsednik«, je poudaril Klestil ter dodal, da ima ta vlada njegovo podporo. Dejal je še, da si morajo zdaj vsi prizadevati za »mednarodno normalizacijo«. Posebne akcije v podporo nove vlade, npr. potovanja po državah-clani-cah.Evropske unije, pa nima v načrtu. Mednarodno politično osamljenost Avstrije (kot znano je vseh 14 ostalih Članic Evropske unije zamrznilo bilateralne odnose z Dunajem) je na 15 ur trajajoči seji obravnaval tudi Državni zbor. Čeprav je Haider še v nedeljo predsedniku Kle-stilu in bivšemu kanclerju Klimi o C ital, da sta izzvala protiavstrij-ske ukrepe tujine in je zato oba posredno obtožil »veleizdaje države«, je koalicija svobodnjakov in ljudske stranke na seji zavrnila predlog za ustanovitev posebnega preiskovalnega parlamentarnega odbora, kot ga je zahteval. Haider. Za raziskovalni odbor so glasovali samo socialdemokrati in zeleni. Mednarodni pritisk na Avstrijo se je tudi vCeraj nadaljeval. Delegaciji Francije in Belgije sta bojkotirali govor nove avstrijske zunanje ministrice Ferre-ro-Waldner pred stalnim svetom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OV-SE), svoje zadržanje pa utemeljili z udeležbo Haiderjeve desničarske stranke v novi avstrijski vladi. Zunanja ministrica ZDA Madelaine Albright in njen britanski kolega Cook pa sta v New Yorku poudarila, da bosta obe državi pozorno spremljali nadaljnji razvoj v Avstriji. Vsekakor bo nova vlada ocenjena po dejanjih, manj po po besedah. Demonstrativno pa je vCeraj obiskal Dunaj predsednik bavarskih krščanskih demokratov Glos. Sestal se je s kanclerjem VVolfangom Schiisslom in mu zagotovil, da se njegova stranke ne strinja s sankcijami NemCije-in ostalih držav-clanic Unije proti Avstriji. Iz Nemčije pa so sporočili, da je predsednik centralnega sveta židov izrekel zahvalo nemškemu kancerlju Schroderju za njegovo odločno nastopanje proti Haiderju. Tudi včeraj so se nadaljevali prostestni shodi proti novi vladi na Dunaju. Večja demonstracija se pripravlja za to soboto, velika demonstracija »Proti koaliciji s rasizmom« pa je napovedana za 19. februar. Organizatorji demonstracije, po večini človekoljubne organizacije, pričakujejo blizu 100.000 ljudi iz vse Evrope. K udeležbi na demonstraciji proti rasizmu je pozvala tudi Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Raziskovalci javnega mnenja pa so medtem ugotovili, da 57 odstotkov anketiranih odklanja že več kot teden dni trajajoče vsakodnevne proteste proti novi vladi na Dunaju, tretjina pa te demonstracije podpira. Nad 70 odstotkov anketiranih je izrazilo mnenje, da se bo zaostreno notranjepolitično vzdušje kmalu poleglo ter da se bo zmanjšal tudi pritisk tujine. 17 odstotkov anketiranih pa raCuna, da bosta osamljenost Avstrije in mednarodni pritisk dolgoročna. Ivan Lukan ____TRST / $E POLEMIČNO SOOČENJE-_ Kdo je povabil Haiderja v Rižarno? Poziv predsednika SIK Armanda Cossutte Gottardo kritičen do Guerrove in do Lige TRST - Kdo je v resnici povabil Jorga Haiderja v Rižarno? Zupan Ric-cardo Illy tega gotovo ni naredil, "krivce" je treba zato iskati v vodilni deželni koaliciji, kjer se vsi sedaj nekam izmikajo, Čeprav je vabilo sestavni del resolucije, ki jo je z glasovi Pola svoboščin in Lige odobril deželni svet. Da avstrijski skrajnež ne sme priti v nekdanje nacistično taborišče je trdno prepričan predsednik Stranke italijanskih komunistov Armando Cossutta, ki se je vCeraj v oddaji Italia Radio v živo pogovarjal s tržaškim županom. Razumem potrebo po ohranitvi dobrih odnosov s sosednjo Koroško, obstajajo pa načela in vrednote, o katerih Človek ne sme na noben način popuščati, je dejal poslanec Cossutta. Illy je soglašal s to trditvijo in pristavil, da bi se gotovo našel kdo, ki bi Haiderjev obisk v Rižarni izkoristil v politične namene. Župan je pri tem izpostavil stališče svojcev žrtev Rižarne, ki so se brez oklevanj opredelili proti morebitnemu obisku koroškega glavarja. Za polemike o Rižarni je v prvi osebi odgovorna Severna liga, začenši z nekdanjo predsednico Dežele Alessandro Guer-ro. O tem je trdno prepričan načelnik deželne svetovalske skupine Ljudskega centra za reforme reforme Isidoro Gottardo. Prav Guerrova, dodaja Gottardo, je zah- LJUBLJANA / STALISCE NEKDANJIH BORCEV ZZB: Ne romantični popustljivosti! Poziv Evropski uniji, naj Avstrija dosledno spoštuje vse podpisane pogodbe LJUBLJANA - Zveza združenja borcev in udeležencev NOB Slovenije (ZZB NOB) je v sporočilu za javnost izrazila nasprotovanje "mlačnosti in lahkotnosti", s katero Slovenija obravnava novonastale razmere v Avstriji. Po mnenju elanov ZZB NOB Slovenija ne more iskati opravičila 'za nekritično stališče do vstopa svbodnjakov v avstrijsko vlado v domnevni avstrijski pomoči pri slovenskem osamosvajanju. Slovenija lahko ob dogajanju v Avstriji svetu posreduje pričakovanje, da bodo Evropska unija, države zmagovite protihitlerjevske koahcije in sopodpisnice avstrijske državne pogodbe storile vse, da bo Avstrija vedno in ne glede na barve vladnih strank spoštovala in izvajala določila omenjene pogodbe,'so zapisali v sporočilu. Sloveniji v takšnem položaju se najmanj odgovarja neka romantična popustljivost in izgovarjanje na le domnevno avstrijsko pomoC ob osamosvojitvi države kot opravičilo za povsem nekritično stališče do vstopa predstavnikov svobodnjakov v avstrijsko vlado. Haiderjeva stranka je po njihovem mnenju nosilec nekritičnega odnosa do nacizma, sovražnosti do tujcev, hkrati pa zanika mednarodno določene obveznosti Avstrije do slovenske manjšine in izsiljuje Slovenijo pri njenih prizadevanjih za vstop v evropske integracije. Zato pri ZZB NOB vsa opozorila Avstriji in napovedi ukrepov, ki prihajajo iz držav EU in iz vrst drugih Članic velike protihitlerjevske koalicije, ocenjujejo kot povsem legitimna in primerna. Ugotavljajo tudi, da so za to, da Avstrija in Avstrijci niso doživeli katarze sokrivca za zločinski pohod nacizma po Evropi, krive tudi razmere, ki so ob koncu druge svetovne vojne nastale med nekdanjimi zavezniki. Avstrija je bila in'je še predstavljena le kot žrtev in ne kot soodgovoren člen nacističnega nasilnega aparata in pobtike, ki sta bila še posebej sovražna do Slovencev in Slovenije, so še zapisali v sporočilu nekdanji borci. Izjavo je podpisal predsednik borčevske organizacije Ivan Dolničar. tevala in dosegla, da bi v dokument deželnega parlamenta vključili vabilo Haiderju v Rižarno. Zastopnik centra za reforme je polemičen do zastopnice Bossijeve stranke tudi zaradi njenega obiska pri izraelskem veleposlaniku v Rimu. Ce je do tega obiska moralo priti, bi moral ta korak narediti predsednik Dežele Roberto Antonione in ne svetovalka Guerrova. V zvez s političnimi dogajanji v Avstriji se je oglasil tudi zunanji minister Lamberto Dini. Na skupni seji parlamentarnih komisij za zunanje zadeve je šef Farnesine skušal na nek naCin omiliti polemiko z Dunajem v prepričanju, da je novi avstrijski kancler jamstvo za spoštovanje ustave in demokratičnega reda. Dini je vsekakor zaskrbljen zaradi vstopa svobodnjakov v novo vlado. Odbor za podporo Jorgu Haiderju TRST - Na pobudo, indipendentisticnega gibanja Nord libero bodo danes uradno ustanovili mestni odbor v podporo Jorgu Haiderju. Lider Nord libero Giorgio Mar-chesich se je v TV oddaji Circus odkrito opredelil za koroškega glavarja.. Na Haiderjevi strani so tudi skrajneži Fiamme tricolore-MS. ki bodo zvečer v središču mesta javno manifestirali v podporo avstrijskemu ekstremistu. TURIN / INTERVJU Antonione: Koroški glavar je v bistvu izgubljeni sin... TURIN - Turinski dnevnik La Stampa v včerajšnji številki objavlja pogovor s predsednikom Dežele Furla-nije-Julijske krajine Robertom Antonionejem, ki je bil v zadnjih dneh v središču žgočih polemik zaradi solidarnostne izjave deželelnega parlamenta vodji avstrijskih svobodnjakov Jorgu Haiderju. Predsednik deželnega odbora, ki pripada Berlusconijevi stranki Forza Italia, v pogovoru za italijanski dnevnik ni spremenil izjav, ki jih je dajal v prejšnjih dneh. Dejal je, da je v Haiderjevih govorih zasledil veliko razliko v zadnjem letu, ko vodja svobodnjaške stranke ne omenja veC nacionalsocializma in ne daje ve C skrajnostnih izjav. Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine koroškega gla- varja tudi primerja z izgubljenim sinom, ki se po zmotah v preteklosti lahko vrne k očetu. »Moramo mu dati možnost, da se kesa zmotnih izjav, ki jih je dajal v preteklosti na raCun nacionalsocializma. Prav tako bi mu jnorali dovoliti obisk tržaške Rižarne,« je dejal Antonione in še dodal, da Dežela Furlanija-Julij-ska krajina ni izrazila solidarnosti Haiderju kot politiku, paC pa avstrijskemu narodu. Predsednik deželnega odbora FJK se obenem sprašuje, ali je bila znana skupna poteza Eevropske unije proti Haiderju res edini naCin, da Evropa izrazi svoje nasprotovanje rasizmu v Avstriji. Po mnenju Antonioneja Evropa ne sme getizira-ti Haiderja in mu tako dovoliti, da se zapre v svojo malo Koroško. ter da tam kraljuje. (STA) BRUSELJ / IZJAVA TAMKAJŠNJEGA ZUPANA Haider v Belgiji nezaželjena oseba? Zadrega pred današnjim zasedanjem ministrov za delo EU na Portugalskem Ostro soočenje ljudskih strank Evropske unije BRUSELJ - Politične odbor Evropske ljudske stranke je zaCel soočenje o predlogu za izključitev avstrijske stranke, za katero se med drugim ogreva tudi italijanska LS, ne pa Forza Italia. Predsednik Wil-fried Martens je povedal, da bo sklep o izključitvi, Ce seveda sploh bo, sprejet prihodnjega aprila. Proti izkljuctvi Avstrijcev so vCeraj ostro nastopili Bavarci CSU in, kot rečeno, Berlusconijeva stranka. Lider italijanske desne sredine je izjavil, da bi morali iz evropske stranke izključiti tudi italijansko LS, ker sodeluje v vladi s komunisti Armanda Cossutte. Italijanske katoliške stranke zastopajo na bruseljskem vrhu Pierferdinando Casini (CCD), Rocco Buttiglione (CDU) in Pielugi Castagnetti (LS). BRUSELJ - Vodja avstrijskih svobodnjakov in deželni glavar avstrijske Koroške Jorg Haider bi utegnil pri načrtovanem obisku v Bruslju prihodnji teden naleteti na težave. Zupan bruseljske občine Etterbeek, v kateri ima sedež predstavništvo Koroške, ga je po poročanju časnika Le Soir namreč razglasil za ne-zaželjeno osebo. Etterbeeški župan se je za takšen ukrep po poročanju Časnika odločil iz strahu pred težavami, ki bi ga utegnile povzročiti morebitne demonstracije proti Haiderju. S temi imajo v Etterbeeku že izkušnje, saj so se na njih protestniki zbrali že pred nekaj meseci, ko je bilo koroško predstavništvo odprto. Sicer pa glede na vire v Bruslju predvideni Haiderjev obisk v belgijski prestolnici povzroča nemalo skrbi tudi varnostnim službam institucij Evropske unije. Deželni glavar Koroške namreč prihaja na odbor regij EU, ki bo v Bruslju zasedal 17. in 18. februarja. V luCi današnjega neformalnega zasedanja ministrov Evropske unije za delo in socialne zadeve, ki ga v Lizboni sklicuje portugalsko predsedstvo evropske skupnosti, se bolj kot o vsebini razprav v javnosti zastavljajo vprašanja o odnosu mini- strov štirinajstih Članic do kolegice iz Avstrije Elizabeth sick1,. e prihaja iz vrst svobodnjakov in 1 utegnila soočiti s hladnim odnosoi svojih ministrskih kolegov. Portugalska je vprašanje aY® • skih ministrov, na neformalni nistrskih zasedanjih petna]s e rešila z odločitvijo, da bodo 1 bljeni na vsa tovrstna zase a vendar predstavniki predse opozarjajo, da za odnos mini štirinajstih clanic unije, ki so z ^ najem zaradi vstopa svobodni vlado ohladile dvostranske o ig ._ rala, je že napovedala belgiJsKa nistrica za socialo. , „„Mnie u: ___ViiaHnn obnašanj UKVE / OBISK KOMISIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Pozornost slovenskega parlamenta do Slovencev v videmski pokrajini Poslanci so se seznanili z delovanjem v Kanalski dolini - Obisk na dvojezični šoli v Špetru UKVE, 2ABNICE, SPETER - Doslej najbolj množična delegacija poslancev Državnega zbora Slovenije, kar jih je kdaj prišlo v zamejstvo, je bila včeraj na obisku pri Slovencih v Kanalski dolini in v Spetrskem dvojezičnem šolskem središču. Delegacijo je vodil predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marjan Schiffrer, sestavljali pa so jo podpredsednik iste komisije Davorin Terčon, podpredsednik Državnega zbora Andrej Gerenčer in poslanci Herman Tomažič, Mario Gašperini, Jakob Presečnik, Ivo Hvalica, Ana Kregelj-ZbaCnik, Vladimir Čeligoj, Rudolf Petan, Ivan Božic, Vincencij Demšar, Izidor Rejc, Benjamin Henigman in Samo Bevk. Obisk je spremljala generalna konzulka Slovenije v Trstu Jadranka Sturm Kocjan. V Kanalski dolini so goste iz Slovenije ves cas spremljali predstavniki in sodelavci Kulturnega središča Planika, med te-mi predsednik Rudi Bar-taloth in tajnik Tonci Sivec. Po krajšem postanku na grobu Salvatoreja Ve-nosija so goste sprejele slovenske šolske sestre, M so v Zabnicah od nekdaj postojanka slovenske kulture. Med drugim se v njihovih prostorih že 25 iet odvija glasbeni pouk, s kuharskimi in šiviljskimi teCaji pa so prav tako Uspešno ohranjale slo-yenski jezik pri odraslih m otrocih. Obisk se je nato nadaljeval z ogledom prostorov Slovenskega kul-urnega središča Planika v Ukvah, kjer razvija društvo pestro dejavno-st, ki gre od poučevanja Je2uka, do tečajev raCu-Ualnistva, poletnih raziskovalnih taborov, likovnih natečajev in vrste prireditev. Palači v N IUU1 U Ve Z hkot za i slovenski 80 si lahk Vlto sliko nosti in r terimi Predsed Postavi olem j, UsPešn, nem de] Jezik , nih za n° do valka blem nosti SreCanje s poslanci slovenskega parlamenta v beneški hiši v Naborjetu bilo. veC pritožb, zlasti na raCun sredstev iz Slovenije. Bartaloth je med drugim dejal, da so sredstva nezadostna, da se morajo KanalCani za uspehe zahvaliti Uradu za Slovence po svetu, s krovnima organizacijama pa se bo po njegovi oceni treba pogovoriti, kajti dosedanje Zelje Planike niso bile uslišane, kot so pričakovali. Gre za prostorske probleme in sploh možnost razvoja dejavnosti, ki so je v zadnjih letih okrepile. O glasbenih in jezikovnih teCajih ter drugih pobudah so govorili sodelavci središča, med temi raziskovalka Irena Sumi, ki se je glede krovnih organizacij polemično vprašala, do kod sega njun mandat. Vprašala je tudi, ali obstaja preglednost nad finansiranjem, kajti iz Kanalske doline da že dve leti zaman prosijo, naj se za to določijo kriteriji. Poslanci so izčrpno informacijo o delu Središča Planika v Kanalski dolini sprejeli z zadovoljstvom. Schiffrer je dejal, da je ob pogostih obiskih navdan z optimiznom, kajti videti je napredek in Slovenija bo na ta del zamejstva vsekakot pozorna. Ob kriterijih finansiranja iz Slovenije sta se zaustavila Davorin TerCon in Ivo Hvalica. TerCon je podčrtal, da je pred kratkim sprejeti dokument državnega zbora dobra podlaga, da se to vprašanje dokončno izriše, vsekakor pa je zagovarjal red in preglednost sredstev, ki morajo potekati preko krovnih organizacij, da se takp spoštuje subjektiviteta manjšine. Hvalica je ob tem pozdravil dogovarjanje med SKGZ in SSO ter dejal, da brez zaupanja pač ne gre. Apeliral je na skupno dogovarjanje v manjšini in izrazil zadovoljstvo, da je Državni zbor sprejel amandma za dodatna sredstva za špetrsko šolo, žal, ne tudi tistega glede vidljivosti slovenskega TV signala. Skrb matične Slovenije za slovenstvo v Kanalski dolini so podčrtali tudi drugi poslanci, delegacija pa je odšla iz doline z najboljšimi vtisi. V popoldanskih urah so se poslanci v Spetru podrobno seznanili z delovanjem dvojezičnega šolskega centra, kjer sta jih pričakala Živa Gruden in Pavel Petricic. Nekateri so sicer bili na šoli že kot njeni stari znanci (Hvalica, Schiffrer, TerCon, Bevk in Božic), prisluhnili pa so tudi novim problemom, zlasti razvojnim, pred katerimi se nahaja ustanova. Pavel Petricic se je ob tem zahvalil za amandma o 30 dodatnih milijonih tolarjev, ki ga je na predlog Iva Hvalice za šolo pred kratkim izglasoval Državni zbor in pri tem izrazil upanje, da ne bo kdo drugi‘v zamejstvu prikrajšan za to vsoto. (D.U.) LJUBLJANA / OBISK IZ FJK n Novo sodelovanje tudi na področju civilne zaščite LJUBLJANA - Na dvodnevnem delovnem obisku se je v sredo in vCeraj v upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje mudila šestčlanska italijanska delegacija urada za civilno zaščito deželne uprave Furlanija-Julijska krajina, v kateri je bil tudi podpredsednik deželne vlade Paolo Ciani iz vrst Nacionalnega zavezništva. Namen obiska je bila seznanitev italijanske delegacije z organizacijo in dosežki sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji ter poglobitev dvostranskih odnosov na področju zaščite in reševanja. Obisk je prispeval tudi k utrditvi sodelovanja v mednarodnie-lovni skupnosti Alpe Jadran - delovni skupini za varstvo pred nesrečami, ki ji predseduje Italija, Slovenija pa v njej aktivno sodeluje. Slovenija je, kot je navedeno v sporočilu za javnost, zelo zainteresirana za sklenitev dvostranskega sporazuma o sodelo- vanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na državni ravni. Pobuda je bila posredovana s slovenske strani, postopek pa je v Italiji zastal. Obisk omenjene delegacije pa naj bi prispeval k pospešitvi postopka v Rimu, saj bi sklenjen dvostranski sporazum omogočil še tesnejše obmejno sodelovanje, so sporočili na slovenskem obrambnem ministrstvu. Delegacijo iz sosednje Furlanije-Julij-ske krajine je sprejel tudi državni sekretar na obrambnem ministrstvu Bogdan Koprivnikar; gostje pa so si v okviru obiska ogledali Center za obveščanje Republike Slovenije in Regijska centra za obveščanje Ljubljana in Koper ter Izobraževalni center za zaščito in reševanje na Igu. Poleg tega pa so gostje iz Italije obiskali tudi zavod za gasilno in reševalno službo v Sežani, kjer so se seznanili z možnostmi opravljanja civilne službe v okviru sistema zaščite in reševanja. (STA) POSOČJE / OBISK SLOVENSKE SEKRETARKE MIHAELE LOGAR Poglobljeni pogovori o problemih Slovencev na Goriškem Predstavnica slovenske vlade je obiskala Kulturni dom in center Lojze Bratuž - Pomoč v mejah razpoložljivih proračunskih sredstev GORICA - Sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu pri zunanjem ministrstvu republike Slovenije Mihaela Logar se je v spremstvu svetovalca Zorka Pelikana vCeraj mudila na obisku na Goriškem, kjer se je soočala z najbolj perečimi vprašanji posoškega