Leto LXX Stev. 252 « V Ljubljani, v nedeljo, f. novembra I942»XXI Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina metečno 18 Lir, za inozem* ttvo 20 Ur — nedeljska izdaja ce* loletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega ln tujega 5 izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Izhaja viak dan i|atra| razen p onedeljka ln dneva po praznika, g Urednlttvo la a pravni K.opttar|eva a, Llnbllana. g Urednlitvo la a pravni Kopltarteva 6, Llobllana. Redazione, Ammiaistracionai Kopitarjeva 6, Lublana. Telelon 4001—4005. Abbonamentl: Me«« 18 Ltrei Estero, meta 20 Lire, bdizioDe dotnemca, anno 34 Lir«, Eitero 50 Ur«. C. C. f j Lnbihna 10 650 per gli abho-oamenti' 10.349 per 1« Interrloni. Filiale« Novo me*to. Conceasionaria esclnslva per la pobbllcitS dl proventenza Italiana ed estera: Unione PobbliritA Italiana S. A, Milana. Bollettino No 888 Tempo di arresto nella bataglia in Egitto 8 apparecchi britannici distrutti La ferrovia El Alamein-Hamman bombardata II Quartier Generale delle FF. AA. comunica: Sul fronte delPEgitto la battaglia ha segna-(o ieri un tempo d'ai»esto; scontri di elementi esplorativi e duclli di artiglierie lianno caratteriz-zato la giornata. Alcuni mezzi blindati leggersi, che tentavano una incursione nelle nostre retrovie venivano prontamente individuati e distrutti. Reparti da caccia delPAsse hanno vigorosa-mento contrastato 1'attivita della aviazion netnica e abbattuto in combattimento 7 apparecchi britannici; un altro č precipitato al suolo colpito dal liro controaereo. La lerrovia e la rotabile tra EI Alamein e H a m a n n sono state bombardate con buoni ri-sullati da una nostra formazione. Nel Mediterraneo orientale velivoli italiani attaccavano due motovelieri, uno di qucli e da ritenersi affondato. Vojno poročilo št. 888 Bitka na egiptskem bojišču se jje ustavila 3 angleških strojev sestreljenih Proga £1 Alamein-Hamman bombardirana Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja; Na egiptovskem bojišču se je bilka včeraj nekaj časa ustavila. Ta dan so bili značilni spopadi med ogleduiškimi oddelki in topniškimi dvoboji. Nekaj lažjih oklepnih sredstev, ki so poskušala vdreti v naše zaledje, je bilo takoj osinaljeuih in uničenih. Osni letalski oddelki so se močno postavili po ribu delovanju nasprotnega letalstva ter so v bojih sestrelili 7 angleških strojev. Neko drugo letalo je treščilo na tla, zadeto od protiletalskega topništva. Neka naša letalska skupina je z dobrimi uspehi bombardirala progo in vlake med E 1 A 1 a -ni e i n o m in H a m m a n om. V vzhodnem Sredozemlju so italijanska letala napadla dve motorni jadrnici, od katerih je eno smatrati za potopljeno. m Rim, 31, okt. AS: V precej pobitem govoru jo angleški notranji minister Moryson dejal, da angleška armada z angleškimi letalskimi silami v sedanji egiptovski bilki ui mogla doseči pravega uspeha. Seja preskrbovalnega odbora v Rimu Pod Ducejevim predsedstvom je preskrbovalni odbor odobril večji obrok kruha za mladino in delavce, večje količine sladkorja za otroke in mladino ter dodatne obroke krompirja Rim, 81. okt. AS: Pod Ducejevim predsedstvom se je včeraj ob 17 v Beneški palači sešel medininistrski odbor za vzjioreditev preskrbe, razdeljevanja iu cen. Navzoči so bili vsi člani odbora. Minister za kmetijstvo in za gozdove je odboru prikazal položaj prehrane v sedanjem trenutku. Navzlic neugodnemu vremenu, zlasti dolgi suši, je italijanska kmetijska pridelava zaradi razumnega in vztrajnega dela, s katerim so se izkazali kmečki sloji, obdržala zadovoljivo raven. Načrt za kmetijsko pridelavo, delo ministra za kmetijstvo, delo konfederacij in gospodarskih ustanov naj ob sodelovanju vseh prizadetih upravnih panog in industrije zagotovi neobhodno potrebna tehnična sredstva za obdelavo, moralna pomoč in vzpodbuda stranke, 6trast in vera kmetov pa dajejo poroštvo, da bodo uspehi prihodnjega žitnega leta odgovarjali pričakovanjem in potrebam. Po drugi strani je postopno ojačenje in razširjenje omejitve pri razdeljevanju pridelkov po oddaji, po zbiralnih organizacijah, po določitvi obrokov in količini omogočilo znaten napredek proti cilju, ki je v tem, da bi živež bil v celoti na razpolago za splošno pravično razdelitev. Delo se bo v tem 6mislu nadaljevalo in končalo zaradi domoljubja in sociaiue zavesti pri večini italijanskih pridelovalcev in pa zaradi 6trogega nadzorstva in hudih kazni, ki bodo dajale vedno strožje poroštvo, da ne bo nihče svoje sebičnosti in svoje verižniške lakomnosti predpostavljal socialni dolžnosti. Minister je končal poročilo « tem, da je poudaril plodno sodelovanje med Italijo in Nemčijo tudi na področju prehranjevatne politike. Poudaril je ugodne upe, ki jih taka politika vzbuja za bližnjo prihodniost. Odbor je poročilo ministra za kmetijstvo odobril in je po temeljiti razpravi na Ducejev predlog potrdil načrt za državno prehrano v prihodnjfb mesecih. Načrt vsebuje: 1. Pomnožitev obroka kruha za mladino od 9. do 18. leta in za delavce. Od. 16. novembra dalje je za zimo obrok kruha pri mludini od 9. do 18. leta jx>višan od 150 na 200 gr. dnevno. Od istega dneva in za isti čas se temeljni obrok za delavce zvišuje od 1 "50 na 200 gr. Iorej bo dnevni obrok za navadne delavce zvišan na 500 gr., za delavce pri težkih delili na 400 gr., za delavce pri najtežjih delih na 500 gr. Obroki za ostalo prebivalstvo so nespremenjeni. V veljavi ostane mesečni dodatek 500 gr. testenin za prebivalstvo v južni Italiji in na otokih, dovoljenih 15. marca letos. 2. Izredna razdelitev znnfne množine krompirja. Ker se je zaradi sporazuma z nemško vlado začel uvoz znatne množine krompirja, bodo decembra po večjih mestih in jio mestih v predelih, ki nimajo kmetijskih zalog, razdelili po deset kilogramov kromjiirja na osebo. Ta količina se pridružuje že razdeljujoči se količini domačega krompirja, katerega delitev se bo v redu nadaljevala. Vsaka rodbina bo poskrbela za ohranitev tujega in domačega krompirja ter si ga razdelila za porabo v zimski dobi. 3. Pomnožitev sedanjih količin marmelade 15 ladij s 100.925 ©topljenih Sovjetski oddelki uničeni pri Nalčiku ■ Nove sovjetske izgube v Stalingradu Bombni napad na Leningrad in Murmansk Hitlerjev glavni stan, 31. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo jo včeraj objavilo tole posebno vojno poročilo: Skupina nemških podmornic je na severnem Atlantiku navzlic zelo slabemu vremenu napadla natovorjeno ladijsko sprmeljavo, ki jo bila na poti proti Angliji ter jo v silovitih ponovnih napadih ponoči in podnevi, ne oziraje sc na močno obrambo spremstva, potopila 9 parnikov s skupno 68.500 tonami. Druge ladje so bile poškodovane po treh tornedih. Vrh tega sn nemške podmornice na oskrbovalni poti med Anglijo in Ameriko potopile 6 parnikov s skupno 32.425 tonami. Nasprotno brodovje je torej znova izgubilo 15 parnikov s skupno 100.925 tonami. Drugi boji proti nasprotnim ladijskim spremljavam so še v teku. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. okt. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Pri Nalčiku so nemške in romunske čete uničile razpršene sovražne oddelke in so izsilile važen prehod preko rek,-\ V Stalingradu je bilo s prodorom pridobljeno nadaljnje ozemlje. Zaradi velikih izgub je sovražnik prenehal s svojimi protinapadi južno od mesta. Oddelki bojnih letal so napadli sovražne postojanke v zaledju, severno od A s t r a h a n a. Churchill in boljševizem Berlin, 31. okt. AS. »Boreen Zeitung« na kratek, toda na učinkovit način pobija zadnje Chur-chillove izjave o boju v Rusiji. List omenja Cliur-chillovo potovanje v Rim leta 1927 ter takratno izjavo angleškega ministrskega predsednika, ki je dejal: »Če bi jaz bil Italijan — je takrat dejal Churchill — bi se z vsem srcem popolnoma oklenil Mussolinijeve stvari proti zverinski ideji komunizma. V zunanji politiki je fašistično gibanje zelo koristilo celemu 6vetu. Italija je ]x>kazala, da je eno samo sredstvo za pobijanje sil, nereda in razkroja. Proti boljševiškeniu strupu je jx>trebna pcsl.= iBonsen Zeitung« se ironično sprašuje, če je Churchill še istega mnenja. Italijanske in romunske čete so preprečile sovražne poskuse za prekoračenje Dona. Na ostali vzhodni fronti je položaj nespremenjen. Lastne napadalne operacije so privedle do osvojitve nekaj bunkerjev in zajetja ujetnikov. Letalstvo jo v ozadju ob izviru Volge z dobrim učinkom napadlo sovražne spremljave, transporte, oskrbovalne kolono in industrijsko naprave. Na L a d o š k e in jezeru so bile z bombami potopljene 4 velike ladje, določeno za preskrbo Ljeningrada. Trije tovorni iolni so bili poškodovani. Bombni napadi na Ljeningrad so povzročili veliko škodo. Letalski napadi na M u r m a n s k so sc nadaljevali podnevi in ponoči. 29. in 30. oktobra so Sovjeti izgubili 124 letal. Pri tem imajo svoj delež tudi romunski in madžarski letalci. 8 lastnih letal se ni vrnilo. V Egiptu sovražnik včeraj ni nadaljeval svojega velikega napada. Krajevni angleški napadi so se ponesrečili. Nemško in italijansko letalstvo je napadalo sovražne motorizirane in oskrbovalne kolone. Osem angleških letal je bilo sestreljenih. in razširitev upravičenosti za nakup tudi no osebe, ki so stare več kakor 65 let. Sklenili so zuatno pomnožiti količine marmelade, ki naj se razdeli za porabo v zimskem času. Razdeljevanje bodo urejale jiokrajinske oblasti z ozirom na krajevne navade. Po mestnih središčih, kjer so za mladino do 18. leta delili po 500 gr. marmelade mesečno na osebo, bo obrok marmelade za to mladino povišan na 2 kg mesečno, razen tega bodo dajali jx> 1 kg marmelade na mesec osebam, starim nad 65 let. Novembrski obrok bodo ljudje lahko dobili v drugi polovici meseca. 4. Pomnožitev obroka sladkorja za otroke do 3 let ter raztegnitev dodatka na mladino nd 14. do 18. leta. Medlem ko je stalno povečan mesečni obrok sladkorja za otroke do 3 let in bo znašal odslej 1 kg na mesec, se za november, december, januar in februar podaljšuje mesečni dodatek 100 gr. sladkorja, dovoljen 15. innrca letos z» mladino do 14. letu. Ta dodatek se za isti čas raztegne tudi na mladino od 14. do 18. leta. Duce sprejel japonsko delegacijo Rim, 31. oktobra AS: Duce je sprejel admirala Abeja, pomorskega japonskega odjio-slauca v Rimu pri vojaški komisiji trojne /veze, vojaškega pribočniku generala Mtiiizu ter mornariškega pobočnika Mitunobuja, kuterii« se je iskreno zahvalil za čestitke fašistični Italiji ob priliki 20obletnicc revolucije črnih srajc Duce je trem ja|xinskim visokim častnikom v imenu vlade in italijansckga ljudstva čestital k novim zmagam japionskega orožja. Brzojavna voščila vladarske dvojice Visokemu komisarju Nn voščilno brzojavko, ki jo je naslovil Eksc. Visoki komisar oh 20 letnici revolucije zvišenimn suverenomn, sta blagovolila odgovoriti s sledečo brzojavko: Njuni Veličanstvi Kralj in Cesar ler Kraljica in Cesarica se živo zahvaljujeta ler vračata Vam ter prebivalstvu najboljša voščila za novo leto.« Minister dvora Acqunronc. Dopolavoro ob 20 letnici Pohoda na Rim Veliko delo Dopolavora za Oborožene Sile Rim, 31. oktobra AS: Za 20 letnico Pohoda na Rim jc Dojiolavoro objavil v svojem tedniku »A t nn lita« širok dokumenta ričen in statističen pregled svojega dela v XX. letu s koristnimi in pomembnimi primerjunji s 13 leti delu od svoje ustanovitve. Ustanovni zakonski dekret je takole opredelil naloge nove ustanove: ustanoviti, vzfHircditi ter razširiti ustanove za tclc-no, razumsko in moralno vzgojo intelektualnih ter ročnih delavcev v prostem času. Dopolavoro jc danes lahko ponosen na izpolnitev svojih nalog ter jih lahko nadaljuje z obširnimi sredstvi, ki mu jih je socialna pditika vlade dala na'razpolago ter ga je naredila za najvažnejši čini-telj gmotnega in moralnega dviga italijanskih delavcev. Toda danes, ko je narod z zavezniško * emčijo v vojni *a socialni dobrobit, ki naj za vedno uniči stari bogataški in judovski svet v zvezi z rnzkrajalnim boljševizmom, ki uničuje civilizacijo, je treba osvetliti to. kar je storil Dopolavoro za slavne Obrožene Sile. Dopolavoro v polnem uresničuje vse, kar je geslo vsakega oorca in vsakega pravega Italijana. Takoj v začetku vojne, junija 1940 je Dopolavoro odredil, da so bili vsi njegovi člani pod orožjem zbrani nn sedežih občinskih in okrajnih organizacij. V vsej Kraljevini, v Severni Afriki in Egejskem morju je bilo 10.000 organizacij, postavljenih v pomoč narodnim četam in četam zaveznikov, dočim je bilo ustanovljenih 100 organizacij za Olioro/ono Sile. kjer ni bilo krajevnih organizacij. Dopolavoro je samo pozimi in o božiču poslal vojakom 2.529.200 paketov. Bilo jc okoli tO.000 zabavnih in kulturnih manifestacij. kjer he je razdelilo mnogo pripravnih darov. Temu delovanju za junaške tovarišo v sivozelenem, je treba prišleti še nič manj koristno umetniško kulturno in športno vsakdanjo delovanje za Oborožene Sile. Sledeč Ducejevim ustanovitvenim besedam da je mirovno delo, ki i/polnjeje vzvišeno poslanstvo bratstva v srcu in civilizaciji«, je Dojiolavoro prodrl v socialno življenje italijanskega naroda ter ima danes 4.612.294. članov v 23.362 organizacij v primeri z 2S0.5S4 člani v 1000 organizacijah leta 1926-IV. Japonska mornarica išče spopad z ameriško mornarico, ki se bitke izogiba Buenos Aires, 31. oktobra AS: Tudi v \Va-shingtonu priznavajo, da Amerikancem slabo prede na južnem Tihem morju, v Londonu pa so še naprej skrajno vznemirjeni. Po ameriški Določila za proslavo 4. novembra Rim. 31. okt. AS: Uradni list fašistične stranke objavlja: 4. novembra 1942-XXI bo državno vodstvo fašistične stranke ob 9 položilo lovorjev venec na grob Neznanega vojaka in na grob vojvode Zmage. V prestolnici vsake pokrajine se bodo zvezni tajniki v spremstvu predsednikov Združenja rodbin padlih v vojski in v letalstvu, Združenja bojevnikov, vojnih invalidov in pohabljencev in drugih organizacij šli poklonit spomenikom padlih v vojni ter položili tam venec vpričo zastopnstva oboroženih sil, fašističnih organizacij, OUF-a, GIL-a in prej navedenih združenj. Pri straži ob spomenikih padlim v vojni se bodo vrstili tisti oddelki kakor 28. oktobra, in sicer od 9 do 18. Sedeži strankinih organizacij in javna poslopja bodo v zastavah. Za člane 6tranke in vladnih organizacij je zapovedana navadna uniforma. Uvedba sončnega časa v Kraljevini Rim, 31. okt. AS: Z ukrepom, ki bo v kratkem objavljen, je bilo odločeno, da 6e z 2. novembrom ob 3 zjutraj spet uvede 60nčni čas. Po izdanih določilih bodo vse oblasti ter V6e javne in zasebne ustanove morale poskrbeti, da se ob omenjenem času ure prestavijo za eno uro nazaj, da bodo kazale dve namesto tri. Isti ukrep določa, da se bo 29. marca 1943-XXI normalna