lnanuorsM
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 226
Maribor, sobota 4. oktobra 1930
»JUTRA«
SSE3S3S
razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pn poštnem ček uv. v Ljubljeni it. 11.409 i' n"e»«čno, preje-nen v uprevl eli po pošti 10 Din. doetavljen ne dom pe 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejeme tudi oglesni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernove ulice it. 4
K političnemu razvoju v Avstriji
Med vsemi državami, ki so nastale na fazvalinah bivše Habsburške monarhije, le bila Avstrija poleg Madžarske takoj P° prevratu najbolj levičarsko orijenti-rana. Ta pojav je bila logična reakcija na prestana trpljenja med svetovno voj-in na udarec, ki ga je bivšim avstrijskim deželam, posebno pa Dunaju, pri-Zade]ala parcelacija po narodnostnih P^flcipih. Prve čase je celo izglodalo, da ^ avstrijska socijalna demokracija za-^ogla v novi republiki realizirati vse sy°Je zasnove in izoblikovati svoje teo-r>ie do maksimalne popolnosti. Dobila je v Sjjflje roke vlado, večino deželnih vlad, Ve3IFo mest itd.
Namesto razvoja navzgor je pa mo-ta socijalna demokracija že kmalu “Kotoviti, da postaja njena pozicija ved-0 manj trdna. Razni grehi, storjeni po Pomoti ali pod pritiskom vseobčih raz-®*r» so vzbudili odpor. Iz ozadja so se Pričeli prvi dvigati krščanski socijalisti n njimi, sprva še zelo šibki, nacijo-“ajisti. Socijalna demokracija je morala l kompromis in tako se je zgodilo, da je ganski socijalec prelat Seipel moral Sevati Avstrijo iz gospodarske, poseb-■f0 Valutne krize. Moč desnice je s tem ‘e*o naglo rastla in že kmalu je morala jr®i vsemogočna levica v opozicijo, v ®e*enzivo. Kljub temu je še vedno osta-* faktor, s katerim je moral računati sakdo in preko katerega absolutno ni 0110 mogoče.
. ‘2 ozadja desničarskega ospredja, ka-seresa so tvorili in še tvorijo krščanski °cljalci s prelatom Seiplom, je pa začel fn_ za dnem bolj grozeče rasti fašistični ‘‘ciionallzem Heimwehra. Tako je prišlo I® Prve nevarnosti državljanske vojne,
■ J® dosegla lansko leto svoj višek. Tajat je vsa Avstrija, pa tudi vsa tujina
mo še čakala na dan, kdaj se bodo kriti^0 spoprije,i oboroženi Heinrvvehrovci j. Scfmfczbundlerji. Do tega sicer ni pri-a napetost položaja je ostala nezmanjšana in je popustila šele z nasto-ve? ^r‘ Schobra, ki je kot energičen in e ali manj neutralen mož skušal z vso *trr° V0'J0 *n sposobnostjo izpeljati av-ra državni politični voz na sigurno We ?° °esto srec^ne> in nekaj časa je izdalo, da mu bo to popolnoma uspelo. ‘Vled tem so pa Heimwelirovci samo 1^ remenili taktiko, ne pa tudi programa, fllkf S° uv'^e^> bi bil oborožen kon-. s socijalnimi detri' \rati opasen in
■ Kotov, so pričeli iskati potov Jo uspe-
legalnih tleh. Istočasno se je pri RanVdefinitivno izvr^'a tU£H usodna zu-viJep0,itiCna Preorijentacija z naslonit-tU(j. *}a Italijo, ki je indirektno prisilila »a t ^chobra, da je iskal novih zVez 10*,,° strm. Prav to je pa bilo zanj od-desničarji so sledili in še 11-® ' svojo veliko pripravljenost zn pose i Avstrije in velik del Avstrijcev vab,Ve*a °ldenil kot nekake meglene, a oKin. mame k doslej še ne docela iz-
Avstrija na razpotju
ZMAGA DEMOKRACIJE, ALI PO DIKTATURI HLEPEČEGA FAŠIZMA. — MOŽNOST SKUPNEGA NASTOPA MEŠČANSKIH SKUPIN PRI VOLITVAH.
DUNAJ, 4. oktobra.	Proklamacija
Heinrvvehra, v kateri napoveduje odkrito borbo proti demokraciji in težnjo po diktaturi ter paktiranje Heimwehra s krščanskimi socijalci, je	zdramilo vse
ostale meščanske, doslej	medsebojno se
pobijajoče stranke in skupine k skupni obrambi političnih svoboščin. Fašistične metode, ki jih je začela izvajati Vaugoin-Seiplova vlada sporazumno in s sodelovanjem Heinrvvehra, so	opozorile av-
strijsko javnost na nevarnost, ki grozi, če bi se poizkus uvedbe fašizma posrečil. Marsikomu, ki je doslej slepo verjel dobri volji Heimwehra, so se sedaj odprle oči in danes je že jasno, da se bo volilna borba vršila v znamenju fašizma in protifašizmu.
Iztreznenie, ki se pojavlja v javnosti, prihaja do izraza tudi v stremljenju po združitvi vseh meščanskih demokratski čutečih volilnih mas. Jutri se bo vrši! v tej smeri prvi informativni sestanek voditeljev zainteresiranih skupin. Udeležili se ga bodo zastopniki iz vseh taborov, kajti javna tajnost je že, da se krha tako Heimvvehr kakor tudi klerikalni tabor. Na sestanku se bo razpravljalo o možnosti skupnega nastopa pri volitvah v obrambo demokracije in republike, Doslej so prijavili soudeležbo
zastopniki Velenemcev, Landbunda, gospodarske stranke in raznih manjših skupin. Velenemci trdno upajo, da bi prevzel vodstvo te akcije bivši zvezni kan-celar dr. Schober. Dr. Schober uživa v javnosti radi svoje objektivnosti in ne-pristranosti splošne simpatije, ki jih je način, kakor so ga krščanski socijalci vrgli, še dvignil. Zato se računa, da bi njegova aktivna udeležba pri volitvah zasigurala antifašistom in protimonar-histom zmago ali vsaj tako moč, da bi bili načrti sedanjih režimovcev prekrižani.
Malo verjetno pa je, da bi se tej fronti priključil tudi oni del Heinrvvehra, ki je s politiko vodstva nezadovoljen in namerava postaviti lastne kandidature. Na sodelovanje socijalnih demokratov ni misliti, vendar pa bi se mogel doseči dogovor, da bi socijalisti usmerili borbo proti diktatorskemu bloku, dočim bi dr. Schobrov republikanski blok tolerirali ali celo v gotovem pogledu podpirali.
Vsekakor bodo letošnje novembrske volitve v Avstriji najvažnejše in najbolj dalekosežnega pomena od vseh volitev, kar jih je bilo po svetovni vojni v Avstriji;,
Kral|:ca (Tlarija v Ljubljani
LJUBLJANA, 4. oktobra. Davi se je pripeljala semkaj kraljica Marija v sprem stvu dvorne dame, gospe dr. Švrljugo-ve in adjutanta podpolkovnika Pogačnika. Ogledala si je uršulinski samostan in žensko realno gimnazijo, kjer je prisostvovala pouku francoščine, slovenščine in ročnih del, nato pa je posetila še Dečji dom in kuhinjo kraljice Marije. Gojenke ženske realne gimnazije so poklonile kraljici za princa Andreja krasnega kvačkanega psička. Kraljica se je že dopoldne potem zopet vrnila na Bled.
Usmrtiteu u 05'jefcu
OSJEK, 4. oktobra. Na istih vešalib, na katerih je zloglasni Jovan Carusa plačal svoje zločine s smrtjo, so obesili včeraj 33!etnega dvojnega morilca
Dragana Travico, ki je dne 27. februarja v gozdu Srednjaku pri Djakovem ubil s sekiro ogljarja Antona Plutiča in njegovo ženo Ano, dočim je hčerko Katarino težko ranil. Travica je bil ves čas izredno miren in je stopil sam na podnožnik z besedami: »Z Bogom, bratje, nisem bil razbojnik, preganjala me je v življenju nesreča!«
Strašna rodbinska tragedija
GRADEC, 4. oktobra. Tu se je odigrala včeraj strašna rodbinska tragedija. 3!)letna Ivana Schaffernagg, ločena žena nekega upokojenega višjega ofici-jala, je ponoči ustrelila svojo 8Ietno hčerko Štefanijo, ko je spala v postelji. Zjutraj je nato odšla s svojim drugim otrokom, 6!etnim Ervinom na mestni magistrat, ga vzela v naročje in skočila potem ž njim vred s tretjega stopnjišča v
Od sobote 4. oktobra do sobote 11. oktobra 1930
ceneni nakup nogavic
v prodaji ostankov pri	288u
KORMANNU - MARIBOR
Izkoristite to ugodno priložnost nakupa! Prosti ogled!	K	nakupu	se	ne	sili!
