Poštnina plačana v gotovini. Leto LXV~ it, 22S Ljubljana, torek 4» oktobra len Cena Din Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje m praznike, — Inseratl do 30 peUt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3133, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100, NOVO MESTO. Ljubljanska a Tel št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — n — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. NEMČIJA NE BO ODNEHALA *Mi se bomo zopet oborožili, pa če drugi na to pristanejo ali ne!" pravi desna roka kancelar ja Papena Pariz, 49. oktobra. AA. »Le Capital« je v svoji najnovejši številki prinesel intervju z znanim nemškim veleindustrijcem A mol do m Rehbergorn, članom znanega »Herrenlckiba«, ki mu poznavalci pripisujejo veHiko vlogo pri sestavi sedanje nem-5ke vlade. je Jri ie včeraj prispela v Haag, od ondod odpotovala naravnost v Rim čeprav je bilo prvotno v programu, da se bo najorei oglasila v Parizu, da bi se pogađala s Francijo, Z italijanskimi ukrepi so neprijetno prizadeti tudi uradni nemški krogi, ker pravJio, da so žtalijanske odredbe mnogo ostrejše od tistih odredb, ki jih Nemci izvajajo v svojih odnošajih z inozemskimi državami. Po najnovejših vesteh iz Berlina se nemška vrada zelo intenzivno ukvarja z nastalim položajem med Nemčijo in Italijo v vprašanju deviz za izvoz nemškega blaga v Italijo. Vlada je že sklenila, da pošlje v Rim posebno komisijo, ki se bo skušala sporazumeti z italijansko viado glede njenih odredb. Obletnica Stresemannove smrti Berlin, 4. oktobra. AA. Tretja obletnica Stresemannove smrti je včeraj minila skoraj neopažena. Spomnili so se je Ve strogo privatno. Prijatelji pokojnega Stres etnam na z grenkobo naglasa jo, da so minila komaj tri leta, kar je umri podpisnik looarnsxe pogodbe, m vendar je stopila nemška politika s svojimi metodami v tem Času ravno na nasprotno stališče, kakor ga je zastopal StresCTnanm. posebno glede franoosko*nem-ških odnosa j ev. Ne»reča gržkega parnika Pariz, 4. oktobra. AA. Iz Stodehorma poročajo, da se grški parnik »Georgius«, ki je nasedel pri Waig'brundia, nič več ne odziva na brezžične lolice. Položaj posadke, ki sestoji iz 39 mož, je zelo nevaren zaradi hude burje, ki divja v tamkajšnjem zalivu. Finskim ladijam se je posrečilo rešiti samo 15 mož in se obupno trudijo, da rešijo še ostalo posadko. Boj med državo in cerkvijo v Mehiki Mexico, 4. oktobra. AA Ker je paj>ež izdal enciktiko, v kateri primerja položaj katoliške cerkve v Mehiki s preganjanji katolištva v Sovjetski Rusiji in v kateri poziva katoličane v Mefiifri, naj se združijo v Katoliški afrciji, je predsednik re-pubrike Rodriguez razglasil, da bo dal zapreti vse katoliške cerkve* če se bo duhovščina ravnala po navodilih papeževe enciklike. S panevropskega kongresa Basel, 4- oktobra. Na tretjem panevrop-škem kongresu je frankfurtski profesor za narodno pravo Strupp poročal v predlogu glede izpremembe pakta Društva narodov. Ko je obrazložil vzroke, da ima edino le pan evropsko udruženje v oki m Društva narodov izglede za uspeh, je predlagal dopolnitev člena 1. pakta Društva narodov, ki veli, da morejo v svrho razbremenitve Društva narodov države, ki so njegove članice, ustanoviti manjša udruženja s federativno zakonodajo, toda le okviru Društva narodov in z zakonodajo, ki ni v nasprotju s paktom Društva narodov, zlasti ne z njegovo pacifistično tendenco. Ta regionalna udruženja v okviru Društva narodov bi imela pravico poslati v svet Društva narodov enega ali več zastopnikov. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA* Devize: Amsterdam 2909.68—2321.O4, Berlin 136186—1375.66, Bruselj 797.74 do 80L68, Curih 1106.35—1113.85. London 198-25—199.85, NevTork ček 5727.70—5755.96, Pariz 225-22—2226.34, Praga 170.12—170.98, Trst 294,35—296.75. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.32 in tri osminke, London 17.91 in pol, New7ork 518 in sedem osmink, Bruselj 71.96, Milan 2660, Madrid 42.40, Amsterdam 208.37 in pol, Berlin 123.40, Sofija 3.73, Praga 15.34, Varšava 58.10, Bukarešta 3.07. Naše socijalno zavarovanje Mnogi zelo tehtni razlogi govore za takojšnjo decentralizacijo Ali si že član Vodnikove dražbe? Ljubljana, 4. oktobra. Vprašanje socijalnega zavarovanja pri nas se zadnje čase vedno pogosteje ventilira in vedno več je glasov, ki zahtevajo temeljito reformo v tem smislu, da bi se naše socijalno zavarovanje decentraliziralo. Važnosti socijalnega zavarovanja ni treba še posebej naglašati. ca: vsi vemo, da rti le v interesu delojemalcev in delodajalcev, temveč v enaki meri rodi države same. da ima kolikor toliko urejene socijalne raz* mere. Človek ni stroj, ne moreš ga postaviti v staro šaro. kadar se obrabi, temveč rmi je treba preskrbeti za primer bolezni, onemoglosti in starosti vsaj najskromnejša sredstva. O socijalnem zavarovanju v sedanjem ustroju se vedno bolj množe glasovi, da je zašlo na kriva pota. da je deficit poedinih okrožnih uradov, kakor tudi centrale seme vedno večji in da je torej nujno potrebno z energičnimi ukrepi zajeziti ta proces, sicer se utegne pripetiti, da odpove ves aparat našega socijalnega zavarovanja. Te dni smo Stali da znaša primanjkljaj samo pri SUZOR-u blizu 37 milijonov dinarjev, ogromna svota pomeni najhujši udarec soc. zavarovanju, zavarovancem, pa tudi onim, Id so ta denan: plačevali. Saj ni delodajalcu vseeno, kam gre denar, ki ga plačuje v socijalne namene za svoje uslužbence. Največja nesreča za naše socijalno zavarovanje je bilo izenačenje, kajt: nekatere pokrajine so imele zavarovanje že nad 30 let. pa so prišle v isto vrsto z onimi, ki ga sploh poznale miso. Nastale so velike razlike v odstotkih nevplačanih prispevkov odnosno dajatev, ne da bi bila za to podana večja odgovornost prizadetih interesentov. Izenačenje teh razlik cre na račun onih interesentov zavarovanja, ki za razlike ne nosijo nobene odgovornosti. Da je zašlo naše socijalno zavarovanje v tako težak položaj, ie na eni strani krivo pomanjkanje odarnvorno«Crno glavo« in a sredstvom >Haarglanz«. Spiranje s tem sredstvom, ki je priloženo vsakemu zavojčku »Crne g.ave«, okrepi lase v njihovi strukturi. Lasje ostanejo zdravi in lepi ter odporni proti vsem škodljivim vplivom. >črna glava« s sredstvom »Haarglanz« in očali je na razpolago za svetle in temne lase in za tako zvani »extra^ blond-t. 7 t Preizkušnja Magirus lestve LjuDljana. 4. oktobra. Pretekli teden smo poročali, da je prispela v Ljubljano mederna Magirus lestva, ki je bila naročena v TJlmu v -A-vstriji. Ker je lestva konstruirana na poseben način, je potreben za šoferje poklicnih gasilcev, ki jo bodo upravljali, poseben strokovni pouk. Zato je prispela včeraj iz TJlma v Ljubljano posebna tehnična komisija, ki so v nji inž. g. Rosser, višji monter Schrem in prokurist tvrdke Magirus g. Kronester. Teoretični pouk se je vršil že včeraj dopoldne in pcpoldne, monter Schrem je poučeval pet šoferjev poklicnih gasilcev ter jim razkazal vse podrobnosti konstrukcije voza in lestve in kako se ta uporablja. Lestva je raztezna do 30 m in je z njo mogoče gasiti tudi najvišja poslopja v Ljubljani. Največji njen naklon znaša do 75°, če je toliko nagnjena, jo smejo obtežiti do 300 kg. Obtežilni poskasi so se vršili že v TJlmu. iz Ljubljane sta jim prisostvovat la kot zastopniki mestni gasilski- vodja g. Furlan in občinski svetnik g. čehun. Vsi obtežilni poskusi so se sijajno obnesli, lestva je pokazala izredno trdnost in odpornost. » Teoretičnemu pcuku je sledil davi praktični. Avtomobil z lestvo so zapeljali pred Mestni dom. kjer je monter Schrem praktično demonstriral upravljanje Magirus lestve. Praktični demonstraciji so poleg poklicnih gasilcev prisostvovali tudi zastopniki komisije občinskega sveta in cb-čine, ki so prevzeli avtomobil. V komisiji so bili gg. magistratni nadsvetnik Janči-gaj, dr. Ran t, občinska svetnika Ludvik in Urbas ter mestni gasilski vodja Furlan, Komisija je z zanimanjem sledila praktični preizkušnji nove Magirus lestve, pokazalo se je, da lestva v vsakem pogledu odgovarja zahtevam in da so podatki o njej povsem točni, zlasti v tehničnem pogledu. Bilo je res zanimivo opazovati, kako naglo se je lestva, čim je motor za-brnel, vzpela v višino. Za vertikalni vzpon potrebuje lestva komaj 30 sekund, za vzpen med kroženjem pa največ 58 sekund, še hitreje se avtomatično zloži, kajti to traja največ 20 do 30 sekund. G. inž. Rosser je komisiji pojasnil tudi vse podrobnosti in posebnosti nove lestve, poudarjajoč, da je prva te vrste v Jugoslaviji. Zagreb, Beograd in Maribor imajo sicer že avtomatične Magirus lestve, ki so pa lesene konstrukcije, d očim je naša jeklena. Zanimivi preizkušnji je prisostvovalo tudi mnogo radovednega občinstva, ki je bilo zelo zadovoljno, zavedajoč se dobro, da je lestva Ljubljani potrebna in da jo bo varovala v primeru večje požarne katastrofe. Obsodba brez kazni Ljubljana, 4. oktobra. Pred malim senatom se je davi zagovarjaj jurist Janez Malovrh, ki je dne 19. majnika t 1. pri demonstracijah akademikov in semenišenikov, ko so se vračali z majnišfcega izleta, na Miklošičevi cesti udaril straižnika Smolnikarja po glavi in ga pod desnim očesom lahko ranil. Priče so izpovedale, da je obtoženca že prej vsaj enkrat ali dvakrat udaril stražnik s pendrekom, da je obtoženec bežal pred njim. a ko jo dobil zapet težak udarec po glavi 6e ie branil ter prestregel udarec z drugim udarcem. Zdravniško izpričevalo izjavlja, da je bfl pred tem dogodkom in tudi po njem ob* toženec težko poškodovan. Mali senat je Malovrha spoznal za krivega, obenem ga je pa oprostil kazni, ker stražnik ni pravdno postopal in obtoženec