Št. 52.______________ Iihaja dvakrat na tedea, in sioer v sredo in soboto ob 11. uri predpotdne ter stane z Isiednim prilogami ter s .Kažipotom* -ob novem leta vred po poŠti prejemtna ali v Gorioi na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. «60 pol leta-. ....... 6 , 60 . . , 3-30 četrt leta.......3, 40,, , f-70 Posamične Številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema. upravniStw „v . Gosposki alicf t?. 7. v 3orioi v »GoriSki Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od 8. are zjutraj do 6. sveder; ob nedeljah pa o^ 9. do 12. nre. N* naroČila brea dopetlane »*r«Snlre ie ne oziramo. Oglasi In ¦¦¦l«al«» se računijo po perit-vrsta^ 5o tiskano i-krat 8 kr., f-kut 7 kr., 3-krat 6 kr. jsal a vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po proefora — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj 1 V Gorici, v torek dne 28. junija 1904. Tečaj XXXIV. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr K. L i/.-?* UrednlStro se nahaja v Gosposki olioi St 7 v Gorioi v I. nadstr 2 urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in- praznikih od 9. do 12. dop. Upravaiitvo se nahaja v Gosposki ulici it 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase jo plačati loco Gorica. »opisi m.; se pošiljajo le ureduiSUn. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog nredništva, naj se poSiljajo le nprarnlStva. »PRIMOREC" Ichaja neodvisno od «So5e> vsak petek in stane vse leto 3 K »0 h ali gld. 1-60. «SoSa» ta .Primoreo. se prodajata v Gorioi v to-bakanu Bohwar* v QoMq nliol 'n Jellersits v Nunski oboi; __ T Irsta v tobakami Lavrenolfi na trgu dolla Caserma. an Kavčič v Gor se i. TaUfon it. 83. - »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Ricmanjsko vprašanje. ledno izmed prav važnih slovenskih vprašanj je brez dvorna ricmanjsko. Naravnost občudovanja so vredni priprosti Ricmanjci, ki se borijo tako samozavestno, tako prepričano, tako navdušeno in tako dosledno za svobodo vesti, za svobodo vero-izpovedanja in pa proti izkoriščanju in iz-mozgovanju od strani katoliških župnikov, oprtih na moč politiSke oblasti. Malo prijateljev imajo Rlctnanjei, pa dosti nasprotnikov. Gotovo je, da vsak posten Slovenec sočustvuje z njimi, gotovo je pa tudi, da jih blatijo naši klerikalni ihti ter da stojijo na takem stališču, kakor tržaški škof Nag! pa vlada, ki hočeta pokoriti Ricnianjce ter jih pahniti nazaj v sužnjost dolinske duhovščine. Včasih smo culi Se precej lepe glasove o Ricrnanjih iz Trsta,,ali le-ti so utihnili, in če bi Slovenci no imeli naprednega časopisja z dnevnikom, bi se najbrže sploh nič več ne culo o Ricrnanjih. Milostno je to, ali tako je. V .Slov. Narodu" je izSla trsta člankov, v katerem se opisuje z nova ricmanjsko cerkveno vprašanje, kjer pa je povedano tudi se marsikaj, kar poprej ni bilo znano. Ker so ti članki velezanimivi in ker smo bili opozorjeni na nje tudi naravnost iz Ricmanj, podajemo tu iz njih n-.koliko posnetka. V Ricrnanjih že 18 mesecev ni bil krščen noben otrok, ni bil nihče cerkveno pokopan in nobene cerkvene poroke ni bilo. Ricmanjsko cerkveno vprašanje je Se vedno nerefieno. Sicer imamo zakone, ki določajo vsakemu versko svobodo — ali kaj takega ni za slovenskega kmeta! Slovenski kmet mora molčati pa plačevati in ostati v veri, kakor hoče škof pa vlada. Če bi živel Jožef 1I„ potem bi že bilo prav, ali Jožefov II. je malo v zgodovini. Pod njim je bila ustanovljena za Ricmanje samostalna duhovnija, in če bi s!o po prav'c;. bi morali imeti v Ricrnanjih že davno svjo župnijo; tako pa imajo vedno le le kaplanijo ter spadajo pod dolinsko župnijo. Seveda to nese, in stola-kov, takorekoč darovanih, niso bili pri volji pustiti dolinski župnik«. Dolinska duhovnika sta prijemala iz R:cmanj po 450—500 gld., za to pa je opravil dolinski župnik eno malo na kto, kaplan pa kzkih sedem ali pa Se toliko ne. Drugih opravil nista imela v H Jemanjih. Če niso imeli v Ricmaruh kaplana, je opravljal ta posel kaplan h M irsh«, katerega je biu treba seveda odško.tuvat*. 0-» so pa hoteli imeti ob nedeljah in praznikih maso, poleni so morali v Trst po kakega duhovnika, ki seveda tudi ni prisci zastonj. Tako so plačevali včasih 4 duhovnike, imeli pa niso nobenega. C.i so ga imeli, so morali prispevati k njegovi plači, polrg t»»g.i pa plačevati tudi duhovščino v Dolini. — Cerkveno premožen-« ricmanjsko so upravljali iupniki iz Doline, in sicer tako, da je tega premoženja na papir.u 40.000 K, v resnici pa ga ni niti :!0.000 K. Vrhu vsega drugega su bili ti duhovniki neljubrzuivi z RemanV;, prijazno lice so imeli zanje le ob času trgatve! Če je kdo potreboval izpisek iz cerkvenih knjig, je moral po ta izpisek najprej k domačemu kaplanu, potem pa v Dolino, eno uro daleč, kjer je župnik prepisal kpi&ck, djal nanj kolek, za kar je bilo treba Meti 50 krajcarjev takse. Koliko časa se je izgubilo tako l Opctovano in opetovano so prosili Ricmanjci, naj se odpravijo taki neznosni odnoltji, prosili so in presiti, ali vse je bilo zamiai. Ko je umrl Ida 1899. župnik v Dolini, Ivan Vari, so se obrnili takoj zopet do tržalkega ordinarijata in do na-iijestnistva za pomoč, da bi so Ricmanje končno otreslo Doline ter dobilo svojo župnijo. Kaplanije Borst, Doljunec, Klanec in Podgorje so se jim pridružile. Ranjkemu Ikofu Šterku so vse razložili ustmeno. Na to so pripoznali na ordinarijalu pa tudi nana-meatnistvu, da Ricmanjci po krivici plačujejo dolinsko duhovščino. Obljubljali so marsikaj, razpisali župnijo v Dolini z dodatkom, da jo lahko vs^ki čas razdelijo, ali to je bilo le navidezno, kajti poiskali so župnika, o katerem so sodili, da užene Ricmanjce v stari tir. Instalirali so novega župn-ka Zupana na vse stare .pravice" d-jliaske župnije. Potem Šele so sklicali v Dolino neko komisijo glede ustanovijenja novih župnij v Rictranjih in že navedenih treh sosednih krajih, Povabili so srenjske poglavarje in druge veljavne može. Okoli 100 j'h je bilo. To je bilo imenitno zborovanje! Okrajni glavar Schsffenhauer je z drugo I gospodo računal po zemljevidu dve uri, kako daleč je o.i Doline do B^Ijunea, dati mora vedeti, da je le 20 minut. Navzoč je bil tudi novi župnik Zupan, ki je pa lepo molčal. Koncem konca je povedal glavar, da bodo morali Ricmanjci še nadalje plačevati dolinsko duhovščino, dokler se ne resi vprašanje* o novih nameravanih župnijah. Navzoči so hitro spoznali, kako jih hočejo spraviti na led, čes, sedaj začno plačevati in s časom se pozabi na nove župnije, pa ostane vse lepo pri starem. Ali kmetje so rekli soglasno: Ne bomo jih več plačevali. Glavar pa jim je na to prav prijazno zapretil z žandarji in vojaki! Možje so zakriknili, in glavar je Sel bled v sosedno sobo. Zraven tega so jim prečilali neki odlok tržaškega ordinarijata, da ni n o b o n e g a vzroka za ustanovitev novih župnij v Ricrnanjih, Borltu in Roljuncu, marveč le za Klanec in Podgorje. Prve tri pač nesejo dosti Dolini, zato jih niso hoteli izpustiti. Ker se je še po drugem šikaniranju pokazalo, da jih imajo v Trstu le za norca, so končno sklenili možje, da ne odnehajo na nikak način, in končno so so obrnili na Škofijski grsko-katoliski ordinarijat v Križevcih na Hrvatskem za izstop iz latinskega na grsko-katoliski obred. Od tam je došcl odgovor, da se storijo primerni koraki v uresničenje opravičenih želja. Radi tega so prijavili prve dni meseca avgusta leta 1900. vsi prebivalci Ricmanj okr. glavarstvu v Kopru svoj izstop iz katoliške cerkve latinskega obreda in pristop grško-katoliškemu obredu. Okr. glavarstvo je sprejelo to na znanje ter obvestilo o tem ordinarijat in dolinskega župnika. Prepis je dobil tudi župan s pristankom, naj naznani svoječasno, kadar bodo sprejeti v grško-katoliški obred. Čez leto dnij pa je namestnistvo v Trstu razveljavilo ta odlok, ce5, da se je okr. glavarstvo zmotilo! — Med »em pa je začelo vohunenje in poizvedovanje po tajmh .