PoStnina plačana t gotovini.
Leto XIX., št. 209
LJubljana, petek 9. septembra 193S
Cena t Dfn
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Seien-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana SL 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.

dan razen ponedeljka. Naročnina	mesečno Din 25.-—»
Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo:
MabMana. Knafljeva ulica 5, telefon 8122/3123, 3124 3125.3126. Maribor, Grajski trg St. 7. telefon «.2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. i, telefon St. 65._
Rokopisi se ne vračajo
H. RENEŠ PRIPRAVLJA
PROKLAMACIJO NA NAROD
Proglas prezidenta češkoslovaške republike bo trnje objavljen že jutri Kriza, ki je nastala zaradi ČSR, je dosegla svoj višek
Praga, 8. sept. h. Nocojšnji »A-Z«, večerna izdaja »češkega Slova«, ki ima zelo dobre zveze z vladnimi krogi, poroča, da je bila danes popoldne seja političnega odbora ministrov pod predsedstvom prezi-denta republike. Na seji je bilo sklenjeno, da bo vlada jutri objavila podrobno vsebino svojega načrta za novo ureditev države, v soboto pa bo prezident republike dr. Beneš izdal proklamacijo na narod, v kateri bo orisal sedanji položaj in pojasnil stališče češkoslovaške.
Sestanek bloka
narodnih manjšin
Praga, 8. sept. h. Prezident republike čir. Beneš je davi sprejel v daljši avdienci lorda Runcimana.
Zastopniki bloka narodnih manjšin so imeli danes popoldne v parlamentu sestanek. ki mu je predsedoval poslanec sudetsko-nemške stranke dr. Frank. Sudetsko-nemško stranko so poleg njega zastopali še poslanci dr. Peters, Sebekowski, Rich-ter in Kiinzl. slovaško ljudsko stranko poslanca dr. Tiso in Hušek; združene madžarske stranke poslanci Sziillo, Janosz in Esterhaszy, poljsko narodno stranko pa poslanca dr. David in Benger. Na sestanku je bilo sklenjeno, da je za rešitev narodnostnega problema v češkoslovaški republiki potrebna preureditev države, ter da se priznava načrt vlade za osnovo za nadaljnja pogajanja.
Hessleinovi skrivnostni sestanki in potovanja
Praga, 8. sept. h. Iz Niirnberga so prispele vesti, da je Konrad Henlein obolel ter da mora po nasvetu zdravnikov ostati v postelji. V Pragi so razširjene o tej Hen-lsinovi bolezni kaj čudne vesti, ki jih pa ni mogoče kontrolirati. Trdi se namreč, da je Henleinova bolezen samo markirana. Kljub svoji bolezni je imel namreč Henlein sestanek s Hitlerjem, nakar je skrivaj odpotoval v Prago, da izroči delegaciji sudetsko-nemške stranke, ki je pooblaščena za pogajanja z vlado, nova navodila. Prav tako skrivaj se je Henlein zopet vrnil v Niirnberg.
Na drugi strani domnevajo, da gre za nov manever, s katerim hočejo Nemci za-vleči pogajanja. Nemški tisk. ki mu sekun-dira radio, nadaljuje poostreno kampanjo proti Češkoslovaški ter naglaša, da so predlogi čsl. vlade nesprejemljivi. Obenem so Nemci tekom današnjega dne provoeirali zopet celo vrsto novih incidentov. da bi dali tako novega gradiva za hujskanje proti Češkoslovaški.
Nemški tisk odklanja čsL predloge
Berlin, 8. sept. h. Ves nemški tisk se bavi s predlogi češkoslovaške vlade in jih odkla-r ja kot popolnoma nezadostne in nesprajemlji ve. Na vse načine bagatelizira ta korak praške vlade in sklicujoč se na incident v Moravski Ostravi dokazuje, da praška vlada ni več gospodar položaja. Oficiozni >Beutscher Dienstc piše, da je hotela praška vlada s svojimi predlogi nasuti peska v oči inozemski javnosti. Dogodki v Moravski Ostravi pa dokazuiejo, da s svojimi predlogi ne mislijo resno, ker bi sicer čsl. vlada ne mogla dopuščati, da Nemce pretepajo z biči in jih na vse mosoče načine izzfvajo.
Dogodke v Moravski O str o vi Nemci namenoma izzvali
Praga, 8. sept. h. O incidentih, ki so se zgodili v Moravski Ostravi in ki jih je vodstvo sudetsko-nemške stranke vz lo kot povod za prekinitev pogajanj z vlado, so oblasti izvršile najstrožjo preiskavo. Preiskava je nedvomno ugotovila, da so ta incident Nemci namenoma izzvali in c!a je policija postopala strogo po predpisih in se nikomur ni zgodila nobena krivica. Poslanci sudetsko-nemške stranke, ki so zaradi teh dogodkov poslali protest predsedniku vlade, so sami hujskali množico, naj napade policijo. Proti krivcem se bo postopalo po zakonu.
Sudetsko-nemška provokacija v Hulčinu
Praga, 8. sept. br. Danes je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
Dne 7. t. m. se je zbralo v Hulčinu zgodaj zjutraj pred poslopjem mestnega šolskega sveta okrog 300 žensk iz Opave. Policijska direkcija je pozvala zastopnika župana, naj vpliva pomirjevalno na razburjene ženske. K zastopniku župana je prišla tudi deputacija 10 mož, ki so zahtevali, naj se rešijo prošnje za vpis otrok v mestne šole. Ženske so se nato razšle, pozneje pa so se skušale zopet strniti v sprevod in odkorakati na Trg republike. Ker se ponovnemu pozivu, naj se mirno razidejo, niso pokorile, jih je začela policija razganjati. Pri tem so ženske, katerim so se pridružili tudi drugi demonstranti, začele napadati policijo. Policija jih je naposled razgnala. Štiri ženske so bile zaradi nepokoravanja policijskim odredbam aretirane in odvedene na policijo, kjer so jih zaslišali. Med njimi je bila tudi neka Marija Peterka, ki je skušala nekemu policijskemu stražniku iztrgati gumijevko. Po zaslišanju so vse izpustili. S policije je odšla Peterkova v spremstvu nekega zaupnika v tajništvo sudetsko-nemške stranke, od tam pa k zdravniku. Da se nedvo-
umno ugotovi, ali je res poškodovana, je bila ponovno privedena na policijo, kjer jo je policijski zdravnik natančno preiskal. Navajala je, da jo boli roka, za katero jo je prijel policijski stražnik, ko jo je aretiral.. Ker je bilo ugotovljeno, da si je poškodbe izmislila, je bila zaradi zavajanja oblasti v zmoto in odpora proti ukrepom oblasti izročena sodišču. Med aretiranci je bil tudi neki 171etni dijak, za katerega se je ugotovilo, da je nemški državljan. Tudi ta je prijavljen sodišču, ker je pljuval na policijske organe in hujskal množico k nasilju.
Tihotapstvo vojnega orožja
London, 8. sept. o. Današnji listi opozarjajo na incidente v Moravski Ostravi in hudo obsojajo postopanje sudetskih Nemcev, ki so pričeli, kakor so ti incidenti pokazali, vtihotapljati iz Nemčije velike množine orožja. Na eni sami obmejni postaji so carinski in policijski organi včeraj zaplenili 1.300 pušk. V Freiwaldu je bilo zaplenjenih 200 samokresov, ki so bili poskriti v parafmu.
„Temps" o položaju
Pariz, 8. sept. h. Nocojšnji »Temps« se bavi z zapletljaji v češkoslovaški krizi, ki prinaša po mnenju lista vsako uro nova presenečenja. List naglaša, da so koncesije praške vlade tako dalekosežne, da ni mogoče verjeti, da bi odgovorni voditelji sudetskih Nemcev odklonili te predloge kot osnovo za nadaljnja pogajanja. Izkazalo pa se je, da so, sklicujoč se na neznaten incident v Moravski Ostravi, prekinili vsak razgovor o teh predlogih Možno je. da ta taktika nima drugega namena kakor da pridobe na času. čeprav le nekaj ur ali nekaj dni, ni pa izključeno, da pomeni to pričetek akutne krize s ciljem, da se izzovejo nepredvideni dogodki in tak razvoj, spričo katerega diplomatska sredstva ne bi več zadostovala Možno je tudi. da bo Henlein odgovoril na predloge praške vlade šele po Hitlerjevem govoru v Niimbergu. Včerajšnji incident v Moravski Ostravi gotovo ni bil zadnji in je njihov namen prozoren Šele potem ko bo spregovoril Hitler, se bo natanko vedelo, aH je še kako upanje na sporazum ali pa bodo šli dogodki svojo pot.
Odmev „Timesovega" članka
London, 8. sept. h. V vladnih in političnih krogih tudi danes izražajo največje nezadovoljstvo zaradi včerajšnjega članka »Timesa« glede revizije češkoslovaških državnih mej. Tako naziranje v vseh krogih najodločneje zavračajo. »Yorkshirepost« piše, da smatrajo angleški krogi enako kakor lord Runciman predloge češkoslovaške vlade za skrajno pravične. Istega mnenja je tudi francoska vlada. V Londonu so bile danes razširjene vesti, da bo lord Runciman izdal komunike, v katerem bo na-glasil, da sc koncesije, na katere je pristala češkoslovaška vlada, takšne, da več ni mogoče zahtevati. Temu naziranju se bosta v tem primeru pridružili s posebno izjavo tudi angleška in francoska vlada. »Mache-ster Guardian« zavrača tudi vsak sum, da bi angleška vlada pritiskala na Češkoslovaško. naj bi brezpogojno pristala na morebitne zahteve ki bi jih postavil Hitler v svojem napovedanem govoru v Niimbergu. Anglija in Francija sta dali Češkoslovaški nasvete, vendar pa sta pri tem vedno vpo-števali, da se od Češkoslovaške ne more zahtevati ničesar, kar bi oslabilo njeno moč in ogrožalo neodvisnost in nedotakljivost njenega ozemlja.
Berlin nezaupljiv
Berlin, 8. sept. b. Težišče političnega dogajanja se je v tem tednu preneslo iz Berlina v Niirnberg, kakor to že na zunaj kažejo vsi nemški listi, ki objavljajo dolge reierate in govore z nurnberškega kongresa. Novi praški predlogi se v listih komentirajo med poroči,ii iz Niirnberga, pa tudi v posebnih člankih. Listi posebno zamenjajo Angležem, da se pohvalno izražajo o novi spravljivosti češkoslovaške vlade, ne da bi jim besedilo novih predlogov bilo znano. Na splošno izražajo to mnenje, da je hotela Praga s svojimi novim; predlogi vplivati na zmernejše stališče nemških krogov v Nurnbergu. V ostalem očitajo praški ladi. da obeta sicer mnogo, kakor vedno, da pa ne želj mnogo izpolniti. Ta nezaupanje prihaja vsaj v listih močno do izraza.
9?
Nit! milimeter dalje S"

Hodžev namestnik Bechyne o poslednjih sklepih praške
vlade
Praga, 8. septembra, b. Hodžev namest- I nik, prometni minister Bechyne, je dal praškemu poročevalcu »Lidovih Novin« naslednje izjave: V izvršnem odboru so-cialno-demokratske stranke sem dejal, da pomenijo sedanji predlogi naše vlade su-detskonemški stranki skrajno mejo koncesij. To izjavo sem podal popolnoma resno. Vlada zares ne more v svojih koncesijah niti milimeter dalje. Odločila se je za svoj poslednji predlog šele na pritisk naših zunanjih prijateljev. Vlada je mnenja, da bo sedaj, ko so njene koncesije dosegle skrajno mejo popuščanja, popustil tudi pritisk prijateljev. Zdi se nam namreč nemogoče, da bi nas nagovarjali še na kake nove koncesije. Nikakor tudi ne prikrivamo, da je v sami vladi pritisk zbudil nemalo vznemirjenja. Ako smo se temu pritisku spet udali. je v tem zopet dokaz več za našo dobro voljo, s katero se že od vsega po-četka pogajamo.
Da bi ne bilo nesporazuma, izjavljam, da sem z vsem uvaževanjem za mir in spravo z Nemci. Poznam politično zrelost češkoslovaškega naroda in vem, da ne odklanja sporazuma. Zato sem prepričan, da bo odobril poslednje postopanje svoje vlade. Prav tako sem prepričan, da je na osnovi novih predlogov, ki jih je pravkar vlada pripravila, odprta pot za sporazum
in sodelovanje z nemškim prebivalstvom in njegovimi političnimi predstavniki.
Ako sudetski zastopniki sprejmejo naše predloge — in odkrito povedano, ne mogel bi razumeti njihovega odklonilnega stališča — bo gotovo zajamčen narodnostni mir, ki si ga vsi tako želimo. To pa bo ugodno vplivalo tudi na medsebojno razpoloženje in psihološko pripravljenost za sodelovanje, brez katere si sprave ne moremo misliti. Pričakujemo in želimo, da bi bilo čimprej konec strankarskega terorja in bojkota, podtalne protidržavne in proti-vladne agitacije ter sploh vsega protizakonitega delovanja. Samo v takem ozračju bi bilo namreč mogoče uresničiti popolno, pravično in trajno enakopravnost vseh narodnosti v tej državi.
Kar se mene osebno tiče, sem pod temi pogoji vselej pripravljen sodelovati pri delu za dosego takega ozračja. Dobro poznam predloge, ki jih je vlada izdelala. Kakor sem prepričan, da nudijo največjo možnost za zadovoljitev naših nemških sodržavljanov in da v polni meri jamčijo njihove pravice, prav tako ne dvomim, da bi sporazum, ako ostanejo vsi pogoji naše varnosti nespremenjeni, češkoslovaškemu narodu samo koristil in bi njegovo varnost še povečal.
Pred važnimi političnimi razgovori v ženevi
Ženeva, 8. septembra, b Jutri se začne zasedanje sveta DN, v ponedeljek pa bo prva seja skupščine DN. Imena delegatov posameznih držav bodo spričo sedanjega napetega mednarodnega položaja sporočena generalnemu tajniku DN brzojavno. Generalni tajnik je že nekaj dni v stalnem telefonskem stiku z Londonom in Parizom.
V tukajšnjih krogih računajo v zvezi z letošnjim zasedanjem DN z zelo važnimi političnimi in diplomatskimi razgovori zunanjih ministrov večine evropskih držav. Veliko pozornost zbuja zlasti izredno ameriško zanimanje za ženevske razprave. Do-■ znava se namreč, da bodo Zedinjene države to pot v Ženevi zastopane s posebnimi opazovalci, ki bodo v stalnih stikih z Wa-shingtonom. Izmed pomembnejših diplomatskih razgovorov, ki se pričakujejo, se za kulisami pripravljajo zlasti razgovori med angleškimi in poljskimi delegati. Prav zaradi teh je poljski zunanji minister Beck v nasprotju z nekaterimi dosedanjimi vestmi sklenil, da se ženevskega zasedanja osebno udeleži, kar je tem bolj značilno, ker je znano, da je Poljska v zadnjem času bila v ostri opoziciji proti Ženevi.