ni dal nobenega povoda za pretepanje. Iz poštne službe Beograd, 3. oktobra, p. Z odlokom ministrstva za pav>me' je premeščen k poŠti v Komfvoah Pavie KormčiČ, sedaj pri poeti L v Mariboru. (Besedo itnafo ttcut čitatelji Radio in politika Pni običajnih opoldanskih poročilih jo ljubljanska raddo postaja poslala dne 30. septembra v svet vest, ki jo je objavilo »Jutro« Istega dne pod naslovom >Radio in poli trk a<. >Jutro< je namreč javilo, da dunajska radio-jvoetaja nI hotela prenašati nprfeoritve Dvopakove >Rusalke«, ki so Jo peli na odra Narodnega divadla v Prašl. Varok, ki je daj povod tej odgoditjvi prenosa, je bil v tem, da je bila dotična predstava >Itu-9alke< na dan Sv. Vaclava, ki je t G6R narodni praznik. Baje so v Avstriii ▼plivali na odpoved prenosa narodni socijalisti, ki imajo vplivno besedo prj dunajski radfo-rKl^aJTif -posta«?! in jim narodn*»i-na nestrpnost, ni dobila stvarnega presojanja podaja in so tako napravili iz umetniške zad&ve politikum. K temu poroo'ln, h kateremu je gospod napovedovalec pov-darll. da i** T>ri.neslo ».Jutro« fnan»*n povdarka je jasen), je pristavil, da se tuii pri nas kulturne zadeve spravljajo v »vezo s poMfcifco Pripomnil je, da dG všeč neka. ternikom, da se pri nas predvajajo Ver lije, Rossinijeve in druge podobne opere. Da bo imel g. poročevalec natačuejše pojasnilo, kaj nam ml všeč, to-le: Italijanska glasba (le italajamska) naj se toliko časa ne predvaja, dokler bodo is*o delale z naše glasbo italijanske radio-posta, je. Posebno pa naj se opustj predvajanje takih plošč na obletnico požiga Narodnega doma v Trstu in podobno... V našem radiu se vrše od časa do časa proslave in spominske slovesnosti za najrazličnejše obletnic«. Radio-Ljubljana na še nI spomnil, da bi posvetil skromne pol are požigu Narodnega doma v Trstu, Bazovici, Gortann aH Rapallu! Naj pa ne misli tukaj g. poročevalec, da je ta narodna zadeva politika! Nacionalist. Danes ob 9% zvečer slavnostna predstava Ur %cbw mesta PO J5T0IMEN5KJ Vo$ F. SM STANOVI ASČH. OPERJ 1ARMILA NOVOTNA DOMĆ1RAF FASSBANDER nA ATI CA m. Predprodaja vstopnic dnevno od 11,—12. ure dopoldne Promet škof ja Loka-Ljubljana Vsa mesta in vasi imajo že avtobusne xveze z Ljubljano, edino Škofja Loka, ki bi jo pa zaradi oddaljenosti od kolodvora najbolj rabila, je še nima. Sicer vozi skozi Skofjo Loko avtobus tz Žirov v Ljubljano, vendar pa v Skofjo Loko prihaja že tako zaseden, da se Škofjeločani nanj ne morejo zanašati, poleg tega je pa tudi vozni red žirovskega avtobusa tako urejen, kakor zahtevajo potrebe Zdrov in od Škofje Loke najbolj oddaljenega dela Poljanske doline. S pri četkom gledališča so nam sicer obetali, da abonirani obiskovalci gledališča dobe redno večerno zvezo Ljubljane s Skofjo Loko, vendar pa rudi ta ne bi zadostovala, ker bi avtobus vozil le po enkrat ali morda dvakrat na teden. Zirovski avtobus odhaja že ob 6 iz Škofje Loke, kar je zaradi izgube časa prezgodaj, iz Ljubljane se pa tudi vrača že ob pol 17, ko bi človek v Ljubljani lahko še marsikaj opravil in nakupil. Vlaki so za ?>kofjeločane kaj nepripravni, ker se je za dovoz na oddaljeni kolodvor treba posluževati avtobusa, razen tega Je pa Skofja Loka pred kratkim doživela še to nezasluženo odlikovanje, da j« vožnja po železnici rz Ljubljane do Škofje Loke po-dražena od 7 na 9 Din, a KamniČan! so razen dobljenih pomnoženih in hitrejših vlakov ter postaje sredi mesta pričeli upati celo na znižanje voznine. Povišanje pomeni za Skofjo Loko prav občuten udarec, zato naj pa železniška uprava svoj sklep prekliče, saj železnica vendar pusti potnika, ki je plačal karto do Skorje Loke, še na Trati, ki je 3 km oddaljena od mesta Škofje Loke.' Če že ni mogoče podaljšati proge od Trate do mesta, naj bo železniška uprava vsaj* toliko uvidevna, da bi voznine ne zviševala, temveč toliko znižala, da bi se človek lahko tz Ljubljane pripeJjaS prav do Škofje Loke z železnico in dalje z avtobusom za 9 Din, ne pa za 12 Din, kolikor sedaj staneta železnica in avtobus v 20 km od Ljubljane oddaljeno mesto. V Kranj aH Kamnik, Id sta po celo uro pešhoje bolj oddaljena od Ljubljane, je zaradi povišanja voznine po železnici vožnja cenejša kot v bližnjo Skofjo Loko! Nikakor torej nf račun železniške uprave pravilen, še manj pa tudi za njo samo ekonomičen, zato pa tudi Škofjeločani z vso silo streme za redno in pogosto avtobusno »vezo, k! bi prikrajšala čas vožnje, prihranila stroške in pa prestopanje ter prenašanje prtljage s avtobusa na železnico, razen tega bi pa avtobus potnika pripeljal prav na ljubljanski »centralni kolodvor* pri Figovem Avtobus naj bi is Škofje Loke odhajal ob 7.45, da bi bil ob 8. v Ljubljani, ko se odpirajo trgovine is uradi ter šole, da bi pomiki ne izgubili niti minute časa. Ta avtobus naj bi odhajal ob 13.15 \z Ljubljane, da bi imeli zvezo tudi zamudniki vlaka ob 12., ter prispel prav n« škofjeloška trg že ob 13., kar bi bilo tudi za izletnike prav ugodno, ker v Skofji Loki znatno cenejše obedujejo kot v Ljubljani. Drugi avtobus naj bi odpeljal s trga v Škof ji Loki ob 13.15, da bi bil ob 14., ko odpro trgovine, že v Ljubljani, vračal naj bi se pa ob 18.30 \z L ubijane izpred Figove a ter prispel v Skofjo Loko najkasneje ob 1*>.30. S tako dvakratno zvezo bi pridobile tudi Rateče in druge vasi do Medvod. Še več bi pa seveda avtobusna zveza koristila vasem na desni strani Sore, ki sedaj zaradi slabe ceste nimajo nobene zveze z Ljubljano ali Skofjo Loko. Kakor bo cesta skozi Presko, Goričane. Soro in druge vas! na desni strani reke Sore popravljena, bi avtobus gotovo vozil po tej progi, kjer pa sedaj zlasti pozimi nikakor ne more voziti zaradi zanemarjene ceste. Škofjeločani. Še naša kopališča Na članek »Halia kopališča«, priobčen v našem listu dne 20 m. m., smo dobili od mero d a jne strani sledeče pojasnilo; Malokatero mesto ima toliko prilik za kopanje kot Ljubljana. Pisec članka najbiž ni imel dosti prilike, da bi se na lastne nči prepričal o tem. Ljubljana leži ob Ljubljanici, Iski, Malem grabnu, Gradišču, Gruberjevem prekopu, daleč ni Sava in posebni vlak na Savo in Soro tja do Škofje Loke »e najboljši dokaz, da imajo prilike za kopanje dovolj tudi oni, ki hrepene po toplejši kopelji. Šestkratni kamniški >ekspres« in zelo nerodne ter pogoste avtobusne zveze dajejo za zmerne cene dovolj prilike za kopanje v prosti naravi v bližnjo okolico mesta. Ob Ljubljanici na -'špici« in na nasprotnem bregu dobe^er.o mrgoli kopalcev, ravnotako ob Grbberjevem prekopu v Stepanji visi. Iška, Gradaščiea in Mali graben so polni kopelji, Sava od Mednega pa do Sv. Jakoba je eno prirodno kopališče. Pripomniti je treba, da se vej'ka večina prebivalstva ne koplje rada v umetno zgrajenih kopališčih, temveč namenoma išče prilike za kopanje v prosti naravi, kjer ni treba plačevati nobenih pristojbin, zdravstveni vpliv takega kopanja, ki je združeno z daljšim aii krajšim izletom, je pa celo večji. Kdor želi imeti udobje, posebno pažnjo na obleko itd. se more kopati v znatno razširjenem kopališču na Ljubljanici, v Kole-ziji, v Mednem, Stirnovem kopališču na Jezici, kopališču Lj. športnega kluba, v katere bližini ima prirodno kopališče klub Primorje, lahko pa se koplje tudi ©redi mesta v modernem kopališču SK Ilirije. Cene v javnih kopališčih niso pretirane, če kdo ne more plačati za kabino, lahko za 1 Din najame omarico za obleko. Ljubljana tudi ni tako velika, da bi morala vsaka mestna četrt imeti posebno javno kopališče. Pripomniti je še, da imajo skoro vsi športni klubi in Sokolska društva vsaj prhe za svoje Člane. Priliko za kopanje imajo otroci na treh ljubljanskih šolah. Kdor si želi kadno kopel, ima prilike v javnih kopališčih: Mestna ljudska kopel, javno kopališče OUZD, javno kopališče v Sokolskem domu na Taboru, v hotelu »Slon« ter v mestni hiši na Jegličevi cesti. Ugotavljamo dalje, da ima dobra tretjina ljubljanskih hiš na razpolago kopalnice io da se v vseh novih hišah gradbo kopalnic uradno zahteva. Prilike za kopanje je za enkrat v Ljubljani dovolj- Dober dokaz za to je, da v javnih kopališčih pride vsakdo brez gneče na vrsto. Pristojbine niso nikjer pretirane. Naravno je, da mora oni, ki hrepeni po udobju in fini postrežbi, nekaj več plačati, oni nepremožni pa, ki nikakor ne morejo plačati tudi kadne kopeli, se morejo brezplačno okopati, o čemur najbolje vedo na mestnem soc. po1, oddelku, kjer izdajajo nakaznice za breplačno kopel v mestni ljudski kopeli. Ljubljanski film in pedagogi Hvala bogu. doživeli smo konec predvajanj« »Sver.lotonovih« ljubljanskih filmov, v katerih je apretnd režiser uvrstil zelo ugledno našo damo med bike, krave in pse Ne vem, kaj si je ta dama, ki * - sicer :z~ redno delovna in požrtvovalna, mislila o tej zadevi, dvornim pa, da ji je bilo vse to všeč io prepričan sem, da bo drugič dobro premislila, preden bo zopet sodelovala pri takih fiferam med biki, kravami in ped. M 5-ne, recimo, je sram, da 6e je kaj takega moglo zgoditi. Če je tudd spretnega režiserja, ne vem. Vsak dan so romale v kano k posebnim predstavam cele procesi i e šolskih otrok. Ne želim se spuščati v debato, je K ta film v pedagoškem pogledu tako visoko vreden, da ga morajo otroci obiskovati, vendar pa mistaim, da bi bflo bolje, če bi se tisto uro sprehodili po Ljubljani ki si ogledali vse ono, kar je v fjflrou slabo, kar je na licu mesta v mnogo boljši izdaji, negob* je filmska. Toda so pedagogi tako odložili m otroci so morali gledati to diko net>«sko, kakor da sicer nikdar ne bi videti Ljub* Ijane. Pred krarkkn pa je iste ZKD predvajala japonski film, ki je imel visoko umetniško, zgodovinsko in poučno vrednost. Mula pa se bridke, kdor