A Slovenian Language Newspaper — Dedicaled to Ihe Culiural Progress and Poliiical Guidance of Americans of Slovenian Descenl and Slovenes Scatlered around Ihe Free World—Through the Prin-ciples of Christian Demo-cracy.
sLovghsIca
For a Free Slovenia
In Hannony wilh th« American Tradition of Freedom and Independ-ence, The SLOVENSKA DRŽAVA Champion« th* Righl of the Slovenian People lo iheir National Unificalion In Their Ovn Slovenian State.
Letnik — Volume IV
CHICAGO, ILLINOIS, 20. AVGUSTA. 1953
Številka 8 — Number 8
Slovenska gospodarska zaslomba na Balkanu?
Ljudje, ki danes s treznim preudarkom opazujejo v L.R. Sloveniji razvoj in napredek slovenske industrije in ga primerjajo z neprimerno hitrejšim razvojem in uspešnejšim napredkom v drugih republikah Jugoslavije, ugotavljajo z velikim nezadovoljstvom dejstvo, da je v L.R. Sloveniji praktično v tem pogledu skoraj popoln zastoj. Profesor Melik navaja v svoji knjigi "Naša velika dela" natančne številke, ki potrjujejo resničnina predek, morda celo naglico, s katero se dviga industrijski potencijal i nekaterih republik v Jugoslaviji; kar se pa tiče L.R. Slovenije pa beleži le sorazmerni padec v primeru z včerajšnjim in današnjim stanjem o-slalih republik Jugoslavije.
Velike elektrarne v Prevaljah in na Mariborskem otoku so zgradili Nemci za časa okupacije. Jugoslavija je le dokončala to, kar še ni bilo dograjenega, ali točneje, popravila to, kar je Titova vojska porušila. Prav isto velja za tovarne aluminija v Strnišču, za petrolejske vrelce v Prekmurju, ali pa za tovarno avtomobilov (prej zrakoplovov) v Teznem pri Mariboru. Prav pred kratkim sem govoril z nekim profesorjem Ljubljanske univerze, ki se je pritoževal nad pomanjkanjem državnega kredita za slovensko industrijo; istočasno je tudi dodal, da kljub neizmernemu poboljša-nju glede narodne kulturne svobode (vprašanje strank seveda odpade! — opomba pisca) v primeri s prejšnjo Jugoslavijo dobivajo srpske in hrvatske kulturne ustanove neprimerno večjo ..denarno podporo od države kot pa slovenske. Čitanje "Tovariša" nas lahko o tem bolje prepriča, zlasti številke o podpori, ki jo dobiva "Narodna založba Slovenije" in njej vzporedne založbe v Hrvatski in Srbski republiki.
Zaključek in posledice ter naše stališče so jasni; so pa zlasti med slovensko emigracijo ljudje, ki se zanimajo za gospodarska vprašanja Slovenije in so prepričani, da jez a Slovenijo zaradi njenih gospodarskih prilik Jugoslavija in jugoslovanski državni sklop edina rešitev. Bati se je, da tem gospodom manjka realnih vezi s Slovenijo in da je ves njihov študij le zgolj teoretičen. Nekateri zelo važni dogodki v Sloveniji, ki so se dogodili prav pred kratkim, oporekajo resnost teorije, v smislu katere more najti Slovenija, ki naj bi bila industrijska dežela — in brez dvoma bi tudi bila, ko je ne bi Jugoslavija pri njenem industrijskem razvoju le
ovirala — svoje gospodarkso izhodišče in svoj trg samo na Balkanu: če Hrvatska in Srbija ne zadostujeta, naj se razširi Jugoslavija še na Bolgarijo. Isti ljudje priznavajo, da Slovenija politično nikakor ne spada na jug zaradi slovenske narodne posebnosti in močne državne zavesti,- toda politična vprašanja zanje ne predstavljajo nikakršne važnosti.
Če jih torej politično vprašanje ne zanima, marveč le gospodarsko, je prav gotovo, da bi bila naša gospodarska rešitev neprimerno boljša v kakšnem drugem gospodarskem sklopu kot pa v Jugoslaviji, saj je nam vsem znano, da življenjska raven v Jugoslaviji zaostaja za marsikatero evropsko državo. Toda tudi politična usoda Slovenije nas mora zaiiimali, morda celo bolj, saj tudi pri gospodarski združitvi za-padne Evrope politični problemi prav toliko veljajo kot gospodarski in težave, ki ovirajo pri hitrem razvoju, ki vodi do postanka Združene Evrope, so v prvi vrsti političnega značaja.
Tržaška "Demokracija" je prav pred kratkim priobčila kratko novico iz L.R. Slovenije, kjer izvemo, da je ves slovenski premog že več mesecev v skladiščih in da tudi domača industrija uporablja le premog iz Bosne. To dejstvo je za naše gospodarstvo velike važnosti; domači premog je bil za našo industrijo vedno precejšnjega pomena. Danes pa smo postali mi trg za Balkan tudi v tem pogledu, kar seveda ni šala za de-settisoče naših rudarjev, katerim v smislu tega dejstva ali teh dogodkov preti brezposelnost ali pa emigracija — to pot na jug, v čisto drugačne razmere kot so jih vajeni doma.
Izkušnje v prejšnji Jugoslaviji uče, da je bil prav za prav jug, ki se je okoristil slovenske "kolonije" in jo uporabil kot trg z^ tisto, kar je pridelal, ..zgradil ..ali kar mu je zraslo doma. Danes, ko se v Jugoslaviji industrijsko dvigajo isti predeli, ki so v obdobju med obema vojnama uživali nemalo prednosti, izvažajo v svoje kolonije — in Slovenija je spet ena prvih — še večje količine zemeljskih in industrijskih proizvodov kot poprej. Slovenija, namesto da bi našla svoj trg v Jugoslaviji — edina korist, ki bi jo od nje mogla imeti — je postala ponovno kolonijski predel države in trg za razvijajočo se industrijo ljudskih republik v Jugoslaviji z izjemo L. R. Slovenije.