Ta?Vanlm upom In načrtom.
dozorela kriza, ki je bila u-0 Pripravljena. Dr. Schober je mo-
ral iti in na najvišjo upravo države so prišli skraini desničarji: Vaugoin, Star-heinberg in Seipel. Heinrvvehr je mirnim potom dosegel svoj cilj: dobil je v svoje roke najvažnejše — notranje ministrstvo, policijo, orožništvo in vojsko. Socialna demokracija je potisnjena v skrajno defenzivo in, kakor nekoč	v
Itcliii, je tudi ona svojo igro že izgubila. Zamudila je zadnji trenutek in danes je vse ireno prizadevanje zastori’. Avstrijskega fašizma ne zadrži več, kajti svoje
moči ne bo dal iz rok ne legalnim ne ilegalnim potom. Avstriji se pripravlja usoda Italije.
Za nas Jugoslovane je to izredne važnosti, kajti biti nam ne more vseeno, ali imamo za sosedo neutralno aii fašistično orijentirano Avstrijo. Zato moramo budno paziti in biti pripravljeni na vse, posebno pa na to, da bo Heimvvehr pričel s popolnoma novo taktiko napram naši koroški manjšini. Bližamo se tedaj težkim preizkušnjam in usadnim duein.
globočino. Obležala je takoj mrtva, dočim je njen sin umrl kmalu po prevoza v bolnici. Revico je pognala v obup velika revščina. V skrajni sili si je hotela pomagati na ta način, da je hotela vzeti v rejo kakega tujega otroka, vendar pa je mladinski urad odbil tozadevno njeno prošnjo, ker je bila močno jetična.
Zračna zueza Dunaj - Zagreb-Beograd
ZAGREB, 4. oktobra. Radi ugodnega vremena se je avstrijska letalsko-prometna družba odločila, da bo vzdr« žavala potniški letal, promet na progi Dunaj—Zagreb—Beograd do 25. ok* tobra. Ker pa je jugoslovenski »Aero-put« s 30. septembrom ustavil promet na tej progi, bosta sedaj oskrbovali promet po eno avstrijsko in francosko letalo.
PARIZ, 4. oktobra. Poizkusi francoskega učenjaka Georgesa Claudeja, ki jih vrši že več mesecev v Havani na otoku Kubi, da bi z izrabo tempe* ratume razlike morske vode pridobi* val električno energijo, so bili včeraj prvič ovenčani z velikim uspehom. *
Št. Janž na Dravskem polju.
Dne 12. oktobra se bo vršilo v Št. Janžu na Dravskem polju redko slavje, ko priredi tamošnje prostovoljno gasilno društvo veliko ljudsko veselico, zankata-ro se vrše obširne priprave. T ega 'dne se bo namreč vršila blagoslovitev nove na-bavljalne motorne brizgalne. Vršile so se z njo večkratne preizkušnje in v vsakem slučaju se je izkazala brizgalnaikot prvovrsten izdelek. Na predvečer blagoslovitve bo bakljada z umetnim ogdiem po vaseh občine Št. Janž. V nedeljo zjutraj budnica, nato sprejem gosp. pom. škofa ter sosednih gasilnih društev. Ob 9.30 sprejme društvo kumico, nakar s^ poda v domačo farno cerkev, kjer bo slo- > vesna služba božja. Po službi božji pred gasilnim domom slavnostna blagoslovi« tev nove brizgalne. Popoldne prirede gasilci praktično vajo z novo motorko, nakar se bo vršila velika ljudska veselica, Društvo se obveže, da preskrbi vse do-šlo občinstvo z dobrimi jedili in izbranimi vini. Istega dne bo tudi blagoslovitev tukajšnjega društvenega doma. —
Ukradeno kolo v Dravi.
Včeraj krog poldneva je zapazil tkalec Rihard Menard na levem bregu Diave, pod Schmidererjevim posestvom, iz Drave štrleti del kolesa. Obvestil je
o	tem stražnika in oba sta šla na lice mesta. Potegnila sta iz Drave kolo, na katerega zadnjem delu je bila pneumati-ka. Domnevajo, da gre za ukradeno kolo, s katerega je tat snel pneumatiko in ga nato vrgel v Dravo. Kolo je znamke Steyr ini ma številko 27014. —
VELIKA KAVARNA pondeljek KABARETNI VEČER torek S VE NO ALI
Pri zastajajoči telesni potrebi, napetem trebuhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, tesnobnem po čutku, splošni slabosti, utrujenosti odvaja zelo milo naravna »Franz Joselovaa grenčica, v želodcu in črevesju nabrane zaostanke prebave in prepreči v mnogih slučajih, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali »Franz Joselove« vode pri možeh, ženah in otrocih z največjim uspehom. »Franz Joselova« grenčica se dobi v seh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.	I
Sftoa Si
Mariborski m dnemi drobiš
Marmoren VFČFPBIIK Tufra
V	Martftoru, 'dne A X. 193G
■auujiaremga^MTUiittgafc-izimi«.]b -j j.zmi? jasf
Spremembe v carinski služb!.
iz Maribora so premeščeni: pom. skladiščnik Jovan Samardžič v Beograd;carinika Marko Gottlieb in Al. Dellinger v Dubrovnik; cariniki Roko Pag, Ivan Reber, Mirko Kogoj in Aleksander Čiž-mek ter arh. pripravnik Miroslav Ferenc v Zagreb; carinika Ivan Skala in Viktor Vauhnik v Subotico; pom. car. skladiščnik Rado Ivoševič v Sušak; carinik Anton Grdsko v Bitoli. V Maribor pa so premeščeni: cariniki Branimir Antič in Hugo Grdun iz Zagreba, Niko Sta-nimirovič iz Beograda, Stevan Radosavljevič iz Bele Crkve, Zvonimir Švagljič iz Preka, Svetislav Najelič iz Beograda, Vasilij Lazič iz Vel. Gradišča, Miroljub Tesič iz Grahova, Franc Žica iz Subotice, Bogomir Jarc iz Zagreba; pomožni cariniki Niko Vukanovič iz Beograda, Stanko Mitijevič iz Kotora, Al. Urbič iz Kotoribe, Metodij Gjorgjevič iz Beograda; car. pripravniki Marijan Brozovič s SušaJka, Gvozden Vujadinovič in Lujo Piščevič iz Beograda.
Letalski aparati dospejo danes popoldne.
Aeroklub javlja, da dospejo danes ob 15, vsi aparati iz Zagreba in Ljubljane, skupaj 5 do 6, že v Maribor in bodo občinstvu danes popoldne in jutri dopoldne na razpolago za pasažirske polete proti mali odškodnini. —
Javna ljudska knjižnica na Teznu.
Meseca julija 1926 je bila ustanovljena pri nas javna ljudska knjižnica. S pomočjo Z.K.D. in družbe sv. Cirila in Metoda so zbrali narodni delavci, takratni šol. upravitelj Anton Brumen in učitelj Fran Luknar 123 knjig:. Delavstvo tukajšnjih tovarn in drugi Tez ničani so si knjige pridno izposojevali in kmalu so bile vse prečitane. Prvotno število knjig je bilo premajhno, sl;jb dotok denarnih sredstev pa je raz širjenje knjižnice oviral tako, da se ni mogla povečati in je njeno delovanje jelo pešati. Da knjižnica, ki je za naš kraj neprecenljive važnosti, ne preneha, je v teku letošnjih počitnic trkal sedanji šol. upravitelj na vrata raznih tvrdk in drugih rodoljubov in ne zaman. Od vseh strani so jele prihajati podpore v gotovini in v darovih knjig. Nabral je Din 3049.— in 85 knjig. Z nabranim denarjem so se kupile nove knjige in se je knjižnica pomnožila za 146 knjig, tako, da šteje danes okrog 300 knjig in prične knjižnica zopet redno delovati. Zastopani so poleg naših •pisateljev v prevodih najslavnejši svetovni pisci. S tem pa še delo ni končano. bol. upravitelj in odbor pevskega društva »Zvon« so si stavili kot najvažnejšo zadačo, dvigniti knjižnico do popolnosti, zato bodo i v bodoče tej prepotrebni ustanovi v našem kraju posvečali vso skrb in vso pozornost. Lepa naša knjiga mora prinesti krasoto našega jezika v vsako hišo. saj je dobra knjiga človeku najboljši prijatelj. Ona vedri, zabava, tolaži, kaže pot navzgor.
Prihodnji torek, 7. oktobra se knjižnica zopet otvori ter bo poslovala vsak torek in petek od 7. do 8. zvečer. Ljubitelji lepe knjige in dobrega čtiva se-zajte pridno po njih. Jesen je tu in za j njo pride zima z dolgimi večeri. Kako prijetno bo čitati v topli sobi! Ob tej Priliki nam je v prijetno dolžnost, da, se javno najlepše zahvalimo vsem, ki! so na kakršenkoli način pripomogli do tako lepe razširitve naše javne knjižnice.
Smrtna kosa.
V splošni bolnici je umrla 72-letna zasebnica Antonija Markovič, v Mlinski ulici 32 pa 28-letna vdova po prokuristu Leopoldina Seveder. — Danes zjutraj je v Stritarjevi ulici 47 umrla gospa Helena Sinič, zasebnica, stara 82 let.
Mestna garancija zadrugi mestnih uslužbencev.
V sinočnji tajni seji mestnega obč. sveta je bila sklenjena garancija za gradbeno posojilo 200.000 Din zadrugi mestnih uslužbencev, ki so si jo ustanovili v svrho Počitniškega doma na Pohorju.
Sprememba posesti.