ura pomaknila za 60 minut naprej z vsemi učinki. Zaradi tega bodo ta dan vsi voditelji javnih in zasebnih ustanov morali poskrbeti, da se ob dveh zjutraj ure pomaknejo za 60 minut naprej. Sovjetska armada je zelo oslabljena Buenos Aires, 31. okt. AS. Moskovski dopisnik lista »Baltiinore Sun« se bavi z vprašanjem, če ima sovjetska armada dovolj vojaštva in orožja. Časnikar ugotavlja, da sovjetska armada danes ni več tieta, kakor je bila preteklo leto. Z izjemo veteranskih enot, ki tvorijo osrednji vozel, sestavljajo sovjetsko armado povečini vpoklicanci, ki 60 prišli pod orožje in jih je izuril Vorošilov šele po izbruhu vojne. Vzgoja dobrih podoficirjev bo stavljena pred trdo preizkušnjo. Na Wilkieja je naredil velik vtis visok odstotek Mongolov v sovjetski armadi, kar priča, da so ruske rezerve izčrpane. Toda naj bodo človeške ruske rezerve še tako velike, brez orožja in streliva ne bodo mogle ničesar doseči, nadaljuje dopisnik. Največje ruske industrije, najvažnejši petrolejski vrelci, električne naprave in cvetoče kmetijske pokrajine so v nemških rokah. Rusija bo navezana na industrijo svojih osrednjih jx>krajin ter Združenih držav in Anglije. S tem pa ne bodo še od daleč dosežene stare ruske rezerve. Inozemski opazovalci vidijo le to, da je prebivalstvo prisiljeno k štednji goriva in k smešnim obrokom hrane. Mnogo črnila so navdušeni dopisniki porabili za pisanje o Uralu in Sibiriji. Toda od tu je težko dobiti zanesljiva poročila. Objektivna cenitev je, da sedanje ruske pokrajine proizvajajo manj kakor država Pensilva-nija. Vsekakor pa bo Rusija s lem in s pomočjo, ki po nevarnih potovanjih pride preko morja, lahko zadržala sovražnika med zimo — zaključuje anglosaški dopisnik. Vprašanje je, če bo lo rc6. prestolnici krožijo vedno pogubnejši glasovi. \led drugim se govori, dn so Japonci z izkrcanjem novega vojaštva povečali svoje sile na, Guadalcanarju, ki znašajo že okoli 50.000 mož. Sedaj divja bitka okoli letališča llenderson, ki lxi postala neke vrste tihomorska bitka pri AVaterlloo s pojiolnim ameriškim porazom. Japonci se izkreiijejo pod ognjem ameriških bomb, kar vzbuja občudovanje celo pri njihovih nasprotnikih. Neki ncwyorški list je včeraj prinesel poročilo, da mogočna japonska mornarica. sestoječa iz velikih lwijnili ladij, številnih križark in drugih ladij in spremljane z letalstvom išče priložnosti za odločilni spopad t. ameriško mornarico pred Salomonskimi otoki. Wasliingtonski vojaški krogi ne izključujejo, da bi utegnilo biti novo bojišče severno od ameriških oporišč na Novih llebridih in Fidži otokih. Potek bitke za Salomon^ke otoke Iki imel velik vpliv na nadomestne volitve v kongres in senat, ki bodo prihodnji torek. Republikanska stranka bo verjetno pridobila 20 od vseh mandatov, ker bodo mnogi demokrati, nezadovoljni nad vojno, glasovali za republikance. sanghaj. 31. okt. Japonski govornik je izjavil zastopnikom tiska, da je po japonski zmagi v južnem Pacifiku bitka na Tihem morju stopila v drugo obdobje. Pogovori s slovenskim ljudstvom: Protikomunistične milice časnikar rj. Alessandro Nicotera jn imel snoli po radiu Ljubljana naslednje predavanje: Prav usodno je, da morajo nekatere bolezni opraviti svoj potek in da jih nobena zdravniška brada ne more preprečiti. Dvajset let boljševiških izkušenj v Rusiji in dvajset let protiholjševizma v Evropi — bolj ko kje drugod v bližnji Italiji — hi lahko Sloven-cem dokazala, kakšna strahota lahko postane krvavi nauk iz Moskve Ta slabost se v nekaterih krogih še ohrar.ia zaradi spominov na panslovanstvo. ki pa je bilo zgodovinsko premagano v tistem trenutku, ko je padel carski režim. Resnica je, da sedanji rdeči car dokazuje, da ima mnogo bolj izstradano imperialistično žrelo, kakor pa so ga imeli pravi carji; še večja resnica pa je, da je Peter Veliki dal Rusiji evropsko poslanstvo, Ljenin in tovariši pa so s svojim mongolskim barbarstvom spravili ruski svet nazaj v barbarske puščave. Drugi narodi s slovanske veje morajo spre-videti, poleg drugih stvari, kje je njihovo pravo zgodovinsko mesto in proglasili z.a končen prelom s takim svelom, kakor so latinski rodovi po-jiolnoma prelomili s jiolomom romanskega imperija. ker ni noben več mislil na povrnitev k anitiki, prav tako pa tudi Rim ni nikdar mislil, (Nadaljevanje na 2. strani.) Darili Visokega komisarja Zvezi fašjev ob 20 letnici Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča: Visoki komisar je daroval Zvezi fašijev ob priliki 20 letnice revolucije vsolo 25.000 lir za pomoč, ki jo izkazujejo ženski fašiji v prid tovarišem pod orožjem, ter vsoto 10.000 lir za novi Be-dež ljubljanskega fašija. Gesta Eksc. Graziolija ne potrebuje nobenega komentarja. Ponovno se spričo teh daril izpričuje umeva-nje vladne oblasli za stranko. (Nadaljevanje s 1. strani) da bi v dvajsetem stoletju obnovil svoj imperij na stopinjah Avgustovega imperija. Vendar pa ne kreuimo preveč s poti. Rekli smo, da so Slovenci hoteli prav pri sebi doma preizkusiti ta boljševizem, to veličastno presenet- \ ljivo iznajdbo, ki se jim je, kakor je bilo pred- I videti, raz.počila v rokah med neprevidnimi poskusi v tem letu strasti. Upajmo, da je eksplozija za vedno pokopala pod seboj vso ostaline kulturnega in čustvenega značaja. Vendar pa moramo storiti važno ugotovitev, da zdravilni od|>or ni izšel iz. tistih, ki se jxmašajo s tem, da razumejo vprašanja naše pokrajine in ki imajo pripravljenih 101 zdravilnih sredstev za sleherno otl tisoč težav, ki jo mučijo. Odpor so je začel med ljudstvom in sicer med najnesrečnejšim in najnepoučenejšim, ki ni nikogar vprašalo za svet in je nekega dne čutilo, kako prazno je čakanje na pomoč od kogar koli in je edina rešitev bila v tem, da se samo združi v obrambi proti komunistom, z lastnimi ravnimi sredstvi; branili so sebe, branili svoje imetje, svoje življenje, čast slovenske zemlje. Tako se je začel proti komunizem v Sloveni ji in vsi to dobro vedo. Nikdo ni pri tem sodeloval. Vodilni slovenski krogi niso sprožili nobene organizirano protikonninistične gonje; toda nastop italijanskih oblasti bi po računih podtalnih elementov in po najbolj rafiniranih načelih revolucionarno tehnike moral celo večati in širiti boljševiški nered med prebivalstvom. Te pa, ki niso poprej poznale ruske, niti italijansko metode, so bile prisiljeno izbirali in so sklenilo otresti se smešnih krajevnih sovjetov. Čut za ohranitev in čut za red slovenskega kmečkega prebivalstva sta bila v tem slučaju močnejša od slepil revolucionarne tehnike. Vedno nam ugaja, če kak narod sam od sehe izžene iz svoje zemlje boljševizem, ker čeprav bi se temu lahko izognil in čeprav to stane preveč, se pokaže tak način vedno kot najuspešnejši; kdor je poskusil nekoliko boljševizma, ga prav gotovo tnine za vedno volja, da bi ga še ka-terikrat okusil. In tako se je zgodilo, da so se kmetje sami javili pri poveljstvih in prosili za orožje, da l)i so lahko borili proti zločinskemu komunizmu, pa najsi tudi skupaj s takozvanimi okupacijskimi četami. Tako so torej tisti, ki so pripravljali revolucijo v lastni hiši, dosegli, da so lahko videli na svoje oči lep rezultat, ko je bil boljševizem po-tepian od prav tistega naroda, kateremu je propaganda kominteme ustvarjala že novo ustavo v zgodovini, ali pa celo že ustanovila slovensko republiko za narod samih rdečkarjev, torej svobodnih. Da. evo vam svobode! Edina, po kateri kliče ljudstvo, je ta, da hi se lahko oborožilo, da bi moglo, pohiti čim več boljševikov, ki bi jim prišli nasproti, tako da bo nastala nova naloga oblasti, namreč zadrževati vročo željo po maščevanju ... Prvi oddelki so se ustanovili in že delujejo in se imenujejo zalo Prostovoljna protikomuni-stična milica. Ena sama stvar drži, združili so se stari in mladi z edino nalogo, rešiti slovensko zemljo boljševiške nevarnosti. Dolenjski kmetje se sedaj l>ore proti komunistom z veliko gorečnostjo, kar se ne bi nikomur pred enim letom niti sanjalo, saj oni tedaj niso vedeli, kaj bi utegnila biti sovjetska republika in niso tudi od nikoder dobili navodil, niti nasvetov. Tedaj tudi niso mislili, da se bodo morali s komun sti tako nenadno spoznati. Tako moramo prisostvovati tej izredni predstavi, ki go jo priredili nekateri študentki in nekateri profesorji, ki so v mesecu aprilu, morda tudi malo preje ali malo kasneje, odšli kakor na križarsko vojno, da osvohode kmete in jim naklonijo svoj komunistični paradiž. Na drugi strani pa je kmečko prebivalstvo pokrajine, namesto, da bi sprejelo takšno svobodo, zagrabilo za orožje samo zato, da bi nagnalo prav te apostole svobode same v raj po možnosti še pred zimo. Sodba nas samih kot navadnih gledalcev, Ce bi se smeli tako imenovati, je takšna: cilj sedanje vojske je ta, da izžene boljševizem s sleherne pedi evropske zemlje. Naključje je hotelo, da so prav Slovenci padli v to nesrečno dogodivščino, še predn so prišli do istega prepričanja kot mi, da se bo slejkoprej treha odločiti za jasno, odkrito, in duhovno protiholjševiško prepričanje. Prvi odločilni korak je bil torej storjen. Evropska revolucija, verjemite mi. gospodje Slovenci, je na pohodu, ta revolucija ni posrečen uspeh jiropagande, ni nekakšen izum ali doktrina. Je, kakor vse prave revolucije, dejstvo in uresničena stvarnost. Evropska revolucija ee pri vsakem narodu začenja s protiboljševizmom in se končuje s fašizmom. Ljubljanska pokopališča za Vse svete »Tja, kjer znebi se llovek vsake teie(l'reieren.) Zadnje nam sije sonce prijazno z vedrega neba in dosti ljudi hodi še vedno po ulicah brez površnika. Najbolj zadovoljni so z lepim vremenom številni obiskovalci ljubljanskih pokopališč, zlasti največjega, namreč pri Sv. Križu. Ljubljančani so, kakor vsi Slovenci sploh, vedno gojili najgloblje spoštovanje do spomina svojih mrtvih. To spoštovanje je bilo vedno zasidrano v globokem verskem prepričanju, da zemska smrt še ni konec vsega. Zato je pri nas spomin na mrtve vedno združen z dvema krščanskima znamenjema: s križem in z molitvijo, še tako revna naša župnija kjo v gorskih hribih zato z. ljubeznijo neguje svoje pokopališču in »božja njiva«, kakor naši ljudje lepo pravijo pokopališču, jo v vsakem kraju tudi redno oskrbovan vrt. Ni povsod na pokopališčih razkošja, spomenikov in marmorja, toda povsod jo dovolj lepega cvetja in zelenja. Kar velja za podeželska pokopališča, velja ludi za ljubljanska. V Ljubljani imamo namreč pet pokopališč, od katerih pa jo eno opuščeno, namreč ono pri Sv. Krištofu, druga pa so: Sv. Križ, Štepanja vas, Vič in Dravlje. Tudi na zadnjih treh pokopališčih ima mnogo družin iz središča mesta svoje grobove in celo grobnice; zlasti pokopališče v Stopanji vasi je zadnja leta bilo za mnoge ljubljanske družine zelo privlačno in so mnoge dale tam pokopati svoje rajne. To pokopališče se je lani razširilo, je pa skrbno oskrbovano n lepo, kot kak park. Tudi pokopališči na Viču n v Dravljah sta vabljivi za še tako natančnega meščana. S pokopališčem pri Sv. Krištofu je združen velik kos našo zgodovine. Saj ni še dolgo tega, kar smo mogli reči, da je skoraj vsakdo, ki je v naši preteklosti, zlasti pa v 19. stoletju, knj pomenil, bil pokopan tam. Nekaj let setn na tem pokopališču ne pokopujejo več. Tam, kjer so bili nekoč grobovi, je sedaj ponosna stavba Baragovega semenišča, tam je sedaj razširjena cerkev nove župnijo sv. Cirila in Metoda, tam je poslopjo novega župnišča. Torej je zemljišče nekdanjega pokopališča pietetno izrabljeno. Del pokopališča pa predstavlja sedaj Navje, iraj, kjer počivajo največji slovenski možje in kamor s pobožnosijo poroma vsak Slovenec. Pokopališče pri Sv. Križu je res prostrano, toda ni slaro. Odprto je bilo šele 3. maja 1906 in gre torej v 37. leto. Pa je vendar na tem pokopališču pokopanih dosedaj nad 52.000 pokojnikov. Največ mrličev je bilo na tem pokopališču pokopanih med prvo svetovno vojno in sicer: leta 1915 : 2785, 191G: 2474; 1917 : 3392 (bližina fronte in ofenzive na fronti) ter 1. 1918: 2598 (epidemija španske v Ljubljani). L. 1919. prvo leto po vojni, je število umrlih in tu pokopanih že zdrknilo na 1300 in od tedaj je bilo vsako leto pokopanih povprečno po 1250 rajnih, približno toliko, kolikor v Ljubljani ljudi umre, nekaj jih namreč pokopljejo drugje, druge pa pripeljejo iz drugih krajev. Od 52.000 pokojnih, kolikor jih je na tem pokopališču pokopanih, moremo računali, da sta najmanj dve tretjini Ljubljančanov takih, ki so stalno prebivali v Ljubljani, torej okoli 35 tisoč. To se pravi, da ima vsaka ljubljanska družina najmanj enega svojca na tem pokopališču. Umevno je torej, da na praznik Vseh svetih in Vseh vernih duš vse mesto hiti na to pokopališče. V resnici jo to pokopališče vedno zgledno oskrbovano. Naši ljudle kažejo vedno večji okus pri ureditvi grohov. Spomeniki so ali preprosti, toda okusni, ali pa resnične umetnine. Arhitekti, kiparji in najboljši vrtnarji se trudijo, da napravijo pokopališče Mm lepše. Povsem izginevajo s pokopališča spomeniki s fotografijami, z neokusnimi okraski ali s patetičnimi napisi. Olavne točko pokopališča, kjer se vsak obiskovalec ustavi, so: spomenik dr. Janeza Ev. Kreka, grobnica nadškofa dr. A. B. Jegliča, skupna kostnica padlih vo- Dr. M. Natlačenu na grob za prve Vse svete »Na tleh leže slovenstva stebri stari,« A že blestijo zarje iz daljave. Tesnobne še in rosne, vse sanjave Leskcčejo, ko smrt nam gospodari... Agilni vodje padajo v prevari Časovnih zmed in njih ponosne glave Edinstva prosijo za nas in sprave: »Nebo, očnvaj rod naš pred udari!