J. železnik
Slovenski položaj in izgledi
Predsednik Akc. odbora za svobodno slovensko državo, dr. Ciril Žebot, je v svojem predavanju na sestanku kluba "KROG" izvajal sledeče misli, katere podajamo v izvlečku':
Danes le na papirju zajamčena Republika Slovenija mora po os-vobojenju poslati in ostali stvarni izraz enakopravne slovenske-državnosti z uveljavljenjem resnične slovenske narodne samovlade. Verjetno je, da bo treba slovensko državno samovlado u-resničiti in ohraniti v sklopu širšega evropskega zveznega združevanja, ki je v zgodovinskem razvoju zaradi bistvenih zemljepis-no-političnih in gospodarskih nujnosti. V tej zvezi je Dr. Žebot opozoril na važnost vprašanja stopenj zveznega združevanja in pokazal, da državna samovlada ne more prenesti in preživeli več kot ene stopnje zvezne prirejono-sli; na tretji stopnji se državna samovlada nujno izgubi v zgolj upravni decentralizaciji dvomljivega obsega in vrednosti. Iz teh spoznanj sledi, da mora bodoča svobodna Republika Slovenija doseči neposredno članstvo v okviru katere koli širše zveze, ki bi nastala. Načeli slovenske državne samovlade in neposrednega zveznega članstva sla bistveno povezani in logično neločljivi ter zato skupno sestavljala slovensko narodno-polilično osnovo. Slovenska politična emigracija bi morala vse svoje sposobnosti in sile
ske dvome in nesmisle tega načela. Prvič, sporno je že samo vprašanje, katere so "predvojne stranke". Vprašanje je sporno, ker enostavne enačbe JNS — Slovenska demokratska stranka" in JRZ — SLS — enačbe, na katerih "kon-tinuitetno načelo" organizacijsko sloni — nimajo ne demokratično-zakonite, ne stvarne podlage. Druga sporna točka v zvezi s "kon-tinuitetnim načelom" p5 je v vprašanju, kdo in kje so predvojna strankarska vodstva. Tudi če bi bilo mogoče prvo sporno vprašanje rešiti v smislu navedenih enačb, je v emigraciji le nekaj poedinih drobcev predvojnih strankarskih vodstev in še ti imajo pomen le, ako se pojem "vodstva" zelo prosto razlaga. To pa še ni vse. Drobci spornih predvojnih strankarskih vodstev v emigraciji ne morejo demokratično konsolidirali svojega zalrjevane-ga vodstvenega položaja, ker ta položaj utemeljujejo s predvojnim izborom. Zato se poslužujejo nedemokratičnega načina samovoljnega kooptiranja kot sredstva vodstvenega izpopolnjevanja v emigraciji. Na ta način niti tisti bivši pristaši "predvojnih strank", tudi vodilni, ki ne oporekajo "kontinuitetnemu načelu"
samemu,niso udeleženi pri-organi-zacijskem uveljavljanju tega načela v emigraciji. Večina politične emigracije pa, bodisi da so to predvojni volilci ali pa pripadniki številnih generacij, ki so politično dorastle po polednjih demokratičnih predvojnih volitvah, je popolnoma izven "kontinuitetnega" območja.
Navedenim spornim vprašanjem, dvomom in nesmislom "kontinuitetnega načela" pa je treba še dodati spošno poznano dejstvo, da je "konlinuilelna" skupina tako menjavala svoja narodno-poli-lična stališča, da še danes ni jasno, kje pravzaprav stojijo. In končno, "kontinuitetna" skupina je svojo politično (in finančno) iz-ključnost v glavnem trošila za dejansko narodno-politično brezdelje, ki naravnost vpije po obsodbi.
Dr. Žebot je zaključil razgovor na sestanku v Clevelandu s temi besedami: "Ker je 'kontinuitetna' skupina doslej vztrajno odklanjala vse predloge in pobude za rešitev programatičnega in organizacijskega vprašanja slovenske politične emigracije, mora nova pobuda priti od njih. Ako je ne bo, bo nadaljnji razvoj nujno tekel v smeri naraščajočega zbiranja večine slovenske politične e-migracije, ki je izven "kontinui-tetne" skupine.
V. Zr.
Ločitev Cerkve od države
Na popoldanskem zasedanju ju-, . «... , ,	,v goslovanske skupščine 22. maja
osredotočiti v delo za uresmce-1 je goyoril podpredsednik vlade n nje tega dvo-edinega slovenskega j notranji minister Aleksander Ran_
narodno-političnega cilja, pri tem pa ohraniti potrebno prožnost v pogledu na ozemeljski obseg bodoče zvezne združitve, dokler ta še ni dovolj razviden.
Slovenska politična emigracija te naravne programatične in delovne skupnosti še ni dosegla. Čeprav vsa krivda gotovo ni na eni strani, je vendar nedvomno, da je glavna ovira na poti k osnovni narodno-politični edinosti tako i-menovano "konlinuilelno načelo", pod čigar izgovorom je ena skupina v emigraciji slepo zavračala i dosledni narodno-polilični program slovenske države (in to vkljub dejstvu, da Republika Slovenija že obstoja osem let!) i sporazumno vzporeditev slovenske politične emigracije. V smislu prvotne "kontinuitetne" krilatice naj bi slovenska politična akcija v emigraciji bila brezpogojno vezana na kontinuiteto (kraljevine?) Jugoslavije, politično zastopstvo v emigraciji pa bi bilo monopol "predvojnih strank" oz. njih "predvojnih vodstev".
Po prikazu narodno-politične nevzdržnosti takega "kontinuitetnega načela" je Dr. Žebot razčlenil tri poglavitne organizacij -
kovic o predlogu zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Povdaril je, da je zelo težko urediti odnose med cerkvijo in državo, kar nam dokazuje že zgodovina. Napredne demokratske države v Evropi in izven Evrope so uredile svoje odnošaje do cerkve na principu ločitve cerkve od države. Govornik je povdarli, da so vse verske skupnosti uvidele lastno korist, ki jo bodo imele od tega zakona, le katoliška cerkev, oziroma katoliški episkopat, ni hotela sodelovati pri tem zakonskem predlogu. Temu je vzrok intrigiranje Vatikana. V dokaz je prebral Tardinijev dopis od 16. februarja 1953, pri tem pa je izpustil tri odstavke, ki ravno ovr-žejo njegovo tezo, da vatikanski krogi niso hoteli sporazuma z jugoslovansko državo. Nato je na dolgo razlagal vse korake, ki jih je državno vodstvo povzelo, da bi pridobilo katoliški episkopat za ta zakonski predlog in je skušal zvaliti vso krivdo in odgovornost na katoliške škofe, češ da podpirajo s svojim ravnanjem italijanske šovinistične interese v Jugoslaviji in tako škodujejo lastni državi.
V svojem govoru je Rankovič povdaril, da je verska svoboda v Jugoslaviji zajamčena v državni ustavi in da so dovoljene vse veroizpovedi, ki izrecno ne nasprotujejo ustavi. V dokaz je naštel sledeče. Vse veroispovedi smejo svobodno izvrševati svoje verske obrede. Verski tisk je svoboden, saj se smejo tiskati molitveniki, verske slike, koledarji, mesečni in polmesečni verski listi. Država daje vsako leto znatne dotacije verskim skupnostim. Lani je dala država za 82 miljonov dinarjev takih dotacij, sem se pa ne štejejo izdatki za socialno zavarovanje, za popravila cerkev in drugih zgradb, kakor tudi ne pakete ki so bili proiti carine, ki so jih poslale verske skupine iz tujine. Maja 1951 je bila izdana uredba o socialnem zavarovanju duhovnikov. Na podlagi te uredbe so sklenile dogovor z državo srbska pravoslavna cerkev, pravoslavni duhovniki romunske nacionalne manjšine, starokatoliška cerkev, islamska verska skupnost in Ciril-Metodijsko društvo katoliških duhovnikov v Sloveniji. Na koncu govora je Rankovič še povdaril, da je jugoslovanski Rdeči križ posredoval verskim skupnostim mnogo darilnih paketov,
(Nadaljevanje na 2. str.)
Published Monthly by the "Slovenska Država" Publ. Co. For the Editorial Board, Mirko Geratič, Editor Subscription rates $2.00 per year Address: 2307 So. Wolcott Ave., Chicago 8, I1L, USA. Telephone: FRontier 6-3032
Slovenska Država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naročnina letno: Za USA $2.00, za Canado $2.00, Argentino 20 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 30 Šil., Avstralijo 1 avstr. funt, Italija in Trst (F. T. T.) 600 Lir,
Francija 500 frc.
Ločitev Cerkve od države
(Nadaljevanje s 1. str.)
ki so jih poslale verske skupnosti iz inozemstva.