-olih in orožnikih, tudi župnik Zupan je igral policaja, iz ordinarijata pod vodstvom Nemca Nagla pa so se pošiljale v svet gorostasne zvijačnosti in laži. Lagali so celo, da so Ricmanjci inzultirali ranjkega Škofa Šterka! Šterk je bil radi verske zadeve trikrat v Ricrnanjih. Vsakikrat so ga sprejeli spoštljivo ter se pogovarjali ž njim po domače. Škof Šterk je pripoznal, da imajo Ricmanjci prav. Škof je povedal med drugim, da se je obrnil na grsko-katoliski ordinarijat v Križevcih za pojasnila v tej zadevi. Rekel je tudi, naj odstopijo od te nakane, da pojde on osebno na Dunaj izpo-slovat pri ministerstvu ustanovitev nove župnije in odpravit stare krivice. Kmalu potem je prišel v Ricmanje okr. glavar ter povedal, da se more ustanoviti nova župnija, samo za plačo novih župnikov bodo morali sami skrbeti, kajti pogoj za ustanovitev je ta, da se odpovedo prispevku iz verskega zaklada, kateri bi Sel na dobro duhovnikom v Dolini. Tu se je pokazalo, da je hotelo narediti namestnistvo dobro kupčijo. Okoli 1000 goldinarjev iz verskega zaklada za kaplanije bi morali odstopiti vladi, ta bi plačala v Dolino kakih 300 gold., drugo bi ostalo njej I — Dne 30. sept. 1900. je bil škof Šterk zopet v Ricrnanjih. Povedal je v cerkvi, da je bil na Dunaju in da je izposloval ustanovitev nove župnije v Ricrnanjih, Klancu in Podgorja h. Zato naj bi umaknili svojo prijavo o izstopu. Župan je dob", tudi odlok ministerstva, v katerem je bilo rečeno, daje dovolilo ministerstvo v principu ustanovitev nove župnije, ali namestnistvo je tu začelo zopet nagajati. Zahtevalo je pogajanje z župnikom in Gračani radi žel. postaje v Uerpetjalt, ki naj bi se priključili« novi Župniji v Klancu, dasi je bilo jasno, da župnik gračanski ne dovoli kar ta*o, da bi se kosala njegova župnija 1 Ricmanjci so zahtevali za čas, da se njihovo vprašanje končno, reSi, provizorično stanje, ter so izjavili, da ae pripoznavajo dolinskih duhovnikov kratkomalo ne. Seveda se jim zopet ni ugodilo. Novi župnik' pa je začel delali zmešnjave. Ko je bil napovedan romarski shod o sv. Juriju 1900., so bili izdani trije službeni redi, en?ga je izdal domači kaplan, drugega dolinski župnik, tretjega dolinski kaplan. Ko je prišel dolinski kaplan v Ricmanje, se je grdo obnaSal ter zabavljal Ricmanjcem, da ga je v neki krčmi gospodinja z metlo pognala čez prag... Oglasil pa se je bil končno v Ricrnanjih tudi sam dolinski župnik. Prišel je po denar! Poprej Islandski ribic. Picrre Loti. Roman. Iz francoščine prevel Fran šturm. (Dalje \ In nad vsem tem plava dih pohožnosti; ostanek prejšnjih Časov, neko spoštovanje do starodavnih obredov, Čudežno zaupanje v varstvo brezmadežno Device. Tik poleg krčme cerkev, temna vrata na steza j odprta, ob vhodu in po stopnicah še polno zelenja... Kadilo je dišalo, sveče se brlele v temi, in po stenah in obokih vse polno zaobljubnih tablic. Ob strani ljubečih deklic zaročenke ponesrečenih mornarjev, vdove utopljencev, ki so prišle sem v mrtvašnico v dolgih črnih oblekah in v majhnih, gladkih avbah; tiho, pobešenih očij stoje sredi tega kipečega življenja kakor temna grožnja. In tam Čisto blizu šumi in kipi morje, silno morje, ta velika rediteljica in velika um-Čevalka krepkih ribičev, šumi in kipi, zahtevajo svoj delež tega praznika... Vse to je napravilo na Marjetico nejasen vtis; bila je sicer na zunaj nekako veselo vznemirjena, v resnici pa se jej je krčilo sree, in čutila je, kako jo obhaja neka tesnoba pri misli, da bo morala ostati za vedno v tem kraju. Izprehajala se je po trgu, kjer se je igralo in plesalo po vrveh, in prijateljice so jej kazale na levo in desno mladeniče iz Paimpola in Plou-bazlaneca. Pred pevsko budo je stala gruča »Islandcev«, obrnjenih s hrbti proti deklicam. Gaud je osup- nila, ko je zagledala med njimi velikansko postavo, z nenavadno širokimi ramami, in rekla je jednostavno, ne brez lahke ironije: No, ta pa ni ravno majhen ! V resnici pa je tičala pod temi besedami misel: Ona, ki vzame tega širokopJečnika za moža, bo tesno izhajala s svojim prostorom! Obrnit se je, .ter jo pomeril s hitrim pogledom od nog do glave, kakor bi hotel reči: Kdo je ta deklica, da je nisem Se nikdar videl, pokrita z navadno avbo kakor druge Paimpole-čanke, pa vendar tako gosposka? Potem pa je pobesil oči, kakor bi je ne hotel spravljati v zadrego, in zdelo se je, da se je zopet zatopil v petjr Od njegove glave so se videli samo Še Črni lasje, *i so bili zelo dolgi in zadaj na tilniku močno skodrani. Poprej je izpraševala meni nič tebi nič imena vseh drugih mornarjev, a sedaj se ni upala tega storiti. Ta lep obraz, ki ga je komaj dobro videla, ta ponosen, nekoliko plašen pogled, te rjave, nalahno rumene trepalnice, ki so se hitro zapirale in odpirale nad njegovimi modrimi očmi, — vse to je napravilo nanjo vtis ter je nekako oplašilo. In to je bil »mladi Gaos«, o katerem je toliko cula pri Moanovih kot o dobrem prijatelju Silvestro-vem; na večer istega praznika ga je srečala, ko je šla s svojim očetom. Izprehajala sta so s Silvestrom roko v roki; ustavili so se ter se pozdravili... ... Tega malega Silvestra se je bila navadila smatrati nokako za svojega brata. Kot oddaljena sorod- nika sta se vedno tikala; - res, izprva je nekoliko pomišljala, bi li tikala tega odrastlega, sodsuiaajstlet-nega mladenča, ki je že nosil črno brado; toda ko je videla, da so ostale njegove otroške, ljubeznive oči vedno jednake, se ga je kmalu navadila, kakor bi bila že od nekdaj brez prestanka občevala ž njim. Kadar je prišel v Paimpol, ga je pridržala do večerje ; to ni imelo nikakih posledic, in Silvester jo jedel vselej s slastjo, kajti doma se mu ni godilo bog ve kako dobro... ... Pravzaprav ni bil Jan nič kaj uljuden, ko ga je videla prvič, — za vogalom ozke, temne ulice, zakrite z zelenim vejevjem. Privzdignil je samo hladno, skoro ponosno klobuk — to je bilo vse. Potem jo je pomeril hitro z istim bistrim pogledom ter obrnil oči v drugo stran, kakor da je nezadovoljen, da jo je srečal in kakor bi se mu nekam mudilo. Močen zahoden veter, ki se je bil dvignil med procesijo, je raztrosil po cesti zelene veje ter napodil na nebo črnih oblakov... Marjetica se je spominjala v svojih sanjarijah čisto dobro vseh podrobnostij: tiste črne noči, ki je padla na večer onega praznika nad Paimpol; tistih belih, z rožami posejanih zastav, ki so vihrale v vetru ob visokih zidovih; gruč glasnih »Islandcev«, ki so bežali pred bližajočim se dežjem pod strehe — vsega tega se je jasno spominjala, pred vsem pa onega velikana, ki je stal pre- njo s stran obrnjeno glavo in dolgočasnim obrazom, kakor da mu ni prav, da jo je srečal... Kako globoka izprememba se je izvršila v njej od onega časa J... se mu ni zdelo vredno, predstaviti se ter ogovoriti Ricmanjce. Dolinski župniki oskrbujejo premoženje ricmanjske cerkve. Vsako leto proti koncu so hodili v Ricraanje »sklepat račune*... Denar so pobrali ter ga odnesli v Dolino, odkoder ga ni veC v Ricmanje! (Pride Se.) Dopisi. Ie Mirna. — V zadnjem dopisu »Primorskega lista« so naši rodoljubni pevci »kat. del. društva* priobčili zelo pikantno ter zanimivo novico, v kateri me imenujejo, da sem lažiijiv in da se lažnjivost hitro spozna v dopisu, ker je dopis skrajno neumno »skrpucan«. Toda, da bodo vedeli, da nisem jaz lažnjiv in »skrpucan«, zatorej iim hočem nekoliko dokazov navesti, da so sami ".skrpueani* in laliijivi.V zadnjem »Prismo* jenem listu* torej pišejo, da je vse laž, kar je pisala »Soča*. Tako so n. pr. označili v prvi točki laži, da niso prišli vinjeni domov. Dragi Citatelji, to lahko sami razsodite, ako prikrokajo iz drugih vasij o po! Šestih zjutraj domov ter zaCno balin-caii, igrati ter druge neumnosti vganjati. Tega ne morejo prikrivati, ker jih je vsakdo lahko videl. To je res lep vzgled »kat. del. društva*. To smejo seveda uganjati samo udje ,kat. del. društva«! V .Primorskem listu« se izgovarjajo, da so bili vsi cel Cas trezni,in da so šli potem spat, ker niso mogli iti domov. Dragi Citatelji, dokazati vam hočem, kako so šli postelje iskat. Neki je šel kot snuhac, neki drugi je šel ž njim kot posredovalec, da si je snubač dobil postelje. Ta snubač je bil oče otrok. To se je sam izustil drugi dan, ko je prišel domov. To lahko dokažemo. V neki točki je bilo navedeno, da ni nihče prišel iz krčme ter vsled vinjenja padel in zaspal. Vprašal bi vas jaz, vsled česa pa je padel in zaspal, Ce de vsled vinjenja. To tudi lahko dokažemo. Vprašajte Antona Ma-rušica, kdo ga je vzdignil. Ako to ne zadostuje, priobčimo prihodnjič tudi osebo, katera ga je vzdignila. V četrti točki lažij je bilo označeno, da niso prikrokali, ampak da so zapeli dve prav lepi pesmi. Ko so prihajali domov, so zapeli dve taki pesmi, katere že vrabci na strehi čvričkati znajo. Ker se hru-pijo kot najuCenejši pevci na svetu in da ni videl Miren še takega pevskega zbora, zato bi se mogli sramovati takega krokanja. V peti točki so pisali, da so bili samo ,kr-ščansko-socijalni demokratje«, spodaj pa je bilo navedeno, da je bil tudi med njimi eden demokrat po Kopačevem kopitu. Torej tukaj se vidi, kako bi radi prikrili resnico, toda je ne morejo. Zraven tega pa obreku-jejo dobro izvežbanega pevca kot kopitneža. Ali dokler je bil ž njimi, ni bil kopitnež, a sedaj ga imenujejo kopitneža, ker ni hotel biti njih pristaš. To je seveda krščanska beseda katoliških pevcev. Toda ravno tega kopitneža, kakor ga imenujejo, so ga prišli prosit zopet, da naj obiskuje cerkveno petje. Tukaj se vidi, kakšni izvežbanci so. ker brez enega nič opraviti ne morejo, niti v cerkvi niti drugje. V šesti točki lažij pravijo, da morejo brez socijalnih demokratov nastopiti povsod, ter da pri zadnji veselici ni bilo med 25 sodelovatelji niti enega socijalnega demokrata ; toda,še »kopitneža* so prosili k sodelovanju veselice in tudi k razvitju »Sokolove« zastave v »Velodromu*. Ali on ni hotel soUalovati ž njimi, ker ta človek je nekoliko bolj razumen nego si oni mislijo. Da je pa pisala »Soča«, da so želi obilno pohvale pri prosti zabavi, ni laž, ker to čast je izkazala tudi vsem društvom ter seveda tudi wkat. del. društvu", in se je tako izognila sitnostij