MED MLADINSKIMI KNJIGAMI
Na našem knjižnem trgu se pojavlja toliko mladinske literature, da človek kar težko sledi intenzivni produkciji. V pričujočem sestavku bomo pregledali nekaj izdaj Mladinske knjige. Dela so raznovrstnega značaja in so last različnih avtorjev.
Ob pisateljevi sedemdesetletnici je izšel izbor Bevkovih mladinskih spisov.* Izdaja se močno ujema z ono iz leta 1952 (Otroška leta, Tatic, Pastirci, Grivar-jevi otroci. Pestema, Mali upornik). Knjiga prinaša pet strani novega teksta
' France Bevk, Mladost med gorami. Opremil Marjan Dovjak. Mladinska knjiga 1960.
276
(Mladost med gorami). Gre za nekak uvod v izbor oziroma za skop povzetek pisateljevih mladinskih povestic. Jubilant še enkrat spregovori o svoji rojstni vasi in o trdem življenju kajžarskih otrok pred šestdesetimi leti v Baski grapi. Na kvalitete Bevkovega starejšega mladinskega dela je kritika že opozorila, predvsem pa so ta dela lepo sprejeli otroci. Pastirci in pa posamezne črtice in zgodbe iz pisateljeve mladosti sodijo med naše klasično mladinsko leposlovje. Pri drugi Bevkovi knjižici ne gre za beletrističen spis, ampak za sestavek, ki bi ga morda vključili v osnovnošolski učbenik za spoznavanje prirode. Pisatelj poljudno navaja izsledke astronomov o Luni.
Tudi mladostni spomini Vere Albrehtove segajo, podobno kakor Bevkovi, več kot pol stoletja v preteklost. Vendar je njen svet čisto drug. Pod Gorjanci, v dolini srednje in spodnje Krke, je nešteto gradov in gradičev, po katerih so še do zadnje vojne živeli potomci starih fevdalnih družin in pa nekakšni »šlji-vari«. S slednjimi je imela sorodstvene vezi tudi Albrehtova. Iz zgodbic je čutiti, da je ta svet podoben ladji, ki se potaplja (blazni Anton, postopajoči Valter). Vendar knjižica noče nakazovati in reševati kakšne problematike, predstavlja le niz mladostnih spominov in doživetij. Nekatera so prav ljubka in uspešno obarvana s patino patriarhalnega življenja. K temu vzdušju pripomorejo tudi histo-rizirane, realistično izvedene ilustracije Melite Vovkove. Kljub vsemu pa je daleč pretirana oznaka na ovitku, češ da so ti spomini napisani »s srčno krvjo«.
Junaka knjižice Kristine Brenkove* sta mati in sin, ki ju je mož oziroma oče zapustil. Gibljeta se v sodobnem ljubljanskem življenju, ki je pretkano z reminiscencami na bližnjo preteklost (talci, sirote, vdove). Črtice, ki govore o skupnosti matere in otroka, so tako subtilne, polne lirizma, etične in humane moči, da človeka prevzamejo. Mestoma so toliko miselno poantirane, da mladi bralci skoraj ne bodo mogli vsega dojeti. Prav to so mesta, ki niso namenjena samo mladini; vzgojitelji in matere bodo našli v njih svoje misli in svoja občutja. Kakor se je Zupančičeva otroška poezija prilegala obzorju otroka iz situirane meščanske družine, ki preživlja svoje brezskrbno otroštvo med igračami, preprogami in sprehodi v naravo, kakor je Voranc toplo spregovoril o sirotejih in za siroteje, ki že pred dnem ženejo bosi na pašo v mrzli rosi, ki jim manjka kruha, ki imajo nežna srčeca in se morajo tako zgodaj spoprijeti s trdim življenjem — podobno je Kristini Brenkovi uspelo zajeti utripe otroškega sveta v specifičnem okolju. Ko bi bila ta specifičnost bolj akcentuirana (s tem da bi bilo nekaj vsakdanjih črtic izpuščenih) in izvedba bolj poglobljena, bi knjižico lahko uvrstili na mesto, na katero smo pravkar aludirali.
Tudi Branka Jurca^ in Marija Vogelnikova" prikazujeta sodobno življenje mestnih otrok. V primerjavi z Brenkovo sta poučen primer za to, kako je tema pravzaprav malopomembna in da se moč avtorja kaže v tem, kako jo je obdelal. V njunih zgodbicah je vse preveč konstrukcij, pisanja zaradi pisanja, prazne
^ France Bevk, Luna. Ilustriral Mirko Lebez. Knjižnica Čebelica 52. Mladinska knjiga 1960.
' Vera Albreht, Nekoč pod Gorjanci. Ilustrirala Melita Vovk. Mladinska knjiga 1960.
*  Kristina Brenkova, Golobje, sidro in vodnjak. Opremil Aleks Horvat. Mladinska knjiga 1960.
*  Branka Jurca, Okoli in okoli. Ilustrirala Cita Potokar. Mladinska knjiga 1960.
" Marija Vogelnikova, Babica je najmlajša. Ilustrirala in opremila M. Vo-jelnikova. Mladinska knjiga 1960.
277
fantastike na nepravem mestu in podobnih negativnih komponent. Prazno govorjenje nas vznevolji tudi v sicer ljubko zasnovani poetični sličici Ele Pero-cijeve:^ »Hodila sem po gozdu in lovila z roko sončne žarke. Nabrala sem nekaj nežnih praprotnih listov ...«
Slikanice Franceta Slokana,' Josipa Ribičiča" in Milana Baškoviča'* (te ni izdala Mladinska knjiga) so mlačne, stereotipne. Slokan se je poslužil nekakšne verižne kompozicije, ki je sicer priljubljena zlasti v ljudski otroški pesmi, pre-obtežil tekst s podatki o posameznih elementih, da bi z njimi kar najbolj utemeljil človekovo moč (Kdo je najmočnejši?).
Po dveh časopisnih objavah (Jadran, Dolenjski list) je Baškovičeva slikanica doživela še ponatis v knjižni obliki. Predstavi nam kmečko družino iz novomeške okolice v zadnji vojni: padla sta dva sinova in oče, domačija je bila požgana. Vendar je posredovanje teh dogodkov suho, reportažno, nekam odsotno, kot da je tekst na silo napisan v pojasnilo slikam.
Odrski tekst Jura Kislingerja'' zbuja pomisleke, kar zadeva učinkovitost izvedbe. Pa tudi sicer: igrica za otroke namiguje na kavalirja neke gospe. Ta »moj sorodnik«, ki naj predstavlja protiigro, je nemogoče karikiran fosil.
V tej čisto slučajno nabrani skupini mladinskih knjig, ki smo jih pregledali, je dobra polovica slabih tekstov. Kdor po vsej sili hoče pisati, bo manj grešil, če se bo lotil kakega drugega, manj občutljivega področja, kot je mladinsko slovstvo. Otrokove duševne kapacitete so vendar nekje omejene (posebno še t določenem okolju), zato jih nikakor ne bi smeli izkoriščati nesmotrno in jih utrujati z neko nepregledno, neoživljeno in miselno ubogo snovno gmoto, kakršno predstavlja taka po sili zmašena »literatura«. Tako slabokrvno branje siromaši otrokovo sicer bogato in prožno duševnost, namesto da bi jo plemenitilo in ji dajalo nadaljnjega poleta.
Danica   Ževart