Rankovič hoče prikazati v svojem govoru, da namerava Jugoslavija uzakoniti načelo ločitve cerkve od države, ki so ga sprejele vse zapadne države brez težav, ko pa hoče Jugoslavija uzakoniti to načelo, ji pa očitajo, da preganja vero.
Mi živimo v Združenih državah, kjer je v konsliluciji zajamčena svoboda in enakopravnost vseh verskih skupnosti. Zato je prav, da na kratko označimo, kaj razumemo pri nas, in tako v glavnem v vsem zapadnem svetu, pod pojmom svoboda in enakoprav-4 nost vseh veroizpovedi, oziroma kaka je pri nas v praksi ločitev cerkve od države, to pa predvsem zato, ker se časopisi v Jugoslaviji tako radi sklicujejo na Združene države kot primer ločitve cerkve od države.
Prvi naseljenci, ki so prišli v Ameriko, so bili različnih veroizpovedi. Ker je bilo vsaki verski manjšini na razpolago obširno nenaseljeno ozemlje, se je ta lahko vedno preselila, ako se ni strinjala z večino v svojem prvotnem naselju. Večina pa je pogosto manjšino rabila, posebno v prvih časih naseljevanja, ko je ljudi primanjkovalo. Zato je večina priznala manjšini izvrševanje njenih verskih obredov, čeprav se načelno z manjšino ni strinjala. Ako pa večina ni priznala manjšini svobode veroizpovedi, je imela manjšina vedno dovolj prilike in prostora, da si je ustvarila novo naselbino. To so bili pogoji, ki so položili temelji verski strpnosti v Združenih državah. Dolgo časa pa so prevladovale v starih naselbinah takoimenovane prve cerkve (first church ali local church), ki so bile uradne cerkve dotične države poleg drugih priznanih toda ne uradnih cerkva. Tako so bili anglikanci uradna cerkev v Virginiji, separatisti v Plymouthu, katoliki v Marylandu, indipenden-tisti v Massachusetts Bayju in quakerji v Pennsyvaniji. Toda vse te lokalne uradne cerkve so bile le lokalna zadeva in nikoli ni bila nobena priznana, niti se ni trudila, da bi bila priznana, kot uradna cerkev Združenih držav. Vera pa tudi ni nasprotovala, da ne bi različne verske skupnosti sodelovale na onih poljih, ki so zahtevala širše povezanosti. Pov-dariti pa je treba, da verska strpnost ali toleranca ni nastala radi indiferentnosti do vere, temveč iz izkušnje, da je treba pustiti vsakemu pravico, da misli in veruje, kar misli, da je prav, kajti drugače se bo izselil in skupnost bo izgubila tako potrebno delovno moč.
Prvi amendment k ustavi Združenih držav pravi: "Congres shall make no law respecting an estab-
lishment of religion, or prohibit-ing the free exercise thereof; . . ." S tem členom jamči ustava svobodo veroiszpovedi in prepoveduje, da bi kongres Združenih držav izglasoval kakršenkoli zakon, ki bi dajal prednost katerikoli od obstoječih verskih skupnosti, ali da bi jo postavil za ' državno vero. Vrhovno sodišče Združenih držav, ki čuva pravilno pojmovanje u-stave in daje v spornih primerih svoje obvezno tolmačenje, je vezalo prvi amendment s 14. amend-mentom, s čimer je prepovedano enako kot kongresu Združenih držav tudi posameznim državnim zakonodajam, da bi kršile določbe prvega amendmenta. Tako je postal prvi amendment obvezen za kongres Združenih držav, torej za federalno zakonodajo, in prav tako za posamezno državno zakonodajo vsake države Združenih držav. Vrhovno sodišče je nadalje odločilo, da imajo pravice naštete v prvem amendmentu (svoboda vere, svoboda govora, svoboda tiska, svoboda zborovanja in svoboda peticije) posebno priviligiran značaj. Isto tako je Vrhovno sodišče tolmačilo, kaj pomeni svoboda vere po ameriški tradiciji in kako razumemo načelo ločitve cerkve od države. (The separation between church and state). Načelo ločitve cerkve od države ne pomeni verske indefe-rentnosti od strani države, temveč je le priznanje enakopravnosti vsem veroizpovedim. Ako bi federalna vlada podpirala eno ali več veroizpovedi, bi se to tolmačilo kot nepristranost do drugih veroizpovedi in bi izgledalo kot protežiranje ene ali nekaj veroizpovedi. To načelo ni bilo sprejeto zato, da bi imela država absolutno oblast nad vsemi veroizpovedmi, temveč zato, da so vse veroizpovedi resnično svobodne in da so zavarovane pred samovoljo zakonodajalcev, administracije in sodstva. To so jasno pokazali takozvani primeri pozdrava zastavi (Flag salute cases).
V nekaterih državnih osnovnih šolah so zahtevali, da otroci pred poukom pozdravijo zastavo Združenih držav. Jehovah's Witnes-ses so se temu uprli, češ da je to pozdravljanje zastave proti naukom njihove vere. (Ne smeš imeti drugih bogov razen Mene, Ne smeš si napraviti nobene slike . .. Ne smeš se jim priklanjati, niti jim služiti) in krši prvi in štirinajsti amendment ustave. Vrhovno sodišče Združenih držav je razpravljalo o gornjem slučaju prvič 1940. leta (Minersville School Dis-trict v. Gobitis, 310 U.S. 586) in nato v drugih slučajih in končno odločilo 1943 v West Virginia Board of Education v. Barnett, 319 U.S. 624 sledeče. Država ima pravico, da uči svoje otroke o ljubezni do domovine, nima pa pravice zahtevati, da bi otroci izpovedali svoja čustva in vero v to,
kar se jih uči. Državna šola ne mora zahtevati, da bi otroci pozdravljali zastavo, če je to proti njihovemu verskemu prepričanju. To je le eden primer izpred Vrhovnega sodišča, ki kaže kako se ceni vera v Združenih državah, kjer je cerkev ločena od države.
Poglejmo si le še nekaj navad iz ameriškega življenja, ki se tičejo načela ločitve cerkve in države pri nas. Vsaka verska skupina ima pravico do svojih šol in to od osnovnih do univerze. Vse te verske šole so oproščene davkov. Vsaka verska skupina ima lahko svojo tiskarno, kjer se ne tiskajo samo knjige nabožne vsebine, temveč vse knjige, ki jih verska skupina rabi, tako šolske knjige, časopisi vseh vrst, znanstvene knjige, leposlovne knjige, knjige za mladino itd. Verske skupine imajo lahko svoje trgovine s knjigami, časopisi in vsemi drugimi potrebščinami. Nadalje imajo lahko svoja društva, športne klube, svoje javne prireditve, plese in zabave. Za vzdrževanje svojih organizacij, časopisov, društev in posebno šol lahko nabirajo denar brez predhodne odobritve oblasti, ker te bi lahko delale ovire in težave s takimi odobritvami. Iz tega se vidi, da so verske skupine priznane kol javne korporacije z najširšo avtonomijo.
Javna oblast ni indiferentna do vere, temveč spoštuje vse vere svojih državljanov. Kongres Združenih držav začenja svoje zasedanje z uvodno molitvijo. Vsaka veroizpoved ima lahko svojega duhovnika v vsakem domu kongresa. V Vojski in mornarici so nastavljeni in od države plačani duhovniki one veroizpovedi, kateri pripadajo vojaki oziroma mornarji. V vojni akademiji je vsako nedeljo obvezna služba božja za vse gojence . Tako demokratska in republikanska stranka začenjata svoje občne zbore z molitvijo.