I:šo gospe Eme Zalokar por. Desnfca v Trubarjevi ul. 7 ni kupil — kakor /e bilo pomotoma javljeno — g. dr. Lesko*\ var, pač pa gospa 3erta Zeilhofer, so- j 'roga kapetana v Maribora, za 250.000 ' JiD. —	|
V konkurzu
je od 29. sept. trgovec Oskar Levak v Gosposki ul. 15. —
Ljudska knjižnica v Rušah
se je preselila v nove prostore Sokolskega doma. Radi preureditve odnosno popisa vseh knjig se naprošajo vsi člani, da oddajo v nedeljo 5. okt. vse izposojene si knjige pri društvenem knjižničarju Josipu Staniju. —
Slovensko lovsko društvo v Mariboru
priredi v svrho vzgoje novega kadra sposobnih lovskih paznikov in v svrho informacije članstva o novih pridobitvah in na polju lovstva izobraževalni tečaj, ki se bo za sedaj vršil v Mariboru in v večjih centrih obeh mariborskih srezov. Zadeva je vele-važnega pomena za podvig našega lov stva, saj predstavlja današnji stan poklicnih paznikov skoro izključno le še maloštevilna stara generacija, ki nima strokovno izobraženih naslednikov: dejstvo, ki ga imamo tudi pripisovati pos.edicam svetovne vojne. Predavatelji in inštruktorji na tečaju so deloma iz Maribora, deloma iz Ljubljane. Niz predavanj se otvori v soboto, dne 11. t. m. ob pol 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« s sporedom: prof, dr. Fludernik: »Škodljiva divjačina in njeno zatiranje«. Vladimir Kapus: »Vzgoja srnjadi, balistika«. Po predavanju se bo vršila najprej razlaga in uporaba modernih pasti za škodljivce (vzorci so ravnokar došli iz Nemčije). potem pa informativen prijateljski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o uvedeni akciji kontrole nad prodajo divmčine. Med došle lovce se bodo razdelili izkazi knjig na novo ustanovljene lovske knjižnice podružnice Maribor. Udeležba je za odborni-ke obvezna. a je pričakovati, da se tečaj^ udeleže prav vsi lovski pazniki iz Maribora in bližnje okolice, kakor tudi čim večje število članstva.
Brezplačna tombola na aeromitingu.
Veliko darilo obiskovalcem letalskega mitinga v nede'jo pripravi Aeroklub s tem, da podari vsakemu obiskovalcu mitinga ob nakupu vstopnice eno karto za tombolo. Ker predstavlja ena karta vrednost 2 Din in je po dosedanjih izkušnjah pričakovati obiska okrog deset tisoč gledalcev, bo znašala vrednost teli tombola-kart okrog dvajset tisoč Din. Po Statutih aerotombole se izžreba 62% od te vrednosti in bo znašal dobitek približno 12.400 Din. Tombola bo izžrebana predvidoma prihodnjo nedeljo dopoldne na Trgu Svobode, kar bo trajalo Približno četrt ure. Dobitek zadene dotični. ki bo kot prvi dosegel pet Izžrebanih številk v eni vrsti. Za vsak slučaj naj bo še omenjeno, da se dobitek deli na dva enaka dela, če bi sreča hotela, da dosežeta dva igralca istočasno pet številk v eni vrsti. Dobitek se izplača takoj v gotovini na Trgu Svobode. Obiskovalci aeromi-tinga naj dobro shranijo podarjene karte. —
Prodaja divjačine.
Slovensko ':ovsko društvo, podružnica Maribor, opozarja, da se bo vršila od nedelje, dne 5. t. m. prodaja divjačine edinole s kontrolnimi listki, kakor je bilo to že obrazloženo v daljšem članku v »Vcčerniku«.
Požar.
V noči od 3. na 4. oktobra je izbruhnil požar na Bezeni št. 2. Zgorelo je deloma hišno poslopje posestnika Franca Kra- j merja. Gasilci iz Bistrice so prihiteli ta- l koj na lice mesta in storili vse, kar je bilo v njihovi moči. —
Prostovoljno gasilno društvo v Kamnici priredi dne 5. oktobra v gostilni Pavešič v Kamnici vinsko trgatev in druge proste zabave. Čisti dobiček odpade za turbino. Vstopnina Din 3. Avtopromet. j V slučaju slabega vremena se bo vršila dne 12. oktobra.	2720	i
Godbeno društvo »Lira« priredi v nedeljo dne 5. okt. družaben izlet z godbo. Člane in prijatelje godbe najtopleje vabimo, da se ga v obilnem številu udeleže. Počivali bomo v gostilni »Lovslki dom« tako. da ne bo tura pretežka, zlasti, ker pričakujemo tudi od strani nežnega spola obilne udeležbe. Poročeni naj pridejo v obeh polovicah. Kavalirji naj pripeljejo dekleta. Dekleta naj pripeljejo kavalirje. Za jedačo in pijačo bo dobro preskrbljeno. Na svidenje v nedeljo ob 3. pop. v »Lovskem domu« Odbor. —	2840
BUDILKE
Din 50
samo prvovrstna kakovost
Ure z
nihalom
od najcenejših do najfinejših
Proste ure na stojalih
po vseh cenah
URAR	XXXII
M. JLGERJEV SIN
GOSPOSKA UL. 15
Popravila ur In zlatnine hitro, dobro in ceneno.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru
javlja, da priredi tudi letos plesno šolo za svoje člane. Ako se jih prijavi dovolj-no število, se bo tečaj delil v dve skupini. Začetek bo pravočasno objavljen. Prijave sprejema gg. Poš, trgovec na Aleksandrovi cesti in Preac, trgovec na Glavnem trgu. — Odbor.	2822
Poživljamo vse strojnike in kurjače okolice Maribora, da se dne 5. oktobra udeležijo konference, ki se bo vršila v gostilni »Pri belem zajcu« v Melju, h kateri pridejo tudi delegatje iz drugih mest. Dokažimo jim, da smo se prebudili iz dolgega sna in da smo se odločiV sodelovati na velikem delu za naš brezpravn poklic. —	2844
Kožuhovine
za okras damskih plaščev. V zalogi stalno vse v poštev prihajajoče vrste kakor:
OPOSUM, OPOZET,
SEAL. BIBERET,
SKUNKS i. t. d.
Raznobarvni dolgodlakasti mufloni
Elegantne damske ogrlice
L. ORNIK - KOROŠKA C. 9
Znatne plačilne olajšave! Cene kljub temu solidne!
-\xrx
KINO
= Graf ski:;
Od danes dalje:
100% dunajski zvočni film:
Huna j, mesto pesmi
a ■ ■
Prvovrstna dunajska veseloigra. Max HANSEN, Paul MORGAN. Siegfried ARNO, Charlotte ANDER Igo SYM.
Union:
Od danes do vključno nedelje, sen-zacijonelni dvojni spored:
7IGES
100% nemški govoreči film. Strašen doživljaj kriminal- komisarja Brandta Kot drugi spored: Rln-Tin-Tim 100% angleški zvočni film.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19.. 21. uri; ob nedellah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni.	XXVI
Pralnica ovratnikov Rakuša,
24 U
Slovenska ulica 15. se priporoča.
Savez delavskih kolesarjev sedež v Mariboru
priredi, kakor vsako leto, plesno šolo v Gambrinovi dvorani. Redne vaje se bodo vršile vsako nedeljo od 14. do 16. in °*j 20. do 22. zvečer, ter vsak četrtek 0“
20. do 22. zvečer. Pričetek plesne dne 5. t. m.
Šole
2855
Invalidska tombola preložena.
Radi letalskega mitinga je invalidsk* tombola preložena na nedeljo 12. t. Glavni dobitki so razstavljeni v trgov)111 g. K. Preisa v Gosposiki ulici. —
Moški zbor »Drave«
bo obsegal moške zbore z bariton^11'! 8. novembra v unionski dvorani. Sporf bo obsegal moške zborer z baritonsk*’11 ter sopranskim solo s spremljevanieI11 glasovirja. O sporedu in izvajalcih b°m° še poročali. —
»Napredek«
priredi v nedeljo, dne 5. t. m. ob 10. d°?’ v mali dvorani Nar. doma predavani® tov. J. Dolarja o temi: Obraz nove#8 učenca. Udeležba je za članstvo obv** zna, nečlani iskreno vabljeni! —
Jadranski dan.	,
»Jadranska straža« je preložila sV Jadranski dan na nedeljo, dne 5. oktobf8* Upamo, da bo poseglo občinstvo z Ye,j seljem po znakih, ki jih bodo prodal*1 vrli skavti po Din 1.
Izlet Ljudske univerze v Ptuj. * Izlet se vrši samo z vlakom. ZbiralisC. pred kolodvorom v nedeljo 5. okt. 00 11.30.
Drva in premog
3.GOVEDIČ, Prešernova uM?