prostora. Obisk je pričela v Kulturnem domu, nato pa ga je nadaljevala v Kulturnem centru Lojze Bratuž, na sedežu Goriške Mohorjeve zadruge in Katoliškega tiskovnega društva ter v Katoliški knjigarni na Travniku. Prav gotovo je bil obisk lepa priložnost, da se je predstavnica slovenske vlade podrobneje seznanila z najbolj kočljivimi vprašanji, s katerimi se trenutno soočajo slovenske organizacije, ustanove in strukture na Goriškem. V Kulturnem domu so sekretarko Logarjevo sprejeli ravnatelj doma Igor Komel ter predsednik SKGZ Rudi Pavšič in Vili Prinčič v svojstvu elana upravnega odbora in predstavnika ZSSDI. Logarjevi so nanizali 'vrsto odprtih vprašanj s katerimi se soočajo razne goriške ustanove (Kulturni dom, Dijaški dom, stavba v Ulici Croce, itd), istočasno pa ji predstavili kratkoročne in dolgoročne razvojne perspektive. Se posebej je bila v tem okviru izpostavljena tudi vloga in razsežnost Kulturnega doma v okviru širšega sodelovanja in ustvarjanja primerne klime sožitja med Slovenci, Italijani in Furlani na Goriškem. Ob tej priložnosti pa so bile izpostavljene tudi prioritetne smernice tako kulturnega, kot športnega delovanja, pri katerih naj bi sekretariat za Slovence v zamejstvu in po svetu aktivno sodeloval, oziroma spremljal. V kulturnem centru Lojze Bratuž ■ (FOTO prikazala delovanja cen- skega centra za glasbeno BUMBACA) je Logarjevo tra. Damjan Paulin je vzgojo Emil Komel, nakar in Pelikana najprej poz- spregovoril v imenu Zve- je Lojzka Bratuž predsta- dravila predsednica ze slovenske katoliške vila delovanje Združenja Franka Žgavec, ki je prosvete, Silvan Kerše- cerkvenih pevskih zbo- uglednima gostoma van kot ravnatelj Sloven- rov, Milko Di Battista pa delovanje Slovenske zamejske skavtske organizacije iz Gorice. Od tam sta se Logarjeva in Pelikan odpravila na Placuto, kjer sta si ogledala prostore in spoznala tamkajšnjo realnost. Tam je znova prevzel besedo Paulin in predstavil zadrugo Goriško Mohorjevo, nakar so spregovorili Drago Le-giša (Novi glas), Marko Tavčar (Mohorjeva družba) in Marjan MarkeziC (otroška revija Pastirček). Ob koncu je spregovoril še Branko Černič v imenu Katoliškega tiskovnega društva, ki se je dotaknil delikatne problematike upravljanja in vzdrževanja nepremičnin. Ob koncu srečanja, ki je bilo pretežno informativnega značaja, je sekretarka Logarjeva zagotovila podporo svojega Urada v mejah proračunskih in finančnih razpoložljivih sredstev. ~r----- ŽARIŠČE Sadovi potuhe VERA TUTA BAN Samo Židje so imeli svoje žrtve v Rižarni? Samo njih je treba prositi odpuščanja? Slovencev in Hrvatov ni treba nič vprašati? Nismo imeli žrtev? Morda pa nas sploh ni bilo? Morda nas tudi danes ni? Če sodimo po tem, kako smo se ob zadevi Haider oglasili Slovenci v javnosti, nas res ni. Nestrpno čakam, da bi kdo v imenu Slovencev, vsaj primorskih in koroških, kaj rekel v mednarodni politični javnosti. Bo kdo opozoril na desničarsko politko asimilacije in odrivanja manjšin na Koroškem in tudi v naši Deželi? Bomo spregovorili o potuhi, ki so jo zmeraj uživale desničarske skupine pri nas in na Koroškem s svojimi nasilnimi metodami od mazanja spomenikov do vzklikanja fašističnih gesel? V Trstu so se sicer oglasili zastopniki strank leve sredine, med njimi tudi Slovenska skupnost, toda v imenu vseh Slovencev, v imenu narodne skupnosti, kot so to storili Židje, ni spregovoril nihče. Zato nas danes nikjer ni. Nimamo nobenega narodnega voditelja, smo ločeni na stranke, od njih pa nimamo nobene koristi kot skupnost, saj smo Slovenci interesantni samo ob volitvah; na nas računajo levičarske stranke, toda brez vsake obveze, saj vedo, da ne volimo desnice in da nam torej ni treba ponuditi nič v zameno. Avstrijska svobodnjaška stranka, ki je danes Haiderjeva stranka, nima nobenega ideološkega političnega programa in se le naslanja na karizmo svojega voditelja. Zato Haiderju ni bilo težko podpisati izjave o odgovornostih glede preteklosti in glede Zidov. Njegov današnji rasizem se izživlja na Koroškem nad slovensko manjšino in jaz bi rada videla, ali bi podpisal izjavo, da bo odslej ravnal drugače, da preklicuje svoj odlok glede natečaja za ravnatelje, itd. Tega ne bo nikoli napravil, saj ni človek sprave in sožitja. Njemu so neredi všeč, od njih živi, potrebuje sovražnike, zato da lahko sam blesti kot karizmatični voditelj vseh preprostih, zaprtih in konservativnih državljanov, prestrašenih, da ne bi morebiti v skupni Evropi izgubili svojih privilegijev. In če resničnih sovražnikov ni, si jih pač mora napraviti take, ki ne predstavljajo resne nevarnosti, ki so le za strašilo in grešnega kozla, za vsak primer, če se razmere v državi obrnejo drugače, kot bi morale iti... Slovenci smo ravno primerni za tako neškodljivo strašilo. Tako za Avstrijo kot za Italijo. Začuda imata obe državi podobne zadrege glede lastne preteklosti, saj nista nikoli priznali, ne ena ne druga, da sta sprožili vse največje tragedije prejšnjega stoletja. Toda v zavesti ljudi, ki jim je bila prikrita resnična zgodovina, živi prepričanje, da so bili vedno žrtve. Kdo v Italiji tudi med demokratičnimi intelektualci, ve, da je Caporetto slovensko naselje ali pa kako sta potekala etnično čiščenje (»bonifica etnica«) v Julijski krajini in kasneje za- sedba Ljubljanske province. Za vse te grozote ni bila kriva vojna. Vzrok so bili rasni predsodki, ki se izživljajo s poniževanjem in sramotenjem »drugačnih«, z žaljivimi napisi po zidovih in s pomazanimi tablami in spomeniki; na drugem koncu iste verige pa je holokavst, ki ni prizadel samo Zidov v Evropi, ampak vse narode, ki so padli pod peto okupatorja in ki so bili obsojeni na totalno uničenje. Do danes je Evropa dajala potuho rasizmu in hranila to gadje gnezdo v svojem naročju. Machiavellijev pragmatizem še vedno zastruplja skozi navidezno nedolžna stališča tudi našo kulturo. Toda upajmo, da se bomo ob soočenju z neonacizmom na oblasti v Avstriji streznili in dovolj prestrašili za svoj obstoj, da bomo reagirali na pravi način. Kar pomeni več poti: najprej morajo posamezni naro-di-države razčistiti svojo v podzavest odrinjeno krivdo in pogledati preteklosti v oči, kar bi bilo odrešujoče tako za žrtve kakor za krvnike, da bi enkrat nehali bežati pred svojo odgovornostjo. Za Italijo bi to pomenilo npr. uvesti pouk zgodovine zadnjega stoletja v šole. Druga pomembna pot pa je vzgoja k strpnosti in srčni kulturi. V današnjem svetu, razklanem med bogate in revne, je treba na novo definirati pojem demokracije; strah pred izgubo privilegijev je v bogatem svetu tako močno občuten, da vleče v smer nerazumne strasti uničevanja, sebe in drugih; samo večja humanost v odnosih in večja strpnost lahko rodi novo civilizacijo za tretje tisočletje. Kultura odgovornosti, osebne in kolektivne, kultura spošto-^ vanja različnosti, sožitja in sodelovanja brez predsodkov, kultura miru naj bo naša civilizacija v prihodnosti. Da si ne bi delali iluzij! Čaka nas oranje v izsušeni ledini. LJUBLJANA / OBISK POROČEVALCA EP ZA SLOVENIJO Martelli včeraj pri minislm Ruplu nekaj drugih srečanj - Danes ga bo med drugimi sprejel tudi predsednik Kučan LJUBLJANA - Na dvodnevni obisk v Sloveniji je na povabilo predsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Jelka Kacina poročevalec za Slovenijo v odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve, človekove pravice in skupno varnostno in obrambno pohtiko Claudio Martelli. Martellija, ki je na obisku v Sloveniji prvič po imenovanju na omenjeni položaj, je včeraj sprejel tudi zunanji minister Dimitrij Rupel (na posnetku, Foto Živulovič/Bobo). Kot so sporočih z zunanjega ministrstva, je minister Rupel poslanca Martellija seznanil s slovenskimi stališči do aktualnih vprašanj v Evropski uniji, zlasti tistih, ki so povezana z institucionalno reformo in s tem s širitvijo EU. Sogovornika sta se pogovarjala tudi o oblikovanju skupne evropske zunanje in obrambne politike ter izmenjala stališča o položaju v Avstriji in na Hrvaškem po volitvah. Claudio Martelli se je včeraj pogovarjal tudi z delegacijo slovenskega dela Pridružitvenega parlamentarnega odbora pod vodstvom predsednice Darje Lavtižar, z ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem, sprejel pa ga je tudi predsednik DZ Janez Podobnik. Danes bo Martellija sprejel tudi predsednik Slovenije Milan Kučan, poročevalec za Slovenijo v odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve, človekove pravice in skupno varnostno in obrambno pohtiko pa se bo nato srečal z delegacijo odbora DZ za mednarodne odnose pod vodstvom Jelka Kacina, z delegacijo komisije DZ za evropske zadeve in z veleposlaniki držav članic EU v Sloveniji. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Haider naj le pride v Rižarno V četrtek, 10. februarja t.l. je bilo na tretji strani PD v članku z naslovom »Pokrajina solidarna s koroškim glavarjem« zapisano, da sem kot zastopnik Levih demokratov v pokrajinskem svetu glasoval za resolucijo manjšine, ki se je zavzemala, da ne bi pokrajina s svojimi sredstvi krila stroškov za morebitni obisk Haiderja v Trstu in v Rižarni. Ta informacija ni točna. V resnici sem v prvi glasovalni izjavi opozoril predsednika Codari-na, da je dokument, ki so ga predlagali in podpisali Pol svoboščin in Severna liga, jasno in nedvoumno izražal solidarnost Haiderju in ne samo vabil k ohranjanju dobrososedskih odnosov s Koroško in Avstrijo nasploh. Zaradi tega je bil ta dokument zame absolutno nesprejemljiv in sem torej glasoval proti njemu. V drugi glasovalni izjavi o dokumentu leve sredine pa sem izrazil povsem osebne pomisleke o čisti vesti tistih, ki so zagnali vik in krik proti novi avstrijski vladi. Poleg tega sem tudi povedal, da si osebno želim, da bi Haider obiskal Trst in Rižarno, da bi mu kdo na licu mesta obrazložil, kaj je bila Rižarna, kaj se je v njej dogajalo, koliko gorja je povzročila (smrti pripadnikov raznih narodnosti) in zakaj ima za nas vse (oziroma za bolj odprt in resnično demokratični del krajevne javnosti) tak pomen. Zaradi takega povsem osebnega stališča se nisem želel udeležiti glasovanja o drugem dokumentu in me tudi sicer ne bi motilo, da bi pokrajina krila stroške za tak obisk, pod pogojem, da bi Haider res , obiskal Rižarno. S spoštovanjem VVillj Mikac Pokrajinski svetovalec LD KOMEN / KOMEMORATIVNA SLOVESNOST Spomin na borce, ki so padli v Dovcah Priprave na občinski praznik in na 55-ietnico zmage nad fašizmom ter konca vojne KOMEN - Na kome-morativni slovestnosti, ki jo je organiziral krajevni odbor ZZB Komen v sodelovanju z borci iz Branika in Juž-noprimorskega odreda, so se spomnili padlih borcev v Dolcah in vseh žrtev vojnega nasilja. Južnoprimorski odred pod vodstvom narodnega heroja Antona Sibelja .Stjenka je 2.februarja 1944 leta napadel motorizirano nemško-italijan-sko policijsko kolono, ki se je pomikala v smeri proti Rihemberku. V tej bitki je sovražnik izgubil vse udeležence kolone in sicer 36 podoficirjev iz nemških policijskih elitnih čet in in 48 fašistov, med njimi več znanih tržaških zločincev. Kolona naj bi nudila okrepitev posadke, v Rihemberku, od koder naj bi terorizirali civilno prebivalstvo in organizirali policijsko službo ter vohunstvo v Vipavski dolini. V tej bitki pa je izgubilo življenje tudi 8 partizanov. V znak maščevanja pa so Nemci 15. februarja istega leta požgali Komen in okoliške vasi (165 gospodarskih poslopij in 160 stanovanjskih poslopij) ter odpeljali kar 750 domačinov v Nemčijo, od koder se jih 13 ni vrnilo v domovino. V spomin na ta dan pa občina Komen slavi 15. februar za svoj občinski praznik. Slavnostni govornik na proslavi, ki se je odvijala v zadružnem domu v Komnu, je bil podpredsednik Republiškega odbora ZZB NOB Slovenije Jože Božič, ki je tudi sam leto kasneje po teh tragičnih dogodkih, prvič prišel na Kras kot mlad borec s l.batalajo-nom Gradnikove brigade. »Primorski Slovenci so se za svoje pravice najdlje v Evropi borili proti nacifašizmu. Med obema svetovnima voj- nama in še posebej v času NOB se je v vsaki primorski vasi pisala zgodovina. Kljub strahovitim žrtvam so Primorci vedeli, v kaj se podajajo in da si pridobijo svobodo in vrnejo k matični domovini. V tem boju so bili enotni,« je poudaril Božič in med drugim orisal pomen 50-letne izgradnje domovine in vprašanja, ki se odpirajo glede vključevanja v Evropsko skupnost. Po besedah predsednice komenskih borcev Vesne Colja so se dosedanje komemoracije odvijale pri spomeniku v Dovcah, vendar pa so se zaradi množične udeležbe in morebitnega slabega vremena odločili spremeniti kraj (tako so organizirali v kulturnem domu) in datum prireditve.V kulturnem programu so nastopili: moški pevski zbor iz Branika, godba na pihala iz Komna ter mladi reci- tatorji komenske OS. Delegaciji pa sta položili venec na spomenik v Dovcah in Komnu. Tudi na Komenskem se že sedaj pripravljajo na letošnja praznovanja 55-letnice zmage nad na-cifašizmom in konca 2.sv. vojne. Drugo leto pa bo minilo 60 let od ustanovitve Osvobodio-ne fronte in 60 let od začetka upora proti okupatorju. »aka jih veliko dela pri pripravi dostojnih proslav. Pri tem pa računajo na mlade zagovornike vrednote NOB, ki jih je na Krasu kar precej (v celotni Sloveniji preko sedem tisoč), in v povezavi s številnimi društvi, šolami, gibanji civilne družbe, društvom TIGR, veterani vojne za osamosvojitev Slovenije, združenjem Sever, združenjem slovenskih častnikov, slovensko vojsko in drugimi subjekti v družbi. Olga Knez Informativni dan za • zamejske dijake o možnostih študija v Ljubljani LJUBLJANA - Na ljubljanski filozofski fakulteti bo danes med 12. in 14. uro potekal tudi informativni dan, namenjen dijakom iz zamejstva, ki se nameravajo v študijskem letu 2000/2001 vpisati v prvi letnik rednega dodiplomskega študija na kateremkoli visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji. Srečanja, ki ga je za dijake iz zamejstva pripravilo ministrstvo za šolstvo in šport, sooblikovali pa ga bodo tudi predstavniki Univerze v Ljubljani, se bo po pričakovanjih ministrstva za Šolstvo in šport udeležilo približno sto letošnjih maturantov iz zamejstva. Informativni dan bo potekal v predavalnici 18 na FF. Gre že za tradicionalni informativni dan, ki ga pripravlja Univerza v Ljubljani, z njim pa želijo - srednješolce seznaniti z možnostmi za univerzitetni študij v slovenski prestolnici. Pobuda je izr®" dno koristna, saj se za študij v Ljubljani odloča precej dijakov iz naših višjih srednjih šol, bodočim študentom Pa nudi odgovore na marsikatera vpraša nja, ki zadevajo tako program Studi) kot tudi druge stvari, ki so s študijem povezane. ŠOLSTVO / VPISI V PRVE RAZREDE Več dijakov na nižjih, manj pa na višjih srednjih šolah Septembra v prvih razredih 128nižješolcevin i26višješolcev Več dijakov v prvih razredih nižjih srednjih šol, manj na višjih srednjih šolah. Tak je rezultat letošnjih vpisovanj v prve razrede na srednjih šolah. Na nižje srednje šole se je vpisalo 13 dijakov veC kot lani (letos 128, lani 115), na višje pa 15 manj (lani 141, letos 126). Nižje srednje Sole Največjj. vpis so zabeležili na openski nižji srednji šoli Srečka Kosovela. V prvi razred se je vpisalo 32 dijakov, zaradi Cesar bosta v prihodnjem letu delovala na tej šoli dva prva razreda. Skupno število razredov se ne bo spremenilo (6), ker delujeta v tem šolskem letu na šoli dva tretja razreda. Po dva prva razreda bosta delovala tudi na nižji sredji šoli Simona Gregorčiča iz Doline (24 vpisanih). Tudi na dolinski šoli pa se skupno število razredov (4) ne bo spremenilo. Štirje razredi bodo - kot letos - delovali v prihodnjem šolskem letu tudi na šoli Frana Levstika na Proseku in tudi nižja srednja šola Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu ter katinarski oddelek nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda bosta ohranila letošnje število razredov (na vsaki šoli po tri). Po en razred manj bosta v prihodnjem šolskem letu »premogli« svetoi-vanska nižja srednja šole Sv. Cirila in Metoda in nabrežinska nižja srednja šola Iga Grudna. Na obeh šolah bodo delovali po trije razredi namesto letošnjih štirih. Poglavje zase predstavlja rojanska nižja srednja šola Frana Erjavca. Ta šola bo v prihodnjem šolskem letu zaprla vrata. Na šoli namreč Vpisi v prve razrede nižjih srednjih šol Nižja srednja šola 2000/2001 1.r. 1999/2000 1.r. Sv. Jakob Ivan Cankar 16 17 Rojan Fran Erjavec 0 O Sv. Ivan Sv. Ciril in Metod 10 13 Katinara 15 10 Dolina Simon Gregorčič 24 13 Opčine Srečko Kosove! 32 21 Prosek Fran Levstik 15 19 Nabrežina igo Gruden 16 22 SKUPNO 128 115 Vpisi v prve razrede višjih srednjih šol Sola 2000/2001 1999/2000 1.r. 1.r. Znanstveni licej F. Prešerna 35 41 Klasični licej F. Prešerna 9 15 trgovski teh n. zavod Z. Zoisa 15 19 Oddelek za geometre 12 11 Pedagoški licej A. M. Slomška 27 23 Poklicni zavod J. Stefana 28 32 SKUPNO 126 141 deluje letos le en razred, tretji, z enajstimi dijaki. Na šolo se že dve leti ni vpisal nihče in tudi letošnje vpisovanje se je končalo brez vpisov. Ko bodo tretješolci junija opravili zaključni izpit, bo šola odmrla. Njen konec je bil predvidljiv po lanskem zaprtju rojanske osnovne šole Bazoviških dijakov, ki je delovala v istem šolskem poslopju. Nižja srednja šola je s tem izgubila svoje šolsko zaledje, iz katerega je Črpala svoje dijake. Tako bo ostal nekoC skoraj povsem slovenski Rojan brez vsake slovenske šolske prisotnosti. Višje srednje Sole Znanstveni licej Franceta Prešerna ostaja najbolj številčna zamejska višja srednja šola. V prvi razred se je vpisalo 35 dijakov, tako bodo na šoli spet delovali trije prvi razredi, zmanjšalo pa se bo skupno število razredov. V prihodnjem šolskem letu jih bo 15, namesto letošnjih 16 (maturo bodo letos opravljali dijaki štirih petih razredov). Na »bratski« klasični licej se je vpisalo 9 dijakov. Tudi v prihodnjem letu bodo na tej šoli delovali štirje razredi, brez 3, klasičnega liceja; na šoli torej leta 2001 ne bodo opravljali zaključnih državnih izpitov. Presenetljivo ugoden je bil vpis na pedagoški licej Antona Martina Slomška, v okviru katerega bo začela v prihodnjem šolskem letu delovati tudi družboslovna smer. Izkazalo se je, da je bila uvedba nove smeri, ki ponuja slovenskim dijakom nove štu- Margherita Hack o kočljivi »zadevi Haider* »Morda že res, da snio stari, a nismo izgu-,li spomina«, tako je sindikat upokojencev »Pi-COL naslovil javno skupščino, na katero so P°^bili najbolj znano * nlijansko astronomko Margherito Hack, da bi spregovorila o tacaš naj-Dol) aktualnem politie-nein in družbenem vPrašanju, rasizmu in zadevi Haider. Na srečanju bo Hackovo in-crvjuval tržaški novinar Paolo Rumiz, g Sindikat upokojencev Jn-CGIL želi na kuPSCini osvestiti asko priletno prebi-stvo o aferi koroškega e avarja, in obenem pou-fc1 vlogo, ki bi jo k i.