Še mnogo takih primerov bi lahko našteli iz ameriškega privatnega in javnega življenja. Jugoslovansko časopisje tako rado piše v zadnjem času, da hoče Jugoslavija slediti primerom v zapadnem svetu, ne samo to, da hoče slediti primerom na zapadu, u-vesti skuša še modernejše pridobitve kot jih ima zapad, zato hoče pretrgati z vsem, kar je zaostalo, in sprejeti, kar je napredno. Zato hoče tudi urediti odnose med cerkvijo in državo.
Jugoslovanski uradni nazor je še vedno marksistično-leninistični komunizem. Ta se uči v šoli. ta je temelj vsega javnega, političnega in gospodarskega sistema. Kdor bi kritiziral ta sistem je pro-tidržaven element in je kaznovan ali pa ga uničijo z birokratskimi šikanami. Tako je postal jugoslovanski komunistični nazor nova vera Titove Jugoslavije, postal je še več, poslal je državna vera, ki se je morajo otroci učili in to od osnovne šole do univerze, poslal je nova državna vera, ki ji je vse dovoljeno, ki sme smešili vse druge vere in ki sme izrabljali svoj uradni položaj, da ruši temelje krščanstva. Novi zakon ne omenja komunizma, te nove državne vere, ker bi ga omejil in vezal. Novi zakon bo omejil delovanje vseh veroizpovedi, ki bodo lahko le životarile, dočim bo imel komunizem vso uradno pomoč. Vsi oni mali privilegiji, ki jih bodo dobile ostale veroizpovedi po tem zakonu pa bodo le pesek v oči za-
padnemu svetu, češ tudi Jugoslavija priznava načelo ločitve cerkve od države, tudi v Jugosl. so vse vere enake. Le sovražniki Jugosl. ji lahko očitajo, da vera ni svobodna, ali celo, da državna o-blast preganja vero.
Titova Jugoslavija tako rada proglaša sebe za napredno ali progresivno državo. Jugoslovanski ideologi so tako radi razlagali sistem državne vere kot nekaj nazadnjaškega, kot ono mračno dobo ljudske sužnosti in zaostalosti. Danes jim pravimo, ako res streme za naprednostjo, naj uzakonijo tak sistem ločitve cerkve od države, kol ga poznamo v Združenih državah in ki bo veljal za vse vere, ludi za komunistično državno ideologijo. Takrat bodo šele lahko govorili o enakoprav-
nosti vere v Jugoslaviji, ko bo komunist imel enake pravice kot katolik, pravoslaven, protestant, musliman, starokatolik in pripadniki ostalih manjših verskih skupnosti. Do takrat pa je po novem zakonu v Jugoslaviji le eden priviligiran nazor državna vera in to jugoslovanski komunizem, ki ima vse pravice in vso podporo države, kar pa ne more biti verska enakopravnost.
Zato je naša dolžnost, da povemo vsemu svetu, da danes ljudje v Jugoslaviji ne žive samo v totalitarni državi, temveč ludi v državi, ki ]e na zaostali stopnji onih temnih stoletij, proti katerim so današnji gospodarji tako radi pisali, danes pa uzakonjajo ravno načela teh temnih stoletij.
B. Logar
Ameriški Slovenci se vračajo
To poletje je stotine ameriških Slovencev pohitelo na obisk svoje rodne Slovenije. Poleg posameznikov je tudi Slovenska Ženska Zveza priredila skupno potovanje svojih članic pod vodstvom Mrs. Albine Novak.
Rojaki, ki so po 40 letih zopet videli kraje svoje mladosti, nam ob svoji zrnitvi pripovedujejo lepih in žalostnih vtisih, katero so dobili v starem kraju. Povratniki se strinjajo o naravnih krasotah Slovenije. Mladi ameriški Slovenec, ki služi ameriško vojsko v Nemčiji, Clarence Zaje, piše, da si ni nikoli predstavljal, da je domovina njegovih starišev tako lepa. Kar je našel, je prekosilo vsa njegova pričakovanja, toda istočasno piše o veliki revščini, katero je videl ter o žalostnih življen-skih prilikah. Tako so vračajoči soglasni v kritiziranju silno slabega gospodarjenja sedanjih o-blastnikov, nesposobnosti in ko-ruptnosti uradništva.
Seveda je s propagandne strani
komunistična oblast dobro preskrbela. Prevažali 60 dobro misleče ameriške Slovence kakor medvede okoli ter jim razkazovali Potemkinove vasi. Vse so zgradili po vojni. Hvalijo se z ljubljanskim nebotičnikom, s hotelom Slon in Union itd. Toda vse to ne pomaga, da ne bi vračajoči bili soglasni tudi v naslednjih dejstvih:
1.	Slabo gospodarjenje rdečih oblastnikov ter nesposobnost in koruptnost uradništva.
2.	Komunizacija in podivjanost mladine, ki gre skozi komunistične šole.
3.	Uničevanje kmeta kot stebra slovenskega naroda. Velika razlika v življenski ravni dežele in mesta. V mestu se še marsikaj dobi, o čemer se jim na deželi še ne sanja.
4.	Skrajni centralizem ter splošno nezadovoljstvo z jugom. Odpor Slovencev proti zapostavljanju Slovenije v prid južnim kra-
i jem.
TO IN ONO
V kanadski provinci Saskatche-wan bodo odslej novi priseljenci deležni istih pravic kot ostali državljani glede bolniške, zdravstvene in dobrodelne podpore. Pro-vincialna ter osrednja vlada sta podpisali pogodbo, po kateri bosta delili stroške te podpore za poskusno dobo enega leta. V Saskat«hevanu se novim naseljencem ne bo več treba bati, da bi bili vrnjeni v primeru, da postanejo "javno breme".
Edini katoliški duhovnik v Moskvi Louis R. Brassard poroča po svoji vrnitvi iz Moskve, da so nadzirali vse, ki so se udeleževali bogoslužja. Sovjetskim državljanom je bil obisk njegove službe božje sploh prepovedan.
Svetovna zdravstvena organizacija je spremenila svoje odklonilno stališče do katoliških organizacij, ki jih ni pripustila v posvetovalni zbor, dokler ji je predsedoval zloglasni kanadski psihiater dr. Brock Chisholm. Novi predsednik svetovne organizacije za zdravstvo je Brazilec dr. M. G. Candau. Kot polnopravni posvetovalni član je bila sprejeta mednarodna organizacija katoliških bolniških sester.
Predstavniki protikomunistič-nih Makedoncev v Torontu so poslali poziv kanadskemu zunanjemu ministrstvu, naj označi jugo-
slovanskega konzula v Torontu kot nezaželenega, ker razširja komunizem ter hoče izvajati pritisk na novonaseljence.
Ministrstvo za delo v ZDA je objavilo podatke o kupni moči sovjetskega delavca. Kupna moč je bila najvišja 1. 1928. Letos mora sovjetski delavec delati za isto količino kot jo je kupil 1. 1928 67% dalj za funt kruha, 43% dalj za funt govedine in 224% dalj za liter mleka. Edino za krompir zadošča nekoliko krajši delovni čas. Pa še za 26% funtov krompirja bi moral delati povprečno tri ure in šest minut.
Kljub teoretično sprejetemu načelu, da morajo biti žene plačane za enako delo enako kot moški, kaže statistika kanadskega delovnega ministarstva, da smo še daleč od tega. Povprečna plača moškega knjigovodje v tovarni v Kanadi znaša $60.87 na teden, ženske pa samo $46.86, plača višjega moškega uradnika v tovarni $67.15, ženske samo $47.43.