Francosko delegacijo bo vodil zunanji minister Bonnet, angleško pa lord Halifax. Le v primeru izrednih dogodkov, ki bi zahtevali prisotnost obeh v Londonu, odnosno v Parizu, ju bodo zamenjali ostali delegati. Posebno močna bo to pot ruska delegacija. Razen zunanjega ministra Litvinova, ki je že v Parizu, jo bodo namreč tvorili še rusiki poslaniki v Londonu, Parizu in Berlinu.
Že snoči se je izvedelo, da pride v Ženevo tudi rumunski zunanji minister Coun-nen, ki je danes prispel s svojim spremstvom. V zvezi z njegovim prihodom so se v tukajšnjih krogih spraševali, kdo bo letos zastopal Malo antanto na ženevskih zasedanjih. Do letos je, kakor znano, imela to nalogo Rumunija. na blejski konferenci Male antante pa je to funkcijo prevzela Jugoslavija, ki jo bo v Ženevi zastopal njen stalni delegat pri DN Subotič. Tako se vsaj glase tukajšnje informacije, vendar se mnogo razpravlja o tem, ali bo Jugoslavija zastopana tudi po zunanjem ministru, kakor to v nekaterih krogih pričakujejo glede na važnost funkcije, ki letos pripada naši državi v Ženevi,
posveti
Zunanji minister Hafifax odgodil svoj odhod v Ženevo na zasedanje sveta Društva narodov
London, 8. sept h. VeEko pozornost v vseh političnih krogih je izzvala današnja seja takozvanega ožjega kabineta, ki se je sestal popoldne k posvetovanju pri ministrskem predsedniku Chamberlainu v Dovvning S tre*-tu. Posvetovanju so prisostvovali ministrski predsednik Chamber-lain, zunanji minister lord Halifax, finančni minister Simon, stalni državni pod-tajnik zunanjega ministrstva Aleksander Cadogan, diplomatski svetovalec angleške vlade Vansitart, minister za kolonije MaL colm Macdonald minister za državno obrambo sir Inskip, minister za vojno letalstvo Kingsley Wood in vojni minister Hore Belisha. Kakor znano, je dobil ministrski predsednik Chamberlain od parlamenta pooblastilo, da more m?d počitnicami izdati v sporazumu z onimi ministri, ki so navzoči v Londonu vse potrebne ukrepe v zvezi s politiko Anglije. V poučenih krogih zatrjujejo .da je šlo za izredno važna posvetovanja. Po tej seji je imel Chamberlain ponovno konferenco z zunanjim ministrom lordom Halifaxom, državnim podtajnikom zunanjega ministrstva Cadoganom in diplomatskim svetovalcem vlade Vansitartom. Zunanji minister lord Halifax je nato sprejel ruskega poslanika Majskega in odpravnika poslov poljskega poslaništva, s katerim je prav tako razpravljal o položaju v Srednji Evropi.
Posebno pozornost javnosti, je zbudilo dejstvo, da je ministrski predsednik Cham-
berlain konferiral tudi s predstavniki
opozicije. Zatrjuje se, da je razpravljal z njimi o izrednem sklicanju spodnje zbornice. V imenu opozicije je postavil to zahtevo major Attlee, opozarjajoč, da je gie-de na napetost mednarodnega položaja neobhodno potrebno, da čuje vlada tudi mnenje spodnje zbornice. V vladnih krogih zelo resno presojajo položaj. To dokazuje tudi komunike, ki je bil izdan co-ooj in ki naglaša, da je zunanji minister lord Halifax odložil svoj cdhod v Ženevo na zasedanje sveta Društva narodov, ker je glede na mednarodni položaj neobhodno potrebno, da ostane v stalnih in naj. tesnejših stikih z ministrskim predsednikom in ostalimi člani vlade.
London v stalnih stikih s Parizom
Pariz, 8. sept. h. V Parizu zelo pozorno zasledujejo diplomatske razgovore v Londonu, o katerih londonski poslanik Corbin sproti obvešča francosko vlado. Predčasnemu povratku ministrskega predsednika Chamberlaina s škotske v London pripisujejo izreden pomen. Z zadovoljstvom beleži pariški tisk, da je angleška vlada tako odločno desavuirala ■»Timesov« članek, ki je vzbudil v Berlinu docela po-grešne nade. V ostalem poudarjajo listi, da sta francoska in angleška vlada ▼ stalnih stikih ter da je njuna politika v pogledu češilcoslovaške popolnoma skladna.
Maginotova linija
nabito polna vojaštva
Francoska vlada pripravlja načrt za mobilizacijo vseh
obrambnih sil
Pariz, 8. sept o. Po vesteh iz zanesljivih virov je vojno ministrstvo pripravilo popolnoma nov načrt za mobilizacijo vseh francoskih obrambnih sil Načrt se bo izvedel po demartmajih. Za vsak izmed 93 francoskih departmajev je bil izdelan poseben podroben načrt za mobilizacijo vseh vojnih obveznikov. Mobilizacija se v danem primeru ne bo izvršila samo v Franciji, nego tudi v vseh francoskih sredozemskih kolonijah.
Koncentracija vojnih sil na Maginotovi liniji je med tem že končana. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da se je zbralo v utrdbah in vojašnicah na severovzhodni francoski meji mnogo več vojaštva, kakor pa so te dni zatrjevali francoski listi. Iz vse Francije prihajajo dan za dnem vedno novi vlaki, nabito polni vojaštva, ki ga takoj odpošljejo v garnizije in utrdbe na meji. Vojašnice v Strasbourgu, Nancyju in Metzu so nabito polne vojaštva. Po mnenju vojaških opazovalcev razpolaga sedaj Francija z 1.2 milijona vojaštva.
Ogromno pozornost so izzvali tudi najnovejši ukrepi vojnega ministrstva, ki je izvršilo nekaj važnih sprememb na vodilnih mestih francoske vojske in v vrhovnem vojaškem svetu. Za najznačilnejše smatraio imenovanje generala Requina, dosedanjega poveljnika 20. vojaškega okrožja v Nancyju, za člana vrhovnega vojaškega sveta.
Odkar je vlada izdala dekret o vpoklicu rezervistov v vojaško službo, je ves tisk prenehal poročati o vojaških ukrepih in v listih tudi ni več nikakih komentarjev o njih. Včeraj so bili vpoklicani rezervisti, a o tem v listih ni niti besede.
Agencija »Le Colonie« poroča, da so bili tudi v Tunisu rezervisti vpoklicani v vojaško službo. V noči od nedelje na ponedeljek je prispel v Tunis po morju velik transport vojaštva in vojnih potrebščin. Vojaštvo je bilo takoj odposlano v notranjost dežele.
Pariz, 8. sept. h. V zvezi s sinočnim posvetovanjem ministrskega predsednika in zunanjega ministra s člani vrhovnega vojnega sveta so se danes širile v Parizu razne alarmantne vesti. Med drugim se je zatrjevalo, da se pripravlja splošna mobilizacija, da se bo že danes sestal takozvani veliki ministrski svet in da bo sklican parlament k izrednemu zasedanju. Spnco teh vesti je bil popoldne izdan komunike, ki naglaša, da za enkrat vlada ne misli izdati nobenih novih vojaških ukrepov. Prav tako se demantirajo vesti o sklicanju velikega ministrskega sveta. Kar se tiče položaja v Srednji Evropi, prevladuje v Parizu mnenje, da je nastopila navidezna stacionarnost, da pa mora v bližnjih dneh priti do važnih odločitev. Vlada ponovno svari pred širjenjem tendencioznih vesti in poziva francosko javnost, naj ohrani mirno kri in hladno presoja položaj.
Vojaške priprave v Rusiji
London, 8. sept. o. Današnji listi objavljajo daljša poročila iz Moskve o pripravah Rusije za primer oboroženega konflikta v Evropi. Pred dnevi, pravijo »Times«, je predsednik Sovjetske unije Kalinin izjavil češkoslovaški delegaciji, da bo Rusija v vsakem primeru izpolnila svoje pogodbene obveznosti.
Ruski tisk mnogo razpravlja o položaju v Srednji Evropi in prav tako naglaša, da bo Rusija z vsemi svojimi silami priskočila na pomoč zavezniški Češkoslovaški Predvsem se lahko Čehoslovaki zanašajo na ruske letalske sile, ki bodo intervenirale že prvega dne. A tudi ostale formacije ruske vojske bodo po kakršnikoli poti prihitele Češkoslovaški na pomoč,
O odločni volji ruske vlade, da izpolni svoje obveznosti, priča najbolj reorganizacija kijevskega in beloruskega vojnega okrožja, kjer se koncentrirajo ogromne vojne sile. Obe okrožji sta se spremenili v ogromni vojaški bazi. Tudi ruski manevri na zapadni meji so v polnem teku. Značilno je, da o njih doslej ni bilo izdano nikako uradno poročilo, čeprav sodeluje pri njih na stotisoče vojakov. %
Moskva, 8. sept. o. V Kremlju je v ponedeljek zasedal vrhovni vojaški svet. Razpravljali so o položaju v Srednji Evropi in na Daljnem vzhodu. Seji je prisostvoval tudi maršal Bliicher.
O sklepih je bilo mogoče zvedeti le to, da se je sklenila reorganizacija ruskih vojnih sil. Ves železniški park je sedaj rezerviran za vojsko. Premeščajo se cele zaloge vojnih potrebščin in sirovin, cele divizije vojaštva. Z ameriško naglico grade utrdbe, skladišča, letališča, hangarje in druge naprave. Zaradi pospešenega novega razporeda ruskih vojnih sil so bili odpovedani veliki jesenski manevri ruske vojske. Polki in druge edinice so že prejeli nova navodila ter odhajajo v svoje nove garnizije v bližini meja. Skladišča vojnih potrebščin se grade v razdalji 100 km od meje. V drugem pasu, ki je oddaljen 200 km od meje, grade z vso naglico benzinske rezervoarje, podzemske hangarje in letališča, letalska skladišča in delavnice.
Tudi Belgija utrjuje svojo mejo
Pariz, 8. septembra, b. »Jour« poroča iz Bruslja ,da je tudi belgijska vlada izvedla na svoji vzhodni meji obsežne varnostne ukrepe. Vse obmejne utrdibe so močno zasedene. Motorizirana vozila, baterije in m uničija so že na mestih, kjer je to potrebno. Mostovi in predori so spod-minirani, organizirana pa je tudi že taa-kovska obramba. Vse te priprave je belgijska vlada izvedla v popolnem sporazumu z generalnim štabom. Trdnjavsiki pas sega globoko v notranjost države.
Kraljevski obiski v Londona
London, 8. sept. h. Bolgarski kralj Boris, ki se mudi že od ponedeljka v Londonu, je imel važna posvetovanja z angleškimi državniki ter z zastopniki angleških, gospodarskih in finančnih krogov. Po vzgledu Rumuni je in Turčije je Bolgarija pripravljena sprejeti finančno in gospodarsko pomoč, ki jo nudi Anglija balkanskim in drugim podunavskim državam. Že prihodnje dni bo prispela v London posebna bolgarska delegacija strokovnjakov, ki bo n*-daljevala pogajanja za sklenitev dogovora, ki ga je v diplomatskem pogledu pripravil kralj Boris.
Meseca novembra pride z enakim ciljem v London tudi rumunski kralj Karol, ki ga bodo spremljali zunanji, vojni, finančni in trgovinski minister. Bivši ministrski pred-sedpik dr. Tatarescu bo prispel že oktobra v London, da pripravi vse potrebno za ta obisk. Prav tako pričakujejo v Londonu t kratkem tudi obisk grškega kralja Jurija.
Veliki fašistični svet
Bim, 8. septembra. AA. Veliki fašistični svet se sestane 1. oktobra Ob 14. v Beneški palači. Na dnevnem redu bodo tete točke: plemenski problem, potitični položaj te- ftmgjpnriihMt " "
Bitka ob Ebra
General Franco hoče za vsako ceno streti odpor republikancev ob Ebru
Barcelona, 8. sept. AA. Vojno ministrstvo je izdalo poročilo, ki pravi, da je sovražnik z neverjetno silo napadel republikanske postojanke na Sierri de Cabalese na vzhodnem bojišču. Štirje sovražni napadi so bili odbiti. Na bojišču sta obležala dva bataljona vojakov. Na fronti pri Ebru se je sovražniku posrečilo zavzeti dve višinski točki severno od Corbere. Na vzhodnem bojišču je sovražnik zavzel položaj Juan Gordo. Na estremadurski fronti sta bili sestreljeni dve nacionalistični letali.
Posebni Havasov dopisnik poroča: Nova bitka pri Ebru prekaša po svoji srditosti vse dosedanje, kar jih je bilo od dneva, ko so republikanske čete prekoračile to reko. Francove čete pritiskajo na dve postojanki: severno od Corbere na gorski venec Partida de Fanhuanes, kjer so se republikanske čete močno utrdile, ter na postojanke vzdolž poti Gandesa—Mora de Ebro. Ogorčeni boji divjajo v gorovju Partida de Fanhuanes, kjer sta bila dva nacionalistična napada odbita. Tretji napad je zlomil odpor republikanskih čet. Republikanska vojska je izvršila protinapad ter deloma zopet zavzela svoje prejšnje postojanke.
London, 8. sept. o. Po poblužbenih poročilih iz Španije se je notranji položaj v Franco vi Španiji močno spremenili. General
Franco je naletel s svojimi načrti, da bi nadaljeval vojno, na hud odppor pri ostalih generalih ic politikih, ki so si na jasnem, da bi povzročila tretja zimska vojna nacionalističnemu taboru še vse večje težave. Po omenjenih vesteh se je baje Franco že odločil umakniti se s svojega diktatorskega položaja in bi ostal le še vrhovni vojaški poveljnik. Politično vodstvo nacionalistične Španije naj bi prevzeli zmerni državniki z nalogo, da bi poskusili doseči kompromis z republikanci v tem smislu, da bi se vsi spori mirno rešili. Na obeh straneh naj bi se izločili ekstremisti.
Poleg drugih razlogov navaja k temu nacionalistične državnike predvsem okoliščina, da so se na frontah, kjer zadnje čase ni bilo bojev, vojaki z obeh sitrani pričeli na lepem braniti. Zgodilo se je že, da so ponekod odpovedali pokorščino. Vsi poskusi vojaških poveljstev, da bi odpravili ta pojav, so se ponesrečili. Zaradi njega so nastale hude skrbi tudi v Barceloni.