° 1pieli starejši i i !e Pri obujanju ko-o^ivnega spomina in iJ\ na grozote ne PVn,Tetekle zSodovi-dika ad)e tr2a?kega sin" Crn a uP°kojencev so se pred dnevi udeležili vsedržavnega srečanja v kraju Chian-ciano Terme, na katerem so soglasno odobrili resolucijo, ki jo je bil predlagal deželna tajnica sindikata Renata Bagatin. V dokumentu izražajo zaskrbljenost zaradi političnega položaja v Avstriji, ki ga je vstop Haiderjeve stranke v vlado še zaostril. Prisotnost stranke, ki ni nikoli zanikala svojih nacionalističnih, rasističnih in ksenofobnih idej, v vladni večini predstavlja nevaren primer in je v nasprotju s sporazumi Evropske unije, ostri ukrepi štirinajstih članic Evropske unije proti avstrijski vladi pa so potreben korak za uveljavitev mirnega sožitja v Evropi. Srečanje z Margheri-to Hack bo v ponedeljek, 14. februarja ob 17. uri v dvorani hotela Excelsior. PO OPERACIJI / HUDI ZAPLETI Stiska matere, ki na vse načine skuša pomagati sinu Fulvio Lagatolla, 29 let, poročen in oče dveh otrok, je bil v začetku lanskega novembra žrtev prometne nesreče in odtlej ni veC zapustil bolnišnice, njegovo zdravstveno stanje se je stalno slabšalo in danes je v življenjski nevarnosti, kot pravi njegova mati Licia Battigelli, ki je s težavami, v katerih se je znašla njena družina, z dolgim ■pismom seznanila sredstva javnega obveščanja. Battigellijeva pojasnjuje, da se je sin pri nesreči, ki ga je doletela pri delu, udaril v glavo in si zlomil obe stegnenici, morda je bila kriva okvara na dostavnem vozilu, ki ga je upravljal. Po petih dneh so zdravniki ugotovili, da je izven smrtne nevarnosti, Čeprav so napovedali, da se bo zdravljenje zavleklo. Zatem pa so se začele komplikacije, nastopile so razne .infekcije, zbolel je za pljučnico, odpovedale so mu ledvice, dvakrat so mu operirali srce zaradi infekcije na mreni perikardija, naposled ga je prizadel še tromboflebitis. Pred prometno nezgodo je bil zdrav kot riba, trdi njegova mati, za vse hude posledice po operaciji pa naj bi bila morda kriva infekcija, ki jo je morda staknil med prvim kirurškim posegom na stegnenici, v operacijski sobi, kjer morebiti higiena ni bila na višku. Battigellijeva še omenja druge pomanjkljivosti, od diagnoz, ki so prihajale z zamudo, do podcenjevanja raznih simptomov in zanikmosti pri bolnišniški oskrbi. Sedaj naj bi ga že tretjič operirali na srcu, očistili naj bi mu perikardij. Battigellijeva pa se boji, da posega ne bo preživel. Zdravnikom je tudi predlagala omeopatsko zdravljenje, kar so sprejeli, vendar mora za stroške sama poskrbeti. Kdor bi ji hotel pomagati, lahko izkoristi tekoči račun na agenciji 9 pri Crt, št. 8817502 (abi 06335, cab 02209). dijske možnosti, dobro zastavljena. Na to smer se je vpisalo 18 dijakov, na pedagoško smer polovico manj, 9. Skupno se je torej na pedagoški licej A.M.Slomška vpisalo 27 dijakov, to je skoraj 4-krat (!) več kot se jih je vpisalo pred dvema letoma (7).Na šoli so s takim vpisom lahko res zadovoljni. Tudi zato, ker se bo povečalo število razredov: v prihodnjem šolskem letu jih bo delovalo sedem, eden veC kot letos. Povsem drugačno sliko kažejo vpisi na zavodu Žige Zoisa. Medtem ko se je na oddelek za geometre vpisalo 12 dijakov (na tem oddelku bo delovalo pet razredov, kot letos), se jih je na trgovski tehnični zavod vpisalo le nekaj-veC: 15. Število razredov bo tudi na tej šoli ostalo nespremenjeno (šest), skokovit upad vpisov pa je zaskrbljujoč, Ce pomislimo, da se je pred dvema letoma (šolsko leto 1998/99) vpisalo v prve razrede veC kot dvakrat veC dijakov kot letos (letos, kot rečeno, 15, pred dvema letoma 32). Ali gre manjše zanimanje za to šolo povezati s krizo, ki je pred tremi leti zajela zamejske gospodarske strukture? Na poklicni zavod Jožefa Stefana se je letos vpisalo skupno 28 dijakov: 16 na elektronski oddelek, 6 na biokemijski oddelek in prav toliko na mehanski oddelek. Na šoli bo v prihodnjem šolskem letu delovalo - kot letos - 14 razredov, in sicer po pet na elektronskem in mehanskem oddelku ter štirje na biokemijskem. NOVICE Prihodnji torek 8-urna stavka krajevnih javnih prevozov V torek, 15. t.m., bo tudi na Tržaškem kot drugod po Italiji 8-urna stavka krajevnih javnih prevozov. Oklicali so jo sindikati prevoznikov FILT-CGIL, FIT-CISL in UILTRASPORTI v okviru pogajanj za obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Kot je sporočilo Tržaško konzorcijsko podjetje za prevoze (ACT) bo stavka na Tržaškem potekala v dveh delih, in sicer od 9. do 13. ter od 18. do 22. ure. Podjetje obvešCa, da bo zaradi stavke zelo verjetno motena redna avtobusna služba. Tečaj za tehnološko posodobitev gostinskih oz. turističnih storitev Marca bo v Znanstvenem parku pri Padricah stekla druga izvedba tečaja z naslovom »Tehnološka prenova turističnih in gostinskih podjetij«. TeCaj prireja Znanstveni park v sodelovanju z združenjem hotelirjev iz Trsta in s Podjetjem za pospeševanje turizma. Namenjen je zvišanju standarda sprejemnih turističnih dejavnosti, kajpak s pomočjo informatike. TeCaj financira Evropska unija s sredstvi iz sklada Cilj 2. Namanjen je turističnim operaterjem in še posebej hotelskim uslužbencem. Podrobnejše informacije nudijo po tel. 040/3755277. Storitve za upokojence Sindikat italijanskih upokojencev Spi-Cgil obvešCa, da so tajništva šentjakobskega okraja (Ul. Frausin 17) ter podružnic na PonCani (Ul. Or-landini 32B), Čampi Elisi 38B in pri Magdaleni (Ul. Frausin 17) na razpolago elanom od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Delili bodo izkaznice za letošnje leto in nudili razne informacije (npr. o listini storitev, bodisi na državni kot krajevni ravni, seznamu konvencioniranih trgovin itd.). Vsako sredo od 9. do 11. ure je na razpolago izvedenec za zavarovalniška vprašanja, nadaljujejo pa se tudi rezervacije za izpolnjevanje obrazcev Red-Inps. Danes pri Sv. Ani prvi sestanek šestih odborov Na pobudo krožkov »Ercole Miani« in »Skedenj diha« bo danes ob 18. uri v Ul. Valmaura 77 (9. nadstropje, dvigalo na desni strani) prvi sestanek odborov šestih mestnih Četrti, ki so jih ustanovili na nedavnih dobro obiskanih skupščinah v Skednju, pri Carboli, Valmauri, Čampi Elisi, ria Pantalejmunu in še prej na Dolgi kroni in v Zavljah. Na skupščini bo govor o uresničevanju koordinacijskega telesa, ki naj pomaga, združuje in spodbuja vse tiste spontane pobude prebivalstva, ki se zavzema za reševanje resničnih problemov mesta in izboljšanje kvalitete življenja, še zlasti pa, da se oglasi ob izbirah, ki so splošnega interesa in ki jih sedaj sprejemajo v ozkih krogih. Obenem bodo proučili skupne probleme, skaterimi se ukvarja omenjenih šest odborov, kot tudi specifična vprašanja v posameznih Četrtih, v katerih živi kar 60 tisoC prebivalcev. NEPAZLJIVOST / NEKAJ JE PREBIRAL Priletni moški s pomola v morje Rešila sta ga dva mimoidoča - Zdravniki so si pridržali prognozo Ko je zapustil Pomorsko postajo, je z eno roko držal usnjeno aktovko, v drugi je imel nekaj papirjev. Korakal je po Nabrežju, bil pa je tako zatopljen v branje, da se sploh ni zavedel, da se bliža robu pomola Bersaglieri. Naenkrat se je znašel v morju, za priletnega Re-migia Fontanota izvensezonska kopel v hladni vodi ni bila prijetna. Se sreCa, da je bilo vsaj vreme sončno in razmeroma toplo, še zlasti pa, da so bili v bližini ljudje, ki so opazili, kaj se dogaja, in so mu brez pomišljanja priskočili na pomoč. Kljub takojšnjemu posegu pa so si zdravniki pridržali prognozo, udaril se je v prsi, opraskal po rokah, ugotovili so mu tudi prve znake utopitve. Neobičajna dogodivščina se je pripetila vCeraj nekaj po 12. uri, tedaj je 93-letni Fontanot iz Ul. Cologna zapustil Pomorsko postajo in se namenil po Nabrežju Nazario Sauro. Nekaj je prebiral, ali pa je bil morda tudi raztresen, naenkrat se je znašel v morju. V bližini sta bila Giovanni Gigante iz Ul. Cologna 14 in Silvio Depase iz Ul. Fonda 8, nemudoma sta poklicala na 113, obenem sta zagrabila za neko vrv, naredila vozel, v katerega sta ga ujela za roko in ga povlekla na kopno. Takoj zatem je prišld policija, za njimi rešilec 118. Nudili so mu prvo pomoč, nakar so ga odpeljali v bolnišnico na Katinari, kjer so ga sprejeli na oddelek za prsno kirurgijo. Prihiteli so tudi gasilci, ki so iz morja potegnili aktovko. Z operativne centrale na kvesturi so medtem izsledili njegove sorodnike in jih obvestili, kaj se je pripetilo. Aktovko, v kateri so bili dokumenti in denar, so izročili sinu Flaviu Fontanotu, ki prebiva v Miljah. Sancinu je že enkrat moral plačati stroške... Bivšega pripadnika X. Mas Enrica Giustino, ki je 26. oktobra 1994 opsoval slovenske študente med dijaško manifestacijo in se je še posebej zagnal proti Primožu Sancinu ter udaril po videokameri, s katero je snemal sprevod, je kazenska pretura 12. jmiija leta 1998 obsodila na 500 tisoC lir globe, na povračilo stroškov civilni stranki Sancinu ter na plačilo stroškov Sancinovega odvetnika Renza Frandolica. Giustina pa se z obsodbo ni sprijaznil in je vložil priziv. Včeraj so se tako na prizivnem sodišču (predsednik Presta, javni tožilec Finazzer Flori) poleg obsojenca in njegovih dveh odvetnikov predstavila tudi Primož Sancin in Renzo FrandoliC. Z obravnavo pa tokrat ni bilo nic, sodni zbor si je pridržal pravico, da akte prouči in sklenil, da se bo proces nadaljeval Cez nekaj mesecev, 27. junija. OBČINSKA RAZSTAVA POLITIKA / POKRAJINA VVALDORFSKA PEDAGOGIKA Prikaz velikih del v mestu in okolici Razstavo so odprli včeraj popoldne Proračun 2000: nič popravkov in malo debate Res nenavadna bilanca Seminar o razvoju otroka do devetega leta starosti Tečaj bo potekal od marca do novembra - Začetek vpisovanja V palači Costanzi so sinodi uradno odprli razstavo »Od Trsta do Trsta - Deset let velikih del in načrtov za mesto, ki bo protagonist naslednjega tisočletja«. Za pobudo, ki bo trajala do letošnjega 9. aprila, je poskrbela Tržaška občina, njen namen pa je prikazati vse gradnje in novosti (od del za prenovo Starega mesta v okviru evropskega načrta Urban, do preureditve Nabrežja in tlakovanja Trga Unita). Razstavo so organizirali v štirih prostorih, in sicer v palači Costanzi (Mali trg za OpCino - Piazza Piccola), uradni oglasni deski v občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita, na Trgu za Občino pa je del razstave v prenovljenem starem avtobusu podjetja ACT. Na njej si je mogoče ogledati makete, video, fotografije in grafične dokumentacije opravljenih del in tistih, ki bodo stekla v prihodnjosh, med katerimi so npr. posegi na Barkovljanskem nabrežju in na Opčinah. Sinočnjega oprtja so se med drugim udeležili tržaški župan Illy, številni odborniki, prireditelji rastave in druge osebnosti. Ogledali so si vse štiri razstavne prostore, splošno mnenje pa je bilo, da je razstava zanimiva in lepo urejena, (ag) Pokrajinski svet je na svoji zadnji-seji z 12 glasovi za (Pol svoboščin) in 9 proti (leva sredina, SKP in Liga) odobril proračun za tekoCe leto. Če izvzamemo glasovalne izjave in nekatere tehnične, pripombe opozicije razprave o finančnih dokumentih sploh ni bilo. Medtem ko je lani opozicija predložila veC kot sto proračunskih popravkov, se je letos omejila na le tri Cisto formalne amandmaje, vsebinskim pa se je odpovedala. Svetovalci leve sredine, Stranke komunistične prenove in Severne lige so dejansko izbrali pot molka, ker je odbor predsednika Renza Co-darina predložil res svojevrstno bilanco. V njej je omenjal v bistvu le obvezne stroške (npr. za osebje, vzdrževanje stavb itd.), medtem ko je izpustil vse naložbe za projekte, za kulturne pobude in podobno, z utemeljitvijo, da teh sredstev še ni v blagajni Pokrajine ter da jih bo uprava sproti dobila. Če teh proračunskih postavk ni, ne more biti tudi popravkov oziroma predlogov, na katerih se potem merijo politični odnosi med večino in opozicijo. Za kroniko naj omenimo, da je lani le ligaš Mario Bussani predložil veC kot sto proračunskih popravkov, komunist Dennis Visioli približno dvajset, leva sredina pa petnajst. Letos pa je proračunska debata, kot reCeno, potekala brez popravkov in tudi zaradi tega je bila razprava še bolj dolgočasna kot prejšnja leta. NABREŽINA / POBUDA ZDRAVSTVENEGA PODJETJA Skupinska ambulanta s 6 zdravniki V okviru nabrežinskega zdravstvenega okraja je zaCela delovati nova služba: skupinska zdravniška ambulanta. Poleg rednega urnika za preglede v svoji ambulanti bo odslej šest zdravnikov izmenično prisotnih tudi v sedežu okraja v Nabrežini 108/d, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure, od 12. do 13. ure ter od 15. do 17. ure. Na tak naCin bodo zagotovili boljšo oskrbo občanom območja, ki se razteza na zahodnem delu Krasa. Podobno službno je Zdravstveno podjetje pred Časom medilo v okviru miljskega zdravstvenega okraja in je prav po uspehu prvega poskusa uredila službo tudi v nabrežinskem okraju. Novo službo je predstavil odgovorni za 1. okraj dr. Paolo Da Col, ki je naglasil, da je ambulanta sicer namenjena pacien- tom zdravnikov, ki sodelujejo pri pobudi (Enrico Carbuciccio, Igor Guštin, Rita Pelagatti, Maria Carmela Posarelli, Roberto Sfe-tez in Giampaola Sardagna, ki kot družinski zdravniki imajo skupno okrog 6.500 pacientov), vendar imajo dostop do skupinske ambulante tudi vsi ostali občani v primeru potrebe. V nabrežinskem sedežu so na razpolago poleg zdravniške ambulan- te tudi druge zdravstvene strukture, ki zagotavljajo bolničarske storitve, enkrat tedensko posvet z dermatologom in z diabetolo-gom za specialistične nasvete, v kratkem pa bo zaCel delovati kot lokalni zdravnik dr. Giovanni Simunich. Včerajšnja predstavitev nove službe je nudila priložnost tudi za ogled prenovljenega sedeža, za kar so investirali okrog 80 milijov lir. Med drugim so postavili dvigalo, tako da ni veC zaprek za fizično prizadete. Že opravljena dela in novi naCrti dokazujejo, da Zdravstveno podjetje nima nobenega namena, da bi ukinjalo na-brežinski sedež, je pojasil dr. Da Colle, za katerega je pomembno, da se zdravstv«yeno in socialno skrbstvo vedno bolj dopolnjujeta. Deželno prostovoljno združenje za Steinerjevo pedagogiko predstavlja novo pobudo, tokrat namenjeno predvsem učiteljem in vzgojiteljem, dijakom pedagoškega liceja, študentom formativnih ved in staršem. Seminar z naslovom »Razvoj otroka do devetega leta starosti« bo zaobjemal predavanja in razgovore o osnovah antropologije in o poznavanju Človeka, o razvoju otroka, o dvanajstih Čutilih, o zdravih in škodljivih vplivih na otrokovo domišljijo, o pravljici kot vzgojiteljici in še in še. Poleg tega pa bo veliko Časa namenjenega tudi umetniškim delavnicam (oblikovanje, slikanje, evrit-mija...). Te dejavnosti so nujno potrebne za vzgojo in oblikovanje vvaldorfskega vzgojitelja pa-tudi iz didaktičnega vidika. Skupni imenovalec vseh srečanj bo pedagoška metoda Rudolfa Steinerja, ustanovitelja vvaldorfske šole, ki se izogiba abstraktnim teorijam in izhaja iz opazovanja otroka. Seminar, ki bo potekal delno v slovenščini in delno v italijanščini, bodo oblikovali izkušeni predavatelji: vzgojitelji in učitelji z dolgoletno prakso, antro-pozofski zdravnik, učitelja slikanja in oblikovanja itd. Zelo zanimiv bo prav gotovo zaključek seminarja, ko bo lutkarska skupina iz Dornacha v Švici, kjer stoji center vvaldorfske pedagogike, t.L »Goetheanum«, uprizorila Goethejevo pravljico o zeleni kači in lepi Liliji v italijanščini in slovenščini. Za konec še nekaj praktičnih informacij: tečaj bo okvirno potekal od marca do novembra (s poletnim premorom) ob petkih, sobotah in nedeljah v prostorih pedagoškega liceja«Slomšek« (Ul. Caravaggio) in vvaldorfskega vrtca (Zgonik 44). Poleg celotnega seminarja bo možno tudi obiskovanje posameznih srečanj. Cena teCaja, ki obsega okoli 200 ur, je 200.000 lir, cena za posamezen konec tedna (trije dnevi) pa 30.000 lir, v katero so všteti tudi didaktični material in kosila. Za prijave in vse dodatne informacije je na razpolago Alessandro Di Grazia, odgovorni za tržaško an-tropozofsko združenje, na tel. št. 040-6762155 od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.ure. Jasna Novi predsednik prizivnega sodišča Predsednik deželnega sveta Antonio Martini je vCeraj sprejel novega predsednika tržaškega prizivnega sodišča Bruna Porreco (na levi). Po rodu iz Carun-chia v pokrajini Chieti, je Porreca nastopil novo službo v ponedeljek. Zamenjal je Giorgia Allegrija, ki odhaja v pokoj. Porreca, ki je star 69 let, je že pri 22. letu prevzel stolico na državnem trgovskem inštitutu v Pescari. Preizkusil se je v mnogih sektorjih. Med drugim je bil na prizivnem sodišču v Aquili in bil je svetovalec kasacijskega sodišča. lili * KO dobra kava NI DOVOLJ, SREČAJTE SE na GOLDONIJEVEM TRGU. J ff I s VELIKA kava za VELIKO trgovino. izbrani čaji od vsepovsod • darilni predmeti tipične deželne sladice • sveže slaščice frappeji, tudi "take away" in jasno... ...nase najboljše kavne mešanice! k ‘ Odprto od ponedeljka do sobote od 6. do 20. ure. VALENTINOVO: Do 14. februarja obilica ZAMISLI ZA DARILA in veliko posebnih priložnosti za praznik zaljubljencev! OKROGLA MIZA / V PRIREDBI INDUSTRIJCEV IN ORIZZONTI 2000 RAZSTAVA DEKLETA IN ŠOLA Trst verjame v svojo prihodnost v Evropi Rezultate ankete SWG komentirali politiki in časnikarji Pomemben delček slovenske zgodovine Odprli so jo včeraj v Kulturnem domu Trst verjame v svojo prihodnost? To je bilo vprašanje, ki ga je Tržaško združenje industrijcev lani jeseni zastavilo agenciji SWG, da bi nanj odgovorila preko javnommenjske raziskave. In to je bilo tudi vprašanje, okrog katerega se je sinoči v kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu razvila dolga in živah- krajevnih medijev, in sicer direktorji Piccola Mario Quaia, Primorskega dnevnika Bojan Brezigar, Trie-steOggi Franco Paticchio, Te-lequattro Roberto Morelli, italijanskih oddaj TV Koper-Capodistria Antonio Rocco, časnikar italijanskih poročil RAI-FJK