misli, de si je ta film ogledala naša šolska mladina pod vodstvom svojih proavstiteljev. A vendar je Japonska nam tako tuja zemlja, da nam ie prav za prav seie ta fttm dal pravo sliko o njej. Film je nedvomno imel pedagoško vrednost io najbolj navaden čut oirke. če že nič drugega, nas je obvezoval da si ga ogledamo. Ljubljanska J sponka ga. Tsuns-ko Kondo, je napisala v japonskih dasopisvh že cele »erije člankov o Slovencih m Jugo-slovenih, pri o as priredila mnogo predeva n j o Japoncih m Japonska, ko pa je ZKD predvajal« r Ljubljani krasen film iz njene domovine, so ljubljanski pedagog prezrli to nad vse redko priliko, da tvojim učencem nazorno prikažejo življenje te daljne zemlje, ki jo poznamo komaj iz bajk. Ii učence bi to nedvomno bolj zanimalo in bi bilo z« nje res pouono, zanimivejše tn poučnoj e od Ljubljane. To je pra/v svojevrstna hvala trudu in dedu ge. Tsuneko Kondo, Ljubljanski film pa je bil nenadomestljiva io neizogibna duševna hrana. Če ps morda stopimo k staremu čuvarju našega grajskega stolpa io ga pobaramo, kolikrat pripeljejo pedagogi svoje učence na stolp, da jo m raz njega pokažejo vse krasote našega mesta m okolice, kakor tudi planinskih vrhov, bomo dobili tako žalosten odgovor, da me je sram javno ga povedati. In če pobaramo ljudd na Rožnika so Id videli kdaj učitelje in profesorje z učenci tam gori, bodo začudeno odmajali. Enake odgovore bi dali muzej, narodna ga* lerijs in vse ljubljanske take institucije, 3e-ravno je tam vpogled povsod zastonj in se vidi vse pristrjo, ne pa kakor na filmu ▼ slabih, bežnih slikah. Ko hi oiovek vsaj vnaprej \-se to TođsJ bi zvonil pred točo, ne pa po nje>j. Speetator. Delo Sadjarskega in vrtnarskega društva Društvo šteje zdaj nad 7600 članov in 179 podružnic Ljubljana. 4. cktobra. Sadjarsko in vrtnarsko društvo, ki je tekom lst rasairilo svoje delovanje po vsej dravski banovini in ima mnopo članov tudi drugod, je zaneslo novo življenje, nove pobude in stremljenja med naše sadjarje in vrtnarje. Gcspodarski depresija tudi sadjarskemu društvu ni prizanesla, vendar je ostalo krepko in močno ter bo premagalo sedanje težke prilike. Včlanjeni sadjarji in vrtnarji ne popuste kljub pomanjkanju denarja, saj pa tudi vedo, da jim je močna organizacija nujno potrebna. Društvo šteje danes 7600 članov, ki so porazdeljeni v 179 pedružnic. Podružnice vrse podrobno delo za povzdigo sadjarstva in vrtnarstva v svojem delokrogu. V sedanjem času pripravljajo skrbno prirejene sadne oglede, da seznanijo člane s pravimi sortami, ki uspevajo v detičnih krajih. Pozimi bodo skrbele za pouk svojih, članov, spomladi pa jim pomagale s praktičnimi tečaji in nasveti. Načelstvo in glavni odbor si resno prizadevata, da dosežeta tako spremembo lovskega zakona, da bo zaščiten sadjar, ki mu zajec napravlja občutno škodo, ki ne gre samo v tisoče, temveč v milijone in resno ovira sadjarstvo. A'co hočemo, da br naše res lepo sadje doseglo primerno ceno in dobilo veljavo, ki mu pripada tudi na svetovnem trgu. je treba, da se nauče naši sadjarji pravilnega ravnanja s sadjem, predvsem obiranja, razbiranja in vlaganja v ameriške zaboje. Sadjarsko in vrtnarsko društvo se mnogo trudi, da doseže svoj cilj tudi v tem pogledu. Ker pa ima le lepo in zdravo sadje svojo veljavo in se le tudi tako lahko proda, skrbi SVD, da sadjarji zatirajo sadne škodljivce in rabijo vsa zadevna sredstva. Ker pa so ta sredstva za naše sadjarje še predraga, si društvo mnogo prizadeva, da bi se ta sredstva pocenila, da bi bila dostopna tudi manj premožnim sadjarjem. Nafto sadno trgovino je treba povzdigniti in pridobiti veljavo našemu sadju tudi na inozemskih trgih. Tudi v tem pogledu je storilo SVE> potrebne korake v prid sadjarjev. Drevesničarski odsek SVD, ki ima skrbeti predvsem za pravilno produkcijo sadnega drevja, je uvede! >Jamstvene liste«, s katerimi se bodo v SVD organizirani drevesničarji zavezali napram kupcem sadnih drevesc, da jamčijo za pristnost sadnih sort. S tem bomo v doglednem času dobili v banovini kolikor mogoče enotno sadje. Ko dobimo dokončni sadni izbor, ki bo dopolnilo sadnega izbora, ki ga je pred leti določilo SVD, bo mogeče vsakemu sadjarju izbrati za svoj okraj primerne in dobro uspevajoče sorte. Po prizadevanju SVD je nastopilo naše sadjarstvo pravo in dobičkanosno pot. SVD pa hoče za čim jačjo okrepitev in razmah našemi sadjarstva sodelovati tudi na potujoči kmetijski razstavi, ki bo potovala v nekaj mesecih po naši banovini. Pri tej razstavi hoče pokazati ves razvoj in napredek našega sadjarstva In dati novih pebud vsem onim, ki bodo posetili to razstavo. Mnoge so naloge tega prekoristnega in svojo nalogo uspešiu vršečega društva. Lep je njegov razmah vendar je še mnogo sadjarjev in vrtnarjev, ki še niso njegovi člani. Koliko je še krajev, kjer bi s pridom lahko delovale sadjarske 'n vrtnarske podružnice ! Bliža se jesen, bliža se zima, ko se poživlja društveno življenje. Sedaj je primeren čas, da se zavzamemo vsi, ki nam je mar povzdiga lepote naše vasi potom sadjarstva in vrtnarstva, da se združimo in pristopimo v krog dosedanjih sodelavcev. Izgovori, da je kriza, ne drže. čim težje je, tem več je treba skupnosti, ker le z združenimi silami, le s skupnim stremljenjem bomo dosegli izboljšanje. Iz Trebnjega — Uradne nre okrajnega sod išta. Po razpisu predsedništva višjega deželnega sodišča v Ljubljani se določajo pri okrajnem sodišču v Trebnjem od 1. oktobra dalje uradne ure od 8 do 14 ob delavnikih in od 9 do 11 ob nedeljah in praznikih. Vložišče je odprto ob delavnikih od 8 do 13 ure in ob nedeljah in praznikih od 9 do 10 ur.?. — Toča. Med silnim deževjem včeraj dopoldne se je nad Trebnjem in okolico usula za grahovo zrnje debela toča, ki je pa padala le malo časa- Večje škode ni napravila pač pa je bilo ljudstvo, posebno pa vinogradniki v strahu za vinograde, kjer bi dalj časa trajajoča toča lahko napravila ogromno škodo. Tudi celodnevno deževje včeraj je škodovalo posebno dozorevajoče-mu grozdju. Splošna trgatev se bo vršila po 10. oktobru, zato si vsi iele do tega časa lepega in solnčnega vremena, da bo trgatev čim bogatejša. Trboveljski slavčki v Kranju Kranj, 3. oktobra. Težko smo jih pričakovali v Kranju; saj smo že toliko slišali o njihovih uspehih v Liub^ani, Beogradu in po drugih jugoslovenskih mestih. V nedeljo zjutraj so se pripeljali z gorenjcem. 2e ob 10. so imeli svoj pni nastop, koncert za gimnazijce in učence osnovnih šol v Kranju in v okolici. Ob 11. pa se je vršil koncert za širše občinstvo. Sokolska telovadnica v Narodnem domu je bila lepo zasedena, mnogo je bilo okoličanov, zlasti uči-telistva. Publika je pozdravljala navdušeno slavoke, že ko so prihajali na oder. Ko pa so zapeli Adamičevo »Pesem rudarskih otrok«, so bili vsi poslušalci ganjeni. Žalostna himna teh nesrečnih otrok je morala seči vsakemu do srca. Tudi v Kranju imamo tovarne, zato je bilo sočustvovanje tem večje. Ves program koncerta je bil čisto sodoben, a je občinstvo izredno ogrel* Zbor je moral ponavljati Adamičevo iapraševalnico, Mokranicevo Na ranilu, kjer se je postavila zlasti mala solistinija s svojim kristalnim glasom, in Aljažev Triglav. Na koncu pa so zopet zapeli svojo otožno radarsko. PopoJdne so si ogledali mesto. Ustavili so se in zapeli pred hišo, kjer je bival in umri France Prešeren. Sli so rudii na pokopališče in s pesmijo počastih Prešernov m Jenkov spomin. PopoMne so se odpeljali v Ljubifano, kjer so priredili koncert v naši radiopostaji. Kranjčani moramo biti mladim pevcem hvaležni za pesem, ki so nam jo prinesli iz Trbove«. Največjo zaslugo pri uspehu teh 100 malčkov imata gotovo dirigent Surigoj m pianist Beroot, ki jima je po-Monrla organizacija primorskih emigrantov lepa šopka, zbor pa ie dobU v spomin lovorov venec ZHasri g. dirigent je pokazal sijajno svoje vzgoine in glasbene srjosobnosti. Za krifle stroškov so prispevale tudi naše dobrodelne ustanove. Kolo jugoslovenskih sester. Rdeči križ in mestna občina- Vse priprave aa koncert so bile v rokah krajevnega odbora Rdečega križa, zlasti pa sreskega prosvetnega referenta g. Vilibalda Rusa. Tragedije ameriških rojakov Iz Euclida piše James Robpč: V Not- t in g hamu, ki pripada pod Cleveland, živi že nad 30 let naš rojak Johoi Lenaršdč, star delavec, ki je težkemu delu žrtvoval vse svoje moči. Revež je že dve leti brez dela. Na hiši. ki s»i jo je zgradil že pred dolgimi leti s svojimi prihranki, trna še 540 dolarjev dolga, dolguje pa tudi davke za poldrugo leto. Brez vsake napovedi pa je bil revež 6. septembra vržen iz hiše. Takoj, ko smo zvedeli za to bairbarsko početje, smo se zbrali slovenski, hrvatska, vtali-janski. angledki, ruski in kama deki delavci ter pod vodstvom odbora brezposelmih sklicali javno zborovanje pred Leoaršačervo hišo. Na zborovanju smo sklenili, znositi pohištvo tovariša nazaj v hišo. V petih minutah je bfi'o spet vse na svojem mestu. Ko smo dovršili to delo. etno nadailje-valn zborovanje. Zbrana policija si ni upa* la napasti mnogoštevilnega ogorčenega prebivalstva, k^ je iavno protestiralo prot: takemu barbarizmu. Iz Piney Forka poroča Nace Žlember-ger: Tekom enega tedna sta en zarada bretz* poselnosti in bede vzela življenje dva vrK delavca in tovariša m sicer Frank Potnik v Bridgeportu in Andy Kašca v Kravnu. Prej nekdaj v boljših časih sta si kupila samokresa in s takim orožjem sta si seJaj omogočila beg iz bednega življenja Li sveta, ki tudi z^i pridne delavce nima več kruha. Oba sta živela že dolga leta v Ameriki in sta bila ori vseh podjetjih, kjer sta službovala, ne j boljše ocenjena. Nesrečni Kašca je prišel iz Nemčije in je bil zelo požrtvovalen