« Umor poslednji močnega imena Mogočno brazdo v duše je zarezal, Ažurno jasnost, klenega semena Raztrosil v srca nam in jih povezal. Krlor danes čvrst ni, čistega namena, Uničeval naprej bo, globlje se pogrezal! Boris. jakov iz prejšnje vojne, grob trojice naše moderno Cankarja, Ketteja, Murna in še drugi lepi grobovi. Preprosti, a učinkoviti so na primer številni grobovi duhovnikov, redovnikov in redovnic. Že same Zale, predzadnja zemska postaja umrlih Ljubljančanov, kažejo, kako zelo je napredoval čut Ljubljančanov v pieteti do umrlih. Čeprav so malo starokopitni, so se Ljubljančani takoj navadili na Žale. Isti okus, kot se kaže že na Žalah, se vedno bolj uveljavlja tudi na pokopališču samem. Vse globoko spoštovanje, ki ga imamo do Spomina pokojnih, se na naših pokopališčih prav lepo kaže. Spominjamo se vseh onih, katerih grobove bomo mogli obiskati in onih, ki so predaleč od nas, n. pr. grobove nešletih tisočev, ki so padli na raznih frontah sveta. Tem in onim pri/.ginto v svojem srcu vsaj eno drobno svečko za mir njihovih duš! Inventar zalog racionirane obutve, tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov, kovčegov in torb iz kože ali iz usnia po stanju o polnoči 31. oktobra I942-XXI Visoki komisar za Ljubljansko poktajino odloča: Cl. 1. S 1. novembrom 1942-XXI se preneha obveznost voditi register, ki so ga odslej vodila podjetja, ki 60 6e bavila s prodajo tekstilnih izdelkov, obutve in drugih oblačilnih izdelkov, kakor to predpisuje 2. člen odredbe z dne 9. oktobra 1942-XXI, št. 123. S tem datumom bo register, o katerem govori čl. 1. z dne 7. oktobra 1941-XXI, št. 122 in ki so ga morale voditi omenjene tvrdke, zamenjan z registrom o nakupu in z registrom o prodaji po vzorcu, kakor je to določil Visoki ko-misartat. Cl. 2. Omenjene tvrdke bodo morale vpisati v register za nabavljeno blago vse zaloge, ki jih bo ugotovila inventura v njegovih trgovinah, skladiščih ali prodajalnicah o polnoči dne 31. oktobra 1942-XXI. Inventar bodo podjetja santa izvedla po navodilih, ki jih bo po jx>trebi dal Visoki komi-sariat. Inventar se bo delal od 1. do 5. novembra 19t2-XXI. V tem času bodo podjetja, kljub temu, da bodo imela lokale odprte v običajnem delovnem času, odklonila občinstvu vsako prodajo blaga, obseženega s sedanjo naredbo. Cl. 3. Tovarne, obrtniki, velelr^ovci in zastopniki z zalogami blaga, kakor tudi uvozne in izvozne tvrdke — ki ne prodajajo občinstvu — so prav tako dolžne napraviti inventar, o katerem govori čl. 2. Poleg tega morajo začenši 6 1. novembrom voditi register o nabavi in prodaji po vzorcu, ki ga je določil Visoki komisariat. Cl. 4. Kdor bi se prekršil proti tem določilom, bo kaznovan po določilih odredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8. Ta naredba stopi v veljavo dan potetn, ko bo objavljena v »Službenem listu Ljubljanske jx)krajine.€ Združenje industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko jx>krajino opozarja vsa industrijska in obrtna podjetja (proizvajalce in konfekcijoni6te) uvozna in izvozna podjetja, da morajo jx> odredbi Visokega komisariata v zvezi z uvedbo novih oblačilnih izkaznic sestavit inventar zalog racio-nirane obutve, tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov, kovčegov in torb iz kože ali usnja po stanju o polnoči na dan 31. oktobra 1942-XXI. Inventar se bo moral sestaviti ločeno za vsako f>od-jetje, delavnico, skladišče, prodajalnico itd., četudi se nahajajo v isti občini, in to na posebnih obrazcih v treh izvodih za vsako podjetje, delavnico odnosno skladišče. Zaloge omenjenih predmetov se bodo morale vpisali v ]>osebej za ta namen določene obrazce i. 6. V obrazec št. 1 tkanine za obleke, podloge in za osebno perilo. V obrazec št. 2 konlekcijonirana oblačila, klobuki, rokavice in kravate. V obrazec št. 3 kožuhovina in konfekcijonirano osebno perilo. V obrazec št. 4 pletenine, nogavice, trgovska preja in čevlji. V obrazec št. 5 tkanine za pohištvo, tapete, kovčegi, torbe iz kože ali usnja, tkanine za hišno perilo, konfekcijonirano hišno jverilo, prejica za šivanje in vezenje. Slednjič se selavi na posebni tiskovini še posnetek iz pravkar omenjenih prijav. Vsak izmed navedenih obrazcev, kakor tudi jx>snetek, mora biti sestavljen v treh izvodih. Pozivajo se vsa prizadeta industrijska in obrtniška podjetja, da nujno naročijo v pisarni Združenja. Beethovnova ul. 10, potrebno količino odgovarjajočih tiskovin za inventar. Službeni list z dne »1. oktobra prinaša tndi predpise Visokega komisarja o klanju prašičev. Otroci bodo dobivali od I. novembra celotno količino nilska Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, odsek za mleko, obvešča one družine, ki imajo otroka v 6tarcsti od 1 do 2 leta, oziroma rojene od 1. 10. 1940. do 30. 9. 1941., da bodo od 1. novembra t. 1. dalje do nadaljne odredbe prejemali za te otroke celo predpisano količino, t. j. pol litra dnevno. Sezman teh olrok za vsak okoliš je razobešen v mlekarni, ki je poblaščena | razdeljevati mleko. Okrasitev javnih poslopij ob obletnici Zmage V sredo i. novembra ob prilik} obletnice Zmage, bodo okrašena javna poslopja z zasta. vami. Osebje javnih uradov in zasebnih podjetij bo imrlo običajni delovni dan. Visoki komisar Emilio Grazioli Jožef Lobel Povest o insulinu Šli so spet čez dvorišče v neko drugo poslopje. Najprej so prišli v prostor, kjer je vladala pravcata moreča temjieratura. V tej kamri so najprej puščali sveže raztopine insulina pet dni. Čo so niso v tem času in v tej kalivi vročini raz-lioliolilo bakterije, potlej je bil insulin gotovo brez klic, bil je prav gotovo neškodljiv. Koliko zdravilne moči je bilo v njem, je pa 6eveda pokazala šele preskušnja za določitev enot. Preskušnjo delajo na kuncih, ne morda zdravniki ali biologi, temveč kar prav preproste delavke, ki morajo biti seveda izšolane in pose-sebno.. čedne. Vsaki živali — vse so vštevil-čene — vzamejo nekaj kapljic krvi, da ji izmerijo sladkor; da pa živalc ne mučijo preveč, jim no zasajajo igle več v uhljo kakor v prejšnjih časih, temveč naravnost v — srce. Čeprav se je to gospe \Vellerjevi prvi hip zdelo od sile nečloveško, se je že minulo nalo na lastne oči prepričala, da ta postopek očilno ne prizadene kuncem prav nič bolečin. Ročno in trdno je objela delavka z levo roko malo telsce in ko je začutila na prsnem košu utripe srca, je z desnico zabodla iglo. Živalca se še zmenila ni za to, da se ji je drobna igla sesalke zabodla v 6rce. Kakor i>i trenil, je delavka vsesala kri, jo preskusila in koj nato vbriznila kuncu insulin. Insulin zniža pri normalni živali vsebino sladkorja v krvi, niža ga tem bolj, čim več enot ima. Na kuncu je treba torej preskusiti, kakšna količina je v skladu z enoto, ki jo je Zveza narodov dojo*"!, za mednarodni standardni insulin. Ko je bil preparat že tako preskušen, so ga morali zastran učinkovitosti preskusiti še pro-ftsorji, častni člani insulinskega odbora. Šele tedaj so ga smeli »konfekrionirati«, to se pravi, smeli so ga za splošno porabo natakati v skulice po 100 in 200 enot. Da se izognejo jiomotam, jo vse, kar se tiče fabrikacije po 100 enot, zeleno, vse kar se zavojčkov jio 200 enot tiče, modro jiobnrvano. Preden pa sploh začno zavijati, je potrebna še obširna in na moč zamotana manipulacija, ki jamči za pojx>!no snažnost polnitve. Najprej izplakuje stroj stekleničke z navadno vodo, potlej jih duhovito sestavljene krožeče ščet-ke še posebej očedijo, na koncu jih pa izplakne spet posebej stroj v destilirani vodi. Sele zdaj so godne, da sprejmejo insulin, ki teče po razkuženem lijaku vanje. Ža jx>lnjenje imajo mizo. slično mizam v gosjx>sko urejenih slaščičarnah, ki je na vseh straneh obdana s steklom, v njem sta pa samo dve odprtini, da lahko seže delavka z rokami noter. Do skulic, tako seveda ne more njen dih, tudi prašek ne, ne najmanjša klica. (Dalje.) Misijonarjeva nova maša v Šiški Na praznik Kristusa Kralja sc je vršila v širnem božjem hramu sv. Frančiška v Sp. šiški edinstvena <-!ovesnost: nova maša misijonarja p. Albina K l a d n i k a F. S. C. iz Knoblchar-jevega zavoda v Dravljah (Konaregacija misijonarjev sinov presv. Srca Jezusovega). Že na predvečer so farni zvonovi z ubranim pritrkavanjem slovesno naznanjali tako pomembno misijonsko slavnost. Na praznik sain so se zbrali zlasti številni misijonski prijatelji pred župni-šeein. da jiospremijo novomašnika-misijonarja v v svetišče ljožie. Lepo sta ga pozdravili Mici Štrukljeva in Mara Kavčičeva, pred cerkvijo pa še posebno ljubko mala Irenca Mcršolove. Med številno duhovščino sta razen domačega župnika p. Modesta s svojo navzočnostjo povzdignila redko cerkveno slovesnost g. prelat Kalan in g. kanonik Šimenc. Veliko cerkev s prvovrstno okrašenim velikim oltarjem so v izredno obilnem številu napolnili verniki, zlasti prijatelji misijonov. Novomašni govornik gosp. prof. dr. Vilko Fajdiga je sijajno razvijal misli, tako primerne za prelepo svetišče, za praznik Kristusa Kralja in z)lasti za novo mašo misijonarja, ki ga je Kristus jx)zva| med svoje borce v prednjih četah, da gre širit Njegovo kraljestvo med afriške pogane. Vsi naj bi bili veseli in hvaležni Bogu ter to pokazali z dejanskim misijonskim navdušenjem. Cerkveni zbor je po zaslugi g. organista Franceta Arlia in pod vodstvom pevovodja g. Kranjca zelo dovršeno izvajal Sattnerjevo Missa Seraphica, med darovanjem pa so zares lepo zapeli Kiinovčevo »Duhovniško srce imaš, Gospod« in Premrlovo himno »Kristusu Kralju« Za šišensko župnijo in za okolico je bila ta lepa misijonska slovesnost gotovo velikega pomena in misijonišče Knoblehar-jev zavod, ki je na ta praznik poslalo prvega svojega novomašnika k oltarju Gospodovem, je ob tej priliki brez dvoma dobilo tudi novih prijateljev in dobrotnikov, ki bodo velikodušno pomagali vzgojiti kar največ hrabrih borcev za Kraljestvo Kristusa Kralja. Sanje in resnica Zdi se, da ruski oblastniki sami niso mnogo verovali v to, da bi se njihovi načrti mogli uresničiti. Velika kriza v Fašodi je oživila borbeno razjioloženje v Angliji, kjer so sestavili načrte za oboroževanje na morju, ki jim v zgodovini ni bilo primere. V Evropi M) bili na splošno prepričani, da !>o vojna izbruhnila pred koncem leta. Zato pač ni bilo preveč na mestu govoriti o omejitvi oboroževanja in o miru. Zato je Muravjev še sestavil velesilam noto, v kateri jih je vpraševal, če menijo, da je čas za mirovno konferenco ugoden. Preden ja noto odposlal, je imel nemški cesar Viljem pre-stolni govor, v katerem se je izrekel za konferenco in zato je Muravjev od načrta odnehal. Rusi so 6e bali, da bi se Nemci popolnoma sporazumeli z Angleži, ali pa se priključili angleško-jajx>nsko-ameriški zvezi na Daljnem vzhodu. \Vilte je v razgovoru z nemškim veleposlanikom izjavil, da je blazno, ko se evro|>ske državo tako oborožujejo druga proti drugi. Anglija je prebrisane,jša, ker si gradi vojno brodovje, »edino orožje, ki Ivo odločalo o gosjKidarstvu nad svetom«. Najbrihtnejše bi bilo — po njegovem mnenju —, da bi Evropa denar za oboroževanje na kopnem prihranila za oboroževanje na morju. Muravjev je zato sklenil zbrati pri sebi v Petrogradu vse veleposlanike in z njimi sestaviti dnevni red mednarodne mirovne konference. V svoji spomenici o tem je dokazal, kako je ruska vlada sama gledala na vse to cinično. Menil je, da bo nekaj velesil zavrnilo ruski predlog, nakar ho ruska vlada mogla to dejstvo jKilitično izrabili. Anglija bi bila proti omejitvi oboroževanja na morju, Amerika pa bi zahtevala jjovečanjc vojske na kopnem. Ko hi bili Anglija in Amerika razkrinkani, bi javno mnenje moglo vedeti, kje je nevarnost. Prav tako bi se kontinentalne države v Evropi povezale med seboj v nasprotje proti Angležem in Ameri- kancem in Rusija bi bila v odličnem jx>ložnju med obenia taboroma. Muravljevo okrožnico so razdelili med zastopnike velesil dne 11. januarja 1S99. Med drugim je v njej stalo: »Kljub temu, da so velesile zelo naklonjene miru in da javno mnenje podpira gibanje za mir, so nekatere države vendarle začele z novim velikim oboroževanjem in streme za tem, da bi svojo oboroženo silo še povečale.« Vpraševal se je, Če se velesilam zdi, da bi bil čas za razpravo primeren. Če so tega mnenja, tedaj naj začno z izmenjavo misli. Cilji konference bi bili: »najdejo se naj sredstva, ki b; omejila oboroževanje na morju in suhem, ker bi se sicer tekma v oboroževanju ne mogla več ustaviti; oboroženi spopadi se naj preprečijo s sredstvi mednarodne diplomacije«. Dalje so navajali še druge predloge o tem, kako se naj vojna »počloveči«, da naj se izločijo nova eksplozivna sredstva in prepove uporaba podmornic in da se razširi ženevski dogovor o načinu vojskovanja. Ti predlogi so bili seveda samo uvodnega značaja. Velesile so pristale na izmenjavo misli o jioložajii in nazadnje je bilo sklenjeno, da naj bo mednarodna mirovna konferenca v Haagu. Seje konference so se začele dne 18. maja, na carjev rojstni dan, in so trajale do 29. julija. Prišli so zastopniki iz 26 držav. Največ je bilo med zastopniki preizkušenih diplomatov, vojaških in mornariških osebnosti, 6 stvarnimi nazori o položaju, nazadnje pa ni bilo malo strokovnjakov mednarodnega prava. Rusko zastopstvo je vodil ruski veleposlanik v Londonu baron de Slaal, ki je bil osemdeset let star, precej naglušen, ne preveč brihten in ki je le malo vedel o parlamentarnem načinu obravnavanja vprašanj. Vendar so ga izvolili za predsednika konferenco iz ozirov spoštovanja do carja. Ruski pravni strokovnjak Marlens je bil po vsem svetu znan in se Je zelo zavzemal za razmah mednarodnega prava. Nemško zastopstvo je vodil grof Miinster, ki je bil tudi 80 let star, ki je na vse to delo gledal s sovražnim očesom in je trdil, da se na konferenci ne bo sklenilo nič koristnega. Nemški vojaški strokovnjak je bil polkovnik Schvvarzhoff, ki je bil zelo spreten in je neomajno zaupal v moč vojska. Nemci so poslali tudi dva pravna strokovnjaka: von Slengel je bil zelo znan, ker je objavil knjigo pod naslovom »Trajni mir«. V tej knjigi je trdil, da bi sv. pismo pripuščalo vojno v božjem redu, pisal je, da ima vojna ogromen kulturni pomen, oboroževanje ne uničuje narodov in trajni mir je nesmisel. Pustimo ob strani zastopnike Avstrije in Italije, ki niso mnogo posegali v jx>tek razprave. Pač pa se ozrimo po zastopnikih Francije, Anglije in Združenih držav. Francoska vlada se je izkazala zelo spretna pri izbiri svojih zastopnikov. Zastopstvo je vodil Leon Bourgeois, ki je bil predsednik vlade in je pripadal radikalni stranki. Bil je navdušen zagovornik načel o mednarodnem sodelovanju, dasi se je j>ozneje izkazal nepopustljiv v vprašanju mednarodne varnosti. Drugi francoski zastopnik j ebil baron Constant, mlad in dostojen naslednik Benjamina Constanta, ki je bil zagovornik mednarodne sprave. Angleško zastopstvo je vodil angleški veleposlanik v Washingtonu sir Jtilian Pauncefote, ki se je izkazal v poravnavi spora med Anglijo in Ameriko in je bil glavni zagovornik načela o mednarodnem razsodišču. Med vojaškimi strokovnjaki je bil tudi admiral Fislier, ki je bučno trdil vsakemu, kdor ga je hotel poslušati, da ima jx> njegovem mnenju vedno listi prav, ki je najbolj močan, pa naj stori razsodišče, kar hoče. Ameriško zastopstvo je vodil ameriški veleposlanik v Berlinu Andrew d. VVhite. ki je iskreno želel, da bi se konferenca posrečila in je veroval v načel? o razsodišču. Toda med ameriškimi strokovnjaki je bil Vspitan Vla-han, prosi ul i pisatelj knjige »Vpliv mornaric«, k; p? le malo, oziroma prav nič, odobraval nameae kossforence. (Dalje.) Btev. 252. »ST/>VENECt, nedelja, 1. novembra 1042-XXI. Stran 3 te novice Eksc. Visoki komisar Je sprejel novega rektorja Glasbene akademije v Ljubljani Visoki komisar jo dne 31. t. m. v Vladni palači sprejel novega rektorja Glasbene akademije prof. Julija B~tetta. ki je Ekscelenci izročil tople pozdrave tudi v imenu učiteljskega zbora. Visoki komisar se je zahvalil za pozdrav ter se jc s profesorjem Betettom razgovarjal o nekaterih vprašanjih tičočih se Akademije. Koledar Nedelja, 1. novembra: Vsi sveti; Cezarij, mučenec; Cirenija, mučenica; Marija, mučenica. Ponedeljek, 2. novembra: Verne duše; Just, mučenec; Viktorin, škof in mučenec; Tobija, mučenec; Pegazij, mučenec. Torek, 3. novembra: Hubert, škof; Silvi ja, sveta žena; Malahija, škof; Domen, škof; Veiie-frida, devica in mučenica. Lunina sprememba: Zadnji krajec 1, novembra ob 7.18. llerschel napoveduje megleno vreme. NAŠA KNJIGA II. POLLETJE Prezanimivo Ninno Salvaneschijevo delo Paganini-Chopin ,.Hudičev goslal" — ..Arijel klavirja" izide ta teden Kdor še ni naš naročnik naj pohiti, ker je naročniška cena zelo nizka 4 knjige po 400 str. samo 168 L ali 4 obroki po 42 L Založba Naša knjiga »LJUDSKA KNJIGARNA« v Ljubljani - Pred Škofijo štev. 5 — Drž. učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo drž. učitlejišča sporoča: 1. pouk na obeh vadni-cah se bo pričel v torek 3. novembra t. 1. v I. nadstropju na ženski (severni) strani šolskega poslopja, Resljeva cesta. Učenci vseh štirih razredov naj pridejo v šolo ob tri četrt na devet, učenke pa ob pol 11. Glede razporeditve pouka je nastopila od zadnjega razglasa važna sprememba glede zasedbe naših vadniških učilnic. Vadnica l>o im«>la pouk vsak dan po tri ure v dveh delih: od 8—10.25 in od 10.40—13.05. Kakšen bo vi sini red, bodo učenci in učenke zvedeli pri-hodnjl torek. Bržkone pa bo tako, da bodo imeli učenci prve tri dni v tednu začetek pouka ob 8, učenke ob 10.40 in druge tri dni (četrtek, petek, sobota) pa učenke ob 8 in učenci ob 10.40. Pouk glavnih predmetov ne bo zaradi tega nič trpel, je pa ta rešitev dobra s tega vidika, da bodo vadniški učenci in učenke opravili svoje lune ure v dopoldanskem času. 2. Otroški vrtec prične s svojim delom tudi v torek 3. novembra. Otroci, ki so bili sprejeti, naj pridejo v šolo (I. nadstropje) ob 9. 