Barikade v Jeruzalemu
Arabski teroristi v Palestini postajajo vedno bolj nasilni — Napet položaj v Jeruzalemu
Jeruzalem, 8. septembra, br. Položaj v Palestini se je zadnje dni silno zaostril. Kljub odločnim ukrepom angleških oblasti, da bi zatrle teroristične akcije arabskih in židovskih ekstremistov, se napadi in spopadi ter sabotažna dejanja z dneva v dan bolj množe. Davi je ostal Jeruzalem brez vsake zveze z ostalimi deli dežele. Arabski teroristi so porušili vse telefonske zveze. Podrli so na kilometrske daljave vse telefonske stebre, na mnogih krajih pa odnesli celo telefonske žice. Na cestah so zgradili kamenite barikade, tako da je ukinjen ves cestni promet. S tem je otežko-čeno tucli gibanje angleških čet, ker so postale ceste za avtomobile in vojaška vozila neprehodne.
Oblasti so posegle po radikalnih ukrepih. V Jati je prepovedan vsak izhod iz hiš in ne sme nihče na ulico. Mesta in vasi, ki
so osumljene, da se v njih skrivajo teroristi, so dobile kolektivne kazni in morajo plačati v določenem roku visoke globe. Veliko zaskrbljenost so povzročili številni atentati na daljnovod olja. Teroristi so napeljavo na mnogih krajih razdejali in olje zažgali ter povzročili s tem ogromno škodo.
Teroristi nastopajo skrajno dirzno. V pretekli noči so napadli glavno policijsko postajo v Abu Gosu in zaplenili tam večje množine orožja in velike zaloge municije in ročnih bomb. Policijsko postajo so nato zažgali. Železniška zveza med Jeruzalemom in Kairom je prekinjena, ker so teroristi na več krajih razdejali progo in pognali v zrak več mostov, čeprav so bili zastraženi po vojaštvu. Vse kaže na to, da dobivajo teroristi od zunaj izdatno pomoč v denarju in orožju.
Svečana proslava JO letnice Sokola v št. Lenartu
Maribor. 8. septembra
Št. Lenart, ki je znano nacionalno torišče, je danes na svečan način proslavil 20-letnico Jugoslavije ter obenem 30-letnico obstoja Sokolskega društva. Na predvečer je bila v dvorani Sokolskega doma svečana akademija, pri kateri so nastopili vsi domači oddelki in je 70 nastopajočih izvajalo pester spored. Pred začetkom akademije je imel starosta dr. Gorišek slavnositni govor o pomenu 30-1etnice obstoja Sokola pri St. Lenartu, nakar mu je članstvo podarilo za spomin za 30-letno starostova-nje lepo vezen spominski album, društvenemu načelniku Davorinu Poliču pa za 30-letno načelovanje krasen srebrni pokal. Akademija je imela prodoren uspeh in je bil obisk rekorden.
Davi se je Št. Lenart odel v svečano obleko. Zbirališče za povorko je bilo v tr-
škem parku, od koder je ob 15. krenila im-pozantna sokolska povorka s 14 sokolskimi prapori in godbo 45. pešpolka načelu skozi trške ulice. Povorka je bila živahno akla-mirana, z vseh oken se je vsipalo cvetje na Sokole. S trga je povorka krenila na letno telovadišče tamošnjega Sokola, kjer je Sokole po odigrani državni himni nagovoril starosta dr. Gorišek. Za njim je čestital društvu k uspehu v imenu mariborske sokolske župe podstarosta br. Kranjc, v imenu ptujskega Sokola pa br. dr. Šalamun. Sledil je telovadni nastop, ki ga je občinstvo spremljalo z veliko pozornostjo, po nastopu pa se je razvila živahna narodna veselica. Ves Št. Lenart je bil danes v znamenju te proslave in je bila prireditev ena najlepših, kar jih ta obmejna trdnjava sokolstva pomni.
Seja vlade
Beograd, 8. septembra AA. Nocoj od 17. do 19. se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Na seji so razpravljali o tekočih zadevah ter sklenili, da najame ministrstvo za socialno politiko posojilo 7 in pol milijona din za dograditev bolnišnic v Splitu, Ljubljani, Beogradu in Nišu, dalje so sklepali o razdelitvi kredita pet milijonov 937.000 din za asanacijska dela po banovinah iz kredita državnega posojila štiri milijarde din Dalje so sklenili, da se odpnD novi oddelki v državnih trgovskih akademijah v Beogradu, Novem Sadu, Somboru, Sarajevu in Splitu in da se poveča število kmetijskih šol in gospodinjskih šol in tečajev.
Beograd, 8. septembra. AA. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je nocoj v spremstvu ministrov dr. Spaha, Kujundžiča, dr. Kreka in Magaraševica z brzim vlakom odpotoval v Sarajevo.
Skadarski episkop umrl
Beograd. 8. sept. e. V Peči je umrl vikami episkop skadarski, Viktorije.
Zaključek kongresa za zgodovino medicine
Beograd, 8. sept. e. Nocoj je bil v Beogradu zaključil mednarodni kongres za zgodovino medicine. Na dopoldanski seji so bili podani poslednji referati, zvečer pa je bila zadnja svečana seja kongresa, na kateri je bilo sprejetih nekaj resolucij. Jutri se udeleženci kongresa odpravijo na daljše potovanje po naši državi.
S kitajskih bojišč
Tokio, 8. sept. o. Vojno ministrstvo je danes izdalo daljši komunike o položaju na srednjekitajski fronti. Japonski bombniki nenehoma bombardirajo železniško progo Kanton—Hankov, tako da je promet skoraj stalno prekinjen. Kitajci v Hankovu po tej progi ne morejo dobiti ni-kake pomoči. Na fronti sami so se v zadnjih dveh dneh razvnele strašne borbe. Japonska vojska je dosegla prve uspehe. Prebila je zunanji kitajski trdnjkvski pas ter zavzela celo vrsto utrdb, v katerih so imeli Kitajci razpostavljene lahke poljske topove. Včeraj popoldne je trem japonskim kolonam uspelo prodreti tudi skozi drugi obrambni pas, v katerem so imeli Kitajci razpostavljene svoje srednje in težke topove.
Beležke
Peter Živkovič v severni Dalmaciji
Predsednik JNS Peter živkovič se mudi že nekaj dni v severni DalmacijL Z njim je tudi strankin podpredsednik Jovo Banjanin. Ob tej priliki je bilo v severnih dalmatinskih srezih večje število shodov in sestankov JNS, na katerih so poleg predsednika govorili tudi senatorja dr. Andjelinovič, in Desnica ter posl. Pa-štrovič. Vsi shodi in sestanki so bili lepo obiskani in so dokazali nezlomljivo borbenost jugoslovenskih nacionalistov tudi v Dalmaciji.
JNS v Srbiji
V	Požarevcu je bila v sredo konferenca zastopnikov sreskih organizacij JNS iz vseh srezov požarevskega okrožja. Glavna govornika o politični situaciji sta bila bivši ministrski predsednik Bogoljub Jev-tič in predsednik poslanskega kluba JNS Jeremija Protič.
V	nedeljo 18. t. m. bo v Kragujevcu javno zborovanje JNS. Da se pogovore o zadnjih pripravah, so se delegati sreskih in občinskih organizacij JNS iz Šumadije preteklo nedeljo zbrali v Arandjelovcu. Sestanku je prisostvovalo več narodnih poslancev, med njimi Bogoljub Jevtič.
Tudi v Ljubljani
dobimo Jugoras
»Samouprava« objavlja dolgo poroči k) o seji glavnega odbora Jugorasa pod predsedstvom minisitra Cvetkovica. Na seji je bilo med drugim sklenjeno, da se takoj osnuje v Ljubljani banovinsko tajništvo Jugorasa, ki bo izvedlo priprave za volitev ba-novinskega odbora Jugorasa za dravsko banovino. Priprave za organiziranje Jugorasa bo prevzela zelena »Zveza združenih delavcev«, ki je bila ustanovljena, kakor je znano, kot konkurent stari organizaciji krščanskih socialistov, Jugoslovenski strokovni zvezi, katere ideolog in ustanovitelj je bil pokojni dr. Janez Ev. Krek. V vrstah krščanskih socialistov so sprejeli vest o ustanovitvi slovenske podružnice Jugorasa z velikim zadovoljstvom, ker menijo, da se bo morala sedaj Zveza združenih delavcev jasno opredeliti ter prenehati s svojo dvolično vlogo, katero je skušala igrati med delom, slovenskega dokupim
ŠPORT
Konec tekem za Jadranski pokal
Ilirija četrta
Včeraj je zmagala nad reško Fiumano samo z eno točko razlike in se je morala letos zadovoljiti s predzadnjim
mestom
Ljubljana, 8. septembra
Danes popoldne je bila v kopališču Ilirije na sporedu še zadnja tekma za Jadranski pokal med Ilirijo in Fiumano. To srečanje sicer ni moglo več odločati o prvem in drugem mestu v celotnem tekmovanju, bilo pa je važno zato, ker je rešilo vprašanje medsebojnega plasmaja Ilirije in Fiumane. Ce bi se bilo Iliriji posrečilo zmagati z 10 točkami razlike, bi se bila plasirala nk 3. mesto pred Fiumano. Odločitev je prišla, še preden sta bili na sporedu obe štafeti. Ilirija je do tedaj vodila z 9 točkami naskoka in bi morala torej zmagati nato obakrat. Fiuma-ni je uspelo ponoviti dvojni domači uspeh v štafetah, s čimer je znižala skupno razliko na eno točko. Kljub temu se je Iliriji vendarle posrečil revanš in je v celotni oceni zmagala
s 55 s 54 točkam
dočim je bil reški rezultat 52:57. Za Ilirijo ni mogla zaradi bolezni nastopiti Bradačeva, kar se je zlasti poznalo na hrbtni progi
Ilirijo je za to srečanje ojačil Wilfan, ki so ga poklicali z Dunaja. Z lahkoto je zmagal na 100 m prosto in hrbtno, za štafeto pa je bil že preutrujen in se niti od daleč ni približal svojim običajnim rezultatom. Izvrsten je bil njegov čas na 100 m prosto 1:00.6, ki je le za 4 desetin-ke sekunde slabši od njegovega državnega rekorda. Na hrbtni progi je plaval samo za prvo mesto in je bil zato njegov čas razmerno slab. Izredno ostro borbo je nudila VVernerjevi njena klubska tovari-šica Martinova in jo je komaj premagala za udarec roke. Wernerjeva in Cerer sestavljata skupno z Bearovo (Jadran) edino trojico, ki je zmagala v vseh tekmah. Opora Fiumane sta še zmerom odlična državna reprezentanta Schipizza in Ste-pančičeva. Schipizza je v prav dobrem času sigurno premagal v štafeti Wilfana in tako znatno vplival na kon^ir. stanje točk.
Tehnični rezultati so bili:
400 m prosto moški: Schipizza je vodil od starta do cilja, a tudi Pilepich si je s sijajnim spurtom zagotovil naslednje mesto. 1. Schipizza (F) 5:35.8, 2. Pilepich (F) 5:36.6, 3. Scarpa (I) 5:41.1, 4. Pestev-šek (I) 5:42. — Točke: Fiumana 8, Ilirija 3.
100 m hrbtno ženske: Sigurna zmaga Finčeve, dočim si je Wernerjeva z Ger-mania slogom zaman prizadevala, da bi zasedla 3. mesto. 1. Fine (I) 1:32.2, 2. Stepančič (F) 1:40.7, 3. Derenzin (F) 1:42.2, 4. Werner (I) 1:44.8. — Točke: Fiumana 13, Ilirija 9.
200 m prsno moški: Cerer se je, kakor običajno, samo »kopal« in ni plaval na rezultat, kar pa mu je kljub temu zadostovalo za sigurno zmago. Hribar je prepozno spurtal In ni mogel več dohiteti Gracianija. 1. Cerer (I) 3:02.2, 2. Grazia-ni (F) 3:04, 3. Hribar (I) 3:07.3, 4. Sper-ber (F) 3:27.6. — Točke: Fiumana 17, Ilirija 16.
Nato je bilo na sporedu več vmesnih točk, ki so jih izpopolnili juniorji in skakalci Ilirije. Na 100 m prosto je Hudnik dosegel prav dober čas 1:09.5, prav dober pa je bil tudi Pelhan z 1:10.6. Na 50 m prosto je zmagal Paternuš s 36.6 tesno
Ligaška tekma IV. kola
Hašk : Bask 1 : 1 (0 : 1)
Zagreb, 8. septembra.
Pred približno 2.000 gledalci je bila danes na igrišču v Maksimira odigrana prva tekma iz IV. kola v letošnjem ligaškem tekmovanju, med državnim prvakom Ha-škom in Baskom iz Beograda.
Obe moštvi sta — posebno v prvem polčasu — igrali zelo slabo. Največ hib in slabosti je kazala Haškova krilska vrsta, sicer pa vsa enajstorica ni prišla do sape prej kakor v dragi polovici II. polčasa, ko pa ji tudi ves napor ni več pomagal, da bi bila spravila v mrežo zmagonosni gol.
V	vodstvo je prišel Bask v 12. min. po Tirnaniču in ta rezultat je ostal do 35. min. dragega polčasa, ko je s krasnim strelom izravnal Kacijan. Tekmo je sodil beograjski sodnik Vasa Stefanovič precej slabo.
Hašk se je s pridobljeno današnjo točko začasno dvignil na čelo ligaške tabele s 7 točkami in razliko golov 10 : 4, Bask pa je prav tako preskočil eno mesto in se plasiral na četrto pred Gradjanskim s 5 točkami in razliko golov 4 : 3. To stanje bo držalo le do nedelje, ko bosta na sporedu naslednji dve tekmi iz IV. kola, in sicer med Gradjanskim in Ljubljano v Zagrebu ter Gradjanskim (S) in BSKom v Skoplju.
Nogomet v Celju
Celje, 8. septembra.
V	proslavo 20 letnice SK Celja so bile danes na Glaziji pred 400 gledalci tri nogometne tekme. Najprej je mladina SK Celja v poskusni tekmi zmagala nad Misli-njem iz Slovenjega Gradca z 2 :1 (0 :1). V tekmi starinov je Olimp zmagal nad Celjem z enakim 2 : 1 (1 : 1).
V	glavni tekmi je SK Celje zmagalo nad reprezentanco Celja, sestavljeno iz igralcev Atletikov, Jugoslavije in Olimpa, zasluženo s 3 : 1 (1 : 0). Tekma je bila prav živahna; moštvo Celja je bilo v vseh pogledih boljše. Ze do odmora je bilo v lahni premoči, pozneje pa se je še bolj uveljavilo. V reprezentanci je ugajala samo ožja obramba. Gole za Celje so zabili Dobrajc, Ahtik in Bajramovic, za reprezentanco pa Steblovnik II.
Tekmo je sodil g. Reinprecht preveč ležerno.