član delavske organi« zarije. Kasca je bij sploh mož, o katerem bi si Človek misli'1 da so mu odprta vsa pota v življenju. Bil ni Mmo izredno inteligenten temveč tud^ telesno pravi orjak in sposoben za najtežja d da. Od mladih let. je bil dober telovadec in je bi»l tako dobro razvit in močan, da mu je bilo težko najta enakega. Ko je še dela«l v Nemčiji, je prisostvoval nekoč neki cirkuški predstavi, ko je cirkuški direktor predstavil gledalcem svoje«a atleta ter razglasil, da dob: 500 mark. kdor ga v treh poizkusih podere na tla. Kašoa, ne bodi len. je takoj slekel suknjič in sprejel ponudbo. Komaj sti se spoprijela, je že podrl izur-ienega rokoborca na tla in prejel obljub-Heno nagrado. Dejal je. da se poskusi še z dru/dimi takimi orjaki, če je direktorju vsec. Vsi gledalci. bHo jih je nad tisoč, so mu navdušeno piosflcafo in se zanimala zani. Će bi bil šel revež h kakemu cirkusu, bi bil gotovo še živ. Ljubezen do deU pa sa je privedla v Ameriko, kjer je storil sedaj še v najboljših letih v vsej svoji moči žalostno smrt >z obupa. Podobnih tragedi i m* konca ne kraja. Tn koliko Hh še bo! Brezposelni delavci prenočujejo na Boston Commonu. zgodovin* skem rrgu v Bostonu, kjer je bi" začetek "meriške revolucije proti Anglih". Tam počiva io po Idoneh in no tleh ker nimajo strehe, za bl*zme pa imajo časopise, v katerih je vse pokio vesti o »zboljšanju položaja .. .C Koledar. Danes: Torek, 4. oktobra katoličani r Frančišek Seraf., Tegodrag; pravoslavni 21. septembra. Današnje prireditve. Kino Matica: Simfonija ljubezni ob 16. in 19V4 uri- Prodana nevesta ob 21. uri. Kino Cdeal; Omahljivost. Ljubljanski dvor: Ljubimec sreče. ZKD: »Bela Ljubljanac ob 18 v kinu Matici. Dežurne lekarne Danes: Bahovec, Kongresni trg 12. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Hočevar, Ljubljana vil. Celo vik a cesta 34. Iz domačega sporta V nedeljo se bo v Pragi odigrala 15. meddržo/vna nogometna tekrrui Češkoslovaška,-Jugoslavija., ki vlada za njo v športnih krogih velike zanimanje. Izgledi za nas niso bas najboljši, k»*jti zagrebška in beograjska moštva, iz vrst katerih je običajno savemi kapetan izbiral igrače, so i/ven forme. Saive^nj k&potan bo r»*e llagal upravi nastopno reprezentanco: Spasi ć-l>: mi tri je-vić, Mika»oič-Arsenije\nć, Dešković, Lech-ner-Timanič, Marjanović, Živković, Krag!č in Zečević. Tim tvori 6 Beograjčanov, 3 SpHtČami. 1 Zagrebčan in 1 OsijeČan. Za rezerve so določeni MihelČič. Tomašević. Gever in Milošević. S Ceškoslovaško smo dozdaj igrailii 14 tekem, od katerih smo j^h 8 tegu bili. trikrat srao igrali neodločeno, trikrat smo pa zmagali. Razmerje gol *r znaša 57 : 26 za Češkoslovaško. Zanimivo je, da smo tri reprezentančne tekme s Češkoslovaško rzgubili v razmerju 7 : 0! Ta nesrečna številka se Jugoslavije raia drži, kajti na dveh oiitnpi jadah smo bi Id dvakrat tako poraženi. Leta 1930 v An-versu od Češkoslovaške in leta 1928 v Parizu, kjer so nas porabili srvetovni prvaki Urugvaja. Športni odnošaji z Italijo, ki so bili šest let prekinjeni, bodo zopet vzpostavi j eni. V nedeljo 6e je namreč vršsl v Milanu sestanek naših in vtarijajnskih nogometnih delegatov. Italijansko zvezo so zastopali inž. Graciani, uSteLj Manetiri in odvetnik dr. Mauro, JNS pa Todorovič in dT. Andreje-vić. T ugoslovejisld zastopniki so tera^Hi svoje ob-žalovanj e nad incidenti, ki so se pripetili ob priJild tekme Juvantus-Gra-djansfci v Zagrebu, dme 99. maja 1926, ki fo bili bodoči odnošaji v znamenju športnega med obema državama. Po tej izjavi je bH dosežen sporazum in izražena želja, da bi bil bodoči odnošaji v znamenju športnega prijateljstva. Istočasno je bila sklenjena tekma med Severno Italijo in Vzhodno Jugoslavijo. Pomirjen je bo koristilo tudi nam, kajti gostovanja avsrrijskih moštev so bila za, nas predraga in združena z rizikom deficita. Italijanski nogomet je na visoki stopnji ki gotovo je, da se bodo naša moštva od Italijanov marsičesa naučila. V sredo odpotujejo naša lahkoatleti v Atene, kjer se bo vršila balkanska olimpijada. Od naših laihkoaitletov pojdejo Spora m Zupančič (Ilirija) ter Skok, Slapar in Ko-vačič (Primorje). Spom bo sta rt al na maratonskem teku, Zupafli6L6 Neli v dveh disciplinah, in sicer v skoku ob polici in najbrž tudi v teku na 400 metrov z zaprekami. Skok j« določen za 100 in 200 metrov sprint in štafeto, Slapar bo metal kopje, Kovačnć bo stavtal na daljših progah. Upamo, da se bodo naši lahkoatleti v Atenah dobro držali in častno zastopali mlado našo lahko atletiko. Volilna borba v Ameriki Newyork, 4. oktobra. Predsedniški kandidat Roosewelt se je vrnil s svojega propagandnega potovanja na vzhodu Zedinje-nih držav. Isti dan je predsednik Hoover s posebnim vlakom odpotoval iz glavnega mesta, da prične na zapadu in srednjem zapadu svojo volimo propagando. Splošno se računa z zelo srdito volilno borbo. V finančnih krogih ee slej ko prej pričakuje zmaga RoOsewelta. Rumunski manevri Bukarešta, 4, oktobra. AA. Veliki Jesenski manevri ruan-unske vojske so se začeli v okolici Romane. Kraft Karol je v spremstvu generala Samsonoviča, načelnika glavnega generalnega Štaba maršala Prešana in glavnih inšpektorjev vojske prebil ve»s včerajlšnui • dan med Četami. Kitajci pripravljajo nov upor v Mandžuriji Moskva, 4. oktobra. Listi poročajo iz Haba rovska, da je položaj ob jugovzhodni železnici zelo kritičen. V območju te železnice se zbirajo močni oddelki kitajskih prostovoljcev, ki pripravljajo napad na Cicikar. "Železniška zveza med Harbinom in Mandžu-jem je prekinjena. Beg Turkov iz Grči]e Pariz, 4. oktobra. AA. Iz Carigrada poročajo, da se mnogi Turki, ki žive v Grčiji, pritožujejo, da morajo zapuščati grško ozemlje. Po trditvah turških listov namreč gršlke oblasti grdo ravnajo s Turki. Po pisanju turških listov bo be«g Turkov i-z Grčije zavzel še širši obseg, če ne bo turška vtada česa ukrenila proti ravnanju grških oblasti. Konec revohidje v Južni Ameriki, Rk> de Janeiro, 4. okl Po prekinitvi mirovnih pogajanj med vlado in uporniki se ie zopet pričel pohod vladnih čet Nato so voditelji upornikov ponudili kapitulacijo. Uprava države Sao Paolo, ki Je bila v rokah upornikov, se je izročila policijskemu šefu, Nepotrjene vesti pravijo, da Je bil generalni Štab upornikov aretiran in prepeljan v Rio de Janeiro. *t*v.225 »olOVENSKI NAROD«, dne 4. oktobra 1932 Stran S. DANES SLAVNOSTNA PREMIERA OB 2fiš URI ELITNI KINO MATICA OPERNI V E L E FIIL M Z ANSAMBLOM NAJSLAVNEJŠIH PEVCEV IN UMETNIKOV Dnevne vesti — Nenadna »mrt rektorja zagrebške univerze. Včeraj zjutraj je hotel rektor zagrebške univerze dr. Josip Belobrk prisostvovati otvoritvi kongresa ortopedov, pa ga je nenadoma zadela kap. Star je bil komaj 52 let in med študenti je bil zelo priljubljen. Pokojni je mi rojen 12. marca 1879 v Prugovcu kot sin siromašnih staršev. Težko se je prebijal skozi dijaška leta, srednjo šolo in pravne študije je dovršil v Zagrebu, potem ga je pa vodila pot cd službe do službe, dokler ni postal leta 1926 redni profesor tehnične fakultete. L. 1928 je bil izvoljen za rektorja zagrebške univerze. Posegal je prejšnje čase tudi v politiko, sodeloval je aktivno pri srbsko-hrvatski koaliciji. Bil je član komisije, ki je sestavila zakon o univerzah. — Trgovci in obrtniki zahtevajo zaščito. Sušaški trgovci so imeli v nedeljo zborovanje in so na njem sprejeli daljšo resolucijo o pc trebi zaščite trgovsko-obrtni-škega stanu za primer podaljšanja zakona o zaščiti kmetov. Trgovci in obrtniki so s tem zakrnom tem bolj prizadeti, ker ne morejo iztirjati svojega denarja, da bi prt-Šli do potrebne prometne glavnice, na drugI strani jim pa denarni zavodi ne dajejo potrebnega kredita in jim celo lastnih vlog nočejo izplačati. Zakon o zaščiti kmetov naj bi se razširil tudi na trgovce in obrtnike. — Kdo no*i povijanje »kupnega d«vka na poslovni promet? Ob povišanju skupnega davka na poslovni premet je nastalo v praksi vprašanje, kdo nosi povišanje pri dobavah, izvršenih po 15. avgustu in sklenjenih prej. ko še nobena stranka ni mogla računati s povišanjem davka. V nasprotju z avstrijskim zakonom nima naš v tem pogledu nobene določbe. Avstrijski zakon izrecno določa. da nosi povišanje davka kupec, ki zaradi tega ne sme kuo-čije preklicati. Ker je ostalo pri nas to vprašanje odprto, prihaja v poštev samo trgovski običaj. Po trgovskih običajih nosi povišanje davka kupec, če še reflektira na blago po zvišani ceni. sicer pa lahko blago cdkloni z motivacijo, da ni kalkuliral s povišano ceno. — Jugoslovanska razstava v P«rizu. Jugoslovenska kolonija v Franciji priredi od 3. do 17. novembra v Parizu v veliki dvorani galerije Georges Petit razstavo del v Franciji živečih jugoslovenskih umetnikov. Namen razstave bo moralno in gmotno podpreti naše umetnike v Franciji in pokazati svetu našo umetnost. — fstanove za uboge Onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njih V#Bve. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1932 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove ustanove po 150 Din, odnesno po 100 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani do 20. novembra t. 1. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali tr-govino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemcglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da ie prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo hladno ta izpremenljivo vreme, v presledkih deževno. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 32 v Beogradu 29, v Splitu 27. v Sarajevu 22. ■ v Mariboru in Zagrebu 21. v Ljubljani 20 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759, temperatura je znašala 11 stopinj. — D\e žrtvi napadov. S noči je na Vodovodni cesti nekdo udaril delavca Dežma-na s steklenico tako močno po glavi, da je moral iskati pomoči v bolnici. — V Mekinjah je nekdo napadel 271etnega strojnika Alojzija Zajca in ga udaril s kamnom po čelu. Tudi Zajca so morali prepeljati v bolnico. — življenje za lepo vdovo. V vasi Kle-kovci pri Bosanski Dubici so se spoprijeli v nedeljo zvečer zaradi lepe vdove Uroš Budimir, Radovan Kostić in Marko Koza-rac. V hiši Save Vujasinoviča so ličkali koruzo in ko je bilo dalo končano, je odšel Budimir na drm vdove Lepe Kojić. Ko se je vračal od nje sta skočila iz grmovja predenj Kostič in Kozarac, ki sta ga s kori pobila na tla in udrihala po njem, dokler ni izdihnil. — V Savo, ker se je naveličala življenja. Včeraj popoldne je skočila v Savo pri Zagrebu 271etna zasebna uradnica Dragica Bezek. Ljudje so jo pa pravočasno rpa-2iH in jo potegnili iz vode. Na policiji je izjavila, da je hotela v smrt, ker se je naveličala življenja. — Svojemu izvoljencu sledila v *mrt. Pri vasi Mičevac ob Savi blizu Zagreba sr, našli žensko truplo, ki je imelo na sebi dve kopalni obleki. Oblasti so ugotovile, da gre za Pepico Rožnik, ki je bila izginila z doma po samomoru Dragotina Sre-breta. Srebreta je imela rada in pravila je, da je po njegovem samomoru njeno življenje izgubilo vsak pomen. — S kladivrm nad mater. Železniški čuvaj Jevrem Milušinovič v Sremski Mit-rovici se je v soboto napil in napadel s kladivom svojo mater in ženo svojega prijatelja. Obdelal ju je tako, da sta se onesvestili in da niso prihiteli pravočasno ljudje, bi ju bil ubil. Drugi dan je pa besnel s puško in nožem med železničarji, dokler era niso orožniki ukrotili. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca septembra 1932. L sledeče prispevke: I. Podružnice. Celje m. 1808.40 Din; Celje ž. 1200.— Din; Sp. Polj-skarra-Pragersko 165 Din: Krško m. 250.— Din, sfoupaj 3423.40 Dan. II. NabiralniJci. Gost. pri Br^arrtu. Ljubljana 167.95 Din; gost. Joško JelđČin, Ljubljana 74.SO D>n, skupaj 242.75 Din. III. Obrambni sklaJ. Dr. Simon Dolar. Kranj 100,— Din. IV. Razni prispevki. Janko Zun kovic. Narad-plje 100.— Din; dr. Jos. Pušnik, Slov. Bistrica 100.— Din; dr. Urban Lemež. Slov Bistrica 100.—. D:n; darovan in zamenjan liki. drobiž 24.75 Din; skupi ček za leg rima-, cije povodom skupščine 64.— Din; Iv. Vrhovnik, Ljubljana 100.— Din, skupaj 468.75 Din. Vsota vseh prispevkov 4254.90 Din. 515/n — Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučiih boleznih, škrofulozi in ranit isu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Fr«nz Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pn letičnih, da so s »Fran« Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da b; se bila pojavila pričakovana diareja. — »Franz Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. !■£ I.piikffafitg —lj žrtev opeklin. V petek smo poročali o hudi nesreči, ki se je pripetila na Zaloški cesti v Mostah v hiši peka Jezerska, kjer se je ponesrečila lOletna Emilija Prinčeva. Deklica si je s svojo prijateljico Zlato Jezerškovo hotela nakodrati lase. Ker je špirit v samovaru slabo gorel, je Jezerskova pihala vanj. Nenadoma je iz pamovara švignil p'amen in hipoma se je Prinčevi vnela obleka. Deklica je zadobila strašne opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so se zdravniki na vso mrč trudili, da bi ji rešili življenje, pa je bil ves njihov trud zaman. V soboto je nesrečna Emilija po hudih mukah podlegla opeklinam, včeraj popoldne so pa ubogo deklice pokopali ob veliki udeležbi prebivalstva iz Mosl in bližnje okolice, ki globoko sočustvuje z nesrečno rodbino. —lj Predavanje o Prokletiji. Slovensko planinsko društvo bo v družbi s turistov, skim klubom »Skalo« tudi to zimo priredilo več zanimivih predavanj, pri katerih nas bodo domači in inozemski alpinisti vodili po znanih in neznanih Alpah in drugih pogorjih. Kot prvi bo letos govoril znani hrvatski planinec dr. Branimir Gu-šič o Prokletiji, albansko-jugoslovenskem obmejnem pogorju. Predavanje se vrši v ponedeljek 10. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. —lj Otvoritveni plesni večer Jenkovega plesnega zavoda v »Kazinia bo v soboto 8. t. m. ob 20. uri. Vabljeni vsi bivši kakor tudi novi obiskovalci. Informacije in vpisovanje dnevno od 11.—13. in 17.—19. ure v »Kazini«, Zvezda. 514-n —I j Nesreča. Na Dunajski cesti je včeraj popoldne padla pod tramvaj 181etna služkinja Angela Kovačičeva in zadobila lažje poškodbe na glavi. Prepeljali so jo v bonico. vi— Film >Bela Ljubljana«. Danes ob 6. zvečer nepreklicno zadnjikrat film >Bela Ljubljana, ker mora jutri film na češko. Občinstvo ima tedaj danes zadnjikrat priliko ogledati si prvo in izvrstno slovensko filmsko zvočno delo.! —Ij Upokojen? učiteljstvo bo imelo svoj mesečni sestanek v četrtek, 6. t. m. ob 16. uri popoldne pri Novem svetu. —lj OpOz°rilo. Danes se vrši od IS. ure do pol 20. vpisovanje v beli dvorani Unio-na v razne plesne tečaje in ritmično gimnastiko za otroke, odrasle in gospe. — TKD Atena. 516-n —IJ Udruženje jugosiovenskih inženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi svoje člane in po njih vpeljane goste na ogled Počkajeve zgradbe v Costovi (bivši Samotni) ulici (nasproti Sv. Krištcfa), na kateri bo g. inž. Unger-TJllmann razložil prednosti in način uporabe patentiranih zidnih votlakov »Aristos«. Ogled se bo vršil v četrtek 6. oktobra ob 16. uri s sestankom na licu mesta. —lj Mladinska podružnica »S«©e« javlja, da se vrši danes društveni sestanek s predavanjem. Zaradi izredno važnih društvenih zadev naj se ga vsi člani udeleže! —lj TK Skala obvešča vse člane m članice, da se vrši v sredo 5. t. m. ob 20. uri v klubskem lokalu v palači Grafike. II. nad., levo, prvo interno predavanje. Odbor. Iz Novega mesta — Trcovsko in rerkvenn Novo mesto je naslov predavanja, ki ga ima nocoj ob o»mih v Sokolskem domu ucitelf Viktor Pirnat- — Rt>ko si je zlomil devetletni starček Ivan Javornik. Včeraj zjutraj te koračil kot navadno iz Rršljina v šolo. Na blatni cesti mu je nepričakovano spodrsnilo in ubogi dečko je padel bas na levo roko, ki si jo je pred enim letom Že. zlomil, ko je padel s kozolca. Kost ni bila tako trdna, da bi bila vzdržala udarec, roka je v zapestju omahnila in namesto v šolo je fantek moral v bolnico. _ Umrl je v nedeljo popoldne po dolgem in mučnem boleh an ki 70-1 etni frančiškan p. Alfons Furlan. Bil je blaga duša, priljubljen pri vseh meščanih, živel je le svojemu poklicu in se v politiko ni spnšeal nikdar. Bodi mu prijazen spomin! — Deževen in poln neviht je bil včerajšnji ponedeljek. Krasni solnčni nedelji je sledila že mokra noč, zjutraj je bilo nebo še nekam usmiljeno, menda radi eejinice. Kmetje so prignali mnogo živine, kmetica so prinesle dosti sadja in drugih živil. Na trgu se zdaj ie za mal denar denar napolnijo košare. Popoldne je naliv sledil nalivu, spremljan od bliska in groma. Ozračje se je občutno ohladilo. Vode so narastle. — Ne vrtaj po smodniku! 70-letni posestnik Kumelj Franc iz Dolnjih Kamene gradi sinu hišo- Vrtali so na polju kamenje, zabili v luknjo naboj in upalili. Ni se užgalo. Previdno je stari Kumelj odstranil netilno vrico in pričel brskati po naboju, da bi g;a spravil iz luknje. Nenadno, kot bi treščilo, je počilo in ves naboj je gladko smuknil iz luknje. Kamen je ostal cel, stari Kumelj pa je imel vso razmesarjeno levo roko, mezinec pa mu je odneslo Nieeov pomagač je dobil nekaj v obraz. Počim je slednji ostal v domaČi oskrbi, so Kumlja prepeljali v bolnico. — Košenire pri svetem Miklavžu v Gorjancih bodo imele prihodnjo pomlad dokaj lepše lice, kot eo jra imele doslej. Čim dobi amifcol - 'stopiška občina oni svet na Gorjancih, se bodo košenice izravnale, izciatile, odvisno drevje bo odstranjeno, ostalo ga bo le toliko, da bo svet mestoma slieil parku, j>onekod pa bodo nasadili tudi jabolčna dre-\esa. Da bi ta gorjanski raj že prihodnje leto uživala naSa mladina, to je gotovo želja vseh staršev in vzgojiteljev. Merodaj;ii krogi to in onstran Gorjancev, premislite in ne odlašajte! Z Jesenic — Vsem čitateljem, prijateljem »Slov. Sarodacc in jeseniškemu prebivalstvu v vednost. »Slovenski Narod« bo odslej redno poročal o vseh dogodkih jeseniškega javnega, kulturnega, gospodarskega in soci-jalnega življenja. Predvsem pa bo redno poročal o športnem gibanju in posvečal vso pozornost delavskim vprašanjem od katerih najbolj zavisi splošen napredek Jesenic. »Slov. Narod« se dobi v vseh jeseniških trafikah in stane za ves mesec samo 12, posamezna štev. pa 1 Din. Pričakujemo, da bodo Jeseničani vedeli ceniti pozornost »Slov. Naroda« za jeseniška vprašanja In dogodke in da se bodo v čim večjem številu naročili na list in ga priporočali svojim prijateljem in znancem. — Lep koncert jeseniške »Sloge*. Narodno železničarsko pevsko društvo »Sloga« je priredilo v soboto zvečer v sokolstki dvorani vokalno-instrumentalen koncert, ki je v vsakem pogledu lepo uspel. Koncert se je pričel točno ob 8. Občinstvu se je predstavil močan, 26 mož broječ orkester, sestavljen iz članov Sokola in drugih uglednih jeseniških godbenikov. Dirigiral je g. Mirko Klemenčič, kateremu se pozna dobra dirigentska rutina in ima močan zbor popolnoma v oblasti in močno zdisciplini-ran. Izvajal je uvodoma težko simfonijo od Havdna ter bi s svojim finim in preciznim izvajanjem lahko zadovoljil tudi razvajeno publiko. Mešani zbor je nastopil z Bmobi-čevo »Mesečino«, PrelovČevo »Ena ptička priletela« in »Ko so fantje proti vasi šli«, Schwabove »Prekmurske narodne« in Pa-horjevim »Bosanskim kolom«. V zboru Je nastopilo okrog 60 pevcev