klerikalcev, radi česar bi lahko pisali, da »Soča* je izkazala vsem društvom čast, našemu društvu na katoliški podlagi pa ne. Zraven pa pravi, da so natopili edino le pevci »kat. del. društva", ni H to grda laž. Ali niso videli ljudje tudi pevcev našega društva »Ipava". Saj je lep dokaz, kako ste krokali, da me je bilo sram, ko so me drugi vprašali, odkod so ti pevci ter sem jim mogel z žalostjb povedati, da so Mirenski pevci »kat. del. društva". Tudi, ko je bil skupni zbor združenih pevskih društev Hajdrih »Morje Adrijansko", pristopila sta dva pevca »kat. del. društva«, enega ni nihče slišal, drugi je pa samo odpiral usta; toda slišati ga ni bilo. Slednji, kateri je znan kot njih »črkonoša«, je bil najizvežbanejši pevec, kateremu se je res čudila cela Gorica ter občudovala njegovo pamet. Njih društvo je v resnici pričelo živeti, toda ne kot »katoliško del. društvo«, ampak v prepiru in sovraštvu, tako da je zabela cela občina jih spoznavati, kakšni so ti katoličani. Radi pa bi zvedeli ime dopisnika, da bi napadali osebo. Tako imate dragi »ljubljenci« dovolj dokazov, in ako vam ni dosti o tem, vam hočem kaj več prihodnjič objaviti, tako da se prepričate, kdo je skrpucan in lažnjiv. Delavec. Domače in razne novice. Čas za prijavo k posebnemu vlaku »Goriškega Sokola" je še dO četrtka dne 30. t. m. opoludne, na kar bode Še le mogoče z železničnim vodstvom skleniti d jfinitivuo pogodbo na pod* lagi števiia priglašenih. Treba je torej, da se nemudoma zglasijo vsi, ki se hočejo voziti s tem vlakom. Koneeletnl izpit učencev glasbene šole .»pevskega in glasbenega društva* se bo vršil jutri ob 9 7» dopoldne v prostorih »Slovenske Čitalnice« v Gorici. Program obsega razne točke na gosli in klavir kakor razvidno spodaj. Stariši gojencev, pod-piratelji in člani društva, slavno občinstvo in ljubitelji glasbe so najuljudneje vabljeni, da se udeleže tega izpita mnogoštevilno. Vspored konecletnega lupita učencev »pevskega in glasbenega društva": 1. F. Schubert: »Otroška koračnica", za klavir na 4 roke, Ana in Helena Jerkič. 2. I. D on t: a) Allegretto, b) Andante, c) Andante religioso, d) Allegro moderato, svira zbor majhnih goslistov. 3. L6w: »Spominski list«, Franke: »Vspavanka«, za klavir na 4 roke, Marica Bajec z učiteljem. 4. Za gosli s spremljevanjem klavirja: M. Hauptmann: Sonatina, Vida in Milena Kra-ševec, G. F. Hahdel: L^rgo, Henrik Kodrin, M. Hauptmann: Roraanze, Anton Neffat, spremlja učitelj. 5. Za klavir: P. I. C*jkovskij: »Stara francoska pesem«, Antonija Jerkič, Oesten: »Na saneh*, Milena Kraševec. 6. I. HayJa: »Avstrijska himna*, svira zbor majnih goslistov; pri glasovirju — E Benigar in B. Volarič. 7. F. Schubert: »Vspavanka«, za klavir na 4 roke, Ana in Antonja Jerkič. F. Škroup: ista, ki sta vzbujala občudovanje v ekvipaži znane aristokratske rodbine. — Opozarjamo na ta omnibus rojake. — V hotelu je blizu 40 krasnih sob za ptujce. »Kje dom je moj?*, za klavir na 2 roki, Bogomila Volarič. 8. R. Schurujjnn: »Nokturno«, Ch. de Beriot: »Dve melodije«, a) Allegretto, b) Andante grazioso, na gosli igra Raoul Goen, na glasovirju spremlja učitelj. 9. L. v. Beethoven: »Spominski iht«, za klavir, France G'*goj, F. Schubert: »Marche heroique«, za klavir na 4 roke, Evgenija Benigar in B. Volarič. 10. F. Mazas: Duet za gasli op. 61, št. 4.: a) Allegro non troppo, b) Andante so-stenuto, e) Rondo, igra Raoul Coeu z učiteljem. Klavir: razred g. E. Komela. -~ Gosli: razred g. I. Mtchla. Začetek točno ob 9'/s dopoldne. faplt za telovadnega učitelja na srednjih šolah in pripravnicah je napravil te dni v Gradcu gospod Adolf S c h a u p iz Gorice. Izpit za vrtuarlco je napravila poleg 2e navedenih tudi g.čna Roža Maraževa. Umrl Je v Nagv-Topolovcu pri Te-mešvaru, zadet od kapi, naš rojak Mihael Kragelj, doma iz Doblarja pri Ročinju. Bil je tam načelnik železniške postaje, višji kontrolor kr. državnih ogcrakih železnic. Dosegel je starost 61 let. Lsia 1860. se je de-ležil vojne proti Italiji. Pri železnici je služil 37 let. V letu 1884. je dobil ogersko državljanstvo, ali radi tega ni pozabil svojega materinega jezika. Poročen je bil s Srbkinjo Popovič. Naj počiva v miru! Telovadno društvo »Solkanski Sokol" priredi v nedeljo 3. julija veliko veselico s sodelovanjem »Goriškega Sokola" na vrlu "osp. Al. Mozetiča v Solkanu. Vspored: 1. Telovadba: a) proste vaje, b) telovadba na orodju. 2. Srečkanje in šaljiva pošta. Po veselici ples, Svira vojaška godba. Začetek ob 4. uri. Vstopnina 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor telovadnega društva »Solkanski Sokol«. Kako dela poreSki Škof Flapp s KaStellrcI. — Na kratko smo že poročali, da je poslal med Hrvate v Kaštelir duhovnika Degrassija, ki lomi le za silo hrvatski, za to, da uvede tam povsodi latinščino in la-ščino ter prežene staro-sIovenšCino in hrvaščino. Na Telovo se je obrnil Degrassi do ljudstva pa povedal, čilaje laški dekret biskupa Fiappa, da se ima pri procesiji pe-vati evangelije edinoie po latinsko. Ljudstvo je bilo razdraženo, in ko so culi »Dominus vobiscum* pa »laitiuro s. evangelij* — kar se v Kašielirju od pamtiveka ni zgodilo — so preklinjali, mnogi se pokrili pa so Sli domov z otroki. Kakih 20 jih je šlo potem do Fiappa. Eden izmed njih: Prišli smo se pritožit. Vi ste nam obečali, da se nam bo pel evangelij vedno v slovenskem jeziku, ali na Telovo ga je pel naš upravitelj latinsko. Škof: Papež je že davno odredil, d* se ne sme rabiti v cerkvi dveh jezikov. Zato sem dal nalog tip, upravitelju, da nima več pevati evangelijev hr?atsko, marveč latinsko. Kastelirec; Pri nas se je pelo vedno hrvatski. Mi imamo hrvatske knjige stare 200 let, ljudstvo je vsled latinskega petja razzalolčeno, da ljuto je. Škof: Ne morem pomagati. Papež hoče tako, ali vsaki papež ima svojo moč ter more odrediti, kakor hoče. Kot pravi kristjani morate poslulati cerkvene poglavarje. J e d e u izmed poslanih: Ako nam vzamete naš jezik v cerkvi, pote ra ne potrebujemo ne duhovnika ne cerkve. Noče m o tudi vedeti za duhovnika, proč t njim! Postali hočemo makar socijalisti. Škof: Bodite, kar hočete! ™ V ostalem, tudi vas pokojni župnik PelMnjc pel sv. evangelije latinski. Oni: Ni res, ne ne! Škof: Res je. Oni: Ali ste ga slišali peti I Mi smo ga, pa je pel vedno iz ,«*veta» v našem jeziku. Škof: Sedaj velja, da poslušale sedanjega žup. upravitelja. Ako njega ne poslušate, ne poslušate hidl mene. Oni: Nečemo poslušati ni njega n i vas ni nikoga v tej stvari. Na Telovo bi se bila dogodila kmalu nesreča. Ali kar ni bilo takrat, more biti drugje. Vso nesreče, ki se pripeti, bo kriv pop. Škof srdito, se bije po prsih: Jaz sem mu dal nalog, da dela tako, kakor je delal na Telovo, ker tako hoče papež. (Dalje v prli**!.) In kaka razlika med glasnim šumom onega večera in globoko tišino, ki jo je obdajala sedaj! Kako miren in prazen je bil nocoj tisti glasni Paimpol, ko je sedela v mehkem majniškem polmraku ob oknu, sama, zapuščena, polna skrbi in ljubezni!... Drugič sta se videla na nekem ženitovanju. Mladi Gaos jej je bil odločen za par. Izprva si je domišljala, da ni s tem nič kaj zadovoljna: korakati po ulici s tem velikanom, ki je vzbujal s svojo korenjaško postavo pri vseh ljudeh pozornost in ki jej nazadnje ni vedel pravzaprav ničesar povedati med potjo!... In v resnici je čutila nekak strah pred tem ponosnim, nekoliko divjim pogledom. Ob napovedani uri so bili vsi zbrani za sprevod, samo Jana še ni bilo. Čas ja potekal, a njega ni bilo od nobene strani, in že so govorili nejevoljni gostje, da odidejo brez njega. V tem trenutku se je zavedla, da se je oblekla in prišla pravzaprav samo zaradi njega; s katerimkoli drugim mladenčem bi bila zanjo zabava in ples pomankljiva, brez pravega Končno je prišel, praznično, oblečen, ter se hitel brez vsakoršne zadrege opravičevati pri nevestinih stariših: iz Anglije je prišlo poročilo, da se je prikazala nenadno velika množina »potujočih rib«*) v smeri proti mestu Aurignjr, kamor morajo priti proti večeru; seveda so morale odjadrati vse ladje, kar jih je bilo v Ploubazlanecu, v naglici proti oni smeri. Po vaseh velika vznemirjenost. Žene so iskale svoje može po pivnicah ter jih podile od polnih kozarcev ter po- („kiop"), ribiški izraz za velike množice V originalu v bane« rib. — Op. prel. magale same ter hitele razpenjati jadra, kratko, povsod največja zmešnjava... Sredi med množico^' ki ga je obkrožala, je pripovedoval vse to z lahko živahnostjo; imel je posebne, njemu lastne kreinje, obračal je oči, in vselej, kadar se je nasmejal, je pokazal vrsto belih zob. Da bi bolje izrazil naglost, s katero1 se je vse vršilo, je pomešal med svoje pripovedovanje od časa do časa oni za-tegli, mornarskemu jeziku lastni »hu«,ki izraža hitrost in spominja na žvižganje vetra. Jan si je moral hitro poiskati namestnika ter ga peljati h gospodarju ladje, na kateri se je zavezal služiti prihodnjo zimo. Od tod njegova zakasnelost; in ravnokar je pustil ves svoj delež na lovu, simo da ni zamudil svatbe. Ribiči, ki so ga poslušali, so