Kanadski radio je začel oddajati posebne programe v poljščini, namenjene Poljakom pod sovjetsko knuto. Pri prvi oddaji sta govorila kanadski zunanji minister Lester B. Pearson in kardinal Paul Emile Leger.
50 letnica rojstva uredi Slov. Države Argentina
8. julija je praznoval urednik "Slovenske Države" g. Mirko Ge-raiič 50 letnico rojstva. Ob tej priliki so mu člani Slovenske Narodne Zveze v Chicagu in njegovi ožji prijatelji priredili prijetno iz-nenadenje v prostorih g. Koče-varja. Prostori so bili lepo okrašeni, mize pogrnjene, na častnem mestu je bil velik šopek nageljnov in dve veliki torti, na vsaki je gorelo 50 sveč v spomin 50. let. Ob prihodu slavljenca, katerega so njegovi prijatelji zvabili v te prostore, mu je mala Frida La-gonderjeva pripela na prsi slovenski šopek, številni udeleženci so mu v pozdrav zapeli priložnostno pesem ter čestitali k pomembnemu jubileju. Jubilant je bil presenečen nad to počastitvijo. — Kakih 40 prijateljev in somišljenikov je posedlo k lepo okrašenim mizam, kjer je bil serviran okusen prigrizek, prispevek in delo naših vrlih članic, tudi natakarji so bili seveda precej za-posljeni. Ob zvokih harmonike se je glasila vesela slovenska pesem, jubilantu je gotovo najbolj ugajala ona: "Sem fantič zelenega Štajerja". Priklicala mu je v spomin njegovo mladost, katero je preživel v lepih Slovenskih goricah,kjer se je šolal pri štajerskem Kreku, dekanu Francu Sal. Go-milšku, ki ga je uvedel v
Vsi, ki poznajo neumorno da-lavnost urednika "Slovenske Države" g. Mirka Geratiča, mu ob 50 letnici želijo, da bi njegovo delo rodilo vsestranske uspehe, da bi dočakal dan, katerega najbolj želi on sam in z njim vsi Slovenci, — zlato svobodo v Združeni Sloveniji, prosti vsakega tujega gospodstval
J. T.
To in ono
(Nadaljevanje s 2. str.)
Kanadski katoliški tednik The Ensign je posvetil glavni uvodnik 25. julija t.l. uredniku dnevnika "Ottawa Journal" I. Normanu Smithu, ki je bil 4 tedne v Jugoslaviji na "Študijskem potovanju" — pod uradnim komunističnim vodstvom seveda — in je v treh člankih v dnevniku skušal prikazati, da v Jugoslaviji ni preganjanja vere in da je kardinal Stepinac vsaj delno vojni zločinec. The Ensign je časnikarja in njegove trditve odločno in dobro ovrgel.
Politični begunci so že vajeni, da jih povsod dolže vzeh mogočih in javno nemogočih pregreh. Tako je bilo
delo, katerega je vršil predvsem na prosvetnem, pozneje tudi na političnem polju. Orel, Fantovski odseki, delavska in obrtna mladina v Mariboru, — to so glavna torišča njegovega dela.
Med veselim razpoloženjem so se oglasili k besedi: podpredsednik SNZ g. Bogdan Novak, nato njegov ožji prijatelj g. Jože Spind-ler in član odbora SNZ g. Janko Tajčman. Orisali so njegovo nesebično javno delo, katerega je vršil od mladih nog v domovini, še z večjim elanom pa danes izven meja svoje domovine, kot u-rednik "Slovenske Države".
Na zadnje se je oglasil k besedi jubilant sam. Zahvalil se je prirediteljem za nepričakovano počastitev, naglasil pa je, da naj ta prireditev ne velja toliko njemu ampak predvsem slovenski državni ideji. Dolžnost vsakega Slovenca je, da po svojih močeh sodeluje. Ni lepše bodočnosti za slovenski narod brez svobodne slovenske države. Prizadevanja vseh Slovencev morajo biti osredotočena okrog tega velikega, vsenarodnega cilja. Jubilant se je spomnil tudi trpeče domovine, ki danes trpi pod komunizmom. Rekel je: Najljepše je bilo v Sloveniji v dobi, ko je slovenska mladina pod raznimi protiljudski-mi in velesrbskimi režimi trpela za svoje prepričanje. Dasi so bile vse katoliške organizacije raz-. puščene, je vel preko Slovenije tolik val borbenega optimizma, junaškega odpora in navdušenja, kakršnega ni bilo niti pozneje, ko so se razmere vsaj nekoliko de-mokratizirale. Najbolj bridko pa je bilo takrat, ko je "vse vihar razdjal". Trojna okupacija in končno komunistično nasilje. Jubilantu samemu so komunisti ubili očeta. Izrazil pa je upanje, da pod pepelom in ruševinami še tlijo žive iskre, ki bodo nekoč zagorele v velik kres, kateri bo klical vse dobromisleče k obnovitvenemu delu v svobodni slovenski državi.
v Avstriji, Nemčiji in Italiji — tako je tudi v Kanadi. Toda statistika je pokazala, da predstavljajo v Kanadi rojeni 85.3% vsega prebivalstva, toda odgovarjajo za 88.9% vseh obsodb. Na 16.7% novih naseljencev pride samo 11.1% obsodb.
Direktni motorni vlak nameravajo uvesti na progi Dunaj — Maribor — Ljubljana — Trst. Dosegal bo hitrost do 150 km na uro. Poenostavili bodo tudi carinske preglede na mejah ter skrajšali čas postanka na poedinih postajah.
Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka v Torontu ima po poldrugem mesecu obstoja že 90 članov. Vloge so znašale koncem julija $8.155.33, posojila pa $3.060.00.
"Slovenska pot" je
naslov novega slovenskega lista, dvomesečnika, ki je s 1. avgustom pričel izhajati v Bue-nos Airesu. Že ime samo pove, da ga bodo izdajali prijatelji gibanja za svobodno slovensko državo. Število pripadnikov slovenske državne ideje je v Argentini tako narastlo, da je nastala nujna potreba po lastnem glasilu. Novi list ne bo konkurenca "Slovenski Državi", ampak njeno dopolnilo. Revija "Slovenska pot" b o prinašala članke, ki bodo do dna zajeli slovensko problematiko. Ne bo se ozirala v preteklost, kazala bo v bodočnost, pot v svobodno slovensko državo. Novemu listu želimo mnogo uspeha. Somišljenike prosimo, da list naroče in zanj agitirajo. "Slovenska Država" in "Slovenska pot naj bosta stalna spremljevalca vsakega zavednega Slovenca. Novo revijo boste lahko dobili tudi v upravi "Slovenske Države", 2307 So. Wol-cott Ave., Chicago 8, 111. Vsaka številka bo stala 30c.
Somišljeniki slovenske državne ideje v Mendozi, Argentina, so se organizirali. Imeli so že ustanovni občni zbor, ki je kljub nasprotovanju raznih "pravovernikov" odlično uspel. Ko dobimo točno poročilo, bomo kaj več poročali.