5evski odsek nižjih poštnih in brzojavi uslužbencev v Mariboru
priredi v nedeljo, dne 5. oktobra vinf trgatev v vseh prostorih gostilne Aflt° ešnik »Mesto Ptuj« Tezno pri Marib° z raznovrstnim sporedom. Začetek °, 16. uri. Za mnogoštevilni poset Pr° odbor. -	2#1
Minuli ste dve leti,
odkar si je prostovoljno gasilno dru^v v Razvanju nabavilo motorno brizga1” in tudi avto, da lahko lažje in hitreje > vršuje svojo dolžnost napram bližnjeirt ’ Slovesna blagoslovitev tega koristn^ vozila bo v nedeljo, dne 5. oktobra 0 14. uri pred Gasilnim domom. Po sl°ve nosti se bo vršila še vesela vinska tev v gostilni Lebe (Kotz), na katero > vsi prijatelji tega humanitarnega društ < prisrčno povabljeni. Na pomoč! 280 V nedeljo,
dne 5. oktobra vsi na vinsko trgatev j g. Sjjurej v Studencih, katero Pr'r l delavsko pevsko društvo »Enakost« raznovrstnim sporedom. Začetek uri. Vstopnine ni. —	2
letošnji priljubi jeni nedeljski popoldan skl plesni tečaj . tr|, trgovske obrtne mladine se otvori J«* , dne 5. oktobra ob 15. uri v niali dvor ^ Narodnega doma. Vabljeno jc članstv ^ po njih vpeljani prijatelji društva;. Načelstvo.
V Mariboru, 'dne 4. X. 1930.
MarJfiorsV! V E C E R NIK Jutra
S! «« S-
o pmm ke&ictodl
s 10
Vzemite na vsake 2% do 3 vedra vode en paket Persila. To vpoštevajte vedno pri pranju!
Raztopite Persil v mrzli vodi!
Nova občinska daviiina spreleta
iz včerajšnje seje mariborskega občinskega sveta.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sobota, 4. oktobra ob 20. uri »Aleksandra«. Premijera.
Nedelja, 5. oktobra ob 20. uri »Aleksandra«.
Pondeljek, 6. oktobra. Zaprto.
Torek, 7. oktobra ob 20. uri »Sen kresne noči« ab. B.
Nedelja v mariborskem gledališču. V
nedeljo, 5. oktobra bo prva repriza modeme Szirmajeve operete »Aleksandra«, ki se odlikuje po zelo zabavnem dejanju ter nad vse melodijozni muziki. Sodeluje ves operetni ansambl. Režira na novo angažirani g. Djuka Trbuhovič, ki bo tudi pel glavno tenorsko partijo.
Brečaninou: Oemestuennaja liturgija
Sinoči je zbor Glasbene Matice pod vodstvom g. prof. V. Mirka ponovil v stolni cerkvi prekrasno rusko delo. O delu samem se je že mnogo pisalo ob Priliki prve izvedbe, zato samo nekaj misli.
■ Grečaninov spada oni ruski glasbeni generaciji, ki se je. z vehementno ^esto otresla vpliva evropske romantike, katere vnet zagovornik je bil P. Čajkovski, in dala ruski glasbi nacijo-nalno noto, »Domača liturgija« je namenjena predvsem koncertnim dvoranam, kljub temu pa nemoteno lahko odpade klav. part, ki je pisan v to svrho. Skladatelj se drži moderne mo-love lestvice, kar ni pri ruskih kora-■ listih običajno, kljub temu pa kaden-. cira tu pa fam z naravno molovo sep-.; tirno — svojstvo ruske narodne harmonike. Veličina skladbe je izražena v bogati harmoniji, spretni modulaciji, in nenadkniljivo mojstrski izpeljavi po-, sameznili glasov. Največ zanimivosti, nam nudijo oni deli, ki so izvedeni an-tifono, to je:- vlogo svečenika poje solist, katerega spremljajo verniki v zbo •ru. Vsak del napravi na poslušalca, globok uti«, posebno še zato, ker so sklepi vsakega dela tako mogočno grajeni. Pravoslavni obred je že sam na sebi riiogočen, v Grečaninovi novi obdelavi pa človeka fascinira — nehote zadrhti v njem ona. morda že zanemarjena struna pobožnosti.
Vseh enajst delov je podal zbor v vsakem pogledu dovršeno. Kar je treba v prvi vrsti podčrtati, to je pravilna deklamacija, na katero polaga dirigent g. Mirk, očividno največjo važnost. Zbor je zvenel kompaktno, nastavki so. bili jasni, dinamično niansi-ranje neoporečno, le končni konsonan ti so bili večkrat zabrisani — morda ie temu kriv tudi velik prostor. Solisti, posebno tenor, so ugajali — basist je svojo ulogo v »Sugubaja ekte-nlja« izvajal morda z malo prevelikim patošom;. Dirigentu, zboru in solistom izrekam najlepšo zahvalo za užitek, Pričakujetri pa, da nam tako inteligenten dirigent s svojim krasnim zboroni Poda morda še v letošnji sezoni kako večje moderno delo z orkestrom.
Karol P a h o r.
Pozor pred agenti, k! prodajajo manufakturo!
Kljub strogi prepovedi se še vedno od hiše do hiše ponuja in vsiljuje razno ma-nufakturno blago in pade marsikdo nepoklicanim elementom v mrežo. Blago, vsiljeno od takih agentov, je mnogo slabše kvalitete in veliko dražje, ker si agent svoj trud prav dobro zaračuna. Zato opozarjamo cenjeno občinstvo, naj takim elementom ne naseda in jih po možnosti naznani oblastim. Trgovska sekcija je sklenila, da izplača vsakomur, ki izsledi takšnega agenta in ga prijavi imenoma t^ovski sekciji v pisarni Trgovskega kemija, Din ICO za vsako prijavo, ki bi r°dila pozitiven uspeh.
Nove telefonske zveze
Se bodo zgradile v celi državi in je v to svrho naročeno že veliko novega tcle-onskega in brzojavnega materijala iz vjemčije. Nove zveze dobita Beograd in -agreb s Primorjem, Bosno in Crnogoro. tudi v južni Srbiji bodo uvedena nove ?veze. Vpostavile se bodo tudi nove te-esonske zveze z Grčijo in Bolgarsko, Predvidene v mednarodnih konvencijah.
Sinoči od 18. do 20. se'je vršila pod predsedstvom župana dr. Juvana 7. redna občinska seja. Navzočih je bilo krog 30 'odbornikov.
Zupan je uvijdomž poročal o prošnji Studijske knjižnice, naj se- ji dovoli, da od' podpore 30.000 Din, ki ji je bila podeljena v eni.zadnjih sej za nakup dragocenih knjig 'iz Szaparijeve knjižnice v Murski Soboti, porabi 10.000 Dirt za nakup vseh letnikov bivše »Marburgur Zeitung«, ki so ji na ponudbo, ker je to danes redkost. — Sprejeto.
Radi nesklepčnosti prvega odseka v seji, sklicani za predvčeraj, je odpadlo poročilo tega odseka.
Drugi odsek je predlagal ? višanj e na-darbine , Mariji. Zinauer, kar se je sprejelo.
Tretji odsek (ref. Stabej) je predlagal v smislu tozadevnega predloga obč. svet. Žebota, Tavčarja in tov., da
se preimenuje sledeče ulice:
Samostanska v Gosposvetsko, Kopališka v Ulico 6. sept. 1930 in Jezdarska v Ulico tržaških mučenikov, kar je bilo soglasno sprejeto.
Elektrarna Fala, ki se je s pisarno preselila v nove prostore v Vrazovi ulici, je zaprosila, da se v tej ulici poseka pc-kaj kostanjev, ki ji delajo preveč senco. Gradbeni urad je izjavil, da se je že itak dovolj dreves posekalo. Na podlagi te izjave je obč. svet odklonil ugoditev prošnji.
V smislu sklepa zadnje seje je mestna občina stopila v
pogajanja z SSK Mariborom
radi tenis-igrišča in nogometnega igrišča! V zadnjih pogajanjih je bil sklenjen dogovor, ki ga je odsek predložil v odobritev plenarni seji. V smislu tega dogovora prepusti mestna občina klubu v Ljudskem vrtu nove prostore za dvoje novih tenis-igrišč vzhodno od sedanjega. Tudi dovoli občina tam posekanje dre?, ves razen smrekovih in zgradbo novih garderob pod pogojem, da se načrti zanje poprej predlože Gradbenemu uradu in da klub okrog igrišča nasadi ograjo iz grmičevja ter postavi garderobo tako, da ne < bo poškodovala smrekovih nasadov. Klub se pa na drugi strani zaveže, da po poteku pogodbe, koncem 1. 1933, preseli svoje nogometno igrišče v gramozno jamo ob Tržaški cesti. Občinski svet je dogovor soglasno odobril.
Imenom četrtega odseka je ref. Pušenjak podal poročilo o predlogu'za uvedbo
nove davščine na blagovni promet.
Ta nova davščina je nujno potrebna, ker čakajo na eni strani občino z novim: letom novi veliki izdatki za policijo in drugo, na drugi strani pa ji odpade v
smislu sklepov vlade več dozdajnih dohodkov. Za kritje primanjkljaja v proračunu je treba iskati novih virov dohodkov. Prvotno se je mislilo na uvedbo linijske trošarine. Na podlagi študija zadev nili. prilik v raznih drugih tu- in inozemskih mestih je obč. svet to odklonil in odsek je na podlagi predlogov mestnega knjigovodstva razpravljal o uvedbi reformirane tovofninske davščine, tako-z.vane davščine na blagovni promet. Vršile so. se ankete in zaslišane so bile razne ,,skupine gospodarskih krogov ter drugi interesenti. Tako je prišlo, da je sedaj predloženi načrt že tretji, ki predvsem opušča davščino na izvoz, znižuje davščine na splošne življenske potrebščine širokih slojev ter ščiti tudi domačo industrijo in obrt. Dočim je prvi načrt predvideval 4 tarifne razrede, drugi pa 7, jih ima tretji devet od 25 para do 8 Din. Referent je prečita! uredbo, pravilnik in tarifo.
