it 109.
V  Gorici, v četrtek dne 26. septembra 1907.
Ut,aja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ;• jjtotc ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti ;' jfjaiuia ali v Gorici na dom poSiljana:
Tečaj XXXVII.
jjjjniCne številke stanejo 10 vin.             -
SOČA" ima naslednje hrome priloge': 08*^i<L
letu „KaLipot po Soriškem in GradilCanskem" in
| uiipot po IJabljani in kranjskih mestih", dalje dva
'*   r k tu ..Vozni red železnic,  parniko? in poštnil
\0"ier «"esefn0 prilogo »Slovenski Tehnik".
VaroCaino sprejema apravntštvo v Gosposki ulici v. 7 I. nadstr.' v-»Goriški Tiskarni« JL. Otkv&Sek [L naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah Ce ,i*no 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, H-krat I'2 v vsaka ,yj. Večkrat po dogodbi. Večje Črke po prostoru. — „ Reklame inspisi v uredniškem delu .30, v vrsta. Za 0o in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za narod, ey:> >odo in napredek U   Dr. K Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v Gospoa'i ulici St. 7 v Gorici v I. nad ti. Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od iS. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Up ravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo  v  dolokrog  uredništva,   naj  se  pošiljajo   le apravništvn.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoBe« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»SoBa« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schivarz v Šolsk ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lebau na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališSni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, L Hovansk v Korenski ulici lt"38T-" ^"^^IH^&u^liimim na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tftlsfon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A{ GabrSček (odgov. J. FabČič) tiska in zal.
iii Tini red in „Borica".
Spomladi smo čitali v protestu „Slo-proti novemu volilnemu redu med drugim u-le:
„V >j 4., odstavku IV. novega deželnega [ -eda je določeno, da dež. zbor naj šteje še-tero poslancev iz splošne volilne skupine. V j K), volivnega reda navajata se dva vo-:vna okraja v tej skupini, in § 12. volivnega i reda določuje, da vsak volilni okraj te skuplBe jtoli tri poslance.
V tej določbi tiči velika krivica,  ki se
onemu volilnemu okraju v primeri z jragim: kajti prvi volilni okraj šteje po uradni Seivi z dne 31. decembra 1900. domačega jrebivalstva le 88.000, drugi pa 137.000 duš, i obema je namenjeno enako število poslancev, ¦amreč 3, tako da v prvem volivnem okraju prišel u& 29.300 prebivalcev en poslanec, drugem pa na 45.700, Za to razliko in firivico ne navaja novi volivni red uikakega fulojja, ker ga tudi ne more navesti. A oponi-Eiti jo, da v prvem volivnem okraju je z *.00O Italijani pomešanih 5.(500 Slovencev v :estu goriškem, v drugem volivnem okraju is biva 137.000 Slovencev brez znatne i tamilsko primesi.
Očividno je torej, da po novem volivnem ra se godi velika krivica slovenskemu življu v /rilog italijau.„<jmu, ne da bi mogel kdo trJiti, da imata na tem svojo korist avstrijska diel ali državni interes. Slovenski živelj je cškodovan po sedanjem volivnem redu v v s e h velivnih skupinah; a novi volivni red prizadeva ca krivico še v splošni volivni skupini. Tu ni Kjvora o tem, da se uvaja splošna in enaka Tolivnapravica, marveč poostruje se stara krivica z novimi določbami, ki delajo krivico le še bolj občutno & kričečo, nego je bila do zdaj."
'iako spomladi — sedaj jeseni pa •svi „GoricaB glede novega volilnega reda Številki 77. tako-le: „Uemu ta divji " i k;- Kaj je pa tu tako groznega? aj se je  spremenilo na slabše"V
spomladi prej je pripovedovala o veliki »¦ivici,  povedala je,  da  se  poostraje  stara
krivica z določbami, ki jo delajo Še bolj ob« Catno in kričečo, sedaj pa ne ve nič v tč o tej krivici, marveč celo vzdihuje nekako ogorčena : „Kaj se je spremenilo na slabše'? Kaj je tu tako groznega"'/
Že iz tega vidi vsak razumnik, kako grdo sleparsko igro igra „GorieaH glede volilnega reda. Ravna se po starem klerikalnem geslu: kakor kaže! Spomlad jej je kazalo obsojati volilni red, sedaj jeseni jej kaže braniti ga. In res ga brani ter se celo zgraža nad onimi, ki ga še vedno obsojajo, spomladi in jeseni.
Iz citovanega je razvidno vse rokovnjaško sleparstvo klerikalcev, tako da ni treba zopet citovati Že ostalega protesta „Sloge" iz spomladi, katerega smo tačas že priobčili s komentarjem.
DOPISI. Iz goriške,okolice.
12 Vrtojbe. (Veselica 2 9. s o p t. t. 1.)
— Kakor že naznanjeno,- priredi naša podružnica družbe sv. Cirilu in Metoda svojo veselico dne 29. septembra, katere čisti 'običek je namenjen ves za to prekoristno in za obstoj slovenskega naroda velevažno družbo.
Nobena država, nobena poiitična strauka, noben narod, in tudi posameznik ne, ne dospe drugače do uresničenja svojih nad, —dozmage, kakor s svojo lastno notranjo silo, s svojo lastno energijo. — Tega pa ne more dobiti nikjer drugje, kakor v izobrazbi in v omiki. To zopet pa dajejo le šole in sicer šole, kjer se poučuje v materinščini, v milem narodnem jeziku. Na kratko: da se narod izobrazi in izomika, mu je treba pred vsem narodnih šol, v katerih poučujejo in vzgajajo mladino narodno zavedne moči v narodnem duhu. Tega pa nam zatiranim Slovencem manjka, posebno pa našim milim bratom na meji. Kajti oni, ki nam bi morali to dati, kakor je njih sveta dolžnost, se branijo na vse ktiplje in pretege. Zato moramo skrbeti Slovenci sami za narodno šolstvo, v katerem se poučujejo naši otroci v mili slovenščini, v katerem se navdu-
li jejo otroška srca za slovensko domovino, za uikod slovenski, iz kojih izidejo naši otroci kot navdušeni narodnjaki in zavedni Slovenci.
Na severu skuša nemški medved s nŠul-ferajnom" in s „Siidmarko" požreti nedolžno slovensko dečo, na jugu pa nastavlja laški volk z nLego nazionale" svoje zanjke, da bi vjel katerega slovenskega otroka. Torej nevarnost na severu, nevarnost na jugu za naš narodni obstoj.
Kot protitežje proti tema zverinama smo ustanovili Slovenci »Družbo sv. Cirila in Metoda", katera še precej vspešno odbija atentate na našo deco in jo ohranja slovenskemu narodu. Kdor je torej res pravi Slovenec z vsem svojim bitjem in žitjem, komur ni slovenstvo le prazna fraza, kdor noče biti le navidezen rodoljub, ta bo vsak podpiral to družbo.
Glavno vodstvo pošilja okrožnice svojim podružnicam, naj pobirajo doneske, naj prirejajo veselice v korist družbe, ker potrebo so vedno večje in nujnejše. In naša podružnica se je prva odzvala temu apelu izmed podružnic v goriški okolici. Da bo vspeh prireditve v moraličnem oziru dober, za to jo že preskrbljeno na vse strani. Mili glasovi slovenske pesmi, očarujoči zvoki ljubkih tambu-ric, dve šaloigri najboljše vrste... pa kaj bom vse pravil, saj objavimo spored prihodnjič. Da pa ne zaostane gmotni uspeh za moralnim, to je pa odvisno od Tebe, slovensko čuteče občinstvo. Meščan in okoličan pridi v Vrtojbo na veselico t —
Kakor smo Čitali v cenjeni „Soči", se vdeleži i „GoriŠki Sokol" korporativno naše veselice. Druga društva posnemajte ga in pri-hitite mnogoštevilno k nam. Zberimo se pod okriljem sv. Cirila in Metoda v močno armado! Združimo se v nepremagljivo falango pod njuno zastave za blagor in napredek naroda slovenskega!