umeli te razloge, in nikomur ni padlo v glavo, da bi mu zameril, ker je prišel prepozno; — vedeli so pač, kako je vse v njihovem življenju odvisno od neznanih dogodkov na morju, podvrženo več ali manj izpremembam časov in skrivnostnim potovanjem morskih rib. Islandci so le obžalovali, da niso bili pravočasno obveščeni o tem dogodku ter se tako niso mogli vdeležiti bogatega lova. — Bilo je Že dovolj pozno, in brez odloga so se razvrstili mladi pari Zunaj so zagodli godci, in sprevod se je začel hitro pomikati. Izprva jej ni govoril drugega, nego one brezpomembne ljubeznivosti, kakršne se pripovedujejo o takih ženitovanjskih prilikah deklicam, ki jih le malo poznamo. Med vsemi pari, ki so bili na ženitovanju, sta bila onadva sama drug drugemu nevarna; sicer so bili zbrani tu samo bratranci in bratranke, zaročenci in zaročenke. Nekaj zaljubljenih parčkov je bilo seveda tudi vmes; v času, ko se vračajo Islandci do- mov, si dovoljujejo Paimpoležani marsikaj v ljubezni. Samo toliko pošteni so, da se potem pomožtL Toda zvečer, ko se je začelo plesati, ju je pri vet pogovor zopet na oni ribji lov, in tedaj jo je nenavadno toplo pogledal ter rekel čisto nepričakovano: Ni je druge v Paimpolu, in tudi na celem svetu, -~ zaradi katere bi bil prišel nocoj semkaj: samo vi, gospodična Marjetica; ne, gotovo ne bi hotel za nobeno drugo zamuditi svojega deleža na lovu... V prvem trenutku je bila iznenadena, da se jej upa ta ribič kaj takega reči, njej, ki je prišla sem kot nekaka kraljica, - ali hitro je izginil ta čut, začutila je že v naslednjem hipu prijetno vzradoščenje ter mu odgovorila : — Hvala vam, gospod Jan ; tudi jaz bi ne hotela biti v družbi koga drugega. To je bilo vse. Toda od tega trenutka do konca plesa sta govorila v drugačnem tonu, s tišjim in slad-kejšim glasom... Plesali so ob zvokih vijoline do večera, skoro vedno isti pari skupaj. Včasih je moral zaradi lepšega plesati s katero drugo; toda kadar sta se zopet združila, sta se nasmehnila oba, kakor stari prijatelji, kadar se zopet snidejo, ter nadaljevala svoje intimne pogovore, tam kjer sta bila prej ostala. Jan jej jo govoril prostodušno o svojem ribiškem Življenju, o svojih naporih in o zaslužku, o skrbeh, ki so jih imeli njegovi stariši pri vzgajanju štirinajstih malih Gaosov, njegovih mlajših bratcev in sestric. — Sedaj so se izkopali iz revščine, zlasti od onega časa, odkar je našel oče v Manchu polomljeno ladjo, ki jo je prodal in ki mu je donesla Čistih 10.000 frankov, brez deleža, ki ga je zahtevala država. To mu je pripomoglo, da je zvišal svojo hišo za jedno nadstropje; bila je sedaj čedna hišica, ki je stala že skoraj izven ploubazlane- Priloga Jote" it. 52 z dne 28. junija 1904. Oni: Kaj samo za Kašteiirhoče sedaj papež, da se tako dela P! Škof: Pape2 hoče za vse, in je že za vse prirejeno. Ali jaz nimam povsodi duhovnikov, ki bi me v tem poslušali. Oni: Ako je tako, potem je najbolje, da se cerkev zapre... Vse ono zlo, ki se je prigodilo na Telovo, naj pade na vas in vašo dušo.... * **%•*-- ^ , * Pokrili so se in odšli, škof je gledal temno za njimi. .Naša Sloga1, ki priobeuje ta zanimiv pogovor Kaštelircev s škofom Flappom, dostavlja: Sv. otac papa nije*JQ4š.r.e-kao posli.ednje u pitanju bogo-služnoga jezika, pak se ono pozivanje biskupa Flappa na .papu« mora smatrati najblažje rečeno, zloporabom pjpinske vla-sti« 1 No, nam se zdi to še vse kaj drugega. Edini pameten in primeren odgovor je: odšlo,iti lepo lašiegi popa, tli Ce ne gre, pustiti ga mvseni v miru ter ne imeti t njim nikakega stika, cerkev pa zapreti 1 Potem bode le drugače pel Škof Flapp. — Pa tudi edioole tako postopanje bi kaj izdalo. — Iticmanje bodi vzgled L. Poee,je škofovo se obsoja samo po sebi. Pribiti treba iz pogovora posebej to, da je škof Usti, ki je dal navodila Degras-stju, kiko naj deta, da je katoliški škof tisti človek, kt se tako brezvestno igra z ljudsko dulo, da je on tisti, ki preganja ljudske svetinje iz cerkve. Kaj pa zaslužijo taki preganjalci ? Hrbet jim obrniti!... Kaj talo postopanje je vredno cerkve, ki pravi, da je pravična, sveta in edino zveličevalna r" ! — fja, kij pravite na to?!! Tajal shodi laike srednješolsko mladine. — Oni teden smo omenili tajne shode, ki so se vriili pod patronaneo dveh duhovnikov. Ta dva duhovnika sta prost Faidulti pa neki jezuit. Dijaki, bili m le Lahi, so se shajali ob določenih dnevih v Attem-sovi palači, kjer sta jih pripravljala omenjena duhovnika za delo pod praporom črnega klerikalizma. Kjer je jezuit poleg, lam je doma uEtramontanstvo, tam m širijo nevarni Liguorjaiiski nauki, tam se kvari mladina v jedru, ker se jej vceplja bmavščina, napačno naziranje o življenju in vedah, ter se jo pripravlja za hlapčevstvo črni suknji. Prost Faidutti je dandanašnji duia klerikalnega gibanja med Lahi v naii deželi. On sicer ni tako crn, kakor jezuitje, barvan je bolj posvetno... Imeli sa nekako društvo, kitero se je imelo raztegniti tudi na visokoSolce — tako lepo sta si osnovala delovanje omenjena moža. To je bilo toliko lažje, ker ravnatelj na tukajšnji realki, Gassner, zagrizen tirolski klerikalec, ni imel nič proti tem shodom, narveč je pustil Faidultiju, naj dela, kar hoče. Ravnatelj z gimnazija ni o tem nič vedel, pa ga tudi prašait niso, najbrže ker so slutili, da bi bili naleteli na — disciplinarne predpise. § 9. teh predpisov pravi: Pristop v društva in tvorenje društev... je vsem učencem brez izjeme strogo zabranjeno. — Shajanja učencev med seboj v svrho literarne izobrazbe ali v gojenje družabništva se iroorejo vršiti le z dovoljenjem in pod nadzorstvom učnega osobjs. — Določba je jasna, ali omenjena gospoda si jo tolmačita menda po svoje. Prost Faidutti je sicer član dež. šol. sveta, ali kot tak ima pač pravico, 3ttte$f*I»rr"sajtit 4e*-$Ja«Qvati. isugayoriti, drugega pa nič. Uzurpiranje bi bilo Vse drugo. ,— Proti takemu početju treba energično nastopiti od poklicanih stranij. Sicer gre tu le za laško mladino — ali kdo ve, da ne bi -nekega lepega dne kopirali prosta slovenski duhovniki pa začeli tako zavajati tudi slovensko mladino I Vse mogoče, zato treba postaviti bran proti vsem evenlualnostim. — Za tistega imenitnega ravnatelja na realki bi uilo pač bolj prav, da bi se ravnal po disciplinarnih predpisih, ne pa kršiti jih, in pa namesto služiti črnemu klerikalizmu, naj bi rajši izpolnil obvezo izza časa nastopa službe ravnatelja v Gorici, da se priuči slovenski. Službo je sprejel ta sveti mož, izpolnil pa obveze še doslej ni! Koliko je potem vredna taka svetost 'i ,BoJ za nadela*. — Kakor je znano, dornberški kaplan obira na grde, pa pristno klerikalne načine tamkajšnjega nadučitelja g. Križmana, ker ga je vzel g. župan v sporazumu s starešinstvom za občinskega tajnika. G. župan je ukrenil to prav pametno. Hoče pač imeti red v občinski pisarnici pa rešeno vse pravilno in dobro. Za to treba inteligentnega človeka. — Ali to ni všeč kaplanu Rejcu. Napada radi tega župana in Križmana — češ, zakaj ni prašal njega, visokorodnega in vsegamogočnega katoliškega kaplana, koga sme vzeti za tajniki! Kaplanček ima baje pripravljeno neko nesposobno osebico za ta pose), tajnike vati v istini hoče pa on, V aPrismojencu* čitaiuo, da ta boj v Dornbergujc boj za načela*, ali naj v dornberški občini obveljajo katoliška načela, katera po svoji dolžnosti zagovarja in ljudstvu pripo-roša duhovnik R«jec, ali naj prevladajo liberalna načela, katera zastopa in svojo (l) vtljavo priporoča nadučitelj in obč. tajnik Križman, v nasprotju s svojo dolžnostjo krščanskega učitelja, izgojevati mladino krščan-sko-nravno.' — To je p?č vrhunec tumpa-rije, kaj se drznejo očitati ttko mirnemu človeku, kakor je Križman, ki se ne vtika nikamor pa vrši redno svoje dolžnosti. Kaj pa ima opraviti pouk mladine z občinskim tajništvom? Kar se tiče .načel*, pa povemo, da vsa Usta »krščanska načela«, s katerimi toliko kramarijo okoli, obstojijo le v tem, da gospodarijo v občinskem uradu nunci. Č«j se župan obrača le do njega ter stori le to, kar mu ukaže, če imajo tajnika, ki se drži le nunca za frak, zlasti pa če ima nurc občinska blagajno v »oskrbi* — potem vladajo v taki občini .katoliška načela* '. Kjer pa tega ni, kjer upravljajo občino razumni domači možje s sposobnim tajnikom, tam vladajo po .liberalna načela". — Petelinom, kakor Rejec, gre le za to, če bo duhovnik neomejen gospodar nad županom, tajnikom in starašini, da jih lahko uporabi za vsako prismodarijo — za drugo ne gre tu nič! Vse drugo, kar Cvečejo o krščanski resnici, o liberalnih zapeljivcih itd., je le grda laž, nesramno obrekovanje pa skrb za bisago. .Katoliška n a C e 1"p j i itr tičijo v občinski blagajni. Cvenk, to so .katoliška načela!