Lojze Novak, marljivi sodelavec pri raznih revijah, se je nedavno v Buenos Airesu poročil. Za družico si je izbral vrlo slovensko dekle. Našemu prijatelju in somišljeniku iskrene četitke! Mnogo sreče in božjega blagoslova!
| osemnajstih industrij. Na tem I seminarju je Dr. Žebot med drugim vodil tričlanski profesorski tim, ki je s tremi zastopniki industrije razpravljal o vlogi države v ameriškem gospodarstvu. Program, ki se je vršil v skupni priredbi Čase Institute of Technol-cgy in Republic Steel Corporation je bil deležen nagrade znane Freedom Foundation. Dnevnik The Cleveland Press z dne 8. julija je objavil sliko omenjene debate.
V.Z.R.
Kralj Peter II. in nekriti čeki
Skoraj vsi ameriški listi so poročali o nečedni aferi bivšega ju-goslav. monarha Petra II. Moža namreč tarejo finančne skrbi. Da se odkriža takih nevšečnosti, je šel tako daleč, da je izstavil nekemu Amerikancu nepokrit ček
za $10.000. Opeharjeni Amerika-nec se je zatekel na sodišče v Parizu, ki je odredilo zaplembo o-sebnega imetja Petra II. in njegove žene Aleksandre.
Naš naročnik nam je v zvezi s tem pisal sledeče: "Včasih sem tudi jaz imel njegovo sliko in verjel, da bo res ustvaril SHS po angleškem vzorcu. No, sedaj se bo verjetno moral lotiti kakega poštenega posla, ali pa se bo kmalu znašel v ječi. Samo ena rešitev je: Slovenski kontinuitetni krogi naj organizirajo zbirko za obubožanega kralja, od katerega zavisi kontinuiteta kraljevine in s tem seveda tudi njihova Ja zlata druščina z zlatimi izgledi za blagor jugoslovanskega naroda! Sicer pa nič novega. V Beogradu so v čaršijskih krogih že od nekdaj prevladovale korupcija, podkupovanje in slične "državljanske čednosti". Zato ni čudno, če je tudi v emigraciji na tem področju "kontinuiteta" . . .
Odmevi iz ljudstva
VSEM JOLIETČANOM:
V pripravi je tečaj angleškega jezika in splošen uvod v ameriško izjavo neodvisnosti in ameriško ustavo, kar je priprava za državljanski izpit. Pričeli bomo v nedeljo dne 6. septembra ob 3h pop. v prostorih šole pri sv. Jožefu. Tečaj je brezplačen.
Miroslav Krek
Gomilarjeva trgovina
z mesom in živili
se toplo priporoča Slovencem
v Chicagu.
Pri Gomilarju lahko dobite kranjske klobase, suhe šunke, prekajene svinjske želodce itd. Obiščite Gomilarjevo
trgovino! 1801 W. Cermak Road, Chicago, 111.

Sestanek v Clevelandu
V	okviru narodno-političnih predavanj oz. debat v priredbi "Kroga" se je v soboto dne 27. junija zvečer vršil v Clevelandu sestanek, na katerem je razpravljal o slovenskem položaju in izgledih profesor dr. Ciril Žebot, predsednik Akcijskega odbora za slovensko državo. Sestanka se je udeležilo okoli petdeset slovenskih političnih in kulturnih delavcev.
V	uvodnih mislih in nato v obliki odgovorov na stavljena vprašanja je dr. Žebot razčlenil bistvene značilnosti slovenskega problema. Po orisu sedanjega položaja in izgledov za slovenske manjšine ižven političnih meja Slovenije ter slovenske večine v okviru Republike Slovenije je predavatelj razvil osnovno politično načelo za bodočnost Slovenije po osvobojenju ter nakazal možne splošno-evropske okolnos-ti, v katerih bo treba uveljaviti slovensko narodno svobodo. (Vodilne misli predavanja objavljamo na drugem mestu, op. ur.)
Po splošnem mnenju prisotnih je ta sestanek v Clevelandu bil ne le zelo uspešen po vsebini razpravljanja, temveč tudi vzgleden po svojem resnem in prijatelj
skem demokratičnem poteku. •
Čitatelje Slovenske Države bo zanimalo, da se je opisani sestanek vršil v času, ko se je profesor dr. Ciril Žebot mudil v Clevelandu kot udeleženec šesttedenskega seminarja petdesetih ameriških univerzitetnih profesorjav narodnega gospodarstva z podjetniki
Pridružuje se našemu gibanju.
Tudi jaz sem za idejo o slovenski državi. Star sem 43 let in sem sedaj prvič slišal, da delate za to, da se ustanovi svobodna slovenska država. Od srca rečem, da se sem bil tega zelo vesel, da so se vendar našli ljudje, ki gredo za tem ciljem. Mislim, da ni Slovenca, kateri ne bi tega odobraval. Želim vašemu delu veliko uspeha. Korist bomo imeli vsi Slovenci. Vsak bi moral pri tem delu pomagati. Za vzgled bi nam moral biti naš Alojzij Glogovšek, ki se pri nas v Avstraliji trudi za ta veliki cilj. Če bi bili vsi taki, bi bili uspehi veliki in delo mnogo lažje. Lepo Vas pozdravlja Rudolf Osredkar, Kemira, Australi-ja.
Če bi bila vsa slovenska inteligenca na mestu . . . Ako bi v času vojne vsa naša inteligenca združeno in odločno nastopala proti komunizmu, ne bi naš narod padel v tako žalostno in sramotno tragedijo s tolikimi žrtvami. Mnogo je pa krivo tudi ljudstvo samo. Ne bo konca črnih dni, vsaj tako dolgo ne, dokler se ne bodo narodi povrnili nazaj k Bogu od katerega so se oddaljili. Z Bogom v srcu in z geslom: "Na svoji zemlji svoj gospod," bomo
dosegli lepšo bodočnost. Štefan Plej, Caracas, Venezuela.
Pošilja pozdrave. Pošiljam vam okrog lista "Slovenska Država" prav iskrene pozdrave. Sem Slovenec, doma iz Slovenskega Pri-morja. Nahajam se v Australiji; težkoče so pri učenju jezika ker ni na razpolago slovensko-angleš-kih učbenikov. Prosim, pošljite mi jih. Edvard Golja, New Ber-rima, Australija.
Da le ne bomo prepozni, prepočasni, premalo odločnil Veseli me vsakikrat, ko dobim "Slovensko državo", da je le enkrat prišla bolj jasna smer do veljave in da gre naprej. Da le ne bomo prepozni, prepočasni, premalo odločni, ko gre za našo naravno pravico. M. L. kaplan, Koroška.
50 novih podpisov Slov. lajava. Avstralski Slovenci, ki z največjim zanimanjem sledijo našemu pokretu, so po svojem zastopniku g. Glogovšku sporočili uredniku Slov. Države za njegov 50 letni jubilej tole: "Ne moremo lepše proslaviti Vašega jubileja kakor s tem, da Vam kot jubilejno darilo pošiljamo 50 novih podpisov Slovenske Izjave" . . . Res, lepšega darila si urednik ni mogel želeti! Živeli vrli slovenski rojaki v Avstraliji!
SLOVENSKI RADIO
V CHICAGU
V Chicagu in širši okolici živi okoli 50.000 Ameriških Slovencev — navdušenih poslusalcev SLOVENSKE RADIJSKE URE. K
temu številu moramo dodati še deset-tisoče drugih Amerikancev, ki radi poslušajo slovenske melodije.
Ne zamudi tudi Ti naravnati svojega radijskega aparata vsako soboto ob pol-štirih popoldne na postajo W H F C — 1450 KC in WEHS FM — 97.9 MC — za celo-urni prenos novih najljepših slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter poskočnih ameriško-slo-venskih valčkov in polk.