Giovanni Marzini in docentka na tržaški univerzi prof. Simona Sosao. da velika večina Tržačanov verjame v prihodnost Trsta in da je odprta navzven, v prvi vrsti do sosedov. Tako je npr. ugotovila, da 35% Tržačanov verjame v prihodnje izboljšanje svojega gospodarskega -položaja, medtem ko na vsedržavni ravni v to verjame 22, 5% prebivalca. Zanimivo je, da kar 84% Tržačanov meni, da na javna razprava. Na osnovi rezultatov ankete SWG jo je priredilo združenje industrijcev v sodelovanju s tržaškim kulturnim združenjem Oriz-zonti 2000. Okroglo mizo je vodil Časnikar rimskega dnevnika La Repubblica Enzo Cirillo, za nj° pa so razpravljali predsednik deželne vlade Roberto Antonione, tržaški Zupan Riccardo Hly in predstavniki skorajda vseh pomembnejših Sklepno besedo sta imela predsednik tržaškega združenja trgovcev Conf-commercio Giorgio Paoletti in predsednik industrijcev Federico Pacorini. Številne udeležence je v imenu prirediteljev uvodoma pozdravil predsednik združenja Orizzonti 2000 Daniele Damele. Rezultate ankete SWG je nato predstavil raziskovalec Maurizio Pessato. Anketa je ugotovila, ima Trst svojo prihodnost v Evropi, in da le 11% jih meni, da jo ima v Italiji. Med ustanovami, ki naj bi bile posebno učinkovite za gospodarski dvig Trsta, Tržačani uvrščajo na prvi mesti Znanstveni park (49%) in Občino Trst (40,5), na zadnje pa rimsko vlado (1, 8%). Velika večina Tržačanov je tudi za širitev Evropske unije, in sicer v prvi vrsti na Slovenijo (65%). DOLINA / SKUPNA PREŠERNOVA PROSLAVA Šola in društvo Prireditev, ki so jo ob letošnjem Praznovanju dneva slovenske kultu-Ponudili v Dolini, je bila pestra in i vab n a predvsem pa je po zaslugi odbornikov Slovenskega kulturnega t ri)stva Valentin Vodnik, vzgoji-eDev in učiteljev vrtca oziroma osnove šole zadihala izredno sveže n rn-adostno. Srečanje, ki je v sredo večer privabilo številne vaščane v vorano dolinskega društva, so iT;Unr';f: oblikovali v prvi vrsti mladi najmlajsi. Prisotne je uvodoma z lsbjo ob slovenskem kulturnem Plazniku sprejel predsednik Dejan v z!na' nato pa so se ob napovedo-Dajane Kočevar zvrtili pred-Diri^v- ""katerih ustvarjalnih sku-i delujejo v vasi. Prednost so kot6 1 otroškega vrtca, ki so SDnVfelei vzbudili pozornost s svojo so • an°. prisrčnostjo. Navdušenje rzzvali tudi osnovnošolci, ki so prepričljivo zaigrali prizorček iz šolskega vsakdana: napisala in režirala ga je učiteljica Majda MihačiC, otroci pa so ga še popestrili s prikazom svojih pevskih veščin. Prireditev je bila posvečena tudi glasbeni ustvarjalnosti: tako sta se občinstvu predstavila živahni mali harmonikar Marko Manin in že bolj izkušena mlada pianistka Neda Sancin. Srečanje bo dnevu slovenske kulture je sklenil Moški pevski zbor Valentin Vodnik, ki je pod vodstvom Ignacija Ote podal krajši izbor pesmi iz svojega repertoarja in se poklonil Prešernu s sklepno Zdravljico v VrabCevi priredbi. Prireditev je obogatila še priložnostna razstava, v kateri so uCenci Osnovne šole Prežihovega Voranca prikazali ustvarjalnost slovenskih pesnikov in pisateljev, posvečeno šoli. (dam) Vsi razpravljale! za okroglo mizo so ugotovili, da se"je v zadnjih letih v Trstu res nekaj spremenilo na boljše in da so ljudje to z odobravanjem opazili. Antonione je dejal, da rezultati ankete potrjujejo novo zaupanje ljudi v javne inštirucije in da bi bil zgrešen povratek v pohticne sheme prve republike. Hly je poudaril, da se je v Trstu vzdušje bistveno spremenilo na boljše v zadnjih 7 letih in da je to tudi rezultat dela krajevnih upraviteljev. Brezigar in Rocco sta z zadovoljstvom ugotovila, da se Trst odpira še posebej do svojih sosedov. Sosao je menila, da bo Trst lahko veliko dosegel, če si bo veliko upal. Quaia je pozdravil novi tržaški optimizem, opozoril pa je, da obstajajo številni nerešeni problemi. To je še ostreje podčrtal Paticchio, po katerem Trst ostaja protislovno mesto. Morelli je v podobnem smislu menil, da bi bilo zgrešeno stereotip pesimističnega zamenjati s stereotipom optimističnega Tržačana, medtem ko je Marzini dejal, da bi morali mediji objektivno poročati, in ne lepšati resničnosti. Marzinijeva pripomba je sprožila pravo razpravo v razpravi o vlogi medijev. Vanjo je med drugimi posegel Brezigar in dejal, da se je Trst slabo odrezal v zadevi Haider, in to ne zaradi medijev, temveč zaradi politikov, ki niso znati držati jezika za zobmi. Na to pa je repliciral očitno prizadeti Illy, rekoC, da se Čudi, kako predstavnik tiska vabi javnega upravitelja, naj molči, in da bi vsekakor tudi molk predstavljal odgovor. Paoletti in Pacorini sta v kratki sklepni besedi izrazila zadovoljstvo, da je tudi sinočnja javna razprava ugotovila, kako v Trstu veje nov optimističen veter, poudarila pa sta, da bi moralo to predstavljati predvsem spodbudo, da si Tržačani spet pošte no zavihajo rokave. Učimo se od včeraj za naš jutri: tako sta slovenska državna sekretarka Mihaela Logar kot tudi avtorica razstave Tjaša Mrgole Jukič povzeli pomen projekta Dekleta in šola, ki je od včeraj z razstavo in spremnimi študijami - za enkrat objavljenimi v raznih zgibankah - na ogled tudi v Trstu. Tržaško ■ postavitev, ki je že deveta, kot je uvodoma naglasil ravnatelj NSK Milan Pahor, sta omogočila sodelovanje med Zgodovinskim arhivom iz Ptuja, ki je ideator in realizator projekta, in Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta, ter pokroviteljstvo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot na ostalih postavitvah, je še uvodoma povedal Milan Pahor, so tudi v Trstu poskrbeli za krajevni dodatek, tako je Zgodovinski odsek pri NSK pripravil kratek pregled slovenskega šolstva na Tržaškem, zanj Dragica Ule Maver, Aleksej Kalc pa je napisal spremni tekst. Tržaški del tako v preddverju Kulturnega doma s krajevnim prikazom dopolnjuje razstavo, ki jo je zasnovala Tjaša Mrgole Jukič in ki iz ptujske prerašča v vseslovensko. Njen nastanek in vsebino je zbranim včeraj zelo duhovito predstavila sama avtorica, za njo pa je besedo v imenu pokrovitelja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu povzela Mihaela Logar. Naglasila je, da razstava prinaša majhen, vendar zelo pomenljiv delček slovenske zgodovine, v katerem v prvi osebi nastopajo ženske. Celoten projekt, ki se bo zaključil maja v Ljubljani, pa je odlična promocija celega naroda, zato bodo skušali razstavo prikazati povsod, kjer živijo slovenske skupnosti po svetu. Za zaključek pa je izrazila hudomušno željo, in sicer da bi današnji moški ženskam dali večji del odločanja v družbi, sami pa prevzeli večji del odločanja v družini. Glede na naslov in vsebino pobude je bil tudi kratek kulturni program žensko oz. dekliško obarvan, za uvod in sklep so zapela dekleta mladinske pevske skupine Vesela pomlad. bip Prvič promet skozi Staro pristanišče V kratkem bodo popolnoma spremenili promet skozi pomembno vpadnico v mesto iz rojanske smeri: zaradi del na Korzu Cavour (od nabrežja pri kanalu Rusega mosta do trga pri železniški postaji), bodo uvedli enosmerno vožnjo od središča proti postaji, promet v drugo smer pa bo potekal skozi Staro pristanišče. To je prvič, da odprejo mestu del Starega pristanišča, pa Čeprav samo začasno in zaradi prometne nuje. Zid, ki ločuje območje pristanišča od mesta, bo padel na vogalu Trga Santos, to je oširka pred vhodom v Staro pristanišče zraven dvorane Tripcovich. Od tu bodo vozila, ki so namenjena proti mestnemu središču, peljala skozi pristanišče do izhoda na Trgu Duca degli Abruzzi, to je med Domom pristaniških delavcev in poslopjem pristaniškega poveljstva (nekdanjim hangarjem za hidroplane), od koder bodo spet peljala v dvosmerni vožnji po nabrežju. Tržaški občinski odbornik Drossi Fortuna je pojasnil, da bo za preureditev Korza Cavour in za začasni priključek skozi pristanišče potrebnih približno milijarda in 200 milijonov lir, dela pa bodo trajala veC mesecev. V GROPADI / SKUPNA POBUDA DRUŠTEV SKALA IN SLOVAN Prof. Marta Ivašič o zgodovini Slovencev Predavanje je bilo v prvi vrsti namenjeno tečajnikom slovenskega jezika V torek je ob dnevu slovenske kulture potekala v Gropadi zanimiva pobuda domačega društva Skala v sodelovanju s padriškim društvom Slovan. Za to priložnost so povabili profesorico Marto IvašiC, ki je v italijanščini predavala o kul-truno-zgodovinski prisotnosti Slovencev v Italiji, predavanje pa je bilo še zlasti namenjeno številnim tečajnikom slovenskega jezika in drugim italijanskim priseljencem, da bi se p obliže seznanili z našo kulturo in zgodovino. V' dvorani je bilo kar lepo število poslušalcev. IvašiCeva je najprej orisala bogato kulturno delovanje Slovencev v Italiji po prelomnem letu 1848. Govorila je o taborih, čitalnicah, šolah in vsem tistem, kar je označevalo kulturno življenje Slovencev v tistih časih in s tem marsikomu odstrla nova obzorja. Segla je tudi dlje v Cas in na kratko orisala zgodovino Slovencev od naselitve v 6. stoletju do današnjih dni. Dotaknila se je pokristjanjevanja, turških vpadov, celjskih grofov, kmečkih puntov itd. ter z glasbenimi vložki še dodatno ogrela občinstvo in pritegnila pozornost. Prijeten praznični večer se je končal z družabnostjo in pozdravom predsednikov obeh društev: Sonje Milkovič in Darka Grgiča, ki sta se zahvalila za množično ude- ležbo občinstvu, Marti IvašiC pa zaželela, da bi ob kakšni podobni priložnosti še vrnila v Gropado. Gropajsko kulturno društvo Skala je ob tej priložnosti povabilo vse prisotne na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 12. februarja, ob 20.30, v Zadružnem domu v Gropadi. (jng) NOVICE Danes na GM nastop mladih ustvarjalcev Ob dnevu slovenske kulture bo Glasbena matica tudi letos priredila prijeten popoldan ob glasbi in poeziji, ki bo danes ob 17.30 v Gallusovi dvorani v Ul. Ruggero Manna 29 združil lepo Število pianistov, violinistov, flavtistov, violončelistov, solopov-cev, kitaristov in harmonikarjev. Nastopajoči bodo predstavili občinstvu spored del, ki so nastala izpod peresa izključno slovenskih skladateljev. Pretežno glasbeni spored bo obogatila tudi recitacija izbranih Prešernovih del, ki jo bo- podala gojenka Glasbene matice Mira Fabjan, medtem ko je šola zaupala mladi Veroniki Sossa priložnostni govor. O Haiderju po Radiu Fragola Po Radiu Fragola, ki oddaja na frekvencah 104.5-104.8, bo v okviru petkovih oddaj Tunnel danes ob 19.50 na sporedu srečanje z Margherito Hack, ki jo bo intervjuval Toni Piccini. Naslov oddaje v živo, pri kateri lahko sodelujejo tudi poslušalci s telefonskimi klici (tel. 040-575051) je »Spanje dežele ustvarja pošasti? Primer Haider preko Cirkusa«. Ob sobotah med 16.45 in 17.45 pa poslušalci lahko prisluhnejo raznim glasbenim skupinam. Jutri bo na vrsti Balkan Baubau Circus Orkester, prihodnjo soboto pa bodo nastopih Kraški ovčarji. Predavanja F. Pire Na pobudo deželnega združenja »Centro Promo-zione« bo danes, 11. februarja ob 18. uri v kavami »S. Marco« sklepno predavanje v okvim poobude, ki so jb poimenovah »družbena informacija«. Tokrat bo govoril prof. Francesco Pira, profesionalni Časnikar in docent na tukajšnji univerzi. Proslava v Rojanu V nedeljo, 13. trn. bo v dvorani Marijinega doma v Rojanu (Ulica Cordaroh 29) Prešernova proslava, ki jo prireja novonastalo Kulturno in športno društvo Krpan. Pester spored proslave bodo oblikovali mešani pevski zbor prosvetnega društva Mackolje, s katerim so mladi RojanCani vzpostavili plodno sodelovanje, glasbeni duo Paolo Bembi (kitara) in Martina Feri (glas), recitatorja Mairim Cheber in Igor Pison ob glasbeni spremljavi Damjana Corettija in Tomaža Scarcie, homistka Sara Magagnato in dijaki tretjega razreda rojanske srednje šole. Slavnostni govor bo imel pisatelj Boris Pahor. !§ FOTOGRAFIJA Razstava o kulturah Pueblo in Navaho Fotografije je posnela Donatella Davanzo med svojimi potovanji po Coloradu in Arizoni Na sedežu Italijansko-ameriškega združenja v Ul. Roma 15 v Trstu je na ogled fotografska razstava Donatelle Davanzo View of Life from South-west, ki je posvečena prisotnosti indijanskih kultur Pueblo in Navaho v državah na jugozahodu ZDA. Gre za fotografije, izključno Cmobele, ki jih je fotografinja posnela med potovanjem po Coloradu, Arizoni in New Mexicu junija lani. Na njih so posnete krajine, stavbe in razvaline stavb, razni predmeti, poslikave, človeka sploh ni, in vendar človeška prisotnost nekako izžareva iz slik, kot da bi bili ljudje fotografirane kraje pravkar zapustili. Sicer Donatello Davanzo posebej privlači kultura indijanskih staroselcev, kateri je že posvetila dobro obiskano razstavo pred dvema letoma. Navdušenje je zaznati tudi v njenem pripovedovanju, ko opisuje kraje, kjer so bile slike posnete, denimo staro indijansko naselje Aco-ma, kjer se nebo in zemlja spajata v eno, pa staro naselje Taos, kjer še vedno živijo ljudje in kjer se povezanost s preteklostjo nikoli ni pretrgala. Staro kulturo je tukaj Čutiti v zraku, je ob otvoritvi razstave povedala Donatella, Čutiti je stik človeka z okoljem, na Jcaterem je bila ta kul- tura grajena in na katerem sloni tudi stara arhitektura. Razstava, ki so jo ob prisotnosti precejšnjega števila Donatellinih prijateljev in občudovalcev odprli v četrtek, 2. februarja, si bo mogoCe ogledati do 17. februarja in sicer od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.30. (bov) BE-VE/08 IL DISCOUNT KRMENKA 464 tel. 040.620640 Dolina - Trst Ponudba velja do 19. februarja 2000 Surov pršut s kostjo kg 7.500 lir Ogrska salama kg 6.900 lir Olivno olje extravergine 11 5.350 lir Piškoti SAVOIARDI 400 g 1.300 lir DASH FUSTONE 45 pranj 19.900 lir Sir MAASDAMER kg 7.900 lir 6 steklenih kozarcev 3.300 lir LANZA 2000 TRES 8 kg 12.600 lir in še obilo priložnostnih ponudbi M^^^MVetikoparkirišče^^^^^^U Super cene Super ponudba VČERAJ-DANES Danes, PETEK, 11. februarja 2000 MARIJA Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 17.24 - Dolžina dneva 10.10 - Luna vzide ob 10.19 in zatone ob 23.54 Jutri, SOBOTA, 12. februarja 2000 DAMJAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,7 stopinje, zračni tlak 1026,5 mb narašča, veter vzhodnik 14 km na uro, vlaga 30-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,3 stopinje. ; ; LEKARNE Od ponedeljka, 7. do sobote, 12. februarja 2000 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 040 639042), Ul. T. Vecellio 24 (tel. 040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998). Nabežina (tel. 040 200466)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 040 308982). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Zdravstveno podjetje -Informacije: » - Ul. Stock 2 (tel. 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30, ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14.00 do 16.00; - Ul. Nordio 15 (tel. 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30; - Ul. Farneto 3 (tel. 040 3995053) - od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00, ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14.00 do 16.00; - UL Puccini 48 (tel. 040 281099) - od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. Urad za informacije bolnišnic: (040 3992724) od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. hi PRIREDITVE GLASBENA MATICA - Sola M. Kogoj, vabi na nastop Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture, ki bo danes, 11. februarja ob 17.30 v Ul. R. Manna 29. Nastopili bodo učenci šole z deli slovenskih skladateljev. Uvodno misel bo oblikovala Veronika Sossi (raz. violine), recitirala bo Mira Fabjan (raz. klavirja). Prisrčno vabljeni. KLUB PRIJATELJSTVA prireja danes, 11. februarja, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Do-nizetti 3, PREŠERNOVO PROSLAVO. S priložnostnim govorom, recitacijami in glasbenim nastopom znane pianistke Tamare Ražem in pevca Damjana Locatellija bomo proslavili dan slovenske kulture. Sledi zakuska.Vljudno vabljeni. SKD SLAVEC Ric-manje-Log vabi na proslavo ob. dnevu slovenske kulture, ki bo danes, 11. 2. 2000, ob 20. uri v kulturnem domu v Ric-manjih. Sodelujejo otroci ricmanjskega vrtca, učenci 4. in 5. razreda GOS Ivan Trinko Zamejski in dramska skupina Metronom s komedijo BEAUTY CLINIQUE, mentorja A dri jan Rustja in Nerina Švab. Vabljeni! GLASBENA MATICA -Sola M. Kogoj vabi na interni nastop ob dnevu slovenske kulture, danes, 11. februarja ob 17.30 v Gallusovi dvorani, Ul. Manna 29. Nastopili bodo učenci šole, recita-torka Mira Fabjan in priložnostni govor Veronika Sossi. Vabljeni! MoPZ VASILIJ MIRK in SDD JAKA STOKA v sodelovanju s Srednjo šolo Frana Levstika prirejata Proslavo dneva slovenske kulture, jutri, 12. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Prireditev bo posvečena 200-letnici Prešernovega rojstva. Govornik Marjan Kemperle. Toplo vabljeni! SKD PRIMORSKO priredi jutri, 12. februarja ob 20.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah VEČER ISTRSKEGA LJUDSKEGA IZROČILA, v besedi, glasbi in plesu. Sodelujejo folkloristi KD Mandrač Tel-mont iz Kopra in g. Nelda Stok. Folklorno skupino vodi g. Mojca Lepej, godce Bogomir Likon. KD SKALA IZ GRO-PADE vhbi vse prijatelje jutri, 12. februarja, ob 20.30 v domače društvo na skupno praznovanje dneva slovenske kulture. DRUŠTVO ZVEZDA IZ PODLONJERJA vabi ob dnevu slovenske kulture, na gledališko predstavo MI SMO Z ROVT DOMA, režija Drago Gorup, jutri, 12. februarja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju. KSD ROJANSKI KRPAN prireja v nedeljo, 13. februarja 2000, ob 17. uri v dvorani Marijinega doma v Rojanu (Ulica Cordaroli 29) PREŠERNOVO PROSLAVO. Mladi odborniki vabijo vse Slovence na ogled bogatega kulturnega sporeda. Slavnostni gost bo pisatelj Boris Pahor. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi v nedeljo, 13. februarja, ob 18. uri, v občinsko gledališče France Prešeren. Nastopili bodo člani dramske skupine PD Slovenec z veseloigro »Niti tat ne more pošteno krasti...« v režiji Aleksandra Corbatta in MePZ Slove-nec-Slavec pod vodstvom Danijela Grbca. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in SLOVENSKA PRO- SVETA vabita v ponedeljek, 14. februarja ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici 3 na vsakoletno tradicionalno PREŠERNOVO PROSLAVO, na kateri bodo podelili priznanja Mladi oder 99 amaterskim gledališkim skupinam, razdelili nagrade 28. literarnega natečaja Mladike in razglasili zmagovalce natečaja za mlade pisce, ki sta ga razpisali Slovenska prosveta in revija Mladika ob 75-letnici pisatelja Alojza Rebule in 50-let-nici Slovenske prosvete. Govorila bo kulturna ustvarjalka Evelina Umek, na sporedu pa bodo še glasbene in govorjene točke kulturnega sporeda. KD FRAN VENTURINI in COS MARA SAM- SA prirejata Prešernovo proslavo v petek, 18. februarja ob 20. uri v domu Antona Ukmarja-Mira pri Domju. Nastopali bodo otroci vrtca iz Ricmanj, učenci COS Mara Samsa in ženska pevska skupina Jezero. Priložnostno misel bo podal Marij Cuk. PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec 1900-2000 vabi v sklopu proslav ob priliki 100-letnice ustanovitve in v sodelovanju z Župnijsko skupnostjo v Borštu, v nedeljo, 20. februarja ob 18. uri v cerkev v.Boršt na celovečerni koncert MePZ Hrast iz Doberdoba. Dirigent Hilarij Lavrenčič. GLASBENA MATICA TRST - Kulturni dom - V petek, 25. februarja, ob 20.30: 2. abonmajski koncert - Instrumentalna skupina LABORATORIO ENSEMBLE, dirigent Mauro Vidoni, Marko Feri - kitara, Mariko Masu-da - violina. (Rodrigo, Brovver, Villa-Lobos). g______________IZLET[ KRD DOM BRISCIKI organizira izlet na Polj' sko z ogledom taborišča Auschvvitz in bližnjih mest, od 22. do 25. aprila 2000. Rezervacije in informacije do jutri, 12. februarja na tel. St. 040/327062 - Norma. SK DEVIN priredi jutri, 12. februarja, ob priliki Pokala treh dežel, smučarski izlet z avtobusom v Forni di Sopra-Prijave na tel. št. 040-200782 (Francko) ali 040-200530 (Dario). SK BRDINA organizira izlet z avtobusom v U biž, v nedeljo, 13- J® bruarja. Za informacij pokličite na tel. St. 04 212859 ali 040-327284, v večernih urah. E3 ČESTITKE Danes, 11. februarja, praznuje v Repnu MA TA PURIC. Vse najbolj8 ji Želijo mož Claudio, nova Mitja in Stefan Nadja in Robi. SKD SLAVEC Ricmanje-Log 5 1 vabi na Proslavo ob dnevu slovenske kulture Sodelujejo otroci ricmanjskega vrtca, učenci 4. in 5. razreda GOS Ivan Trinko Zamejski in dramska skupina Metronom s komedijo BEAUTV CLINIQUE danes, 11. februarja, ob 20. uri v kulturnem domu v Ricmanjih SKD PRIMORSKO VEČER ISTRSKEGA LJUDSKEGA IZROČILA, u besedi, glasbi in plesu Sodelujejo folkloristi KD Mandrač Telmont iz Kopra in g. Nelda Štok, Jutri, v soboto, 12. februarja ob 20.30 v Sretyski hiši v Mačkoljah ________Vabljeni!_____ KINO * 1 2 ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.20 »American Beauty«, i. Cevin Spacy, Annette Bening. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Col-pevole d’innocenza«, i. Tommy Lee Jones. EXCELSIOR AZZURRA ' 17.15, 18.50, 20.25, 22.00 »L’nglese«, i. Teren-ce Stamp. ambasciatori - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Toy story 2«, Risanka. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Col-pevole d’innocenza«, i. Tommy Lee Jones. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00," 20.00, 22.00 »Comedian harmo-nists«, r. J. Smayer. dvorana »DINAMIČNEGA FILMA« - od 16.00 do 22.30 vsakih 15 minut, »Egypt in 3D«. NAZIONALE 1 - 16.15, 19.40, 22.15 »Anna and the king«, i. Jodie Poster. . NAZIONALE 2 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II mi-stero di Sleepy Hollow« i. Jonny Deep. NAZIONALE 3 - 16.30, 19.00, 21.45, 22.15 »Le ce-neri di Angela«, r. Alan Parker. NAZIONALE 4 - 16.15, »L’uomo bicentenario«, i. Robin Williams. Ob 19.30, 22.00 »Giovanna d’Arco«, r. Luc Besson, i. Milla.Jo-vovich, John Malkovich, Faye Dunaway. SUPER (Drevored 20. septembra) - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Canone in-verso«. MIGNON .- 16.00 -.19.00 »Le voglie di Afrodite«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ob 20.30, 22.20 »Kiss me«, i. Freddie Prinze Jr., Rachael Leigh Cook. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Se scappi ti sposo«, i. J. Roberts in R. Gere. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »East in east« r. Damien 0’Donnell. 23 OBVESTILA TPPZ PINKO TO-MAŽIC obvešča člane, da se danes, 11. februarja, ponovno začnejo pevske vaje, po zimskem premoru, ob 20.30 na sedežu Tppz na Padričah. SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL-SPI iz Rocola priredi danes, 11. februarja, od 16. ure dalje praznik včlanjevanja na sedežu, v Ul. Pasteur 3/A (četverokotnik). Vabljeni! KD KRAŠKI DOM prireja jutri, v soboto, 12. februarja ob 20.30 družabni večer v restavraciji Francin na Fernetičih. Pri prijaznih gostiteljih si bomo ogledali novo videokaseto o kraški ohceti. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, v soboto, 12. februarja na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV. Na sporedu bo odprtje razstave fotografskih in likovnih izdelkov, recital literarnih odlomkov ter razglasitev in nagrajevanje zmagovalcev literarnega, likovnega in fotografskega natečaja za mlade. Začetek ob 18.30. KUD MAGNET . obvešča, da se bo delavnica »Potovanje v kreativni svet«, ki jo vodi akademska slikarka Ani Tretjak, pričela jutri, v soboto, 12. februarja, v prostorih srednje šole Igo Gruden, 2. nadstr., Kamnolomi 16, v Nabrežini in v četrtek, 17. februarja v prostorih kulturnega centra Joga Jna-nakanda v 1. nadstr., v Ul. Mazzini 30, v Trstu. Kdor bi se še želel vpisati, naj pokliče na tel. št. 040-220680. IGRAJMO SE GLEDALIŠČE - jutri, v soboto, 12. februarja se začenja drugi cikel vaj za otroke od 4. do 7. leta, ki poteka ob sobotah, od 10. do 12. ure v OS v Gropadi. Nove vpise sprejemamo do 19. februarja, na tel. št. 040-912843 ali 0347-9835528 (Petra) v večernih urah. KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič Stojan vabi bivše borce in antifašiste jutri, v soboto, 12. februarja, ob 18. uri, v Kulturni dom Albert Sirk v Križu na praznik včlanjevanja. Ob tej priliki bo arheologinja Katja Kjuder predstavila svoje diapozitive na temo ALPSKI SLOVANI OD PRADOMOVINE DO JADRANA. Sledila bo zakuska. ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU in NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA TRST vas vabita na ogled razstave Dekleta in šola, v prostorih Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petro-nio 4. Razstava bo na ogled do 2. marca 2000. KD IVAN GRBEC obvešča, da bo v ponedeljek, 14. februarja 2000, v društveni dvorani LETNI OBČNI ZBOR, ob 18.30 v prvem, ob 19. uri v drugem sklicanju. Na dnevnem re- Pustite se zapeljati ponudbam CITROEN Kdor bo v februarju 2000 kupil in registriral nov avto CITROEN bo poleg posebnih ugodnosti CITROEN za konec meseca imel POPUST DO 4 MILIJONOV ZA ODDAJO V ODPAD NEKATALIZIRANEGA AVTOMOBILA* kShlrlk*4'000'000 do 2.500.000 Saxo Citroen Berlingo do -3.000.000 koncesionar CITROEN Contiauto*« TRST, Strada della Rosandra 2 Tel. 040.281446-7 PONUJA SE AVTORADIO AIWA CX319 OB SOBOTAH ODPRT CEL DAN du so: 1. predsedniško poročilo, 2. blagajniško poročilo, 3. razprava, 4. odobritev obračuna za leto 1999, 5. odobritev proračuna za leto 2000-01-02. SKD IGO GRUDEN prireja kuharski tečaj pod vodstvom Vesne Guštin. Tečaj predvideva 10 lekcij, ki se bodo odvijale vsak ponedeljek, od 15. do 19. ure s pričetkom 14. februarja 2000. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 040-200407 ali 291030. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK KRAS vabi na predvajanje videofilmov Fulvia Grimaldija »Jugo-slavia il popolo invišibile« in »Serbi da morire«, v ponedeljek, 14. februarja v društveni gostilni na Kon-tovelu, v sredo, 16. februarja, v Prosvetnem domu Albert Sirk v Križu, v sredo. 23. februarja, v Ljudskem domu v Trebčah. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse interesente, da so na razpolago vpisne pole za 33. Kraški pust v baru Kulturnega društva Tabor na Opčinah v popoldanskih oziroma večernih urah. Termin za vpisovanje zapade 15. februarja 2000, zato kaj pohitite. Na razpolago pa sta vam tudi telefonski številki in sicer: 0347/9604775 in 0347/2820181. SKD BARKOVLJE vabi v četrtek, 17. februarja na večer z diapozitivi. Prof. Sonja Gregori bo prikazala veliki rdeči otok MADAGASKAR. Začetek ob 20.30, vhod v Ul. Bonafata 6. TPK SIRENA obvešča člane, da bo v petek, 18. februarja redni občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na pomorskem sedežu, Mira-marski drevored 32. Na dnevnem redu so poročila glavnega in nadzornega odbora, obračun za leto ’99, predračun za leto 2000 ter razprava o gradbenih posegih. BI RADI SODELOVA- LI na defileju mask, ki bo ob priliki 33. kraškega pusta tudi letos v Prosvetnem domu na Opčinah? Res je škoda, da izkoristite vaš kostum samo za plesno zabavo, ko bi ga lahko uveljavili na defileju, kjer boste deležni tudi primerne nagrade za vaš trud. Povprašajte za prijavnico v baru kulturnega društva Tabor na Očinah v popoldanskih oziroma večernih urah. Termin za vpisovanje zapade 15. februarja 2000. KD LONJER-KATINA-RA - AEROBIKA in FANKY v Lonjerju, ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure. Info: Breda (040-912787). JUSARSKI ODBOR LONJER-KATINARA obvešča vse vaščane, da se lahko zglasijo pri predsedniku Giorgiu Močilniku ali tajniku Mitji Lo-renziju za dovoljenje za odnašanje drvi. Tel. št. 040-910375 ali 040-912787, ob uri kosila. ZGONISKA VVAL-DORFSKA SOLA sporoča, da je do 29. februarja možno vpisovanje v jasli in otroški vrtec. Urniki po želji. Starši, ki jih zanima, si lahko ogledajo šolo, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 15. in 17. uro, ali kličejo na tel. št. 040-229540. KD FRAN VENTURINI vabi člane, da obnovijo članarino za leto 2000. Odborniki so na voljo ob sredah, od 17.00 do 18.30 in ob sobotah od 14.30 do 16.30. ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU in NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA TRST vas vabita na ogled razstave Dekleta in šola, v prostorih Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petro-nio 4. Razstava bo na ogled do 2. marca 2000. KD SKALA IZ GROPA-DE razpisuje ob priložnosti dneva žena, natečaj ZENSKA KREATIVNOST in sprejema do srede, 8. marca najrazličnejše prispevke in izdelke Vaših skritih sanj in želja na te-'mo TUDI JAZ SEM... slikarka, pisateljica, resta-vratorka, plesalka, mi-zarka, glasbenica... Prejeta dela bodo v nedeljo, 12. marca razstavljena v društvenih prostorih, od 10. do 18. ure. Sledilo bo nagrajevanje, krajši kulturni program in družabnost. Prijavne obrazce z razpisnimi pogoji lahko interesentke dobijo na sedežu društva - Gropada št. 82, ob ponedeljkih in četrtkih, od 17. do 20. ure. Dodatne informacije dobite pri 'Sonji (tel. 040-226631), ali Petri (tel. 040-912843) v večernih urah. S SPISKE VESTI združenje starsev Gropada-Padriče-Bazovi- ca vabi na sestanek, ki bo v torek, 15. februarja ob 20.30, v prostorih kulturnega društva Skala v Gropadi. Na sestanku bodo prisotni nekateri politični predstavniki, ravnateljica openskega didaktičnega ravnateljstva in predsednik rajonskega sveta. Vsi skupaj bi preučili položaj naše šole, ki je prejšnji teden utrpela požar. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PODARIM nizko omaro spalnice, na 6 vrat. Tel. št. 040-228752. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo dva nemška ovčarja. Tel. St. 040-229586. NA VZHODNEM KRASU ali v Bregu iščem približno 100 kv.m veliko hišo s kletjo in dvoriščem in-ali vrtom. Tel. št. 0335-6085266. PLANOLO (klavirski avtomat) ali katerikoli drugi instrument iščem za prizadeto osebo, po možnosti brezplačno ali po zelo ugodni ceni. Interesenti lahko pokličejo na tel. št. 040-229213. PRODAM Mercedes D190, 2000 cc., letnik '92, kataliziran, z opravljenim tehničnim pregledom in novimi gumami. Cena 13.000.000 lir. Tel. 040-299294. PRODAM Fiat Uno, letnik 90, prevoženih 75.000 km, za 2.500.000 lir. Tel. št. 0338-8528974. SKLADIŠČNIKA išče zasebno podjetje, z opravljenim vojaškim rokom, vestnega in zanesljivega. Tel. št. 040-828128. OPČINE, Narodna ul. 24 Ponuja pustno bla^o po ugodni ceni do razprodaje zaloge? PODARIMO zelo simpatične male psičke. Tel. 040-200865. IZGUBIL SE JE petmesečni pes, bele barve, pasme maremski ovčar, v okolici Repna. Nosi sve-tlorjavo ovratnico. Pokličite na telefon št. 040-327135 (Renzo). Najditelju gre nagrada. OSMICO ima odprto Boris Pernarčič, Medja vas 7. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 040-208375. OSMICO je odprl Emil Purič, Veliki Repen 15. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Josip Berdon, Pulje pri Domju 123. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Toči belo in črno vino. OSMICO ima odprto v Lonjerju Fabio Ruzzier. Vabi na pokušnjo domače kapljice ob okusnem pri-grizku. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je zopet odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229253. AGROTURIZEM OSTROUSKA, Zagradec št. 1, je spet odprt ob petkih sobotah in nedeljah. Tel. 040-229594. AGROTURIZEM BAJTA - Magda in Slavko Škerlj, Bajta pri Saležu št. 108, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229331 ali 0368-7567251. PRISPEVKI V spomin na Franeta Negoveticha darujejo so-letniki (1926) 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na Klavdija Slobca darujeta Irena in Marino Ferfolja 100.000 lir za pevski zbor Lipa. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure IZŠLI NJEGOVI ZAPISI F i m ■ ' Si: B A Leta 1994 je Silvo Fatur, profesor slovenskega jezika in književnosti, prejel državno nagrado (prej Žagarjeva nagrada) za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju. Tako so bila tudi na slovenski državni ravni okronana njegova dolgoletna prizadevanja za večjo ozaveščenost Slovencev o dragocenih vrednotah lastnega jezika in domače književnosti. Predno se lotimo nizanja Faturjevih biografskih podatkov bi morda veljalo najprej poudariti, da se je v srca svojih dijakov, prijateljev, pa tudi naključnih znancev vsidral s svojo toplo in vedno prijazno besedo, v spomin pa kot profesor-ravnatelj, ki je raje predaval kot ravna-teljeval. Prvo javno priznanje je prejel leta 1962, in sicer študentovsko Prešernovo nagrado. Pedagoško kariero je Silvo Fatur (roj. 1935 v Zagorju pri Pivki) po diplomi iz slavistike zaCel v Pivki in nato nadaljeval na postojnski gimnaziji, kjer je bil kar 11 let tudi ravnatelj (1965-1976). V tem kot tudi v poznejših obdobjih je bil zelo aktiven v kultumo-prosvetnih organizacijah, republiških in občinskih organih, zavzeto pa se je ukvarjal tudi s publicistiko (prispevki v raznih Časopisih in revijah, uredniško de- Slavko Gaberc lo pri raznih lokalnih zbornikih in pedagoška esejistika). Leta 1978 se je z družino peselil v Koper, kjer je njegova široka razgledanost in strokovna podkovanost dobila nove razsežnosti. Zaposlil se je namreč v koprski enoti republiškega Zavoda za šolstvo kot pedagoški svetovalec za slovenščino. Kar osem let je polovico delovnega Časa bil še svetovalec v slovenskih šolah na Tržaškem po meddržavnih sporazumih, vmes pa je bil tudi predstojnik koprskega Zavoda za šolstvo. Zaradi preobremenjenosti oz. bolezni je moral velik obseg svojega dela zmanjšati in je svojo izjemno plodno pedagoško kariero zaključil kot zavodov svetovalec za slovenski jezik na osnovnih in srednjih šolah. Srečevanje s problemom poučevanja slovenskega jezika v manjšinskih šolah pa ga je spodbudilo, da je pričel razmišljati o posebnostih poučevanja slovenščine tudi v šolah z italijanskim učnim jezikom na obalnem področju. Bil je torej prvi pedagog, ki se je posvetil specifičnosti pouka slovenščine kot jezika okolja. Sam je za potrebe šol z italijanskim jezikom napisal nekaj učbenikov in priroč- nikov in tako praktično udejanil svoja teoretična razmišljanja. Vrsto let je tudi aktiven elan Slavističnega društva, pobudnik srečevanj primorskih slavistov iz Italije in Slovenije. Kot svetovalec na zavodu za šolstvo in elan predmetne skupine je poleg ožjega strokovnega dela dal pobudo za prenovo pouka slovenskega jezika na srednjih šolah in še bi lahko naštevali. K tej kratki predstavitvi izjemno dragocenega strokovnega dela prof. Silva Faturja velja dodati omembo njegove plodne in pestre publicistične dejavnosti, ki je pred nedavnim doživela potrditev z izdajo knjige Zapisi o materinščini in njenih mojstrih (založba Branko, 1999). S tem delom, v katerem avtor poleg drugega zleze pod »literarno kožo« velikanom slovenske besede in književnosti (Gregorčič, Kosovel, Kette, KosmaC, Zidar, Lokar, Pahor) se odpirajo nove bolj sproščene možnosti razpravljanja o slovenskem jeziku in književnosti. To je potrdila tudi avtorjeva sogovornica Ivica Eller na literarnem srečanju v piranski Pečaričevi galeriji. Prireditev je organizirala Mestna knjižnica Piran v okviru občinskega praznovanja slovenskega kulturnega praznika. FILOZOFIJA / STAROSTA HERMENEVTIČNE MISLI Hans Georg Gadamer danes praznuje 100 let V Heidelbergu filozofski posvet njemu v čast estetskega izkustva, kakor tudi filozofija zgodovine. Kot izviren mislec je dozorel sorazmerno pozno. Sele leta 1960 je namreč objavil svoje glavno delo »Resnica in metoda. Oris filozofske hermenev-tike«. V njem in v kasnejših spisih skuša utemeljiti tezo, po kateri obstaja oblika spoznavanja, ki uhaja znanstveni metodi. Gre za t. i. razumevanje oziroma interpretacijo, ki je za Gadamerja in sploh za zagovornike hermenevtične filozofije temeljnejša oblika spoznavanja kot pa je znanstveno. Gadamer je dočakal svoj 100. življenjski jubilej pri dobrem zdravju. V teh dneh ga bodo počastili marsikje po Evropi, še posebej pa v Heidelbergu. Tu bodo njemu v Čast priredili tudi filozofski posvet, ki se ga bodo udeležili nekateri izmed najvidnejših sodobnih filozofov, med temi American Richard Rorty in Italijan Gianni Vattimo. Danes praznuje 100-letnico rojstva veliki nemški filozof Hans Georg Gadamer. Gre za starosto in hkrati najveejega živečega predstavnika hermenevtične filozofije, se pravi filozofske smeri, ki že vec desetletij prevladuje v celinski Evropi in se zoperstavlja anglosaški analitični miselni struji. Gadamer se je rodil 11. februarja 1900 v Marburgu. Študiral je klasično filologijo, filozofsko pa se je izpopolnil pri Edmundu Husserlu in Martinu Heideggm. S slednjim leta 1929 dosegel habilitacijo za poučevanje filozofije na univerzi. Svojo profesorsko službeno pot je pričel v Leipzigu, kjer je po drugi svetovni vojni postal za krajši Cas tudi rektor univerze. K temu je pripomoglo dejstvo, da je bil med ne ravno številnimi nemškimi intelektualci, ki so pod nacizmom delovali doma, ne da bi se udinjali Hitlerjevemu režimu. Pozneje