S. K. Mar». Drevi ob 20. važna odboroma seja, na običajnem me^feu. Vsa točno in sdgurno. Tajnik.
ŽSK Hermes. Drevi ob 20. seja centr. odbora v prostorih UJN2B, palača Grafl-1 ke I. nadstr. Vsi načelniki sekcij naj m
pred Ban do 36.7, na 50 m prano Kljun v 50.9, na 100 m prsno Rustja v 1:39.3, drugo mesto pa je zasedla Ledlova pred tremi juniorjL Na 100 m hrbtno je bil prvi Grašek v 1:32.8. Skoke s 3 m so izvajali Pribošek, Keržan in Ziherl.
100 m prosto ženske: Zmagala je favo-ritka s povprečnim časom. 1. Stepančič (F) 1:19.8, 2. Keržan (I) 1:22, 3. Fine (I) 1:22.2, 4. Cattanero (F) 1:24.5. — Toflte: Fiumana 23, Ilirija 21.
100 m prosto moški: Wilfan je vodil takoj po startu, obrnil v 28.2 sek. in zmagal popolnoma sigurno. Ziherl ni mogel premagati Margana. 1. Wilfan (I) 1:00.6, 2. Vittori (F) 1:03.6, 3. Margan (F) 1:05.6 4. Ziherl (I) 1:06.2. — Točke: Fiumana 28, Ilirija 27.
100 m prsno ženske: Sigurna dvojna zmaga Ilirije. Iliri janki sta imeli borbo le med seboj. 1. Werner (I) 1:36.7, 2. Martin (I) isti čas, 3. Derenzin (F) 1:43, 4. Zucca (F) 2:10. — Točke: Fiumana 31, Ilirija 35.
100 m hrbtno moški: Hrbtna zastopnika Ilirije sta brez težave ponovila uspeh prsnih zastopnic. 1 Wilfan (I) 1:17.7, 2. Schell (I) 1:19.7, 3. Vittori (F) 1:22.6, 4. Cauci (F) 1:24.2. — Točke: Fiumana 34, Ilirija 43.
4x50 m prosto ženske: Izredno ogorčena borba od starta do cilja. Fiumana je pri vsaki predaji vodila za meter, Stepanči-čeva pa je kot zadnja povečala na 3 m. Vmesni časi Hirijank so bili Keržan 36.8, Binder 37.7, Martin 36. Fine 34.8. 1. Fiumana (Cattanero, Zucca, Derenzin. Stepančič) 2:23, 2. Ilirija 2:25.4. — Točke: Fiumana 44, Ilirija 49.
4x200 m prosto moški: Pestevšek je pri. nesel malenkostno prednost, a je nato Mi-halek zaostal za dobrih 8 m. Cererju je sicer uspelo zmanjšati razliko na 1.5 m, toda Wilfanu so na zadnjih 50 m pošle moči in ni bil kos Schipizzinemu spurtu, ki je dosegel najboljši čas posameznikov. 1. Fiumana (Margan. Vittori. Pilepich, Schipizza) 9:57.6. 2. Ilirija (Pestevšek, Mihalek. Cerer. Wilfan) 10:04. časi posameznikov: Pestevšek 2:31.7. Margan 2:31.9, Vittori 2:27.9, Mihalek 2:34.1, Cerer 2:29, Pilepich 2:33.6, Schipizza 2:24.2, Wilfan 2:29.2.
Končno stanje Ilirija 55, Fiumana 54.
Ilirija: Fiumana 20:0 (9:0)
Bila je to igra mačke z miško. Ilirija-ni so po mili volji sipali gole in je bil skoraj sleherni strel tudi že zadetek. Gole so zabili Fux 6, čuden in Lenard po 5, Scarpa 3, Jamnik 1. Sodil je g. Trampuš. ★
Stanje točk v turnirju 1938
Po osmih letošnjih srečanjih v italijan-sko-jugoslovenskem plavalnem turnirju je zaključno stanje točk v plavanju naslednje:
1. Viktorija 479 (povprečno 59.87). 2. Triestina 469 (58.63), 3. Fiumana 428 (53.5), Ilirija 419 (52.38) in 5. Jadran 378 (47.25) točk.
Turnir ▼ waterpolu je dal naslednji končni vrstni red:
1. Viktorija 11 (46 : 14), 2. Jadran 10 (42 : 16), S. Triestina 10 (28 : 30), 4. Ilirija 8 (46 : 32), 5. Fiumana 1 (4 : 74).
V skokih je zmagala Ilirija.
Motorne dirke
v Zagrebu
ZagTeb, 8. septembra
Danes popoldne je bil v Zagrebu glavni dan velikih mednarodnih motociklističnih >djrk 9 narodov«. Dirke so se pričele ob 15. na dirkališču »Miramare«. Dan je bil krasen, vendar je bilo število gledalcev dokaj manjše kakor v nedeljo. Na dirkališču se je zbralo morda 10.000 ljudi. Startali so tudi številni Slovenci, ki pa spričo hude mednarodne konkurence razen nekaterih izjem niso prišli do prave veljave. »Lesteči Kranjec« Starič pa je imel tudi danes s svojim motorjem neverjetno smolo.
Tehnični rezultati so biTi med drugim:
Kolesa-motorji do 1°0 eem: L Tomašič (Zaigreb) 4:01, 2. Mokrovie (Z) 4:06, 3. An-žur (Hermes, Ljubljana) 4:17. 1/5, V tej kategoriji sta nastopila še Fantnii (H) in Gra-šič (MK Ilirija).
Dirkalni in športni motorji do 250 eem:
1.	Šildhabel (Z) 3:35, 2. Lorenzi Asmara, Abesinija 3:47, 3. Antolič (Z) 3:48.
Turn) motorji do 600 ccm: 1. Šildhabel (Z) 3:26, 2. Likar (Z) 3:35, 3. šoštarko (Z) 3:41. Hermežan Kavčič je v tej točki nevarno padel, vendar je ostal na srečo nepoškodovan. motor pa se je popolnoma razbil.
Dirkalni in športni motorji do 500 ccnu
V	dveh izbirnih dirkah je v eni zmagal Anglež Buttler s 3:03.8, v drugi pa Nemec Se-dan-Graw z 2:58. Z Buttler jem sta v tej dirki vozila tudi Staric in ffirijan Šiška, izmed katerih je Starič dosegel 3. mesto s 3:08.4, Šiška pa izpadel. — V finalu, ki je bil na vrsti kot predzadnja točka dneva in največja senzacija, je nato — kakor pričakovano — zmagal Anglež Buttler s časom 2:52.4, pri čemer je v tretjem krogu izboljšal tudi obstoječi rekord miramarske proge od 28 sek. na 27.8 sek povprečno hitrost 97.124 km na uto. Naslednja mesta eo zasedli: 2. Sedan-Graw (Nemčija) 2:58, 3. Boosman (Holandaka) 3:13, Stariču je žal že takoj po starta odpovedal motor in je moral odstopiti.
Dirkalni in športni motorji do 350 eem:
V	dveh izbirnih dirkah sta zmagala Avstrijca Hubmann in Falk s časoma 2:10 odn. 2:27.1/5, med ostalimi pa se je v drug} dirki plasiral na 3. mesto Hermežan Puhar s 2:35 2/5. V finalu te kategorije, ki je bil tudi atrakcija dneva, je zmagal Avstrijec Hubmann s 3:11 pred rojakom Falkom s 3:16 nato pa eo tali Fanftuzzi (Italija) 3:18 1/5, 4. Zagrebčan Penezič s 3:19 in 5. Puhar (Hermee).
Med tur nimf motorji do 350 eem je bil vrstni red tale: 1. Karvčič (Hermes) 3:54.6,
2.	Markovi« (Z) 3:56.4. 3. Jakšic (Z) 4:01. Peto mesto je zasedel Hermežan Kunaver.
y dirki motnje* s prikn^M* j» omagal
1 Ten&Bkl turnir za prvenstvo Celja
Prehodni pokal je osvojil jnriorski prvak Boris Smerdu
Celje, 8. septembra
TtenfiOd turnir za prvenstvo Celja, ki ga je priredil SK Celje na svojih teniščih v mestnem parku v okviru prireditev v proslavo svoje 201etnice, se je nadaljeval v sredo popoldne in danes ter je bil nocoj zaključen.
V	sredo popoldne so bdle odigrane naslednje partije:
Moški single A: Goršek n (O : Smerdu (Ljubij.) 0:6, 1:6, Gaberc (C) : Tončič (Maribor) 1:6, 6:3, Franc (M) : Milutino-vič (C) 6:3, 6:2, Fabian (C) : Kobi (M) 6:4, 6:1, Skapin (M) : Toplak (C) 6:3, 6:3, Goršek I (C) : Kobi (M) w. o.
Moški single B: Banko (Lj.) : Franc (M) 2:6, 7:5, 12:10 (ena najbolj napetih borb), Goršek I (C) : Gaberc (C) 6:2, 6:1, Fabian (C) : Tončič (M) 0:6. 0:6.
Moški double: Smerdu—Gaberc : Goršek n—Milutinovič 6:4, 5:7, 6:0.
Danes dopoldne so bile odigrane naslednje partije:
Moški single A: Tončič (M) : Franc (M) 6:4, 6:3, Fabian (C) : Skapin (M) 3:6, 4:6, Albaneže (M) : Goršek I (C) 9:7, 6:2, Banko (Lj) : Cepuder (M) 6:0, 6:1, Albaneže (M) : Banko (Lj) 6:3. 6:2.
Moški single B: Toplak (C) : Banko (Lj) 3:6, 2:6, Goršek I (C) : Milutinovič (C) 6:1, 6:1, Sernec (C) : Skapin (M) 6:8. 4:6.
ženski single: Sernec VI as ta (C) : Sernec Eza (C) 0:6, 4:6, Sernec Eza (C) proti Parin (C) 6:3. 6:2. Sernec Eza (C) proti Kotnik (M) 6:0, 6:1.
Moški double: Albaneže—Goršek : Kobi—Cepuder 6:3, 6:1, Friedrich—F"abian proti Toplak—Banko 6:2, 4:6, 8:6.
Semifinale: Smerdu (Lj) : Tončič (M) 6:0, 6:1. Albaneže (M) : Friedrich (Varaž-din) 2:6, 6:2, 6:1. Igra med Albanežem in Friedrichom je trajala skoraj dve uri.
V	singlih A je zmagal državni juniorski prvik Smerdu proti rutiniranemu Friedri-chu iz Varaždina v dveh setih 8 : 6, 6 : 2, ter postal prvak Celja in prejel prehodni pokal.
V	mešanem doublu je po lepi igri zmagal par Friedrich - Fabian nad dvojico Albaneže - Goršek I. 6 4, 6 : 2
V	semifinalu singlov B je Goršek I zaradi pomanjkanja časa prepustil igro Ton-čiču. V semifinalu mešanih doublov sta Parin - Smerdu zmagala nad dvojico Kotnik - Tončič 6 : 4, 7 : 5. Finale v singlih B bosta Tončič in Albaneže pozneje igrala v Zagrebu, finale v mešanih doublih pa bo jutri v Celju.
Teniški turnir, ki je trajal do poznega mraka, je po številu igralcev in lepih igrah, uspel zelo dobro.
Razpis
med klubske gorske dirk,, na celjski Stari grad (2 km) v nedeljo 11. septembra. Start ob 14. Start bo posamezen v presledku dveh minut pred gostilno »Skalna klet« na Cesti na grad. Cilj na gradu pred gostilno.
Vsi dirkači se morajo javiti vodstvu dirke pol ure pred startom zaradi žrebanja številk. Vsak dirkač vozi na svojo odgovornost. Na mestih, kjer proga dopušča, mora voziti strogo po desni strani, zlasti, če ga namerava prehiteti njegov sotek-movalec. Vsako zlonamerno zapiranje proge bo vzrok diskvalifikacije, na kar bo vodstvo dirke posebno pazilo. Vsak tekmovalec mora takoj po prihodu na cfitj lastnoročno podpisati startno listo.
Prijave sprejema g. Avgust šumer, trgovec v Celju, Prešernova ul. 15, do 10. t. m. do 19. Prijajvnina 5 din. Na startu se plača dvojna prijavnina. Za številko je plačati vložek 10 din., a znesek se vrne po končani dirki.
Darila: Prvak te dirke prejme krasen pokal, drugi in tretji praktična darila, četrti in peti kolajni, vsi ostala udeleženci pa priznanic?. Darila se bodo razdelila takoj po končani dirki v gostilni na Gradu, priznanice pa bodo poslane naknadno po pošti
Dirka bo le ob lepem vremeon.
S. K. Mars : S. K. Svoboda. Srečanje
med tema esnajstoricama bo nudilo občinstvu lep užitek, saj bo šlo za točke. Svoboda je z novimi pridobitvami nasprotnik, ki se odlikuje z odličnim startom in voljo do zmage. Marsovci, ki pod strokovnim vodstvom pridno trenirajo, obetajo mnogo v tem prvenstvu. Gojijo kombina-torno igro in tudi tehnično so dobri. Kako se bo končalo to srečanje ,bomo videli v nedeljo dop. ob 10. na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno.
Pogreb bivšega španskega prestolonaslednika
Mlarni, 8. septe nbra. AA. (Reuter). Na željo matere bo bivši španski prestolonaslednik grof Cavadonga, ki se je smrtno ponesrečil pri Miaimiju pokopan v Floridi. Dan njegovega pogreba še ni določen.
Poroka na italijanskem dvoru
Rim, 8. septembra. AA. Poročajo, da je italijanski kralj in cesar Viktor Bmanue! IIL dal svoj pristanek za poroko ancon-skega vojvode s princeso bourbonško.
Beck odložil odhod v ženevo
Ženeva, 8. sept. A A. (Havas). Zunanji minister Beck je sporočil tajništvu Zveze narodov. da je zaradi sedanjih razmer sklenil odložiti svoj odhod v Ženevo.
Vremenska napoved
Zeammsko vremensko poročilo; jasno V primorskih in zahodnih krajih, deloma oblačno v ostalih predelih, zelo oblačno v sredini države in v severna polovici. Megla v dolinah in kotlinah. Temperatura je nekoliko zrasla, noči so hladne. Najmanjša temperatura je bila v Ljubljani +4* največja v Skoplju +28 Stopinj.
ZemunSK« Vremenska napoved: Po ve* (Sni jasno, v rečnih dolinah in kotlinah zjutraj megla. Deloma oblačno čez dan. Temperatura počasi rase. Noči bodo Se precej hladne.
Zagrebška: Obtočno, temperature se bodo nekoliko dvignite.
Dunajska: ^^rCTn^nlff^o obtočno, pn»-
Ljubljani
Po prisrčnem sprejemu na kolodvoru so položili vence pred spomenikoma Ilirije in
kralja Petra, zvečer pa odpotovali v Beograd
Bled, 8. septembra.