Razvila se je obširna debata, v kateri so Grčar, Saboti, dr. Lipold, Petejan in Zebot povdarjali, da treba vprašanje obravnavati ne s stališča posameznih go-' spodarskih skupin, ampak s stališča interesov občine in celote. Dr. Miihleiscn je bil mnenja, da je treba zadevo vrniti zopet odseku v ponovni študij nekaterih postavk, Pivec, Hohnjec in drugi so predlagali razne spremembe v tarifnih postavkah, Weixl se je izrekel proti davščini in za pavšaliranje. Dr. Lipold je u-gotovil, da so imeli razni interesenti dovolj prilike in so bili k temu tudi pozvani, da bi bili pred odsekovo sejo stavili konkretne predloge in ne šele v plenarni seji. Ugotovil je dalje, da so bili vsi resni konkretni predlogi v odseku uvaževa-ni. Zato je predlagal, da občinski svet odkloni vse spremiiijevalne predloge In sprejme uredbo,pravilnik in tarifo en bloc. Praksa naj pokaže, kaj bo trebalo spreminjati. Župan dr' Juvan je še .stavil dodatni predlog, da stopi davščina v veljavo takoj po potrditvi, vendar pa ne pred 1. jan. 1931. Občinski svet je oba predloga sprejel s 24 glasovi od krog 30 oddanih.
Sledilo je še poročilo obč. sv. Tavčarja imenom klavniškega odseka. Sprejetje bil predlog odseka, da se v klavnici nastavi vratar.
Peti odsek je poročal o raznih koncesijskih zadevah.
Sledila je še tajna seja.
Zob za zob. ,
— Ko sem bil v poletju na jugu, je bila tam taka vročina, da je solnce požgalo krila vsem žuželkam.
= To Ti verujem! Jaz sem bil tudi tam in je morala naša gospodinja dajati kokošim zobati koščke ledu, ker bi bile sicer nesla trdo kuhana iajca.
Kako dolgo žiue zdrauniki?
Zdravniški poklic nikakor ni tako zdrav, kakor bi kdo mislil. Predvsem je zelo naporen in so vrh tega zdravniki nmogo bolj izpostavljeni nevarnostim okuženja kakor pripadniki drugih pokli-cov. V Italiji je bila lani izvršena statistika o smrtnih vzrokih zdravnikov, iz katere je razvidno, da medicince posebno često napada hripa. Ako se primerja življenska doba zdravnikov s povprečno starostjo v drugih duševnih poklicih, potem pokažejo statistične preiskave, da je življenje zdravnikov povprečno krajše kakor življenska doba pripadnikov drugih poklicov. Na 1000 smrtnih slučajev teh poklicov odpade 1021 na zdravnike. 2e življenski izgiedi 30 letnih zdravnikov so za dve leti krajši; njihova-povprečna starost znaša po računih nekega ameriškega medicinskega dnevnika 63 let.
Krvava bitka pri pogrebu.
V vasi Barami pri Busovači v Bosni s« imeli te dni pogreb. Na pokgpaiišču šo. se znašle tudi rodbine Batajiija in Ivišič na eni in Batiniči na drugi strani, ki so že delj časa v sovraštvu. Oboji so prišli vinjeni. Kmalu so med pogrebom začele padati žaljivke z obeh strani. Ker so bili napiti, je nastal že tudi pretep,, ki se je spremenil v krvavo bitko. Oboji so potegnili nože in v boj so se zapleli tudi drugi kmetje, vseh skupaj krog 20. Na pokopališču sta ostala dva mrtva in 7 težko ranjenih, eden je pa umrl takoj po prevozu v bolnico.
Krokodili napadli vas.
V vas Siak na otoku Sumatra je nedavno ponoči vdrla cela čreda velikih krokodilov. Požrešne živali so napadle več ljudi, ki so jih zalotile na cesti ter jih požrle. Priti je moral močen oddelek vojaštva, da je očistil vas in okolico teh nevarnih živali.
Ford napoveduje revolucijo v industriji
' Ford napoveduje v svoji knjigi »Na potu v Levanto« industrijsko revolucijo v Ameriki. Vladajoči razred bodo postali delavci, ki bodo vprašanje nadpro-dukcije in brezposelnosti sami rešili. Vsakemu delavcu bo zagotovljena, minimalna mezda 27 dolarjev.
Mučenica svoje vere.
Mlado dekle je bilo tako otožnega obraza, da so to vsi opazili. Informirali so se zato pri njenem bratu, kaj jo vendar toliko muči in skrbi. »Ona silno trpi na svoji veri,« je odgovoril brat. — »Kakšno vero pa ima?« — »Ona pač misli, da more nositi čevlje št. 37, pri-stoja pa ji le št. 40.«
Zakon o imlustrllallzaeiji zemlje je v ministrstvu trgovine izdelan in bo načrt predložen te dni v odobrenje min, predsedniku. Cilj zakona je povzdiga naše industrije, ki ji je treba dati no^i I pogojev za razvoj in razmah. —
Stre* 1
■HHaHMBHBD
IRarfborsfr? VFCFRVTR Mr*
V Mariboru, 'dne 4. X. 1930
Podivjana iioveika bitja
DEČEK MED VOLKOVI. — ZRASTEL MED MEDVEDI. — PODIVJANA DE-
KLICA.
Ne mislimo s tem-naslovom mogoč: po alkoholu, jezi itd. podivjanega človeka, ampak ona nesrečna človeška bitja, ki so, oropana mladosti ali v poznejših letih iz enega ali drugega razloga izločena iz človeške družbe in vržena v divjino, vse svoje zunanje in notranje življenje prikrojila živalskemu načinu življenja in se več ali manj poživalila. Saj imamo nešteto poročil, ki govoro o izvrženih otrokih, ki so jim nudile »materino varstvo« — živali in so se.na ta način ohranili pri življenju.
Naj je pravljica o volkulji, ki je dojila Romula in Rema do njihove vrnitve v človeško družbo le — pravljica, vendar je zgodovinsko dokazano, da so človeška bitja rastla med živalmi, ki jim niso prizadele nič žalega. Bivši angleški rezident v Lucknowu, brigadni general Sleeman, je obelodanil mnogo slučajev, kako izvržene indijske otroke redi volkulja.
V 1. 1847. so našli v bližini Candour-ja okrog lOletnega dečka, ki je v družbi treh mladih volkov sledil volkulji-mate-ri; hodil je po »vseh štirih« kot ostali volkovi. Deček je imel bolj živalski izraz. Le tri leta je ostal vjeti »človek-žival« pri življenju. V tem času ni pokazal nobenega znaka civilizacije. Živel je najrajše s psi in šakali, lajal je in grizel; dal ni od sebe nobenega artikuliranega glasu, bil je umazan, ni trpel otrok, odklanjal je kuhane jedi in se je tepel s šakali za kos krvavega mesa.
L. 1661. so našli v poljskih gozdovih malega otroka, ki je zrastel med medve-diči. Odnesli so ga kot «kurijoznost« v Varšavo h kralju Kazimiru. Tudi to podivjano bitje je tekalo po »štirih«, ki so bila čudno razvita. Medvedja hrana mu je bila najljubša. Le z velikim naporom so ga pripravili, da je hodil po »dveh«, dasi »nerodno in po medvedje«. Govoriti se ni naučil. Krstili so ga z opazko, »če ni mogoče medved«. Tej opazki je dala povod divja, živalska zunanjost celega telesa, obrastlega z dlako.
K najstrašnejšim posledicam tridesetletne vojne spadajo številni slučaji podivjanih ljudi, ki so jih našli v gozdih.
V Songi v Champagni so 1731. našli z močno dlako porastlo deklico. Bila je izredno močna, gibala se je spretno; plezala je po visokih drevesih in izredno spretno skakala z drevesa na drevo. Večkrat se je pokazala v neposredni bližini vasi, preplašeni vaščani so jo smatrali za — hudiča. Jedla je žabe in ribe. Končno jo je vjel neki pl. Erinoy, graščak iz Songi. Ko je deklica zagledala v kuhinji fazana, se je pognala vanj, ga v trenutku oskubila in pojedla. Enako je storila s kanarčkom. Kmalu pa je zbežala iz dobro zaprte sobe. Opazovali so jo, kako spretno se je gibala: po strehi; skočila je s precejšnje višine v jezero, plavala z občudovanja vredno spretnostjo in lovila ribe in žabe. To poživalje-no bitje je imelo na rokah izredno mo-
čne nohte, s katerimi je lahko izdolblo v zidu velike luknje. Plazilo je skozi dozdevno zelo ozke prostore med plotovi, le da bi zopet doseglo prejšnjo pro-tost. Govoriti ni moglo. Prestrašeno je kričalo z živalskim glasom. Šele po 16. letih se je upravi bolnice v Chalonsu, kamor je bila oddana, posrečilo vzgojiti jo v človeškem obnašanju, vendar se ni dognalo, odkod je in kako je podivjala.