Ravnatelj in napovedovalec: Dr. Ludvik Leskovar 820 North Wabash Ave.
Chicago 11, Illinois Tel.: MIchigan 2-2448
Chicago in okolica
Slovenska ohcet v Chicagu. V
soboto 1. avgusta sta si v cerkvi sv. Štefana v Chicagu obljubila večno zvestobo Tone Guštin in Julka Lagonder. Ženin Tone Guštin je doma iz Drašičev v Belikra-jini. Takoj v začetku se je pridružil pokretu za svobodno slov. državo ter je tudi odbornik SNZ v Chicagu. Nevesta Julka pa je doma iz Crnogroba blizu Škofje Loke; marljivo se udejstvuje pri cerkvenem pevskem zboru. Tonetu in Julki želimo vse najboljše na skupni poti skozi življenje; mnogo sreče in božjega blagoslova ter vrsto krepkih slovenskih fantičev in dekličev, ki bodo nadaljevali tradicijo Belokranjcev v Ameriki. Bog Vaju živi, Tone in Julka!
Farni karnival pri sv. Štefanu
je letos dosegel rekord. Nekaj nad 3000 dolarjev več od lanskega!
POŠLJITE BREZ SKRBI! MI PLAČAMO PREVOZ, CARINO IN POŠTNO TAKSO. J
POZOR! Ko pošiljate darove, sporočite svojcem, da ste Vi v naprej plačali prevoz »" in carino. Ako od Vaših zahtevate plačilo carine ali prevoza, naj zahtevajo potrdilo za plačilo. Mi jamčimo povračilo denarja, katerega Vaši plačajo na račun carine ali prevoza.
DVAKRAT DNEVNO P°^jamo P° zračni pošti Mir,
WAmv.'.v.VAV.w.v Mail) Vaša naročila, v TRST, kjer je naše veliko skladišče prvovrstnega, svežega AMERIŠKEGA in KANADSKEGA blaga.
Pošiljajte darove Vašim dragim v domovini preko naše NAJVEČE in NAJSI-GURNEJŠE AGENCIJE. Pri nas dobite NAJNIŽE CENE in NAJBOLJŠE BLAGO.
•	Paketi se izročajo prejemnikom v Stari Domovini v teku 15 do 30 DNI.
•	Jamčimo vsako pošiljko za delno ali celotno izgubo!
Najfin. bela kanadska '000' moka 100 lbs. do zadnje postaje.. $11.45
Fina koruzna moka 100 lbs. do zadnje postaje.. $11.45
Dodajte za vsako vrečo moke poštno takso 200 Din. ali 67 centov. 50 lbs. najfinejše BELE MOKE......$6.75 | 50 lbs. KORUZNE MOKE..............$6.50
i
PROSIMO, UPOŠTEVAJTE! in poštna taksa!
Pri vseh paketih je vračunan in plačan prevoz, carina
Paket štev l....$33.75
20 lbs. Riia — Rice 20 lbs. Sladkorja — Sugar 10 lbs. Masti — Lard 6 lbs. Kave — Coffee 15 lbs. Spagetof - Spaghetti 10 lbs. mila (Laundry) 10 lbs. fižola — Beans 10 lbs. bele moke — Flour
Paket štev. 17..$10.50
10 lbs. Sladkorja—Sugar 10 lbs. Riža — Rice 10 Ibs.Špageta 10 lbs. Bele moke—Flour
Paket štev. 3....$32.15
30 lbs. Riia — Rice 20 lbs. Sladkorja — Sugar 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. bele moke — flour 10 lbs. Ječmena - Barlejr 5 lbs. mila — Laundrjr
Paket štev. 4-.$15.95
10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Špageti - Spaghetti 5 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Ječmena — Barley "5 lbs. Mila (Lanndry)
Paket štev. 5~~$21.75
5 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Špagetov - Spaghetti 5 lbs. Riža — Rice 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Mila (Laundry) 10 lbs. bele moke — Flour Odpremljamo vsakovrstne pakete po naročilu. Odpremljamo Vaše lastne pakete. Pišite!
Paket štev. 6 ...$14.75
10 lbs.	Riža — Rice
6 lbs.	Kave — Coffee
10 lbs.	Sladkorja — Sugar
10 lbs.	Špagetov - Spaghetti
Paket štev. 7 ....$27.75
20	lbs. Riia — Rice 10 lbs. Sladkorja — Sugar
6	lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Špagetov - Spaghetti
5	lbs. Masti — Lard
5	lba. Griža — Farma
5	lbs. Ječmena — Barlejr
1	lb. Čokolade - Chocolate
2	lbs. Cocoa y4 lb. Popra
Vi lb. Čaja — Tea
Paket štev. 22..$16.90
25 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Sladkorja — Sugar
6	lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Riža — Rice
Paket štev. 9......$9.25
2 lbs. Kave — Coffee 2 lbs. Sladkorja — Sugar 2 lbs. Riža — Rice
1	lb. Olja — Oil
2	lbs. Grita — Farina 400 gr. Marmelade
Paket štev. ll..$12.25
5 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Masti — Lard 5 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Ječmena — Barley 5 lbs. Griža — Farina
Paket štev. 24..$ 14.00
25 lbs. Sladkorja — Sugar 25 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Riža — Rice

Naši "SPECIALNI" Paketi
V močnih dvojnih vrečah ali lesenih zabojih. Najboljše pakovanje. Cene vračunane do zadnje postaje prejemnika.
20 lbs. Riže — Rice........$ 8.35
20 lbs. Graha — Beans..$ 6.25 40 lbs. Graha — Beans..$12,95 100 lbs. Graha — Beans..$24.95
20 lbs. Špagetov..............$ 6.95
40 lbs. Špagetov..............$13.50
100 lbs. Špagetov ..............$24.95
20 lbs. Sladkorja - Sugar $ 6.25 50 lbs. Sladkorja - Sugar $14.25 100 lbs. Sladkorja - Sugar $22.70
25 lbs. Grisa - Farina......$ 7.75
37 lbs. svinj. masti-Lard $12.50 25 lbs. Ječmena - Barley $ 7.50 10 lbs. Bakalara —
Stock Fish ................$ 7.40
25 lbs. Leče — Lentil......$ 8.45
10 lbs. mila za pranje
(Laundry Soap) ......$ 5.40
6 lbs Kave (Santos) ....$ 6.70
Olje olivno, 5 litrov ..........$ 9.75
Meso v konzervi, 5 lbs.......$ 4.45
šunke v kantah, 11 lbs.......$16.25
Mleko v prahu, 10 lbs.......$10.25
Kokošja juha — Lipton,
24 pkg.......................$ 5.75
Salama "Gavrilovič", lb.....$ 1.50
Slanina, sušena panceta lb. $1.00
Cikorija (Frank), 5 lbs.......$ 4.50
Čokolada, 4 lbs.................$ 5.25
Cocao, 4 lbs.......................$ 5.00
Tomato Paste, 10 lbs.........$ 6.50
"Baragova pratika" za leto 1954
ZDRAVILA pošiljamo po zračni polti "Air Mail". Jamčimo dostavo v 8 dneh.
STREPTOMYCINi
65 centa gram ^enicillin: v olju (in Oil) 3 miljone units ....$4.75
P.A.S.: 500 tablet.. $ 8.95 1000 tablet.. $1700
RUTIN: 500 tablet..$5 00
R I M I F O N
200 tablet ... 500 tablet ...