Dopoldanski bnzri. vlak, M prihaja ob pol enajstih a Podbrda, je davi pripeljal na Bohinjsko Bistrico napovedano delegacijo francoskih junakov s solunske fronte, ki m prišli v našo državo, da obiščejo boji-Sča, kjer so se pred dvajsetimi leti rame ob ramenu z našimi vojaki borili za našo svobodo. Na bistriški postaji jih je čakalo tepo število domačinov in gostov, ki so jih prišli pozdravit ,da jim kot prvi izrečejo svojo dobrodošlico na naših tleh. Zastopane so bile vse naše vojaške organizacije. Kot zastopnik Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov se je udeležil sprejma g. Dcbrivoje Stojadinovič, dobro-voljce je zastopal g. Vladimir Perše, invalide pa g. Lješevič.
Prvi pozdravni nagovor je izrekel bistriški župan g. Rozman, ki je s toplimi besedami pozdravil drage goste. Razen n j - ga so bili pri sprejemu vsi župani radovljiškega okraja. Za naše organizacije je imel daljši pozdravni govor g. Dobrivoj Stojadinovič. ki se je v zanoanih besedah
spominjal dogodkov pred dvajsetimi led,
opozoril pa tudi na dogodke ,ki j£h preživljamo zdaj, ko je sloga med nami in Francozi prav tako potrebna ali pa še bolj, kakor pa je bila v tisti usodni dobi. Zahvalil se mu je za sprejem vodja francoskih gostov g. general de Chanterac, ki se je prav tako spomnil leta 1918. in poudarjal potrebo po novem, še tesnejšem prijateljstvu s Francijo. Vee govore so udeleženci z navdušenjem pozdravljali
Gostje, ki jih je skupno 155, so se potom odpeljali na Bled. Po prijeten vožnp. čez jezero so imeli v hotelu Toplice in Park-hotelu kosilo, kjer je bilo izmenjanih več pomembnih napitnic. Zlasti tehtne so bile besede g. žike Jovanoviča, ko je razdelil vsem udeležencem izleta posebne značke, ki naj bodo spomin na dogodke pred dvajsetimi leti. Gostje niso mogli prehvaliti naše gostoljubnosti in prelepega kraljevskega Bleda in le neradi so se tako brž, že popoldne odpeljali proti Lescam, od koder jih je Putnikov posebni vlak odpeljal v Ljubljano.
Sprejem na glavnem kolodvora
Ljubljana, 8. septembra mor ste namenjeni, živeli »Poilus d' Or-Popoldne je Ljubljana prisrčno pozdra- J ient«! živela Francija!
vila v svoji sredi 150 mož broječe odposlanstvo francoskih bojevnikov, ki so za 201etnico našega narodnega osvobojenja prispeli, da obiščejo bojišča, na katerih so z ramo ob rami s srbsko vojsko in jugo-slovenskimi dobrovoljci pomagali ustvarjati Jugoslavijo, čeprav je imel vlak kakšne pol ure zamude, je na kolodvoru pričakala goste velika množica občinstva. Med predstavniki naše javnosti so bili prisotni načelnik prosvetnega oddelka dr. Sušnik, načelnik prosvetnega oddelka mestne občine dr. Mole — ban in župan sta bila zadržana — komandant divizije, divizijski general Djordje Lukič s številnimi člani oficirskega zbora, podpredsednik Združenih rezervnih oficirjev kraljevine Jugoslavije inž. Bevc, predsednik ljubljanske sekcije Združenja jugosloven-skih vojnih dobrovoljcev prof. Jeras, predsednik ljubljanske sekcije Združenja vojnih invalidov Matko, konzul francoske republike Remerand, predstavnik francoskega instituta prof. Jaklič in še predstavniki številnih nacionalnih, kulturnih in stanovskih organizacij. Francoske bojevnike je pričakala tudi častna četa vojakov pod vodstvom kapetana Braloviča z vojaško godbo, dobrovoljci pa so prišli v častnem številu z društvenim praporom na čelu.
Ko je vlak privozil na postajo, je množica goste pozdravila z viharnimi ovaci-jami, nato pa je prvi spregovoril v francoščini podpredsednik Združenja rezervnih oficirjev inž. Lado Bevc. S prisrčno radostjo, je rekel med drugim, vas pozdravljamo v glavnem mestu Napoleonove Ilirije, ki je, navdahnjena z visoko francosko kulturo in njenim človečanskim poslanstvom, postala prva postojanka v prizadevanjih za osvoboditev naših krajev in njihovo uedinjenje v kraljevino Jugoslavijo. Z iskrenimi čustvi trajnega prijateljstva in občudovanja do vaše slavne vojske vas pozdravljamo na teh klasičnih tleh davne francoske kulture, ko potujete k svečani proslavi 201etnega jubileja znamenitih dogodkov na solunskem bojišču, pri katerih ste aktivno sodelovali. Naša topla želja je, da bi vaše potovanje in z njim združeni svečani akti prispevali k učvrstitvi vezi, ki preko vaše in naše vojske spajajo naša naroda v njunem večnem prijateljstvu. Naj živi plemeniti francoski narod! Naj živi slavna francoska vojska! Naj žive »Poilus d' Orient«!
Množica je navdušeno vzklikala Franciji, francoski bojevniki pa so odzdravljali z vzkliki: »Vive le Yougoslavie«! Godba je zaigrala marsejezo, nato pa je goste pozdravil predsednik ljubljanske sekcije Združenja jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev prof. Josip Jeras: Vojni dobrovoljci, ki so se ob vaši strani borili na solunski fronti za zmago resnice in pravice in za ustanovitev Jugoslavije, čutijo iskreno radost, ko vas pozdravljajo ob vašem prihodu v Ljubljano. Naše misli in naša srca vas bodo spremljala, ko boste potovali po Jugoslaviji do daljnega Bitolja in ko boste poromali na Kajmakčalan, na Dobre-polje in na druga mesta fronte, kjer so Francozi in Jugosloveni skupno prelivali kri za naše osvobojenje. Nič ni lepšega za starega borca, kakor da se lahko povrne na nekdanja bojišča in da se pokloni spominu vojnih tovarišev na kraju, kjer so umirali junaške smrti, želimo vam prijetno bivanje v naši državi in vam ponovno izjavljamo, da sta naša hvaležnost in naša zvestoba do velike in plemenite Francije, naše zaveznice in prijateljice, neomajni, pa naj pride karkoli, zakaj francosko-jugoslovensko prijateljstvo je bilo blagoslovljeno s krvjo prav tam, ka-
Ko se je poleglo navdušenje sta spregovorila še načelnik dr. Sušnik in dr. Mole prav tako v francoščini, nato pa je v imenu francoske kolonije izrekel rojakom dobrodošlico konzul Remerand. Svoj govor je zaključil z vzklikom: Vive la Tougosla-
viei Za pozdravne besede se je v topHh besedah zahvalil predsednik »Poilus d*Or-ient« general de Chanterac, ki je obnovil spomine na skupne borbe francoskega in našega naroda od Napoleonove dobe do zmage Jugoslavije in Francije v veliki vojni. Zaključil je z vzklikom Nj. VeL kralju Petru H. in kraljevini Jugoslaviji, godba pa je zaigrala državno himna Poleg našega dobrovoljskega prapora se je med himno poklonilo tudi 12 praporov posameznih združenj »Poilus d' Orient«.
S kolodvora je nato krenila po Masa-rykovi in Miklošičevi pa dalje po Tyrše-vi cesti povorka, v kateri so se za vojaško godbo zvrstili častna četa vojakov pod vodstvom kapetana Braloviča, dobrovoljci s svojim praporom, francoski bojevniki z zastavami in občinstvo. Na Napoleonovem trgu so se rhed tem zbrale okrog spomenika množice Ljubljančanov v strnienem špalirju. General de Chantč-rac je položil krasen venec k vznožju obeliska, vsi zbrani pa so se v minuti molka poklonili spominu velikega francoskega vojskovodje in njegovih vojakov. Med vzklikanjem Franciji se je občinstvo polagoma razšlo, gostje in predstavniki naše javnosti pa so se nato odpravili še do spomenika kralja Petra I. Osvoboditelja na Mestni trg, kjer so franc. bojevniki prav tako položili venec. Po teh svečanostih so gostje odšli deloma v kolodvorsko restavracijo, deloma k Mikliču. kjer jim je bila pripravljena večerja. Z večernim brzcem so nato nadaljevali svojo pot proti Beogradu.
Kongres pravnikov v Novem Sadu
se prične jutri in bo obravnaval važna vprašanja
Jutri otvarjajo v Novem Sadu VTH. kongres pravnikov, na katerem se iz vseh krajev naše države zbero odlični predstavniki teoretičnega in praktičnegaeprav-niškega dejstvovanja. Pravniški kongresi, ki se vrše brez političnih primesi že polnih 13 let brez bučne reklame, predstavljajo v naši sredi v resnici redko pozitivno ustvarjalno moč in so velikega pomena za razvoj jugoslovenskega prava. Strani obsežnih spomenic, ki jih izdaja kongres ob priliki svojih zborovanj, so izpolnjene z odličnimi strokovnimi razpravami, ki so jih naši najboljši poznavalci teoretičnega in praktičnega prava obravnavali na kongresnih zborovanjih. Sadovi njihovega dela so toliko važnejši, ker ne obravnavajo suhih akademskih pravnih vprašanj, tudi ne vprašanj, ki se tičejo zgolj poedinih vrst naših pravnikov (odvetnikov, sodnikov in upravnih uradnikov), temveč obravnavajo predvsem taka vprašanja, ki so bitne važnosti za interese celote, za ves narod in državo.
Zvesti tradiciji kongresa pravnikov bodo zborovalci tudi to pot v Novem Sadu,
v važnem središču ozemlja, ki je v preteklosti imelo vodilno vlogo za razvoj srbskega prečanskega prava in beleži v svoji zgodovini vrsto doma in v tujini znanih odličnih pravnikov, razpravljali o aktualnih vprašanjih, ki se tičejo predvsem unifikacije civilnega in delovnega prava in kmečke zaščite.
Z veliko pozornostjo bo vsa javnost gotovo sledila prvi obravnavani temi, ki je postavljena na dnevni red in se bo pečala z delikatnim vprašanjem, kako naj se v novem državljanskem zakoniku uredi pravni položaj nezakonske dece. Tehtne sestavke k tej razpravi bodo prispevali univerzitetni prof. dr. Dragoljub Arandje-lovič iz Beograda, univ. prof. dr. Bertold Eisner iz Zagreba in predsednik apelacij-skega sodišča v Beogradu Miloš M. Jovi-čič. Zelo zanimivo bi bilo slišati v tej zvezi tudi mnenje slovenskih pravnikov, ki jih pa na listi referentov k tej razpravi žal ne najdemo.
Druga tema bo obravnavala zakonodajne ukrepe, katere bi kazalo priporočati za ohranitev nedeljivosti kmetskega posestva. Poleg profesorja ekonomske komercialne visoke šole v Zagrebu dr. Milana Ivšiča, univ. prof dr. hon. c. Zivojina M Perica in dr. Radmila G. Beliča iz Beograda, sodnika Jovana Dimitrij eviča iz Umke in odvetnika dr. Mehmeda Ruždiča iz Travnika bo referiral tem vprašanju tudi ljubljanski odvetni»r^r. Anton Urbane, ki bo predlagal, nrf s v posebnem kmetskem zakoniku uzako«.-- sistem dedovanja in prevzema kmetije srednje velikosti po enem sposobnem prevzemniku, sodediči pa naj dobijo odpravnino.
K vprašanju reforme predpisov civilno-pravdnega postopka o sodbi zaradi izostanka in zamude bodo referirali sodnik kasacijskega sodišča dr. Jovan Savkovic iz Novega Sada, univ prof. dr. Srečko ZugUa iz Zagreba, sodnik stola sedmonce dr Miroslav Muha iz Zagreba, priv. docent odvetnik dr. Vidan O. Blagojevič, s.
o. s. Budimir Plakanovič in odvetnik dr. Dioniz Godina iz Beograda.
Četrta tema se tiče unificiranega novega kazenskega zakonika, ki pa po mnenju nekaterih že kaže znake pomanjkljivosti Proti njemu v glavnem izražajo pomisleke, češ, da določa preblage kazni. O tem, ali naj se zvišajo kazni v kazenskem zakoniku za določena kazniva dejanja in ali naj se zniža razlika med najvišjo in najnižjo kaznijo, bodo govorili univ. prof. dr. Miodrag M. Ačimovič iz Subotice, sodnik dr. Tihomir Vasiljevič iz Smede-reva, sodnik dr. Borivoj A. Petrovič iz Beograda in namestnik državnega tožilca Branko Goslar iz Ljubljane. Slednji je mnenja, naj bi se kratkodobne kazni na prostosti nadomestile z denarnimi, naj bi
Šport
Je tdrav,- pa vendar ee .lahko zgodi, da se prehladite zaradi majhne neprevidnosti. Zato mis-
ffte Je pri ph/iftznžtfnenjlh boTežftf na Aspirin tablete in na wBaye»£ jev""krfž, ki Jarr.čl za pristnost!
©ASPIRIN
TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM?
Oglu reju pod S. bc. «J7 od 10. L tW-'
se deloma poostrile tudi kazni za poedina kazniva dejanja, da pa je po dosedanjem opazovanju utemeljeno prepričanje, da je za pravosodstvo mnogo važnejše od višine kazni, če se s preskrbo zadostnih kreditov omogoči smotrno, dosledno in energično sojenje in uspešno izvrševanje sodb, da se bo moglo z zadostno odločnostjo boriti proti kriminaliteti.
Zelo tehtne in pomembne referate bosta poleg odvetnika dr. Iva Politea iz Zagreba in univ. prof. dr. Bartoša iz Beograda prispevala k vprašanju potrebe po kodi-fikaciji delovnega prava privatni docent in sodnik dr. Stojan Bajič in dr. Janko Kosti iz Ljubljane. Oba referenta se skladno zavzemata za ureditev na nepregledno množico pravnih virov razcepljenega delovnega prava z zakonikom o delu. V daljši razpravi, v kateri daje že precizne smernice za delo pri kodifikaciji, prihaja dr. Bajič do kratkega, a odločnega zaključka. da je kodifikacija našega delovnega prava nujno potrebna. Dr. Kosti pa se v okviru obravnavanega vprašanja omejuje le na vprašanje kodifikacije socialno zavarovalnega prava, ki naj postane sestavni del zakonika o delu.