Na svidenje v nedeljo v Vrtojbi! Na zdar! —
Iz Brd. (Novo šolsko poslopje v Kozani.) — Dne 15. tek. m. se je izvršil na slovesen način blagoslov in predaja novega šolskega poslopja v Kozani. Ob 9. uri je bila slovesna sv. maša, pri kateri sta bila prisotna
tudi visokorodni gospod dvorni svetnik grof Attems in gospod šolski nadzornik Franjo Finžger. Po končani sv. maši se je vila od cerkve dolga procesija proti novi šolski stavbi. Ko se je tam cerkveni obred izvršil, je visokorodni gosp. grof v lepih in vznesenih besedah orisal namen ljudskega šolstva ter izročil ključa šole gospodu nadučitelju Gradniku. Nato govori obširno domači gospod vikar Vuga istotako o namenu šole, zlasti je poudarjal, da temelj šole je vera, in da le iz šole, katera sloni na verski podlagi, postanejo dobri mladeniči, možaki, dekleta in žene ter pravi patriotje; nasprotno pa, da brezverske šole vodijo y anarhizem i. t. d. (Kaj primernejše ni mogel govoriti ? Ur.)
Gospod šolski nadzornik polaga v krasnih besedah prisotni mladini in starišem na srce veliki pomen šolskega pouka ter priporoča tesnost med stariši šolske mladine in učitelj-stvom, da bode šolski pouk uspešen.
Gospod nadučitelj Gradnik se v obširnem govoru zahvali gospodu grofu, šolskemu nadzorniku na postavitvi novega šolskega poslopja ; spomni se tudi najvišjega zaščitnika šolstva, presvitlega cesarja, na kar je šolska mladež pod vodstvom gospice učiteljice Prinčičeve zapela cesarsko himno.
Župan Obljubek se zahvali v imenu občine ces. kr. okrajnemu šolskemu svetu, oso-bito predsedniku istega, gospodu dvor. svet. grofu Attemsu ter gosp. šolskemu nadzorniku Finžgerju, za postavitev prekrasnega šolskega poslopja, toplo priporočujoč, da bi se čim prej v Kojščanski županiji postavila, tam kjer je treba, primerna šolska poslopja.
Nato se je slavnost končala in občinstvo si je ogledalo notranje prostore nove šole. Ta nova šola, smelo se trdi, da je edno naj-krasnejših šolskih poslopij v goriškem šolskem okraju.
Kot podjetnik te šolske gradbe je bil znani zidarski mojster Valentin Vuga iz Kozane, kateri je delo jako okusno in lično izvršil, za kar zasluži javno priznanje in zahvalo.
Pri tej slovesnosti, kakor je že „Soča" poročala, se je ponesrečil 23-letni mladenič in zidar Karol Valentinčič iz Kozane. Nesreča izvršila se je tako-le:
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
^ »Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: ==   ALEXANDRE  DUMAS.   =
(Dalje.)
—  Gospod, pravi gospica d' Aubignč, obrnivši se B* Scarrona, kakor bi se hotela tudi ona vdeleži ti razgovora, ki ga je imel ta z mladim vikomtom, kaj ne °^udajete prijateljev ubogega Voitura ! Čujte vendar, bko ga obirajo, dočim ga navidezno hvalijo! Prvi ^ odreka pristna Čuvstva, drugi poezijo, tretji ori-Shalnost, četrti komiko, peti neodvisnost, šesti... Eh, a°i Bog, kdo ve, Če mu bodo sploh kaj pustili, temu »slavnemu možu*, kakor se je izrazila gospica Scuderv.
Scarron se je začel smejati, Raoul tudi. Lepa In-"'jka se je sama čudila učinku, ki ga je napravila P°vesila je oči, in njen izraz je bil zopet tako naiven s&kor poprej.
—  Duhovita ženska, pripomni Raoul. Athoa, ki je stal še vedno v kotu pri oknu, je
gedal ves ta prizor z izrazom zaničevanja na ustnah. Oh ~~ PokiiMte, prosim, grofa La Fere, pravi gospa hevreuse koadjutorju, govoriti moram.ž njim. j — Jaz pa moram vzbuditi mnenje, da ne govorim , »Jim, odvrne koadjutor. Ljubim ga in občudujem, p Poznam njegove stare zgodbe, vsaj nekatere • toda zdraviti ga ne mislim prej nego pojutrišnjem zjutraj.
—  In zakaj pojutrišnjem zjutraj ? vpraša gospa Chevreuse?
—  To izveste jutri zvečer, odvrne koadjutor ter se nasmehne.
—  V resnici, dragi Gondy, pravi vojvodinja, vi govorite kakor Apokalipsa. Gospod Herblav, pravi nato, obrnivši se proti Aramisu, bi li hoteli biti nocoj še enkrat moj sluga?
—¦ Kako morete vprašati, vojvodinja! odvrne Aramis; nocoj, jutri, vedno, samo velite!
—   Torej mi poiščite grofa La Fere, rada bi govorila ž njim.
Aramis se je približal Athosu ter se vrnil ž njim.
—  Gospod grof, pravi vojvodinja te izroči Athosu pismo, tu imate, kar sem vam obljubila; najin varovanec bo izvrstno sprejet.
—  Milostna, odgovori Athos, srečen je, da vam more biti za kaj hvaležen.
—  Zaradi tega Vam ga pač ni treba zavidati, zakaj jaz moram biti hvaležna vam, da sem ga spoznala, odvrne vojvodinja poredno, z nasmehom, ki je spominjal Aramisa in Athosa na Marijo Michon.
Nato se je dvignila ter vprašala po svoji kočij Gospica Paulet je že odšla, gospica Scud<šryt je ravno odhajala.
—  Vikomt, pravi Athos Raoulu, pojdite za gospo vojvodinjo Chevreuse; prosite jo, da jo smete spre miti po stopnicah in ko r.e ločite, se jej zahvalite.
Lepa Indijka se je približala Scarronu, da se po slovi od njega.
—  Kaj že odhajate? vpraša Scarron.
—  Kakor vidite, sem med zadnjimi. Če imate kaj
novel Voiturovih, prosim, blagovolite mi jih jutri po slati, posebno Če so dobre.
—  O, sedaj lahko umrje, pravi Scarron.
—   Kako to ? se začudi delica z žametastimi očmi.
—  No, seveda! Njegov slavospev je že gotov. In ločila sta se smeje.  Deklica se je še obrnila
sočutno na ubogega hromca, in ubogi hromeč je gledal za njo z zaljubljenimi očmi.
Polagoma so se razhajale gruče. Scarron se je delal, kakor da ni zapazil, kako se nekateri gostje ta-jinstveno govorili med seboj, da je prišlo za nekatere nekaj pisem, da je imela soareja nekak skriven namen, ki se je zakrival pod hrupnim razgovorom o literaturi. Toda kaj je to brigalo Scarrona? Sedaj se je pri njem lahko svobodno zabavljalo: od tega jutra ni bil več kraljičin bolnik,  kakor je bil dejal poprej.
Raoul je bil spremil vojvodinjo do kočije; ko se je vsedia vanjo, mu je ponudila roko, da jo poljubi. Potem pa jo je prijela jedna tistih njenih čudnih muh, zaradi katerih je bila tako oboževana in tako — nevarna : sklonila se je k Raoulu, ga poljubila na čelo ter rekla:
—   Vikomt, naj vam prinesejo moje želje in ta poljub vso srečo!
Potem ga je odrinila lahuo od sebe ter velela kočijažu, naj pelje v hotel Luynes. Kočija je oddrdrala; gospa Chevreuse je še zadnjič namignila Raoulu skozi okno, in ta se je vrnil ves zmeden v sobo.
Athos je razumel, kaj se je pripetilo, ter se nasmehnil.
(Dalje pride.)
Ponesrečenec je držal papirnato patrono v levi roki, katero je velel prižgati Martinu Medveščeku s Kanalskega. Slednji je res ono patrono z vžigico prižgal ter velel ponesrečencu, naj hitro vrže patrono od sebe; ko je Valentinčič hotel patrono v zrak vreči, je ista v trenotku pritiska eksplodirala in roko mladeniča razstrelila tako hudo, da so mu morali v bolnišnici 4 prste odrezati.
Visokodni gospod glavar je sam ponesrečencu roko izpral in obvezal, za kar mu bodi za ta blagodušni čin izrečena srčna hvala.
Iz Gorice.
Župan Piiltei - wll padpirilic ubogih. -
Neki udovi, bivajoči v Gorici, katere mož je Jl>iUz.llihemberga,Je...bito._pM^.?i»_...^_^ čine »velika" podpora v znesku 10 K za oskrbovanje štirih nedoraslih otrok, katerih najstareji je imel takrat 15 let. To podporo bi moral poslati župan Pavlica vsaki mesec po poŠti; ali ubogi človek, preobložen z delom, je velikokrat pozabil poslati znesek, tako da je morala uboga gospa spominjati ^dobrotnika" pismeno po dva ali trikrat, naj pošlje njeno od starešinstva ji podeljeno svoto, ali pa čakati na priložnost, da je prišel v Gorico; seveda je morala tedaj udova zapustiti delo in ga loviti po mestu. Ko ga je našla, je s trudom spravila iz njega zakas-njeno svoto, kakor da bi dajal on to iz lastnega žepa, ne pa iz občinske blagajne. Ko ji ni hotel dati denarja, mu je rekla, da ona ne vpraša denarja zase, ampak za otroke. Ko tudi to ni omehčalo »usmiljenega* srca očke Pavlice, mu je rekla, da pošlje otroke v Ri-hemberg, da bi jih tam vzdrževali. On ji je pa velikodušno odvrnil: »Le pošljite jih, saj so dovolj veliki za krave past; (eden je bil v nižji, najstarejši pa v višji gimnaziji) pridite tudi vi, vam damo že dovoljenje, da boste lahko od hiše do hiše prosila." Zopet drugič pa ji je rekel ta »vrli" pristaš cerkve: BKej ne dobiste nobenga, sej ste še fejst, zakej se ne uoženeste, pridte če gor, je nadaljeval ta »vrli narodnjak", sej Vam nejdemo anga Ta-ljana, ki jih imamo zdej puhno tam gor."
Svoto ji je dajal z lepa aH z grda do Velike noči preteklega leta; kar hipoma jo je pa ustavil.
V tem času oboli udova od prevelikega truda in napora, poslala je zato svojega 12-letnega sina v Rihemberg z nado, da vsaj mladi deček omehči srce našega Pavlice. Čakal ga je do približno 9. ure zvečer, in ko-nečno ga je nato našel sladko ginjenega od rumenega vipavca. Omečil ga je s prošnjami tako, da mu je velikodušno podaril veliko svoto 60 kron, pardon 60 vinarjev; a deček jih ni hotel sprejeti, ter se je vrnil brez podpore domov k svoji bolni materi.
Slednjič obrne se udova na občino s prošnjo, in na to je poslalo županstvo odgovor, iz katerega priobčim kratek dobeseden odlomek:
.... »Priznava se tudi, da ima kot taka res velike stroške za vzdrževanje svojih otrok, ki uže gimnazijsko Šolo obiskujejo, in da brez pomoči ne more teh vzdrževati; todo starešinstvo je tega mnenja, da ni dolžno vzdrževati otrok v višjih šolah."
Iz tega se razvidi, da je očki Pavlici ljubše,
da postanejo sinovi iz njegove občine kravji
pastirji, nego  da obiskujejo kako višjo šolo
in da postanejo ti opora slovenskemu narodu!
Prijatelj prizadete družine.
Iz cerkljanskega okraja.
Cerkno, 24./9i 1907. — Zadnji dve številki »Prismojenega lista" sti res popolnoma prismojeni, osobito pa, kar se piše v Cerkljanskih novicah. No, ni čuda I
Piše o nekih »junicah", o »naraščaju" itd., svetoval bi mu pa, da naj mak bolje pogleda okoli sebe ter se poprej, kakor zopet kaj piše, malo bolje informira.
Ali ne vidite, kako hodi naš novi »advokat" v »strano" junico kupovat ter jo vsak večer vozi na poskušnji po ulicah, pa se mu menda zdi še presuha, a najbolje stori, če takoj „zgliba" zanjo, ker »opitala" se ne bode nikdar.
Kar se pa tiče »naraščaja", bi bilo pa najlepše, ko.bi bil dopisnik lepo molčal; katera stranka bolje skrbi zanj, kakor klerikalna? A prvo in častno diplomo za »naraščaj" pa dobijo najbližnji nadškofu vi sorodniki v Cerknem.
Hvali pa abstinenčno društvo, ki je res hvale vredno. Pravi, da so sami možje in mladeniči vpisani v to društvo, a temu ni tako.
Bil sem neki dan na tuk. trgu, kar se pridrvi tropa otrok (čez 15) od 5 do 7 let starih sem od farovža z »medajcami" v rokah ter so vpili, da so se vpisali v abstinenčno društvo, a eni izmed teh, ki so imeli „me-dajce", so pa vpili: še bomo pili »Knavsovca*. Dr. Knavs, opustite te neumnosti ter pustite nedolžne otroke pri miru, ki ne ločijo žganja od vode; svetoval bi vam pa, da spreobrnete ter vpišete v društvo abstinentov, kakor n. pr. vašega organista, cerkovnika ter tistega vašega najožjega pristaša, ki se je ? klerikalni gostilni napil »Knavsovca", potem pa se mu je pri nekem klerikalcu »peč podrla" in še mnogo takih, ki so pod vašo komando, pa največji šnopsarji.
Oh, in ta uboga policijska ura, mislil sem, da je že res zmrznila, pa le Še jo je
privlekel na dan-------
Dopisnik pa vidi samo naše gostilne, pri Kobsli ali pri Tinčku pa se sme točiti in vpiti cele noči.
Ako ravno nimam navade zahajati v klerikalne gostilne, vendar stopim nekoy»oč v prvo klerikalno gostilno; ko pridem notri, bilo je petje, kričanje, vpitje, kreganje; naš novi »advokat" pa je bil tako abstinenčen, da sam svojih nog ni bil več gospodar, na splošno, bilo j« vse pijano.
Na to vprašam nekega abstinenta: kakšni abstinenti ste? Odgovori mi: saj nismo popolnoma, saj »žiher" pijemo. In to razgrajanje je bilo ob 2. uri čez polnoči; seveda tukaj ni treba policijske ure, kaj ne, dr. Knavs t ? Slišijo se še druge lepe stvari, in ako ne odneha naš zdražbar dr. Knavs, pride vse na vrsto.
»Svobodomislec". Iz Otllizi. — V zadnjem »Prim. listu" se hvali naše ^Katoliško izobraževalno društvo", kako veselico da je priredilo. Vprašamo pa člane istega društva, katero vlogo so sami izpolnili?
Ko je naše »Bralne .ifcvo" napravilo veselico 1. sept. t. L, smo -d vloge izvršili sami Otaležci, a j»i veselici »Kat. izobr. društva" so pa vse vloge morali izvršiti Cerkljani. »Izobraženci", kdaj pridete za nami, da boste sami prirejevali veselice, kakor mi.
Iz kanalskega okraja.
Iz Kanali). — Občo pozornost je vzbudil naš gospod Mihael Zega, ki je prijadral iz naprednega tabora, v katerem je stal dolga leta trdno in neomajano, skozi »agrarno" stranko v klerikalna nebesa. Nastopil je na shodu »Kmečke zveze" v Kanalu in bil izvoljen tudi v odbor. Skrivnostno-čudodelni morajo biti učinki, ki 30 tega moža dovedli v tako družbo. „Prim. list" ga je blatil in psoval, sedaj je pa ta umazani farovški list glasilo »Kmečke zveze" in Zega odbornik »Zveze", katera ima našega kmeta le za norca. Značaji, značaji!!
Iz tolminskega okraja.
Iz Idrijske doline. — Povodom obč. zbora »Družbe sv. Cirila in Metoda" v Bohinju podpisal je bil protest proti novemu odboru v imenu goriških Slovencev neki Razpet. »Soča" je svoječasno vgovarjala opravičeno proti tej smelosti in vprašala, kdo je ta Razpet, katerega nikdo kot takega ne pozna; mislili in pričakovali smo, da nam povesta ime in značaj te nam neznane veličine »resnicoljubna" »Gorica" ali »Prim. list"; a zaman, potuhnila sta se za molčanjem — že vesta zakaj. Kdo neki torej je ta Razpet, hoteč proslaviti svoje ime v javnosti, a se ga celo klerikalni listi ne upajo objaviti javnosti?
Hudomušni ljudje pripovedujejo, da je to isti mož, ki je tik pred skupščino potoval v sebi jednaki družbi po Gorenjskem in se priporočal pri kranjskih klerikalcih kot zastopnika v odbor za Ciril-Metodovo družbo; seveda so celo ti ljudje zmajali z glavo nad predrznostjo tega moža, Če je tudi slučajno fajmošter z nad Idrije. Ta človek se je drznil nepoklican podpisati protest proti novemu družbinemu odboru v imenu goriških Slovencev? Od moža, katerega širša javnost niti od daleč ne pozna, ožja pa le kot vsakdanjega sprehodnika iz Idrije do BaČe pa nazaj, si napredni Slovenci prepovedujemo kakoršnokoli zastopstvo v narodnem obziru. Srcem radi pa ga prepuščamo klerikalnim backom. Mi bi tega človeka niti ne imenovali v javnosti, ker je sploh ničla za narod, in bi mu niti od daleč ne stopali r bližino, kakor smo molčali do zdaj, da je mirno vršil svoj obligatni sestanek v iz-
vestni. družbi, če bi se ne bil podal mož na tako predrzno in opolzko pot javnosti.
Taki možje, kakor je Razpet, naj molčijo in se skrijejo, ne pa da silijo v javnost, kjer se skrajno smešijo. Razpet, naš znani Razpet, zastopnik goriških Slovencev! Za poč'tl
Domače in razne nouice.
Glasbena šola »Pevskega in glasbenega druStva" y Gorici. - Šolsko leto 1907 ./08. se prične v društveni glasbeni šoli v pondeljek 30. septembra t. 1. Vpisovanje v šolo se vrši do istega dne vsak dan izjemši nedelje in praznike v društvenih prostorih v Trgovskem domu (vhod od strani ljudskega vrta) od 11-127, predpoldan in od 3-5 popoldan. T soboto28. septembra ob 3. uri popoldan se zbero vsi vpisani gojenci v pevski dvorani, da se jim naznani razdelitev ur.
Posebej se vabi gojence in gojenke srednjih šol t. j. c. kr, gimnazije, realke in učiteljišča za vpisovanje v dijaški zbor, ki se bode vršilo kakor gori napovedano. Razdelitev ur se določi 28. septembra.
V interesu gojencev je, da se z vpisovanjem ne odlaša, ker si mora le oni izbrati ugodne ure, ki se je pravočasno vpisal. Po 28. septembru se vpisujejo gojenci le izjemoma ter se bodo morali zadovoljiti z onimi urami, ki ostanejo še na razpolago.
Učni predmeti glasbene šole so: violina, glasovir in petje (zborovo in šolo).
Cilj šole je podajanje glasbene izobrazbe v navedenih inštrumentih v zborovem in solo-petju.
Zavod stoji pod artističnim vodstvom gosp. Josipa Michla, izprašanega na praškem konservatoriju, ki ob enem poučuje violino in petje. Giasovir poučuje pri izpraševalci komisiji za srednje Šole na Dunaju izprašani [g. Emil Komel.
Pogoji sprejema:
1.  stariši ali odgovorni zastopniki gojencev pristopijo kot člani društva in plačujejo na mesec od 1. okt. 1907. pa do 1. okt 1908. po 1 K;
2.  učnina za vsakega učenca znaša 3 K na mesec, ki se plačuje skupaj z društvenino od meseca do meseca za naprej. Gojenci iz ene družine plačajo učnine 5 K, z društvenino starišev vred po 6 K na mesec.
Pevsko in glasbeno društvo je doseglo za svoje zavode podporo mini-sterstva za bogočastje in uk in je s tem pridobilo priznavanje kot javen zavod, prvi in edini na Goriškem. Dosedanji uspehi Šole in društva jamčijo starišem tudi za nadaljnje uspehe.
Dijaški zbor nastopi že tekom leta 1907.-1908. s samostojnim koncertom, da se tako da priliko občinstvu, spoznati delovanje in uspehe društva  pri šoli.
Društvo je urejeno strogo po načelih »Glasbene Matice« v Ljubljani in je z isto v redni dotiki, kakor je po drugi strani izključena vsaka tendenca izven strogo izobraževalne in umetniške.
V Gorici, 19. sept. 1907.
Odbor peu. in glasb, društua,
Dijaški kuhinji je dovolilo županstvo v Podgori v seji 24. t. m. podpore 100 kron. Hvala!
Županstvo v Mirnn je darovalo 50 K. Hvala! Živeli posnemovalci!
Matura lil flMMZljB so napravili z dobrim vspehom včeraj: Ciril Peternel izCerkna, Franc Pahor iz Opatjegasela in Ivan Braz s Srpenice.
Kit podpora! filmi so pristopili k nkad. far. društvu »Adrija" gg. Josip Pavletič s 5 K, Alojzij Urbančič nadučitelj z 2 K, Anton Fa-ganeli učitelj z 2 K in Pavel Faganeli z 2 K, vsi iz Mirna. — Ob tej priliki se obrača »Adrijatt vnovič do vseh prijateljev društva, da po možnosti pristopijo kot podporni člani. Kajti naloga, kojo si je nadela »Adrija", se da uspešno izvršiti le, če je društvo močno. V kratkem se otvori četrta javna knjižnica.
Kako t Istri In kako pri nas. — istrskemu deželnemu zboru je predložena reforma volilnega reda. Lahi bi imeli po tem novem volilnem redu 24 poslancev, Slovani 15. — Slovanski poslanci so se postavili hitro na edino pravo stališče, da tnke reforme ne sprej-
deželi
mejo, marveč da tiče večini v večina v deželni hiši. Tako ali nič! čast takim poslancem, ki ume/o" "* svojo nalogo — fej pa goriškim klerikalk ki so sprejeli tako krivičen volilni red ^ strankarskih in sebičnih nagibov. Poston •* slovenskih istrskih poslancev obsoja jasno"3-6 odkrito izdajsko delo Gregorčiča in njegov'? pajdašev.
Razpis Služab na slovenskem oddelka d želne kmetijske šole: 1. Mesto r a v n a t e r v IX. plačilnem razredu (letna plača 3600 K* kateri more preiti v Vffl. plačilni razred de želnih uradnikov. 2. Mesto nčitelja-prigtava X. plačilnem razredu (letna plača 2860 K t kateri more preiti v IX. plačilni razred. 5 Kdor namerava prositi za označeai mesti predloži naj svojo pravilno opremljeno prošnjo deželnemu odboru do 20. oktobra t. l.; ^ silci morajo s spričevali o dovršenih Studia in s spričevali o vsposobljenosti za kmetiji^ poučevanje dokazati, da so znanstveno ; strokovno primerno izobraženi.
Nadaljna pojasnila se dajejo v utaija deželnega odbora. — Deželni odbor,
»goriška slovenska n!adlta" prične h..::i
oktobra s plesnimi vajami, koje je pt-LVa;-vsako leto, in ki so vedno tako sijajno \v* vale. Odbor se je vsestransko potrudil, da »* nudil našemu plešočemu občinstvu kar mojio". najlepše in najboljše. V ta namen si je \Vt.-u preskrbel dvorano bivšega hotela ..Centra kjer se vršijo plesne vaje. Dvoran« bo \Jh: dvoma zidostila željam cenj. plesalk in t;\ salcev, ki so si vedno želeli večjega prostori Vsak gotovo dobro pozna pomen plesnih v;; ki jih je prirejala druga leta »Gor. slov. m!a dinau in vsak udeleženec se gotovo r-porj-fc; onih prelepih ur in pred vsem sijajne^ z: ključnega plesa, ki je na tako lep način j; kazal vzajemnost vse goriške mladine.
Vpričo tego se podpisani nadeja obi!:; udeležbe in računa gotovo na nekdanje >ir. patije svojih mnogih prijateljev.
Odbor »Gor. slov. mladine".
Goriški »Slovenska Mladim" začne s svojbi plesnimi vajami v dvorani »Goriške 1'itnlni.v v nedeljo dne 21). t. m. (popoldne ob X uri' Avtoriziran plesni učitelj bode poduč«»vul rv. lične plese, n. pr.: »Crnogorka, Ites»ila, Kolo. četvorka, pas d' Espagne, pas des PaticejN, figuralni valček itd. itd. Naše si. obcinitro;<» že dodobra udomačeno pri plesnih vajah v dvorani »Goriške Čitalnice" in se ne bo \z-stilo begati, po različnih konkurenčnih prir* ditvah. Ker smo preskrbeli izvrstnega učitelja in ker je ves čisti dobiček namenjen »Dijs&i kuhinji", upamo, da se bodo vsi sloji tor *:•¦ naše dijaštvo polnoštevilno udeležili teh p!e* nih vaj. Vabila se glase sicer na ime. Vendar je mogoče, da v naše največje obžalovanje pri razpošiljanju vabil koga prezremo. Kdor to»; ni dobil do nedelje vabila in bi se vaj ude ležil, naj se blagovoli oglasiti dne 29. t. is pop. ob 17» uri v dvorani ali pa dobi vabil« pri vstopu. K obilni udeležbi dne -".'. t, s in zanaprej vabi uljudno odbor.
|        »Šolski Dom" v reklami za laškega HfrsraHtp
DOtlgarJa. — Klerikalci so se spozabili že t* daleč, da delajo s »Šolskim domom1* rekiafj za laškega botegarja Teodora Chriberj«f »Krojaški zadrugi". Iz skupičkov vrže irf včasih kako kronico za / .» dri dom", in fl,f ricaa to naznani slovenskemu občinstvu v* F sebni »novici". Vrže pa tako krono ne mora zato, da bi podprl „Š. dom*', katerega je & precej zrahljal sam dr. Gregorčič, ampak 5 svrho reklame, češ, neumni »ščavi" pridej* tim rajše kupovat k Teodoru iu "že povrni kronice. Reklama je lepa reč, zlasti če se J'-zasukne tako, da pravzaprav nič ne stane. -Skrajna nesramnost, lumparija pa je to, » klerikalci vlačijo celo »Š. dom" v reklamo« laškega botegarja. Slovenske trgovce i«*!* proč od sebe, nimajo prostora za njihove s serate, niti jedne besede v listih jim ne ffi voščijo, za laškega botegarja pa zlorabi^ celo ime »Šol. Doma". To je višek nevii* igre s »Šol. Domom". Zadnji čas bi bil, <» se ga reši iz klerikalnih krempljev!
Soriški nastal Stat je imel v torek sej*-Finančnemu odseku so izročili dopis poSutfS' in brzojavnega ravnateljstva, kjer je g°^ o telefonični črti Oorica-Solkan in Kanal-To; min. Troškov bo 20.000 K. Koliko ni^Ii prispevati   goriška  občina?   Pri   preač«1111 ' leto 1908. je rekel župan, da upa, da bo » goče odpraviti sedaj še obstoječe n,itnin^e|]0 novo   kavalerijsko vojašnico  se jo d?^° 26.458 K; nakupi se 6707  m2 zemlj'^8 ^ Tržaški cesti. 500  K so  določili oA*™a0. napravo malih stanovanj; odsek se Je
jil, — Govorilo se je tudi o tem, da naj jg postavi 5 prodajaln na izvoznem trgu. pništvo trgovcev se je izreklo proti temu, na kar se je določilo, da se morda kedaj pozneje postavijo omenjene prodajalne,
Gregorčičeve velike dohodke  za lenuharenje
,jqoO K na mesec) hoče znižati »Gorica" s tam, da preiskuje Gabrščeku žepe, , koliko J iisluži on. Gabršček je deTdiven'človek7'*krsiv' aora prislužiti svoj kruh, Gregorčiča 0 Bnarodno delo" tako, da dobiva za brez-^)je po 1000 K na mesec. Poleg Gregorčiča to že nekdo drugi, ki'se tudi vadi, da bi mu 'narodno deloK> neslo čim več 'tim**-bolje,-[sedel se je ria vreče na „Montu", pri .Centrifugi" ima zaslužka, sedaj se mu ce-jjjo sline po deželnih kroaicah, farji pa zmp lJu(tt k njemu, da jih „zastopau. — .Gorica" naj blagovoli povedati, na koliko špekulira, da mu bo neslo »narodno delo V!" Kir tri dni so praznovali v Mirnu 150->tnk*o „sv. stopnjic" in 50-letnico ceste na tjrad. Tri dni — in romarjev je bilo okoli **ii. Čudno, da se ni zgodil še kak čudež ! Prišel je bil tudi nadškof. Ali skoro vse -no, kar so ga imeli na Gradu, so porabili :» prejšnje maše; za škofa je bilo premalo. Mežnar vpraša župnika, kaj početi. Ukaže mu, i dodene vode k vinu, in mežnar je k približno 2 žlicam vina prilil še 2 žlici vode. Potem je škof maševal. To se komentira na • osebne načine po goriški okolici!
„Mirfin bodi Vireil", — Tako je vsklikal -lavni mirenski župnik Itojec ob nslovesnihu dneh na Gradu pri Mirnu, — „Miren bodi včreu" - to se pravi, ljudje božji, le pri-fcsjajt'- še v Miren, le bodite verni, in sicer uko verni, da prinesete vedno več darov v Min-n. Darove radi sprejemajo, — Pravijo, ia <o nabrali v treh dneh okoli 14.000 K. Kako je naše ljudstvo še zabito in neumno! Večne so tožbe e pumanjkanlu denarja med
t^StVOID, ali kadar se napove kje kaka božja jo?, pa kar derejo tje, zlasti ženske, s kro-aimini v žepu. In svetle kronice jemljejo iz rut fr jih pdarujejo". Doma nima za sol r..i in)/ji poti ima pa krone za gg. mmco in .vrkve. V Mirnu, tako pravijo, so nabrali :koU 14.000 K. Torej 14.000 K denarja je :;!o kam, za kako dobroto kmetu V! Cerkve b tHrov/i bogatijo, kmetije gredo pa na boben. finala krivda na tem zadene »božje poti" tt druge take prireditve, ki niso nič drugega :%o atentat na kmečke žepe.
Društvo „Zvezdi" Iz Sovodenj je pelo po-
kinim romarjem in Še pobožnejšim roma-r.im v Mirnu ob tridnevnici. To društvo "iasih zatrjuje, da ni klerikalno; kadar nani-rrt tako kaže. Takrat hoče celo zatajiti svojega predsednika, znanega Luka brez klobuka. V ranici pa je nZ*ezdau skozi in skozi klerikalna : da jo je včasih sram, biti klerikalna, -xemo, saj je marsikoga sram. Vodil je petje :ravnik Itojec, ki je v Sovodnjah klerikalec, «2 iKmaju pa svečano zatrjuje, da ni in ne 'o nikoli klerikalec. Tako izprija klerikalizem -a;U> ljudi.
DiitMJ Iz Kali, neki Lomšek, se lomi okoli .Knirt-ke zveze". Ta človek, ki je od nekod [Hrcnuil v našo deželo, je pristen klerikalec. &io pa ga v Kalu ne marajo ter želijo, da '-¦i jih kmalu zapustil; najboljše, da gre, od-švder je prišel. Nič ga ni sram, njega uči-{eUa, da posluša klobasarije dr. Brecelja 5 sjud.>ki šoli. Klerikalci hočejo omejiti šolski ttak, da bi bilo ljudstvo še bolj z&telebano, *» je v prid klerikalizmu, da toliko lažje 6,j!ze ubogega kmeta — ali Kalani hočejo >>ti dobro ljudsko šolo, v kateri se otroci i4; naučijo. Zato je Lomšek v navskrižju s Aala^ii. Naj ga dene šolska oblast med kleri-4*».e backe, ki se čutijo srečne v temi In ^vednosti. V klerikalno šolo tiče Lomšek in
* Bjim drugi njegovi pajdaši, ne pa v naše !(ie. ki naj prinašajo med ljudstvo luč in ¦ednost!
Na dervlše. — „ K a r j e žena, to je ^ož", je rekel sv. Ambrož. Du-*°vnik in učitelj morata biti ka-*0r ftož in žena. Akerjemožveč *ot žena, mora biti žena možu Podložna.  Duho vnik j e mož, uči-
eJJ žena, torej mora biti učitelj **dl o ž e n d u h o v ni k u ". — Bo tega go-
°*tasnega razmotrivanja  in  dokazovanja  se
*   povspei prosluli župnik Kosec na ustanov-etn shodu Slomškarjev v „Šol. domu" ob J'zofno8tl eks-učiteljev in samega Jakliča, * lf tudi po  milosti backov državni in de-
*yP°8lanec na Kranjskem; obprisostvovanju /' eliev, ki niso vredni tega imena, ker eden ' lu,1i nkavčmer",  drugi »mežnar«,  a tretji
petelinček, mož „cvilimoža; možje, ki silijo duhovniku pod srajco. — Ti „kavčmeru, mežnar, cvilimož so ta gorostasni nauk sprejeli z vidno ganljivostjo, da bodo deležni že na tem svetu vseh dobrot, ki jih nudi farovška komanda in omnipotenca, podprta z nadutostjo, ki nima meje; sprejeli so ta nauk z veseljem, ker jim je tudi obljubljeno, da-smejo vsaki d*n",t»©4wati'--križnike*.v facosžji; da smejo pomagati kuharici pri pomivanju itd. „Kavčmer" in cvilimož sta se menda že skazala, kakor kborna v tej stroki; sedaj že kažeta skopitar in mali mož =~ cvilimož svojim vernim to umetnost na shodih ob navzočnosti sveta. Ljudje, ki se povspnejo do take izjave, so vredni, da jim človek pljune v brezsramni obraz; vredni so, da se jim na primeren način izbije breztaktno trditev o učitelju, ki že tako stoji pod komando poklicanih in nepoklicanih faktorjev. — Oni pop bi hotel kar naravnost učitelja pod peto, hotel bi kar naravnost, da bi se učiteljstvo brezpogojno udalo na milost in nemilost farovškeaiu gospodu. To so demokrati, so to socijalisti s krščanskim prepričanjem; to so nasledniki Krista, ki je učil ljubezen, bratstvo, enakost med vsemi ljudmi, •— In naši eks-tovariši, ki so bili tako srečni, da so smeli ustanoviti Slom-škarijo, so to trditev mirnim potom vtaknili v žep; nobeden izmed njih se ni oglasil in primerne poučil zbesnelega dervišal Zakaj V Ker nijeden ne misli s svojo glavo, ker nijeden nema v sebi možatosti in samozavesti, da bi se uprl taki brezpriraerni trditvi. O skopitar, o Likar in drugi, kam ste prišli in kam še pridete, ako vam bodo Kosci in taki vladali! 1
Duhovnik ima v cerkvi oblast; v šoli je učitelj gospodar, in te oblasti ne damo iz rok, tudi    - če kri teče!
Končujem z Likarjem „V boj, makar do krvi".                                                   — a.
Čudež M Brezjah. -- Gledd znanega »čudeža" na Brezjah piše BMir" tnko-le: „Preden so v Kimu proglasi kdo kot svetnik, vrši se natančno preiskovanje življenja dotičnega človeka. Pri tem se nastavi takozvaui »»hudičev advokat", ki ima iskati razloge proti ua-meravni razglasitvi. Tako mora biti; če bi sami ne kritikovali, sodili bi drugi, nepoklicani. Ravno posel „zlobnega advokata" nočemo opravljati, a opozoriti vendar moramo slovenske krščanske časnikarje, da se o rečeh, ki so v tesni zvezi z verskimi vprašanji, ne piše več, nego je treba počakati, dokler stvar ni dosti pojasnena. Piše se namreč, kakor se nam zdi, malo preveč o nekem nčudežu" na Brezjah. Nenadoma je ozdravelo dekle, ki „trikrat v bolezni daljši čas ni razen hostije doma prav ničesar užila in sicer prvič začetkom oktobra 190(1 štiri, drugič v letošnjem postu šest in tretjič neposredno pred letošnjim Velikim šmarnom celih trinajst dni". — Minilo je sedaj kakih 25 let, ko so na Koroškem slovele neke svetnice. V Pliberku so imeli eno zaprto, policija in zdravnik so jo nadzorovali, jedla ni nič, nosila je „ Kristusove rane", ki so krvavele, ne da bi zdravnik umel, kako, — in nazadnje je bila vsa stvar le velika blamaža za lahkoverno duhovščino. V slučaju, ki nas zdaj zanima, zdravnikom ne bo lahko mogoče koustatirati kakovost bolezni. Iz živčnih bolezni pa lahko dozori vse mogoče."
Ricmanje ležijo klerikalcem globoko v že-ledcu. Sedaj zopet lažejo nesramno o Ricmenj-cih ter jih slikajo za razbojnike, ki so hoteli v nedeljo na shodu ubiti „Slovencevega" poročevalca nekega Treseglava. „SIovenecK je Ricmanjce že najinfamneje žalil, zato je bila skrajna predrznost, poslati v Ricmanje poročevalca. Pa kljubu temu niso hoteli nič hudega Treseglavu, Šele ko se je odpeljal, je dobil v pozdrav par primernih besed, njegov očim pa je udaril z bičem dve osebi, na ka* je Treseglavu nekdo izbil klobuk. To je vse tisto »tolovajstvo", katerega so polni farovški listi. —
Pfliir je bil nastal v trgovini jestvin Sav-rin na Verdijevem Tekališču. Škode je okoli 4000 K.
Pevsko In bralno dvuštvo „Lira" v Komnu vabi
na občni zbor, ki bo v nedeljo 29. t. m. v društvenih prostorih ob 1. uri pop.
Padel Je bil z voza ter se močno poškodoval na hrbtu 58-letni A. Lisjak h Vrto-vina. To je bilo že pred 3 tedni. Ni se brigal za rano in bolečine, ali slednjič mu je biio le tako hudo, da se je dal pripeljati v Gorico v bolnišnico. Bolan je sedaj nevarno.
V pretepu je bil ranjen v Št. Ferjanu 20 letni Anton Gravner, katerega zdravijo sedaj
usmiljeni bratje v Gorici. — Obdolžena sta, da sta ga ranila na glavi z nožem neki VogriČ in neki CigliČ,
SelSkl fantje priredijo v nedeljo, dne 29. t. m. javni ples na prostoru g. Ant. Bončeta.
ClrkUS »Kolosej" začne drevi ob 8. uri s predstavami na Birsovem zemljišču v ulici Codelli.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
Cena letošnji rebuli. — Pri zaupnem razgovoru gg. županov in podžupanov in drugih posestnikov iz Brd, ki se je vršil na povabilo g. poslanca Jakončiča na Bobrovem dne 22. t, m. ob 4. popoldne, se je sklenilo glede cene letošnji rebuli priporočati srednjo ceno t. j. 40 kron hektoliter ter naj navadni nameček odpade.
Te razprave so se udeležili župani in podžupani in drugi starašini iz Biljane, Me-dane, Kožbane, Kojskega in z Dolenj. *v Naravno je, da je cena odvisna ne le od kakovosti ampak tudi od množine vina, ki se misli prodati; toda z ozirom na letošnji i z b o r e n pridelek se ta cena sama priporoča.
Trgatev je letos vesela in lepa. Okoli Gorice že trgajo, po Vipavskem so začeli v ponedeljek deloma, po večini prično prihodnji ponedeljek, Takrat prično trgati tudi Kraševci in Brici.
Koliko le Industrijalca delavstva v Avstriji. — Statistični oddelek trgovskega ministerstva poroča, da je bilo meseca maja 1900 v Avstriji 12.594 industrijalnih podjetij, na katerih je biio uslužbenih 1,037.001 delavcev in sicer 738.920 moških in 308.(581 ženskih; od teh je bilo 39.073 moških in 2(5.579 ženskih izpod 10 let starih. Po deželah jih odpada na Češko 432,874, na Nižje-Avstrijsko 300.654, na Moravsko 150.577, to je, na te tri dežele 890.105, ali 70 odstotkov od vsega indiistri-jalnega delavstva v Avstriji.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" V LJubljani. — V službo se sprejme: 3 poslovodje, 1 knjigovodja in korespondent, 1 kontoarist, 7 pomoč, mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pomočnik železni-narske stroke, 3  prodajalk, 6 učencev.
— Službe iščejo: 4 poslovodje, 4 knjigovodje in korespondenti, 3 kontoristi, 10 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturno stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 3 pomočniki modne in galant. stroke, 15 konto-ristinj, 5 blagajničark, 6 prodajalk, 2 potnika. — Posredovalnica posreduje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti  mali odškodnini.
Z Dunaja nam poroča g. Pregrad, sodrug tvrdke Pregrad & Černetič v Gorici, da je nakupil za jesensko in zimsko sezono speci-jalne modne vrste blaga, kakoršno zahteva danes modni svet.
Moda, o kateri noj malo omenim, je v tej neriji tako ženialna in praktična, kakor že dolgo ni bila. Obleke, ki so že za jesensko dobo razstavljene, so naravnost umetniški izdelki.
Kot merodajne barve so izdane vse ru-javkaste nianse, največ pa havana do temno rujave maron. Zelo priljubljene so tudi zelenkaste, pepelnaste in plavkaste (modre) barve k sedaj veljavnemu ukusu, po vladajoči japonski modi, so največ priljubljene živahneje barve pa bodisi za obleke, bluze ali okraske.
Angleški ukus se je z veliko zanimivostjo zavzel za črtaste in pa križaste desene Chik, katerega so dunajske umetnice in japonske mode ustvarile, to je eleganca največje stopinje. —
Kratko še omenim, da bode vse vrste blago v zalogi :vrdke Pregrad & Černetič v Gorici, katero bode v izložbah razstavljeno.
KontO-korent (tekoči račun) tak je naslov knjižici, ki jo je priredil in izdal Fran Ze-lenik, trg. knjigovodja, ter je izšla v njegovi samozaložbi Iv. Lampreta v Kranju. Ta knjižica je prvi zvezek trgovske knjižnice, ki jo bo izdajal omenjeni gospod štirikrat na leto. Razlaga bistvo konto-korenta in različne načine računjaoja obresti v kontokorentu z obrazci ter je dobro došla našim trgovskim krogom. Knjižica se naroča pri g. F. Zeleniku v Ljubljani ter stane 30 vin.
Razgled po suejta.
Ruski vnanjl minister Izvolskl je dospel na
Dunaj »čeraj zjutraj.
V    nlžjeavstrljskem deželnem zboru uganjajo
klerikalci grdo hinavščino glede splošne in jednake volilne pravice. Slavni Gessmann je pripravil načrt za splošno in enako volilno pravico, ali le za pesek v oči, kajti načrt so klerikalci odklonili ter se izrekli za splošno kurijo, ki je pa atentat na tiste sloje, ki nimajo doslej volilne pravice za deželni zbor. Pogoj za volilne pravico je triletno bivanje v kakem kraju, volilno pravico naj imajo le »Gemeindemitglieder", to je oni, ki bivajo tam tri leta, imajo ali domovinsko pravico ali posestvo ali plačajo kak direktni davek; -— Iz tega se vidi,, kako^leparijoi klerikalci:_s„ splošnoi inT jednako volilno pravico in kake volilne nreforme" so jim pri srcu!
Ločena soproga saksonskega kralja je spravila kraljevski dvor v Draždanih zopet v veliko razburjenje. Grofica Montignoso, kakor se imenuje, se je skrivaj poročila z nekim italijanskim muzikantom Tosellijem, svojo hčerko, princezinjo Moniko pa je skrila kdo ve kje. Stanuje pa grofica pri nekem zdravniku v Londonu ter čaka — poroda.
Pred poroto V Trstu je bil obsojen na 5 let ječe A. Zattoni radi oskrumbe na 8-letni deklici. — Radi zločina ubojstva je bil obsojen na 4 leta v ječo težak Jakob Ferro iz Vod-njana, kije zabodel z nožem kočijaža H. Ipavca,
Nemci V Trstu se gibljejo. Nemški železničarji so si ustanovili svojo narodno organizacijo, ustanovilo se je politično društvo za nemške delavce. Kakor znano, je tudi velik del. trgovine v Trstu v nemških rokah. Lahi to mirno gledajo; zadovoljni so, da smejo stresati svojo jezo nad Slovenci. AH dan maščevanja bo strašan.
Zagreb dobi električno razsvetljavo, in sicer s 5, oktobrom t, 1.
V  Pulju je umri pomorski gen. komisar Stanko Budisavljevič, goreč srbski rodoljub.
Pasivna rezlstenca na privatnih železnicah, ki
se stekajo na Dunaj, preti izbruhniti, Če se pravočasno ne odpomore. Pri železniškem ministru je bilo radi tega 40 nemških državnih poslancev. Obljubil je posredovanje.
Mednarodni kongres za pomorsko pravo je bil
otvorjen včeraj v Benetkah.
Reklama na nagrobnih spomenikih. — Ameri-
kanci so povsod v prvi vrsti trgovci, celo na pokopališčih. Tako je citati v Njujorku na pokopališču sledeči napis: »Pod tem kamnom bo počival nekega dne James Bolton, sedaj pa še vodi sijajno v 15. aveniji Ti.. "7 znano trgovino s črevlji in usnjem I. i>siu>ua i. dr." — Drugi nagrobni spomenik ima napis: »Tukaj le?* John Smith; ustrelil se je z revolverjem zistem „Colttt ter bil pri priči mrtev. Revolver „Colt" je najboljše orožje za samomorilce."
Laborant
i večletno službo, vojaščine prost
išče službe
\>  ki^api)! alf tt)i>odiif)ici.
Ponudbe  je  pošiljati  na   naslov Štanc losip — Leibnitz — Štajersko.
Fran^ais
cours pour les examens, littčrature grammaire, conversation chez Madame Sldonie Pervanje - Kotalik qui fut pen-dant 14 ans maitresse a P 6eole evan-gelique a Trieste aux classes ainsi que, aux cours supčrieurs, et prčpara en outre 41 deraoiselles aux examens =   d'Etat.   =====
Gorso Diuseppe Verdi 40, II, p.
9 -12 a. m. 3—5 a. m.
Pozor!
Došel je!
Veliki cirkus Kolozej
Največje potujoče podjetje v tej obliki na Avstrijskem, obstoječe iz 50 oseb, samih umetnikov prve vrste in s svojo lastno godbo.
Danes 26. septembra
točno ob 8. uri zuečer
velika otvoritvena predstava z izvanrednim
posebnim vsporedom. Vsak dan in pri vsakem vremena velika
Otvoritev blagajne ob 6. uri. Začetek ob 8. ari. - Konec ob 10. nri. Cene prostorov in  druge podrobnosti bodo razvidne na dnevnih plakatih. K obilni udeležbi uljudno vabi s spoštovanjem
R. Horvath,
ravnatelj in lastnik.
F. Podberšič,
avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17.
Priporoča
slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih du5 dan
svojo bogato zalogo
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih
iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više.
V zalogi ima tudi razne kamenite plošče,
umivalnike za kuhinje, žlebe itd. itd.
Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v stniprsko stroko spadajoča dela pa prav zmernih cenah.
Božidar Božič
pek In slad&Ičar
Sv. Lucija ob Soči
Priporoča   različne   fine   likerje,   vino v steklenicah itd. itd.
Kerševani & Čuk
: v Gorici
Stolni trg it. 9 (piazza Duonio)
priporoča svojo
zalogo šivalnih strojev
raznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokoles.
Mehanična dela?nica  konec Raštelja št 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Šivalna straja In poprava jamčiva od 5-10 let.
TrLoV5ko-Qbrtqa zadruga v* Gorici
regristrovana zadruga z neomejenim Jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.                              •
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */iL prispevka v poBebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4*/,%, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Fata morgana
se obljube kričeče reklame, o katerih se je marsikateri v svojo lastno škodo že večkrat prepričal. Tedaj knpujte le tam kjer ste se prepričali, da dobite za Vaš dober denar tudi pošteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor vlaga svoj denar samo v najbolj ceno, ničvredno blago brez vsake trajnosti.
Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah, naj se obrne vedno le na domačo tvrdko
J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica št. ID
koja si šteje v čast, postreči svoje cenjene odjemalce vedno z blagom najbolje kakovosti.
Tn dobite največo izber k asnih lišpov za obleke po vsakej ceni, čipke, trakove, svile, pajčolane, pasove, svilene šerpe in čipkaste rute, vezenine, baržune, cvetlice za klobuke, dalje
toiletna mila, dišave, Eau de Cologne, glavnike torbice iz pliša in usnja, Žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice cvirnate in Gla^e najbolje tvarine j
Zaloga belega in Jaeger perila za gospode, ovratnikov, naramnikov, krasnih ovratnic, kolesarskih jopic, golenic itd.
Došle so že vse zadnje novosti najlepših sotaikov vsake vrste in cene.
V zalogi se drži vse potrebščine za gg. šivilje in krojače. Izbira nedosežna!!                Cene brez konkurence!!
! Hotel »Pri zlati kaplji" 1
u Solkanu pri Gorici    |
v bližini »Mizarske zadruge". |
Toči izvrstna bela in črna vina, |
istrski refošk, kraški teran in pristna |
bela domača vina. — Žgane in drage |
opojne pijače več vrst. — Izvrstna |
kuhinja postreže ob vsakem časa z JP
mrzlimi in gorkimi jedili.                    I
Postrežba točna, cene zmerne.    1
Za mnogobrojen obisk se toplo (J)
priporoča                                                (jj
flnton milost, |
lastnik.        I
Anton Potatzky v Gorici.
N* sredi Raitelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalS&8 nlrnberikefl« li drtbaeg* blaga ter tkanin, preje Is nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojaio in Sevljarje.
Sretlnjtce. — Rožni vene!. — Masne knjižico.
fišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
ter na deželi,    2    35   8
mehanična delaunica
IPOlNtllltUlfel
GORICA -za vojašnico - GOBICA
===== Telefon št. 71 ===== Koncesijonirana instalaterja za plinove, vodne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodoe kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesalkami za vsake smotre in za vsako visocino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje.
Zastopata tovarne za jeklo: BPol-dihutte", St Poltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „Ww. Lutz sinovi* v Bludencu, t. j. tovarno, ki izdeluje   posteklinate  (email)  peči   in
Izdelujeta in imata v zalogi vsakovrstne predmete in inštalacijske priprave za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehniko. pozla-čenje, ponikeljevanje in za plastične na-vdarke. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in s precizijskimi stroji za fino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih  strojih. Poprave na  vsakovrstnih
Earnih in  plinovih  motorjih se skrbno :vršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. —• Načrti proračuni brezplačno.
Dojilja (3 mesece)
zdraha ii> l^pl^a žci)ska zdrauniško priporočena
išče službe,
flasloo se kue u tobakarni
P. Kreblja, Kapucinska ul. t?J
Vinske sode
od 12 do 60 hektolitrov \7 hrastovega lesa v dobrem stanju odda po nizki ceni tvnika
m. Rosner i drug, Ljubljana. Poprava in komisijska zalop dvoblet
Waffenrad z dveletnim m Bayal z enoletnim jamstvom
pri
Batjelu
v Gorici, Via Dusmo  štev. 3.
Prodaja tudi na mesečne tbrake.
Odlikovana pekarija in sladfiičaria
Rarol Drasčik
v Gorici na Koma v (lastni hiti)    \
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikono;r5e pince itd. Prodaja različna fin« vina In Hkurjt na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za uno^o brojna • naročila ter obljublja solidno pj:-iro>: c »p* po Jako zmernih cenah. -«•
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Birici Ctrso Franc. Sin. št I -—-  Filijalka t Dornbergi,   —~
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir* mince, poroke itd. VBa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke,
fino  pecivo,  lina  vina in   likerje
po zmernih cenah.
Z*  Toliko   noč   priporoča   gotiSk«
plnce, potlee Itd.
:l
je uredil in izdal:                ¦;¦} 1
1.   Cmlnop* W-sodni jffliraSSl
J  len zbornik pravil označene vrste; konceni   ^ i
I  riue je obširno stvarno kazalo v slovensko a     ,
I  hrvatskem jeziku. -- Obseg XII. in SOft f     ^ j
j         cena vezani knjigi 8 K. poštnina tp.        ' i
2. HnHta tarifa *fe
j skem jeziku pred sodišči;  sodne  p»     •       J
I Obseg 75 strani (20 tabel); cena i K w * (l  j
I Knjigi se dobivate v »Slovanski knjf   t ^  I
I                 A. GabršCek v Gorici.               j