je postal profesor fi- lozofije na univerzah v Frankfurtu in v Heidelbergu. V svojih prvih spisih, pa tudi pozneje se je Gadamer veliko ukvarjal z antično filozofijo. S teoretičnega vidika ga je posebno pritegnilo vprašanje lepote in sploh Coelho v Ljubljani Brazilski pisatelj Paulo Coelho je z romanom Veronika se odloči umreti spet dosegel velik uspeh. Na vprašanje, odkod ta popularnost, je Coelho na včerajšnjem srečanju z novinarji v knjigami svojega slovenskega založnika, hiše ValeNovak, mimo odvrnil, da "nima razlage" in da se s tem ne obremenjuje, saj "mora pisati". Coelho je kot gost ljubljanske založbe ValeNovak v okviru širše turneje po Evropi v Slovenijo prispel v sredo, doslej je obiskal ljubljansko županjo Viko Potočnik, v knjigami Novak je podpisoval knjige, sinoči pa se je sreCal z oboževalci v Cankarjevem domu. Slavni pisatelj je novinarjem včeraj govoril predvsem o knjigi Veronika se odloči umreti, ki je postavljena v Ljubljano, kjer je tokrat na obisku že tretjič. Za- nikal je domnevo, da naj bi zgodba pripovedovala o umiranju. Se manj naj bi ga na umiranje in smrt morebiti navdihnil ljubljanski ambient. Veroniko bi lahko postavil tudi kamorkoli drugam, denimo v Tokio, je pojasnjeval Coelho, obenem pa priznal, da v večini svojih knjig dejansko ne opisuje realnih krajev in mest. "Jaz nisem Veronika," je zatrdil pisatelj in dodal, da bi se "komajda lahko z njo identificiral", kljub temu, da v knjigi opisuje lastne izkušnje iz najstniških let, ko je bil zaprt v psihiatrični ustanovi. Sporočilo knjige, pravi Coelho, naj bi bilo v tem: Ne dajajte ljudi notri (v ustanove) le zato, ker so drugačni. V Veroniki torej piše "o pravici biti drugačen" in pravici, da se za to drugačnost tudi boriš. (STA) TRST / KONCERTNO DRUŠTVO Nastopil je mlad duo Tsunoda - Almonte Za tržaško Koncertno društvo sta v ponedeljek, 7. februarja nastopili zmagovalki mednarodnega natečaja »Tržaški Trio 1999« violinistka Miki Tsunoda in pianistka Caroline Almonte. Duo prihaja iz Avstralije, imeni pa razodevata japonske in evropske korenine. Njim curriculum pripoveduje o dolgem in poglobljenem izpopolnjevanju na uglednih evropskih in ameriških akademijah, pa tudi o številnih koncertih. Za tržaški nastop sta solistki izbrali zanimiv program, ki je bil stilno dokaj povezan. Prekrasno Sonato Leoša Janačka žal zelo redko poslušamo: moravski skaldatelj se počasi, a upam nezadržno le prebija med klasike 20. stoletja, saj nam lepota, dovršenost in originalnost njegove ustvarjalnosti vedno znova razodevajo vrhunskega umetnika. Elegantni izvedbi JanaCkove Sonate je sledila skladba japonskega avtorja Toruje Takemitsuja »From far beyond Chrysanthemums and November Fog« iz leta 1983. Novemberske meglice in krizanteme, ki se na Japonskem ne istovetijo z žalnim cvetjem, so dehtele iz poznoimpresionistiCne skladbe, ki se je delno navezala na »Temo in Variacije« firancoskega skladatelja Olivie-ra Messiaena. Poustvarjanje avstralskega dua sloni na tehnični dovršenosti, ubranosti in ravnovesju, le redko pa se pogrezne v globlje dimenzije. VeC fantazije sta solistki pokazali v 3. Sonati v G-molu Clauda Debussyja, s katero sta si prislužili prvo nagrado na tržaškem tekmovanju. Poiskali sta različne barvne odtenke in smiselno razčlenili značaj posameznih stavkov, svoj koncert pa sta zaključili s 1. Sonato op. 13 v A-Duru, ki jo je Gabriel Faure spisal leta 1875. Tipični poznoromantiCni slog iz druge polovice 19. stoletja elegantno razvija prijetne fraze, ki se nikoli ne zoperstavljajo v dramatični dialektiki. Izbira repertoarja je bila še kar primerna značaju dua, ki skuša očarati občinstvo z impresionističnim blagozvoCjem, navzoči pa so občudovali tudi dejstvo, da sta dekleti celotni program odigrali na pamet. Obilnim aplavzom sta se solistki zahvalili s salonsko uglajeno izvedbo Piazzolovega Tanga brez argentinskega pridiha, uspešni nastop pa sta zakluCili z »Vocalize« Sergeja Rahmanina. Katja Kralj FOKUS »Dizionario del pop-rock«: bogat enciklopedičen pregled lahke glasbe Italijanska založba Baldini & Castoldi, ki se ukvarja predvsem s publikacijo muzikoloških in kinematografskih esejev, je po klišeju množično prodanega »Dizionario dei film« znanega kritika Paola Meringhettija izdala podobno publikacijo, tokrat na glasbenem področju. Glasbena kritika Enzo Gentile in Alberto Tonti sta v sodelovanju z drugimi šestindvajsetimi avtorji sestavila neverjetno obsežno enciklopedijo lahke glasbe. Na 1208-ih straneh knjige »Dizionario del pop-rock« (»Enciklopedija popa in rocka«) sta kritika zbrala kar dvajset tisoC albumov in dva tisoč izvajalcev. Gre torej za zelo bogato delo, ki obsega kritično zasnovan pregled diskografske Enciklopedija popa in rocka Jutri Tatjana Jercog (klavir), Sežana, Kulturnicenter Srečka Kosovela, ob 20. uri Jutri Skiantos, Marghera, C.S-Rivolta , Jutri Shaman, Mestre, Tag, o 22. uri . Jutri Man or Astroman. if1 Zen Guerrilla, Roncade (Trevi so), New Age , 13.2. »6. revija kraških pihal- nih godb«, Kobjeglava, Kulturni dom, ob 17. uri , 14.2. Elaine Miki Tsunoda (violina) in Caroline Marie Almonte (klavir), Trst, dvorana Tripcovich, ob 20.30, sezo Tržaškega koncertnega društva 14.2. Trio Melisande, Videm Palamostre, ob 21. uri, konce na sezona združenja Arniči la Musiča n in 14.2. Wayne Marshall o Mladen Janjanin, Nova Goric , Kulturni dom, ob 20.15 15., 16. in 17.2. Bejart Balte Lausanne, »La via della s ’ Trst, gledališče G. Verdi, opern in baletna sezona ,- 16.2. Domenico Nordio ( lina in viola) in Massim ass&Msv Hrast orkester, dir. Hilarij Lav »Nediški zvon«, Gorica, ni center L. Bratuž,ob 20. »Srečanja z glasbo« , ter iz 16.2. Simfonični orkeste Gradca, Videm, gledališče ^ vanni da Udine, o ' -e« »Mozart - koncerti m sl™f ”tet, (Milan), Filafonnn produkcije zadnjih petdesetih let. Vsakemu albumu so avtorji dodelili oceno, ki gre od ene do petih zvezdic. Najboljše plošCe oz. tiste, ki bi morale neobhodno bogatiti diskoteko ljubiteljev rocka, so zbrane v posebnem poglavju na koncu knjige ob potrebni bibliografiji. Prvo in zadnje ime izvajalcev sta nepozabni švedski kvartet Abba in ameriški trio ZZ Top. Že iz te informacije lahko opazimo, kako so avtorji vključili dejansko vse možne struje tako razvejane zvrsti, kot je lahka glasba. Manj pa je prisotnih umetnikov, ki so se s svojim ustvarjanjem gibali med lahko in jazz glasbo; tako je število predstavnikov t.i. jazz-rocka razmeroma majhno, saj v knjigi zasledimo ime Johna McLaughlina, medtem ko manjkata imeni Herbieja Han-cocka in skupine VVeather Re-port. Na področju tehno-popa pa ob kvartetu Kraftwerk ni sledi slogovno sorodne skupine Tan-gerine Dream. V teh primerih gre za pomanjkljivosti, ki si jih lahko vendarle sami utemeljimo. Veliko prostora je tudi za italijanske popevkarje, pa tudi za italijanske avantgardne ansamble, kot so na primer Aktuala. Čeprav pri tej knjigi ne gre za prvo tovrstno publikacijo v Italiji (naj le tu omenim še veljavni esej »Rock: 500 album da collezione« Roberta Casalinija in Paola Corti-cellija), je vendar pomembnost nove rockovske enciklopedije predvsem v izjemni obsežnosti. Obenem pa so recenzije albumov v večini primerov sprejemljive in premišljene. Zato bo »Dizionario del pop-rock« gotovo postal kori- stni priročnik za marsikaterega ljubitelja ali izvedenca. NOVE PLOŠČE Lahka glasba The Chieftains, »The Best of the Claddagh Years«, Claddagh Fabrizio De An dre, »Da Genova«, BMG Enigma,»The Screen Behind the Mirror«, Virgin/EMI Ricky Gianco, »Tandem«, Akka/Sony Madness, »VVonderful«, Virgin Barry White, »The Ultimate Collection«, Mercury/Universal KONCERTI Ryuichi Sakamoto nocoj v gledališču Toniolo v Mestre Danes The Wet-Tones in The Spoons, Trst, Hip Hop, ob 22. uri Danes Maria Pia De Vito in Glauco Venier, »Pianefforte 3 notte«, Majano, avditorij, ob 20.45 Danes Orkester gledališča G. Verdi, dir. Stefan Anton Reck, »Siegfried« (R. VVagner), Videm, gledališče Giovanni da Udine, ob 19.30, glasbena sezona Danes Ryuichi Sakamoto, Mestre, gledališče Toniolo, ob 21. uri Danes Silvia Di Marino (flavta) in Valentina Longo (orgle), Ankaran, cerkev sv. Nikolaja, ob 19.30, škrlatni cikl Društva prijateljev glasbe Koper Jutri Collegium Musicum Fluminense, Trst, dvorana Deut-scher Hilfsverein, ob 18. uri, »NaCrt Giulio Viozzi« SVET Petek, 11. februarja 2000 VELIKA BRITANJA / Z OSVOBODITVIJO VSEH TALCEV NOVICE Ugrabitev afganistanskega letala se je srečno končala Oblasti aretirale 21 oseb, kakih 60 potnikov prosilo za politični azil LONDON - V roku slabih treh ur se je vCeraj pred zoro na londonskem letališču Stansted srečno končala drama z ugrabljenim boeingom 727 afganistanske letalske družbe Ariana. Potem ko sta dva ugrabitelja zapustila letalo, da bi s pogajalci osebno sklenila dogovor, je nekaj minut po 4. uri po srednjeevropskem Času 85 talcev v glavnem žensk in otrok zapustilo letalo, nekaj minut pred 7. uro pa Se preostalih 65 oseb. Britanska policija je najprej aretirala 19 oseb kasneje Se dve, medtem ko se je izvedelo, &a je kakih Šestdeset potnikov že zaprosilo za politično zatočišče. Po štirih dneh težkih in kočljivih pogajanj je britanski policiji uspelo rešiti zaplet. Težava je bila predvsem v dejstvu, da pogajalcem ni bilo jasno, kaj sploh hočejo ugrabitelji. Zahteva po osvoboditvi nekdanjega heratskega guvernerja in enega od voditeljev osvobodilnega boja proti sovjetski okupaciji Afganistana Ismaila Khana, ti ga je talibanski režim zaprl, je namreč izpadla kot dimna zavesa. Ugrabitelji so bili kot kaže dogovorjeni z večjo skupino potnikov, da ugrabijo letalo in ga preusmerijo v kako zahodno državo, kjer bi zaprosili za politično zatočišče. To hipotezo je takoj po pristanku v Stanstedu dal BBC, kasneje jo je osvojila večina britanskih Časopisov in celo talibanski režim. Navsezadnjega se je prav v Stanstedu nekaj podobnega zgodilo z ugra- bitvijo nekega sudanskega potniškega letala. Takrat je britansko sodstvo ugrabiteljem priznalo, da so z nezakonitimi sredstvi zbežali pred nečloveškim režimom, jih osvobodilo in jim priznalo pravico do političnega zatočišča. Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo tudi sedaj. Seveda je Kabul zadovoljen s srečnim koncem, vCeraj je že Čestital britanskim oblastem in jih prosil, naj mu vrnejo letalo, ki bo služilo romarjem za vsakoletni »hadž« v Meko in Medino. Britanska vlada je že najela kamboško potniško letalo, da bi se z njim v Kabul »vrnili tisti potniki, ki si to želijo«. 2e to daje slutiti, da britanske oblasti računajo, da bo večina potnikov zaprosila za politično zatočišče. KOSOVO / INTERNATIONAL HERALD TRIBUNE Francoski Kforovci prosrbski Izmikajo se akcijam proti Srbom in ne nudijo pomoči Albancem RIM - Dnevnik International Herald Tribune je ostro kritiziral ravnanje francoskih pripadnikov sil Kfor v Kosovski Mitroviči, ki odkrito podpirajo Srbe in se izmikajo nudenju pomoči in varnosti albanskemu prebivalstvu. Te podatke dnevniku niso posredovali albanski viri temveč policisti in funkcionarji OZN, ki seveda niso hoteli, da bi objavili njihova imena. Dnevnik je navedel številne primere in izjave enajstih predstavnikov OZN iz treh držav, iz katerih izhaja nesprejemljivo zadržanje 250 pripadnikov francoskih sil v Kosovski Mitroviči. Najzgovornejši primer se je zgodil pred Časom, ko je bilo v izgredih ubitih osem kosovskih Albancev, francoske sile pa niso posegle, da bi aretirale srbske morilce. Prav tako naj bi odrekli zdravniško pomoC v francoski poljski bolnišnici v izgre- dih ranjenim Albancem, Ceš da potrebujejo postelje za morebitne francoske ranjence. Dnevnik je seveda navedel tudi demanti francoskega poveljnika, polkovnika Jeana Philippa Bernarda, ki je izjavil, da so Albancem pomagali, ko je bilo to mogoCe, a da niso uspeli vsakič poseči, ker imajo premalo mož. Francoze je branil tudi srbski vodja iz Kosovske Mitroviče Oliver Ivanovič. Obtožbe na račun francoskih Kforov-cev pa je vCeraj odločno zanikalo tudi francosko obrambno ministrstvo. Francoski vojaki pa se sumljivo obnašajo ne samo na Kosovu temveč tudi v BiH. V njihov sektor v Republiki Srbski se je namreč zatekla večina vojnih zločincev, ki so jim bili za petami britanski in ameriški Sforovci. Prav tako francoski vojaki še niso aretirali nobenega vojnega zločinca. Garzon je obtožil vlado, da ni storila svoje dolžnosti MADRID - Madridski sodnik Baltasar Garzon je obtožil špansko vlado, da v primeru Pinochet ni storila svoje dolžnosti. V protestnem pismu španskemu zunanjemu ministru Abelu Matutesu je Garzon zapisal, da španski zakoni prepovedajo vmešavanje vlade v sklepe sodstva glede ekstradicij. Garzon je namreč vladi poslal priziv proti sklepu britanskega notranjega ministra Strawa o osvoboditvi Pinocheta. Matutes je predvčerajšnjim njegovo zahtevo zavrnil, da se Španija ne bi osmešila in skalila odnose s Čilom, ker je britanski sklep o Pinochetovi osvoboditvi politične narave. Garzon sedaj trdi, da je vlada z zavrnitvijo njegovega priziva onemogočila sodstvu, da bi vložilo priziv glede zdravniškega poročila o Pinochetovem zdravstvenem stanju. Ta priziv pa je poslala belgijska vlada, ki je pokazala večjo politično odločnost. V Groznem odi 50 in 200 čečenskih upornikov MOSKVA - V zakloniščih in kleteh CeCenske prestolnice Grozni, ki so jo pred dnevi zavzele mske zvezne enote, se skriva od 150 do 200 upornikov, je novinarjem včeraj dejal namestnik ruskega notranjega ministra Ivan Golubev. V zadnjih 24 urah so po besedah Golubeva v Groznem aretirali 47 upornikov in oseb, ki so povezane z oboroženimi skupinami. Ruske enote so medtem prevzele nadzor nad Čečensko vasjo Itum-Kale, letalstvo pa še vedno silovito bombardira gorata območja južne Čečenije v pričakovanju kopenskega napada na zadnje položaje gverilcev. Na Danskem strožja imigracijska zakonodaja K0BENHAVN - Vlada Poula Nympa Rasmussena je pripravila paket zakonov, ki naj bi v bodoče omejil priseljevanje tujcev na Dansko. Zavirali naj bi predvsem družinska združevanja in dali večje pristojnosti krajevnim upravam glede priseljencev. Tako priseljenci kot azilanti bodo morah dokazati, da imajo primerno bivališče, tako da sprejmejo svoje družinske elane. Prav tako bodo lahko krajevne uprave priseljencem in azilantom odpovedale socialno pomoC, Ce se ne bodo hoteli naučiti danščine. Vladne predloge so socialdemokratski župani že pozdravili, medtem ko jih je liberalna stranka ocenila kot nepomembne. Sodček nafte v New Yorku že skoraj 30 dolarjev NEW YORK - Na newyorški blagovni borzi je cena sodčka nafte dosegla skoraj 30 dolarjev. To je sprožilo pravi preplah v ZDA, ker ljudje nimajo denarja, da bi plačali gorivo za ogrevanje. Ameriška vlada že pripravlja protiukrepe zaradi podražitve nafte. Minister za energijo Bill Richardson pa je izključil, da bi ZDA na trgu prodale del svojih strateških naftnih rezerv. Da bi omilili težave najrevnejših družin, bodo namenili 45 milijonov dolarjev (90 milijard lir) pomoči. Richardson je obljubil še novo pomoč, Ce se cena ne bo znižala. Ameriške naftne družbe so prepričane, da bo cena prej ah slej ponovno padla, ker sedanja ni realna. Po njihovem bi bila redna cena 18 dolarjev za sodček. LIBANON / PO VEČDNEVNIH SPOPADIH STOCKHOLM / MANJŠINE Izrael preklical izredno stanje, v spopad posegel tudi Amal Večina Izraelcev zahteva umik vojakov iz Libanona , JERUZAI ske oblasl Poklicale i v Zgornji G Volile pribl Prebivalcen zaklonišč, 1 Ponedeljka, na svoje i ^ls0 obn Vsekakor s° zaleg nanj ega o - Mbanor iužnem ^daljuj, sn Pade p: gli tudi la, šiitske milice predsednika libanonskega parlamenta Nabiha Serija. Z minometalci so bombardirali izraelske položaje pri gradu Beatifort v južnoliba-nonskem proizraelskem tamponskem pasu. Pri tem naj bi ranili tri izraelske vojake. Z Amalo-vim posegom se nedvomno položaj zapleta. Hezbolahi so namreč proiranski verski skrajneži, ki se borijo proti izraelski okupaciji južnega Libanona. Amalov-ci pa so prosirsko in laično usmerjeni, tako da sta včerajšnji napad skoraj gotovo pooblastila tako Beri kot Sirija. Nic Čudnega torej, da se med izraelskimi vojaki širi mnenje, da bi se moral Izrael umakniti iz Izraelska letala so bombardirala tudi civilne cilje (AP) južnega Libanona, ker rančev. Da bi bila mera ne predstavlja nobenega polna, je bil Izrael v teh jamstva za varnost-se- dneh deležen številnih vernega Izraela. Iz kritik Evropske skupno-zadnje izraelske javnom- sti in Združenih naro-nenjske raziskave pa dov zaradi bombardiranj izhaja, da umik podpira civilnih objektov v Liba-kar 57 odstotkov anketi- nonu. Švedska ratificirala obe konvenciji Sveta Evrope Priznanje ozemeljske zaščite avtohtonim Fincem in Samijem na severu ter nekaterih pravic drugod po državi STOCKHOLM - Švedski parlament je ratificiral Okvirno konvencijo Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin in Evropsko listino o manjšinskih in regionalnih jezikih. Ratifikacijski postopek je bil zelo hiter in je bil posledica novega zakona o manjšinah, ki ga je Švedska odobrila 3. decembra lani. To je tudi prva zakonodaja o manjšinah na Švedskem, saj so prej v tej državi priznavali samo manjšino Sami (Laponce), pa še tem so priznavali predvsem nekatere gospodarske bonitete, kot na primer pravico do vzreje severnih jelenov. Nova zakonodaja je razširila število manjšin na Fince, zaščitila pa je tudi romski jezik in jidiš. Sedaj, v ratifikaciji evropskih listin, je bila ta usmeritev potrjena. Zanimiv je tudi naCin, kako je Švedska rešila problem finskega narečja mean kleli (v prevodu to pomeni naš jezik), ki ga Finci ob meji s Finsko imajo za jezik. Ti ljudje namreč predvsem iz zgodovinskih razlogov ne priznavajo pripadnosti finskemu narodu. Švedska je problem rešila tako, da je na tem območju uradno priznala oba manjšinska jezika, finšCino in mean kieli. Vidnih razlik seveda ne bo, kajti poleg švedskega imena se bo na smerokazih pojavilo samo še eno ime, ki je seveda isto za jezik in narečje. Vendar so s to diplomatsko gesto obšli polemike, ki bi jih izzvala drugačna izbira. Kar zadeva ozemlje, je treba povedati, da je v ratifikacijski listini Švedska določila ozemlje zaščite samo na severu države. Za Samije je to njihovo tradicionalno ozemlje, štirje okraji ob tromeji s Finsko in Norveško ter zahodno ob meji z Norveško; za Fince oziroma za jezik mean kieli je to dežela Norbot-ten