Zadnje vprašanje, s katerim se bo bavil kongres pravnikov, je vprašanje o zaposlitvi pravniškega naraščaja. Poleg Stoj ana Jovanoviča iz Beograda bo razpravljal o tem vprašanju tudi načelnik notranjega ministrstva, hon. univ. prof. dr. Rudolf Andrejka,
Rop ruskih dragocenosti
Ko so hoteli z Vranglovo armado prenešene zaklade deliti, so ugotovili, da so jih kradli sami upravitelji
, V začetku tega meseca se je, kakor znano, po Beogradu razširila vest o tavini draguljev milijonske vrednosti, ki so jih prinesli ruski emigranti v našo državo in zaradi katerih je bilo pozneje ne samo med ruskimi emigranti, temveč tudi v naših ministrstvih že dosti razprav o lastništvu in o uporabi. Ko vse te razprave še niso končane, je pa zaklad v zločinskih rokah izkopnel baje preko polovice in še več.
Dragulji so bili spravljeni nekdaj v zastavljalnici v Petrogradu in najvišji uradniki te zastavljalnice, ki so bili pod zaščito Vranglove vojske, so zaboje z dragulji leta 1922. prenesli v našo državo. Takrat so v Boki Kotorski prevzeli zaklad uradniki poslanstva nekdanje Rusije iz Beograda. Kakor zatrjuje beograjsko »Vreme«, o predaji in prevzemu zaradi pomanjkanja časa niso delali daljšega zapisnika in so samo zabeležili, da so prevzeli toliko zabojev iz nekdanje zastavljalnice v Petrogradu. kolikor jih je bilo navedenih v spisu, ki so ga prinesli s seboj visoki funkcionarji tega zavoda in spremljevalci dragocenega transporta.
Po poročilu »Vremena« sta bila v začetku tega meseca aretirana dva taka visoka funkcionarja nekdanje petrograjske zastavljalnice, ker sta pokradla velik del dragocenosti. Takrat je bilo navedeno, da so v tatinsko afero zapleteni še drugi bivši upravitelji velikega zaklada, in da bodo tudi oni v kratkem klicani na odgovornost. Današnje »Vreme« objavlja o tej aferi spet dolg članek ter pripoveduje, da so vsi osumljenci razen dveh, ki sta bila v začetku meseca aretirana, že pomrli, ali pa so se porazgubili po svetu in ni upanja, da bi jih mogli izslediti. Zaprta sta od začetka meseca Lev Teodorovič-Kvašinski in Anton Genzelj, ki je bil v carski Rusiji visok uradnik finančne uprave, nekaj časa tudi baje pomočnik finančnega ministra, nazadnje pa ravnatelj zastavljalnice v Petrogradu. Ta Anton Gen-
zelj je prav za prav vodil transport vsega zaklada iz Rusije v emigracijo sprva pod varstvom Denikinove, pozneje pa Vranglove armade.
»Vreme« ve povedati naslednje zanimivosti iz Boke Kotorske v letu 1922., ko so s površnim, pavšalnim zapisnikom prevzeli ves zaklad: Dolgo so premišljevali, kam naj spravijo zaboje z velikimi dragocenostmi. Šele po posredovanju ruskega poslaništva so spravili vse zaboje v neko karaulo (trdnjavico) v kotorski okolici. Ta trdnjavica dolgo časa ni bila niti zastražena, a ker je s svojimi strelskimi linami vzbujala strah, ni nihče mislil, da bi si ji kdo upal približati Ker pa so se pozneje v okolici pojavili tatovi in vlomilci, so namestili v trdnjavici stalno stražo ter najeli za ta posel neke ljudi iz okolice. Stražarji dolgo časa niso niti vedeli, kaj stražijo. Bili so to ne baš zanesljivi ljudje in, ko so postali radovedni, so nekoč iz trdnjavice potegnili zaboj ter ga odprli. Pred radovednimi očmi se je zabliskalo zlato, srebro in drago kamenje. Hlastno so pobrali, kar so našli, ter se razpršili na vse strani...
To naj bi bila razlaga za tatvino ali rop enega zaboja zakladov iz carske Rusije. Ko so tatinski stražarji izginili, so baje funkcionarji odbora ruskih emigrantov vse ostale zaboje draguljev spravili na varno in pozneje je prišel ves zaklad v shrambo našega finančnega ministrstva. General Vrangl je posredoval pri naši vladi, naj bi se vsebina vseh zabojev pregledala, precenila ter izročila njemu, ali pa naj bi
se kaj drugega ukrenilo, da bi bile dragocenosti prodane v prid revnih ruskih emigrantov. O tem posredovanju so bile dolge razprave in debate, ki pa niso bile zaključene. Ves ta čas je zaklad kopnel in po zatrdilu »Vremena« sta zdaj aretirana Lev Kvašinski in Anton Genzelj v tem času mnogo dragocenosti razprodala, zaboje, iz katerih sta jih jemala, pa sta pustila na videz nedotaknjene. Genzelj je postal sumljiv zaradi tega, ker je imel v Beogradu dragoceno numizmatično zbirko, a je bilo znano, da je vse polno takih dragocenosti baš v onih zabojih, ki so pri-romali v našo državo iz zastavljalnice v Petrogradu.
Na svoj prvi članek o tej aferi je dobilo »Vreme« pojasnilo od našega finančnega ministrstva, v katerem se zatrjuje, da je bila tatvina ruskih draguljev izvršena še pred prenosom in depozitom v Beogradu. Vse, kar je storil Genzelj, ki je bil pooblaščenec bivše ruske vlade, član uprave petrograjske zastavljalnice in tudi so-ključar njenega depozita, je še iz časa pred prenosom draguljev v Beograd, ali pa morda od takrat, ko je bil depozit prevzet in popisan v Boki Kotorski. Odkar je depozit pod kontrolo finančnega ministrstva, ne more biti govora o kaki tatvini ah zlorabi.
Družina se je zastrupila z ribami in se srečno rešila
škofja Loka, 8. septembra
V prvih popoldanskih urah na kraljev rojstni dan se je brž razvedelo po škofji Loki o nevarni nezgodi, ki je doletela rodbino Baldermanovih v Novem predmestju. Baldemanova mati je bila te dni na obisku pri svojem sinu Andreju v Dalmaciji. Na povratku je prinesla s seboj morske ribe in jih pripravila družini v torek za kosilo. Z veseljem so posegli domači po delikatesi, toda kolikšno razočaranje jih Je čakalo!
Kmalu po tem, ko so izginile ribe s krožnikov, so se pokazali pri članih družine znaki zastrupljenja. Najprej pri hišni gospodinji sami. Koža se je pordečila. Ne le po glavi, po vsem telesu in sem tn tja so se jele kazati lahne višnjevkaste lise. Mati se je seveda zelo prestrašila, medtem pa so se že pojavili podobni znaki pri najstarejšem sinu Ivanu. Nastopati so začele tudi slabosti in Baldermanovim je postalo jasno, da prihajajo nadloge od morskih rib. Sin Rudi je bil odšel v Sokolski dom k skušnji za igra Mislil je pač, da njemu ne bo nič. Toda sredi vaje so se tudi na njem pokazali znaki obolenja. Nemudno je zbežal iz Sokolskega doma.
Na srečo so bili Baldermanovi fcoHko preudarni, da so takoj iskali zdravniške pomoči, ki jim jo je nudil dr. Albert Ho-man. Znaki zastrupljenja so se potem, ko so zavžili zdravila, vzdržali tja do večernih ur, potem pa se je stanje zastrupljen-cev pričelo vendar boljšati, tako da so bili izven najhujše nevarnosti. Srečno je odnesel pete sin Metod, ki se mu rib sploh ni zahotelo in je ostal seveda popolnoma zdrav. Ivan pa se še naslednje popoldne ni počutil dobra Čutil je slabosti v želodcu še tedaj, ko se je pripeljal iz tovarniške službe v Kranju. Dogodek opozarja k previdnosti pred ribami, ki niso povsem sveže.
Danes premiera!
Da ustrežemo tudi tistim, ki zahtevajo od kina le zabave in smeha, predvajamo danes film
Kino Union, teL 22-21
Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Korajžni ženin
HEINZ RtJHMANN — HANS MOSER THEO LJNGEN — GUSTI HUBER
V dijaški delavski koloniji v svici
Pomen in ustroj te mednarodne počitniške organizacije
Dandrio (Tessin), v začetku septembra
V zadnjem pismu o švicarskih dijaških delavskih kolonijah sem se omejil le na popis poti in pa družbe, v tem pismu pa nameravam spregovoriti nekoliko več o organizaciji kolonij in njihovi zgodovini. To smatram za tem bolj potrebno, ker je tudi v Jugoslaviji taka organizacija: «Prva štu-dentsika radna četa«, ki pa je, kakor se zdi, bolj poznana v inozemstvu kakor doma, čeprav obhaja letos že prvi jubilej, namreč petletnico obstoja.
Švicarske delavske kolonije so nastale skoraj slučajno. Slavni švicarski grad Mi-sox je razpadal. Privatna sredstva niso več zadostovala za rešitev. V tej stiski je naslovil Heinrich Federer plameneč apel na švicarsko mladino. Mladina naj sama s svojimi rokami reši ta zgodovinsko važni grad Odziv je bil nepričakovano velik. Dijaki so se javljali v stotinah in Misox je bil rešen. To je bilo leta 1925. Odtlej pa do letos je delalo preko 4000 dijakov ob počitnicah z lopato in krampom, da omili stisko revnemu ljudstvu. Pa ne samo Švicarji, dijaki iz vseh držav, z vseh kontinentov, se udeležujejo teh kolonij. Lani je bik četrtina inozemcev. Osrednji urad teh kolonij je »L'office des camps de travail«, ki je
nekaka sekcija vrhovne švicarske akademske organizacije: Union nationale des čtu-diants de Suisse (UNES). Ta urad organizira vsako leto 3 do 5 kolonij, ki se izvrse v 3 do 4 etapah po tri tedne. Poleg tega organizira še posamezno pomoč pri poljskem delu. Čudno se vam bo zdelo, kako to mogoče, saj vendar zahteva taka stvar ogromne izdatke. Naj vam navedem samo glavne podpore, ki jih ta urad prejema: Bund 181.630 šv. frankov, kanton, v katerem biva kolonija, daruje 3000 do 7000 šv. frankov Poleg tega mora plačati vsak akademik pri vpisu semestra 1 frank, ki se steka v kolonijiski fond. Stroški za vsakega kolonista so preračunani na 4.70 franke dnevno, tako da obstoja skoraj 100% možnost, da vsak kolonist s 7 urnim delom na dan odsluži teh 4.70 fr, zlasti če pomislimo, da dobijo delavci, ki opravljajo kamnoseška dela 1 fr na uro.
Zdaj vam naštejem še naše »d rama tis personae«: Glavna oseba v tej drami je vsekakor kolonist, ki popolnoma po pravici zahteva ob svojem prihodu v kolonijo dobro pripravljeno stanovanje. Ce občuti potrebo po večjem številu odej, se obrne na vodjo kolonije, ki preživlja svoj čas med lovljenjem muh in tipkanjem v pi-
sarni. Če ni kosilo o pravem času na mizi so tega krive Kuchenfeen (po kranjsko kuharice). Mnogo jih mora preslišati tudi tehnični vodja, če ga delavci prehitevajo z delom. (Seveda je to le teoretično mogoče!). Najbolj žaltava pa je vloga obma-nn-a, ki ga izvolijo kolonisti sami in ki vodi potem vse posle kolonije. Skrbeti mora, da vlada v koloniji vedno dobra volja, on nas meče zjutraj iz postelj, on nam sladko žvižga za zajtrk m za čaj in slednjič od-žvižga dopoldansko delo. Tu in tam se za-blesti na kolonijsikem nebu svetla zvezda predsednika urada delavskih kolonij. Ob kolonijskem ognju govori o idejah, ki vodijo to gibanje, pregleda poslovanje kolonije, nato pa spet drugam. Seveda ne smem prezreti zdravnika, ki se, mimogrede povedano, ukvarja tudi s prodajo znamk, dopisnic, cigaret in čokolade in nadzoruje knjižnico. Med najbolj priljubljene osebe pa sipada (seveda poleg Kiitchenfee) minister za pošto. To bi bilo v glavnem vse, kar je strokovnega.
Zdaj pa še nekaj o novih prebivalcih naše kolonije! 27. avgusta se je končala H. etapa. Kolonisti so se vrnili na svoje domove, od stare garde sva ostala le midva Jugoslovana, ki sva z veliko nestrpnostjo pričakovala prihoda novih gostov. V nedeljo dopodne sva morala pripravljati prenočišča, da bi se trpini udobno počutili. V popoldanskih urah sva že opazila prve žrt-
ve, ki so se iz doline poželjivo ozirale po kolonijski zastavi, ki vihra na visokem drogu. No, čez pol ure sva že vodila izmučene koloniste v nova stanovanja. Družba ni več tako pestra kakor je bila v II. etapi. Zlasti pogrešava veselih Welchev. Pa imamo zato med seboj pravega pravcatega Kitajca Yu-ja (Plavač), ki ga je šega vi Belgijec seveda takoj imenoval Čang-Kaj-Šek in pri tem je ostalo. Torej nimamo študenta političnih ved Yo-ja, ampak slavnega maršala. Prišel je tudi neki sudetski Nemec, ki je pričel seveda razlagati težavni položaj sudetskih Nemcev. Bog ve koliko časa bi še sitnaril, da nra ni kolonijski zdravnik (nemški emigrant) zavezal jezika s »Henleinovo podgano«. Užaljeni politik se je pritožil pri vodji kolonije, toda ta mu je odvrnil, da so hitlerjevci v Švici zelo nepriljubljeni ki da more to smatrati kot izraz narodnega razpoloženja. Henleinovec je pospravil svoje čeaplje in je naslednji dan odpotoval.
Ob koncu IL etape smo Imeli prisrčno in zabavno slovo. Odhajajočim so razdelili primerna darila kot spomin na tri bedne kok>nijskega življenja. Neki Italijan, ki se pri delu ni pretegnil, je dobil ličen stolček. Neki učitelj, ki jo je nekoč po nedolžnem iztaknil po nosu in prelival rdečo kri po srajci, tako da je moral na srajco prišiti robec, da je ckrfl madeže, ker peč čiste ni
imel, je dobil lično srajSko s čipkami, da se je lahko preoblekel za pot domov. Lepa Kuchenfee je dobila kot srmbft — muholovec. Neki pesnik je dobil cel zvitek klosetnega papirja, da bi obelodanil vse produkte svojih možgan.
