295
Naši dopisi.
Iz Kremsa na Donavi II. sept —  Gospod Radivoj
Poznik, c. k. inženir pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu, po rodu Slovenec, se je silno potrudil pridši v ta nemški kraj, zvedeti za slovenske rojake. Bilo mu je vendar mogoče, tri gospode slovenskega rodii najti. Podari! je te gospod vsacega z mnogimi lepoznanstvenimi berili. NaroČil se je na mnogovrstne časnike iz naših slovenskih krajev in jih odstopil svojim sorojakom. Skoda, da ni zdaj mogoče, da opravlja ta gospod svoj posel na slovenski zemlji, kar silno pričakuje; bil bi velika podpora.    Zivio!                                                          M. J.
Vipava 9. sept. — Svečanost Bleiweisova izvršila se je izredno sijajno — kaj tacega nismo se nikedar nadejali, osobito zato , ker je vreme prejšnji dan bilo jako neugodno. Vršilo se je vse v najboljšem redu in vsa svečanost svedočila je, da v istini plava duh pre-milega nam očeta nad nami. Vdeležile so se je še cel6 osebe, ki so slednji čas veselice čitalnične ignorirale. Prav tako, borimo se in govorimo le za stvar, osebnosti naj svete stvari ne ovirajo. Dobili smo tudi več pismenih in brzojavnih poročil. Prihodnjič poročam Vam o slavni in nepričakovani veselici več.
Iz Kostanjevice 3. sept. (Konec.) — Ker uže o kmetijskem poduku pišem, naj še povem, kaj mislim o tem poduku v ljudski šoli.
Ta poduk je dozdaj odvisen od dobre volje učitelja in večkrat še bolj od dobre volje učencev. Kmetijstva se po navadi učijo ponavljavni učenci in učenke, po eno ali k večemn po 2 uri na teden, ker več ur za ta poduk ni kje vzeti. Ker imamo ponavljavno šolo le od začetka leta do 15. sušca, je to res malo Časa za tako važni poduk (ker ti dve uri se ne vštevate med druge ure ponavljavne šole); po končani ponavljavni Šoli bi pa učitelj zastonj v šoli učencev pričakoval; nobenega ni več vgledati. Ker se v tako pičlo odmerjenem času nikakor kaj prida doseči ne more, bi bilo gotovo najbolje, ko bi se ves poduk v ponavljavni šoli prestrojil tako, da bi mu bil glavni smoter gospodarstvo. To se d& brez škode za druge predmete prav lahko storiti. Pred vsem pa je nam za ponavljavne šole treba dobrega berila, ki bi bilo učiteljem pravi kažipot pri kmetijskem poduku, in učencem tudi pozneje, ko bi iz sole izostali, koristna gospodarska knjiga.
Tako bi se vretiilo vsaj teoretično podučevanje v gospodarstvu. Kaj pa s praktičnim podukom? Ali naj učitelj učence pozimi v šolski vrt vodi? Ali naj jih pozimi uči praktično čebelarstva? Vsak ve, da to ni mogoče.    Kdaj tedaj, če poleti učencev nimamo?
Šolski vrti so za to , da bi se otroci v njih praktično učili kmetovanja; pa kako malokdaj more učitelj mladino v šolski vrt peljati! Nekdaj, ko so se otroci uže v vsakdanji šoli v višem oddelku nekoliko gospodarstva učili in niso drugi predmeti pobrali do minute vsega šolskega časa, je bilo učitelju mogoče otroke včasih peljati v šolski vrt ali v čebelnjak. Zdaj pa je druga. Zdaj učitelj, naj bo še tako vnet za gospodarski poduk, nima Časa otrokom praktično pokazati, kar se mu potrebno zdi. Med šolskimi urami ne sme iz šole, po šoii pa tudi nima pravice, otrok pridrževati. Stariši jih pa navadno tudi uže komaj čakajo, da gredo z živino na pašo  ali  po drugih opravilih.    Treba bo tedaj
vso našo sedanjo šolo nekako predelati, drugače bo to* liko potrebni nauk o kmetijstvu le na papirji paradiraj v resnici bo pa malo koristil ali cel6 nič.
Kmetijstvo naj bi bdo obligatni predmet za učence, ki hodijo v viši razred vsakdanje šole, in za vse učence ponavljavne šole po vasčh in sploh krajih, kjer se ljudstvo največ s poljedelstvom vkvarja.
L. Abram.
Iz Ljubljane. — Ta in prihodnji teden sme se imenovati cesarjev teden. Dne 8. t. m. pričelo se je slavljenje njegovega prihoda uže v Bruck-u na Muri ter se je ponavljalo po vsi poti do koroške meje; na Koroškem pa je nastalo še vse živahneje, in ko je cesar ob 5. uri popoludne dospel v Celovec, pozdravljalo ga je razun vrhovnih oblastnij brezštevilna množica ljudstva in sla-vaklicov ni bilo ne konca ne kraja. Enako se je godilo ves čas sijajnega cesarjevega bivanja na Koroškem, enako gotovo tudi na Primorskem, upajmo, da bo tudi v — Trstu! Mi Slovenci upamo, da bo prihod presvit-lega cesarja tudi za nas vresničil njegovo odločno izrečeno voljo: „Mir hočem imeti med svojimi narodi!"
— {Državna obrtna šola v Gradcu) Z ozirom na c k. vlade dopis, ki je bil naznanjen v predzadnji seji ljubljanskega mestnega odbora, opozarjamo slovenske stariše in obrtnike, da je vsled omenjenega dopisa odšle* mogoče obiskavati državno obrtno šolo graško tudi takim učencem, ^ki so zmožni samo slovenskega jezika.
—  (Sole v Ljubljani) pričnejo se 16. t. m., prihodnjo soboto. Vpisavajo se učenci dne 13., 14. in 15.
— (Cespljev somenj) in pa mesečni živinski somenj preteklo soboto sta drug druzemu bila napoti. Sobotni bil je prav slabo obiskan; govedine prignali so ves živinski trg poln, pa redko nastavljen , toda kupčija bila je slaba, le po pitanih volih so hitro segli in jih primeroma dobro plačali okoli '60 parov, vsa druga kupčija bila je le „na drobno". Konj in posebno žebet je bilo pa precej na trgu, toda kupca za-nje skoraj nič. Ker je bilo ljudstva malo, se tudi druzega blaga ni več prodalo kot navadni tržni dan.
—  (Ljubljanski mestni zbor) ima prihodnji torek ob 6. uri zvečer zborovanje in na dnevnem redu prav važne, večidel gospodarske zadeve.