« —Zato pa mora veljati po vseh občinah parola: Z duhovniki proč od starešinstva, proč iz občinske pisarne! Naj opravljajo svojo duhovsko službo —- pri občinski upravi jih ni potreba poleg. Razumni domačini so tu na mestu! Za Člane .Sokola", ki se udeleže slavnosti v Solkanu v društveni obleki, so redovne vaje danes zvečer priFonu na Solkanski cesti in v petek večer na telovadnič-nem dvorišču, obakrat točno ob 8l/t, Jutri koncert. — Jutri, na praznik sv. Petra in Pavla, bo ob navadnem času jutranji koncert vojaške godbe na vrtu ,pri zlatem jelenu". Vstopnina prosta. Pevski večer .Pevskega in glasbenega društva« v prostorih hotela ,pri zlatem jelenu« je bil zopet časten pojav našega društvenega in družabnega življenja. Dasi ni bilo vabil ne lepakov, vendar se je zbrala ondi odlična družba mestnih Slovencev. Vrt je bil poln. — Žal, da je že takoj po 10. uri dež prepodil občinstvo z vrta v notranjo prostore. Tu se je mogla šele presoditi ugodnost, ki jo nudita združena veliki in stekleni salon, kjer je našlo ob mizah nad 200 oseb prijetno zavetje. Pevska zbora sta pela v salonu, vojaška godba pa je svirala pod verando. Petje je bilo prav dobro. Vse točke obširnega programa, samo izbrane skladbe umetniške vrednosti, so dosegle med občinstvom viharno pripoznanje in zahvalo. Tudi vojaška godba je izpolnila svojo nalogo v splošno zadovoljnost. V zadnjem času rastejo slovanske točke v njenem repertoirju, — Zabava je trajala skoro do 1, ponoči. €. kr. poŠt nI In brzojavni urad naznanja, daje za čas izvažanja sadja, t. j. odi. aprila do konca sept., oddelek za izdavanje došlih pisem odprt tudi od 745 do 8. ure na večer, da si trgovci s sadjem, ki imajo svoja pisemska predali, lahko izjemajo pisma, došla na večer z vlakoma št. 1001 in 1010.. Brzojavke pa se od sedaj naprej oddajajo od 7. ure zjutraj do 7. na večer v pritličju, čez noč pa v drugem nadstropju pri brzojavnem oddelku. Nemška olika. — Pišejo nam: V nedeljo 26. t. m. okoli 6 ure zvečer je nas prišla večja družba v restavrant Tivoli. Šli smo v salon, kjer so bili navzoči trije Nemci (dva sta bila menda akademika.) Sedeli so pri klavirju ter igrali. Skoro istodobno z nemi je prišlo v salon tudi kakih »O Lahov iz meščanskih krogov. Mirno so se vsedii na na- sprotni strani salona. Nemci so govorili jako glasno. Kar zadoni iz klavirja ,Die Wacht am Rhein"; jeden je igral, druga dva sta pela. Proti koncu je jeden vskliknil: ,Ein Hund, der den Hut auf hat«. Pri tem so gledali vsi trije na Lahe, češ, da ne bodo v ZTooti, komu velja ta vsklik, Lahi niso nič reagirali, morda niso umeli besed, marveč so počasi in tiho zapeli svoje pesmi. Nemški fantje pa so tolkli dalje po klavirju ter delali opazke, ki so .iočno dišale po nemški kulturi. Po 7. uri se dvignejo Lahi ter zapustijo mirno salon. Kar začno nemški mladi kut-turonosci žvižgati za njimi in zabavljati »Pereat Italia! Pfui die Italiener! Feige Kerle I* itd. se je culo iz nemških ust. To je bilo slednjič tudi Lahom preveč. Vrnili so se in eden njih je vprašal, zakaj žvižgajo. V odgovor so zaceli žvižgati še glasneje."Lahi"' si mirno prepovedo take nesramnosti, nakar eden Nemcev zahteva, da morajo, govoriti nemški. Eden Lahov je takoj odgovoril z zaušnico, ki je bila začetek pretepa. Končno so prišli drugi Lahi, ki so napravili mir. Tako dopis! — To je pač preznačilen pojav v Gorici. Tisto ljubimkanje z Nemci se britko maščuje. Domače, avtohtonno prebivalstvo slovensko preganjajo, Nemcem pa strežejo kakor svojim gospodom, Proti slavnosti našega telovadnega društva so protestirali slovesno ter jo imenovali izzivalno, nemški .Schulverein«, ki obrača svoje oči tudi po laških otrocih, pa sme svobodno prirediti svojo pangermansko veselico v sredi mesta! Posledica tega od strani Nemcev; preziranje Lahov. Tisti trije nemški mladiči v .Tivoli" so jasni glasniki nemškega mišljenja proti Lahom! Prav jim stoji! Čim bolj se bodo dobrikali Nemcem, tim bolj bodo te-peni. Nemci so že začeli... pa kaj še le bo! Zopet nesreča pri dela dr Želormtcl. — V nedeljo zjutraj so pehali delavci pri gradnji novo železnice blizu tunela pri Bab-jemzobuod strani Plavij male vozove (rudarji jih imajo .hunte") po tiru, kar je prvi voz skočil iz tira ter se prevrnil na spodaj stoječega laškega delavca Giovanni de Santis. Voz je bil poln materijala. Delavca je zmečkal, da je bil takoj mrtev. Po komisijonal-nem ogledu so prenesli truplo v Piave ter ga tam pokopali. Pretep t DolglnJIvl. - V nedeljo zvečer je bi'j v Poberajevi gostilni v Dolgi-gnjivi več .»škili delavcev, ki delajo pri novi železnici, čredno so odhajali, je nastal prepir med njimi in krčmarjem radi računa. Hitro je prišlo do pretepa, kakor je pri Lahih navada. Krčmar se je moral skriti, branil pa ga je neki Štef. Makuc. — Ali naletel je slabo, kajti Lihi so ga zabodli z nožem v hrbet. — Prepeljali so ga v Gorico v bolnišnico. Rana k sreči ni nevarna. — Pa razoroženje!? Kakor se vidi, Lahi koljejo ljudi tudi po razoroženju tako, kakor poprej. Nesrečno padel. — Neki Jos. Vidic, hlapec iz Kobarida, je šel v Gorico. Po poti Škega okrožja, čisto ob morju, z lepim razgledom na kanal la Manche, v vasici Pors-Even. - Težko je to ribiško življenje, je rekel raej drugim ; odpotovati na daljni Islond že meseca febru-varja, v to daljno deželo, kjor je tako mraz in tako temno, in morje tako nevarno... ... V tem trenutku, ko je legala niajniška noč nad Paimpol, se je spominjala Marjetica po vrati vsega pogovora na onem plesu, kakor da se je vršil Šele včeraj. Ce ni imel nikakih namenov pri tem, čemu jej je potem razlagal te podrobnosti o svojem življenju, katere je poslušala nekoliko kakor njegova zaročenka; saj ni bil vendar nič podoben onim navadnim fantom, ki imajo navado, trobiti celemu svetu svoje zadeve... ... In vendar je zaslužek dosti dober, je bil dejal, in jaz bi ne hotel nikdar menjati svojega stanu. Ko se vrnem koncem leta domu, potegnem 800, včatlh tudi 1200 frankov, katere dam svoji materi. —- Katere daste svoji materi, gospod Jan ? ~- No, seveda, vselej in vse. To je pri nas Islandcih taka navada, gospodična; rekel je to, kakor bi bilo nekaj čisto navadnega, naravnega. In tako, vidite, nimam skoro nikdar denarja, lahko mi verjamete. Ob nedeljah mi da mati, kolikor potrebujem, če grem kaj v Paimpol. In ob drugih prilikah je to prav tako. Glejte, letos mi je kupil oče to novo obleko, ki jo imam na sebi. Brez te bi gotovo ne bil prišel na svatbo; o ne, nikdar bi se ne upal biti vaš par v lanski, ponošeni obleki. Zanjo, ki je bila vajena občudovati Parižane, ni bila ta Janova nova obleka bog ve kako elegantna; suknja je bila veliko prekratka, telovnik urezan po starem kroju. Toda telo, čegar lope oblike so se po-j znale pod suknom, je bilo tako popolno, da ga niso ti nedostatki obleke popolnoma nič kazili. J Vselej, kadar je kaj rekel, jej je pogledal s to-j plim nasmehom v oči, kakor da hoče videti, kaj misli ona o tem. In kako pošten, kako dober je bil njegov j pogled, ko jej je pripovedoval vse to, kakor bi jej i hotel, pojasniti, da ni bogat! I Tudi ona se je smehljala, ko mu je tako nepre-j stano gledala v obraz; odgovarjala je malo, tem bolj pazilo je poslušala ter požirala željno njegovo besede; i čutila je, kako se mu bliža bolj in bolj. Kaka čudna | zmes je bila njegova duša! Pol surova, pol otroška. Njegov resen glas je bil proti drugim trd in odločen,] kadar je pa govoril ž njo, je dobil nekaj svežega, j ljubkega; za njo samo je umel podeliti glasu neko j Čudovito mehkoto, kakor bi pele oddaljene strune. j In kako čudno in nenavadno je bilo to, da so de-i lali s tem velikanom, ki se je ve* .4 tu tako ponosno ter vzbujal skoro strah s svojo po.' avo, doma kakor s kakim otrokom, in še bolj čudno, da se je njemu zdelo to čisto naravno! Obhodil je .vet, prostal sto in sto nevamostij, toda svojim stansem je ohranil otroško udanost in pokorščino. Primerjala ga je z drugimi,, s tremi ali štirimi pariškimi »Skrici«, — komiji, pisarji aH kaj so že bili — ki so kmU zr njo zaradi njenega premoženja. Toda Jan se jej je zdel stokrat boljši nego vsi drugi, poleg tega je bil tudi izmed vseh najlepši. Da bi se mu približala kolikor mogoče, mu je pripovedovala, da tudi pri njih ni bilo vedno tako kot sedaj; njen oče da je bil svoje dni islandski ribič in da 8e vedno visoko čisla Islandce; ona sama da se spominja, kako je tekala v svoji mladosti bosonoga ob obrežju — po smrti svoje dobre matere... ... Ah, ona noč, ona lepa noč, odločilna za celo njeno življenje, — kako daleč je bila že! To je bilo v decembru, in sedaj je majnik. Vsi tisti lepi plesalci so ribarili sedaj tam daleč, razstreseni po islandskem morju, — v isti neizmerni samoti, ob luči bledega solnca. Na rodno zemljo bretonsko pa je tiho, počasi padala tema... Marjetica je ostala pri oknu. Paimpolski trg, zaprt na vse strani od starinskih poslopij, je dobival z rastočo temo vedno žalostnejše lice; od nikjer ni bilo čuti več glasu. Nad h'5ara je že slabotno bleščalo nočno nebo; zdelo se je, da se kroži, dviga, kakor bi se hotelo ločiti od vsega, kar je zemeljsko, in ki se je videlo sedaj, v poznem mraku, samo še kakor črni obrisi starih streh. Od časa do časa so je zaprlo okno, so se zaprla vrata; star pomorščak je pričel iz gostilne ter se opotekal po temnih ulicah; nekaj zakasnelih deklic se je še izprehajalo po