ob meji s Finsko. Kar pa zadeva glavnino ozemlja Švedske, kjer živi kakih 300 tisoč Fincev, povečini priseljencev, je bil Fincem priznan status ateritorialne manjšine, ki uživa pravice na področju šolstva, medijev, kulturnih ustanov in skrbi za ostarele. Tako je švedski parlament rešil tudi to zelo zapleteno vprašanje, ta rešitev pa bi znala postati zanimiv zgled tudi za druge evropske države. NOVICE Pannella in Boninova pri vodstvu Rala RIM - Voditelja radikalov Marco Pannella in Erama Bonino sta se včeraj srečala s predsednikom upravnega sveta Rai Robertom Zaccario in ravnatelejm televizijske in radijske hiše Pier Luigijem Cellijem. Srečanju je prisostvoval tudi predsednik parlamentarne nadzorne komisije Francesco Storace. Pannella in Boninova sta se zavzela zato, da bi Rai posvetila veliko več prostora informiranju o referendumih, o katerih se bodo morali izreči v prihodnje italijanski volilci. Oba sta bila zelo kritična do dosedanjega poročanja javne televizijske hiše, kritizirala sta tudi način, kako podjetje organizira volilne tribune. Vodstvo Rai pa je v tiskovnem sporočilu zavrnilo očitke. Poudarilo je, da je hiša zagotovila izčrpno informacijo o sedmih referendumih, ki jih je sprejelo ustavno sodišče, o porazdelitvi časa volilnih tribun pa bo morala v prihodnje odločati parlamentarna nadzorna komisija. Zadna seja odbora za boj proti milenijskemu hrošču RIM - Včeraj je zadnjič zasedal posebni odbor za leto 2000, ki ga je predsednik vlade Massimo D’Ale-ma zadolžil, da stalno spremlja vse probleme, ki bi se lahko pojavili na itaUjanskih računalniških sistemih z milenijskim hroščem. Odbor naj bi deloval do novembra tega leta, toda člani so se odločili za prehodno razpustitev, ker so dosegli cilj, ki so si ga zastavih. Bivši južnotirolski terorist nakazal lokacijo skladišča eksploziva BOČEN - Kaze, da je nekdanji navdihovalec gibanja Ein Tirol Karl Ausserer, ki je bil v Italiji obsojen na 25 let zaporne kazni, začel sodelovati z italijanskim sodstvom. Bocenskemu tožilci Guidu Ri-spoliju, ki ga je zaslišal v Innsbrucku, naj bi povedal, kje je skrivno skladišče eksploziva. Po obsodbi v Italiji je Ausserer pobegnil v Avstrijo, kjer je moral odsedeti tri leta zaradi nedovoljene posesti ek-ploziva. Kaže, da je Aussererjevo sodelovanje vezano na upanje, da bo Italija pomilostila teroristko Karolo Unterkircher, ki je bila obsojena na dobrih deset let zaporne kazni. PREDSTAVITEV / GOTOVOST KAZNI Minister Bianco za večjo varnost Kožen naj bo izvršljivo po prizivu, v izrednih primerih tudi po prvostopenjski razsodbi RIM - Kazen naj bo izvršljiva takoj po prizivu in v nekaterih »izrednih primerih« tudi po prvostopenjski razsodbi, je včeraj izjavil notranji minister Enzo Bianco ob predstavitvi programa o varnostnih posegih. Te besede je minister povedal le nekaj dni po strelih v Milanu, ko je večkratni morilec na začasni prostosti ranil dva policista. »Skrbno proučujemo možnost, da bi drastično omejili izpustitve na predčasno prostost,« je poudaril minister in dodal, da je treba zagotoviti izvajanje kazni, ne da bi spremenili zakona Gozzini. »Ge pa bodo potrebne zakonske spremembe, jih bomo predlagali, ne da bi spremenili bistvo zakonodaje, povečali bomo le varnost,« je še povedal minister. Po njegovem vlada pravo sozvočje med njim in pravosodnim ministrom Dili-bertpm. Povsem razumljivo, da Diliberta zanima predvsem vprašanja jamstev, notranjega ministra pa zahteva po večji varnosti. . Bianco je obenem napovedal, da bodo čez šestdeset dni začeli preverjati sto »elektronskih zapestnic« za nadzorstvo kaznjencev na začasni prostosti. Te bodo preizkusili v treh različnih mestih severne, srednje in južne Italije. V vsakem primeru bo namestitev teh zapestnic morala pooblastiti sodna oblast. »Elektronska zapestnica ni čudežno zdravilo, a bo služila za omejitev osebja, ki mora paziti na obsojence, ki so izven zaporov,« je povedal Bianco. Po njegovem je treba sedaj preveriti uspešnost tega elektronskega pripomočka, ki ni jamstvo, da ne bi zaporniki na prostosti zagrešili nova kazniva dejanja, a bodo vsak trenutek pod nadzorstvom. Če bodo v teh treh mestih dokazali, da so elektronske zapestnice koristne, jih bodo že to jesen uvedli na celotnem italijanskem ozemlju. Vsekakor pa je notranji minister Bianco navedel, da bo to uresničljivo šele po sprejetju ustreznega zakona. v J ■ mm - m mm M 1 0. SAMUMETAL PRECIZNI MEHANIZMI IN UČINKOVITI STIKI ZA PODJETJA NA ZAČETKU TISOČLETJA BIENALNI SALON TEHNOLOGIJ IN ORODJA ZA OBDELAVO KOVIN 4 . S A S M E SALON POMOŽNIH ORODIJ ZA KOVINSKO INDUSTRIJO F I E RA Dl PORDENONE 10. - 14. FEBRUARJA 2000 URNIK: 09.30 - 1 9.00 H I G H -T E C H, HARD-TECH IN POSLOVNE PRILOŽNOSTI. VEDNO NOVE IDEJE V SLUŽBI PODROČJA, KI JE V STALNEM RAZVOJU. ' Cassa 1)1 Risparmio CRUP di Udine e Pordenone sn Pordenone Fiere Viale Treviso, 1 - 33170 Pordenone (Italia) tel. 0434 232111 - fax 0434 570415 - 0434 572712 www.fierapordenone.it infofiere@fierapordenone.it Politika za večino nerazumljiva RIM - Politiki naj se odpovejo svojemu žargonu, ki je za večino ljudi nesprejemljiv. Tako izhaja iz raziskave, ki jo je opravil svet Za delo Cnel. V poglavju o politiki je 81 odstotkov anketiranih (vzorec je bil v tem primeru kar velik) povedalo, da je »politika prekompli-cirana, da bi jo lahko razumeli«. Poglablja se tudi razkorak med politiko in civilno družbo. Kar 57 odstotkov anketiranih je povedalo, da se ne čuti blizu nobeni stranki, 40 odstotkov anketiranih pa je sploh zavrnilo vsakršno opredelitev med desnico in le\dco. Naraslo je število tistih, ki so se že odločili, za koga bodo glasovali (od 35% na 38% v šestih mesecih), 'vzporedno pa je tudi naraslo število tistih (od 20% na 22%), ki ne nameravajo glasovati. Največ teh je na jugu. Upada število volilcev, ki se opredelijo glede na kandidate, in tistih, ki se opredeljujejo glede na programe. Večina anketiranih se je izrekla za večinski volilni sistem. OKOLJE / PODATKI RAZISKAVE Jadransko morje je pravo vojaško smetišče Icram odkril, da so v morje po vojni potopili vsaj 20.000 plinskih bomb RIM - Jadransko morje je že nekaj desetietij pravo vojaško smetišče. Potem ko je bila v-prejšnjih mesecih vlada prisiljena kar dvakrat ustaviti ribolov, da bi odstranila vsaj del bomb, ki so jih odvrgla Natova letala med posredovanjem v Kosovu, se mora sedaj spoprijeti še z veliko hujšim problemom v južnem Jadranu. Tu so takoj po drugi svetovni vojni potopili na tisoče bomb, med temi tudi veliko plinskih bomb. Kaže, da je morska voda po tolikih desetletjih načela kovinske plašče in da se iz nekaterih bomb spuščata iprit in arzen. Ministrstvo za okolje je pred časom naročilo zavodu za raziskovanje morja Icram, naj monito-rira morsko dno in ugotovi dejansko stanje. Po raziskavi, ki je bila končana januarja, naj bi v južnem Jadranu potopljenih okoli 20.000 plinskih bomb, min in drugih podobnih peklenskih strojev. Gre za bombe, granate in mine iz druge svetovne vojne, ki so jih proizvajale vse države in so bile takoj po vojni potopljene na odprtem morju ob bonifikaciji italijanskih juž-nojadranskih pristanišč in ob izpraznitvi vojaških skladišč. »Običajno so pristojni organi odredili potopitev bomb daleč od obale, toda ni veliko podatkov o tem, kje so bile bombe potopljene, prevsem pa ne o tem, kaj so vsebovale. Izvedenci Icrama so pilotsko preiskali območje 10 kvadratnih milj 35 milj od Molfette. To naj bi bil del enega od štirih ugotovljenih odlagališč južno od Gar-ganskega polotoka. Raziskovalci ocenjujejo, da je na dnu vsaj 20.000 peklenskih strojev, ki vsebujejo najmanj 24 različnih kemijskih spojin. Od teh »je 18 spojin trajnih, njihov kvarni vpli na okolje pa nevaren«. Raziskovalci so z robotom podrobneje preučili 16 bomb, 11 od teh je rja že krepko načela. Podatki tudi kažejo, da se iz teh sproščajo spojine, ki negativno učinkujejo na ribe in na morske razstli-ne. Minister za okolje Edo Ronchi je na tej osnovi odredil raziskavo, ki naj bi omogočila jasno sliko tega, kar je na morskem dnu. Na tej osnovi bo mogoče odločiti, kako bonificirati južni jadran, predvsem pa bo mogoče oceniti tudi stroške in učinke bonifikacije. Konferenca država-dežele pa je včeraj odobrila odškodjrino 31 milijard lir za škodo, ki so jo utrpele trgovske dejavnosti, ko je bil lani od 4.-junija do 31. avgusta prepovedan ribolov zaradi psoledic posredovanja na Koso\m. FJK bo dobila 2 milijard in 800 milijonov odškodnine. Rešitri pa bo treba še izplačilo odškodnine ribičem kot izhaja, iz poslanskega vprašanja, ki sta ga pristojnim ministrom naslovila poslanca Forza Italia Gianluigi Scaltriti in Maurizio Ber-tucci. POZZUOLI / VOJAŠKA LETALSKA AKADEMIJA___ Pripravljeni na sprejem kadetinj Strukturo je včeraj obiskalo tudi deset bodočih letalk NEAPELJ - Deset deklet, ki bi rade postale vojaške pilotke, je včeraj obiskalo državno vojaško akademijo letalstva v Pozzuoliju pri neaplju. Dekleta (ki šo članice združenja žensk, ki bi rade bile del oboroženih sil Anados) so si včeraj ogledale akademijo skupaj s predsednikom in podpredsednikom senatne obrambne komisije Dorianom Di Benedettom in Vincenzom Manco. Senatorja sta čestitala poveljnik akademije, saj so že pripravljene strukture namenjene kadetinjam, dala sta, da bodo v kratkem veljav razpisi za vojakinje. Manjka SA . določitev meril, ki naj jim zadoščajo bodoče kandidatke. tpn- Po ogledu akademije so se p cialne pilotke nasmejane nastavile tografu. (Ap) POKRAJINA / BRANDOLIN V POKRAJINSKEM SVETU Uprava gre naprej tudi, žal, brez Zelenih Opozicijo: Brodolom leve sredine-Zeleni: Fiorelli objasnil prestop v opozicijo, toda Bon se ne strinja Kriza, ki je v zadnjih 40 dneh zrahljala odnose v levosredinski koaliciji na Pokrajini, je sinoči odjeknila v pokrajinskem svetu. Predsednik Bran-dolin ni prikrival težav v odnosih s komponentami Oljke, ki so ga privedle na rob odstopa. Obnovil je znane dogodke, pritiske Ljudske stranke, odstop podpredsednika Branca-tija in njegov preklic, kasnejši dogovor in utrditev koalicije, iz katere pa sta žal izostala svetovalca Zelenih. Brandolin je izrazil upanje, da bi Cimprej premostili tudi to nesoglasje in da bi koalicija spet pridobila dragocen doprinos Zelenih. Sicer pa bo ostal na svojem mestu, dokler bo užival podporo list Oljke in SKP, ki sta ga izvolili. V dobrem letu do konca mandata, je še dejal, Čaka upravo vrsta zahtevnih nalog. Prva med vsemi je obramba samostojnosti Goriške v okviru preosnove sistema krajevnih uprav v FJk. V razpravi so nato številni svetovalci opozicije ugotavljali, da je leva sredina v bistvu pri koncu in da bo Brandolin brez dveh Zelenih s 13 glasovi na 25 upravljal Pokrajino le z veliko težavo. Razen načelnika NZ Maniacca pa tudi v posegih opozicije ni bilo pretirane ostrine, kot da bi se desna sredina paC sprijaznila z dejstvom, da je večina nekako le premostila krizo. Forza Italia je o tem pred sejo priredila tiskovno konferenco, kjer so levo sredino opisali kot splav brodolomcev, ki za silo še pluje a se bo slej ko prej potopil. FI, so dejali, bo podprla sklepe, ki so v interesu goriške skupnosti, druge pomoči pa ne bo nudila. Pironi (LD) je na seji izrazil zadovoljstvo za premostitev krize, kritiziral pa je izsiljevanje nekaterih komponent Oljke, ki so krizo izzvale ne zaradi programskih nesoglasij paC pa zaradi drugih interesov. Na Fiorellija je apeliral, da bi Zeleni Cimprej preklicali svoje kritično zadržanje. Odgovor je bil odklonilen. Zeleni so šli v opozicijo, je dejal Fiorelli, ker Brandolin ni sprejel njihovih bistvenih zahtev (mesto v Fundaciji hranilnice, zamenjava v pokrajinski upravi) a tudi zaradi drugačne politične ocene: Brandolin bi bil moral odstopiti pred nekaj tedni in omogočiti volitve že aprila, ko bi bil moCan; tako pa bo životaril do prihodnjega leta, ko bo sočasnost s političnimi volitvami negativno prizadela Oljko. Zeleni menijo, da je to napaka in se že vnaprej kličejo izven te igre. Tako Fiorelli, po drugi strani pa je »zeleni« odbornik Bon v izjavi za tisk utemeljil nasprotno stališče in prepričanje, da morajo Zeleni aktivno prispevati za uspešno delo levosredinske uprave. KZ poziva kmete, naj se udeležijo pohoda za Štandrež Kmečka zveza se pridružuje protestu štandreških društev in organizacij proti določilu regulacijskega načrta goriške občine, po katerem naj bi Sirih obrtno cono in razlastili 60 tisoč kv. metrov kmetijskih površin na območju Standreža. Obrtna cona, cestni in obmejni objekti ter širjenje območja za nove rezidenCne gradnje na slovenskem območju, ki je bilo že podvrženo hudim razlastitvam, je jasen primer ogrožanja manjšinskih življenjskih oshov in posledično manjšine same. KZ zahteva, da občinska uprava Črta navedene posege na območju Standreža in naj po posvetovanju s prizadeto skupnostjo in njenimi organizacijami izdela nov urbanistični plan, ki naj bo izraz družbenih in gospodarskih potreb štandreške skupnosti. Kmečka zveza poziva zato vse elane in ostale kmete, da se množično udeležijo protestne manifestacije Pohod Standreža na Gorico, ki bo jutri ob 10. uri s štandreškega trga pred cerkvijo. NOVICE Šolski skrbnik pojasnjuje, da ni ukazal odstraniti razpel Šolski skrbnik Vito Čampo je v izjavi za tisk demantiral trditve, češ da je ukazal odstranitev razpel iz uCilnic državnih šol. Skrbnik s tem odgovarja na nedavne polemike v goriškemobcin-skem svetu, kjer je Severna liga zagnala vik in krik zaradi domnevnega odstranjevanja katoliških simbolov in sprejemanja tudi drugih religij. Skrbnik pojasnjuje, da tako ministrska okrožnica iz leta 1988 kot odločitev Državnega sveta iz istega leta dopuščata prisotnost razpel v šolah in sicer ne kot simbolov neke religije paC pa »kot simbola krščanske civilizacije in kulture« in torej nekih univerzalnih vrednot, ki presegajo specifično versko dimenzijo. Skrbnik tudi meni, da republiška ustava, s tem ko priznava enakopravnost vseh veroizpovedi, še ne prepoveduje razobešanja v javnih poslopjih simbolov, kakršen je križ, ki so del našega zgodovinskega premoženja. Valenti in Devetag na Dunaju za razstavo o goriškem baroku Zupan Gaetano Valenti in odbornik za "kulturo Antonio Devetag bosta danes na Dunaju predstavila tamkajšnjim novinarjem razstavo Goriški barok ( s spornim podnaslovom: Italijansko mesto v habsburškem cesarstvu). Do obiska prihaja v dokaj neprimernem političnem obdobju, ko je demokratična mednarodna javnost zaradi Haiderja osamila Avstrijo. Odbornik Devetag zato v posebni izjavi za tik opravičuje obisk, Ceš da mora kultura presegati trenutne politične polemike in »ohranjevati odnose miroljubnega sožitja med narodi, ki so temelj delovanja goriške občinske uprave«. Med razlogi predstavitve je gotovo tudi želja, da bi s pomočjo razstave pritegnili v Gorico obiskovalce iz Avstrije. ŠTANDREŽ / NA HRVAŠKEM TOVORNJAKU ODKRILI 4 TONE TOBAKA Milijardna zaplemba cigaret KNJIGA / DANES Preteklost skozi oglase Kmečka banka bo danes ob is. uri v Kulturnem domu v Gorici predstavila knjigo Marka Wal-tritscha »Oglasi - inser-zioni @ Goriška matica«, ki je izšla v počastitev 90-letnice banke. Dvojezična knjiga na 128 stra-neh obravnava reklamne °glase, ki so izhajali v Koledarjih Goriške matice med leti 1920 in 1940. Vec kakor tristo slovenskih in italijanskih trgovcev je v teh koledarjih objavilo nad tisoč oglasov. VValtritsch piše tudi o pristonosti slovenskih bank v Gorici in o 90-let-Pi zgodovini Kmečke banke. Dodan je tudi ce-°tni seznam oglaševalcev. Knjiga je bogato ilustrirana, reproducirane so platnice vseh 21 kole-arjev in drugo gradivo. Kmečka banka, ki bo nocoj zaključila niz proslav ob 90-letnici, obvešča delničarje, da bodo n j igo lahko dvignili na nocojšnji predstavitvi ali v naslednjih dneh v tajništvu banke na Verdijevem korzu. Slovensko-italijanska meja na Goriškem je v zadnjem Času pod nadzorom varnostnih organov predvsem zaradi pojava nelegalnega priseljevanja tujcev, ki je zasenčil tudi nekdanje tihotapske dejavnosti. Očitno pa so slednje še vedno vabljive in donosne, kot dokazuje včerajšnja rekordna zaplemba kar štirih ton cigaret na tovornjaku hrvaške registracije na mednarodnem mejnem prehodu pri Standrežu. Tovornjak je menda pripeljal na mejni prehod že predsinoCi. Uradno je prevažal les in sicer smrekove deske iz Bosne na Portugalsko. Ko pa so včeraj finančni stražniki in osebje carinske uprave na mejnem prehodu izvedli podrobnejši pregled tovora, je kmalu prišel na dan skriti »zaklad«. Deske, ki so bile naložene na 10 podstavkih so bile v resnici prežagane, s Čemer so tihotapci v notranjem delu tovora pridobili na vsakem podstavku prostor za 40 po 10 kilogramov težkih kartonov cigaret znamke Regal. Skupno je torej.tovornjak prevažal kar 4 tisoč kilogramov tobaka. Vrednost utajenih carinskih pristojbin presega milijardo lir, vrednost cigaret pri proizvodnji pa znaša še dodatnih 300 milijonov lir. Finančni stražniki so pri priči aretirali oba voznika tovornjaka. To sta 50-letni oCe S.K. in 26-let-ni sin D.K., oba hrvaška državljana. Pospremili so ju v goriški zapor v Ul. Barzellini na razpolago sodnim organom, katerim bosta morala pojasniti, po Čigavem naročilu sta prevažala cigarete in kam je bil neprijavljeni tovor pravzaprav namenjen. Finančni stražniki domnevajo, da cigarete niso po- tovale na Portugalsko, paC pa naj bi bile namenjene na angleško tržišče. Cigarete so seveda zaplenili in jih začasno spravili v zapečateno skladišče na blagovnem postajališču Sdag blizu mejnega prehoda, prav tako zaplenjen pa je tudi tovornjak znamke DAF vreden okrog 300 milijonov lir. Na sliki (foto Bumbaca) finančni stražniki z zaplenjenimi cigaretami KINO GORICA VITTORIA 1 17.00-18.45-20.30-22.15 »Toy’s story 2«. VITTORIA 3 17.00 »La seconda ombra«. 18.30- 20.15- 22.00 »East is east« CORSO RdeCa dvorana: 17.15- 19.45-22.15 »American beauty«. L Kevin Spacey in Annette Be-ning. Modra dvorana: 17.30- 20.00- 22.15 »Colpevole dTnnocenza«. I. Tommy Lee Jones in Ashley Judd. Rumena dvorana: 16.45 »L’uomo bicentenario«. 