.$ 6.45 j $12.95
Vaša pisma, čeke ali Money Order pošljite z zaupanjem na
t m USA Express Co.
720 TENTH AVE. (Between 49th & 50th St.)	NEW YORK 19, N. Y., USA.
Telefon: PLaza 7-6459
Naslov naše podružnice: USA EXPRESS CO.
5501 BI vd. East, West New York, New Jersey
UREDNIK SPOROČA: Precej gradiva je moralo tokrat izostati. njič. — Prosimo, poravnajte takoj naročnino!
Priobčimo prihod-
V nekaj dnevih bo izšla "BARAGOVA PRATIKA" za leto 1954.! To je že trinajsti letnik. Trinajst let številično ni mnogo. Toda za slovenske izseljence, ki sami z velikimi žrtvami vzdržujejo take publikacije v tujem svetu, je to nekaj posebnega. Trinajst letnikov "BARAGOVE PRATIKE" spričuje, da Slovenci v Ameriki gojio veliko ljubezen do slovenske tiskane besede. Vsak letnik te knjige vsebuje obilo poučnih obvestil in podatkov. Dolgo vrsto zabavnih črtic in povesti iz življenja slovenskih ljudi v Ameriki in domovini. "Baragova pra-tika" je s trinajstimi letniki dokazala, da je vredna priznanja ljubiteljev in prijateljev slovenske knjige in tiskane slovenske besede. Prav to ji daje upravičenost, da "Baragova Pratika" gleda s trdnim zaupanjem v svojo bodočnost, dokler bo človeško mogoče bo med Slovenci v Ameriki tudi izhajala, noseč na svoji naslovni glavi častitljivo ime velikega slovenskega sina, misijonarja Friderika Barage. Našim pi-jonirjem in vsem Slovencem do najnovejših naših izseljencev, pa bo skušala še naprej prinašati, kar slovenski ljudje od takih publikacij pričakujejo.
Letošnja "Baragova Pratika" je po svoji vsebini še posebno zanimiva. Med drugim prinaša:
Opis leta z navedbo cerkvenih in narodnih praznikov, lunine spremembe, mrki sonca in lune. Sljedijo meseci, nedejski evangeliji. Zelo zanimivi in poučni so "zgodovinski dnevi" na straneh vsakega meseca, itd.
Opis cerkvene vlade, seznam slovenskih in slovensko mešanih župnij v Ameriki.
Sledi opis vlade Združenih držav, seznam imen vladnega kabineta in koliko predsednik in vsak tajnik (minister) prejema letne plače v svoji službi. Naveden je seznam števila kongresni-kov in senatorjev, poštne informacije, itd., kar vse je našim ljudem v informacijo in pouk.
Letošnja "BARAGOVA PRATIKA" ima posebni oddelek pod naslovom: "IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI". Tu je kratka informativna kronika zaslužnih in podjetnih slovenskih osebnosti, katere je treba ohraniti spominu zgodovine slovenskih izseljencev. Pratiko krasijo tudi številne slike naših pijonirjev in zaslužnih lju di iz raznih naselbin.
Pod zglavjem "VSAKEGA MA LO" prinaša Pratika vsako leto lepo zbirko poučnega berila, ka-koršnega se ne najde povsod.
Potem sledi več leposlovnih in zabavnih črtic in povesti. V letošnji Pratiki je zastopan točasno najdelavnejši slovenski pisatelj g. KAREL MAUSER, ki je napisal zanimivo povest "NOVA POMLAD". — Zelo zanimiva je povest o "VOHUNSKI CENTRALI," — potem črtica "MARTIN MEH"; Regenčan pa priobčuje zanimivo humoristično črtico "OBERIN-ŽENER — ENO POPOLDNE," ki pripoveduje, kako je krojaški pomočnik iz Dolenjske v okolici Maribora železnico meril.
Zelo zanimiv je tudi letošnji "POGLED NA SVET".
Letošnje "BARAGOVE PRATIKE" bo vsak vesel, ker v njej bo mnogo lepega in koristnega.
Cena je ista, kakor lani, $1.25 s poštnino, katero pošljite v Money
odru, čeku ali pa gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th Street, Berywn, 111.
P.S.: Poštnih znamk prosimo, ni treba pošiljati.
Vsem prijateljem in naročnikom Baragove Pratike iskren slovenski pozdrav in Bog živi:
John Jerich
Iz Chicaga in okolice
(Nadaljevanje s 3. str.)
Tone Velbl zopet doma. Naš
naročnik Tone Velbl je dovršil vojaško službo ter se je vrnil zopet k svojim starišem na 1848 W. 23rd Str. Tone je bil več kot 11 mesecev v bojih na Koreji kjer je dosegel čin seržanta. Tone, dobrodošel med nami!
P. Bernard Ambrožič v Chica-gu. Mimogrede, seveda. Na sestanku Lige dne 25. julija je poročal o novem begunskem zakonu, ki bo dal Ligi mnogo dela, obenem pa naložil nove dolžnosti vsem Slovencem v Ameriki, da rešimo številne slovenske rojake, ki se nahajajo po raznih taboriščih in izven njih, trpke negotovosti. Žal, udeležba ni bila najboljša. Niti odbornikov ni bilo blizu!
Počastitev spomina padlih domobrancev. — V zadnji številki smo poročali, da zaradi odklonitve s strani radijske postaje ni prišlo do proslave na slovenski uri. Naše poročilo je bilo v toliko netočno, ker postaja ni odklonila počastitve slovenskih domobrancev, temveč je pismeno sporočila ravn. slov. ure dr. Leskovarju, da je slovenska ura v smislu pogodbe kulturnega in ne-političnega značaja, zato ne želi, da se v okviru te ure obravnavajo sporna evropska politična vprašanja.
Osmi Hrvatski dan v Chicagu, je priredila organizacija Ujedi-njenih Ameriških Hrvatov v nedeljo 9. avgusta v S. Chicagu. Dopoldne je bila cerkvena slovesnost za zdravje kardinala Stepin-ca, popoldne pa ljudska zabava in zborovanje, ki je bilo lepo obiskano. Na zborovanju je poročal zdravnik Dr. Ružič o svojem obisku pri kardinalu Stepincu v družbi še enega ameriškega specialista. Govorili so med drugimi: bivši tajnik nadškofa Stepinca dr. Lackovič, predsednik HKZ L. Sa-maržija in še nekateri drugi. V imenu Slovencev je pozdravil zborovanje urednik SD, Mirko Geratič. Na zbovoranju so bile sprejete resolucije, v kateri izrekajo UAH zvestobo Ameriki, borbo proti komunizmu in izrekajo zahtevo po svobodni hrvaški državi.
ZAHVALA
Ob svojem 50 letnem jubileju sem bil deležen nepričakovane pozornosti. Za številne čestitke in voščila, katere sem prejel skoraj iz vseh delov sveta, se vsem prav iskreno zahvaljujem.
Najlepša zahvala pa naj velja članom Slovenske Narodne Zveze v Chicagu in konzorciju lista SD za počastitev, katero so mi izkazali v soboto 11. julija v Hočevar-jevi dvorani. Vsem članom odbora SNZ, ki so to proslavo znali tako lajno organizirati, vsem članom in članicam, ki so pri proslavi na kateri koli način sodelovali, vsem, ki so bili ta večer na proslavi, prav prisrčna zahvala! Bog plačaj!
MIRKO GERATIČ, urednik SD.