trgu, s šopki majničkih cvetlic v rokah. Jedna, ki je poznala Marjetico, jo je pozdravila ter jej dvignila visoko šopek cvetoče trnolice, da jej je zavel prijeten vonj nasproti, v prozorni temi so se še slabo razločevali na lahko zvezani beli cvetovi. Iz vrtov jo vstajal še drug opojen vonj, prihajajoč od kozje brade, ki je cvetela ob granitnih zidovih. Od morja sem pa je slabotno dišal goemon. Zadnji netopirji so prhutali po zraku, tiho, kakor v sanjan. Mnogo večerov je presedela Marjetica ob tem oknu, gledala na tihe ulice in mislila na Islandce in oni ples... (Dalje pride.) se je baje opil močno, Sel pa vseeno svojo pot naprej. Nekje, sam ne ve prav, kje, je padel na kamenje, ki je bilo jako ostro, ter se močno poškodoval na čelu in na obeh očeh. Nevarnost je veliks, da popolnoma oslepi ali celo ranam podleže. Pripeljali so ga takoj v tukajšnjo bolnišnico. Deželna norišnica In .Gorica*. — Klerikalci imajo navado, da v polemiki iztrgajo iz članka, glede na kateri polemizujejo, kak stavek, kake besede, ki imajo v celoti ves drug pomen, kakor pa iztrgane, in potem jahajo na njih ter napravljajo gorostasne zaključke. »Gorica" pa je naredila še korak naprej, kajti ona ni le iztrgala iz naših člankov o deželni norišnici stavka, marveč ga tudi pona r e di I a. Falzificirala je,* potem pa se obrača proti .Soči* ter hoče nas smešiti. V št, 50. smo pisali glede na pogovor dr« Paetza z zdravniki v tukajšnji ženski bolnišnici: »Dr. Paetz se je čudil, dal nJim prar, pa odšel.« V današnji »Gorici« pa či-tamo ta naš stavek tako ponarejen* : Dr. Paetz se je čudil, da Jim nI prav, pa odšel.* — Clankar v »Gorici* je preobrnil s tem ves smisel naših izvajanj. — Seveda potem, ko si je postavil tak nepošten temelj, se lahko obrača proti nam, češ, da sami obsojamo svoje nazore ter da obračamo tako moralno klofuto sebi v prilog. Tako znajo polemizovati le klerikalci, katerim ni nič za stvar, marveč le za udrihanje, pa osmešiti so hoteli nas, v istini pa smešijo sami sebe. — Takemu člankarju, kakor je v današnji »Gorici*, pa tudi ne more nikak razsoden človek ničesar verjeti, kajti jasno je že na prvi hip, da le laže in zavija — drugače bi si pač ne bil postavil na vrh nekaj, Cesar ml nismo pisali.... Tako se je bramiral »neminljivo* -»noriški veščak* okoli »Norice*, ki caplja za P^jerjem v vprašanju dež. norišnice ter je zapusti! vsako pametno stališče in pozabil na koristi dežele, Velik naliv v nedeljo po noči je pro-vzročil več škode. Soča je bila narastla ter je drvita s seboj mnogo materijala, ki se ga rabi pri delih za novo železnico. Vsled dežja v noči na ponedeljek niso mogli delati delavci v tunelu pod Kostanjevico. Zato so se vračali po 1 uri domov. Pri tem je spodrsnilo delavcu Antonu Mikelinu, da je padel ter se ranil na čelu in na nosu. Sel je v tukajšnjo bolnišnico po zdravniško pomoč. Dr. Crraziadio Luzzatto. — Poleg že naznanjene peticije Ariela Malniča iz Kanala za 7750 K je vložil te dni ž njim tudi Henrik Malnič drugo peticijo za 4054681 K pri tuk. okr. sodniji. Narok je napovedan na 11. jul. t. 1. Kurator je dr. Gollob. Tržaška podružnica »Slov. plan. društva" napravi dne 10. julija velik izlet na Vipavsko, kjer polete na Čaven, Kucelj, Gbljak itd. * V Štanjela na Krasu so prevrtali okoli 600 m dolgi predor, ki je prav pod vasjo. Iz Rthemberga nam poročajo, da je zgorel voz sena županu Pavlici, in sicer v Bizjakih pod vasjo. Dopisnik pravi, da če bi bil kak »liberalec" tak, kakoršen je očka župan, ki ie grabi, pa bi ga zadela taka nesreča, bi rekli, da ga Bog kaznuje! Kaj pa pravi očka župan? Pomnožili so primerno na postaji osobje v službi za izvoz, ker se je nabralo izredno mnogo dela. Vojak pobegnil. — Vojak tuk. 47. pešpolka Ivan Frank je pobegnil iz Gorice; ubral je baje pot v Italijo. Kako klerikalci skrbe zase. — Duhovniki se že od nekdaj trudijo na vse mogoče načine, da spravijo kolikor mogoče dosti svojih ljudi v vse javne nastope in zbore, da se tam potegujejo za klerikalne koristi. Tako seje tam tudi sklenila postava, vsled katere duhovnikom ni treba plačevati občinskih doklad pri nobenem davku in da so njih palače, ki jih jim zida ljudstvo na svoje troške, popolnoma proste vsakega davka. Kakor pa je znano, imajo župniki in kapeiani v vseh občinah, kjer je ljudstvo še tako zabito, da se jim da voditi in komandirati, v vseh zadevah vedno prvo in zadnjo besedo, a da bi plačali* kaj za občino, to jim ne diši! Tudi hišni davek bi lože plačevali kakor kmetje ter tako pomagali državi k večjim do-dohodkom, *oda tudi to breme so klerikalci naložili na pleča dragih davkoplačevalcev. Tako klerikalci povsod le zase skrbe, le zase delajo, bedastim kmetom, ki jih volijo za svoje poslance in zastopnike, pa za hrbtom kažejo — fige! — »Gorenjec*. Pevsko In bralno društvo »Zarja* v Koprivi na Krasu priredi dne 24. julija t. 1. svojo prvo veselico s plesom. Obeta biti pravi naroden praznik za ves rušni Kras. Poroštvo za to daje dobro izučen domači mešan pevski zbor, dalje blagohotno sodelovanje dobro znanega »Zvona* z Opčin in vrla nabrežinska godba. Natančneje svoječasno. Družba sv. Cirila In Metoda je sprejela ravnokar od tvrdke J. Perdana v Ljubljani kot prispevek od prodaje Ciril in Metodovih vžigalic znatno svoto 600 K; tudi je sprejela, kakor se je v izkazu daril že objavilo, od prodaje platna 200 kron, dalje od •prodaje Ciril in Metodovega mila 400 kron. —-Slovenci in- Slovenke, segajte le po izdelkih družbe sv. Cirila in Metoda, ker na-klanjate s tem temu najvažnejšemu narodnemu društvu znatne dohodke! V razpisu dražbe za zgradbo novega šolskega poslopja v Solkanu, razglašen v zadnji številki »Soče* se je vrinila neljuba pomota od strani črkostavca. Rok za vlaganje ponudeb poteče dne 7. julija in ne 7. junija. Poziv! — Odbor »Matice Slovenske* je izvolil v seji dne 28. marca t. I. odsek, ki naj pripravi vse, kar je treba za izdavo .tehničnega neroško-slovenskega slovarja*. V ta namen se obrača ta odsek do vseh, ki so morda že nabirali ali še nabirajo tehnične izraze, bodisi med narodom, bodisi po tiskovinah, s prošnjo, da mu blagovolijo svoje zbirke dati na razpolaganje ali mu vsaj naznaniti, kakšne zbirke imajo, t. j. v kakšne tehnične stroke spadajoče in kako obširne, in ali bi jih bila volja nabrano gradivo v porabo prepustiti »Slovenski Matici* za slovar, ki se ima o svojem času izdati. Dopisi, ti-čoči se te stvari, in zbirke naj se pošiljajo »Slovenski Matici" v Ljubljano. Pripravljalni odsek za izdavo tehničnega slovarja. Javni ples priredijo fantje v Renčali jutri dne 29. t. m. na prostorih g. Petra Pahorja. Javni ples priredijo fantje v Preser-jah pri Komnu dne 3. julija 1904. Pfl7nP f ^amo Templjev in Slvria-rUtUl • vrelec sta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja »Templjev" vrelec ali »Styria"-vrelec ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovi.wh, naj se ne sprejema. Oskrfenlštvo Rogaških vrelcev. Vojna med Ras: m Japonci. Bitka na morja pred Port-Artarjeni. Admiral Togo je sporočil v Tokio: V četrtek sem prejel poročilo, da je prišla ruska eskadra blizo vhoda v Port-Artur, nakar sem šel nasproti z vsem svojim brodovjem ter naletel na rusko eskadro, obstoječo iz 6 oklopnic, 5 križark m 14 uničevalk torpedov, ki je nameravala oči vidno prodreti proii jugu. Japonske uničevalke torpedov so napadle la-dije ter so s torpedi pogreznile rusko oklop-nico oblike »Peresvjet". Neka druga oklop-nica in ena križarka sta bili poškodovani. Japonska uničevalka torpedov »Širakuma" je bila poškodovana na kaj iti. 3 možje mrtvi, trije ranjeni. Tri japonske torpedovke so lahko poškodovane. Veliki knez Ciril odlikovan. Car Nikolaj je velikemu knezu Cirilu za požrtvovalno vedenje v boju pri Port Ar-turju dne 16. aprila 1.1. podaril zlato sabljo z napisom : »Za hrabrost !