in pevk, samih močnih in svežih grl, predvsem pa so se močno uveljavili basisti. Najbolj »ta občinstvu ugajali Prelovčevi: »Ena ptička priletela« in »Ko so fantje proti vasi Šli«. Zlasti zadnja se je odpela mojstrsko in izzvala pri občinstvu dolgotrajne ovacije. Med odmorom je izročil predsednik »Sloge« g. Franc Turna g. dirigentu Klemenčiču lep venec z trobojnico. G. pevovodji Sre-denšku pa lep šopek svežega cvetja. V dru-g©r~ delu koncerta sta nastopila mo&ki zbor in orkester pod taktirko dirigenta K lem en -čiča z Fbrsterjevo »Gorenjci« iz opere Gorenjski slavček ter orkester in mešan zbor z Klemenoičevo »Po boju« m z Boli en-Klemenčičevo rusko narodno pesem «Vol-ga«. Ves spored je bil izveden odlično, predvem pa se je odlikovala z svojim lepim in čistim sopranom gdč. Polajnarjeva. V sploinem je »Sloga« * koncertom prijetno iznenadila jeseniško občinstvo, ki ga je bilo precej, a bi ga moralo biti glede na lep spored in izvajanje polna dvorana. Bil je zelo lep večer, takih bi radi imeli več. Spored je le prehitro m mul. občinstvo Je pričakovalo še nadaljnjih točk, kar Je dokaz, da je bilo z sporedom m izvajanjem zelo zadovoljno. — Sport V nedeljo popoldne se je vršila na igrišču SK »Bratstva« na Jesenicah nogometna tekma med moštvom SK »Jadrana« iz Ljubljane in moštvom »Bratstva« z Jesenic, ki je ostala neodločena z 4:4- Igra sama na sebi ni bila preveč zanimiva, manjkalo ji je borbenosti in življenja, kar pa je v glavnem vzrok izredno slab obisk s strani občinstva. — Poroka. V ponedeljek se je poročil ▼ župni cerkvi ns Jesenicah g. Janko šr»j, poštni upravitelj v Lescah, z gdč. Marto Pengalovo, hčerko posestnice z Jesenu*. Želimo mlademu paru mnogo sreče in zadovoljstva v skupnem življenju! — Sokolsko društvo Jesenice otvori gledališko sezono s Cankarjevim dramatskim čelom »Kralj na Betajnovi«. Otvoritvena predstava je posvečena našemu velikemu pisatelju Ivanu Cankarju. Predstava se bo vrSila v soboto 8. t m. in v nedeljo 9. t m. obakrat ob 8. ari zvečer. Pri obeh predstavah bo sodeloval salonski orkestar. „Lopez" in naša kritika Malo odgovora na avtorjeve trditve glede kritike njegovega dela Ljubljana, 4. oktobra. G. dr. Vladimir Bartol se je po svojih obširnih razgovorih pred predstavo >Lo-peza« ponovno na široko razgovoril še po predstavi. Ni dobro, ako čuti avtor potrebo, da toliko goveri o svojem delu in razlaga in razlaga, kaj je ž njim nameraval in česa ni nameraval. Delo naj govori samo zase, a pisatelj naj prepušča kritiko publiki in naj bo sam sebi najstrožji kritik. Potem lahko vse časopisne kritike ignorira. G. dr. Bartol pa je nekritično samo-ljuben, prezira sedbo publike in se je raz-repenčil nad kritiki dnevnikov. To je zelo slabo — zanj. Jaz nisem slišal ali čital niti ene ugodne kritike. Dr. Bartol pa smatra to enodušnost za osebno sovraštvo in za kli-kovsko preganjanje. Res je zelo sem rahločuten, zato tako podtikanje odločno odklanjam. Prav nobenega povoda nimam, da bi g. dr. Bartola osebno mrzil. saj ga niti ne poznam; mnogo pa imam pove do v, da sem mu kot sinu matere, ki jo že pol stoletja visoko spoštujem, osebno naklonjen. Nadarjena in blaga, delavna mati ima menda tudi takega potomca. In zato niti g. dr. Bartolu samemu ne verjamem, ko trdi. da sta mu pasivnost in lenoba a> pri rojeni«. Po moji veri v dedičnost je to čisto izključeno. Da nisem bil in nisem v nikakršni kliki, pa menda g. dr. Bartol tudi ve. Od nekdaj se držim Ibsenovega načela: »Naj-močnejši je mož. ki stoji sam!« Zato sodim in pišem samo to, kar sam mislim in sam čutim ter se za vse druge ne brigam. Seveda se tudi zmotim in grešim. Ker pa sem zelo rahločuten, sem vselej takoj pripravljen, da svojo zmoto popravim, se za sv°j greh izpokorim in zlasti krivico nadomestim s pravičnostjo. Ako sem torej g. dr. Bartolu s svojo v naglici napisano kritiko prizadel nezaslužen udarec, mi je resnično žal. Potrudil sem se na vso moč, da bi bil iz obeh Bac-tolovih intervjuov čim točneje ponovil >od sile prepresto fabulo«. Zato sem dobesedno navedel njegove besede, kaj namerava povedati »Lopez« in kako ga je ustvarjal. Ako izkuša g. dr. Bartol zdaj demantirati mojo kritiko, demantira le lastne trditve. In temu se zdaj iskreno čudim. Odkod sem vzel punčke, ki se podaja-J°t ir2 S dr. Bartolu popolnoma nejasno. Ako pa govori avtor o zvodniku in predstavlja takega zvodnika menda v dramatični akciji, je vsakomur jasno, da more imeti zvodnik opraviti le s punčkami, ki se podajajo. Ali je Stenica zvodnik ali ni, ali je speljal punčko k Alvarezu, ali je ni? Santa Fe zatrjuje, da jo je. Pa je le lagal in je ni speljal? Potem Stenica ne izvršuje v igTi naloge, ki mu jo je določil sam avtor. Tiste tri punčke so sploh zelo temne, nerazumljive eksistence. Iz enkratne predstave sem jih smatral — zmot- Prosvetno delo trebanjskega Sokola Trebnje, 3. • ofcjtobra. V sredo 21. m. m. se je vršiJla po daljšem preslediku poletnih počitnic seja prosvetnega odbora tukajšnjega Sokolskega društva, ki jo je vodil prosvetar br. Tratar in iz katere posnemamo, da je prosvetni odbor kljub počitnicam živahno deloval. Pred pri-če-tkom dnevnega reda je odbor počastil spomin pokojnega br. Alojzija Pavlina, ki je bil Sotkoiu velik dobrotnik. Prosvetar Je uvodoma izročil tudi pozdrave prosvetne šole v Novem Sadu ter pozdrave saveznoga prasvetarja br. Belajčiča ki podstaroste br. Paumkovića. Iz statistike posnemamo da je prosvetni odsek priredil med počitnicami 21 nagovorov pred vrstami, dalje dva izleta fn prosvetni večer. Savezno prosvetno šolo so v Ljubljani posečali sestre Ida Laberml-kova, Anica Kozjakova in br. Marjan Tra-«tsr (tudi kot predavatelj). Zvečer 17. septembra je bil v Trebnjem zažgan Tvršev kres v spomin lOOletnice rojstva Miroslava Tyrša. Pevski odsek je bil še posebno pridno na delu. Našfcudiral je niz narodnih pesmi, tako da je program zelo bogat Vaje so se vršile redno vsako sredo ob 8. zvečer v prostorih osnovne šole. Knjižnica razveseljivo napreduje pod skrbnim varstvom knjižničarja br. A/rnbrožica. Knjižnica šteje skupno 661 knjig m predstavlja 18.402 Din vrednosti. Čitateljev povprečno 63 na mjesec. Zanimanje za knjižnico raste in pričakovati je sedaj v zimski dobi še več čitate-ijev. Novinarski odsek tudi jako pridno deluje. — V dnevnikih »Jutro«, »Slov. Narod« ter v tednikih »Domovina« in »Sok. Glasnik« imamo od časa do časa poročila o dehi Sokola v Trebnjem. Poleg krajših člankov je izčrpno poročal o sokolskom delu v Trebnjem »Slov. Narod«. V nadaljnjem je odbor na predlog prosvetarja sklenil prirediti še v letošnjem letu 5 prireditev in sicer: Miklavžev večer, slavnostno akademijo 1. ah 17. decembra, dalje igro pod Tyr-ševo zastavo, silvestrovanje In pa radio sokoiski večer. V oktobru bo prvi prosvetni večer v jesenski sezoni, na katerem bo predaval prosvetar br. Tratar o vsesokol-skem zletu v Pragi Predavanje bo združene s slikami, ki so v ta namen že nabavljene. V prihodnjem leta proslavi društvo 2Retnieo obstoja in delovanja. V ta m no? — za s*punčke« ... Da priteče Volpi-na (= Lisička!) po pretepu in umoru k mrtvemu Lopezu, ne reče ničesar in le za-kriči, mi ni moglo biti dokaz, da Lisička ni >punčka« ... Zakaj v malem baskiškem mestu so pač tudi take punčke, ki imajo obenem ne 'e dveh, nego tudi še po več ljubimcev: za srce, za denarnico, za toalete itd. — za različne namene. Skratka: avtor sam me je zapeljal, da sem mislil, da je Lisička res lisička in da je Stenica res zvodnik. Alvarez ni bančnik. Dobro. Ali mu je bil bančnik le za model? Na poti k predstavi mi je neki igralec imenoval celo priimek tega modela, ki je bančnik. In original Lisičke je baje — po njenih fantazijah meraa — resnično doživel podobno ali isto situacijo z originalom Alvareza . . . Ljubljana je silno akustično mesto: vse sliši, ve in zve. In za vsako osebo v 2>Lo-pezu« kaže original. Tudi meni, ki se načeloma otepam čenč. Najrazličnejša tolovajstva sem videl jaz. a g. dr. Bartol izjavlja: *nič tolovajstva«. Lopez in Hasdrubal naskočita z mečem in batino Galbo, mu iztrgata menico iz Žepa in sežgeta. To ni tolovajstvo? — Ista Bartolova junaka pričakata Santa Feja, ga zgrabita sredi trga in prisilita, da jima da denar za krok. Iz nasprotnika izsilita denar, pa nista tolovaja? Takile nasilniki so dr. Bartolu boritelji za resnico in moralo? — Tako »odkrit in premočrten značaj« je vsak razbojnik, bi rekel Jaz. Borba za ljubi kruhek je najbolj naravna dolžnost vsakega človeka. Seveda za pošteno zaslužen kruhek. Da pa Lopezov kruh, zaslužen z brutalnim trganjem, smešenjem in osebnim žaljenjem tovarišev tekmecev, ni pošteno zaslužen, o tem ne more nihče dvomiti. Igra, v kateri se pi-satelji zmerjajo »pes!« »svinja!« itd., v kateri so predstavljeni kot besne zveri, ki se koljejo, ne more dvigniti pisateljskega ugleda. Posledica pa bo — še manje kruhka in še gr5e klanje. Drami nedostaje klica navzgor, etike, pogleda k idealu. Najbolj pravimo je sodil g. F. K.: »To ni etično, ampak agitatorsko delo ... mučna, lepote naga, osebna zadeva ... senzacija za literarne in kulturne slinarje. Tem osebam nagib ni etično strasten, ampak brezobzirno neokusen in je pesniško brez moči.« Dr. Bartol je imel dobro misel in pravilen namen. Tega ne taji nihče; res je, da so zelo gnile naše kulturne razmere. Pravilno jih je opisal v »Jutru«. Ali »Lopez« je ponesrečena drama. To smo izkušali dokazati vsi gledališki poročevalci, želim, da ima avtor dovolj svoje kritike, da se fe napak uči in napiše novo, dobro igro. Jaz jo pozdravim gotovo najbolj navdušeno. V Ljubljani, 1. oktobra 1932. Fr. G. bo prosvetni odbor sestavil kroniko društva, ki bo objavljena ob priliki 25Ietnice vsemu članstvu. Načrt dela prosvetnega odbora je zelo obrežen, posebno glede na predstojeće jubilejno leto društva, zato prosvetar pričakuje, da bo članstvo svojo nalogo v polni meri izpolnilo. Seja upravnega odbora se je vršila v petek. O tej bomo poročali v prihodnji številki. Zdravo! N. S. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek, 4. oktobra: Zaprto. Sreda, 5. oktobra: Marij. Red A. Četrtek. 6. oktobra ob 15. uri Vest Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Peiek, 7. oktobra: Lopez. Red C. * Prva repriza Pagnolove igre Marij bo v sredo dne 5. t. m. za abonma A. Pag-nol je v vsej Evropi priznan dramatik in imajo vsa njegova dela vedno velik gledališki uspeh. To velja tudi za Marija, ki je letos v našem dramskem repertoarju. Zasedba je ista kakor pri letošnji prvi vprizo-ritvi minole nedelje. Režija je dr. Gavello-va, ki jo vodi danes g. Bratko Kreft Predstava je za red A. Dijaška predstava v ljubljanski drami. Prva letošnja predstava bo v četrtek o*, t m. ob 15. uri. Vprizori se drama Vest Delo svetovnega repertoarja, ki je imelo pri nas izredno velik uspeh. Režija je Ciril Debevčeva. Zasedbo posameznih vlog javimo jutri. Opozarjamo, da veljajo za dijaško predstavo znižane dramske cene od 20. Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. Torek, 4. oktobra: Zaprto. Sreda, 5. oktobra: Fra Diavolo. Red Sreda. Četrtek. 6. oktobra: Hlapec Jernej. Red D. Petek, 7. oktobra: Zaprto. Fra Diavolo. Komična opera, polna prelepih melodij in slikovite instrumentacije je letos na našem repertoarju. Premijera je izvrstno uspela. Zasedba posameznih vlog prav dobra. Režija je Kreftova. Opero dirigira kapelnik Neffat Repriza Fra Dia-vola bo v sredo 5. t m. za stalni sredin abonma. Prva repriia opere Hlapec Jernej bo v operi v četrtek 6. t m. za red D. »SLOVENSKI NAROD*, 4m 4. oktobra 1832 07 Bita je skoraj že na cujn — pa je aipet vse izginilo. Držala je srečo v rokah, pa jo je izgubila. Mar ni bila to najhujša muka? Po takih neuspehih bi ne b^o čuda, če bi tudi najrx>gurrin ejš e mu upadel pogum. Helerrm pogum je cek) naraščal. Nien mož in sin sta živa, najdražje, kar taa na svetu, ji je ohranjeno. 2e ta zavest ji >e bila največja sreča. Obrnila se je na starega notarja grofa de Mandatna. Toda od njega ni zvedela nič novega. 2e pred dvema letoma rrru je bil grof naročil prodati njegovo posestvo io kupiti vrednostne papirje. In te mu je bdd notar poslal v Panamo. Od takrat ni imel z njim nobenih opravkov. Notar ni niti vedel, da se je vrnil v Francijo. Od notarja se je vračala Helena čez Elizejska polja. Stopala je počasi, zatopljena v svoje misli. Kar je zagledate krasno kočijo, ki se je bila bas ustavila pred palačo mornariškega ministrstva. Na kozlu sta čakala lepo obJečena kočijaž in sluga. V kočiji na mehkih blazinicah je sedela dama, oblečena zelo elegantno. Helena jo je videla samo od zadaj, njeno glavo, njene bujne, modrikasto-črne lase, štrleče izpcd elegantnega kfobučka. Kar je sluga skočil s kozla in spoštljivo odprl vratca kočije častniku, ki je bil prišel iz ministrstva. Castrrlk je sedel k mladi dami in kočija se je obrnila proti Heleni. — Carmen! — je kriknula Helena vsa iz sebe od presenečenja. Toda njen glas se je izgubil v drdra-nju kočije in obstala je nepremično na svojem mestu, izbuljenih oči, krčevito oprijemajoč se vrat bližnje krčme. V častniku v uniformi poveljnika husarskega eskadrona je spoznala Roberta d' Alboiza. Spoznala je pa tudi elegantno damo. Bila je Carmen. Njeno presenečenje je bilo nepopisno. Robert d* AJboize in Carmen! Toda Carmen je mrtva! V »Uradnem listu« je bil -^nam onih, ki so bili padli med uporom kaz-nencev v Cayenni. In med njimi sta bila tudi Carmen in njen mož. Helena se je informirala takrat ceio v ministrstvu, kjer so ji strašno vest potrdiiM. ki čeprav ji ie bila Carmen prizadejala toliko gorja, je Heleno njena tragična smrt zelo pretresla. • Morda je btla zdaj žrtev halucinacije ali pa je bila neka tuja ženska ta-fco presenetljivo podobna njeni svakinja? Ne, saj je predobro spoznala oba! No, m se zmotila. Bila sta res Robert d' Al-botze in Carmen. Ta nemožnost je bila živa resnica. Mislila je, da zblazni. Zblazni od groze... Kaj pa, če se je vendarle zmotila? Ali pa zblazni od radosti... Svidenje z nftma. Robert in Carmen skupaj !... Morda sta celo poročena. Tako bi bila njena nedolžnost najhitreje dokazana. Tudi o Ramomi bi zvedela, kje je. In Ramon bi obžaloval svojo krutost, vrnil bi ji svojo ljubezen. Potem bi tudi Milčka znova objela. Najti ga bi ne bilo težko. Častnik... V ministrstvu, od koder je prišel, bi ji gotovo lahko povedali, koe stanuje. Vstopila je, toda pisarne so se že zapirale. Nobene informacije nd mogla dobiti. Rekli so jih, naj pride drugi dan. Helena se je vrnila v Moisselles... oči so ji žarele od sreče, srce ji je moč- no utripalo od mam. aamo oo On jo ie teči od sreče. Jutri bo že vse urejeno. Paail Vemier jo je čakal Helena mu je takoj povedala, kakšno presenečenje je doživela. — Srečno ttMMfe... Končno se me je usoda usmilila. Čeprav govori vse za nasprotno, čeprav je bila Carmen ina smrt uradno razglašena, sem prepričana, da še ždvi... Saj sem jo videla, dobro videla... Morda je bila pomota v brzojavki, naštevajoči imena žrtev upora. bi vsa srečna je pravila Paslo, da bo kmahi zopet imela moža in otroka, da se bo lahko vrnila k toplemu domačemu ognjišču. Vsaka navdušena beseda mlade žene je bila nož v srce Paula Vemaera. Izgubljal je upanje, da ga končno vendarle vzljubi... če ne takoj, pa pozneje, morda na stara leta... Izgubljaj je to upanje, z njim pa tudi tiho, skrito srečo, da je smel Heleno oboževati, da jo je smel tolažiti in bodriti. Toda bil je mož. Nasmehnil se je, videč Heleno srečno. — Jutri zjutraj, — je dejal, se odpeljem v Pariz in vam preskrbam čislo v gospoda d' Alboiza. Zvečer sta šla na izprehod v gozd. ki se je razprostiral okrog naselbine. Helena je govorila in govorila, vesela, skoraj srečna — prvič po dolgem času Paul jo je gledal z očmi, ki je v njih komaj zadrževal solze. In oba sta bila na videz tako srečna, da ju je gospa notarjeva zaničljivo pogledala, ne da bi ju pozdravila. Naslednjega dne, ko je sprejemala goste, je pa dejala gospe eksekutorjevi. — Pomislite, snoči sem srečala zaljubljenca, tesno objeta sta se izpreha-jala po gozdu ... Strašno... In kako srečna sta bila! Ločena je najbrž zvedela, da ji je umrl mož... Gotovo sta govorila o svoji svatbi! VII. IZPOVED. Kakor sta bila sporočila pismeno grofu Mondauru, sta prispela Robert in Carmen v Pariz im sta že nad mesec dni stanovala v krasnem hotelu v okraju Monceau. Njuno domovanje je bilo opremljeno zelo preprosto; bilo je v njem samo najpotrebnejše, kar rabi višji častnik, ki ima nekaj pod palcem. Edino razkošje so bile staje. Roben je bil velik prijatelj lepih čistokrvnih konj in tudi Carmen je bila navdušena za nje. Ramor se je spočetka sicer branil, končno je pa le sprejel vabilo ter se nastanil pri svaku in sestri... Njegove sobe so bile v pritličnem krilu hotela. Tu je bila tudi jedilnica, biljardna soba, velik salon in knjižnica. Tu je delal Robert, ki je imel dela čez glavo. Carmen je bila zelo navdušena za novo življenje. Sicer je pa tudi lahko bila vesela, saj je bila Parižanka od pete do glave, pa je morala tolfko let živeti tam doli na koncu sveta. Po teh dolgočasnih letih se je pa naenkrat vrnila v Pariz, v vrtinec svečanosti, gledališč in velikega sveta. In bila je žena, oboževana Robertova žena. Ni ji bik> treba več zarde-vati pri misli nanj, ni ji bilo treba več drhteti od strahu ali sramu pod njegovimi poljubi. Vpričo vseh je lahko bila ponosna nanj. samozavestno je lahko dvigala glavo, če ga je todo pohvalili, vsa srečna se je mogla smejati videč, kako visoko ga cenijo predstojniki, kako radi ga imajo tovariši in kako globoko so mu udani podrejeni. Da, zares, bila je srečna, zelo srečna. — Tako sem srečna, da sama ne vem, kam bi s toliko srečo, — je dejala nekega dne Ramonu. Ramon se je prijazno nasmehnil. Dočim je bilo sestrino življenje polno sreče in zadovoljstva, je prenašal on najstrašnejše muke. Problem histeričnega obolenja Nekaj primerov, U pričajo, kako važno vlogo lahko Igra Človekova podzavest * Biolog Huxley in romanopisec Wetts sta posvetila veliko pozornost problemu histerae. Histerija je prav taka bolezen, kakor je spalna bolezen, čeprav povzročajo eno mikrobi, drugo pa duševni konflikti. Histerični znaki so znak naše podzavesti in naSa podzavest jih često*rabi, da nas zadrži pred nečim, česar ta ali oni del naše prirojenosti noče storiti. V knjigi »Nevrotična osebnost« opisuje dr. Gorgon primer mladeniča, ki se je vrnil po vojni v Anglijo z ohrome'o roko. Prsti so mu bili otrpli, tako da ni mogel gibati z mirni. Fant je bil ujet v Nemčiji in roka mu je otnpni'a. ko mu ie padel na njo kos železa. Iz-lečiii so ga s petminutno razlago in sugestijo brez hipnoze. S prsti ie gibal potem, kakor da so bili vedno zdravi. Fant je reagiral proti delu v ujet-niškem taboru. Protivilo se mu je delo za sovražnike njegove domovine. Zato je delal težko in delo mu je bi'o neprijetno. Pripetila se je nesreča, na roko mu je padel kos železa :n mu nekoliko stisnil prste. Tu ie nascosfcila podzavest in se oprijela za '.zgr>vor Drikladne prilike, da bi se de'o sp'oh opustilo, pa je dala oobudo, naj ostane roka hroma, kakor bi mogel storiti to hipnotizer. Zavest o tem ničesir ne ve. Ona ve samo, da so prsti ohromeli. Ohromelost je resnična, toda histerična. Zdravnik bi simuliranje odkril v nekaj minutah. Fizično ;e re-mogoče ohromelost obdržati. Tu *.ahko poseže vmes samo sugestija, ki s pomočjo podzavesti obvlada telesne funkcije. Izmed drugih primerov, ki jrh navajata HuxJey m VVells, naj omenimo samo še onega seržanta iz svetovne vojne, ki je dirjal z važnim poročilom na motociklu, pa ga je zadela sovraž- ni granata. Cez nekaj ur je opazil, da je na morski obali dobrih sto mi\j od bojišča, pa se eksplozije granate sp>oh ni spominjal, niti ni vedel, kai se je bilo zgodilo z njim. Ves obupan, da n storil svoje dolžnosti, se je sam javil vojaški policiji. Pozneje se mu je pa med hipnozo v bolnici vrnil soonrn. Spomnil se je, kako je naglo vozil, da bi čim prej prišel iz območja nevarnosti. Prirojeni strah, ki ga je dolgo zaiiral v sebi, je dobil nadvlado v hipu, ko je bil njegov lastni »jaz* omamljen in je ločil od njega vse sponune ua preteklo eksistenco ter vsak čut dolžnosti. Cim je pa prišel iz nevar-costi. je prenehai pritisk nagona sa-n oohrane in normalni »jaz« je lahko dobil nadvlado. Ali pa primer vojaka, ki se je sklonil, da bi pobral bombo, pa je bomba v naslednjem hipu eksplodirala. K sreči ni bil ranjen, pač je pa obstal široko odprtih ust in iz njih molečega jezika, nobenega glasu ni mogel več spraviti iz sebe in čelgusti ni mogel več premikati. Hotel si je olajšati občutek groze z instinktivnim krikom. Pri tem je pa izgubil oblast pad glasovnim mehanizmom, kar je bifla najbrže naravna reakciia na velik strah in grozo. Jezik in usta je čez nekaj ur zopet obvladal, toda histerična nemost je ostala. Tud5 pri najplemenitejših in naj-rahločutnejših značajih lahko deluje podzavest kot nasprotnik zavesti. Čim bolj zatiramo naravni instinkt, tem globlje tiči konflikt in tem težge ga je spraviti na dan. Mc. Dongall primerja nekatere znake histeričnih obolenj z znaki hudičeve obsedenosti in nobenega dvoma ni, da so bili ljudje, ki so jih smatrali v starih časih za obsedence, v resnici žrtve histeričnega obolenja. Ameriški pustolovec na Dunaju Pred dvema tednoma je prispel na Dunaj iz Detroita navidezno bogat Američan, ki se je izdajal za župnika luteranske cerkve v Detrortu, Szonta-gha. V hotelu se je seznanil z nekim dunajskim hišnim posestnikom, ki ima izredno lepo hčerko. Z dovoljenjem njenih staršev jo je povabil v gledališče in že čez štiri dni ji je izjavil, da jo namerava zasnubiKti. Dekle je bilo zelo presenečeno in je hotelo govoriti s starši, predrto bi mu odgovorilo. Američan je napravil na njene starše dober vtis in tako sta se z očetom domenila glede podrobnosti poroke, čeprav oče ni dvomil o iskrenih namenih svojega bodočega zeta, je vendar opozoril nanj svojega odvetnika, ki se je obrnil brzojavno na škofa v New Yorku s prošnjo, naj mu pošlje informacije o župniku Szontaghu. Naslednjega dne je prišel odgovor, da škof ne more dati o možu ugodnih informacij, Točnejše podatke da lahko dobi odvetnik na madžarskem konzulatu v Montrealu. Kmalu je prišel tudi odgovor iz Montreala, da je dozdevni župnik nevaren pustolovec, ki so o njem pisati vsi ameriški listi. Mož ni svečenik, temveč je bil samo cerkovnik. V Ameriki je zakrivil mnogo sleparij iti je že oženjen. Pustolovec se je ta čas mirno pripravljal na ženitev, obenem se je pa pogajal z raznimi poslovnimi ljudmi v zadevah, ki niso imeli z njegovo ženi-tvijo nič skupnega. Tako se je pogajai tudi glede nakupa nekega hotela. Bo- dočega tasta je hotel pregovoriti, naj se udeleži te dobičkanosne transakcije. Ko je pa dobil oče lepe neveste o Američanu točne informacije, je prepovedal svoji hčerki sestajati se ž njim, ovaditi ga pa ni hotel, ker se je bal škandala. Pustolovec je kmalu izginil z Dunaja, pa ga je policija v Kani ži aretirala. Angleški prestolonaslednik in knjige Angleški prestolonaslednik ima v Londonu v svoji palači kntfžrjieo, kjer je zbranih do 8000 zvezkov. Največ je v prestolonaslednikov! knjižnici potopisov, kar ni nič čudnega, kajti princ sam z navdušenjem potuje po svetu in se zanima zlasti za opise daljnih, neznanih krajev, posebno notranje Afrike. Poleg tega so princu pri srcu tehnična dela in razprave o avtomobilizmu, posebno se pa navdušuje za letalstva. Sam je izurjen pilot in ima več letal. Nima pa rad romanov, a novel in pesmi sploh ne čita. Če že zaide na polje abstraktnega, se zanima za spi-ritizem, ki se je zadnja leta v AngKji zelo razmahnil. Sfkrivaj je baje prisostvoval mnogim spirJtističnim zborovanjem. Tudi knjigam iz te stroke posveča mnogo pozornosti, najbotj pa ceni krasno vezane knjige, opremljene z njegovim srebrnim grbom. V krasno vezanih in z grbom opremljenih knjigah je zbrana literatura o princu samem, članki o njem so v Angliji zek> pogosti. Vsako leto se nabereta dva zvezka, ki je y njih 1400 izrezkov iz novin. Največ jih je iz onih let, ko je princ potoval po daljnih deželah, kajti takrat so pisali vsi listi o njem. Po Časniških poročilih bi se bil moral angleSki prestolonaslednik najmanj že 40 krat oženiti in listi so mu naprtili že nad 40 nevest. Princ je pa vse izkuštrjave premagai in ostali so mu samo izrezki od teh »zarok«. Nevaren slepar pod ključem Berlinska policija ie aretirala te dni po vseh velikih evropskih mestih zasledovanega zločinca, ki je spravil med drugim tudi portugalsko republiko v težak finančni položaj. Gre za Gustava Adolfa Henniesa. ki pa policija o njem domneva, da se piše v resnici Doring in da ie doma iz Hes-sena. Mož je bil zvedel, da je dobila neka velika angleška tiskarna pred leti iz Portugalske naročilo, naj natiska večjo količino bankovcev in da je tiskarna vse potrebne tiskarske pripomočke obdržala za morebitno ponovno tiskanje bankovcev. S pomočjo visokih državnih uradnikov, ki so že vsi obsojeni, in ponarejenih dokumentov, se ie sleparju posrečilo pripraviti tiskarno do tega, da je začela ponovno tiskati portugalske bankovce. S pomočjo svojih prijateljev je spravil Hennies bankovce v Lisabono in na Portugalskem so se naenkrat pojavili milijoni, ki niso bili kriti. Vlada si ni vedela pomagati, valuta se je zdela omajana, dokler se ni posreči'o izslediti enega Hermiesovih pomočnikov. Portugalska republika je tožila londonsko tiskarno - zahtevala 13 milijonov mark odškodnine, ki jih je tudi dobila. Hermies «■» imel mnogo denarja in posrečilo se mu je odnesti pete v inozemstvo, zdaj so ga pa v Berlinu zasačili. Iz Celja _e Otvoritev nov© porodnišnic«, ki se je bodo udeležili številni odlični gostje, se bo vršila v nedeijo 16. t. m. ob 9. dopoldne. Nova porodnišnica je eno najmodernejših poslopij te*vrste v državi. _ Pomožna akcija sa brezposelne. Ožji, eksekutivni odbor za pomožno akerjo za zaposlitev in podpiranje brezposelnih in re-vežev v celjski mestni in okoliški občini je imel v ponedeljek 5. t. m. zvečer sejo. v kateri je bil izvoljen za predsednika akcijskega odbora magistratni ravnatelj g. bic, za podpredsednika pa g. Stermecki kot zastopnik delodajalcev in g. Oaet kot zastopnik delojemalcev- Po dolgi, zanimivi debati je bilo sklenjeno, da naj industrija prispeva v odstotkih iste vsote za pomožno akcijo kakor delavstvo in namešcenstvo. Delavci, ki niso zaposleni ves teden, naj bi prispevali le polovico tega. kar bi prispevali delavci, ki delajo ves teden. Industrija bi za delavce, ki jih ne zaposluje ves teden, prispevala tudi samo polovico tega, kar bi dala za polno zaposlene delavce kot prispevek od izplačanih mezd. Ker so trgovci izjavili, da bi prispevali polovico manj nego industrija (kar bi veo akcijo resno ogrožalo), s« bo vršil v četrtek 6. t. rtu ob 15. v sejni dvorani na mestnem načelstvu sestanek zastopnikov industrije in trgovcev, na katerem bosta določili vi Si no oz. odstotek prispevkov. Najprej bo dala industrija pa tudi druge pridobitne panoge akontacije na račun podpor, da se takoj omogoči priče tek pomožne akcije. —c Izgubljeno in najdeno. V nedeljo 2-m. popoldne je bila pod Starim gradom izgubljena ženska ročna torbica s 50 Din gotovine, zlato žensko verižico, ključem, robcem z monogramom A. F. in raznimi listinami; dne 30. septembra zvečer pa je >ila najdena na Aleksandrovi uhci zlata double moška verižica in obesek z monodramom T. J, Pred sodiščem. Sodnik: Kako to, da ste ukrađTi denar, draguljev pa ne? — Križ božji, gospod sodfmk, zdaj pa še vi začendate s tem, saj sem jih že od žene na ta račun dovoft slišal! Konec razmišljanja h dejanjem! Zadnji dnevi za nakup srečk državne razredne loterije so ta! Tudi Vam je namenjen dobitek od ogromnega iznosa Din 64 milijonov, ki jih bo državna razredna loterija v novem kolu razdelila svojim igralcem. Le srečka Vam je za to potrebna. Kopiti jo morete v vseh podružnicah »Jutra« v Mariboru, v Celju, v Trbovljah, v Novem mestu In na Jesenicah. V Ljubljani jih dobite v obeh oglasnih oddelkih »Jutra« in v Zadružni hranilnici r.Licz^ Ljubljana, Sv. Petra e. 19 Fotoamater jetn Izdela v S URAH vse. Foto Josip Pogačnik, LJubljana, Mestni trg 571. 97/T IVAN MAGDIC krojač Ljubljana, Gledališka ul. št- 7, se priporoča za jesensko sezono. 3694 BRZOPOPRAVTJALNICA popravlja čevlje hitro in poceni — Ljubljana, Selenburgova ulit- 4, dvorišče. 9 l/T STANOVANJE dvosobno, kuhinja, event. tudi kabinet išče zakonski par brez otrok. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod > Mirna stranka 3655«. Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKEB, LJubljana, Sv«. Petra cesta 14. 72/T GOSPODINJE! Danes velika razprodaja bosanskih čespelj £ kg Din 1.25 v zabojčkih od 10 kg naprej« „PRODA" družba, Prečna ulica št. 6 (DVORIŠČE) SMUČARJI Pripravili J po Din 90.— par. Opozarjamo, da je ▼sa popravila, katera izvriimo v naj-krajcem času, solidno, hitro! ,ALPIN A' d. z o. z. LJUBLJANA, Masarykova c 14 Stane šporn