19.00- 21.450 »Le ceneri di Angela« TRZIC EXCELSIOR 17.00-18.45-20.30-22.15 »Toy’s story 2«. H OBVESTILA GOSTINSKA SEKCIJA SGZ vabi elane na 4. občni zbor, ki bo na sedežu združenja v Ul. Roma 20 v. torek, 15. trn., ob 16. uri. Ob poročilu načelnika in volitvah novega odbora bo na srečanju tudi predavanje geom. Persoglie o novostih glede varnosti pri delu (zakon 626) in predpisih o HACCP. KC L. BRATUŽ skrbi tudi za vaše zdravje in lepoto. Zato vas vabi na teCaj telovadbe ob ponedeljkih od 18.45 do 20. ure. Za informacije tel. 0481-531445 v jutranjih urah. E3 ČESTITKE Kulturno društvo Skala izreka iskrene Čestitke ROBERTU JURNU in družini ob rojstvu hčerke. Čakali in dočakali smo Veroniko Svoji dirigentki Alenki in možu Madianu Čestitamo vsi Kraški slavčki PRIREDITVE V TELOVADNICI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo danes ob 17. uri »Gym-show« v sodelovanju s telovadnimi društvi iz Nove Gorice in Trsta. Prikazali bodo vadbo skupinskih vaj in orodne telovadbe. Nastop bo v spomin na umrlo kolegico Normo Simoniti iz Podgore. 2. BALKAN FEST v okviru sezone »Across the border« bo nocoj v klubu LOKO’ (ul. Lantieri 4) po 22. uri. Glasba DJ-a Hodge-sa. Vstop prost. SKPD F.B.SEDEJ prireja nocoj ob 20.30 Prešernovo proslavo v Sedejevem domu. Predstavili bodo Briški zbornik, za glasbeno kuliso bo poskrbela pevska skupina Akord iz Podgore pod vodstvom M. Špacapana. SKD HRAST v sodelovanju z župnijo sv. Martina - Doberdob vabi na veCer Po Nediških dolinah - Benečija v sliki in glasbi v nedeljo, 13. februarja, ob 18.30 v župnijski dvorani v Doberdobu. Sodelujejo pevska skupina Beneške korenine, MePZ Hrast ter Miha Koren z diaposnetki. DRUŠTVO TRZIC prireja v ponedeljek, 14. t.m., ob 20.30 v tržiškem občinskem gledališču Prešernovo proslavo - dan slovenske kulture. Priložnostni nagovor bo imela Vera Tuta Ban, kulturni program bodo izvajali violinist Črtomir SiškoviC in pianist Lu-ca Ferrini ter igralka Miranda Caharija. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSIR., Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana, tel. 0481-482787. POGREBI DANES iz Tržiča: 13.00, Severine Luigi Rusin iz splošne bolnišnice v Be-gliano. 90 BANCAGRICOLA KMEČKA BANKA Vabljeni ste na predstavitev knjige Marka VValtritscha oglasi - inserzioni @goriška matica ki jo je Kmečka banka izdala ob zaključku proslav ob 90-letnici svoje ustanovitve. Knjigo bomo predstavili v Kulturnem domu v Gorici, danes, v petek, n. februarja 2000, ob 18. uri. članom na razpolago na predstavitvi in na tajništvu banke. SKPD F.B. SEDEJ vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO Danes, 11. februarja 2000, ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu Ob tej priložnosti bodo predstavili Briški zbornik, za glasbeno kuliso bo poskrbela pevska skupina Akord iz Podgore pod vodstvom dr. Mirka Špacapana. UR€DNIŠWO IN UPRAVA GORIŠK6 REDAKCIJE Primorskega dnevnika poslujeta v'novih prostorih V GORICI, ULICA GARIBALDI 9 Telefonski številki in št. faxa ostanejo nespremenjene Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/672871 1 Faks: 040/6728799 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 SDGZ / SEJA ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO IN STORITVE Precej pozornosti sodelovanju pri pobudah za obnovo Balkana O tem se veliko govori, konkretnih akcij pa ni - Govor še o drugih problemih TRST - Zadnja seja odbora sekcije mednarodne trgovine in storitev pri SDGZ je bila izredno zanimiva, saj so argumenti, o katerih se je razpravljalo, zadevali Širšo problematiko mednarodnih odnosov in ne samo elanov sekcije. Po uvodnih besedah predsednika sekcije Edija Ferluge, ki je tudi podal krajši pregled opravljenega dela, je sledilo poročilo o stanju na Balkanu. Stanje na tem delu Evrope so podrobno orisali na konferenci v Vi-cenzi, ki jo je priredila »Task Force Nord-Est«. Ta zastopa deželne uprave Tri veneta in tesno sodeluje z meddeželnim operativnim odborom trgovinskih zbornic in stanovskih združenj tega področja, v katerem je prisotno tudi SDGZ. V glavnem se o morebitnih pobudah v državah bivSe Jugoslavije veliko govori, konkretnih potez pa še ni videti na obzorju, Čeprav se družba Fine-st že pogovarja z nekaterimi drugimi finančnimi družbami, kako zavarovati kredite v tamkajšnjih državah. Italijanski parlament pa bo v kratkem izglasoval zakon za rekonstrukcijo Balkana in s tem dodelil začetno finančno dotacijo 400 mi- lijard lir za obnovo področij in za kritje nevnovCenih kreditov. Del teh sredstev naj bi bil namenjen podjetjem, ki so bila oškodovana zaradi vojne vihre na tem območju in so že posredovala zadevno dokumentacijo. Za včlanjena podjetja, je dokumentacijo zbiralo SDGZ. Med pobudami v tekočem letu je bilo veliko govora o misijah, ki jih namerava prirediti italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino. Člani odbora so soglašali, da mora Združenje enotno nastopati in pri teh pobudah ministrstva sodelovati s svojimi predstavniki. Že v kratkem sta predvidena obiska v Makedonijo in na Hrvaško. Odborniki sekcije so tudi sklenili, da povabijo na pogovor tudi konzula Republike Hrvaške v Trstu in odgovornega za »Task Force« za Furlanijo-Julijsko krajino, inženirja Razza. Sprejeli so tudi sklep, da bi lahko tudi samo Združenje organiziralo srečanja in obiske pri raznih usanovah v bližnjih republikah. Nekateri člani so podčrtali pomembnost iskanja alternativnih poti, da bi ne bili vedno odvisni od balkanskih tržišč. Ravnatelj Združenja Vojko Kocjančič je prisotnim posredoval izčrpno informacijo o prizadevanjih SDGZ da bi v odbor Trgovinske zbornice, ki ga bodo v kratkem obnovili, vključili CimveC elanov SDGZ. V razpravi je prišla na dan tudi potreba po Cim tesnejšem povezovanju elanov. Za to pa je prej pomembno začrtati strategijo razvoja za slovensko gospodarstvo v Italiji. V tem okviru pa bodo tudi mednarodni operaterji dali svoj prispevek. S tem v zvezi so bili odborniki seznanjeni tudi s pripravami na akcijo za pridobitev novih elanov, ki se bo zaCela v kratkem. Odbor sekcije je zamisel podprl in se obvezal, da bo sodeloval pri včlanjevanju novih podjetnikov, saj ima Združenje samo s široko bazo možnost nadaljnjega razvoja. Po zaključku seje je sledilo še srečanje z dr. Demetrijem Bauzo-nom, izvedencem družbe LB Inter-finanz, ki spada v grupo Nove ljubljanske banke. Dr. Bauzon je predaval o zavarovanju in odkupu kreditov, torj o področju, ki je za mednarodne operaterje, predvsem tiste, ki poslujejo na tržiščih bivše Jugoslavije, zelo pri srcu. »Forfai-ting« in »export faetoring«, sta dva finančna inštrumenta, ki bistveno pripomoreta k znižanju ri-zika plačilne nezmožnosti kupca. Pri prvem lahko italijanski izvoznik dolgoročno finansira odjemalca, za katerega daje garancijo za plačilo njegova banka. Seveda mora biti banka finančno sposobna in že preverjena od izvoznika. Export faetoring pa je dejansko odkup rizika. Italijanski izvoznik lahko izbere med veC opcijami: od upravljanja kredita do prave prodaje, s katero dokončno prenese celoten riziko neplačila na posredniško podjetje. Podjetje si za to uslugo zaračuna ceno, zato je znesek, ki ga izplača izvozniku, bistveno manjši od zneska kredita. Zanimivo predavanje je spadalo v sklop strokovnih srečanj, ki jih sekcija namerava izvesti v tem letu. Odborniki sekcije so se dogovorili, da bodo poskušali preko SDGZ takim pobudam dati še veCjo odmevnost. Denis Salvi EUROCHAMBRES / RAZISKAVA Evropski podjetniki optimistično v leto 2000 Izvedena je bila med podjetniki dvanajstih članic EU BRUSELJ - Redna letna raziskava o gospodarskih iz-gledih, ki jo vsako leto med podjetniki Evropske unije izvede združenje evropskih trgovinskih in gospodarskih zbornic Eurochambres, je pokazala, da so podjetniki v leto 2000 vstopili z velikim optimizmom (največji v minulih sedmih letih). Razprave, ki jo je o rezultatih raziskave Economic Survey 2000 včeraj v Bruslju pripravilo združenje Eurochambres, se je udeležil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Cuk. Podjetniki za letošnje leto pričakujejo krepitev gospodarske rasti, ki bo usmerjena predvsem na domaCo porabo. Veliko si podjetniki obetajo tudi od izvoza in sicer, kot razlaga Eurochambres, zaradi trajne gospodarske rasti v ZDA in zaradi nizkega teCaja evra. V skladu z napovedmi o naraščajočem trendu zaposlovanja tudi evropski podjetniki pričakujejo pozitivno sliko. Tistih, ki pričakujejo, da bodo zaposlili nove ljudi, je za 11 odstotkov veC od tistih, ki pričakujejo zmanjšanje števila delovnih mest v svojih podjetjih. V anketi je sodelovalo veC kot 100.000 podjetnikov iz 83 regij EU, ki so skupaj za- služne za 95 odstotkov uniji-nega v bruto domačega proizvoda. Od petnajstih Članic unije v raziskavo niso bile zajete Grčija, Belgija in Irska. Jožko Cuk je menil, da bi bilo v prihodnje smiselno v raziskavo zajeti tudi podjetnike iz pridruženih članic EU. Sicer pa GZS vsako leto na modelu raziskave Eurochambresa izvede anketo med slovenskimi podjetniki. Tudi podjetniki iz Slovenije po Čukovih besedah na leto 2000 gledajo z optimizmom, na nekaterih področjih celo z večjim, kot v EU. Slovenija v omenjeno raziskavo sicer ni vključena, vendar pa GZS opravlja podobne ankete. Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri GZS je tako lansko jesen med slovenskimi podjetniki izvedla podobno anketo, rezultati pa so pokazali, da so ocene ekonomskih kazalcev za leto 2000 celo nekoliko boljše od povprečja držav, ki so bile zajete v raziskavi Eurochambers. Slovenski podjetniki so bili glede rasti prihodkov za leto 2000 bolj optimistični od evropskega povprečja, po posameznih državah EU pa so jih prehiteli le predstavniki Finske, Švedske, Španije in Portugalske. Izvozna pričakovanja za leto 2000 pa so bila v primerjavi z ugotovitvami raziskave Eurochambers veliko bolj pozitivna od primerljivih v EU. Eurochambres povezuje 33 nacionalnih zborničnih organizacij iz 32 evropskih držav, 1300 trgovinskih in gospodarskih zbornic, med njimi tudi GZS, ter 14 milijonov podjetij, od tega 95 odstotkov malih in srednjih. Slovenija je Članica združenja evropskih trgovinskih in gospodarskih zbornic od leta 1992. (STA) V Pordenonu včeraj odpili 10. Samumetal PORDENONE - Na pordenonskem sejmiSCu je včeraj deželni odbornik za gradbeništvo Maurizio Salvador odprl 10. sejem Samumetal in 4. sejem Sasme, s Čimer se je tudi zaCelaletošnja sejemska sezona v Poredeno-nu. Samumetal je sejem, ki je namenjen izdelovalcem in prodajalcem strojev in orodja za obdelavo kovin, odprt pa bo do 14. februarja vsak dan od 9.30 do 19. ure. Na več kot 28 tisoč kvadratnih metrih pokrite površine se bo do ponedeljka predstavilo veC kot SOOrazstavljal-cev, ki zastopajo 850 različnih znamk strojnega orodja za obdelavo kovin. Pričakujejo približno 20 tisoC obiskovalcev iz tega sektorja iz Italije in sosednjih držav. Britanska centralna banka dvignila obrestno mero LONDON - Britanska centralna banka Bank of England je včeraj zvišala ključno obrestno mero za 0, 25 odstotne točke. To je že četrto zvišanje obrestne mere v zadnjih šestih mesecih. Temeljna obrestna mera za posojila se je tako s 5, 75 odstotka povišala na šest odstotkov. Britanska centralna banka to obrestno mero uporablja pri posojanju denarja finančnim inštitucijam. Centralno banko Velike Britanije trenutno najbolj skrbi naraščanje domače potrošnje, ki presega pričakovanja. DAVKI / DANES ZADNJI DAN. ZA PLAČILO Davek na posest avtomobila Gre za avtomobile, pri katerih je davek zapadel decembra RIM - Samo še danes je Cas za plačilo arhiv za plačilo preko računalnikov v tako imenovanega davka na posest avtomobila, od jutri dalje pa bodo zamudniki že plačevali kazni. Do prvega marca bo ta kazen minimalna in bo znašala 3, 75 odstotka (in zamudne obresti za vsak dan zamude) od dolžnega zneska. Davek (it. bollo) so dolžni plačati vsi tisti lastniki avtomobilov, katerim je ta davek zapadel decembra lani. Avtomobilisti bi ga sicer morali plačati že do konca januarja, vendar je finančno ministrstvo podaljšalo rok, ker ob koncu prejšnjega meseca ni deloval davčni trafikah. Nobenega podaljšanja pa ne bo za lastnike motornih koles in vozil z majhno prostornino. Pri teh rok za plačilo davka zapade 29. februarja. Znesek, ki ga je treba plačati, dobimo tako, da vsak KW moči, ki je označen v prometnem dovoljenju, pomnožimo s 5000. Davek je mogoče plačati v postnih uradih in v izpostavah ACI, plačilo pa je možno tudi v trafikah, ki so opremljenje za igranje lotta, kjer dolžni znesek avtomatično izpišejo na potrdilu na podlagi registrske številke avtomobila. O Ulica Malta 2, 341 70 GORICA Tel. 0481.538075 - Faks 0481.31824 e-mail: info@lbinterfinanz.it LB InterFinanz Italia s.r.l. forfaiting • izvozni faetoring • izvozno finansiranje in svetovanje TEČAJNICE — Z EVRO= 1.936,27 LIRE 10. FEBRUAR 2000 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ J VALUTA 10.2. 9.2. ameriški dolar 0,9868 0,9934 japonski jen 107,11 108,16 grška drahma 332,80 332,80 danska krona 7,4448 7,4436 švedska krona 8,4800 8,4955 britanski funt 0,61260 0,61690 norveška krona 8,0695 8,0825 češka krona 35,688 35,632 ciprska lira 0,57617 0,57620 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 255,75 255,66 poljski zlot 4,0983 4,1072 slovenski tolar 201,0417 200,9110 švicarski frank 1,6060 1,6092 kanadski dolar 1,4317 1,4334 avstralski dolar 1,5587 1,5620 novozelandski dolar 2,0010 2,0044 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 10. FEBRUAR 2000 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 OSTALE VALUTE EVRO NAKUP PRODAJA^ ameriški dolar 1,0001 0,9845 britanski funt 0,6207 0,6084 švicarski frank 1,6230 1,5897 danska krona 7,5870 7,3008 norveška krona 8,2719 7,9011 švedska krona 8,6852 8,21698 kanadski dolar 1,4610 1,4072 grška drahma 349,99 304,65 japonski jen 111,49 104,74 avstralski dolar 1,6446 1,5364 slovenski tolar 208,2 197,58 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 35,205 slovaška krona 55,35 43,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA <2>.........-1 2500 m............-3 2864 m.............-4 -V 2/11 O o VIDEM 2/11 GORICA 5/10 KRANJSKA GORA q TRŽIČ -2/6 O KRANJ <£^ ^N. GORICA 5/10 -'LJUBLJANA -1/7 ZAGREB čZS POSTOJNA o ‘2/6 N. MESTO O KOČEVJE O gORTOROŽ V soboto in nedeljo bo na Primorskem precej jasno, pihala bo zmerna burja. Drugje bo zmerno do pretežno oblačno. V nedeljo bo prevladovalo sončno vreme. INTERNET / PIRATI OHROMIILI POMEMBNE KOMERCIALNE SISTEME NA SVETOVNEM SPLETU VVASHINGTON - Ameriški Zvezni preiskovalni urad (FBI) je začel preiskavo v zvezi s piratskimi napadi na nekatere strežnike na internetu, je sporočila ameriška pravosodna ministrica Janet-Reno. Ameriška vlada želi zagotoviti, da bi elektronsko poslovanje omogočalo popolnoma varno izmenjavo podatkov, je še poudarila Janet Reno in dodala, da je preprečevanje kriminala na spletnih straneh ena od poglavitnih nalog ameriške vlade. Računalniški pirati so namreč prejšnje dni onemogočili uporabo nekaterih najbolj obiskanih strežnikov na internetu, kot so znani program za brskanje po spletnih straneh Vahoo, družba za vodenje dražb na internetu eBay, prodajalna knjig na mreži Amazon.com, elek- tronski supermarket Buy.com in svetovno razpredena televizijska mreža CNN. Naloga, ki čaka agente FBI, ne bo lahka, saj so računalniški pirati izredno usposobljeni: Clintonova uprava bo zato namenila nadaljnih 37 milijonov dolarjev (okrog 70 milijard lir) za izredno finansiranje boja proti računalniškim piratom ali hackerjem, kot jim pravijo v ZDA. Razlogi, zakaj se je prav te dni razvila tako huda ofenziva računalniških piratov, ki tokrat niso izbrali vladnih ustanov, kot pred časom, ko so vdrli v računalniški strežnik vohunske službe CIA, še nis znani. Tokrat je bil napad usmerjen proti komercialnim velikanom, zaradi cesar so v ZDA nadvse zaskrbljeni: »Gre za napad na sa- mo prihodnost države,« je dejala mistrica Reno, saj bi piratstvo lahko upočasnilo razvoj elektronske trgovine, ki je veliki biznis novega tisočletja. Predstavnica Clintonove administracije je napovedala, da bo preiskavo proti hackerjem in širšo politiko preprečevanja računalniškega piratstva vodila posebna federalna agencija za obrambo infrastruktur (National Infrastructure Protection - NIP) v sodelovanju z FBI, s sodstvom in s policijami posameznih držav. Direktor agencije NIP Ron Dick je zagotovil, da bodo v kratkem zajezili delovanje piratov, katerih delovanje spominja na vdore v telefonski sistem, ki so se dogajali pred nekaj leti: »Tehnologija je sicer modernejša, vendar jih bomo tudi v tem primeru znali odkriti,« je zagotovil Dick. Prizadeta podejetja zagotavljajo, da piratom ni uspelo - verjetno pa tokrat niso niti poskusili - vdreti v arhive, kjer hranijo podatke o kupcih in predvsem številke njihovih kreditnih kartic: ko bi se to zgodilo, bi slo za pravo katastrofo, ki bi prizadela NAPAD RAČUNALNIŠKIH PIRATOV Računalniški pirati (angleško hackers) so se doslej v glavnem lotevali sabotiranja strežnikov na mreži tako, da so se vključili v računalniške sisteme kot navadni ‘uporabniki skozi t. im. administrativni pristop v sistem. Te dni pa so se pri sabotiranju nekaterih komercialnih internetnih strežnikov poslužili drugačne oblike napada: pirati so jih namreč ohromili z napadom, ki sloni na t.im. onemogočanju dostopa (denial-of-service attack). Sistem za napad na internetne strežnike je naslednji. Hackerji vlomijo v večje število računalnikov, “ ki so povezani na mrežo: najprimernejši s računalniški sistemi velikih organizacij (viaa in velikih podjetij), ker so neposredno priključeni na samo ogrodje spletne mrež , po katerem podatki tečejo neprimerno hitreje. Ci Pirati vnesejo v te računalnike M manjši program, ki se neopaz ugnezdi v računalniški sistem, da bi opravljal ugnezdi katerem »spi«, ne i kakršnokoli dejavnost. H Z daljinskim ukazom računalniški pirati »zbudijo« program in m posredujejo cilj, kot n Pr: Ya vzpostavlja stik s ciljnim serverjem. . Računalniški server, ki je pod udarom, j preobremenjen zaradi neprenehneg izjemnega števila stikov. Piratski prog. ’ ki sproža kontakte, zakrije svoj izvo , da ga je zelo težko zaslediti. n Redni uporabniki interneta se H znajdejo pred stalno zasedenim dostopom v napadeni sistenh zato samodejno zavrača nji” poskuse, da bi se povezan. milijone kupcev in za dalj časa ohromila elektronsko trgovino. V Bruslju se je medtem Evropska komisija odločila, da bo pred poletjem vzpostavila vrsto pobud proti računalniškim pira- '"3i2l3ElOOE' tom. Prihodnji mesec ° =. d„=™=m r.du vrh-^ prog,,- predvidevaj*, nančno PodP°” za večjo "iFi izmenjavi Po- Check Email Personalize datkov.