3. Kdaj bodo pričeli z rednim poukom učenci in učenke II. do IV. letnika učiteljišča, bo ravnateljstvo javilo v časopisih. Predvidoma bo to med 15. in 20. novembrom. — Višji trgovski tečaj za ekonomsko-komer-cialno izobrazbo. Vpisovanje se vrši še do 10. novembra. Pogoji za sprejem: višja šolska prde-izobrazba. Šolnina zmerna, manj premožni uživajo jmpust. — Izrednim slušateijem-icam je dovoljen tudi obisk posameznih predmetov po želji. Fodrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod v Ljubljani, Domobranska 15. — Oblačno vreme. Za slovo je zadnji oktober prinesel čemerno in oblačno vreme. Že zgodaj zjutraj, ko ni bilo megle, so se vlekli doigi trakovi deževnih oblakov nad Ljubljano in okolico, priha jali so od zahodne strani. Prvi oktober je bil nasprotno meglen, pozneje lep in sončen. Imeli smo takrat vročino, kajti toplomer je podnevi dosegel +24° C. Zadnji oktober je zjutraj pokazal minimum +9.5° C. To je nekoliko višja jutranja temperatura ko pa 1. oktobra, ko je bilo samo +9° C. V petek se je dnevni maksimum dvignil na +19.4° C, bilo je prav toliko ko 26. oktobra. Barometer je pod norma-lo, a se je napram petku za milimeter izboljšal na 761 nun. V oktobru je bilo 25 lepih in sončnih dni. —Učite sc strojepisja! Novi eno-, dva- in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — sc prično v sredo 4. novcmhro. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola. Največja moderno urejena strojepisnica. Učnina zmerna. Posebni oddelek tudi za dijake-inje. — Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, jezike — po želji in izbiri. Novi prospekti s slikami in podrobne informacije na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Ročne lutke bodo lelos krajšale zimske večere. Nabavite si Kuretov priročnik »Pavliha«, ki vas bo vpeljal v te igre. Dobi se v vsaki knjigarni. — Večerni trgovski tečaj — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — sc vrši do nadaljnjega v zgodnjih popoldanskih urah, še preden prične poslovanje v uradih in trgovinah. Pouk iz vseli trgovskih predmetov. Posebni tečaji za tuje jezike, stenografijo, strojepisje in knjigovodstvo. Tečaji so odobreni od šolsko oblasti. Zahtevajte prospekte. — Pohitite! V enem dnevu dobite slike za le gitimacije. Dijaki 6 slik in 1 povečano, luxus, 20 lir. Atelje je ob nedeljah odprt ves dan. Se priporoča Kocmur Marjan, fotografija, Društvena 34, Prešer nova 9, — Malo je bilo dežja v oktobru. Letošnji oktober je bi! zelo reven dežja, toda bogat sonca in toplote. Naj navedemo jiodutkc o dežju za posamezne mesece v tem letu! Po vremenskih zapiskih meteorološkega zavoda so posamezni meseci zaznamovali poleg deževnih dni tudi množino padavin takole: januar 1" dni 35.7 mm, februar 20 dni 89.3 mm, marec 16 dni 97. mm, april 17 dni 97 mm, maj 13 dni 81.6 mm, junij 10 dni 78.8 mm, julij 12 dni 151.6 nun, avgust 8 dni 34.8 mm, september 13 dni 103.8 111111, oktober 6 dni 38.6 111111 dežju. Po teh podatkih je bil torej oktober razen januarja in avgustu najrevnejši dežja, zelo mokra pa sta bila samo julij in september, toda zanimivo je, da letos Še ni noben mesec dosegel svojega, na osnovi vremenskih zapiskov izračunanega mesečnega povprečnika padavin. Lani je bilo v tO mesecih 151 deževnih dni in 1051 111111 dežju, letos pa 128 deževnih, a samo 806.2 mm dežja. Pred 40 leti je oktober zaznamoval 17 mokrih dni in 196.8 mm dežja. — Prve nogavice. Približno 700 let je, kar so se pojavile prve nogavice. Izročilo nam pripoveduje, da je Španija domovina nogavic. Tam je prišla bistra glava na misel, plesti nogavice. Ta novi način obuvala se je ljudem zdel sprva čuden. Prej so zavijali noge z dolgimi suknjenimi pasovi ali pa so si dali pri krojaču sešiti gamaše. Ko so bile nogavice iznajdene, so veljale kot znamenje plemenitosti in plemenitaši so se ponašali s tem, da so nosili nogavice. Iz Španije je prišla ta iznajdba tudi v inozemstvo. O Henriku VIII. Francoskem je znano, da je nosil nogavice, ki so prišle iz Španije. Ko pa je pod .lakobom I. škotskem, torej v 14. stoletju, neki William Lea sestavil statve za pletenje nogavic, s svojo iznajdbo ni uspel. Čas še ni bil zrel. da bi doumel pomen te iznajdbe. I11 tako so še naprej nosili z roko pletene nogavice, ki pa so bile tako drage, da so si jih privoščili samo bogatini. To je veljalo posebno za svilene nogavice, in bili so celo kralji, ki niso imeli takih nogavic. Ohranjeno je pismo že omenjenega Jakoba I. Škotskega, v katerem prosi nekega grofa, naj mu vendar za en dan posodi svoje svilene nogavice, ker mora sprejeti španskega poslanika in hoče vse storiti, da bi pred poslanikom izgledal zelo dostojanstveno. *&ju&&jat%a 1 Velikodušen dar Italijanskemu kulturnemu zavodu. Ravnateljstvo Italijanskega kulturnega zavoda v Ljubljani je prejelo od nekega industrialca dar v znesku 2000 lir. Ravnateljstvo 6e iskreno zahvaljuje za velikodušni dar. ki ga bo porabilo za italiiansko-slovensko kulturno zbližanje. 1 V pokopališki cerkvi pri Sv. Križu bodo na Vernih duš dan, 2. nov. ob 0 tri sv. maše za ranj-ke. Vsako nedeljo in praznik je tam ob 9 6v. maša in kratek govor. Pred sv. mašo jc tudi prilika za spoved in med mašo za sv. obhajilo. Ta želja naj se pred mašo javi v zakristiji. 1 Za vse umrle vojne žrtve na slovenski zemlji bo na Vernih duš dan, 2. novembra 1942 ob 9 sv. maša zadušnica v Ljubljani v cerkvi .Marijinega Oznanjenja (pri Frančiškanih). Ljubljančani, udeležite se kot vsako leto tudi letos žalne slovesnosti in molite za pokoj duš vseh žrtev! I Za rajne križanske moške kongreganiste se opravi sv. zadušno opravilo v torek, dne 3. novembra ob pol 7 zjutraj v križanski cerkvi. So-bratje, udeležite se! I Srednješolski odsek katehetskega društva bo imel v j>onedeljek, 2. novembra t. 1. ob 17 sestanek. Na sporedu bo razgovor o učbenikih za srednjo šolo, ki so te dni na novo izšli in o smernicah za njihovo praktično uporabo. — Odbor. 1 Ravnateljstvo 1. močke realne gimnazije javlja, da bo začetna sv. maša v torek, dne 3. novembra ob 9 v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Po sv. maši se zbero učenci 4. do 7. razreda v svojih učilnicah na gimnaziji za Bežigradom, učenci 1. in 2. razreda pa pridejo v šolo popoldne ob 13.50. Sv. maše se morajo udeležiti vsi učenci-katoliki. Za Miklavža izide »Slovencev koledar« Naročite ga že sedaj! 1 Kongregacija gospodičen in kongregacija učiteljic pri Sv. Jožefu imata svoj redni shod v ponedeljek, 2. novembra ob /1 na 7 zvečer. Pridite vse! 1 Rckolekcija za gospe in matere bo v Lich-tentlnirnu v sredo, 4. novembra ob 4 popoldne. Prisrčno vabljene. 1 Župni urad sv. Petra v Ljubljani javlja, da v zadnjih letih ni dal nikomur kakšnega priporočila za prodajanje svetih podob in drugih podobnih predmetov. Priporočilo, s katerim bi se kdo izkazoval, naj se smatra za potvorje-no ali zastarelo. 1 Naknadno vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši do 10. novembra. Redni dijaki (-inje) uživajo slične pravice kot na drž. šolah. Šolnina zmerna. Manj premožnim se dovoljuje popust na šolnini. Podrobne informacije in prospekti so na razpolago v pisarni ravnateljstva. 1 ženska strokovna nadaljevalna šola se je preselila v poslopje ljudske šole na Prulah, Vajenke opozarjamo, da se prične redni pouk na Prulah v četrtek 5. novembra ob 14. uri. 1 Trgovcem in pekom sporoča mestni preskrbovalni urad, da bo odrezke oktobrskih živilskih nakaznic za moko, riž. in testenine sprejemal v ponedeljek 2. novembra od trgovcev z začetnimi črkami A do J, v torek 3. novembra z začetniacami K do L, v sredo 4. novembra z začetnicami M do O, v četrtek 5. novembra z začetnicami Š do Ž in v soboto 7. novembra od vseh pekov. Vse navedene opozarjamo, da bo urad te dni sprejemal le odrezke, ne bo pa delil nikakršnih nakazil. Zato naj vsakdo odda odrezke s potrebnimi seznami in register (zeleno knjigo), ki ga lahko dobi nazaj že nasledn ji dan. i Za onemogle. Ljubljančane v mestnem za-vetišču so podarili v počaščenje blagopokojne gospe Tekle dr. Kaiserjeve stanovanjski najemniki hiše Groharjeva c. št. 3. lir 240. Darovalcem izreka županstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Stenogrnfski tečaji — dnevni in večerni — se prično dne 6. novembra. Začetni in nadaljevalni oddelek, brzopisne vaje po diktatu. Specialni tečaji po hitri in najuspešnejši metodi. Učnina nizka. Posebni oddelek za dijake (-inje). Posebni tečaji za strojepisje, knjigovodstvo, jezike itd. Novi prospekti s slikami in informacijami nn razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 13« 1 Dijaki (-inje) in visokošolci (-ke), ki obiskujete redne srednje, strokovne iu visoke šole, porabite svoj prosti čas čim koristneje, da se priučite tegu ali onegu praktičnega predmeta. Dne 6. oktobra se pričenjajo posebni tečaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino itd. (Izbira predmetov po želji.) Učnina zmerna. Tečaji bodo trajali 3—4 mesece, tedensko do 4 ure pouka. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. 1 Jezikovni tečaji — italijanščina, nemščina, francoščina itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — se otvorijo v dneh 3., 4. in 5. novembra. Začetni, nadaljevalni in konverzacijski tečaji z osnovami italijanske trgovske korespondence. Najnovejša učna metoda. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Vsi tečaji so uradno dovoljeni. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure. 1 Drama pripravlja za uprizoritev dramo Henrika Ibsena »Gradbenik Solnes« v režiji Marije Vere, z Levarjem v naslovni in Milevo Ukmar Boltarjevo v glavni ženski vlogi ter delo italijanskega dramatika Rina Alessij.v »Primer dr. Ilirna« v režiji prof. O. Šesta, z Gregorinom v naslovni in Miro Danilovo v glavni ženski vlogi. I Na Vernih duš dan, v ponedeljek, 2. nov. bodo uprizorili dramatski ciklus v 6edmih podobah z uvodom: Oče naš...« za red A nakar abo-nente posebno o|x>zarjamo. To novo delo je spisal član Drame E. Gregorin. Delo prikazuje sedem zgodb iz sodobnega življenja. Začetek predstave bo ob 16, koncc ob 18.45. Delo je zrežiral avtor E. Gregorin. I G. Verdi: »Traviata«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Violetta — Ribičeva, Flora — Poliče\a, Anina — Polajnarjeva, Alfred — Sladoljev, Gcr-mont — Janko, Douphol — Anžlovar, Obigny — Dolničar, Gaslon — B. Sancin, Grenvil — T. Pe-trovvič k. g., — sluga — Gregorin." Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Siinoniti, koreograf: inž. P. Golovin. 1 Koncert. V torek, dne 3. t. m. bomo slišali na koncertu Ljubljanskega komornega tria Smetanov trio za klavir, violino in čelo, opus 15 v g-molu. To delo spada med najslavnejša dela češkega mojstra in zloženo je bilo ob smrti skladateljevega otroka. V to glasbo je vlil moister vso svojo veliko žalost, ki je našla izraz v bgatih do-mislekih, polnih širokega čustvovanja. — Trio, ki zahteva ne samo mnogo tehničnega znanja, temveč tudi mnogo tonske vzdržljivosti in izredne napetosti od vseh treh izvajalcev, bomo slišali na koncertu komornega tria v torek, dne 3. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Na koncert še prav posebno opozarjamo in vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. 1 Staršem otrok srednjih, strokovnih in ljudskih šol. če hočete biti sigurni za uspeh svojega otroka v šoli, ga vpišite v korep. tečaj, kjer bomo z njim vsak dan dve uri ponavljali snov, mu jo razložili, popravili naloge, ga izprašali itd. To velja tudi za tiste, ki sploh ne morejo ali pa neredno obiskujejo šolo, kajti učimo po učnem načrtu, da ne bodo izgubili šolskega leta. Učnina zmerna, revni popust. Začetek za vsakega takoj po prijavi. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16. Korep. tečaj, Mestni trg 17-1. 1 Zdravnik za očesne bolezni dr. Ernest De-reani od 2. novembra 1942 zopet redno sprejema Kongresni trg 14 od 9—10 in 2—3. 1 Poglobitev znanja italijanskega jezika dose-lete, če se vpišete v popoldanski (od 14—15) ali večerni (od 18—19) konverzacijski tečaj za tiste, ki so žo kjerkoli obiskovali začetni tečaj, in za samouke. Začetek 2. novembra ob 14 in 18. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16 Mestni trg 17-1. Novi tečaji tudi za začetnike. 1 Gospodinjska šola »Mladika« prične s poukom 2. novembra v Kollmanovem gradu. Vpisovanje 6e vrši še 2. in 3. novembra od 9 do 11. 