* Iz južne Mandžurijo, Specijalni dopisnik »Birševskija Vjedo-mosti" je v četrtek brzojavil iz Llaojanga: Dne 23. t. m. so čete pod poveljnistvom ge-neraia Miščenka prisilile vojna krdela generala Kurokija, da so se morale umakniti. Danes je vse mirno. — Kaiču je v naših rokah. Tukaj je grozna vročina, 32 stopinj v senci. General Gerngross biva vzlic zadob-ljenih ran v bitki pri Vafankovu pri svojih četah. Dopisnik naglasa, da bi se bila izvršila bitka pri Vafankovu dne 15. t. m. lahko z veliko zmago ruskih čet, Ovlgnenje .Varjaga". Posrečilo se je baje, spraviti z ru9ke križarke »Varjag", ki je potonila pri Čemulpu, 31 topov, tri torpede in veliko množino mu-nicije. Podpore za sibirska mesta. Vztočno-sibirska mesta, ki imajo radi vojne velike troške, so prosila vlado pomoči. Finančni minister je ustanovil posebno komisijo, ki naj prouči položaji Začasno so nakazali mestu Habarovk 200,000, mestu Ni-koIsk-Usureski pa 60.000 rabljev. V zrakoplovu iz Port Arturja v Mukden. Ruska častnika Tuškov in Celinski z inženirjem Zeralinskim sta se v noči 20. junija dvignila z zrakoplovom iz Port Ar- turja, da neseta pismo gen. Steslja Kuropat-kinu. Že tri noči prej so zaman poizkušali se dvigniti, ker je bil nasproten veter in jasna noč. Četrta noč, 20. t. m., je bila brez zvezd in jugovzhoden veter. Ob 9. uri zvečer so se dvignili drzni zrakoplove*! z balonom, katerega vsebina je znašala 800 m". Hitro so se dvignili v višino 2000 m. Nikjer, tudi v trdnjavi niso opazili, da se je dvignil zrakoplov. Dobro so videli ognje Japoncev okoli trdnjave. Zjutraj ob 3. uri se jim je zdelo, da slišijo pod seboj streljanje topov. Ob 5. zjutraj se je raztrgala megla, in videli so, da jaha med dvema gričema ruska konjenica. Ob po! 7. uri so jih Rusi spodaj opazili in ustrelili nanje mnogo strelov, ki so šli pa vsi mimo. Zrakoplovci so razvili bel prapor, odprli ventil in se spustili doli k ruskim četam, ki so jih sprejele z velikanskim navdušenjem. Nevarnosti za baltiško brodovje. Japonci vedo, da baltiško brodovje zadene njihovi mornarici smrtni udarec, ako pride srečno na bojišče, zato pa že zdaj poizkušajo in pripravljajo vse, da ga na poti pogube. Japonci so že poslali svoje ogle-duhe in agente na kraje, mimo katerih mora pluti baltiško brodovje. Mnogo Japoncev je prišlo na Švedsko. Tu so prosili švedsko vlado, naj jih pusti, da »študirajo švedsko mornarico*. Vlada jim je to odbila. Sicer so pa Švedi svoje rumene goste jako prijazno sprejeli. V Rusiji se govori, da sto^e* v švedskih pristaniščih že japonske torpedovke, ki preže na baltiško brodovje. To pa še ni potrjeno. Kapitan Boljšev v.»Kotlinu* razpravlja o tera in pravi: Baltiško brodovje na vsi poti ne bo smelo pustiti k sebi nobene ladje na daljavo, iz katere je mogoče izpustiti torpedo. In sicer se bo moralo izogibati vsake ladje, kajti torpede izpušča lahko tudi navaden parnik. Žito bo moralo pluti po potih, kjer po navadi ne plovejo trgovske ladje, da ne bo ustavljalo tudi prijateljskih ladij. Ponoči bo moralo pluti brez luči, a po morskih ožinah le, če bo prepričano, da ni nevarnosti. Jiponci bodo gotovo zlasti v morskih ožinah nastavili svoje pasti. Pametni Japonci. Parobrod »Mandžurija* ruske vztočno-kittsjs&e parobrodne družbe se je ob začetku vojne nahajal v ladjedelnici v Sasehu, nakar so se se ga polastili Japonci. Ruska družba se je proti temu pritožila na prizivno sodišče in ppoblastila nekaj japonskih advokatov s svojim zastopstvom. Dotična razprava se je razpisala, toda japonski advokati niso niti odprli ust, da bi dokazali, da se je japonska vlada neopravičeno polastila parnika »Mandžurija*. Japonsko prizivno sodišče je seveda izreklo, da so Japonci upravičeni ugrabiti ruski parobrod. Ssdaj so japonski advokati, kakor poroča »Nov. Vremja", položili račun fca svoie zastopstvo in zahtevajo nič manj kakor 20.000 rubijev. Ne dvomimo, da bi jih ne vzeli, ako bi bili Rusi tako ne-umni, da bi jih plačali! Izgnbe v sedanji vojni. ,Daily Chronicle" je sestavil izkaz izgub v sedanji vojni, iz katerega pozneraamo, da so Rusi do sedaj izgubili 7767 mož, od katerih je samo 978 mrtvih, Japonci'pa so izgubili 7742 mož, med katerimi je 2027 mrtvih, torej skoro tretjina. Največ mrtvecev jo imeli Rusi pri pogibelji »Petropavlovska* (790 mož), Japonci pa pri Krnčovu (749 mož) in pri pogibelji »Hacuze" (700 mož). Ta izkaz je seve nepopoln in netočen, zlasti ker Japonci navadno trdovratno molče o svojih izgubah. Tako so razglasili, da so pri Vafankovu izgubili samo 1000 mož, kar je povsem neverjetno, ako se upošteva, da so Rusi izgubili okoli 3800 mož. Pomorska bitka pred Port Artnrjem. Admiral Aleksejev je brzojavil: Port-arturska eskadra obstoječa iz 6 oklopnic, 5 križark in 10 torpedovk je zapustila prista« nišče. Ko so bile ladije izven luke, so zapazile na obzorju japonsko eskadro, obstoječo iz 9 velikih ladij in 22 torpedovk. Naša eskadra je napadla sovražnika. Do sedaj nimam še nobenega poročila o izidu bitke. Porodilo generala Saharova. General je brzojavno sporočil: Japonska predstraža se je dne 25. t, m, približala Kaiču na 25 kilometrov ter zasedla več vasi, Soteski Pandziabej in Panthaniau na cesti severno od L;ujana proti Kaiču sta še vedno zasedeni od Japoncev. Japonska armada pred Port Artnrjem. Iz Sangaja so sporočili »Beri. Tag-blattu" : Glasorn vesti iz Tokija je razvršče* nje obsedne japonske armade pred Port Ar-turjem dovršeno. Prvi napad na trdnjavo bo koncem tega meseca. Obsedni armadi zapoveduje general Idilti, topničarstvu pa polkovnik Sato. Oba sta se izučila na nemških vojaških šolah; Po poročilih iz Tokia so Rusi in Japonci pred Port-Arturjeni le še dva km narazen. —- Blokada poluotoka Liaojang je dovršena. Oku se umika. »Ruska brzojavna agentura* je sporočila iz Liaojanga: Druga armada pod generalom Oku, prišedfla iz juga, se jb na vsej črti umaknila. Zdi se, da je Oku opustil svoj načrt, da bi se združil s Kurokijevo armado Naše čete so zasedle SSunePen. Grozovitostl Japonskih vojako? Princ Bourbonski, ki je na sv.vi oči videl, kako grozovito so ravnali Japonci z ranjenimi ruskimi vojaki, ki so celo mrtvece prebadali z bajoneti, je ukazal na postaji v Vafankovu, preden so jo Rusi zapustili, nabiti oglas z velikimi črkami. V tem oglasu je princ obvestil japonske generale in častnike o grozovitostih, ki jih je na svoje oči videl ter izražal nado, da se kaj enakega več ne dogodi. Zadnje vesti. Iz BerOlina poročajo, da je general Miščenko porazil v četrtek Kurokijevo armado ter jej sledil 15 km daleč. Združenje armade generala Nodzu s Kurokijera je onemogočeno. — Pri katastrofi pred Port-Ar-turjem se je z rusko ladjo potopilo baje 750 mož in podamiral knez Uhtomski. — Poroča se o novi pomorski bitki pred Port-Arturjem. — Iz Berolina poročajo, da je pri Dalnjera zadela neka japonska**vojna ladja na rusko mino ter se potopila. — Tolstoj je izdal oklic .Vstavile se", v katerem obsoja vojno ter se obrača do vseh onih, ki so krivi vojne, rekoč, naj gredo oni pod kanone, ne ljudstvo, kliče, da treba vstaviti klanje. Razgled po svetu. Naredba nantaega mlnisterstva za- stran skušenj na pravni fakulteti zagrebškega vseučilišča je že notificirana dekanu dunajske pravne fakultete Sperlu. Ta je profesorskemu zboru predlagal, naj se naredba vzame m znanje. Hrvatski renegat Filipovid je predlagal, naj profesorski zbor nastopi proti tej naredbi. Nembresch je dokazal, da profesorski zbor v ti zadevi sploh nima ničesar govoriti, a vzlic temu je obveljal FiKpovieev predlog, Nova rektorja. — Rektorjem dunajskega vseučilišča je izvoljen za bodoče šolsko leto 1900/05. dvorni kapelan dr. Fran M. Schindler, profesor bogoslovja, rektorjem gra-škega vseučilišča pa dr. Arnold vites Luachin pl. Ebengreuth, prof sor juritlične fakultete. Vegova 150-letnica. — Odbor društva »Zvezda* na Dunaju vabi v odborovo sejo za prireditev Vegove 150-letnice; seja bo danes dne 28. junija t. I, v hotelu »zur Post*; Dunaj I. Fleischmarkt štev. 16. V tej seji bo posvetovanje o tem, kaka sestaviti vspored slavnosti, pomnožiti slavnostni odbor, osigurati dovoljno število slovenskih pevcev in pevk, ki naj bi pri slavnosti sodelovali. Ob enem vabi uljudno slavna slovenska društva na obilno udeležbo izleta, ki ga priredi izobraževalno društva »Zvezda* v nedeljo 3. julija t. 1. na Giesshubl pri Mdd-Hngu. Prisilne razprodaje v Avstriji 1.1908. L'ta 1903. je bilo v Avstriji nad m 000 prisilnih razprodaj. Vrednost za razprodajo namenjenega blaga m cenili na 8,098.735 K, prodano je pa bilo za 5,560.315 K. Hrvatski Časnikarji so imeli te dni v Zagrebu sestanek, na katerem so med drugim sklenili, d,i od I. julija t. 1. se razne društvene notice ne bodo več sprejemale brezplačno, temveč bodo morala društva za priobčevanje takih notic plačevati določeno odškodnino za pokojninski in podporni zaklad hrvatskih časnikarjev. — Tudi pri nas bo treba drugače začeti. Hiba provzrotlla smrt, — Na neki vaji je pičila muha stotnika pri 9 topničar-skemu polku v Celovcu, Rib. pl. Smekala. Vsled pika se mu je zastrupila kri ter je umrl star 48 let. 10.000 K Siapsry-Dinesovih. - Kakor znano, je poal. Pap izročil bivšemu predsedniku ogerske zbornice tistih 10.000 K, s katerimi ga je hotel Dines v imenu grofa Szaparvja (ako ne grofa Khuena !) podkupiti. Pozneje je hotel Dines imeti denar nazaj, pa tudi njegovi upniki so vložiti tožbe, naj jim predsednik izroči denar v poravnavo do'gov. Vse tri sodne instance pa so izrekle, da ta denar nima gospodarja in da kot tak pazede državi. Iz Maeedonlje. — Bolgarski listi se bavijo ponovno z vestmi, ki dohajajo iz Ma-cedenije in po katerih se da soditi, da pretijo zopet nevarnosti bolgarskemu življu. Turš\i razbojniki so naredili zopet po raznih selih premnogo krutostij. — Bolgarski komiteji so začeli zopet razvijati svojo delavnost; v okrožju Kuroanovem se je pojavila znatna bolgarska četa. Proti francoskim kongregaeljam. — V Boloniji se je vršil v nede.jo velik shod, kateri je sklicala .