Rajhovskemu Nemcu so skuhali posebno večerjo (nekoliko slabšo), da bi se njegov želodec počasi spet navadil na Eintopfge-richt Seveda ni manjkalo niti vina niti veselega petja. Zdaj pa je veselje izginilo, znak, da prevladujejo švicarski Nemci. Izginili so veseli napisi: Zu den frolicben Lausen, Z um Klub der Ungekiissten, L'usa-ge de WC est obligatione in tako... Moada je tega kriva obupna izmučenost, ki prve dni sije z vseh obrazov. Ubogi italijanski žid, ki mu je tudi v Italiji odklenkalo, je danes vzdihnil, gledajoč prve žulje na rokah: »Adijo lepota!« No, bo že Slo. Naj zadostuje to. Saj pravim, niti vi v Jugoslaviji niti mi tukaj nimamo sreče z izpre-membami. Če ne bi imeli vedno se reže-čega Kitajca, ki si pa čisti zobe z japonsko sčetko (dumping), in pa šaljivega Belgijca, ki je povzročil med obiskom kantonalnega inšpektorja iz Lugana s svojim govorjenjem h trebuha pravi poplah, bi bila UL etapa kolonije v Dandriu naravnost žalostna. Tako pa še gre. Pozdravljeni l
Mil ar. C^herSčik
Domače vesti
* Ladislav Jeirše, OOletnik. Upokojeni davčni inšpektor Ladisla/ Jerše, bivajoč v Ptuju je praznoval 5. t. m. v polni čilo-sti 601etnico rojstva. Rojen v Šmarju pri Jelšah, kier je bil oče davkar, ter vzgojen v strogo narodnem duhu, se je po gimnazijskih študijah tudi sam odločil za davčno stroko. Služil je kot uradnik in .starešina med drugimi kraji v Laškem, v Kozjem, v Ormožu in Ptuju, kjer je bil v letih od 1931 do 1935 tudi župan in je zapiMtil vidne znake svojega plodnega župa./ovanja. Kot vesten in prijazen uradnik ter prijeten družabnik si je na vseh službenih mestih pridobil spoštovanje in zaupanje prebivalstva ter je bil tudi odlikovan z redom sv. Save. še danes se udej-stvuje v raznih društvih in organizacijah kot marljiv narodni borec. Kot tak je moral v svojem službovanju preboleti marsikatero razočaranje, kakor ob premestitvi iz Ormoža v nemški Voitsberg, kamor je bil poslan na ohlajenje prevroče narodne zavednosti, kakor so to tedanji narodni nasprotniki smatrali za potrebno. Jubilantu želimo, da bi svojo telesno in duševno svežost ohranil še dosti let v prid naroda, v srečo svojcev in v svoje lastno zadoščenje!
Jesen prodira
mi prinašamo
fine kvalitete za izbran okus:
ZA PLAŠČE: velour diagonal
v vseh modnih barvah m DIN j.SO«""
ZA SUKNJE: shetland
m DIN 200.— DO 250.—
cromby . m din manufaktura
F. KS.
SOUVAN
MESTNI TRG 24.
* Življenjski praznik narodnega delavca ob meji. Iz Prevalj nam pišejo: Dne 4. septembra je stopil v krog krepkih pet-desetletnikov tukajšnji javni notar dr. Dušan Senčar. Po rodu je iz Notranjskega za mejo. Pravo je študiral na Dunaju. Prevrat ga je našel v Julijski Krajini, odkoder se je po rp Tuh neprilikah poslovil.
■> izvršeni praksi Je bil notar do usodnega plebiscita v Pliberku, kjer si je tudi poiskal svojo zvesto, vedno mladostno družico go Anuško. Po plebiscitu se je preselil v Prevalje. Tu je takrat manjkalo zavednih narodnjakov. Z vso vnemo se je lotil dela v narodnih društvih, najbolj pa pri Sokolu. Kot starosta se je odlikoval z vzgledno delavnostjo. Na njegovo pobudo se je ustanovil fond za postavitev Sokolskega doma, ki je za naše obmejne kraje neprecenljive vrednosti. Ob njegovi petdesetletnici smo zasadili v sokolsko zemljišče prvo lopato in kmalu bo zrasla obmejna sokolska trdnjava. Ko so pred dvema letoma prodajali tukajšnji premogovnik na dražbi, je po nemali zaslugi dr. Senčarja prešla vsa imovina bivšega rudnika v narodne roke. Delavci so prišli do krvavo prisluženega denarja. Naš notar si je pridobil srca kmetskega in delavskega prebivalstva, ker je vsakomur pravičen svetovalec in neštetokrat tudi podpornik. Vselej kot nacionalist v prvi vrsti uživa naš jubilant polno ljubezen, želimo mu, da ostane še dolgo ohranjen družini in svojemu rodu.
Pri obolenju žolča, jeter, pri žolčnfh kamenih ta zlatenci urejuje naravna »Frao-Josefova« grenfcica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josefovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec.
rre

*	Še eno potovanje v Pariz in London.
Da bi omogočil tudi onim, ki se niso mogli ta mesec udeležiti potovanja v Pariz in London, organizira »Putnik« od 24. t. m. do 3. oktobra še eno tako potovanje z najnižjimi stroški. To 12dnevno potovanje bo nudilo udeležencem morda nilkdar tako ugodno priliko spoznati Pariz in London v času, ko je tam najbolj živo. Pri tem je predvideno tudi enodinevno bivanje v Benetkah in poldnevno v Milanu. Cene vsega aranžmaja za udeležence iz Beograda znašajo 3.490, iz Zagreba 3.340, iz Ljubljane pa 3.265 dim. Prijave udeležbe bodo sprejemale biletamlce >Putnika« nadalje do 10. t. m. in dajale bodo vsa obvestila im prospekte brezplačno.
*	Pota loterijske sreče. Vodstvo državne razredne loterije je že lani odredilo, naj se zadnja najvažnejša žrebanja razredne loterije izvedejo po najvažnejših ba_ novinskih središčih. Prej nekdaj se je boben sreče ves čas vrtil v Beogradu, zdaj pa je gostoval tudi že v Ljubljani in Zagrebu, zadnje žrebanje premij 36. kola dr. žavne razredne loterije pa je bilo 7. t. m. v Skoplju. Slavnostna dvorana Oficirskega doma je bila nabito polna gledalcev, ki so povečini prvič prisostvovali velikemu loterijskemu žrebanju. Pri vsem velikem zanimanju pa j=> Skoplje ostalo brez sreče in so vse štiri premije odšle v Be grad, Zagreb, Sarajevo, Novi Sad in Leskovac. Baje 96 J6 tokrat sreča po večini nasmehnila siromašnim ljudem. Kakor se je že večkrat zgodilo, pa tudi tokrat niso znani vsi srečni igralci, ker je pač čas tak, da je treba srečo veliko bolj skrbno prikrivati kakor pa nesrečo.
* Ljubavni roman mladega frančiškana.
Ko so vsi prebivalci fračiškanskega samostana v Visokem mirno spali, je mladi redovnik Pero Pejčinovič žrtvoval svoji ljubezni vse svoje zaobljube ter se hudo pregrešil proti tradicijam kakih 400 let starega bosanskega samostana. Vzela ga je noč in z njim je izginil tudi mlada Mira Stanšičeva, hčerka nekega uradnika z Visokega. Mladi redovnik Pero je v zadnjem času poučeval na frančiškanski gimnaziji, prihajal je tudi v družbo in čeprav so ga večkrat videli na sprehodih z lepo, mlado Miro, ni nihče mislil, da se plete v starem samostanu ljubezenska zgodba. Na kaj takega niso mislili seveda
tudi zaradi tega, ker je dekle pravoslavne vere. Pero pa je šel preko vseh ovir, in zaljubljenca sta, kakor zatrjujejo, pobegnila v Vojvodino, ker imata tam možnost civilne poroke in ker si je Pero tam že oskrbel neko službo
*	Milijonska poneverfca. v zaporih beograjske policije je že kakih 7 dni znani ko lektor državne razredne loterije v Beogradu Djordje Odavič, ki je pred leti prevzel od svojega cč;ta menjalnico in ko-lektiuro državne razredne loterije. Govori se, da znašajo njegove poneverbe blizu štiri mili jene. Oškodoval je po večini svoje prijatelje in tudi sorodnike, ki so vlagala denar v njegovo podjetje. Od svojih žrtev je sprejemal tudi obveznice vojne škode in druge vrednostne papirje, katere je vse razprodal. O tej aferi mnogo pišejo beograjski listi, v katerih pa se oglašajo tudi odvetniki aretiranega kolelctor-ja, ki zatrjujejo, da je postal njihov kli-ent žrtev dobro organiziranih špekulantov in izkoriščevalcev v Beogradu in da bo prej ko slej razkrita afera, pri kateri s bo Odavič izkazal kot žrtev, dočim bodo romali na njegovo mesto v zapore ljudje, ki uživajo danes ugled in zaupanje.
+ Državno odobreno Trgovsko neilišfe in stenografski institut Robida. Ljubljana, Trnovska ulica 15. usposablja mlade ljudi za samostojne poklice in prvovrstne pisarniške moči. Vpisovanje vsak dan tudi na praznik in v nedeljo.
*	Udruženje žel. uradnikov Ljubljana sporoča izletnikom v Italijo, da bo sestanek pred odhodom v soboto 10. t. m. ob 15.30 v veliki dvorani hotela »Metropol« in ne v kolodvorski restavraciji v Ljubljani. Odhod z vlakom točno kot objavljeno.
Mraz je tu,	jf1 "-m, T
Lutz-peči, Ljubljana, VII, tel. 32-52.
Glej Velesejem, paviljon »F«.
Iz Ljubljane
u— Prva jesenska racija. V zvezi z ve-lesejmom se v Ljubljani dvakrat na leto nabere lepo število vsake vrste romarjev 'in vagabundov, ki iščejo sreče v gneči ali kjerkoli se že ponudi prilika. Za jesenski velesejem se prično vsako leto shajati v Ljubljani tudi številni brezdomci in bo-, sjaki, ki so poletje prevedrili kdo ve kje na deželi, z jesenskim deževjem pa se vračajo v mesto, da si poiščejo zavetja čez zi mo. Zadnje tri dni je policija poslala ves razpoložljivi aparat na ulice, v bezni-ce in skrivališča na periferiji in polovila kakšnih 30 teh nezaželenih gostov, izmed katerih so se eni po sumljivih opravkih potikali okrog velesejma, drugi se poisku-šali s tatvinami, a lepo število jih je bilo med njimi, ki so bili že nekajkrat izgnani iz Ljubljane in jim je bil za zmerom prepovedan povratek.
HOČEŠ BITI:
stenograf strojepisec knjigovodja korespondent tajnik
pis. uradnik dober trgovec
vpiši se nujllO v Trgovsko učilišče
in stenografski institut ROBID Af
Ljubljana, Trnovska 15, ČilUprej) ker je število učencev omejeno.
u— Klic šentjakobčanov. Prejeli smo: Nujno prosimo mestno poglavarstvo, naj si na velesejmu ogleda avtobus, ki je pripravljen za Beograd ,da bo vozil po Te-razijah in po Knez Mihajlovi ulici, kjer bodo odpravili :ramvaj in uvedli moderne avtobuse. Deset takih vozil je naročenih pri tvrdki »Avtomonitaža«. Po vsej Evropi se na tak način obnavlja in ureja promet, nam pa mislijo za vso zimo zapreti cesto zaradi novih naprav starega sistema. Vsi pos:stniki okraja želimo, naj se počaka z delom do maja in zgradi potem moderna asfaltna cesta do konca mestnega področja ter uvede moderne avtobuse, ki bi opravljali promet namesto sedanjega tramvaja in bi lahko dalje vozili proti Rudniku. To je edina prava rešitev, vse drugo pa zavlačevanje in navsezadnje tudi zapostavljanje šentjakobčanov.
I
NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! Samo ob 16. uri! PARIŠKE AVANTURE KINO MATICA 21-24. — Večerni predstavi radi koncerta odpadeta! |
u— Najmanjši človek na velikem sejmu.
Velesejem nam vsako leto prinaša na kupe lepih in veselih, pa tudi nerodnih, malo razveseljivih senzacij. Med zadnje spadajo cirkuški nastopi pritlikavcev, teh najnesrečnejših ljudi, ki jih je narava prikrajšala za mero, radost in duha. Povsem svojevrstno, tragično doživetje pa se je včeraj nudilo obiskovalcem velesejma. Na razstavišče je prišla preprosta Dolenjka, žena siromašnega gozdnega delavca iz Žužemberka, s seboj pa je imela svojega sinčka, ki je že v šestem letu, pa
je komaj 67 cm visok, tehta pa — v čevljih, obleki in klobuku — samo 5% kg. Fantek je videti izredno bister in veder,
v svojem vedenju in razgovoru ne kaže nikake duševne zaostalosti. Kakor so ugotovili zdravniki, mu je samo v možganih zakrnela žleza; ki upravlja človeško rast. Okrog nesrečnega liliputančka so se takoj začeli zb;rati ljudje in marsikdo mu je daroval kak dinar, zlasti še, ko so izvedeli, v kakšnih bednih razmerah živi družina. Oče je samo po tri mesece v letu zaposlen, da je v hiši največkrat lakota doma. Imeli so najete nekaj zemlje, da bi se z živežem oskrbeli za zimo, a jim je toča vse pobila. Mali Toni, kakor je fantku ime, je bil med občinstvom deležen resnično živahnega zanimanja, a ker njegov nastop ni bil na oficielnem programu, so siromačka kmalu pregnali z razstavišča. Njega in njegovo družino — doma ima Toni kakšni dve leti mlajšega bratca, ki ga je pa že zdavnaj za dobršno mero prerasel — priporočamo dobrim ljudem v podporo.
a— Bedno vpisovanje v driavno prim*-no enoletno trgovsko učilišče »Christofov učni /avod«. Ljubljana. Domobranska 15.
je sedaj v septembru vsak dan dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 2. do 7. ure. Zavod je potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije. Pismene m ustmene informacije brezplačno na razpolago.
u— Pevski zbor Biničkj iz Leskovca, je prispel včeraj v Ljubljano in bo drevi pel v veliki Filharmonični dvorani. Izvajal bo dela slovenskih, hrvatskih in srbskih avtorjev. Spored ie sestavljen iz umetnih in narodnih pesmi, med narodnimi so izključno le one iz Južne Srbije. Dirigent zbora je Stanko Viličič, profesor glasbe na moški gimnazija v Skoplju. Zbor je v svoji domovini dobro poznan in čislan, priredil je pa tudi že več koncertnih turnej izven svojega območja. Prodaja vstopnic od danes naorej v knjigarni Glasbene Matice.
75% popusta na vseh vlakih državnih železnic od 1.—13* septembra za Sarajevo.
Povodom proslav*30-letnice športnega kluba s-Slavije«, ki se vrše od 3.—11. septembra, je odobril minister za promet g. dr. Mehmed Srtaho udeležencem proslave 75% popust na vseh državnih železnicah. Udeleženec naj kupi na odhodni postaji polovično vozno karto do Sarajeva. Istočasno s karto mora kupili legitimacijo obrazec K. 14 (din 2.—). ki mora imeti žig odhodne postaje, številko vozne karte in datum. Pri odhodu v Sarajevo je treba vozno karto in legitimacijo obdržati in ie ne oddati vratarju.