1 Prvi simfonični koncert letošnje koncertne sezone bo v ponedeljek, dne 9. t. m. v veliki unionski dvorani. Na iniciativo članov radijskega in opernega orkestra se je sestavil poseben simfonični orkester, ki si je nadel nalogo, da l>o izvedel v letošnji koncertni sezoni pod okriljem Glasbene Matice ljubljansko serijo simfoničnih koncertov z izredno zanimivim sporedom. Prvi simfonični koncert bo dirigiral priznani dirigent Drago Marijo šijanec. Kot solist bo nastopil violinist Albert Dermelj. Spored simfoničnega koncerta je naslednji: 1. Smetana: Slavnostna uvertura; 2. Čajkovski: Koncert za violino in orkester v D-duru; 3. Schubert: Simfonija v H-molu (nedovršena); 4. Verdi: Siciljske večernice, predigra k istoimenski operi. Spored jo sestavljen tako, da mora zadovoljiti strokovnjaka in ljubitelju glasbe. Začetek koncerta l>o ob 18. Vstopnice bodo od torka nuprej v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Cene nizke, to je sedeži od 15 do 5 lir, stojišča po 4 lire, dijaška 2 liri. 1 Živilski trg pred praznikom Vseh svetnikov. Že zgodaj so v soboto nekateri vrtnarji zasedli svoje, od tržnega nadzorstva jim odka-zane prostore pri Vodnikovem spomeniku. Razpostavili so lončke lepih krizantein ter tudi druge rože in posebne zelene vence, namenjene na grobove naših umrlih. Živilski trg pa jc bil v soboto tako bogato okrašen s krizantemnmi, da je bil pogled nanj kar diven. Najrazličnejšše vrste krizantem v šopkih je lahko človek izbral za grobove svojcev. Šopek je bi! navadno po 1 do 2 liri. Drugače je sobotni živilski trg knzal običajno sliko. Na izbiro je bilo mnogo uvožene cvetače. Tam na Pogačarjevem trgu pri semenišču je bila cvetač« zložena na velik kup. Poseben delavec je te cvetače čistil, z dolgim nožem je odsekaval listje in nato drugi delavec cvetače lepo sortiral v zalx>je, da so nato bile poslane posameznim prodajalcem na trgu. Pri tem kupu je stal deček, ki je odsekano listje marljivo nabiral in ga spravljal. Baje je to listje tudi dobro za zajčke, porabno pn je tudi za prikuho, ki se napravi kakor iz ohrovta. Na trgu jc bilo tudi mnogo zelenjave domačega pridelka. Naznanila GLEDAMSČE. lirama: Nedelja 1. novembra oh IB. uri: »Hamlott. Izven — Ponedeljek 2. nov. ob lli, »Oče naš«. Red A. — Torek 3. novembra: Zaprlo. — Sreda 4. novembra ob 10. »Hamlet«. Ited Ii. — Četrtek 5. novembrn ob lli.30: Sestero oseh išče avt )rja. Ited A. Opera: Nerlelja 1. novembra ob lfi.: »Traviata*. lav. Cono od 21 lir navzdol — Ponedeljek 2. novembra: Zaprto. — Torek 3. novembra ob lfi. »Gaspar.me«. Opereta. Izven. Cene od 2' lir navzdol. — Sreda 1. novembra ob lfi. »Traviala«. Rod Sreda. — Četrtek 5. novembra ob lfi »Dos I'asqunle«. Ited Četrtek. RADIO. Nedelja, 1. novembra: 8 Napoved čnsa; poročila v italijanščini — 8.15 Koncert orgnnistn Be-lljamina Zamhcttija — 11 Prenos peto mašo iz bazilike Presv. Oznanjenja v Firenc! — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (o. Malin:)) — 12 13 Razlaga evangelija v slovenščin' (o Sokovnnič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12 45 Pisana glasba — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini — 1315 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.10 Pot minul ir. X — 1.1.20 Operno glasbo izvajajo mladi umetniki — 13.50 Vojaške pesmi — II Poročila v italijanščini — 14.15 Konieit radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanee — Slovenska glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.35 Veruiem v občestvo svetnikov Kakor rožo v vencu se vrste naši cerkveni prazniki v letnem krogu. Vsak ima svojo posebno barvo, svojo posebno lejioto, vsakega doživljamo čutno in duhovno na drug način. Vsi sveti, tesno zvezani z Vernimi dušami, nam prinašajo pozdrav od onstran in nam pokličejo v spomin čudovitih skrivnosti polno, a premalo poznano in premalo uvuževano resnico o občestvu svetnikov. Eno družino tvorimo z najodličnejšiml osebnostmi, ki so kdaj hodile po zemlji. Domovinsko pravico imamo v krogu božjih prijateljev. Uspešno jih kličemo na pomoč, oni pa za nas Boga prosijo. Zaradi občestva svetili stno pa v zvezi tudi z dušami v vicah in sicer tako. da jim moremo na razne načine pomagati: z molitvijo, z dobrimi deli in odpustki, zlasti z daritvijo sv. maše. Smrt kristjanu ni popolna ločitev. Našo molitve gredo za rajnimi, naše žrtve so njim v prid, z odpustki jim naklanjanto odpuščanje kazni. Čudovita zveza, ki veže tudi preko groba. Nadvse tolailjiva resnica zanj, ki umira, in ia one. katerim umira. V polni meri pa umevajo dobroto tega občestva šele duše v vicah. Pa smo tudi verniki na zemlji med seboj zvezani s skrivnostno božjo vezjo, ker smo vsi »v enem Duhu krščeni v eno telo,« kot piše sv. Pavel. Krščanski naliv bratu in setre ni prazna formalnost, ampak globoka resničnost. Ce bi to misel enkrat res doumeli in spravili v življenje, bi bili iiuši medsebojni odnosi namuh urejeni kar najlepše. Ne bi si stali nasproti kot tujci, ampak bi s spoštovanjem zrli v bližnjem dragega brata in ljubo setro. Brata z vsemi pravicami in dolžnostmi v Kristusu. Krata, ki ima pravico do moje naklonjenosti, do moje ljubezni, do moje pomoči. Nihče se ne more oprostiti tega bratstva, ako noče biti črtan iz družine božjih otrok. Tista skrivnostna vez, ki nas vse vežo v eno telo, ki nas veže preko groba z dušami v vicah in nas združuje s poveličaiiimi brati in sestrami v nebesih, je milost božja. Ista milost božja oživlja mojo dušo, oživlja tvojo dušo, oživlja duše v vicah. oživlja zveličane v nebesih. Ta resnica je med najlepšimi resnicami naše vere. Govori nam o skrivnostnem prelivanju holjegn kraljestva iz nebes na zemljo, na zemlji iz brata v brata, od zemlje v duše v vicah. od tam v nebesa. To jo velikansko krogotočenje milosti božje. Ta teden liomo zopet prišli do prvega petka naše spravne pobožnosti. Naše oči bodo zopet uprto v Srce Jezusovo. Naše duše bo zopet oživljala, oziroma so v njih še namnožila milost božja. Če kdaj, mora ravno v našem času ta milost oiačiti in okrepiti zavest katoliške skupuosti in solidarnosti. Skrivnost moči je v skupnosti, v tesni, ne-prodirni medsebojni zvezi. Posamezni kos opeke je igrača. Premetavajo ea iz roke v roko. Na trden zid pa lahko udarja sto pesti, zid so ne gane. Sto mož naj sc upre vanj, zid stoji. Iz posameznih katoliško izklesanih kamnov mora biti zgrajeno naše občestvo. Kjer koli sta dva katoličana, spadata skupaj. Ako je eilen reven, drugi bogat, nima pomena. Ne sme imeti pomena. Oba sta uda cngea telesa, sinova en einatore in brata. Duh občestva mora priti do veljavo tudi pri naši pobožnosti. V resnično pobožni duši živi tudi ta temeljna resnica o občestvu svetih. Zdi se ji, da bi njenim molitvam nekaj manjkalo, če iih no bi usmerjala na skupnost, na občestvo. Majhen postane sčasoma človek, ki vidi samo svoje težave in potrebe, prezre pn pri tem svetovne načrte odrešilnega dela Kristusovega. S tem seveda ni rečeno, da moramo spraviti iz svojih molitev svoje osebne zadeve. Lc molimo zase, samo nikar ne pozabimo, da so na svetu še vse važnejše stvari in zadeve. V trenutkih, ki jih preživljamo pred taber-nakljcm, naj vidijo naše oči vesoljno Cerkev. Papeža in vse njegove velike zadeve, škofa in vse njegove težke naloge v sedanjem času, duhovnike in njihovo delo. Prav tako na naj ho v naši duši nogosto memento za razšlrjanie sv. vere. in spreobrnienle grešnikov in za ponižanje sovražnikov sv. Cerkve. Čimbolj smo pri svoji molitvi prežeti duha skupnosti, tem lenše tudi sami dozorevamo, ker rastemo preko sebe in svojih malenkosti v vesoljno občestvo. Na harmoniko igra Stanko Avgust — 10.30 Poročila v sloveusčini — 111.45 Polke — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini — 211.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Lirična prireditev družile EIAIt: Madaine Sans Gene — glasba — Giordatio. V odmorih: predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 2. novembra: 7.30 Pesmi iu napevi — 8 Napoved časa; poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.-15 Simfonična glasila — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini 13.10 Pet nnnut g. X — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanee — Glasba za godalni orkester — 11 Poročila v italijanščini — 14.i5 Koncert organista Luigiju Henzija — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Zbor in godalni orkester Dopolavora »Guido Monaco di Prato , vodi dirigent Pietro Bresei — l'J »Govorimo italijansko., prof. dr. Stanko I.cben — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Cerkvena glasba — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini — 2020 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Orkester vodi dirigent Simonettl. V odmoru predavanje v slovenščini — 21.55 Koncerl madrigalislov »Cila di Milano« — 22.10 Orgelski koncert Pavla Hančigaja iz cerkve sv. Petra v Ljubljani — 22.15 Poročila v italijanščini. CERKVENA GLASBA V STOLNICI n« praznik Vseh svetnikov: Premri; Vsi svetniki ll-i duri; Brosig: Missa solemnis in h mol: Foerster: Graduale in 01'-fertorium; Premrl. Vsi svetniki (1) dur). LEKARNE. Nočno službo Imajo: v nedeljo: dr. Piccoli, Bleiweisova c. fi; mr. Hočevar, Celovška c. fi2; mr, Gartus. Moste, Zaloška e. 47: v ponedeljek: dr. Kmet, Bleiweisova e 43; nir. Trnkoezy ded.. Mestni trg 4; mr. Uslar, Selenhurgova nI. 7. POIZVEDOVANJA. — V soboto popoldne nn poti v službo od Tavčarjeve do Strellškc lil nazaj v Ljudsko tiskarno sem Izgubila s kuverto 312 lir in plačilnim Izkazom. Poštenega najditelja prosim, da denar prinese v Inseratnt oddelek »Slovenca«, Kopitarjeva ulica S Spodnjega štajerskega V Mariboru je umrl ključavničar Franc Kreb. star 79 let, v mariborski bolnišnici pa 24 letna Frančiška Junker z Janž.cvskega vrha pri Ribnici na Pohorju. V Novi vasi pri Mariboru jo umrl 69 letni državni železničar v pokoju Anion Kolednik. V Rogatcu je umrla Marija Merdovnfk roj. Stabus, v Tlakah pri Rogatcu pa Edvard Čcr-noša. Poročili so se v Rogatcu Vincenc Kitak in Marija Vrež, oba z Donačko gore, ter .Jakob Kora-žija in Marija Polajnar, oba iz Tlak pri Rogatcu. Ponesrečen gasilce. 53 letni prostovoljni gasilec Avguštin Marčič iz Slovenske Bistrice je pri gašenju požara padel z lestve in si zlomil nogo nad kolenom. Poleg tega ima hude notranje poškodbe. — V bivši pivovarni »Union« v Mariboru se je 30letni Grk Aleksander Neovitilis nevarno poškodoval na desni roki. Levo nogo si ie zlomil 16 letni vajenec Franc Branduer iz Studencev pri Mariboru. Posmrtni ostanki Spoštovanje in nekakšno nadnaravno čustvo nas prevzame, kadar stopimo v grobnico, kjer počivajo veliki in zaslužni možje. — Ni dolgo tega, kar so odkrili v Piši grobnico Henrika VII, v Ve-roni pa grobnico Cangrandeja; odkrili so tudi grobnico nekega davnega španskega kralja. Našli so dele prstov Galileja, ki jih je nekdo izmaknil za spomin, ko so 1. 1753 njegove zemeljske ostanke prenesli v cerkev Santa Croce. Toda vse najdbe relikvij presega pogled v grobnice velikega Danteja Aligbierija v mestu Raveua. Le majhno Danteja število znanstvenikov je smelo prisostvovati, ko so rakev odprli. Lahko bi rekli z Dantejevim -Rocco Mozzijem?: 'Kdo bo zbral to raztreseno listje?« Prvikrat so odkrli Dantejevo grobnico samostanski bratje leta 1519., z namenom, da bi rešili za Italijo Dantejeve zemeljske ostanke. Rakev je hranil pater Anton Santi. Leta 1810. pa so rakev zazidali pod oboke stolpa Bracciaforte. Tu jo je ob prezidavi slučajno našel neki zidar leta 1865. Z velikimi slovestnostmi so prenesli kosti spet nazaj v grobnico. Preden so prenesli rakev v grobnico, so jo naskrivaj odprli in raziskali in sicer pod nadzorstvom župana, grofa Jakoba Raspenija, grofa Alojzija Guaccimanija, notarja Rambellija in nekega kamnoseka, kateremu so to važno delo zaupali. Ni še tako dolgo tega, kar so pomrli ti odlični meščani in preprosti kamnosek, Id so, edini pogledali v Dantejevo krsto. O tem, kar so m videli, so ti možje trdovratno molčali. Težko je bilo ugotoviti, katero okostje je pravo. Našli so namreč grobnico, v grobnici pa krsto z napisom Dantejevega imena. P.i vkljub temu so še dvomili, ali je okostje pravo. O tem ni bilo drugega poročila kot mala opazka frančiškanskega patra Tomaža Marradija v mašni knjigi, ki pravi, olj in čungkinška vlada no ve, kam hi z izseljenci, ko sama nima dovolj živil na razpolago. Val beguncev se pa dalje vali proti zahodu čez Loyang. Potresni sunki v Turčiji V ranih urah zadnje srede so čutili manjše in hujše potresne sunke v Erzindčanu, Erzerumu, Kritahiji in v Imiru in okolici. Posebne škode ni oilo. V četrtek zjutraj (22. okt.) pa se je treslo v Topsutu, Kritahiji in Imiru in okolici. Vesti o modi šo niso prispele. Z živalmi na potovanju Mamilarije — znane so slehernemu prijatelju kaktej — se razmnožujejo tako, da se k ruši jo od njih kroglasta semena. Da pa ta ne obtičijo na tirtem prostoru, kamor padejo, pa imajo ščetine, ki so mamilarije z. njimi okrašene, majhne ka-veljce. ki se z njimi oprimejo dlake živali in jih živali tako raznašajo okoli. Ob flrgatvi usfroi okostja in proučujejo na njem značaj tn bistvo slavnega pesnika. — Raziskovanje Lčc-njakov, Dantejevih oboževateljev, je zaključeno med 28. in 31. oktobrom. Krsto so odprli ob navzočnosti arhitekta Ambroža Annomja, Konrada Riccija, prof. Viktoria Guaecimannija, predsednika odbora za ohranitev spomeniKov, prol. Sami Muratorija, knjižničarja in župana Fortunata Buzzija ter dveh uradnikov mestnega županstva. Zidarsko delo je opravil zaprisežen zidarski mojster *er njegova dva pomočnika. Delo so opravili na skrivaj, da meščanstvo o tem ni nič vedelo. Profesorja Fabijo Frassetto in Josip Serge, sta okosije, ki 60 ga menilu leta 1515, do 1519. hranili, na novo preiskali, anatomsko sestavila in uredila. Dela so trajala več dni in noči zaporedoma brez preslanka. Ni bilo lahko spraviti skupaj koščice, ki so se ob prenosu, ko je leta 1865. zidar našel rakev, razsule po tleh, ker se je rakev odprla. Nekaj kosti so našli pozneje na hodniku Pobrali so jih in shranili v Dantejevem muzeju Bilo je sedem ali osem manjših ko-ščic. o katerih so trdili, da so Dantejeve. Profesorja sta jih primerjala in sla se prepričala, da je le ena koščka del Dantejevega okostja. Okoli leta 1865 je več 06eb trdilo, da ima v posesti dele Dantejevega okostja. Pozneje, posebno po temeljiti raziskavi lela 1882. 