L. 1818. so iz spisov neke sodne obravnave dognali zgodovino neke podivjane gospe, čije grozne usode bi si ne mogel izmisliti niti največji romanopisec.
V	času, ko je. vojna pri Lipskem določila u§odo Evrope, sta izsledila dva neustrašena lovca v Pirenejih neko gospo. Prikazen je bila naga, vitka, začrnele polti in košatih dolgih las. Dasi se je dolgo časa spretno skrivala med pečinami, sta jo lovca v družbi pastirjev vjela. Z veliko težavo so jo oblekli in spravili v bližnjo vas Suc ob vznožju zasneženega hriba Calm. Kljub njeni divjosti so takoj spoznali, da mora biti plemenitega pokolenja in izobražena. Oddali so jo vaškemu duhovniku, ki jo je zaprl v posebno sobo. A naslednje jutro je ni bilo več. Na tleh pa so ležali kosi raztrgane obleke. Kmalu nato so jo ugledali na vrhu najvišje skale. Vsi poskusi, da bi jo spet vjeli, so bili zaman. Pastirji so jo večkrat videli trgati zelišča, potapljati se v vode in loviti ribe. Večkrat je postajala na le divjim kozam dostopnih skalah. Vso ostro zimo je prebila v gorah. Naslednjo pomlad so jo spet vjeli. Ko so jo začudeno vprašali, kako se je obvarovala pred medvedi, je dejala: »Medvedje so moji prijatelji, oni so me greli.«
Bila je rojena v Auvergne 1. 1777. kot hči edinka nekega francoskega plemiča in je živela v večnih sporih med stariši. Oče se je protivil njeni poroki. Ko sta se njen oče in mati ponovno med seboj sprla, je hči posegla vmes in je hotela odstraniti očeta, ki je napadel mater. Pahnila je o.četa tako nesrečno, da je zadel z glavo ob oster kamen in izdihnil. Od tega časa je trpela grozne duševne muke. Vest jo je preganjala. Njen mož grof pl. Budoy je poskušal vse mogoče, da bi ji pregnal njemu sicer nerazumljivo duševno potrtost, a zaman. Ko je izbruhnila francoska revolucija, sta z možem bežala v Sevillo. V Pirenejih so ju napadli roparji in ubili moža. Njo je odpeljal poglavar, ki jo je kmalu nato vzel za ženo. Po nesreči pa se .je nekega dne puška, ki jo je gospa držala v rokah, sprožila in zadela roparskega poglavarja. Bila je že v drugič ubijalka. Z otrokom, ki ga je imela s poglavarjem, je zbežala v najvišje gore. Tam ji je otrok umrl in od usode take grozno preganjana žena je docela podivjala.
Oddali so jo v neko bivšo graščino. Bila je pod nadzorstvom trdosrčnega paznika, ki jo je zaprl v temno celico,
ker je bila preveč nemirna. Po nekaj dneh jo je hotel vzeti iz te celice, a bila je mrtva. Leta je bila med divjimi zvermi, med medvedi. Ko je padla v človeške roke, je bila živa pokopana.
Kongres zueze slouanskih turistou u Pragi
Pretekli teden je končal večdnevni kongres zveze slovanskih turistov, ki se je vršil v Pragi in v ostalih turističnih centrih češkoslovaške republike. Zadnji dan kongresa je priredila zveza hotelirjev v čast gostov skupni obed v. hotelu »Pariš««, pri katerem so predstavniki te zveze utrdili vzajemnost stikov z reprezentanti slovanske turistike. Popoldne je bil izlet z avtobusi na Karlštajn in kočo na Kožovi gori, kjer so pozdravili slovanske delegate zastopniki mesta Klad-no z vladnim svetnikom Nemcem na čelu. Zvečer je priredilo električno podjetje mesta Prage banket na Barandovuob Vltavi, katerega so se udeležili razven inozemskih in domačih gostov tudi ministri dr. M a t o u š e k in dr. Sl a v i k, pa tudi primator dr. B a x a. Ob tej priliki so bile izgovorjene tople in globoko premišljene zdravice, ki jih je otvoril predsednik upravnega sveta električnih podjetij, inž. Molzer. V petek, dne 26. septembra, so odšli slovanski turisti v Hra-dec Kralovy, kjer jih je sprejel mestni svet, ravnatelj državnih železnic dr. Ne-vola, zastopniki uradov in korporacij. Po ogledu muzeja in mesta je počastila udeležence kongresa mestna občina s skupnim obedom v »Grandhotelu«. Popoldne je bil izlet na Kramafovo kočo na Suhem Vrhu. Tu so se nadaljevala posvetovanja, nakar so po skupni večerji ob udeležbi številnih odličnih lokalnih o-sebnosti spregovorili turistični zastopniki udeleženih narodov, mesta Jablonca, krajevne turistične župe, Sokola itd. V soboto, dne 27. sept., so si turisti zjutraj ogledali Kyšperk; kjer so bili sprejeti tudi od občinskega sveta z Županom na čelu.
Od tam so odpotovali slovanski turisti v Brno, kjer so si popoldne ogledali razstavo Anthropos. katero jim je pojasnjeval dve uri univerzitetni profesor dr. Absolon. Ogledali so si tudi »Slovansko epopejo«, umetniško delo mojstra Alfonza Muche, katero je razkazal u-metnik sam. Po pregledu mesta v avtobusih. je priredila slovanskim turistom brnska mestna občina večerjo, katere so se udeležili tudi župan T o m e š, občinski svetniki, umetnik Muc ha itd., nakar se je odpeljala cela delegacija v Blansko in obiskala jubilejno kočo čeških turistov na Macohi, kjer je končalo kongresno: posvetovanje ob pol drugi uri ponoči. V nedeljo, 28. sept., so si ogledali slovanski turisti Macoško jamo ob sprem stvu vsečiliškega profesorja dr. Absolona, nakar je priredila skupni obed akcijska družba »Moravski Kras«. Potem je bil še ogled Sloupske jame ob spremstvu ravnatelja akcijske družbe »Moravski kras«, svetnika Bočeka. Bogat program kongresnih posvetovanj je bil kljub šte-
vilnim izletom in odličnih recepcij, po polnoma izčrpan.
Zaključki kongresnega posvetovanja so postavili zvezo slovanskih turističnih društev na trdno bazo in prinesli številne važne zaključke o skupnem delovanju v prospeh turistike v slovanskih državah, kar so izrecno konstatirali razni delegati, kot prof. Pasarič iz Zagreba, dr. Galčev iz Zofije, profesor Romanysziu iz Krakova ter predsednik kongresa, ravnatelj Jeniček. Za leto 1931 je bilo izvoljeno predsedstvo iz Poljske (prof.
i	Gotel in prof. Romanyszin, med tem ko je bil stalni sekretarijat razširjen in ga bodo vodili, kaikor doslej, dosedanji funkcionarji v Pragi.
Kakor smo že omenili, so bili tudi iz Slovenije trije zastopniki na kongresu, sodni svetnik dr. S e n j o r iz Maribora, ter iz Ljubljane dr. Oblak in Hrovatin, med tem ko Beograd in Sarajevo, kjer je sedež zveze jugoslovanskih turističnih društev, žal nista bila zastopana.
Hiša tajnosti u Pompejih
Profesorju Majuri, ki vodi izkopavanja v Pompejih, se je posrečilo, da je v »hiši tajnosti« odkopal krasen kip cesarice Livije, soproge cesarja Avgusta. Najdbi je pripisovati tem večjo važnost, ker so barve skoro popolnoma ohranjene. Kip sam je izklesan iz znamenitega steklenega marmorja in so ga našli ob severnem zidovju te že nad 2000 let stare vile. Cesarica je vpodobljena kot ženska srednjih let z dostojanstvenim obrazom. Obleka spominja na obleko svečenice in obstoja iz dolgega valujočega plašča, ki pokriva glavo in telo vladarice. Kip bo najbrže razstavljen v Pompejih ali v Rimu.
Kaj je mir
Kakor znano, dela francoska akademija neprestano na velikem besednjaku, ki naj določi pomen vsake besede za vse čase. Pred kratkim so definirali besedo »mir«. Učeni gospodje so rabili v to svrho le nekaj ur, torej popolnoma v nasprotju z vsemi diplomati sveta, ki *e o smislu in vsebini te besede prepiraj0 že tisočletja in se bodo prepirali tudi se naprej. Tudi izraz »oboroženi mir« *e bil na dnevnem redu in so ga nesmrtniki definirali sledeče: »Razmerje dveh držav, ki 'živita medsebojno v miru, a sta obenem pripravljeni, da branita mu tudi z orožjem.« Kakor razvidno, torej precej bojevita definicija mirovne mis11.
Pogajanja za nove trgovinske pogodb®
se bodo pričela 'v kratkem zopet s češkoslovaško in Poljsko, nato z'Grčijo-Albanijo, Turčijo in Bolgarsko, ki v zad-njem času insistira na sklepu pogodbe. Pogajanja z Avstrijo, ki so bila prekinjena, se ne bodo obnovila pred januarjem 1931, dotlej pa bodo izvršene vs® priprave za uspešni potek . pogaja™1 Važna za naš trgovski svet je tudi trgovska pogodba s Španijo in se bodo tozadevna pogajanja pričela v kratkem, v Madridu.
K. M, Capek • Cbodi
Jindri
Romu- — b fieščln* pr« vel dr. Fran Bradat
78
Bila je nežnočutnost v tej obliki sporočila, iz katerega je Jindra izvedel, da je to platinoiasa Jejena dvornega svetnika _ ne da bi bil kdo njeno ime izgovoril.
Jindra ni rekel niti besedice in je primakni! k ostanku svojega očesa Džasvantov briliant, svoje zavetje v tesnobnih urah, toda danes se mu je komaj zasvetil.
»Danes je nekam temno, kaj ne?« je vprašal Jindra.
Njegov prijatelj'je kar poskočil, potem pa hitro pristavil:
»No, tako temnega dne že davno nismo imeli!«
Čeprav so zunaj žarele strehe od svežega onega. — —
Jindra je sicer molče priznal, da ima gospodična Jelena več pravice do Lojzetovega prostega časa nego on, toda njemu so nastali dnevi najbolj črnega dolgočasja, saj se doslej ni brez Lojzeta niti ganil zdoma in sedaj si bo treba poiskati nadomestila, seveda plačevanega.
Toda ravno onega dne, ko je postrežnica na njegovo željo napisala in odnesla v časopis oglas, d*
išče premožen vojni poškodovanec spremljevalca, najrajši istotako invalida, se je zgodilo nekaj, kar je stvar jako hitro odločilo.
Čisto z jasnega. še je namreč pojavil Lojze, da oglasi obisk, prav za prav, da povabi sebe in svojo soprogo k Jindri: Ves vzhičen od ljubeznivosti svoje soproge, ki se je že davno posvetila karitativnemu delovanju z Velikim navdušenjem, je pripovedoval, da brž ko je slišala o Jindri in njuni skupni vojni usodi in da je zdaj tako zapuščen, se je takoj odločila, da ga razveseli s svojim možem, in da bi se bila takoj odpeljala semkaj, ko bi ne bila smatrala, da bo vendarle bolje, ako se prijatelja Pavaka prej obvesti.
• /
Pri tem se je izkazalo, da se Jelena — angel, ki se mu ne more ničesar odreči — rada pobaha s svojim novim avtomobilom, in da bi bil skupni izprehod z avtomobilom, ki bi ga potem lahko napravili, Jindri dobrodošlo razvedrilo.
»Tak se torej raduj, Jindra; ako se ne pripieljeva danes, jutri popoldne sva gotovo tukaj.«
»Res me bo neizmerno veselilo,« je rekel Jindra, Lojze pa mu je močno potresel desnico in odšel.
Bilo ga je še slišati na stopnicah in Jindra je hotel zakričati za njim, naj se vrne, in zelo mu je bilo žal, da ni imel dovolj pripravljenega poguma.
Da Lojzek ne vc, kaj dela, to se je dalo razlagati s tem, da je to navadno tako pri novoporoč mcih v prvih serijah poročnih noči, dasi —
Dasi se zdi, kakor da io Ponikli prinesel s se-
boj nekaj kakor sapico ozračja iz onega daleko strmejšega pobočja družabne propasti, ki se odpira m® Jindro in krogi, kamor se je Lojze, sicer gotovo dober fant, si svojo poroko vrnil.	.
Da bi bil predmet karitativne delavnosti njegov^ dame? To se ne sme zgoditi pod nobenim pogoierl’ Ona je samo radovedna; morda ima že priPra ' ljen izraz sožalja, da pogleda ob tej priliki v to Pf ' past, in če ji je Ponikly vse pripovedoval o Jir11", kar je pač zelo verjetno, potem, potem je treba Pr' znati, da je tu res propast, a obenem se mora v storiti, da ne zagleda njenega dna, nad katerim f celo Jindri zavrti v glavi oko prve plesalke, ^ra katere se je Jindra nekoč z njenim novoporočence sprl.
Kaj početih	. sfl
Jindra je begal od okna k vratom in zaletava* je v pohištvo, ker je v razburjenosti izgubil °rien cijo.
Nikdar še ni občutil svoje bede bridkeje. . Tik pred poldnem pa je prišla rešitev v osebi ^ žinine sestre Libuše. Poslali so jo, da vpraša, al' 1 gospod^ doktor bolan; in vršila je svoje naroči bolj tujim naglasom, nego kdaj poprej.	k[nj|
Toda Jindra, ki mu je bilo na njegovi sva poleg drugega posebno zoprno njeno knežje ime-iztegnil roko in jo pobožal po licu.
Vsa srečna je rekla
»Vidite, nisem vaju mogla dovolj čuvati!«
(Nadaljevanje
sled^
V_M a r i b o r u, dne 4. X. 1930,
Mariborski V E C E R N T K Jutr#
S
Šport
Šport v nedeljo.
Ob 9.30 na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma mladine ISSK Maribora : SK Železničar.
Ob 13.30 na igrišču ISSK Maribora prvenstvena tekma rezerve ISSK Maribor : SK Železničar.
Ob 15.30 na igrišču ISSK Maribora prvenstvena tekma ISSK Maribor I: SK Železničar I.
Sodniška sekcija, službeno.
Nedeljske tekme sodijo predpoldne ob 9-30 ISSK Maribor mlad.:SK Železničar miad. g. Bergant; ob 13.30 ISSK Maribor rez.: SK Železničar rez. g. N e-jnec; ob 15.30 ISSK Maribor I: SK Železničar I g. Cimperman (Ljubljana). Vse tekme se vršijo na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Načelnik.
SK Železničar, nog. sekcija.
Postava I. moštva za nedeljsko prvenstveno tekmo je sledeča: Pischof, Konrad, Wagner, Kohout, Šeler, Vili, Bačnik in Pavlin, rezerva Antoličič. Postava rezerve pa je sledeča: Juh, Kosi-ter, Zgonc, Horaček, Čiček, Urbančič, »ačnik, Borovka, Lorber, Antoličič, Golnar, rez. Seničar.
Exkurzija češkoslovaških železniških uradnikov v Jugoslavijo.
Kakor se nam sporoča, se že sedaj vrše v Pragi priprave za ekskurzijo uradnikov češkoslovaških državnih železnic v Jugoslavijo. Po dosedanjih prijavah je pričakovati mnogobrojno udeležbo. Ekskurzija bo posetila našo kraljevino meseca maja prihodnjega leta in si ogledala vsa pomembna mesta, kakor Beograd, Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Split, Su-šak, Zagreb, Ljubljano, Bled, Maribor, odkoder se bo čez Avstrijo vrnila na Češkoslovaško. V Ljubljani, na Bledu in Mariboru se bo ekskurzija zadržala 3 do 4 dni. —
Švedski konzulat v Zagrebu.
Opravila švedskega konzulata v Zagrebu je prevzel kot honorarni konzul g dr. Milan Vrbanič. Urad švedskega konzulata se nahaja v Zagrebu, Iliča 25, ter je za stranke odprt vsak dan, razen nedelj in praznikov, od 9. do 12. ure in od 4. do 6. popoldne. —
»Grof Zeppelin« nad Jugoslavijo.
Kakor poročajo iz okolice dr. Eckener-ja, je balkanski polet »Grofa Zeppelina« določen sedaj na 7. do 9. trn. Cilj poleta je Carigrad in bo v glavnem pasiral Jugoslavijo. Verjetno je, da bo zrakoplov obiskal tudi Zagreb. Vodil ga bo osebno dr. Eckener.
Najvačjo Izbiro
2850
moderne konfekcije nudi
Lep trgovski lokal
z dvema priključnima skladiščama takoj oddam v najem. Dvorakova ul. 4.
2829
Sobo z štedilnikom
in električno razsvetljavo, za razvedrilo zelo prometna cesta, velik vrtin Drava vse v solnčni legi oddam samo starejši gospe po možnosti vpokojenki _ali vdovi. Koroška cesta 101.	2832
Ugodna prilika za vpokojenca.
Krasno ležeče posestvo na Pohorju pri Slovenski Bistrici z veliko hišo, vinogradom, gospodarstvom, živino in kurjo farmo se da v najem ali proda Pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod: ‘Eksistenca« na upravo »Večernika«.
_________________________________ 2833
štedilnik iz litega železa
prodam. Tkalska ulica 11.______________2834
Ablturjent realke
, Išče mesto praktikanta. Naslov v upravi lista.	2835
Sobo In kuhinjo
iščem. Tri osebe. Naslov v upravi.
2828
Popravila damskih klobukov
iz klobučevine in žameta izvršuje ceneno in hitro A. Hobacher, Maribor, Aleksandrova c. 11.	2737
Zdrav krmilni krompir
se dobi 40 para za 1 kg v trgovini Jo-sip Krempl, Meljska c. 9.	2831
Veliko, solnčno opremljeno sobo
oddam. Mlinska ulica 34, vrata 3 pritličje.	2813
Gospodinjo,
kuharico, zdravo, čisto 30 do 45 let staro, neoporečne preteklosti sprejme samostojna gospa z otroci. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Značaj«.     2812
Velikanska zaloga
krzna in krznenih plaščev
v TRGOVSKEM DOMU
Prevzamem najceneje vsa avto-motocikel
Prodajam: perzijski plašč,
obleke, plašče, čevlje za moške, dame in otroke, pohištvo itd. Starinarna Pe-teln, Maribor, Orožnova 1.	2823
TRGOVSKI DOM
| Elektrolnštaiacije,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga,
Gramofone oopravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika Izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« In gramofonskih plošč. 602
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Velika zaloga kuhinjske posode.
Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna !n posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizkusne za trgovce z uteži. Ribeze ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. —Likalnike. — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutije za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za j >, čaj, testo in salato. — Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice xa ocvirke in krompir. — Samoval »Phobus« in druge vrste. — Škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Jedilno orodje in žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav. — Kuhinjske garniture iz kamenine in porcelana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivale garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana speci-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5.	XXX
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z l—5letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Svilene in flor nogavice
zopet dospele. Jos. Šerec, Maribor, Aleksandrova c. 23.	2837
Dve stanovanji v
soba in kuhinja s pritiklinami v novi hiši prvo nadstropje, primerno za no-voporočence. Primorska ulica 10.
2838
Opremljeno sobo oddam.
Naslov v upravi lista.
2839
Na prodaj:
star trgovski »bdel«, podboji in ok-njaki, lepe moške in damske zimske suknje in plašči; poizve se za kompletne spalnice in jedilnice. — Marija Schell, Koroška c. 24.	2845
Klavir za vajo dam na razpolago.
Naslov v upravi lista.	2843
Gospoda ali di:'aka sprejmem
na hrano in stanovanje. Tattenbacho-va 20, pritličje levo.	2845
Gostilna Kos,
Cvetlična ul. 11, vsako soboto in nedeljo pečene krvave in mesnate klobase. Z izbornim vinčkom preskrbljeno. Se priporoča za obilen obisk Ivan Kos.	2856
Spalne sobe
najmodernejši vzorci, na prodaj. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova 48.	2854
Opremljeno sobo
s prostim vhodom oddam gospodu ali dvema gospodičnama, Aleksandrova c. 55 I. levo.	2799
Danes domače koline.
Za obilen obisk se priporoča K. Voll-gruber.	X
-Hltivil* UUJVV11X* J	«	Oti	HT	lliviuv.inwl
Duco - Hitro piesUa
2750
kakor pleskanje vozov in oblazinjenje	1UV
*KET FRANC, Franiiikanska 13
mm*
Dktenih oblek, modernih in trpežnih, kakor vseh drugih pletenin, je največja v pletarni
M. Vezja
Vetrinjska ulivat 7
Naročila po meri se izvršijo točno in ceneno.
Zahtevajte povsod „Večernik
Oglejte si elegantne damske in dekfiške oialče od
Din 395 -
raprej.
HJ.TURA
MARIO
£
282«
PREVZEM TRGOVINE!
Cenjemu občinstvu Maribora in okolice sporočam, da sem prevzel po mojem pokojnem očetu gosp. Vaclav-u Ehm-u fino krojaštvo za civilne obleke in uniforme. — Do preselitve v centrum mesta bom vodil trgovino v lastni hiši Nova vas, Vrtna ulica 2 (avtobusna postaja) in bom sprejemal istotam
radevolje vsa naročila.
VACLAV EHM, NASLEDNIK EDUARD EHH
Fino krojaštvo za civilne obleke in uniforme. Ustanovljeno 1896
'm
Nudimo kot dobro priliko nakupa!
Mešano naravno drobno perje ... k* Din 18,— Pisano kurje drobno, novo perje ... k* Din 25,— Rumeno kurje drobno, novo perje . . kg Din 35.— Puljeno nar. meš. novo perje .... kg Din 40.— Cisto belo kurje drobno perje .... kg Din 58,— Puljeno gosje perje, puli itd.
Perje je v vrečicah po K. 1 in 2 kg. Odjemalcem zunaj Zagreba, pošiljamo na zahtevo od vsake vrste brezplačne vzorce.
Naj zahteva, kdor ga še nima, naš novi zimski, katalog. V njem dobite na 108 velikih straneh obsežno izbiro predmetov, potrebnih za Vas in Vašo hišo.
Trgovska In odpramna hlla
KASTNER & OHIER
ZAGREB, Iliča«.4
Vodarne pletenine
kakor jolf jopice obleke
puloverje
veste
otroške obleke
nogavice za moike in ženske
" vseh barvah in po meri izdeluje
pletarna L. Golob, Maribor
l	Orožnova ulica 6.	27«.
WarH>firstf! V f C F P * T K ltilrs
Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska ^
*♦♦»♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦•♦»»»» ; & ;; T novosti i;
dospele	j|
/\ Najmodernejše ;[ 1 jesensko in zimsko j| H \ sukno za naročila n po meri	!
/ I | H a j v e i I a !
CNajboljša pralnica ovratnikov je »Sdeal
Novo dospelo!
Moške srajce, bele in barvane . od Din 65.
Spodnje hlače.......................od	Din 35.
Moderne oblike ovratnikov Benger-ovo trikot periho Kravate in samo veznice: po Din 8.-. 10... 12... 18... 20... 24.- itd.
Naramnice ..........................od	Din 20.
Kratke in dolge moške nogavice Volnene nogavice in rokavice Telovniki in pulovri
naprej
naprej
naprej
I I	esen. oblek, povr- j
I ./	šnikov, hubertus- j
/ f plaščev, usnjenih suknji- n J čev, Tienchcoat ov Naj- J! /I večja Izbira najmoder- j // nejših knikerboker-jev <;
I	2740	II
I FrancCverlin il
j	obiačilnica	!!
1	Maribor	i:
i	Gosposki, utica 32	j1
#♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« » M
F.Michelitsch,
modna trgovina „K nevesti"
Maribor, Gosootka 14
Gramofoni	od	Din	298'—	dalje
Mandoline	.	,	136—	„
Violine	,	„	95'—	.
Gitare	„	„	207—	,
Trombe	.	n	505’—	n	3361
Robit harmoniki	*	„	85 —	,
PRODAJALNA: TRG SVOBODE
Neva Scherbaumova zgradba
Za izdelavo elegantnih kostimov, plaščev in raznovrstnih oblek, se priporoča cenj.
damam	2836
F. Zidarič,
modni salon
Maribor, Stolna u?.5
Angleško In češko sukno sukno za plašče
prvovrstne bobovke, mašancke in mešano blago, vse od 100 kg naprej in na vagone, prešano sadje samo na vagone, po najboljših dnevnih cenah, postavljeno na kolodvor aii v skladišče Maribor, Cvetlična ul. 18.	2847
Dralni baižun
II	dener baižun
ba>henie
tfW-E-K-Aw
dobavlja dobro in po ceni. Velika izbira pohištva, tkanin za dekoracije, zaves, preprog, posteljnine, otoman in divanov 21
kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago kuphe najceneje pri	xxxir-
SrečkoPihlar
Maribor, Gosposka ul 5
Maribor
/anatorij v Mariboru
Gosposka 49	Tslston 23-38
Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Višinsko solnce, diatermija, toni-zator, žarnica »Hala*. Lastnik primarij
♦ Dr. Mirko Černič
spocljalist za kirurgijo.
T/OKLIČ
MARI BO«
Ekfportna hiša „LUNA“ lastnik A.Pritternik
rt rt rova cesta 19	MflR BOB Aleksandrova cesta 19
Najboljše kemično očiščeno perje in puh dobavlja
Bogato izbrana zaloga:
Poletne malice za otroke komad od Din 11,— naprej Veslaški ioplčl za gospode komad od Din 24 — naprej Kopalne hlačke komad od Din 12.— naprei Kopalne obleke komad od Din 35,— naprei
Kratke nogavice za otroke nar od Din 6.50 naprei Kratke nogavice za dame par od Din 10,— naprej Kopalne čepice komad od Din 8.— naprej
Gumijasti kopalni pasovi komad od Din 6.— naprei Sokolske malce komad od Din 20.— naprei
Nadalie velika zaloga čipk. vezenin, svilenih trakov čevljev iz ladrovlne. sandal.
kravat sraic. ovratnikov, ženskih in moških nogavic itd.	XXI
,WEKA‘ Maribor
KRASNI PLASCI ZA DAMS j j
se dobijo od	H	H
Din 250*— nsprej v	2S49	§|	fff
TRGOVSKEM DOMU 11
Opravilna številka: E IX 3024/30
Opravilna številka: E IX
wi’i . umDl| -imm
Dne 19 novembra 1930 ob 11 uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 družba nepremičnin. Zemljiška knjiga k o. Pekre vi štev 210.
Cenilna vrednost:	Din 26 522 —.
Najmanjši ponudek: Din 17 681 60.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
»824
Okrajno sodišče v Meri o*u odd. IX.,
 ________ dne	19.	septembra	1930
Dne 19 novembra 1930 ob 10 uri dopold°e bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba m premičnin
Zemljiška knjiga Košake (Lajteršperk) vl.št.10* Cenilna vrednost:	Din	80	362 80.
Vrednost pritikline: Din 1 370’—. Najmanjši ponudek. Din 53.574 67.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, 11 je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
j*#
Okralno sodišče v Mariboru odd. IX"
dne 20. jahtam :ra 1930.
Izdaja Konzorcij »Jutra, v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja 'n Tednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru Tiska Matiborsk. tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETEL*
▼ Mariboru.