Šolska zveza* in katerega se je udeležilo na tisoče oseb. Na shodu se je protestovalo proti temu, da bi se izročil poduk kongregacijam, in zahtevalo se je od vlcde, da jim ne dovoli vslopa v Italijo. Bratski slovenski akademl«nl mla- , 4lnl. — Srbska akademifina mladina slavi v septembru t. 1. na slovesen način stoletnico ustaje in pocetka srbskega osjobojenja izpod turškega jarma. Na to slavnost je beli-grajska velikosolska mladina povabila vsa giademicna društva južnih Slovanov, d8 bi je o tej priliki seSli vsi skupaj v Belemgradu ter imeli jugoslovanski akademicni kongres, ff to svrho so nas poslali JzBslegagcada, da Vas, slovensko akademicno mladino, povabimo na to slavnost, Bratsko akademicno društvo .Slovenija« na Dunaju je sprejelo naSe povabilo in se nam stavilo na razpolago, da nam v tej stvari pomaga, v kolikor! se tiSe slovenskih tovarišev. Zato prosimo Vas, ostale korporacije, da se glede vseh obvestit obrnete na imenovano društvo. V nadt, tla se naSemu pozivu odzovete, vas bratski pozdravljamo in kličemo: Na svidenje v Be-kngradu! V imenu beligrajske velikoSoUke mladine: Ljudomir NeSič, pravnik; GliSa Efe-zovič, stud. phil. 50 let se o! no obrll ne ustrlgel. — V Fetrogradu v Ameriki živi neki 85 letni Button Smitb. Pred 50 leti je bila neka volitev. Smith je tako gorel za svojega kandidata, da se je zaobljubil, da se ne da 50 let ne obrit ne ostric, ako ne bo izvoljen. Hes ni bil izvoljen, in Smith je držal dano besedo. Lasje so rasli, brada je rasla, skoro se mu ni videlo več obraza izmed las. Dne i. junija t. 1. pa je poteklo 50 let, odkar se je bil tako zavezal. Na ta dan je stopil k brivcu. Dv& uri ga je strigel in bril, potem pa je šel Smith pomlajen domov. Žena ga ni poznala, in trajalo je lep čas, predno jo ; * veC pripetil na j prsih. Mislit je, da mu je padla na tla, pa j je iskal po tleh, ali zaman. Za četrt ure opazi, da mu je izginila druga, potem tretja. Potem pa je ostal pozoren ter strogo pazil, kdo se gnjete okoli njega. Kar zapazi, da se meša neka roka po njegovih kolajnah, pograbi ter prime tatu in ga da odvesti na policijo. Tam je pripoznal tat, da so se bili odločili on in še dva druga, da hočejo brigadirju za časa vršenja slušbe na »Plače de la Madalaine* ukrasti s prsij vse medalje. Tenorist Bučar — slov. rojak in nekdanji pevec slovenske opere v L; je engažiran na dvorno gledališče maru. Irredenta obsojena? — Zbornica v Rimu je razpravljala dne 20. t. m. o proračunu vojnega ministrstva. Posl. Colajanni (secialist) je rekel oozirom na irredentistične gonje, da se zaradi sanjarij ne sme domovine izpostavljati nevarnostim ter bi se ne smele prirejati demonstracije, ki bi mogle dovesti do vojne! — Ministerski predsednik Giolilti je izjavil: .Pridružujem se izvajanjem poslanca Golajannija. Vlada si ne pusti od nobene stranke v katerikoli stvari vplivati. Tisti, ki se hoCe mešati v prašanja zunanje politike v ta namen, ki ga je omenil Colajanni, se bo smatral za sovražnika domovine.* Slovenski arhitekt J. Plečnik je razstavil na svetovni razstavi v St. Louisu nekaj svojih nsčrtov, ki s«? zbudili pri umetniških kritikih v ameriškem občinstvu največje občudovanje. V Belemgradu je skončala 20. t. ta. sodna obravnava zoper bivšega ministra To~ dorovida. Sodišče ga je obsodilo v 18raeseCno jeCo in na povrnitev poneverjenih 29.822 dinarjev z 22% obrestmi od 24. januvarja 1904. Todorovičje zaklical po obsodbi: »Mislim, da bo ves svet videl, da sem bil pro-tipoatavno obsojen. Obžalujem, ker sem mislil, da bo sodišče postopalo vestno in pravično," i Soba v najem broz,oprave se odda takoj. Vhod prost. Natanjčneje se izv6 v ulici Riva Piazzutta 11. Stanovanja kut letovišča, mebiirana ali ne se oddajo Y najom v Rofcnthalu. V bližini je krasen park in ribnjak, ki je vsem na razpolago. Krasni I izleti in sprehodi brez cestnega prahu. Pre- j skrbi se tudi vso postrežbo. j Ponudbe na: Pr. Waftek, Rosenthal pri Gorici. Fran Obrdank (prej jos. Hrovatin) r ¦—• sodovičar ~ Anton Krušič trgovec in krojaški mojster Corso Giuseppe Verdi št. 33 ravnokar dospelo sveže blago za poletno dobo. Ima zalogo gotovih oblek za vsak stan. t Gorici, ulica Torrente h. št. 10, priporočam svoje sifone in pokalice, ka^ tere imam vedno v zalogi po zmerni — ceni. — Sladočarica (sirup) Tamarindo pripravljen v kemičnem laboratoriju LEKARNE CRIST0F0LETTI. najboljša higijenična in ~ --------okrepčeualna pijača u poletnem času. Cena steklenici 80 vin. Wei- Kerševani & Čuk v Gorici v ulici Riva Castello štev. 4 (kosec Raštelja. Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z dežele svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih stro|ev In dvokolos Iz tovarna „Puch" ter drugih sistemov Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi Šivalnih strojev, dvokoles oušk in samokresov. Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z oairom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvc^Ies točno in dovršeno. Posojujeva tudi dvokolesa. Še mnogo denarja na razpolago. Povsod! Stalen, Povsod! labek in prijeten zaslužek za oseba vsakega stanu, d,me in gospode, z navadnim obrtnim, domačim in pisarniškim delom j ročnim delom itd., brez posebnega predznanja in se lahko opravlja doma ali ziupj (lahko tudi v p-ostem &isu) Ponudbe: Rudolf Hast Oda 128 Tescheii na EIM. (Vprašanja po d. -dupHnici; označili je ta lisi.) U8 Veliki požar!! zaraore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi = = brizgata li nove sestave, koje od de ae in leve strani vodo vlečej< in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalniee nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. i I 129 odlikovani i i Vsakovrstna zanesljiva semena kakor: domače, lucerne ali nemške in rudeče detelje; velikanske bele rudeče in rumene pese; repno seme; raznih trav in vseh vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri = Josipu Kordimi v Ljubljani, == pred bkofijo št 3. TrLo\/5ko-obrtqa rej>i5tro\/ar|a zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. Hranilna vloga obrestuje po **/•#! — večje stalne, naložene najmanj nr jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanj Zadruftalkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. avgusta 1903: D*lai> a) podpisani.........K 1,210.300 b) vplačani.........» 405.188- Sana po.ajlla..........» 1,631.164-- Vlaaa................» 1,203.438-- j^nton Uvanov pečenko - Gorica m Velika zaloga pristnih belih in Črnih vi' iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-cgerske monarhije v sodih od 56 I naprej. Na zahtevo poSilia tudi marec. Zaloga piva »Bolniške družbe združenih pivo-varenZaleelaškiTrg inplzenjskega piva .prazdro.}" w sloveče ceskc t>me-ščansfce pivovarne". Zaloga leda, katerega se oddaja le na debelo <>\ 100 kg naprej. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Išče se spretnega korespondenta za večjo tovarno. Pogoji: katoličan, 23—26 let star, samec, popolno znanje li m-Šdilie, Slovenščine in hrvaščine v besedi in pisavi, splošna trgovska izobrazba, lepa pisava, veselje, pridnost in zmožnost do samostojnega dela. Le izvedljive ponudbe s sliko in prepisi spričeval je pošiljati na: H. 3007. Haasenstein & Vogler Dim »j I. Prva kranjska z vodno sila na turbino deluje tovarna stolov Fran Švigelj na Bragu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, preCast. duhovščini, imele« Ijem in predstojnikom zavodov in lol, fcrčmarjem in kavurnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno In trpežno Izdelano stole, fotelja, vrtne stole, gug-alnlke, naslonjače itd. Itd. Blago je izdelano h trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni b^rvi imitirano. Največja Izbira stolov, naslonjačev, In gugalnlkov Iz trstov!ne. Na žeho pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, h katerih je razvdna oblika blaga in cene, zastonj in franko. NT> reševalcem na debelo se dovoli znaten pnpust. r^arol prašči^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenab. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovratnojSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko. nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zm*nj8ajočimI se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Prag-i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odSkodalno In kapltallje: 75.000000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica na§o države x vaasKozI alovsnaka-aareiaa uprava« Via pojHniU dlje t Ganaralnl zastop v Ljubljani, iggir pisarne 30 f lastOtj blDČDBJ biši Ooepodskih ulicah štev. tja. Zavaruje poulopja in premičnine proti po/iirnim Akodam po najnižjih cenah. Škodo ciMijuj«« takoj In nuj« kulantnejn. Uživa najtioijfii aImvpb, idor poahijn Dovoljuje Iz člHtoga dobička izdatne podpore v narodne in ubčnokoriatne namene. Slovenska pivovarna Ustanovljena leta 1854. G. Auerjevi dediči v Ljubljani, ===== Wolfove ulice št 12 - priporoča svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo v sodčkih in zabojih. Zalop na Movem h v MMn na Gorlem, nadalje v liji, Kranja, Me«, t Dolrenoljai, v Mrapta in na Ip na Kranjskem. Ma je bila t letošnjem lein odlikovana t Pariza za razstavljeno marčno in na tovarski način varjeno pivo z najvišjim darilom jrai nrif, z zlato kolajno in častno diplomo. UstanovJjena leta 1854. Svoji k svojim!!