6e je izkazalo, da te kosti niso bile prave; dvoje koščic pa sploh ni bilo od človeškega telesa. Tudi nt bila pristna Dantejeva relikvija, ki jo je bil zapustil Filip Mordani knjižnici v Raveni. Skrinjica z relikvijo je bila iz 6tekla in fine kovine. Mordani jo ie ptniedoval od nekega 6voiega človeka iz Turina. Ko so to relikvijo preiskali, so ugotovili, da je bila koščica jagnjetova. Strokovnjaki so 6e rotili, da je pristna relikvija notarja Saturnija Malagole, ki je po njegovi smrti prišla v lasi mestnega muzeja. Tudi okrasek s koščico Dantejevega okostja, ki ga je bil kupil neki Amerikanec za pet tisoč lir, je ponarejen. Prislen utegne biti le členek leve roke, ki je v okostju res manjkal in ga je sedlar Angelo Šansoni vrnil. Zadnji pregled Dantejevega okostja je bil 31. oktobra ob razsvetljavi dveli bakel, in duhovnik je blagoslovil zemske ostanke. Krsto so naložili v bakreno rakev iu jo zaprli z vijaki. Rakev bodo zapečatili, upajmo, da za vedno. Ta hip bo zazvonil veliki zvon v ravenski cerkvi sv. Frančiška. Takoj potem pa se bodo oglasili še drugi zvonovi v mestu, in bodo pozdravili praznik vseh svetnikov. (Gorriere della Sera.) Križanka št. 59 1 i J 4 i u 1 j d 9 IU 11 1/ 13 14 13 lo 1/ 10 1<* 20 U d2 28 >4 25 2.i n 28 29 40 31 3 L 33 34 35 6 37 iti 3d 40 41 42 I 43 41 45 46 47 54~ 48 49 50 51 52 53 .55 56 57 58 59 Vodoravno: 1. puščava v vzhodni Afriki — 5. naslov Vonibergarjove komedije — 9. poglavje iz korana — 13. kraj na Dolenjskem — 17. naslov Čapkove drame — 20. Jiraskova drama — 21. znanost — 22. del polja — 23. reditev, vzgajanje — 24. mlinarska priprava — 25. druga beseda za vrsto (kakovost) — 2(5. slovenski slikar — 27. živilo — 28. beda, revščina — 29. poljski plevel — 30. svetopisemska oseba — 32, naslov Finžgarje-ve povesti — 34. bližnja sorodnica — 36. otok v Malajskem arhipelu — 38. reka v Sloveniji — 40. dfl stenske ure -- 42. del glave — 44. lx>žja čednost — 4H. gospodinjsko opravilo — 48. mesto v Italiji — 50. reka na Hrvatskem — 51. otrok — 52. umivalna potrebščina — 53. lastnost teles — 54. ključavničarssko orodje — 55. vrsta padavine — 50. vrsta plazilcev — 57. blago — 58. pokrivalo — 59. reka na Poljskem. Navpično: 1. jestvina — 2. del glave — 3. cerkvena dajatev — 4. vrba žalujka — 5 del drevesa — C>. leposlovna oblika — 7. gospa (tujka) — 8. mesto v severni Italiji — 9. del rastline — 10. del glave — 11. mlinsko korito — 12. vrsta papig — 13. mesto v Nemčiji — 14. del voza — 15. kuhinjsko pohištvo — 16. strupena žuželka — ' 17. pesniški izraz — 18. vrtna hišica — 19. del I telesa — 31. alkoholna pijača — 32. pralna potrebščina — 33. zdravilna rastlina — 34. noč, nasprotje svetlobe — 35. marljivi del človeka — 30. roj, gruča — 37. del poslopja — 38. veter — 39. pravljično bitje — 40 prebivalec južne Afrike — 41. del glave — 42. lahkoatletska vaja — 43. nekdanje orožje — 44. studenec, izvir — 45. šiv, kraj na Dolenjskem — 46. rokodelec — 47. del strehe — 48. divja zver — 49. otok v Irskem morju. Rešitev križanke št. 58 Vodoravno: 1. zaleja, 7. golota, 13. polutan, 20. enota, 21. rimesa. 22. Belasica, 23. Tana, 24. zadeva 25. rokada, 26. sad, 27. aga, 29. zabela, 32. narava, 35. žara, 37. Loti, 39. čežana, 42. ko-pina, 45. žar, 47. aroma, 48. Rimini, 49. kamilice, 50. Kanada, 51. salama. 52. veteran. Navpično: 1. Zeta, 2. Ana, 3. Lona, 4 eta, 5. gaza, fi. ara. 7. Gide, 8. Ome. 9. leva, 10. osa, 11. tara, 12. Abo, 13. peka, 14. Ala, 15. Lada, 16. USA, 17. Tisa, 18. Aca, 19. nada, 28. Gora, 29. zima, 30. bera, 31. lama. 32. Nana. 33. roka, 34. vime. 35. Zale, 36. raca, 37. lak, 38. ton. 39. čad, 40. Ž(ivljenje) I(n) S(vet), 41. Nil. 42. Kim. 43. pav, 44. nit, 45. žir, 46. Ren. KUHINJA Pikantna buča Bučo olupiš, izdolbeš, na drobno na ribaš ali jo narežeš na paličice. Te osoliš, ožmeš in pustiš dve uri stati. Potem jih še dokončno ožmeš in počasi kuhaš, oziroma dušiš v tejle omaki: Narediš svntlo prežganje, doliješ vode, malo osoliš, dodaš Nekaj novega: od snežk do — dežk Kadar so ulije ploha, smo ženske v svojih nizkih čevljih in tankih nogavicah kar na mah mokre. In če moraš z mokrimi nogami sedeti v šoli, pisarni ali biti v trgovini, se prehladiš in nahod jo tu in še kaj hujšega. Zato zares z veseljem pozdravljamo tozadevno novo iznajdbo, ki bi ji rekli »varstvo za v dež« — ali po snežkah — kratko — dežko. Ta iznajdba je žo v trgo; vinah naprodaj. Dežke imajo obliko gamaš, zoper padavine — sneg ali dež. Izdelane so zelo lično iz. barvastega gumijastega blaga, so na kovinasto zadrgo in imajo tudi svoj ovoj, da jih lahko daš v torbico in jih imaš pri sebi, če bi te presenetilo vreme. Velika odlika dežk je tudi ta, da imamo pod njimi lahko slabšo nogavice, ki bi jih sicer ne mogle več obuti za na cesto. To je važno posebm? za sedanjo čase, ko je treba povsod varčevati. sladkorja. jesiha ali limonovega soka, pustiš, da se vse zgosti, prideneš ožeto bučo in kuhaš ^o mehkega. Sledniič dodaš 2 žlici kunine. Zraven daš v oblicah krompir. Ce imaš mleka, bo okus mnogo boljši. Paradižnikova buča Naribano bučo, ki je bila 2 uri v soli, ožmeš in zakuhaš v go6ti paradižnikovi omaki. Zraven daš krompir v oblicah ali riž. Pečena buča Bučo narežeš na široke srpaste proge, ki jih pokapljaš z limonovim sokom ali jesihom, potre-seš s sladkorjem in pustiš stati 2 uri ali pa čez noč. Potem daš nanjo malo pikantne mezge, daš previdno na pekavo (a pekače nič ne namažeš), tako da so srpaste konice obrnjene navzgor in pečeš te rezine, da postanejo zlatorumene. Ko so rezine mehke, iih še enkrat namažeš z mezgo, jih oslad-kaš in jih ješ kot pečena jabolka, ko so mlačne ali pa mrzle. V vsako hišo »Slovenca«! Vinske gorice so sijale v oklobrskem soncu in zidanice so sc belilo z gričev. Grozdje je bilo zrelo za trgatev. Vsi so pripravljali kadi in sode, pomivali stiskalnice in se klicali iz gorice v gorico. Tudi Kovačev Martin se je pripravljal na trgatev. Prejšnje leto je podrl stari leseni hram in sezidal novo zidanico. Mlad gospodar je bil, priden in podjeten, morda edini v vasi, ki je bil tako priden, da je sam prenovil hišo in gospodarsko poslopje. Stari Kovač, njegov oče, je bil že slaboten in ni bil več za delo. Le včasih je s trudom stopal v gorico, ogledoval si je novo zidanico in zadovoljen prikimaval. Žal mu je bilo sicer slarega hrama, ki je stal ?e tam več rodov, toda vedel je, da tudi hram ne bi mogel več dolgo stati. Tudi ob trgatvi je prišel in vesel gledal svojega sina, kako je delal, Žal mu je bilo, da tudi on ne more pomagati, toda kaj bo nebogljeni starec, ko so mu popustile že vse moči. Sedel je na klop pred zidanico in se grel na soncu. »Oče, kaj pravite, ali bi naredil novo stiskalnico? Veste tako, ki ne bi imela uteži, samo pri vrhu bi se privilo in mošt bi' tekel kar sam. Zadnjič, ko sem bil v mestu, sem si tako ogledoval in kar všeč mi je bila,« je Martin izpra-ševal očeta za svet. »Naredi, kakor se ti zdi bolj prav, Martin, saj vem, da si pametnejši od mene.« »Toda dober svet mi le lahko daste.« »Ali pa veš, da boš to zmogel? Samo dolgov nikar, ker dolg tlači in nikdar se ga ne moreš rešiti. Tudi jaz sem hotel marsikaj narediti, pa sem se bal dolgov.« . »Toda, oče, dozdaj se šo nisem zadolžil in se ne bom. A vinska letina kaže dohro, in če bomo dosli obrali, bom vino prodal in kupil stiskalnico.« •»Boe dai srečo, oče.« ie pozdravil Stranjčev Jože, ki je bil na poti k svoji zidanici,« se malo grejete, kaj? Saj sonce je kar toplo, da bi človek sedel, če nc bi imel toliko dela.« »Sedel boš dovolj, ko boš star, kot sem jaz, toda zdaj si še mlad in moč je v tebi. Delaj, dokler moreš, ker z delom si krajšaš čas in krepiš telo.« »Imate prav, delati je treba, če hoče človek kaj imeti.No ja, pa zbogom, tudi jaz moram pripraviti kadi, da ne bodo presušene in da ne bo mošt iztekel.« »Srečo voščim,« je odgovoril stari Kovač. »Vidiš, Martin, kar vesel sem,ko vidim takšne fante kot si ti ali Joža pri delu. To je za vas, to, ne pa postopanje.« se je potem obrnil do sina. Komaj je sonce pokukalo izza goric, so vinogradi oživeli. Culi so se klici in veselo likanje, pesem trgačev.snieli deklet. Vse je trgalo grozdje in brentači so odnašali z brentami po bregu grozdje v kadi. V Kovačevem vinogradu je bilo najbolj živo. Največji je bil, domačih deklet je l ilo dovolj, pa tudi druge so prišle pomagat. Martin je ostal pri zidanici in pomagal zvračatl brente v kad. Zdaj in zdaj je tudi sam zadei brento in jo prinesel zvrhano do zidanice. Mod smehom in petjem, med šalami so obtrgali črnino, ki je dozorela prej kot belo grozdje. Na večer pa, ko je bilo delo končano, so po večerji zaplesali v hiši. Stari Kovač je sedel na zapečku in glodal mladino, kako se vrti. Spominjal se je listih časov, ko jo bil tudi 011 tako mlad in ga ni utrudil ne ples ne dolo. Zdaj pa je beležen, in Bog ve, koliko časa bo še živel. Sla rt in je nosil starino na mizo, napivali so si, kot bi zadnjikrat plesali ob trgatvi. Pozno v noč so se razšli. Ko so odhajali, so fantje ukali, da ,je donelo po vasi in tja v griče. Drugo jutro je Martin odšel v zidanico. Sestre so 11111 pomagale, ko jo zajemal iz kadi gosti mošt in ga vlival v sodček. Kar je pa bilo pre-mečkanega grozdja, pa ga je stresal v stiskalnico in vrtol kolo, počakal, da je utež sama zlezla do tal in zopet stiskal. Znojne kaplje so mu padale na ilovnata tla, a nič zato, delal je z veseljem, saj je delal zase in za svoje domače. Tako je teklo delo nekaj dni, čez dva tedna pa so trgali tudi belo grozdje. Črnina se je takrat že malo ustalila, da je bila godna za pijačo. Ko so sedeli pri malici, je Pepca, Martinova sestra, gledala svojega brata. Kar občudovala je lega fanta, ki jo bil tako krepak, močan ko hrast in vesela je bila, da je njen brat »Martin,« mu je dejala, »drugo leto ho pa še lepše, takrat bomo imeli že novo stiskalnico in lažje bo šlo dolo izpod rok. Kar veselim se, kako bo vse pri nas lepo.« »Pepca, kaj pa če ne bom mogel kupiti stiskalnice,« ji je odvrnil napol v šali, napol zares. »Boš, boš', Martin, saj bomo vsi pridno delali. Glej, koliko si že napravil: pod, nov kozolec, zidanico, streho na hiši, vse to v teh letih! Pa stiskalnice ne bi zmogel?« »Kaj bomo govorili, zdaj je trgatev in take stvari bomo imeli čas pogovarjati se pozimi, ko bomo sedeli za pečjo. Ce boš pridna, boš dobila na Martinovo tiovo, svileno ruto« »Bom pridna, pa ne zaradi rute, zato, ker hočem delati in ker je doma tako lepo. Ne vem, kaj bi mc spravilo od doma.« »Ko se boš omožila, boš pa pozabila tudi na dom. Svojega moža boš imela in otroke, preveč skrbi, da boš mogla misliti še na svoj dom, na hišo, kjer si se rodila!« »Ne vem. kdaj bo lo, a vem, da mi bo zelo hudo. Tudi, če so omožim, hom prišla vedno domov, saj je pri nas tako lepo Glej, odkar pomnim, se šo nikoli nismo skregali; če komu ni bilo prav, je potrpel.« Posrovor je tekel še naprej v delu. Res, slo^a je vladala pri Kovačevih, da malokje tako. Ce jo kdo hotel zabavljati, ga je zavrnil Martin, njega so pa vsi ubogali. Le mati, ki je bila dokaj osoma in stroga, je dala prav sinu, kadar se je šlo za resno stvar. Stregla mu je, saj je bil II 4 V svečko drobno (Za vse svete) Mamica, Ti mraz je v hladni jami, mamica. Te strah jre čisto sami? Glej, kako so vroč? moje solze za Teboj, vidiš moje ljube misli, k Tebi romajo nocoj. V svečko drobno položila svoje sem srce. Tebi naj gori. v Tvojo dušo se preliva, da ne bo tako hladno moji mrtvi1 mamici. Daj, povej, še zebe Te? Za praznik vernih duš Blizu smo vam danes, ki pod rušo spite, vi iz naše srenje in sosedne hiše, v srcu vas imamo tudi, ki trpite, koder sonce greje, koder veter vzdiše. Niste sami danes, z nami vred živite: kakor lučke žive, na grobeh prižgane, kakor želje vroče, kakor misli skrite, ko jesenske rože, v naš spomin nabrane. Žalostni smo danes, hladni ko pod zimo, astre in ciprese božajo nam lice, mislimo na konec, strah nas je. molčimo, mrtve na grobove trosimo cvetlice. Blizu smo vam danes, dragi, niste sami: na zeleni ruši smo v ljubezni zbrani, mir in odpuščanje druži nas ob jami, tukaj v naši srenji in na drugi strani. (G. K.) Dve jesenski obleki vidiš na pričujoči sliki. Na levi je prijclen kostum, ki mu je ovratnik iz krzna, a tudi oba žena sta okrašena s krznom. — Na desni pa je jako moderen plašč s 3 vrstami gumbov in s prav velikima žepoma. Mogoče te zanima, da... >.. je tako zvana »fantovska pričeska« (B11-bikopf) povzročila pred 3000 leti majhno svetovno krizo m več bitk. Kraljica iz Sabe je bila prišla v Jeruzalem, da bi postala žena kralja Salomona. A ta ženitovanjski načrt se je izjalovil, ker se je kraljica branila, da bi si dala lase na kratko pristriči, kot je bilo takrat moderno na jeruzalemskem dvoru. Kraljica je spet odpotovala in zaradi njeno uža-Ijenosti je nastalo več vojn, ki so prav občutno ogražale Salomonovo državo. Zakaj so zakonski prstani? Zakonski prstani so pri nas v navadi nekako od 5. stoletja dalje. Ta šega je bila prej že pri Rimljanih vdomačena in je izhajala iz mnenja, da vodi ljubezenski živec s prstanca desne roke naravnost do srca, in da more, ker je obtežen s prstanom, povzročiti, da ljubezen večno traja. edinee med sedmimi dekleti. Sestre so ga tudi imele tako rade, da bi skočile v lase vsakomur, ki bi samo besedo rekel čez njega. Na Martinovo nedeljo, ko je bil mošt že zrel, ko je zavrel, je bil Martinov god. Takrat je Šel tudi v trg in nakupil za vsako posebej kaj lepega. Na večer pa je povabil svoja prijatelje in zaplesali so po hiši kot ob trgatvi. Temne oči so žarele Martinu v veselju, saj so pilj pridelek njegovega vinograda. Na vse je mislil Martin, vsakemu je postregel. »Martin, ko se bo? oženil, da na nas ne pozabiš,« mu je šaljivo dejal Stranjčev Jože. »Šo ne mislim na žonitev, imam še časa na pretek. Najprej moram urediti vse, potem bomo pa mislili na ženitev, kajne mati?« je dregnil svojo mater v komolec. »Mhm,« je zamrmrala. Nič kaj ji ni bilo po godu, da bi prišla tuja ženska v njihovo hišo in zasedla njeno mesto pri ognjišču. Najrajši se je ogibala takih pogovorov. Tekli so dnevi in zapadel je sneg. V zimskih večerih so sedeli za pečjo, Martin je računal, koliko je dobil izkupička, kaj bo ' lahko dokupil, kako bo kupil novo stiskalnico. A Martin ni kupil nove stiskalnice. Ni mogel, ker ga je zatekla smrt na poti. Majhna nesreča in obležal je pod hlodom, ko je v zimi vlačil iz gozda les za pomlad. Tudi stari Kovač je umrl. Ženske so ostale same v hiši, brez očeta in hrez hrata. Za težko delo no morale najeti hlapca. Kadar gre kakšna v zidanico po vino, ne moro sama. ker ji je preveč hudo za bratom. Mati pa joka dneve in noči, vsaka jed .je zalita s solzami. Saj je bil Marlin tako čvrst, tako priden, zdaj ga pa ni več Njegov gospodovalni glas ne zapoveduje več, njegov zdravi smeh ne odmeva več od sten zidanice. Oba sta šla po plačilo k Bogu, oče in sin, oba, ki sta bila tako navezana na vinograd Zdaj ne gledata več svoje gorice, ki se kopijo v soneti. Njune roke so otrpele in počivata skupaj za cerkvijo. Preureditev gasilske službe Imenovanje upravne komisije Gasilskega zbora in likvidatorja Gasilske zajednice ter društev prostovoljnih gasilcev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen 1. Ustanavlja se in podreja neposredno Visokemu komisariatu Uasilski zbor Ljubljanske pokrajine. Člen 2. Gasilski zbor upravlja upravna komisija, kateri predseduje podprefekt in katere člana sta en glavni računovodja in poveljnik zbora. Komisiji je na skrbi upravna in računska služba zbora. Njene sklepe pa mora odobriti Visoki komisar. Člen 3. Pokrajinski poveljnik Gasilskega zbora skrbi za vzdrževanje discipline in za tehnično delovanje zbora. Imenuje ga Glavno ravnateljstvo gasilske službe v Rimu »Direzione Generale doi Servizi Anticendi in Roma« in mu je v pomoč potrebno nižje osebje iz drugih pokrajinskih edi-nic po odredbi omenjenega glavnega ravnateljstva. Člen 4. Sedanje gasilske organizacije se dodeljujejo Gasilskemu zboru, čigar sestavni del je tudi zbor ljubljanskih mestnih poklicnih gasilcev. Člen 5. Gradivo, ki jo kakor koli namenjeno za gasilsko službo in vohče za tehnično pomoč, za postavitev in opremo gasilskih domov in poslopja, določena za gasilsko službo, preidejo v last Gasilskega zbora. Na Gasilski zbor preidejo vsa finančna sredstva, ki so jih doslej določale občine ali druge ustanove za gasilsko službo in so kakor koli namenjena tej službi. Člen 6. Gasilska zajednica in krajevna društva prostovoljnih gasilcev so razpuščena. Gasilski zbor poskrbi, da se zagotovi gasilska služba na ozemlju pokrajine po njegovih oddelkih. Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan oh- iave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino • Istočasno odloča Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, ker so mora sestaviti upravna komisija po členu 2. naredbe: Upravna komisija Gasilskega zbora je sestavljena takole: Comm. dr Peter David, podprefekt, predsednik; Cav. Hugon Castcllani. glavni prefekturni računovodja in Cav. dr. inž. Kvgen Vonuti, poveljnik gasilrev nli kateri drugi po njem odrejeni funkcionar, ki opravlja tudi tajniške posle komisije. * Dalje odloča Visoki komisar zn Ljubljansko pokrajino, da se zaradi ustanovitve Gasilskega Cenik za zelenjavo in sadje št. 22 veljaven cd i. novembra Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredl>e št 17 z dne 0. mata 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene. ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni coni. Cene so za kilogram teže. Na debelo Na drobno lire Česen , . , Čebula . . . . Solata glavnala Jajčniki . . . Paprika zelena . Paradižnik . . Radič . « ■ . Špinača . , . Zelena 9.50 2.30 4.50 6.20 4.50 2.00 7.00 4.90 4.90 10.S0 2.80 5.30 7.40 5.70 2.40 7.80 5.70 5.90 4.85 Limone la (15 cm oba. 3.S0 (komad 0.60) Jabolka la (n. pr. Zlata parmena) 6.15 7.15 Hruške la .... 6.40 7.40 Hruške lia . . . . 5.80 6.65 Grozdje la . . . » 6.00 7.20 Maroni.....* 7.00 7.80 Opombe: 1. Prva vrsta: zelenjava in sadje mora hiti zdravo, sposobno za prevoz. Izločajo se pridelki, ki so izobličeni, poškodovani, nagniti ali nezadostno sočna ti. 2. Zelenjava v prodaji mora biti brez listov in neužitnih delov. 3. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označl>o blaga, vrste in enotne cene, ter morajo tudi kupci na zahtevo izdati tak račun. 4. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja le za uvoženo blago. Razume se brez tare. 5. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 6. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata. 7. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi št. 8, SI. 1. št. 8 od 28. januarja 1942-XX in ostalih zakonitih predpisih. LJUBLJANSKI rila^L^ln^-Ul Delavniki: 15-30, 17-30, Sloga od 14 dalje, nedelje in prazniki: 10. 13-30, 15-30, 17-30 Ganljiva filmska drama po Istoimenskem romann „Du5a, ki se vrača..." V Klavni vloffi lega KATALTN KAPADT, poznana iz filma „Umirajo?a nomlad" Vsak dan 3 predstave! Oh 14, 1.V50 in 1740 Konee predstav oh 19']5 KIlVt» SCOUA . TEK. 27-3« Drama sodobne socialne vsebine Da, milostljiva___ EMMA GRAMATICA Maria Denis — Leonnrdo Cortese KINO MATICA - TEL. 22-41 Sijajna komedija o ofiarlilvi ?eni, fndaSkrmii možn ter čustvenem mUdenlčn. ki le veroval v ..veliko Hnhe7.cn" Itgubllena itubavna pismo Alfred Itasser — Anne-Mnrle Blane itlNu UNION fEL. 22-2> KIINO KOD EL | EVO TEL. 41.64 Romantika prve linbezni mladih dekliških sre Zaltublfena dekleta Ollnda iloznn — Delia Uarees Senzacionalna nnirnmotnn tekma Nezgoda na stadionu Leslie Banks — Greta Gynt Predstave: nedelja ob 14 in 1S.10, Delavnik ob 17 zbora Ljubljanske pokrajino razpusti Gasilska zajednica in krajevna društva prostovoljnih gasilrev. Cav. dr. inž. Evgen Venuti, poveljnik Gasilskega zbora Ljubljanske pokrajine, se imenuje za likvidatorja Gasilske zajednice Ljubljanske pokrajine in krajevnih društev prostovoljnih gasilcev. Ta odločba je takoj izvršna in so objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Najvišje cen« za presno mleko Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja : Člen 1. Najvišja cena presnemu, ne posnetemu mleku se določa takole: 1. pri proizvajalcu liter 1.70 lire; 2. v Ljubljani, franko mlekarna, vštevši občinsko trošarino: a) pri veleprodajalru liter 2.10 lire, b) pri prodajalcu na drobno liter 2.20. Člen 2. Kršitelji določb te naredbe so kaznujejo po predpisih naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8. Člen 3. Ta naredba, ki razveljavlja vse druge, njej nasprotujočo ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Sprememba časa za odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja : Člen 1. Naredba z dne 12. septembra 1942-XX št. 174 se deloma spreminja in se določa čas za odpiranje in zapiranje naslednjih trgovin do nadaljnje odredbe takole: 1. prodajalnice kruha in mlekarne: od 6.30 do 19; 2. prodajalnice peciva, slaščic in piškotov: od 8 do 19; 3. prodajalnice rastlin in cvetja: od 8.30 do 12.30 in od 14 do 19. Čl en 2. Vse ostale določbo naredbe z dne 12. septembra 1942-XX št. 174 se v ničemer ne spreminjajo. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objavo v Službenem listu za Ljubljansko jx>krajino. Sovražna ladja, ki jo je ua Atlantskem oceanu torpedirala italijanska podmornica, se potaplja. Spori Danes nogomet na stadionu Ljubljanski nogometni turnir, katerega se udeležuje 11 moštev, sn razvija proti svojemu višku. Danes bodo igrali tretje kolo. prihodnjo nedeljo pa bodo na vrsti finalno tekme. Kakor jioročajo, ne l>odo današnje tekme na igrišču Ljubljane, pač pa na sosednem lepem stadinu. Tam IkkIo igre preglednejše, obiskovalci sami pa so bodo vsekakor boljše počutili na lepih stadion-skih galerijah kakor pa na skladiščih drv krog zelene trate igrišča Ljubljana. Ob jk>1 11 dopoldne bodo začeli z mladinskim turnirjem, ob 13.30 pa s turnirjem starejših. Popoldanski spored bo obsega) tri tekme. Nastopila bodo vsa moštva razen Ljubljane, ki je že opravila svojo dolžnost do finala. Ljudje, ki bodo krenili takoj po kosilu na stadion, bodo gledali najpreje srečanje med Dopolavorom to- Začarani romar 4. knjiga II. letnika Slovenčeve knjižnice je izšel Zanimivo in napeto povest .iz življenja in trpljenja ruskega ma'ega človeka je napisal veliki ruski pisatelj Nikolajevič Semjonovič Ljeskov, o katerem je na uvodnem mestu podal kratko in pregledno razpravo prevajalec dr. Nikolaj Preobra-ženskij. — Začaranemu romarju jo dode-iana še krajša povest o „Nesmrtnem Golovanu" od istega pisatelja. Naročite se na „Slovenxevo knjižnico" še do božiča, da se vam dopošljejo vse do sedaj izišle knjige. — Po božiču ne bomo naročil sprejemali več. Knjigarniške cene so znatno višje. bačkie tovarne in Vičem. Moštvi sta približno enako močni; prednost zastopnikov tohačne tovarne bo v večji fizični moči, mladi Vičani j>a bodo skušali to nadoknaditi z njim lastno jiožr-tvovalnostjo. Precej vroče bo na zelenem polju, ko se bodo spogledali Mladikarji in Korotanci ter reševali vprašanje kdo je boljši. Če bi vzeli kot merilo tekmovanje z Ljubljano, ko je Korotan podlegel z visokim dvoštevilčnim številom, Mladika pa je prisilila ugledno enajstorico Ljubljane na remis, tedaj no more biti o izidu nobenega dvoma. Je pa res, da sta igrala Mladika in Korotan f>o-vsem različen nogomet in zanimivo bo gledati, kako se bosta obnesli enajstorici v medsebojnem srečanju. Na svoj račun bodo najbrže prišli tudi navijači, ki uživajo v golih. Ti bodo morali vsekakor počakati na tretjo tekmo, ki ho ob 16.10 med Marsom in Zabjakom. Mars je eno najboljših moštev, Zabjak pa eno najšibkejših. Kakor rečeno, če bo zaigral Mars podobno, kot pretkelo nedeljo, tedaj bo imel vratar •Žnhjaka hud dan, prijatelji streljanja v mrežo j>a bodo videli lepo število zadetkov v polno. Sodniško službo današnjega sporeda, ki smo jo objavili v petek, izpopolnjujemo v toliko, da bo sodil tekmo med Dopolavorom tobačne tovarne in SK Vičeia g. Pušenjak. DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1943 ie izSia in se bo odslej dobivala v nakup v prav vseh knjigarnah kakor tudi v boljših trgovinah in trafikah Cena (svodu L2>- Zahtevajte povsod le našo DitUžINSKO PRAT1KOI Naročajte in čitajte »SLOVENCA« PO VASI ŽELJI VAM IZDELA JKOVEZNM ljudske tiskarne V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II v svoji crtalmci razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi, tatotako izvrši tudi vsa draga Knjigo veška dela posebne razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek zn izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, de namic, kovčkov in dragega usnjenega galanterij, blajra Vam nudi t« predmete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsaki čns. Kupujte pri naših inserentih --■C/ V./ *—^—' v— •Kmmim . i i j» 50. KO SEM PRIŠLA K BERAČU, JE TA NAGLO VSTAL, ZAVEZAL MI USTA Z KONCEM, NESEL H KONJU, KI JE RIL SKRIT ZA GRMOM, IN ME ODPELJAL V SVOJ ROPARSKI GRAD. 51. TAM SEM SPOZNALA, DA JE POGLAVAR ROPARJEV HARAMBAŠA IN DA MU BOM JAZ, KRALJEVA PRINCESKA, KUHARICA. IN ODSLEJ SEM STREGLA KAJ ČUDNIM LJUDEM. Na loncih čez reko Stari Egipčani so imeli lončena vozila, da so spravljali svoje tovore po Nilu. Mnogo lončenih posod so zvezali skupaj in iih obdali z nlmdom iz šib ali vej. Zahvala Osulo se Je listje ln mehko po peli žalostlnko zvonovi pri Sv. Juriju, ko Je odSel k Pravičnemu nas ljubljeni France Kunstelj posestnik in prevoznik Vsi pa, ki so pa pozr.all, so tekmovali v plemeniti težnji, da nam olajšajo zadnje slovo. Zato se čutimo dolžne, da Izrečemo naso najlskrenejso zahvalo vsem, Se prav posebno pa preč. gosp. župniku 1'uclju za duhovno tolažbo In spremstvo, spošt. g. dr. M. Jamšku za vso požrtvovalno zdravniško skrb, gasilcem lz Sto-žle za tako častno udeležbo, vsem darovalcem krasnega cvetja, vsem ljubim sorodnikom, dražjim sosedom prijateljem ln znanecin, ki so poslednji« Izkazali rai-nemu spoštovanje in ljubeznn In mu v tako častnem številu dali spremstvo za njegovo poslovilno pot. Bob plačaj vsem 1 Stožlce, 31. oktobra 1042. Žaluioči ostali Zahvala Zahvnl.1u.1eva se vsem, ki so sočustvovali naSega ljubljenega očka z nami ob Izgubi CENE SO SKRAJNO NIZKE! POSLUŽITE SE JIH! doc. dr. Dosipa Cholewe In ga spremili na zadnji poti. Zlasti smo hvaležni Visokemu komisarju Kksc. Kmlllo Grazloll za počastitev rajnega odlTč" nima govornikoma dr. Carmelu Hallstrlerl, pokr. travniku Tn dr. Fr. Gerloviču. ravnatelju umobolnice, vsem plemeni m da- ZnVA rTr,^r,Z' SXe,Ja ,n v d°brodelno namene.V™ žu™nfku g. Al Ko.«merlJu fi«. sestram in vsem gg. predstavnikom ohladi ln ustanov. Posebno hvaležnost dolgujeva gospo ln gdr Jaki za Izredno pomoe v najtežjih trenutkih 31 „ ^;uV'.m^'Sa,.rad'1:5nlra b0 v srt'do, 4. novembra, ob 8 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. J J Bcrta in Ana Marija Cholcvva. Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani Telefon 2057, 2979 izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Izdaja cirkularne čeke Telefon 2057, 2979 Tesarje sprejmem. MAJERIO — Smarska cesta 64. (b Potnika dobro vpeljanega v ple-tllslUh Izdelkih, iščemo proti proviziji. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Dobro vpeljan« St. 6013. (b Krojaškega pomočnika sprejmem takoj za mo-Sano delo. Sodja Lovro, Tržaška cesta 28. b Sprejmem dobro kuharico srednjih let. pridno, pošteno ln vajeno gostilno. Naslov: Poljanska cesta St. 61. (b Dobro kuharico k majhni družini, za vsa gospodinjska dela, Iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6968. (b čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Mulej Lovro, Frančiškanska 6. (b Kuharico, privatno pridno ln pošteno, ki Ima veselje, da se spopolnl v kuhinji, sprejmem takoj v stalno In dobro službo. Sterkt hotel »Bellevue«. (b Inštruktorja na deželo k sedmošoleu, ki bi študiral Šolsko leto realne gimnazijo doma v vseh predmetih, Iščem. -Le vesten Interesent primerne izobrazbe, z dobro vzgojo ln soliden bi bil sprejet v družino. — Tonudbe z obširnimi podatki je poslati na upr. »Slovenca« pod »P. Z. inštruktor« St. 6939. (b Postrežnico Izurjeno, pošteno, sprejmem takoj za trikrat tedensko. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6930. (b Veliko industr podjetje v Ljubljanski pokrajini išče za takojšnji nastop korespondenta ln kores-pondentko popolnoma vešča slovenskega, Italijanskega ln nemškega jezika v govoru in pisavi. Pogoj je znanje slovenske m nemške stenografije. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Todjetje St 6007«. (1 Odtlafo: Dve pisarniški sobi v pritličju ln veliko podstrešje v Kolodvorski ulici takoj oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod 6010. (s Opremljeno sobo s kopalnico za dve osebi oddam. Borštnikov trg 1, II. nadstr., desno. H Kupi mo Predivo po najvišjih dnevnih cenah kupujem vsako količino, dolžina od 20 cm naprej. MILAN JAGER, mehanična predilnica žime, Ljubljana, Sv. Petra cesta 17. (k Kupujem suhe gobe po najvišji dnevni ceni Tome, Brdo, V1C St. 1. Kupim MALI OGLASI V malih oglasih velja pri iskanja ilufbe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskib oglasih je beseda po L 1.—, pri vseb ostalih malib oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase |« treba plačati lako) pri naročilu. B »tožbe g l itc| o: Negovalka otrok s popolno strokovno Izobrazbo, zdrava, Iz dobro družine, iSče službo. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Negovalka« 5951. (a S Službe 1 Sebe: Pošteno dekle ki zna tudi kuhati ter je vajena vseh gospodinjskih poslov, takoj sprejmem k odrasli tričlanski družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6928. dobro ohranjen šivalni stroj ln moCan dober harmonij. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 6919. (k Starinske slike Bledermayer pohištvo, uro, zofe, fotelje, porcelan ln knjigo lz vseh Časov, vso predmete stalno ku-pujo Golob Marija, Gallusovo nabrežje St. 29. (k Werthcim blagajno železno, stojeCo, rabljeno kupimo. Ponudbo z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Wert-helm« št. 6015. (k Otroško posteljico belo pleskano z mrežo ln žlmntco - vse popolnoma novo, prodam za 900 lir. Dolenjska c. 13/1. Pisalni stroj, gromafon ln plošCe, dobro ohranjeno ali pa v neuporabnem stanju, kupuje •- plača najvišje dnevne cene: »EVEREST«, Prešernova ulica 14. k Brizgalne vstavljlve za protiletalsko zaSClto, odobrene od gasilske zajednlce — po maksimalnih cenah dobite pri ILERSIO, Cesta 29. oktobra 13. (1 Smrekovo treslo lepo, cdravo, nuho ln ježlce — Kupi vsako količino asnjama J. LavrlC. fit Vid pri StlCnl . LJubljana. Globok otroški voziček dobro ohranjen, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« št. 6940. Kupim opeko novega aH starega formata, vsako količino do 130.000 kom. Ponudbe z navedbo količine in cene na fcnldaršlč Viktor — mestni stavbenik, Gledališka 7-III. (k Snažno pohištvo vseh vrst, spalnice, kuhinjsko opravo, žlmnlee, otroško posteljce, vozičke, štedilnike, gagperCke ln druge uporabno predmete stalno kupuje trgovina »Ogled«, Mestni trg št. 3. (k PREMOG G O H B A Č GLEDALIŠKA 14 Globok otroški voziček dobro ohranjen, prodam. Ižanska cesta 88. (i Mline specialne za kosti tor milne za brinje, sadje ln fige dobite »>rl IleršIC, Cesta 29. okt. 13. (1 Krmilno peso rumeno kolerabo ln zeljo v glavah prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču v Maistrovi 10. Kunčnico prodamo. Obseg 9 prostorov. Hruševska cesta 24, Stepanja vas. (1 Nov zimski plašč za deklico 10 do 14 let prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6937. (1 Dinamo Dva modroca naprodaj! Naslov v trgovini Kuno-var, Vodnikov trg. (l Otroški voziček športni, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Rožna dolina št. V-4. (i Zapestno dansko urico švicarsko, blago za dve kapnl ln blazine, nekaj Sifona, blago za plav kostum ter belo volneno damsko vestjo, prodam. Strossmayerjeva ul. 4-1, desno. (1 Otroško posteljo skoraj novo, prodam. Miklošičeva cesta štov. 40. (1 Univerzah mizarski stroj 400 mm, rabljen, ugodno prodam. »ELHOMA«, J, Slejko, Sv. Petra c. 3—5. Oleander, cvete rdeče, ugodno prodam. Tavčar-Jeva 10, podpritličje. (1 Otroški voziček avto model, prodam. Naslov : PangršlC, Sneberje št. 34, p. D. M. v Polju. (1 Plinski radiator na tri cevi, za ogrevanje — prodam. Remžgar, slikar, Kolodvorska ul. 18. (1 Električno železnico nova, Mftrklln 00, 3 lokomotive, 40 vagonov, 11 kretnic, 4 signali, vse elektrlC. avtomatično s transformatorjem, 15 m traCnie z mizo vred prodam. Ogledati vsak d.-in med 12—15 na Tržaški cesti 41-11, desno. (1 Za pakete v Italijo Izdelujem vreCe ln linam stalno v zalogi. Vavpe-tlC, Kolodvorska ulica 41 (na dvorISCu). (1 4 KW 110 Volt, za proizvajanje luCl, kompleten s stikalno plošCo, proda Viški mlin, Ljubljana — Vič. črna zimska suknja skoraj nova, naprodaj. -Zadružna 1. (1 Merkur peč 50% prihranka za reklamne cene na zalogi. - »Merkur«, Puhar-jeva ulica 6. 1 Kopalno banjo prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6033. 1 Drva primanjkujejo, zato si nabavite »Merkur« - peč, 60V. prihranka. J Pisalni stroj »Adler« lepe pisave ln prvovrstno ohranjen, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 6031. 1 Krojaškega vajenca sprejme takoj modni salon Povžan Ivan, Sv. Petra cesta 81. (v Vajenko sprejmem. Vera Pllber-fiek, krojaClea, Poljanska cesta št. 17. (v Krojaško vajenko ali vajenca sprejmem. -F. TrojanSek, Mestni trg št. 10, II. nadstr. v GJ&laue Oseba, ki je pobrala v četrtek, 29. t. m. listnico na glavni pošti, Je spoznana. Naj jo vrne v upravi »Slovenca« proti nagradi v lzoglb posledic. (o Korenje preskrbim vsako množino. Interesenti naj pustijo naslov In količino v vlnotoču v Kopitarjevi ulici. (1 Učni tečaji za srednje- šolce. 1. Priprava prlva-tlstov za izpite, poučujejo profesorji vse predmete posamez. razredov. - 2. Instrukclje lz vseh srednješolskih predmetov, pomoč red. cVJakom pri učenju. - 3. Jezikovni pouk. Učnina zmerna. - Informacije ln vpis dnevno od 9—12. Vodstvo tečajev: Zrlnjskega o. 7/11. Preselitev! CenJ. odjemalcem sporočam, da sem preselil trgovino ln zalogo strojev lz Frančiškanske v OA-LETOVO ul. št. 4. Tramvajska postaja »Stara šola« v Slškl. DOV2AN IVAN, trgovina strojev. Kravo, dobro mlekarico zamenjam proti primerni odškodnini za kravo za meso. Vodnikova cesta 111, LJubljana. (J Psa, dobrega čuvaja do 2 leti starega, kupim. Naslov v upravi »Slov.c pod št. 6942. (k Kravo, dobro mlekarico kupim ozlr. zamenjam za kravo za zakolj. Iinfor-macije: Tržaška cesta 75. (J 17 mladih prašičkov Imam naprodaj. Stepec Angela, Hradeckega cesta št. 30. (J Oddajo: Sobo in kuhinjo poleg malo njive dobi, kdor bi v prostem času pomagal pri oskrbovanju sadnega ln zelenjadnega vrta. čebelar in čigar žena zna event. molztl, Ima prednost. Ponudbo z navedbo vsega dosedanjega službovanja na upravo »Slovenca« pod »Periferija Ljubljane« št. 6003. (c Kot družabnik vstopim s kapitalom v dobro podjetje. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Rentabilno« St. 6014. (d Knjige! Vse vrste an ti k varnih knjig, revij In časopisov, kakor tudi separatnih odtisov kupuje Knjigi na Janea Dolžan, LJubljana, Stritarjeva 6. Tet i'-H. Pohištvo Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Ratiovan tapetnik Ijjnbljana. tlestni trg 13 Nove spalnice, jedilnice ln dnevno sobe, prvovrstne Izdelave, naprodaj v skladišču pohištva v Slškl - Celovška cesta 95 (tramvajska postaja Stara mitnica). Pohištvo si lahko ogledato vtak dan od 13—15. š Pekarno v Ljubljani vzamem v najem. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Resen reflektant« štev. 6020. n gj Šivalni stroji j| Najboljše šivalne stroje dobite pri znani tvrdkl IVAN JAN In SIN. Via Blelwelsova 36 (Tyrševa) Šivalni stroj »PFFAF« dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6000. Šivalni stroj nov, prvovrsten, močan, ugodno prodam. GODEC, Celovška cesta 107. Filatelila Filatelisti pozor! Poizkusite tn overili ee tioste, da najugodnejše v no v 61 te alt kupite znamke vseh držav kakor tudi »JOL»« albume In vse fllatellstlčne potrebščine v Knjigarni Janea Dolžan. LJ. ' 'Jana, Stritarjeva 6 TeL 44-24. Filatelisti! Ugoden nalcup raznih fl-lateltsttčnih novosti — znamk, filatellstlčne literature, katalogov, »JOL« albumov Itd., dobite pri filatelijl Mladinsko založbe, Ljubljana, Stari trs 30. Nemščino in italijanščino poučuje gospa po zmernih cenah. Dijaki popust. Rimska cesta 10-1, desno. (u Akademik uspešno poučuje gimnazijce, zlasti slovenščino, nemščino, zgodovino Itd. Poučuje lahko tudi na svojem stanovanju v središču mesta. — Naslov v upravi »Slovenca« 5996. (u Italijanščino in nemščino korespondenco ln stenografijo poučujem ln pripravljam za vso srednješolske predmete, posamezno ln skupinsko. Vr-hovčeva 12, visoko pritličje, levo. u Akademik instruira dijake realno gimnazije. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Instrukclje« št. 5929. (U Njivo ca GOOGm2 v bližini Sv. Križa, ugodno prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 5999. (P Njivo znotraj novega bloka dam v najem. Kamnogoriška žt. 26. n Stosto Klavir in harmoniko z glasbeno teorijo poučuje profesor glasbe po uspešni metodi ln zmerni učnlni. Zrlnjskega costa 7, II. nadstr. g l&vžo-motorj Šoferska Sol a I. Gaberščelt bivši komisar ta šoferske izpit« Kolodvorska ulica 43 telefon št 2S-28. Izpit se lahko polaga že t ia letom. Motorno kolo znamke Puch 260 ccm — najnovejši model na štiri brzine ročne ln kombinirane nožne, ugodno prodam. L. Ambrož, Blel-vvelsova (Tyrševa) st. 71. (f Pozor stavbeniki in hišni posestniki! Dobavljam, polagam In stružlro stare p a r k e t e. Josip Brleč Kolodvorska 28, LJubljana ln Frančiškanska 10. »SERVIS BIRO« Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, sestavlja vloge ln prošnje v vseh Jezikih, dajo vsakovrstne Informacijo ter nudi razno osebno usluge. Poslužito se ga! (r Abonente na hrano sprejema Rokodelski dom. SGARAVMT! SEMEHTI $. A., PASOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudbe. A. Fogazzaros 26 Palača ob jezeru »Se predobro veste. Vendar pa igrate zakrito, igrate previdno; niste še premaknili kraljice. Uhogi vaš ponosi Totem pa še govorite o povračilu. Ne poznate me še. Pred kratkim so mi pisali, da sem prevzetna, da bi rada živela v zvezdi iz biserne matice in da na tem meščanskem planetu, na tej umazani in zloglasni zvezdi ni prostora, kamor bi mogla stopiti. Odgovorila bom, da setn našla prostor in...< »Tukaj je moja nečakinja,« je dejal grof, ko je vstopil z manjšo družbo. Sila se ni ganil. S široko razprtimi očmi je gledal Marino. Ona je torej bila tista, ki mu je pisala! Ona je bila Cecilija! »Gospod Konrad Silla, moj prijatelja ga je predstavil grof.« Zdi se, da so njegove misli še pri kahu,< je pristavil. VII. Tistega dne je bila Iveneška plemenitašinja povabljena, da slopi iz svojega okvirja in prisede k mizi. Krasotica pa je odgovorila š svojim običajnim smehljajem. Ce prav je bila miza obložena s srebrno in kristalno posodo ter cvetlicami, nje, ki je bila vajena vzhodnega razkošja, ni mikala. Kako malovredni pa so tudi bili oboževa-lelji ob njenih nogah. Ta, ki jo je prosil, naj prisede, je bil komtur Finotti, državni poslanec, star kakih šestdeset let, staroc po vsej svoji zunanjosti, razen po iskrečih se očeh. Bil jo tudi l;om. Vezza, književnik, kaddidat za senat, majhen, okrogel, natrpan z znanostjo in duhovitostjo zelo priljubljen pri gospeh. ki pa ni pri tal tej, ki se ni navduševala za književnost, ki ni bila hi-navka in se je posmehovala njegovim zlatim naočnikom, njegovemu prekratkemu sivemu suknji- ču in njegovim smešnim oblikam, ki so ga delalo podobnega pajacu iaz gumija. Bil jc tukaj tudi profesor, inženir Ferrieri, nervozen, z bistrimi in razumnimi očmi, s skeptičnim smehljajem, s popolnoma svetlimi možgani in črepinjo. Tudi la ni bil privlačen za lepo benečanko. Rodil se je s pesniško in umetniško iskro, a jo je spremenil v mehanično. V tej odlični družbi je bil tudi odvetnik Bianchi, eleganten mladenič, nenavadno boječ, tako da je bil bolj podoben neizkušeni nevesti. Tudi nanj je s posmehom gledala izkušena dama s svojoga okvirja. Drugih, neznanih obrazov ni bilo pri mizi, kajti klavrne doktorjeve postave ni bilo mogočo prištevati med tujce. Vzrok, da so se ti gostje zbrali tukaj, je bila samotna rečica, ki teče iz jezera na vzhodni strani mod topoli. Nekateri kapitalisti iz Milana so naročili profesorju Ferrieriju, da naj si to rečico ogleda in ugolovi. če ima dovolj moči, da bi se ob njej zgradila papirnica. Profesor naj bi naredil osnutek za tovarno, potipal občinsko zastopstvo v R..., če bi bilo pripravljeno, da poskrbi za zgraditev ceste in odstopi brezplačno del občinskega zemljišča Profesor je bil zelo znamenita osebnost in le par besed, ki bi jih napisal on. bi zadoščalo za pridobitev ogromnega števila delničarjev. Kosilo je bilo izbirno in gostje dobro razpoloženi. Grofov nizki bas je od časa do časa zakrival vso ostale glasove ter žvenketanje krožnikov in koza rcev. Mladi odvetnik je molčal, le malo jedel, pil vodo in pogledoval Marino. Steinegge in dotkor sta si ves čas nekaj šepetala. Le od časa do časa sta spregovorila s Sillom, ki pa je l il raztresen in zatoop^n v druge misli, tako da jima večkrat ni odgovoril Tudi Marina je skoraj ves čas molčala. Oha njena soseda sta klicala na pomoč naravo in umetnost, nebo in zemljo, da bi jo zapletla v pogovor, a nista mogla spraviti iz nje več kot par besed. Vendar pa je njen obraz bil popolnoma miren in ni kazal nikake zaskrbljenosti. Po dolgem prizadevanju sta se morala zadovoljiti s tem, da sta se pridružila splošnemu razgovoru. »Kmalu pride občinski odbor iz R.. .,< je dejal državni poslanec. »Preden se začno jiogaja-nja, ga je treba namočiti s to i z borno kapljico, da bo dovzeten za profesorjeve prepričevalne besede.« »Premalo poznaš te ljudi,« mu je odvenil grof. »Napili so bodo vina, poslušali profesorjeve besede, pohvalili vse, a odločili ne hodo nič. Čimbolj se tem ljudem skušaš prikupiti, tembolj so nezaupljivi. Sicer jim pa lega ni zameriti.« »Že res. A profesor ne prinaša nikakih darov in tudi njegov profil jo tako malo grški. Kajne markiza?« Ma rina je suho odvrnila, da se ne zanima za grščino. »On pa že štirideset let jKizablja, da se je slabo zanimal zanjo,« je izjavil profesor. »Nikar ga ne poslušajte. Brez dvoma jih bom znal prepričati, da je oh tej rečici mogoče zgraditi še več tovarn in da hodo nazadnje dobili tudi železnico. Na vsak način moram dobiti ceslo in zemlijšče. »Gradovi v oblakih! Ali. rdeče poslrvil Nikar nam ne pokvari leka s svojimi načrti.« Razvil se je razgovor o ribah in ribolovu. Poslanec pa jo medtem zapletel v jiogovor doktorja in izvedel zanimive podrobnosti o Konradu Silil. 7, užitkom je poslušal vse čenče, ki so krožile^ o njegovem skrivnostnem poreklu. Bil io presrečen, če je mogel odkriti kako podobno človeško slabost. Malo pozneje je služabnik naznanil prihod župana in občinskih odbornikov. Splošen yvež, ropot stolov, vsesplošno predstavljanje, tišina, žvenketanie kozarcev, slovesne napitnice za pro.-prli občine R... Župan in od- borniki so gledali vsi presenečeni, kakor tisti, ki ga hvalijo a ne ve zakaj, pač pa se boji, da je_ padel v kako zasedo. Nato so vsi vstali od mize. Grof, profesor, odvetnik in občinski možje so odšli v drugo sobo, da se pogovorijo. Fintti je odvede) Marino v ložo. Med pol^o ji je Šepetal franeske besede in so smehljal, bržkone na račun občinskih mož, ki so razširjali neprijeten duh po hodničnem plalnu. Kako prijeten občutek jo prevzel človeka, ko je iz zaprte sobo prišel v hladno ložo, kamor se .je z dvorišča dvigal opojen vonj cvetlic. Tudi jezero pred Palačo je bilo pokojno. Gore in voda, v kateri se je odražala njihova podoba, so bile pozlačene. Vzhod se je blestel v jasnini. Na zahodu pa so se rdečkasti vrhovi Alp dotikali lomnega, oblačnega neba. »Kako krasen razgled!« je vzkliknil Finotti in se naslonil na ograjo. «Krasna pokrajina, a preveč samotna. Kako vam mineva čas v Icj samoli, markiza?« »Saj ne mine,« je odvrnila Marina. »Brez dvoma pa jo v tej okolici kako počesano in umito bitje, ki zna spregovoriti par besed.« »Je eno, pobarvano.« Namignila je na doktorja, ki je z odprtimi usti poslušal živahno razpravljanje komturja Vez-ze in Steineggeja. Silla je stal nekoliko proč od ostalih in opazoval vodomet na dvorišču. »A grof Cezar ima vedno gosle,« je vztrajal Finotti. »Tudi zdaj. se mi zdi...« je pristavil in vprašujoče pogledal spremljevalko, ki pa mu ni odgovorila. »Kako lo. da je Cezarjev prijatelj?« je tiho vprašal Finolti. »Ne ve in.« ».laz ga pa zavidam.« »7-akai neki?« »Ker živi v vaši bližini.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič \ Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčiž