aašsU la iMued ljxkim jetnikom v Rusiji. SLEPARJEM TUDI NESREČA DRUGIH PRAV PRIDE. Chicago, III. — Policija je aretirale Roy Bere h t ol da, ki je pobiral darove za siromake, zadete od tornada v južnem Illinoiau Nabral je že več sto dolarjev, preden je prišel v pest policiji. Kerchtold ima sa sabo kriminalno preteklost. da ni Francozov še neformalno vprašal, kaj mislijo o načrtu. Da oni pripovedujejo javnosti, da se ne strinjajo s prvo potezo, ki jo je napravil novi načelnik državnega departmenta, se ustvarjajo razmere, ki skoraj prekucnejo Kelloga. Senator Borah, predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve, ni nikdar verjel, da se konferenca lahko obdržava, dokler se ne izvede tak aranžma, da se Franciji ni treba ničesar bati od strani Evrope. Dalje je on vedno argumentiral, da Francija ne more biti nikdar varna, dokler Združene države ne priznajo Rusije, in dokler se ne zavaruje gospodarsko življenje v Evropi s posojilom Rusiji direktno ali pa Uko&Nemčijo. -Predsednik Coolidge pa reagira z nasvetom, da naj kapitalisti ne posodijo nobenega dolsrjs deželam za spopolnjenje oroževa-nja ali pa vzdrževanje armad. On želi, da se ameriški dolarji v tujezemstvu nalože v industrijskih in transportnih podjetjih, da bodo nosili profit ameriškim kapitalistom. DVA ODSTOTKA ALKOHOLA NE ZADOSTUJETA. Tsko poroča zdravnik. New York, N. Y. — Dr. Fran-cois G. Benedict izjsvlja, da pijača, v kateri sta dva odstotka alkohola, ne more opijaniti človeka. ker mora izpiti najmanj dva kvorta, da občuti zelo rahel učinek. Izjeme so seveda 1« ljudje, ki lahko izpijejo izredno velike množine pijače. Dr. Benedict svari pred pijačami, ki so močne in jim ljudje pri-lijejo vode, ker v teh pijačah o-stane vedno nekaj strupa. Mnogi imajo navado, da špiritu prilijejo vodo, nakar ga pijejo. Dr. Bcnedic* svari tiste, ki lastujejo in vozijo avte, pred o-pojnimi pijačami. Kdor vozi avto, mora biti popolnoma trezen. v stavbinski irmotrui je pmtelmj ORGANIZIRANI KAMNOSEKI ODPUŠČENI. Drugi delavci tudi ispor. pričakajo jo Washington, D. C. — Člani organizacije kamnoaeških delavcev so odklonili delati za atavbinske-ga podjetnika William McLeoda, ki je najel neorganiziranega preddelavca. Posledica tega je bila, da ao bili takoj odalovljeni vsi organizirani kamnoaeški delavci. Odborniki drugih unij pričakujejo, da ae ispor raztegne tudi na njih unije, ker so zahtevale povišanje mezde. Kamnoseki so bili odpuščeni, akoravno je bila prelomljena pogodba s tem činom. To pokasuje, da se podjetniki ne brigajo dosti za pogodbe, kadar jim niso všeč. Cin je bil izvršen tudi štiri in dvajset ur preje, preden j* kakšnih sto stavbinskih podjetnikov, podpodjetnikov in špekulantov zaključilo, da nastopijo skupno proti povišanju mezde. Na tem zborovanju je bil seveda izvoljen odbor, ki izroči ta ultimat stav-binskim delavcem. V tem boju bo prizadetih do štirideset tisoč delavcev. Dne 16. aprila poteče pogodba za pleakar-ske delavce in sobne slikarje. Ti zahtevajo povišanje dnevne mezde od $10 na $11. Vodovodni monterji zahtevajo ravno tako visoko povišanje mezde. Pogodba prvih poteče dne 31. maja, drugih pa dne 7. maja. Tu so še ometači, zidarji, ki zidajo s kam->m, lesni delavci in drugi, ki za* htevajo povišanje mezde. 2e pred nekaj tedni nazaj so pričele prihajati v javnost grožnje, da bodo špekulante, stavbinsko podjetnike in podpodjetnike podpirali bankirji. V koliko se izvede ta grožnja, se kmalu pokala._ Jugoslovanska skapšilna izkljnoila iest poslaneev Proračun la posojilo v Ameriki sta odobrena. PašlČ reorganizira vlada. s Belgrad, Jugoslavija, 4. apr.— Skupščina je včeraj aprejela poročilo verifikacijakega odbora, ki je razveljavil šeat radičevakih mandatoy, in odobrila je proračun za prihodnje štiri meaece. S tem so odobrena pogajanja vlade sa posojila v Londonu in New Yorku pri Armstrongovi in Blai-rovi skupini. Pašičev kabinet demisijonira, kakor je navada po volitvah, nato pa se reorganizira. Pašič dobi nekaj novih miniatrov. Marx je kandidat MMŠklli "Zlato pravilo" pomnoiajo profit V svoji tovarni pa ne trpi organizacije. Clnclnnatl, O. — Krojaška organizacija Amalgamated Cloth-inff VVorker« Union akuša organizirati v tukajšnjem mestu tovarno, ki je poznana pod imenom "Golden Rule" Nash. Ljubezen do bližnjika v tovarni se praktično izvaja na ta način, da delavcem ni dovoljeno se organizirati. Tovarno lastuje Arthur Nash, bivši duhoven v južnih drlavah. Podpirajo gs seveda gotova banke. On se poslužuje zlstega pravila kot vsdo, da kupčija s oblekami dobro cvete. V tovarni so zaposljene večinoma vdove. De-Isvcem ni dovoljeno izvoliti svojih zastopnikov. Nash nastopa ns učiliščih in govori dijakom o zlatem pravilu". Na "campusu" pa ima svoje sgente, ki prejemajo naročila od dijakov. Socialisti In klerikalci ao izvedli kompromis; Braun je Izvoljen mlnlatraklm predaednlkom Prualje. Berlin, 4. apr. — Danea je bi-lo uradno naznanjeno, da je dr. Viljem Marx, vodja centrlatične (katoliške) atranke v Nemčiji, oficijelni kandidat republikanske koalicije za predsednika nemške republike. Klerikalci so včeraj Izvršili pogoj, katerega so zahtevali socialisti. Otto Braun. aocialiatični predsedniški kandidat pri prvih volitvah, je bil s pomočjo klerikalnih poslancev izvoljen za ministrskega predsednika Prusije. Kakor hitro so bile volitve končane, so se sešli v zbornici socialistični, demokratski in centri-stični parlamentarni voditelji ter uradno zaključili, da je dr. Mane kandidat vseh treh strank. nSuicelar dr. Luther je v zadnji minuti hotel, da se vse stranke, razen socislistov in komunistov, zedinijo za kandidaturo dr. Simonsa, sedanjega začaanega predsednika republike. Bavaraki klerikalci, ki ao monarhisti, so izjavili, da ne bodo volili dr. Marxa* ki je republikanec, niti dr. Jarreaa, ki je protestant. To je napotilo Lutherja, da pridobi vse buržoazne stranke sa novega kandidata. Centristi pa so odklonili njegovo potezo. Dne 26, aprila bodo torej nemški volilci izbirali med tremi kan-didati: dr. Marx, republikanska koalicija, dr. Jarrea, monarhist, Thaelmann, komunist. KRZNARSKI DELAVCI UVEDI! ZAVAROVANJE PROTI BREZPOSELNOSTI. VREME. torek Chicago In okolica: V oblačno in gorko. Južnovzhod-nl vetrovi. Tempersturs r zad njih 24. urah: najvišja 43, naj-nižjs 34. ___ New Vork, N. Y. — Zavarovanje proti brezposelnosti v krznarski industriji stopi v veljavo dne 80. maja. Tako se glasi pogodba med organizacijo krznarskih delavcev International Fur VVorkera Union in organizacijo krznarskih podjetnikov. Omenja-nega dne prično delavci in podjetniki plačevati v aklad za brezposelno podporo, ki se pa eno leto ne bo izplačala. Vsak delavec bo vsak teden plačal od svoje mezde en odstotek in pol. Rsvnoioliko bo pa plačal v sklad podjetnik. Organizirane krznarske tovarne in delavnice Izplačajo na leto okrog iti-rinajat miljonov dolarjev, V aklad za brezposelno podporo se bo ns leto nabrslo okrog $400,-000. Pravila sa izplačevanje podpo- KAKO NASTAJAJO VELIKE VESTI. Wsahlngioa, D. C. (F. P.) — Neki obiskovalec Je vprašal predalnika, kdaj prično pogajanja z Ruaijo. Predaednik mu je odgo-voril d. mu nima kaj sedaj po- » ' to. vedati o tem predmetu. Največji I * P™«" dnevnik v glavnem mestu "Star" j,u* je pa prineael na prvi atranl eno uro kasneje dve sto besed pod | napisom: "Coolidge Adamant In Stand on Ruaala. Seea No Changr There Whlch Would VVarrant Recognition By Thia, Country.M Na kratko povedano v TORNADO V rLORIDI. Trije obiti In 23 raajoalh. slovenščini: "Coolidge zelo trd flede stališča napram Rusiji. Ne vidi izpremembe tam, ki M bila porok za priznanje od te dežele." In velik del ljudatva verjame vae do pike. kar je aačečkanega teh velikih dnevrtUrfh. M lam i, Fla. — V nedeljo popoldne je tornado divjal v tukajšnjih predmestjih. Tri osebe ao mrtve In 23 je ranjenih. Vihar je podrl 76 hiš In okrog 400 oaeb j« Rfmrape za i iiivvr i fimttm kriza norm pokoplje heiri0t0v0 vlado Francoski premijer Je primoran predložiti načrt prevzet j a kapitala in zbornica ga mogoče strmoglavi. Kriza Je povzročila, da Je Herriot sklenil premirje s klerikalci. Finančna katastrofa morda priaili Francijo, da proda svoje kolonije. Apel na Anglijo in Ameriko sa znižanje dolgov. Industrijski magnatje tožijo, da Jih nemika odškodnina uničuje. Pariz, 4. apr. — Premijer Her-riot ae je udal zahtevi aocialistov in prihodnji torek predloži v parlamentu načrt sa prevzetje 10 odstotkov mrtvega kapitala. Načrt vsekakor izzove velik odpor v nižji zbornici in senatu in prav lahko se zgodi, da bo vlada poražena. V političnih krogih Še govore, da bo Paul Painleve ali A-ristide Briand prihodnji kompromisni premijer. Nižja zbornica je včeraj dala Herriotu zaupnice a 439 proti 20 glasovom, ko je proall, naj novi finančni miniater A na tole de Monzie dobi priliko, da izdela načrt za odvrnltev finančne krize. Edino komuniatl ao glaaovall proti. Herriot je dejal v zbornici, da je treba drastičnih ukrepov, a-ko hoče Francija uiti težkim posledicam sedanje finančne krize. Vlada mora plačati milijard frankov zadolžnic, ki poteče jo v prihodnjih treh mesecih, denarja pa ni. Kar je aenat zavrgel načrt bivšega miniatra Clementela, da vlada natisne sa šeat milijard frankov papirnatega denarja, bo treba zdaj vzeti denar drugje. Odprti ata dve poti: veliko su-nanje poaojUo ali pa zaplemba domačega kapitala In povilanjs dohodninskega davka. Herriot ae ie končno odloči1 sa zadnje. Prevzet bo mrtvi kspltal — če bo načrt sprejet —. to je velika zemljišča, poslopju In vrednostni papirji t tekočI kapital, ki ae rabi v industrijah, trgovini in kmetijstvu, ostane nedotaknjen. Premoženja, ki ao vredna manj ko 200,000 frankov, ne bodo prizadeta. — Dohodninah i iwfc Nstioiitl ^ftiMfH OwmO b« tke Sloroale National Benefit Sodoty. Advertisln* ratao on mmm Mutocrmuun. Uaitod Statao (ozeopt Chlooffo) Oaar: Otii*of> KM. and forokm eovntrioa $800 pav •MEMBEB of Tbo FKDKKATED PRESS' UNION LABEL APPUEDFOR Dataai v oklepaju a. pr. (Maro I1-1IM) i na ti • to« t ao Mtarl Hat vloga premogovniški podjetniki so pričeli ka ZATI kovand pest rudarjem. Wyaso, Pa. — Ker ne nihče ne ogiaai iz naše male naselbine, naj ni bo' dovoljeno napisati v naš liat Prosveto, da ne bodo čitatelji toga lista mislili, da smo že izumrli, ker ae že tako dolgo ni nihče oglasil od tu. Čakamo, kdaj ae bo parna pMčal oglasila, da nas zopet pokliče na dekvkar nas je fte oetalo tekaj, približno kakih deaet slovenskih družin. Rov je že zaprt od 11. joUja 11924, odkar je prem^al z delom. In ae Ao nič ne ve, kdaj bo še kaj obratoval, ker ae tudi ie nič ne menijo, da bi ga odprli in začeli obratovati. Ta edini unijaki rov od leto 1917 v tej naselbini, ki po zelo slabo obratuje od tistega a. Drugi rovi ao vsi "open ahop". V okolici tudi zelo slabo delajo, le po tri do štiri dni v tednu. Od nas hodimo na delo po sedem milj daleč, a tudi več okoli reke Youghk>heny, kjer so rovi unijski, last Pittaburgh Coal Co. A tudi ti obratujejo le s polovičnim časom. Zaslužimo pa toliko, da zadostuje za življenje, na prihranke še mialiti ni treba, ker je vse prenapolnjeno z ljudmi, da bodo Jcmalu delali po .trije sku-pnj. Vidite, kakšno prosperiteto je nam Kulič dal a svojimi podporniki. Pred volitvami aem slišal glasove ljudi, če bo Kulič izvoljen, bo še nekaj, če bo pa progresivni La Follette, bo pa čiato za nič. Po mojem mnenju ne bi bilo moglo biti veliko alabše, če bi bil La Follette izvoljen, kot je zdaj! Pozdravljam Čitatelje Prosve-te. — Martin Plnk. Razni nasveti. Ako se pazno študira položaj rudarjev v pittsbur-škem okraju, tedaj se lahko reče, da so rudarji v tem okraju izprti, da postanejo pokorni željam premogovni ških podjetnikov. Premogovnike so pričeli že zapirati Ali pa v njih omejevati delo, ko se je pokazalo, da je ponesrečila konferenca, ki so jo sklicali premogovniški podjetniki iz države Ohio. Podjetniki so vabili rudarje, da naj pristanejo na revizijo jacksonvillske pogodbe. Rudarska organizacija je seveda odgovorila, da iz te moke ne bo kruha. Kajti dokler ostanejo premogovne cene visoke, bi bili rudarji res udarjeni na možgane, da bi privolili v znižanje mezde. Vsaka koncesija glede mezde, ki bi jo rudarji dali podjetnikom, bi pomenila povišanje profitov premogovniških podjetnikov. Seveda niso premogovniški podjetniki javno proglasili izpora rudarjev. Taka napoved bi zanje imela« zle posledice. Javnost bi smatrala podjetnike za krivce, ki so ustavili še tisti majhni tok produkcije, kolikor ga je v teh slabih časih. In tako so seveda počasi pričeli zapirati rudnike ali pa omejevati delovne dni. "Black Diamond", glasilo podjetnikov to prav lepo pove, ko pravi, da ni sporazuma1 med podjetniki glede enotnega zaključka, ampak precejšnje mnenje postoji, da se preneha z delom, da nastane med cenami in produkcijskimi stroški tako razmerje, da ne bo izgube. Sugestijo, ki je izrečena v tem stavku, je precej nesramna, kajti ljudstvu hočejo dopovedati, da so cene za premog tako nizke in produkcijski stroški tako visoki, da imajo premogovniški podjetniki izgubo. Nižje doli pa list naravnost pripoveduje, da se mogoče v možganih premogovniških podjetnikov rodi misel, da rudniki ostanejo zaprti, dokler člani rudarske organizacije "United Mine Workers" ne premislijo stvari. Te besede se nanašajo na odklonitev od strani rudarjev za konferenco v Clevelandu. Na izporu rudarjev prav nič ne izpremeni, ako so premogovniški podjetniki izpor proglasili javno, ako so se tajno dogovorili med seboj, ali če drug za drugim zapirajo rudnike. Izpor ostane izpor, pa naj bo izvršen na eden ali drug način. "Black Diamond" seveda zagovarja premogovniške gospodarje in pravi, da izpor ni izpor, dokler ga podjetniki ne imenujejo tako. To svojo razlogo dokazuje s temi besedami: "Podjetniki, ki zapirajo'svoje rudnike, ne store tega kot izpor, dasiravno bo praktična posledica njih početja ta, da bodo rudarji izgubili še tisto malo dela, ki ga imajo. Stališče je prav enostavno. Prenehali so pro-ducirati, ker se ne izplača." Vprav ta izgovor pokazuje, da so premogovniški podjetniki precej enih misli in da so se dogovorili na izpor. Rudarji naj si te besede, ki jih zdaj rabi glasilo premogovniških podjetnikov, dobro vtisnejo v spomin, ker jim bodo lahko služile mogoče že v bližnji bodočnosti. Kadar pride do prihodnje velike rudarske stavke, bodo rudarji lahko rekli: "To ni stavka. Ampak prenehali smo delati, ker se ne izplača delati v takih razmerah." Tako bodo besede zudele zopet premogovniške podjetnike, ki jih zdaj rabijo, da prikrijejo izpor rudarjev. Položaj sam pn uči, da gre za izpor in nič drugega. Mellon'* PitUburgh Coal kompanija pripadli med premogovniške družbo, ki producirajo veliko premoga. Družba ima v distriktu petdeset rudnikov. Zaprla je šestnajst rudnikov. Družba trdi, da ima izgubo. Ali U trditev je pravljična. Družba je producirala devet miljonov ton premoga, plačala je vse stroške in je še ostalo za delničarje $281,888 profita. Ampak U številka še ne Ukazuje pravega dobička. V kapitalu je skoraj polovica vode. Resnični dohodek lastnikov je znašal v letu 1924 čedno vsoto $3,865,401 ali 43c od tone. Železniška družba PitUburgh & West Virginia je dobro študirala položaj v premogovniškem okraju. In ko je dobila potrebne podatke, jc pričela delati priprave za w*»Mosten. D. C. — Thomas omejeni promet s premogom. Družba pričakuje, da bodo T v severnem delu distrikta aaprti vsi rudniki, drugje pa žen sarote, da dobi podkupnino več ali manj rudnikov. <«1 jetnikov v zvezni ječi. Polotiti In kaj je na podlagi teh podatkov početje premogov- Jl"?^ fV500 Te- niških podjetnikov drugega kot izpor? | ,,uUi ivrtni Tup- Saginaw, Mich. — Malokdaj se kdo oglasi iz naše naselbine, čeravno ni tako mala. Zato sem se namenil, da popišem, kakšne so tukaj delavske razmere. So zelo slabe. Za enkrat ne svetujem nikomur sem hoditi, ker po tovarnah se zelo alabo dela. Tova-ren je tukaj dosti, pa kaj, ko i-majo samo po 00 do 100 delavcev zaposlenih, dočim poprej so jih zaposlovale od 200 do 800. En premogovnik so zaprli za sedem mesecev, drugi bo pa tudi obratoval aamo po tri ali štiri dni na teden. Vreme imamo še dosti prijetno sa te kraje, kjer je deset me-secev zima in tri mesece poletje. Sklenili smo, da pridemo skupaj, da se malo po domače zabavamo. Društvo "Saginavaki Slovenci" št. 473 priredi plesno veselico dne 18. aprila zvečer v Maccabee dvorani na vogalu N. Fayette in Union St. Odbor bo že preskrbel, da ne bo ničesar, primanjkovalo, ne za žejne ne za lačne, posebno pa veselja ne. Zato pridite vsi saginawski Slovenci skupaj, kakor tudi iz bližnjo okolice. Na svidenje dne 18. aprila v Maccabee dvorani. — Matthew Krzen, tajnik. VAŽNO ZA POTNIKE V EVROPO. Kakor naznanja federalni a- gent za potne liste, nastanjefi v New Yorku, morajo začenši od SO. marca in do daljne odredbe vsi oni, ki so postali ameriški državljani potom naturalizacije, zaprositi za ameriški potni list v uradu, ki ae nahaja v Sub-Trea-«ury Building (na vogalu Naasau in Pine Street). To velja tudi za žene in otroke, ki so postali državljani vsled naturalizacije mo-ža oziroma očeta. * Oni, "ki so ameriški državljani po rojstvu, naj se še nadalje obrnejo v svrho potnih listov na Cu-stom House. Ta razdelitev delovanja pas-portnega urada je radi udobnosti potnikov. Potnikov je namreč v tej sezoni jako mnogo in uradni prostori v ('ustom H mine ne morejo več alužiti velikemu Številu prosilcev. Radi tega še je del u-rada preselil v Sub-Treaaury Building in se >e delovanje razdelilo tako, da urad v Custom House služi sa tukaj rojene Ameri-kance in oni v 8ub-Treasury Building za naturalisirane državljane. — F. L. L S. DUHOVRN OBTOŽEN POD-KUPOVANJA. "American BeantyM so jabolka posebne vrste. Odlikujejo se zlasti po svoji lepi barvi, kakor odlikuje vrtnica s takim imenom izmed vseh drugih radi svoje jasne lepote. Ali ima to jablano kdo izmed naših farmarjev? Jabolka te jablane niao posebno debela, ao pa rožno rdeča in okusna. Jablana je razširjena po Maaaa-chusettsu in drugih vzhodnih državah. Pridelek malin. — Te jagode, ki so jih v domovih za porabo in trg največ nabirali otroci po po-sekovju in sn je malokdo brigal, da bi jih gojil na svojih vrtovih, kaj šele na njivah, ao v Ameriki mnogim kmetovalcem glavni pridelek. V Connecticutu se peča posebno mnogo farmarjev z malinami. Malin je več vrst in povprečno dobijo te-le pridelke na aker: Maline z imenom "La-tham" prinesejo 2400 kvartov na aker v eni sezoni; "St. Regis i 1,716 kvartov, "Cuthbert'H,284 kvartov, "Perfection" pa 1,068 kvartov. Tak je povprečni pridelek v okrožju Southlngtona, Conn,, okoli Branforda pa je manjli. Cepljene trte rodijo mnogo boljši pridelek in tudi v večji količini kakor trte, ki so 1 (^posajene z odrezkov. Tako je izjavil F. F. Gladwin, ki dela ie več let po-skuŠnje s cepljenjem in presaje-vanjem trt na državni newyor-ški poizkusni postaji. On dela na tem, da bi ae uvedle zlasti cepljene trte vrst Concord in Niagara, ki jih drevesničarji sedaj prodajajo aamo iz potaknjencev. Po poizkusih zlaati ti dve vrsti mladik mnogo boljše uspevata kakor potaknjenci. Spargelj spada k rastlinski družini lilij. Botanično latinsko ime zanj je "aspargus officina-Iis". Vseh je okoli 160 vrst špargljev. Haatlina je po rodu iz Evrope, Azije in Afrike, v Ameriko je le prinešena. Čebula, česen, drobnjak in luk (leek) ter šalota (ahallot) tudi spadajo v družino lilij; Vrate breskev. — Breskve prihajajo na trg v čedalje večji različnosti po velikosti in obliki ter tudi kakovosti.. Barva breekev se razlikuje od zlato rumene ako-zi bledejše barve pa do temno rdeče. Tudi 'barva- breakvinega -ihesa ae razlikuje od bledega pa do akoro krvavordečega. Največ breskev ima v sredini mesa rdečkaste niti, kar jim eicer ne jemlje dobrega okusa, vendar pa take breskve niso posebno dobre za trg, ker jih ni mogoče v tovarnah porabiti za konzerviranje. Breskve, ki se lahko porabijo za konzerviranje so samo tiste, ki imajo neskaljeno rumeno ali blcdikaBto barvo. Danea pa je na trgu večje povpraševanje za breskvami za konzerviranje, drugače se jih primeroma malo porabi. Pridelovanje breskev v veliki meri. od visi od temperature pozimi. Ce toplomer zleze celo pod 13 do lik pod ničlo vsako zimo, se Sploh v dotičnem kraju ne splača saditi breakev. Druga zapreka pri pridelovanju breskev je, kjer pado pozno spomladi slana, katera gotovo pomori ves nežni breskvin cvet. Visočina nad morsko gladino, zrak sam, vodni odtok, zemlja in oddaljenost od trga, vse to so pogoji, dali se splača aaditi breskve. Določiti, kje bodo dobro uspevale breskve, se sploh ne da, ker vsako okrožje je lahko Čisto drugačno od sosednjega. V Kaliforniji in Južni A-rizoni najboljše uspevata May-flower in Alexander, breskvi čisto belega mesa, katero se samo loči od pešk. Ti dve vrsti sta trdni za pošiljanje. V ravno teh krajih dobro uspevajo breskve za konzerviranje, ki imajo rumeno meso, katero gre od pešk: Phillips, Tuscan, Libby in Lcvy. Po Oregonu, VVaahingtonu. I-dahu. I tahu. zapadnem Koloradu, Arizoni in Mehiki dobro u-apeva Alexander, Crawford Ear-ly in Elberta. Pri zadnjih dveh ae meso drži pešk in je rumeno. Crawford Late in Lovell sta najboljši breakvi za te kraje. Po južnih državah. Tekaaau, Carolinah. Oklahomi, Mehiki in Floridi uapevajo breakve: Triumph, Arp Estello. Hali Yel-km (rumene, meso se samo loči od pešk) in Elberta. ImperiaJ. Coion. Triana. V West Virginiji, Marvlandu. IMawaru In New Jerseyju uspevajo: Mayfk>wer, Greenaboro, Carman, Fvnncea in Smock. Breskev Elberta uspeva vsepovsod, tudi po Michiganu, Ohiju, Pennsylvaniji in New Yorku. Mnogo farm v New Yorku jo primernih za rejo breskev, ampak ne vse. Uspevajo tudi dobro Greenaboro, Campion, Stevens in Smock. Zadnji sta posebno dobri za konzerviranje. Zadnje države, ki so tu omenjene, namreč Illinois in Iowa, niao posebno dobre za breakve. Tu uspevsjo samo Greensboro, Lone Tree in Bokhara. Votli iz Jsgsslsvljs, Izseljevanje Turkov iz Južne Srbije. Beograjsko "Vreme" poroča iz Skopi ja: V zadnjem času se pojavlja med Turki v Južni Srbiji močno gibanje, ki ima za cilj izeeljeva-nje iz naše države v kraje, kjer je turški živelj kompaktno naseljen. Ta pokret je letos mnogo jačji od lanskega leta. Turki prodajajo svoja poaestva in svoje imetje in se trumoma selijo v Smirno, kamor odhajajo čez Solun. So pa tudi skupine takih, katere vleče srce v staro turško prestolico Carigrad. Samo iz Skoplja ae je na ta način izselilo od 1. januarja 1925 do danes okoli tisoč turških družin. Samo meseca marca je odpotovalo nad 300 obitelji, ki so štele pogostoma po tri do štiri člane. Lahko se torej računa, da je zapustilo našo državo v teku te-ge leta okoli 4000 mualimanov Ponajveč ae Belijo Turki s Kosova, iz Kumanova, Prizrena, Bu-janovca in ondotnih krajev. V krajih, kjer Turki zapuščajo svoje domove, ao cene nepremičninam znatno padle. Domače prebivalstvo kupuje s pridom zemljo in je veselo, da Turki odhajajo, ker se nadeja, da se bo Južna Sr-bila dvignila na stopnjo kulturne dežele mnogo prej, če se bo število turškega prebivalstva skrčilo na najmaifjšo mero. Požar v Framu pri Mariboru. Dne 18. marca je izbruhnil požar pri kovaču in posestniku Sternu v Framu ter mu vpepelil stanovanjsko in goapodarsko poslbpje. Domači gasilci so se trudili skoro .14 ur, da so ogenj vsaj omejili, ne da bi mogli rešiti kaj več. Mar pri Ljutomeru. Te dni je izbruhnil velik po&r pri gradu Branck pri Ljutomeru. Veliko gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. Goreti pa je začel že tudi grad, ki ima znamenito dvorano. Orkan v Moetarju. Dne 19. marca je divjal v Mostarju strahovit vihar, ki je porušil mnogo dimnikov in streh ter podrl na stotine dreves. Skoda je ogrom na. Samomor Slovenca v Zagrebu. Dne 20. marca je v Zagrebu ne-znap moški v trenotku, ko je prišel vlak, skočil na tračnice in ga je stroj popolnoma razmeaaril. Pri njem so našli pismo in listek, na katerem je bilo napisano: Pišem se Josip Gajster, mati mi je Uršula Kurmanšek. Ker me ne puste živeti, grem v smrt." Gajster je bil rojen leta 1905 v Celju in je bil nameščen do 17. marca kot sluga v "Kapitolski pivar-ni", a je bil radi raznih tatvin odpuščen. Ni izključeno, da si je vzel življenje iz strahu pred kaznijo. llmrli ao v Ljubljani. Marica Ahlin, hči meaarja in posestnika, 14 mesecev. — Fran Levstik, želez/ skladiščnik in posestnik, 55 let. — Josip Porovne, dninarčin sin, 18 mesecev. — Marija Jan, |K).H(stnikova žena, 60 let. — Viktor Pogačar, kočarjev sin, 8 mesecev. — Ivan Sluga, bivši pe-kovaki pomočnik, 81 let. KAZNENCI BODO GRADILI KAZNILNICO. New York, N. Y. — Ako se izvede, kar sta priporočili velepo-roti okrajev New York, Bronx in K ing. tedaj bodo kaznenci gradili kaznilnice na otoku Rickers. Ameriška delavska federacija ae strinja s tem načrtom in pravi, da organizirani delavci ne bodo več prisiljeni graditi ječ, v katere bodo zapirali ljudi. Organizirani delavci so dozdaj neradi opravljali tako delo. Kajti v tem delu so videli nekaj poniževalnega, ker ao gradili poslopja, v katere ao zapirali zasužnjene ljudi. Jetnik mora opravljati delo proti njegovi volji, ne glede nato. ako mu ni všeč. AfHkaJk za "frnmkTl Pa še nekaj o porodni kontroli. Na konferenci o kontroli pQro! dov v New Yorku je rekel neki govornik, da prva dolžnost roditeljev mora biti dobra in pravil na vzgoja. Stariši, ki ne poznaj., te dolžnosti, nimajo pravice du otrok. Yes — vaak bedak je lahko oče in vsaka bena lahko rodi otroka ni pa Še vsaka mati učiteljica in vsak oče Še ni dober vzgajatelj. ooo , Amerikanizem. Poznaj in spoštuj vseh 18,000 postav! Ne krši postav! Izpremeni jih! Kako? Izpremeni republikansko vlado v demokratsko in demokratsko v republikansko! O 0 0 - Rudarjev "rožni venec". I Ko ga je mati zanosila. Ko ga je mati očetu naznanila. Ko ga je mati rodila. Ko ga je mati kapitalistu izročila. Ko ga je mati mrtvega iz rudnika dobila. U. Ko je v potu svojega obraza kruh služil. Ko je povrhu še lačen bil. Ko je večkrat pobit bil. Ko je po nedolžnem karan bil. Ko je za kapitalista smrt storil. III. Ko je iz rudnika potegnjen bil. Ko ga je mrliški oglednik vzel. Ko je v jamo vržen bil. L. V., Wyano, Pa. 0 0 0 Dobro. Dragi K. T. B.! Ali veš, kaj je razlike med v starem kraju in tukaj rojenimi Slovenci? Ce ne veš, ti jaz povejn: Razlika je ta, da oni rojaki, ki so prišli iz starega kraja, govore slovensko angleščino, tisti pa, ki so v Ameriki rojeni, govore angleško slovenščino. — Profesor Zgaga. 'OOO Vrata so odprta. Dragi Žarkomet! Kutarski edi-tor je pozval svoje agitatorje, da morejo obiakati vsako slovensko hišo. Well, vrata moje hiše se lahko odpro in zapro. — Neiz-povedan grešnik, Chicago. 0 0 0 Največje norčevanje. Fowler McCormick, vnuk Roc-kefellerja, je šel za nekaj tednov delat v tovarno svojega očeta v Milwaukeeju. To, da igra delavca, ni nič. Ni se mu treba bati, da izgubi delo, ne skrbi ga nizka mezda in kadar se naveliča, lahko pusti. To je razlika — in pro-kleto velika — med njim in pravim delavcem. Največja otročarija pa je, da časnikarski prodanci dan za dnevom pišejo o njem kakor o junaku in ga kažejo naslikanega v delavski obleki. In višek blaznosti je, ko listi objavljajo pohvalna in snobilna pisma, ki jih "bogati delavec" prejme dnevno na kupe od neštetih častilcev in čestilk — radi tega, in samo radi tega, ker dela v tovarni! * 0 0 0 Dogodek št. 28. | Stara sem bila 12 let. Enkrat sem slišala, ko je oče dejal materi, da je poljubovanje duhovnikove roke največja neumnost, ker je njegova roka grda. V šoli sem videla, da druge deklice poljubu jejo kaplanu roko, jaz pa nisem hotela tega atoriti, pač pa sem zbežala od njega. Ko je duhoven prišel drugič podučevst krščanski nauk, me je poklical iz klopi predse in me vprašal, zakaj sem zadnjič zbežala in mu nisem poljubila roke. Odgovorila sem. da zato ne, ker je roka grda. Prijel je palico in me tako pretepel, da sem imela teden dni pla-ve lise po životu. Ko je moj oce izvedel, kaj je duhoven naredil t menoj, je šel takoj v farovž in mu povedal, kaj misli o človeku, (i tepe otroke, katerim ne daje kruha. Od tistega čaaa sem ime-mir pred njim. To se je zgodilo Skalah pri Velenju na Spodnjem Štajerskem. — Julijana Goličnik, Panama. III. ŠL T. B. Ali žoNA znati pravilno pisat ln Citat angleško? Naroči al venuko-angleško slovnico", katera Je iadaia Is ki M predaj Književna matkn & N. P. J. ' -marko je namenjen lTD ,'KOHIBICUONISKI enoti. ' Uvajanje p«>hibicijenlSkih aa- konov je pa še vedno uganka. Washington, D. C. Pred Couzt-nsovim senatnim odsekom * nastopila mrs. Mabel Walker Willebrandt, ki je nasUvljena k0( iKimočnica v justičnem de-ntrtmentu. Izjavila je, da je tre-C ob obrežju bolj strogo paziti na tihotapce z opojnimi pijačami. Menila je, da pride preveč iganju v deželo. Senatorji so jo vprašali, kaj bi ona .storila, da prepreči uvažanje opojnih pijač v Združene države Odgovorila je, da mora stvar bolj&e študirati s prohibicijoni-^etra vidika in svojega, preden lahko kaj priporoči. Njena izvajanja so se obračala v glavnem napram prohibicijoniški enoti in proti odgovorom Wayne B. VVheelerja, advokata Antisalun-jtke lige, in James Britta, odvetnika prohibicijoniške enote. V političnih krogih menijo, da take izjave ne pomagajo dosti. Pametni ljudje flo povedali pred uvedenjem prohibicije, kaj bo sledilo, ko se prohibicija uzakoni. Prohibicijonisti in zakonodaj-ci niso hoteli poslušati tega svarilnega glasu in zgodilo se jC, ka kor je napovedal svarilni glas. Vsi, ki danes govore, kako bi se dala uspešno izvesti prohibicija, niso podali še enega pametnega in praktičnega nasveta. Tihotapci imajo pa pripravljenih na stotine novih zvijač za vtihotaplje nje in prodajanje opojnih pijač. Ako bi bilo sedaj mogoče sestaviti natančno štatistiko, koliko se izpijc žganja v Združenih dr tavah, tedaj bi dobili najbrž številke, da se popije veliko več žganja, kot ob času, ko dežela še ni bila oarečena s prohibicijo. POPLAVE V KANADI. Ljudje se poslužujejo čolnov. (luebec, Can. — V okraju Be-auce je moralo veliko ljudi zapustiti svoje domove in bežati pred poplavo, ko je voda. prestopila bregove. Pri St. Georgesu stoji voda tri do štiri čevlje visoko. Ljudje se morajo poslužiti čolnov, da odhajajo z doma, ali pa prihajajo domov. OKRAJ COOK JE DODAL 370 AKROV SUMSKI REZERVI. (hicago, 111. — Anton J. Cer-muk, predsednik okrajnega odbora, naznanja, da se je šumska rezerva povečala za 370 akrov »veta. 110 akrov je bilo kupljenih na severni strani doline Sko-kie. Plačati je bilo $1,201,960. Pri Palos Parku je bilo kupljenih 30 akrov, ki stanejo 275t000. Deset akrov pri Hollywoodu stane $17,500, deset akrov pri Nortfiel-du $4,500, dve sto akrov pri Bloomu $82,000 in osem akrov pri (ilcnvvoodu $1,700. Cermak izjavlja, da bo okraj Cook, v katerem se nahaja Chi fajfo, imel najlepši naravni park v deželi. Na rezervi so naselili že urne, bizone in jelene. in iz Kjava miška** je dobila gubila tožbo. liondon, 4. apr. — Dorothy Dennistoun, znana "rjava mi *ka", kateri je-pn-oU priznala vsoto $25,000, za katero je toži la svojega bivšega soproga tekom procesa razgalila enega največjih škandalov v angleških višjih krogih, se ni dolgo veselila zmage. Sodnik McCsrdy je v«Vraj zavrgel pravorek porote in razsodil, da polkovniku Dennl-»tounu ni treba plačati omenjene vsote. "Rjava miška** je zdaj v veliki stiski, ker mora plačati »krog $100,000 za stroške tož- Operni pevec Resske umrL l'ariz, 4. apr. — Jean de Resz ke, slavni operni tenorist, ki je i'il znan po vsem svetu, je včeraj "mrl v Niči. Thomas Jefferson Drugega aprila bo 182 let, odkar se je rodil mož, kateri je bolj kot vsi drugi vdahnil v Združene države ono, kar imenujemo ameriške ideale. Ta mož je bil Thomas Jeffereon, pisatelj Izjave neodvisnosti. O njem se je dostikrat reklo: Ako Jefferson ni imel prav potem tudi Amerika ni prav. Bil je ameriški apostelj demokracije in svobode. Odpravil je v Ameriki sistem prvorojen-stva, ki je preprečeval razdelitev zemlje med ljudstvo. Stal je na čelu gibanja sa versko svobodo in njegovemu delu je bilo pripisati konec uvažanja sužnjev iz Afrike. Mnogo njegovih teorij in načel tvori danes idejne temeljne kamne te velike republike. Zato življenjepis Jeffersona je obenem kos zgodovine Združenih držav. Kdor ne pozna Jeffersona, ne more pravilno pojmiti Amerike. Rodil se je v Albermsrle Coun-ty v državi Virginia. Ravno kot Washington je bil tudi Jefferson sin virginijskega veleposestnika. Zgubil je rano očeta in po njem podedoval obširno gorsko farmo v Monticellu. Bavil se je s poljedelstvom in pri tem študiral pravo. Ko je dorastel, je bil visoke postave, čez šest čevljev; Zanimivo je, koliko velikih Amerikan-cev je bilo izredno visoke postave, kot na pr. Washington in Lincoln. Bil je široko naobražen in tudi izurjeu v mnogih strokah. Ni bil le jako učen pravnik, marveč tudi eden izmed najbolj umnih poljedelcev svoje dobe, razumel je na ranocelništvo, bil je nezmotljiv strelec, praktičen zem ljemerec, drzen jahač, eleganten plesalec minueta in znal je dobro igrati na goslih. Govoril je dobro grščino, latinščino, španščino, i-talijanščino in francoščino. Imel je ambicijo, da spremeni svoj o-kraj v vzoreirvrt države Virgi-nije in je zato tam ustanovil malo naselbino italijanskih vrtnar jev; nastali so tam krasni vinogradi in sadovnjaki. V teku let se je vedno bolj in bolj zanimal za, javna politična vprašanja. Dogodki, ki so privedli do ameriške revolucije, o-značujejo obratno točko v njegovem življenju. Kot 26-leten mla* denič je bil 1.1769 izbran v Hou se of Burgesses, tedanjo zastopniško zbornico kolonije Virginis. Ko se je ista slavnostno izjavila proti obdavčevanju brez privoljenja zastopnikov ljudstva, je kra-jevski namestnik razpustil zbor nico. Med 88 člani, ki so se kasneje sesUli in podpisali proglas katerim so se zavezali na bojkot proti angleškemu blagu in priporočali isti bojkot ljudstvu so bili George Washington, veli ki patriotični govornik Patrick Henry in Thomas Jefferson Ko je borba proti Angliji postala neizogibna, se je majhna skupina virginjskih potriotov sestala in sklenila ustanoviti tako-zvani dopisovalni odbor; druge kolonije naj ustvarijo slične od bore in te naj si dopisujejo vzajemno. Bil je to prvi načrt neke^ ga vzajemnega sodelovanja mec raznimi kolonijami. Načrt je bi Jeffersonov. Iz njega se je potem rodil predlog, da se zastopniki vseh kolonij shsjajo v letno za sedanje. Tako je prišlo do prvega kontinentalnega kongresa. Ko je konvencija v Virginiji I. 1774 izbrala delegate v ta kongres, je Jefferson sestavil spomenico kateri navaja vse krivice sngle Ake vlade proti kolonijam. V tem spisu je on pogumno Izjavil, da dežela spada k onim, ki so jo naselili, da pravica do samovlade je prirojena pravica vseh ljudi in da zato angleški parlament nima nikake pravice napraviti zakone za Ameriko. Tu se P^K rakLft kolonije ime "država". Do tedaj je bil Jefferson provincljalen odvetnik. Ko je spisal U proslavljeni proglas, je postal naenkrat slaven. V I^ondonu so ga tedaj (»stavili v listo onih, ki naj se obtožijo radi vele izdajstva. Jefferson je bil izbran za člana prvega kontinentalnega kongresa ki se je sestal I. 1775. Prišel je v Philadelphijo rawio onega dne. ko je kongres imenoval shingtona za poveljnika amerl-*ke vojske. V kongresu je mnogo manj govoril kot Washlnftott eM Franklin, ali v odsekih je izvrševal ogromen vpliv vsled svoje- ■ Japonci bojnih zgrade 22 novih ladij. Tokijo, 4. apr. — Momarični ro»ni*ter je včeraj naznanil, da je NI "prejet načrt za gradnjo 22 "»vih bojnih ladij s skupno U>-124,900. ga obširnega znanja in razsodnosti. Kasneje v istem letu gs nsj-demo zopet v Virginiji, kjer je pridno delal za prenkrbovsnje vojske S potrebnimi zalogami. V vehkem r^ovlnskem *» 1776 Um vrt«* in izvolila Patriek Henryja sa svojega governerja? Virginija je naložila svojemu zastopniku v kongresu Richard Henrv Leeju, naj predlaga, da se vse kolonije proglasijo za neodvisne. John A-dams iz Massachusettsa je U predlog podprl in Jefferson je bil imenovan načelnikom odseka pe-torice, ki naj sesUvi proglas. Teto je Jefferson pripravil enega izmed najslavnejših dokumentov svetovni zgodovini: Izjsvo neodvisnosti. Dan, katerega je kongres sprejel izjavo, 4. julija, se je od tedaj vedno praznoval kot rojstni dan Združenih držav in naj večji ameriški praznik. Ljudstvo je bilo pripravljeno za spremembo, kajti kakor je Jefferson pisal Franklinu, "zdi se, da so o-pustiii monarhizem in sprejeli republikanstvo z isto lahkoto, s katero bi bili smeli sUro obleko n si nadeli novo obleko.'* Jefferson je bil imenovan, da skupaj s Franklinom zastopa Združene države v Pariz** ali je odklonil. Povrnil se je rajši v Virginijo, da zgradi državo. To po Jeffersonovem naziranju je 4x>menjalo nič manj kot zgraditi demokracijo v najbolj aristokra-tični izmed sUrih kolonij. Kajti Virginiji so bili zakoni, običaji n socijalno žvljenje najbolj podobni onim monarhiaticne An glije. Jefferson je hotel le pristno demokracijo. Najprej jo (Rojeval spremembo angleškega zatona o posedovanju zemlje. Najstarejši sin je vedno in brez izjeme podedoval posestvo in tudi radi dolgov se tako posestvo ni moglo prodati. Po dolgi borbi je demokracija zmagala proti tej 'evdalni usUnovi. PosUlo je svobodno zapuščati ali prodajati zemljo komurkoli, in se je s tem preprečilo nakupljanje velepose-stev. Trebalo je nadalje devet-etne borbe s strani Jeffersona, predno je bila v Virginiji uvede na popolna verska svoboda. Izve dene so bile tudi drugo važne spremembe, tako glede držav-janstva. Pridobivanje državljanstva je bilo poprej jako otežkoče-no; bolj liberalne odredbe, ki jih je Jefferson uvedel, so kasneje služile za podlago za podelitev državljanstva Združenittfdržav Ali v dveh reformah, za kater se je Jefferson najbolj navdušeno zavzel, ni uspel. Boril se je za splošni sistem ljudskega šolstva in za načelo, da vsi ljudje rojen suženjstvu naj bodo odsehma svobodni, fti uspel, ^li toliko se mu je posrečilo, da je bilo na daljno uvažanje sužnjev v Virgi nijo prepovedano. L. 1779 je Jefferson posUl go-verner drŽave Virginia. Bili so najtemnejši dnevi revolucije Njegovi naravi pravnika in poli tičnega filozofa se U obupna na loga ni povsem podajala, ali vzlic ostrim kritikam in porazom pogumno kljuboval usodi. Bri tanci so zasedli Virginijo, glavno mesto Virginije je bilo oplenjeno in governer je moral zbežatl za svoje življenje. Končno pa je voj na revolucije priŠU do uspešne ga zaključka, ko se je anglešk poveljnik Comwallis 1. 1781 podal s svojo vojsko. Jeffersonovo posestvo je tekom vojne silno tr pelo, smrt žene gs je silno potr la in sam je nevarno zbolel. Ds pa se je vendar pregovoriti oc prijateljev, da je sprejel izvbli tev v kongres. Tu je bil vodilna sila v reševanju mnogih veliki problemov. Ix>tll se je zopei vprašanja, ki je bilo najbližje njegovemu srcu — odpravljenja suženjstva; predlagal je, naj se po I. 1800 suženjstvo odpravi obširni pokrsjini Združenih dr žsv, ki se je raztezalo do reke Mississippi. Ds je tedaj uspel, I si bila dežela bržkone prištedi dolgo in krvavo civilno vojno šest desetletij kasneje. Jeffersonov predkig je tedaj propadel le za en glas. L. 1784 Je kongres Imenoval Jeffersona za opolnomočencga minlstrs v svrho, da skupsj s Franklinom in John Adsmsom poskusi skleniti trgovinske pogodi* z evmpejsklml držsvsml. Toda le "old Krederick of IVus-sia", kot ga je Jefferson nazlval. Je bil pripravljen za Uko pogodbo. Prihodnjega leU se j« Franklin povrnil domov in Jefferson je ostal v Parizu kot ameriški poslanik. Tu je imel težave z velikim številom upnikov Združenih držav in Jefferson j« obeUl plačilo, v kolikor je mogel. Francija se J« Udaj bližala vsliki revoluciji in Jefferson j« z živim zanimanjem sledil sucijalnim in političnim spremembam, ki so se Stari sistem vlad* OBBKDNJB OKBOftJl: VZHODNO OK BOŽJI i BAPADNO OKBOftJIt mali vila vzgled pod Ludvikom XVI. in njegovimi stavne££toknitl M mu j€ d^vd kot je Virginija . rs — - je Waahingtonu: "Je ni kronane glave v Evropi, kateri zmožnost ali zasluge bi vpravičevale, da jo isvolimo za cerkvenega ključarja v Ameriki." Obiskal je Angleško in Holandako, potoval je po Nemčiji in Italiji, obširno prepotoval Francosko, velik del peš. ln opazoval življenje navadnega ljudstva. "Potovanje po Evropi*', pisal je prijatelju Madisonu, "vzbudi vam ljubezen do Amerike. Bog moj. kako malo znajo naši rojaki ceniti koriati, ki jih oni imajo in ki jih noben drugi narod na svetu ne vživa." Jefferson se je povrnil v Ameriko I. 1789 in je po Waahingto-novem naročilu posUt državni tajnik v novi vladi, ki je bila se-lUvljena po sprejetju federalne tonstitucije. Predsednikov kabi-et je tedaj obstojal le od štirih < anov, dočim jih je sedaj deset. bilo tedaj mnogo sloge med četverico ministrov. Socre-tary of the treasury (finančni minister) je bil Alexander Ha-milton. jako zmožen finančnik, a-Človek, ki ni imel trdne vere v sUlnost republike in ki je sprejel constitucijo le kot kompromis. 3ila je Washingtonova modrost, ki je privedla v kabinet Jefferso la ravno v pravem Času, ko je dežela potrebovala, da se vlije pravi duh v njene usUnove. Bor-!>a med Jeffersonom in Hamilto-nom je pričela takoj. Okoli njiju sta vzrastH dve politični stranki, ki jih nibik^prej in ki sU trajali od tedaj naprej, dasi so se imens n načela teh strank spremenila teku let. Jefferson je splošno smatran kot usUnoviUlj demokratične stranke. Kaj i>a so pravzaprav U Jef fersonova načela, na katera se judje še sedaj večkrat sklicuje-o? Pred vsem on je verjel v eno-sUvno človeško enakost. Ver je e, da rojstvo, olika, vsgojs in K)gatstvo ne dajejo nikomur pravice, da vlada nad drugim »rez njihovega privoljenja. Re-cel je nekoč, da je kmet dostikrat bolj sposoben za reševanje kake ga moralnega vprašanja kot marsikateri profesor. Varjel je tako globoko v moč javnega mne nja, da je rajši imel "časopise brez vlade kot vlado brez Časo-pisov". Jeffersonova Ideja o vladi je bila, da mora biti vlada čim bolj mogoče enosUvna in poceni. Davkov naj bo le malo ln zo-perstavljal se je proti nakopiče-vanju dolgov, ki naj jih plačajo prihodnje generacije, kajti "mrtvi ne smejo vladati nad zemljo". Jelferpon se je še bolj kot Wash-ington bal miliUrističnega duha. Navdahnjen z ideali o miru je želel, naj bodo Združene države v prijateljskih razmerah z vsemi narodi na svetu, Tekom štirih let, ko je bil državni Ujnik, je posvečal svoje energije najbolj borbi proti Hamlltonu in onim, ki so bili prežeti s Hamiltonovimi aristokratičniml Idejami. Končno je Jefferson sklenil u makniti se za vedno od javnega žfvljepja in povrnil se je v svoj Monticello. ftkode, povzročeno od revolucije, in popolno zanemarjanje osebnih poslov, ko je služil domovini, ga je preobložilo z dolgovi. Toda njegova odsotnost od političnega torišča ni trajala dol go. Dežela Je potrebovala njsgo-vo vodstvo. Navdihnil Je svoje rojake s svojimi ideali in politična stranka, ki jo je usUnovll (zvala se je tedaj republikanska stranka), Je postala tako močna, da Je Jeffersona Imenovala za predsedniškega kandidaU ob predsedniških volitvah I. 1796. Njegov protikandidat John A-dams Je zmagal le z dvema gla-sovoma veČine. Po sUrem načinu predsedniških voliUv je zato Jefferson, ki Je bil v manjšini, (»osUl podpredsednik Združenih držav. Kot tak se Je protlvll proti zakonom, naperjenim proti i nozemcem in svobodi govors, k jih Je kongres sprejel I. 1798, ta-kozvanim Alien and Heditlon Uws. TI zakoni so dajali pred sedniku pravico, da brez obravl na ve Izžen« iz dežele vsakega Ino-zemca, ki je osumljen. In kaznu je z globo ali zaporom vsak ust-meni ali tiskani napad na kon gres ali predsednika. Jefferson Je odločno ugovarjal proti oliema tema zakonoma, ki aU kršila konatiturijo, kajti opravljale sU lioroto in svobodo govora ln U »tka. Vzbudil je ljudatvo k ogor čenju in stvar demokracije je pridobila novo moč. Iz ostre volilne borbe I. 1800 je Jefferson Izšel zmagovito kot predsednik, ki je bil ustoličeni novem mestu tVaahlngtun. V so-gin*Ju z Jefersonovimi demokratičnimi Ideali Je bila njegova ln avguradja Jako enosUvna slav- Sk?«ttb Ntftfaa teev. GLAVNI STAN. •H SO. LAWNDALS AVB„ CHICAOO, UJ.INOIB, Izvr^evalnl odbori UPRAVNI ODHRBi Calakan e^pr^Mdnlk Amitvm VMHsk. V. D. V, Bok 1U. JekaaUvo. Pa.; gl UJmRi M«IIAmw Torki Ujatk Wil*k.|« iMU BUs Novaki fL l>lM«)nlk Joka VovrUk( erodnlk sUsUs Joto lavsttalk, upr.Ylt.IJ i Umik PlBe Oošlaa. —< POROTNI ODBKBi Morila ItltaUrsr, prošsoš^k. Bo« m. Harbortoa. OMs| PraOMS A. Tseckor. IS17 B. RWfrw.y Avo.. rklcsse. III.; J »k« BrUsaoalM, 11111 te-nington, AVS. W«Sl Pork. Okl«; M.rt l du\ Ich. :Up. 14 H Ro. CHftoo Pvk A*o^ Ckicoto, UL VRHOVNI BOBAVNIKt Dr. P. J. Bar o. UU 84. Ctolr Avo^ POZOBI — Boroapoodooea s ikvatol oštoralkl, ki šolalo ? |ls VSA PISMA, ki so osaašajo aa poaU «1. arodssšafta ss ssslseii aodniMvo B. N. P. J, SSST-A9 So. Uetoolo Ata, Cklrogo, III. V8B SADKVK ROI.NI&KB PODPORM SR NASLOVBi Malto fttvo S. NI P. J., ISI7-tt So. Ueašolo AvoH Chless^ IIU DKNARNK POŠ1UATVB IN STVARI, ki so (MoJo «1. tsvrlovaloofa odbora In lodaoU voMo so saalovoi TsjaiŠIvo B. N. P. K MST-ftt Bo. Uva-dol. Avo^ Cbkoco, IIL VSK ZA UR VB V BVBSI B BLAGAJNIŠKIMI POBU ss psšll|a|s as ssslovi Rlassialšlvo 8. N. P. JH MA7-M So. U«o4aU Ava., Ckleafo, IIU Vso prllotbo slada poolovsala v |l. Isvrlovslaoai odbora sa aal »ešUsJs Ja igorat. iNmUM» Pa« I Rarfor}«, pradaadolku aodaorooffi odbere. Ilfar Vsi prlslvl aa gl. perotsl^desk so os| sošll|s|o aa nikar, Ros 176, Barbartoo, Oblo. Vsi deski la drufl sskd. aasaoalU, oeUat, aorotatas la v svati s ikailooi ladaota, asi so sešllla aa MI7-M So. Lseadalo Cblaoso. IIL ^PMBfSfA", 1". Pisalinost. Pri Jahal je na konju do ka- pi tola, brez častne straže, brez spremstva ali služabnikov, stopil s konja brez pomoči in privozlal vajeti k neki ograji tor brez ni-kakih ceremonij stopil v sonetno dvorano, da preČlU svoj inavgu-racijski govor. Novi predsednik je odpravil mnogo nu|K>trebnih mest. Imenoval ni nikakeva sorodnika in prepovedal vsak |»mp ln ceremonlju. Eden izmed njegovih prvih činov je bilo pardo-niranje vseh onih, ki so tr|>eli radi neameriške Sedition L*w. Prodane so bile vse bojne ladje ra-zun trinajstorlce. Odpravljeni'»o >i 1 i vsi notranji davki, in tekom prvega četrtletja, njegovega iredsedovanja je bil javni dolg, mkupljen tekom revolucije, anl lan na polovico. Kdina vojna te« com njegovega predsedovanja je rila proti morskim roimrjem v Tripolisu; v tej vojni so ameriške ladje s svojo hrsbrostjo o-svobodile svetovno trgovino od napadanja teh sUrodavnih mor skih roparjev. Jefferson j« proti sebični o|K»zlclJI propovedsl pravično |X)Ntoj>anjo proti rdečekož-cu in je s tem poaUl oče one liberalne indijanske politike, kato ro ao se Združene države od to daj držale. BU je generozen napram inozemcem in njegovi človekoljubnosti je pripissti liberal no priseljeniško (»lltlko, ki je mnogo generscij prevladovala Ameriki. Občudovanja vredno Je, kako Je Jefferson videl vnaprej bodo čl razvoj domovine, V onih dne vlh je bila reka Mississippi naj skrajneža zapadiie meja republi ke. Spannko je lastovalo velikan ako ozemlje oleon, ki m« Je l«al, da bi zgubil vso Loulslsno, jo je rsjšl dal Zdruftenlm državam za 15 milijonov dolarjev. Z Jeffersonovim IMKipisom |Mid kupno pogodbo Je bilo ozemlje Zdrutenih držav naenkrat več kot |M)dvojeno. LeU 1804 je bil Jefferson zopet Izvoljen za predsednika in Uka Je bila njegova popularnost, da baje noben predsednik, katerega moč mul kongresom se ni nasU-njala na vojno, nI nikdar imel toliko vpliva na kongres ln ljudatvo. Proti koncu njegovega drugega predsedniškega reka tfu Je petorica državnih legiolatur naprosila, naj se ds IzvolitJ vtretjlč. Ali Jefferson se Je protivil odločno, češ da zaporedna izvolitev bi ga napravila ra doživotnega predalnika, In dodal je; "Zgodovina kaže, kako lahko kaj takega degenerira v podedoval-noet." ' Jefferson Je preti vel ootaJl del svojega Žlvljanja v svojem ljubljenem Monikellu. kjer Je umrl 4. Julija 1*26, ravno ob petileseL letnici Izje ve neodvisnosti, ki jo e on sesUvil, Zadnjih 18 let svojega tivljenja se je večinoma posvečal ustanovitvi vlrglnjsko univerze, katera šolska usUnova je bila tedaj nekaj novega glede tečajev ln pravil. Dijak je dobil pravico, da si sam Izbore svoje študije, oproščen je bil vseh verskih omejitev in prepuščen svoji astni vesti in časti. Jeffersonova duševna deUv-nost ni prenehala do zadnjega trenotka Življenja. 6« sadnje leto pred smrtjo, ko je bil 88 let star, je zopet prečiUI velike aU-rogrške drame v izvirnem Jeziku, V enem izmed njegovih sadnjlh pisem, pisanem s tresočo se roko ali z rnladeniškim srcem, on pravi prijatelju: 14Vse oči so odprte aH se odpirajo k ljudskim pravicam. Mase Človeštva se niso rodile s sedli na hrbtih niti malo privilegiranih s škornji in ostrogami, da jih zajshajo po milosti božji." Jeffersonov pečat je nosil geslo t "Upirati se proti tiranu ln ubogati l>oga.M Ali morda še boljša karakterlzaclja toga ameriškega velikaša Je epigram, skovan njemu v Čast, ki pravit "Ljubil Je knjige in učenost, ali ljubil je ljudi še bolj." - P. L. I. H. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (M*rc 8L-I926) pomeni, di vem Je naročnine potekle U d en. Ponovite Jo prevočeano, de ve« liete ne ustavimo. Ako liete ne prejmete, Je mogoče vstavljen, ker nI bil pleten. Ako Je vel list plečen in «e ne prejmete, Je mogoče vstev-IJen vsled napačnega naslove, plilte nam dopisnico in navedite sterf In novi naslov. Naši sestopntkl so nI društveni tajniki In drugi sa-stopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Neročnlne sa eele leto Je $540 |n xa pol leta pa $2.50. Člani 8. N. P. J. plačajo aa pol leta $1.00 In sa celo leto $3410. Ze mesto Chlrego In Cl-cero sa leto $640, pol lete $3.26, ae člene $610. Ze Evropo stene aa pol le* U $4.00, ae vse leto pa $&00. Tednik stane u $1.70. člen! doplačajo 80c aa poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na neelovi upRAVNiarvo u PROS VETA* 7 K. I>ewndale Ave«, CHICAGO, !U* Povtft starega radarja Pile Anton Recker. (Dalje.) ženinu ni dal nihče obljubljene nevestine dote, ps vendar sta bila srečna. Stari Sprung je po kratkem brez poroke umrl in mladi je pričel K<*podarstvo, ki pa je silno razmetaval. Zaprav-Ijivec ni bil za trohico podoben varčnemu očetu, bil je velik kvartopirec in žel z več drugimi celo v Monte Carlo, kjer je zaigral vse svoje premoženje. Tako se Je tudi naž ravnatelj obrisal pod nosom za doto svoje lepe Žene. Iz vsega tega ae vidi, da tudi ljudje, ki se štejejo višjemu razredu, lahko padejo v nesrečo. • • • Zdaj pa naj nekoliko primerjam našo mladino a takratno, ko sem bil sam mlad. Velika je razlika. Predvsem vidim, da danes mladina nima tistega veselega življenja, kot amo ga imeli včasih. Fant sreča dekle na cesti, ne pogleda je, in tudi ona se ne zme- ni. Vse je nekam odtujeno in ne-uljudno. Fantje in dekleta amo se v zeleni domovini zbirali na prostem ali v prijazni krčmi in skupaj peli mične stare pesmi. Veselo je donela pesem za pesmijo, smeh in nekaljeno veselje. Saj bile so priproste, ki smo jih zapeli, pa ao vendar šle od arca prijateljske druščine. Tu je pri-proeta, ki smo jo vendar tako radi zapeli: Nocoj je vesela noč, mesec sveti celo noč. Veseli fantiči in mladi dekliči skupaj se zbirsjo, lepo prepevajo; gledajo v vrtec, kjer rožce cveto. Fantje smo dobili vsak svoj šopek in šli na tuje. Na nemškem Štajerskem pa je bilo vse drugače. Drugačen jezik, druge šege in navade. Ampak nemške Micike so bile tudi zala dekleta. Ozirali smo se slovenski fantje po kmečkih lepoticah, dekletah vitkega života, pa priljudnega obraza. Ampak bile so polne zvijač. Rade so zaplesale in ga tudi spile kozarec, nas pa bi bile rade malo zavidale. Ampak naučili smo jih nečesa, kar prej še niso znaH. Ob nedeljah zjutraj smo ae oblekli praznično, kakor se je kdo mogel. Odpravili smo se proti samostanski cerkvi, ne zavoljo božje časti, temveč bolj na ogled, kajti tja so navadno zahajale tudi kmečke deklice. V cerkvi amo se jim postavili ravno naaproti. Vsak je imel mašne bukvice v rokah, če je znal čitati ali ne. Nekateri so jih še narobe držali, ker bukvice ao bile nemške, pa čitati niso znali. Prišel je cerkovnik a puščico. Vsak slovenski fant je segel do lah ta v žep pa prinesel iz njega celi krajcar, dvignil ga visoko nad nabiralnik in spustil, da je bolj zažvenketalo. Slovenski fantje smo hoteli pokazati nemškim Mlcik^n, čeprav nismo posebno fino oblečeni, da imamo vsaj denar — tisto, kar vleče na«e. Po končani maši «o imele Micike navado postaviti se pred cerkvijo na obcestnem hodniku v vrsto. Mi pa smo se postavili na drugo stran ravno nasproti nemških lepotic, in se ogledali drug druge. Ampak to ni moglo .dolgo IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) O tem prstanu se je razpravljalo po vseh ljubljanskih gostilnah, a končna sodba Je bila, — da je gospa LopašiČeya dobila premalo. Izražali so se prav resni dvomi, bode 11 tisti del stanovanja, kjer sta prebivali voj-vodinja in njena hčerka-princensinja, še kdo v najem vzeti hotel. Dosti jih je bilo, ki bi tam ne bili hoteli stanovati, in to tudi brezplačno ne! Vojvod Franc iz Modene se je že bolje ob-nesel. V Ljubljani je bil priljubljen in tudi njemu ae je bilo prikupilo mesto. Trikrat Je odpotoval, a trikrat se je zopet vrnil. Kakor je bolj poučenim znano, Je tičal v zlatih mrežah zlatih las ter se naelajal s poljubi, katerih bi Dantejeva Beatrice sladkejših ne bila mogla dajati. Na livadah te ljubezni dandanes še nobene imenovsti ne smemo! Stanoval je, kakor smo Že povedali, pri grofu Vajkartu Turjaškem na Nemškem trgu. Dasi je imel dosti manjše "kraljestvo" od debelega Ferdinanda, je bil vendar mnogo radodarnejši. Ko je zadnjič odhajal iz Ljubljane, je zlatih darov kar deževalo na obitelj grofa Turjaškega. Kronika pripoveduje, da je dobil grof VaJ-kart Turjaški prstan z briljantni; grofica mati In hči kontesa sta dobili vsaka kolje in mladi gospodičl grofi vsak uro repetlrko. Se celo hišni duhovnik ni bil pozabljen, dobil je zlato tabatljero. Največjo pozornost so vzbujali darovi ruskega cara. Med obdarovaniml se je na prvem mestu nahajal škof Avguštin, prejel je naprsni križ s zlato verigo, kar je bilo po kronistovem mnenju vredno pet do šest tisoč goldinarjev. O tem daru ao se vneli živi prepiri, je H katoliškemu škofu dovoljeno nositi dar, ki je nekako cerkvenega značaja, ki pa je izhajal iz rok očitnega krivoverca. Veliko se je govorilo pro ln contra, posebno ženske so bile proti temu, da bi prihajal škof v katoliško cerkev s križem, katerega mu je podaril človek, ki sodnjl dan ne more drugam kakor v pekel. Prepir je odloČil Škof sam: prihodnjo nedeljo je imel prepoved v svoji katedrali, a na prsih se mu lesketal ruskega cara zlati križ. Pobožno ženstvo ni od takrat več ljubilo škofa Gruberja in v svoje zadoščenje je še doživelo, da je bil poklican za nadškofa v Solnograd. Rila je to posledica ljubljanskega kongresa, na katerom se je bil Avguštin Gruber prav zelo prikupil cesarici Karolini ln knezu Metternichu! In take pro-tekcije nekaj veljajo ln to posebno Še pri Imenovanju Škofov in kardinalov. Tako je ljubljansko meščanstvo neprestano živelo v živahnem razburjenju. Včasi je tudi kaj imenitnega pripotovalo. Prlžel je nadškof Verhovac Iz Zagreba, Akof iz Vidma, oni iz Lodija; tudi beneAki |>atrijarh, znani nemški poet Pyrker. Rilo je torej vedno kaj videti. Največ hrupa je provzročll dohod aalern-skega princa I^eopolda, drugega alna kralja Ferdinanda, ki je bil oženjen z nadvojvodinjo Klementino, hčerjo cesarjevo. Ljubljančanom je belil glave, ker se os ten tat i v no ni hotel udeležiti mrtvaške maše i>o pokojni cesarici Ludo-vlkl, dasi je bil čil in zdrav, ter je takoj po maši oblakal ruskega cara v Akofijnkem dvorcu. To vae Je vplivalo, da je princ Leopold v hipu postal nepriljubljen pri Ljubljančanih. Ti so bili v Usti dobi hlperlojalni. Pravi tip takega lojalnega mežčana je bil Henrik Coeta. V predgovoru k svoji kroniki o ljubljanskem kongreau piše: "Ne poznam višje sreče, nego ljubljeni domovini pod varstvom modre in previdne vlade po svojih močeh služiti in koristiti. To kakor tudi pospeševanje podložniške ljubezni do predobrega in preljul»ečega deželnega očeta imam za svojo in \ Kakega državljana prvo in sveto dolžnost. Naj bi tudi moje delce (kronika o kongreau) dokazovalo, kako ae Kranjec trudi, da bi ralloot in naklonjenost naj bol j lega deželnega očeta z netsbrlaljlviml občutki spoštovanja, ljubezni in hvaležni po-plačeval ter te občutke presajsl tudi na pozne potomce!" Tak je bil rod tedaj. In prav malo jih je bilo. kateri bi bili le v mislih hoteli grešiti proti lojalnosti, ko se je približava! konec kongresnih razpray ter se tako bližal trenotek, d« bodeta najboljši deželni oče in najboljša deželna mati zapustila mesto! Nikjer pa pojemajoči kongres ni tako vplival kakor pri Ceškovih. Takoj po plesu so že bile velike sitnosti, ker se je oelo mesto menilo o tem, da je konec med Andrejem in Fino. Vsak bi bil rad izvedel natančnejše vzrok). Najboljše prijateljice so prihajale v hišo, ne toliko iz ravednoeti nego iz hudobije, da bi ae paale ob zadregi matere Elize. Pa le-ta ae je čvrato branila: da je Fina še premlada, da Je Smole itak Človek, o katerem se ne ve, bode li dober • zakonski mož ali ne. Tudi se je namigavalo, da rad zapravlja in da sploh ne kaže trdnega značaja, na katerem temelji sreča vsakega zakona. Istotako se je grajalo, da je mladenič, dasi je bil že ženin, prerad zahajal k Zldanovim na Poljane, kar ga nevestini materi nikakor ni moglo priporočati. 1 "Končno," je odgovarjala gospa Eliza, "je bila božja volja tako in na Ceškovim je prav. Bo že Bog dal novega ženina in gotovo bode boljši, nego je bil oni, katerega smo izgubili!" Nekaj skrivnostnega je tičalo v tem odgovoru matere Elize, in prijateljice so se prepričale, da je dogodki niso potrlt in da se no nahaja v nikakih zadregah, katere bi ji bile dobre prijateljice prav iz srca privoščile. Tudi deklica ni bila posebno poparjena. Nekoliko bledih lic je bila 0» včasi se je nekoliko zamislila. Parkrat jo je ogovoril mladi knez na »ulici in enkrat jo je še celo spremljal po Laterma-novem drevoredu. Ljubljanske gospe (eo, to opazile in skoraj se je pričelo širiti mnenj* da se bode iz tega kaj razvilo, ker se je mladi ari-stokrat, kadar je bil v družbi z dekletom, kazal zaljubljenega od nog do svojih črnih las. Gospa Ceškova pa bi bila prisegla, da Ji mladi Neri Corslnl postane zet in da bode cvetoča ji' hči kakor kneginja svoj čas hodila po cvetoči To-skani. Govorila ji ja: "Pošten Je, zategadelj ne more več nazaj! Zaljubljen je, in zatorej smemo pričakovati, da nas v kratkem obišče stari knez ter poprosi v imenu svojega sina za tvojo roko!" Vsak dan so pričakovali, da vstopi Neri Corsini, oče, s svečanim obrazom in v modrem fraku, kakor se spodobi pri takih prilikah. Dan za dnevom je potekel, ali kneza ni hotelo biti. Kakor strela pa je mater in hčer vžgala vest, katero jo hlžna prinesla domov dne 27. marca. Strežaj ji je povedal, da pri Corsinlje-vlh polnijo kovčege in da drugi dan ob eni odpotujeta oče in sin proti laški meji. Se tisto popoldne sta čakali a brezuspešno. Nato sta jokali in vzdihovali vso noč. Ko do desetih drugega jutra ni bilo ne slovesnega obraza, ne modrega fraka je storila gospa Eliza energičen korak. Oblekla ai je sivo svilnato obleko ter odjadrala kakor vojna ladja, katera je pripravljena vsak mah sprožiti svoje topove, v stanovanje kneza Nerija Corsinija. Odkloniti seveda jo ni mogel! Ko je vstopila, je sedel toskanti državni svetnik pri pisalni mizi. Nekaj je pisal. Suh možlček je imel plešasto glavo. Ceremonijozno je vstal ter ji hitel nasproti. "Oj," je vzkliknil v slabi nemščini, "naša izvrstna hiAna gospodinja!" Molil ji je par prstov nasproti, nato pa ji je primaknil stol, da je sedla. "Sam sem hotel priti," Je govoril iskreno, "da bi se dobri svoji gospodinji zahvalil za udobnosti, katere sem bogato užival v njeni gostoljubni hiši! Ali mi diplomatje smo sužnji kongresa ln v delu umiramo!" Ta fraza mu Je tako ugajala, da jo je ponovil: "V delu umiramo in sužnji kongreea amo!" V stiski je vprašala: "Svetlost, odpotujeta?" "Danes ob eni! Veliki vojvod me kliče v Firenco!" "In gospod sin?" je vprašala dalje. Starec se je začudil: "Moj Enriko? — Z mano se odpelje. Gotovo!** Ds nI bila razburjena, bi bila opazila, da se je njegovi svetloetl podaljšal obraz. Dostavil Je še: "Kaj hoče on v LJubljani?" Ta doetavek JI je zvenel nekako zanlčljl-vo na uho. Ker je bila jako ponosna ženska, ae je vabudila oAabnoet v nji. Odgovorila je pikro: "Da je požten. bi tako ne odhajal is LJubljane!" ^^^ (Daljo prihoda J4t> trpeti. Pohvaliti se moram, da sem se sam še najprej ojunačil. Tako junaštvo se me je menda prijelo pri vojakih kot četovodja. Stopil sem pred dekle, katero mi je najbolj dopadalo in jo pozdravil: "Guten Tag!" — "Gobe Gott!" je zzzvenelo iz rdečih u-stec. Podal sem ji roko, ki jo je spoštljivo sprejela. 'Kje pa je oče?" sem vprašal, ds bi sprožil pogovor. Njen oče me je namreč dobro poznal. Začela je praviti, da je bil oče pri zgodnji maši, a zdaj da je doma. Pravila mi je od krav in bika, ki ga imajo. Pa sem si mislil; Mar je meni tvoj oče, a še manj vaš bik. In sem jo povabil, da bi šla malo ogledat našo okolico. Veselo je rekla lepo naučene besede: "Z največjim dopadajenjem!" Nisva pa dolgo ogledovala okoli, ker kmalu sva zavila v Kunti-grabnarjevo krčmo. V veseli družbi sva bila vse popoldne, plesala in z drugimi pela zdravice. Proti večeru pa sem videl, da je nekam vznemirjena in sem si u-mislil, da bi morda rada plesala domači "štajeriš". Stopil sem k godcem in jim položil na mizo dvajset krajcarjev, da zaigrajo veseli "štajeriš". 2e so zaigrali, a ko sem se vrnil k svoji miz rdečelične Micike ni bilo več. N je bilo po plesišču, ne zunaj, ko sem pogledal na ulico in stopil gov ln dol. Spoznal sem, da me je nemška Micika prebrisano potegnila za nos. Vjezilo me je in nekoliko pobit sem sedel nazaj mizi. Pa ostal nisem dolgo, le zadnji kozarec sem še spil. Ves naslednji teden mi je vrelo po glavi in koval sem načrte, kako bi pa jaz potegnil "zvitorepko", kakor sem jo imenoval v svoji poparjenostl. Tuhtal sem, kaj bi storil drugo nedeljo. Zopet smo po cerkvenem o-pravilu stali pred cerkvijo, ne več tako dolgo, kot zadnjič, ker fantje so bili že bolj vajeni zalih deklet. Pazil sem na mojo begun ko. Presenečen sem bil na vso moč. Mislil sem, da jo bom moral iskati, a je sama stopila predme in me pozdravila: "Dober dan, Anton!" Pohvalila je krasen dan in vprašala, kam pojde-va pa danes. Rekla je, da bi šla najrajše tja, kjer sva bila zadnjič. Imel sem pomisleke, sa; sklepal sem, da dekle že pozna vsak izhod iz živahne krčme ampak pristal sem vendar in šla sva. Vesela sva bila leot zadnjo nedeljo, a ko se je delala noč, se je pričela premikati kot zadnjič. Spoznala je, da sem bolj pozoren nanjo. V tem je pristopil k nama znanec in vprašal, če dovolim, da gre dekle z njim plesat. Se predno sem privolil, je že ona rekla, da se to lahko zgodi in zavrtela se je znjim. Nič se nisem zanesel nanjo. Sledil sem jima po plesišču. Ko sta priplesala drugič okoli mimo vrat, je plesalca sunila od sebe tako močno, da je skoraj padel nazaj na hrbet, sama pa je divje smuknila skozi izhod na ulico. Videl sem vse to in v trenutku planil pri stranskih vratih ven, tekel po stranski ulici dol in ta ko pritekel na vogal ceste v i stem trenutku kakor ona, da sva takorekoč treščila skupaj. Pa se je mirno nasmejala in vprašala: "Si se tudi ti, Tone, že namenil domov?" "Mislil sem, da bi bilo bolj u-mestno, ko bi te nekaj časa spremljal," sem pojasnjeval in se čudil, kako zna tako lepo kazati svojo mirnost. Pogledala je v tla ln rekla, da bi bilo to tudi njena želja. "Pojdiva, ker je že pozno," je rekla. Korakala sva roko v roki iz mesta. (Dalje prihodnjič.) TRIJE POLETI NA SEVERNI TEČAJ posest one kraje v večnem snegu in ledu, kjer bodo postavili svojo zastavo. Razne vlade ekušajo izrabljati pogumne raziskovalce v avoje politične namene in se prav malo brigajo za njih znanstvene cilje. 2e so nastali spori med Norveško in Dansko, med Sovjetsko ljudovlado in Kanado, med Kanado in Zedinjenimi državami. Potovanja po arktičnih deželah so se dosedaj vršila silno počasi. Raziskovalci morajo namreč vzeti s seboj vse potrebno za taborjenje, kakor tudi hrano zo več mesecev ali let. Dr. Char-cot, ki je napravil ekspedicijo na južni tečaj, je vzela seboj 11.851 škatelj konserv. 'Če bi bil postavil fikatlje s kondenziranim mlekom drugo za drugo, bi tvorile steber višine Effilovega stolpa v Parizu (300 metrov). Prtljaga teži sani in zavira potovanje. Tako postaja pot še daljša. Tako je treba še več hrane. To je naravnost circulus vi-tiosus, iz katerega ni bilo rešitve. Potovanje po zraku pa je odprlo vse drugačne perspektive. Prvi, ki se ga je poslužil, je bil Sved Andre: odletel je proti severnemu tečaju v okroglem balonu. Nikdar niso zvedeli* kaj se je zgodilo z njim. Danes imamo izborne stroje: letala, kakor tudi vodljive zrakoplove. le lani bi bil moral veliki ameriški vodljivi zrakoplov Shenandoah leteti na severni tečaj. Vse je že bilo pripravljeno za ta polet, toda iz doslej še neobjavljenih vzrokov ga je ameriška vlada prepovedala. Kot smo Že omenili, bo letos poletel na sever Norvežan g. A-mundsen, ki lani vsled financi-jelnih težkoč tega ni mogel storiti. Norveški aeroklub pa je zainteresiral za stvar ameriške finančnike in ti bodo v začetku poletja omogočili ta polet. Drugi, ki bo poletel na sever, in sicer meseca maja, je letalec britanske Kolumbije, g. kapetan Grettir Algarson v spremstvu komandanta Fera Worsleya, bivšega tovariša Shakletona. Odpotovala bosta iz Liverpoola na ladji, se peljala preko Reykyavi-ka na 8pitzberge in od tu nadaljevala svojo pot na saneh. Slednjič bosta odletela na zelo lahko vodnem letalu, ki bo imelo pripravo, da lahko pristane na ledu in na vodi. V enem samem poletu mislita doseči pol, se tam spustiti na tja in vrniti se nazaj na mesto, odkoder sta odletela. Kapetan Algerson je mnenja, da bo rabil sedem mesecev za celokupno potovanje. Lani se mu je ta poskus ponesrečil. fpf ^v ** J* ***** pro. fesor Nansen, čigar ime tudi tesno združeno z štvom narodov, osvojil staril mundsenov načrt prepotoval polarni pas od enega kraj, 5 drugega. Ker Je pa mnenja J je namen takih potovanj J? iskovanje neznanih dežel T proučevanje ozračja, «mat* vodljivi zrakoplov za tako T pediajo mnogo pripmvnejši kot Zato hoče odpotovati na H pelinu z nemškim komandi Murmanskt bo odšla ekapedicija na PW Jožefovo deželo, nato na severni tedaj m potem naprej na Alasko Priprave pa bodo dolge: Nan** je mnenja, da ne bodo končan« pred L 1927. 4116 ISCE SE MLADA dekle, 13 do 14 let stara, ki na. bi pomagala lahka hišna dela o! pravljati in tako imela svoj dom Prilika za dekle brez starišev a glasi naj se na naslov: Elizabeth Ilersich, P. O. Box 24, LloydeU, Pa* _ (Adv.) in RAD BI IZVEDEL za Frank Vičiča, doma iz Trnov-ga pri Ilirski Bistrici. Nahaja se že 23 let v Ameriki. Poročati mu imam zelo važne stvari iz stare domovine v njegovo korist. Ro. jake prosim, če kdo ve za njegov naslov naj mi to naznani, ako pa on sam ta oglas čita, naj se ne-mudoma prijavi na moj naslov Joe Benc, Box 159, Renton, Pa. j (Adv.) RADA BI IZVEDELA kje se nahaja moj brat Alojz An-žel, doma iz vasi Cešnovsk Dol, fal-a Trebno. Rada bi vedela, če je sploh še živ, zato prosim roja-ke, če kdo kaj ve o njem, da mi to sporoči, ako bo pa sam čital ta oglas naj se prijavi svoji sestri na spodnji naslov. Posebno so naprošeni Kanadčanje, da mi to sporoče ako se tam nahaja. Zelo bom hvaležna. Antonija Anžel, omožena A. Indihar, R. 2, Box 95, Pittsburg, Kans. (Adv.) DA SKUHAS DOBRO Pt YO, PISI PO NASE PRODUKTE. v sslegi skd. kaolj, la m drage potrobHftao. la os proprlčsjte, te Jo doaa pri m* kuhani vodno 1» asjbeljšl Is saj«. eejšL GrocoriJoM, okdčttsrjea fs ▼ prt-dojalao Žoksniao Ium pfiovii pa* ot pri vetjih asrottllh. PUHU » informacijo aat FRANK OGLAR, S4S1 gnporior Avoaso. dotoka* d AgiHrajte n "Promto"! Tiskarna S. N. P. J. sprejem vsa v tiskarsko obrt spadajoča bela. i Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih. Med tem, ko raziskujejo aero-plani zadnje neznane pokrajine v "črni" Afriki, se drugi pripravljajo na polet na severni tečaj. Koncem meseca maja bo odpotoval iz Spitzbergov raziskovalec g. Amundsen v spremstvu ameriškega letalca g. Elms-wortha in pet drugih pilotov in opazovalcev, na dveh vodnih letalih tipa Dormer, z namenom, doseči severni tečaj. Omeniti je pa treba, da zasledujejo te ekspedicije proti severnemu tečaju še druge namene. Čeprav so tamošnji kraji ailno siromašni, se je vendar v raznih narodih vzbudil pohlep po njih. Ena teh ekspedkij, na- vobstvo tiskarne ha članstvo s. h. tiskovine naroča tiskarni. apeura p. j., ba v svoji mreč Amundaenova. je medna- g rodna. Druge pa bodo skušale!g X imenu svoje domovine vzeti v'« CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naalov: S. N. P. J. Prtntery, 2657-59 South Lawndale A vernic, Chicago, IU. TAM SE DOBE NA 2eljo tudi VSA ust-MENA pojasnila. i I