Pred odhodom iz .Sarajeva je treba legitimacijo ootrdit.i pri prirediteljskem odboru »Slavije« in to: za časa prireditve na stadionu ali v sekretariatu kluba (Dom »Jugo-slovenske pošte«. Alaksandrova 70), ker sicer kupljena karta ne velja. Pred vstopom v vlak se mora karta in legitimacija potrditi na sarajevski postaji. Popust velja za odhod od 1. do 11. septembra zaključno in za povratek od 3 do 13.
septembra t. 1. zaključno Pri povratku se more uporabiti samo ista ali krajša pot. za daljšo pot popust ne velja.
Prekinitev vožnje ni dovoljena.
n— Redno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2. (prostori Dopisne trgovske šole) se vrši dnevno. Pričetek rednega pouka je dne 15. t. m.
u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« sprejema nove pevke in pevce. Vpisovanje bo danes in jutri od IS. do 20. v društvenih prostorih. Mestni dom, desno, I. nadstr.
Mraz je tu, Lutz-peči, Ljubljana, VH, tel. »2-52.
Glej Velesejem, paviljon »F«.
Iz Celja
e— Moški zbor pevskega društva »Bi-nički« iz Leskovca v vardarski banovini je priredil v torek zvečer v veliki dvorani Narodnega doma koncert, ki je bil žal le srednje obiskan. Zbor, ki ga vodi zelo spretno pevovodja g. Stanko Viličič, je dosegel velik uspeh. Glasovi so izenačeni in izbrušeni, zbor je fundiran z mogočnimi basi, ima lepo dinamiko ter očituje veliko prožnost in disciplino. Na sporedu so bile Milojevičeve, Krstičeve, Biničkega, Lhot-kove, Gotovčeve, Adamičeve, Viličečeve, šijačkega in Mokranjčeve skladbe. Spored je bil srečno izbran in učinkovit. Izvedba je bila vestna in točna ter je izzvala prisrčne aplavze. Koncert je bil na taki višini, da bi bil zaslužil razprodano dvorano.
B. P.
e— Franc Temni kar je podlegel poškodbam. Orožniški kaplar Franc Temnikar iz Zagorja, kii ga je v noči od ponedeljka na torek na progi med Savo in Litijo povozil in razmesaril vlak, je v sredo ob 19.45 v celjski bolnišnici podlegel poškodbam.
e— Prvi javni telovadni nastop Sokolske. ga društva Ceija I. to v nedeljo 11. t. m. ob 16. v Sokolskem domu v Gaberju. Vabimo vse sokolske pripadnike in ostalo nacionalno javnost, da se v čim večjem številu udeleže prvega nastopa mladega in agilnega sokolskega društva.
e— Šahovski turnir. Celjski šahovski klub je priredil v sredo zvečer brzoturniT kot otvoritev nove šahovske sezone. Prvo in drugo mesto sta zasedla inž. Sajovic in Fajs z 8 točkami, tretje Schneider s 6 točkami. Po turnirju sta igrala inž. Sajovic in Fajs mateh. v katerem je zmagal Fa,js. V sredo 21. t. m. se bo pričel splošni turnir, ki se ga lahko udeležijo vsi člani Celjskega šahovskega kluba. Prijave sprejema g. Grašer v kavarni »Evropi«.
e— Brata Wright v Ameriki sta 1. 1903. prva na svetu letela z letalom, t. j. s strojem, kj fe težji od zraka in ga dviga pritisk zraka na krila. Prvi polet je trajal sam® 12 sekund. Drugi polet je trajal že 59 sekund iin je letalo preletelo nekaj sto metrov. Od talkrat pa je letalstvo v 35 letih nevdrže-ma napredovalo. Na višku zmogljivosti in okretnosti v zraku so moderna lovska letala. Vso drznost akrobacij lovskil letal bomo videli v nedeljo 18. t. m. .popoldne na celjskem aeromitingu na letališču v Levcu.
Iz Maribora
a— »Binički« v Mariboru. V sredo zvečer je nastopil v sokolski dvorani znani pevski zbor »Bimički« iz Leskovca. Pevski zbor predstavlja čvrsto povezano pevsko celoto, ki razpolaga z izbora;m materialom ter temeljito pevsko kulturo. Zborovodja prof. St. Viličič je mojster v svoji stroki, ki razume privabiti iz svežih grl svojega zbora čim skladnejše in čimbolj usoglašene akorde. »Sinički« je nastopil e skladbami Biničkega. Go-tovca. Mokra jn ca. Adamiča, Viličiča itd. Pevci ki so prejeli lep venec Glasbene Matice so bil,i deležni toplega priznanja. Po koncertu je bil toplo prisrčen prijateljski večer pr; »Orlu«. Zal pa je bjl obisk zelo slab. Vsebolj se sprožuje problem mariborskega koncertnega življenja, ki v zadnjem času ne more stopnjevati zanimanja glasbenega Maribora do zaželene stopnje.
a— Mariborska komunalna politika. y torek 13. t. m. bo v mestni posvetovalnici s pričetkom ob 18. seja mariborskega mestnega sveta. Na dnevnem redu je med drugim nastavitev vodje uprave MP. potem pravilnik o fondu za^ izvajanje regulacije v mariborski mestni občini, ureditev prostorov v mariborskem gradu z ozirom na vprašamje bodoče uporabe in opreme slavnostne dvorane, ureditev meje napram občini Košakj, oddaja del za napravo lope mestnega dnevnega zavetišča II, pravilnik o fondu za izvajanje regulacije v mariborski mestni občimi, regulacija in kanalizacija Pregljeve ulice, regulacija itn kanalizacija Grajske ulice, nabava novih avtobusov.
•— Studenci dobijo samostojno župnijo.
V	ponedeljek 5. t m. je bita. važna seja studenškega občinskega odbora, ki je odločila 0 bodoči samostojni župniji sv. Jožefa. Studenški občinski odbor je s tem vprašanjem vezal tudi problem celotne regulacije prostora pri cerkvi. Tu gre za hlev, ki je stalna spod tika občanov, ureditev prostora pred Aleksandrovo cesto za trg in regulacijo Slomškove ulice. Zadeva Je urejena tako. da dobi občina iz neke dediščine cerkvi sv. Jožefa 120.000 din. brezobrestnega posojila za 10 let in se s tem denar,jem izvrši celotna regulacija prostora pred cerkvijo. Hlev se čim prej podre namesto tega zgradi občina nov hlev blizu samostana, dočim se prostor uporabi za tržni prostor, ki bo Studen-čanom (5200 duš!) zelo dobrodošel. Studenški obč. odbor je pod gornjimi pogoji eoglas-no pristal na ureditev lastne župnije. Zahteve občine so zagovarjali župan Kaloh, odborniki Vrane, Kumperščak in Brenčič. /a sporazumno ureditev pa je govoril srečki načelnik Eiletz. dočim je dekan Stergar primaknil k prvotnemu poeojilu še 20.000 din. Obenem se bo jwečala tudi sirotišnico, pridobila se bo nova gramoznica, postavila shramba za orodje in nov škropilni voz. Za vse to se najame po^oiilo 150.00A din.
a— Studijska knjižnica uvede s ponedeljkom 12. t. m. zopet običajne uradne ure. čitalnica posluje za občinstvo vsak delavnik od petnajste do osemnajste ure. Istočasno se izposojajo tudi knjige.
a— Letošnji vpis v mariborske srednje šole. Na klasični gimnaziji se je vpisalo letos 85S dijakov in dijakinj (24 več kakor lani). Dijakov je 684, dijakinj pa 174.
V	prvi razred je vpisanih 180 dijakov oz. dijakinj. V realno gimnazijo se je vpisalo skupno 852 dijakov in dijakinj v 21 oddelkih in sicer 682 dijakov in 170 dijakinj.
V	prvi razred pa se je vpisalo 89 dijakov.
a— Z našo pesmijo na mejo. Braniborov izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu je prav lepo uspel. Mariborski pevci so sodelovali pri maši, potem pa so pred cerkvijo zapeli vrsto naših pesmi, ki so Duhovčane v polni meri navdušile. Bodrilne besede je spregovoril prof. Bizjak, nakar sta pozdravila Mariborčane šolski upravitelj Božič in obč tajnik žunko. Pozdrav predsednika mariborskega Branibora pa je izzvenel v živahne vzklike kralju Petru n. Posvečaj-mo našemu obmejnemu prebivalstvu čim večjo pozornost!
a— Iz orožniške službe. Za poročnika je imenovan priljubljeni podporočnik pri mariborski orožniški četi g. Milorad Minič. Čestitamo!
a— Stavba v skeletnem slogu. V Sodni ulioi so odčitranili akacije ob Paltausovi hiši. Tukaj bo zavarovalna družba »Drava« zgradila ozko trinadspropno hišo, kjer bodo predvsem lokali za odvetnike. Stavba bo zgrajena v najmodernejšem, tako zvanem skeletnem slogu. Dolga bo 50 m, široka pa 5 m. Razen tega se napovedujejo tudi druge ^številne gradnje med drugim dr. Tomšičeva tronadstropna stanovanjska hiša ob Gregorčičevi ulici. Majcnova v sosedstvu, nova carinarnica in palača Vzajemne zavarovalnice na gl. trgu. Novi stanovanjski stavbi Ljudske samopomoči se že gradita.
a_ Napad na reklamne table. T-apetnik in
trgovec s pohištvom Franc Jagodic na Vo-jašniškem trgu 1 je sporočil policiji, da so mu še neznani storilci razrezali dve reklamni tabli ob vhodu v trgovino. Jagodič trpi zaradi tega 1000 dinarjev škode.
Iz Trbovelj
t— Rojstni dan kralja Petra II. in 20letni-eo Jugoslavije so Trbovlje v torek svečano proslavile. Naš Sokol, ki je zmerom neumoren nacionalni buditelj v črnem revirju, je prejšnji večer priredil v Sokolskem domu
svečamo akademvo, katere »e l6 odeiečRa številno občinstvo. Starosta br. Jesrh je t
vznesenen kv jru oči'.al pomembnost letošnje prosli- * septembra, ki naj ne bo la
dam vsena	radosti, veselje in velikega
upanja, temveč tudi dan resnega opomina, da se z vso borbenostjo za veliko jugosloven. sko stvar oklenemo dinastije Karadjordje-, vicev, ustv&riteljev in zaščitnikov naše svobode im uedinjenja. Pozdravnemu vzklik* govornika kralju Petru II., domu Karadjor-djevičev in Jugoslaviji se je spontano pridružila vsa dvorana. Delavsko pevsko drp-stvo »Zarja« je ubrano zapelo več pesmi kn sokolstka godba je odigrala več skladb. Na programu so bile še lepe telovadne točke sokolskih naraščajnic in članic. Ritmične vaje so zbudile toplo zanimanje. Telovadni odsek z br. Rupnikon na čeiu je bil za precizna izvajanja telovadnih vaj na bradlji deležen živega odobravanja. Na dan proslave same je bila vsa dolina v slavnostnem^ razpoloženju. Raz vse hiše so plapolale državne trobojke. Slavnostne službe božje so se udeležili številni zastopniki naših oblastem in društev med njimi Sokola z močnim odposlanstvom v krojih, na čelu mu starosta br. .lesih in podstarosta narodni poslanec br. Plestkovič, rudarskega odposlanstva rudarjev, gasilcev in drugih organizacij. Med bogoslužjem je ubrano pel zbor Trboveljskega slavoka. Tukajšnje šole so državni praznik proslavile s šolskimi svečanostmi. Zvečer je bila na pobudo občine prirejene baklada. V sprevodu sta se uvrstili tudi rudarska in železničarska godba. Nepregledna množica je napolnila vso cesto od Vod do Trbovelj. Vsa poslopja so bila slavnostno razsvetljena. Na mnogih oknih si opazil z zelenjem in trobod-kami okrašene slike vladarja. Med živim vzklikanjem kralju in dina^iji je sprevod krenil do trga Trbovlja. kjer je pred spomin" sko ploščo kralju Mučeniku predsednik občine g. Klenovšek v izbranem govoru poudaril važnost proslave, ki naj nam bo vsem simbol svobode, uedinjenia in uresničitve demokratičnih načel. Ob zvokih državne himne so se nagnile zastave pred spominsko ploščo kral;a Uedinitelja. Navdušeno vzklika n,ie množice vladarju in dinastiji se ]« stopnjevalo vse bolj. dokler se ni s sokolsko godbo oglasila »Hej Slovani«, ki so jo vsi odpeli v pravem slovanskem razpoloženju.
Iz Jesenic
S— V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. je oficirski zbor II. bataljona I. planinskega pehotnega polka iz Mojstrane v torek zvečer priredil I. oficirski družabni večer v Sokolskem domu na Jesenicah. Večera se je udeležilo lepo število ljudi. Ob 21. je pri9pel komandant bataljona major g. Vladislav Milovanovič, ki so ga sprejeli oficirji pri vhodu v dvorano in povedli na njegov prostor. Major g. Milovanovič je z gospo Obersnelovo o tvoril kolo, ki so ga plesali skoraj vsi navzočni. Ob zvokih izvrstn-ga vojaškega orkestra iz škofje Loke se je kmalu razvila prijetna zabava s ples:sm. ki je trajala do prvih jutrnjih ur. Prva oficirska prireditev na Jesenicah j- zelo lepo uspela. Ustvarila je živahen družabni stik med voj9ko in vsemi sloji tukajšnjega prebivalstva.
It Zagori a
z— Proslavo rojstnega dne našega kralja
je Zagorje slovesno praznovalo. Skupnega sprevoda na prejšnji večer z rudniško godbo po Zagorju so se udeležili tudi Sokoli. Na letnem telovadišču je zagorel kres. Drugi dan so se Sokoli udeležili službe božje. Nato pa se je zbralo vse članstvo v Sokolskem domu, kjer se je vpisalo v spominsko knjigo. Po govoru staroste je sledil zaključek s pesmijo »Hej Slovani« in »Pesmijo sokolskih legij«.
Le naprej brez
t 9 «
Sokolsko društvo v Komendi bo imelo 18. t. m. ob 15. svoj letni telovadni nastop ob sodelovanju sokolskih edinic našega okrožja. Težko je naše delovanje v tem okolju, ki nam stavlja zapreko za zapreko. Toda mi se ne strašimo ovir. Z jekleno sokolsko voljo bomo premagali vse in bo tudi nad Komendo razpel svoja krila plemeniti Sokol v večjem razmahu. Naš nastop bo gotovo poslednji v letošnjem letu v območju naše župe, zato smo prepričani, da bo ta dan pohitela številna nacionalna javnost v Komendo, da nam bo dala novih pobud in moči. Zato 18. septembra vsi na sokolsko slavje v Komendo. Prihiti ta dan tudi ti, bela sokolska Ljubljana, da mogočno, skupno manifestiramo v sokolskem bratstvu, v sokolski vzajemnosti in požrtvovalnosti.
Sokol v Ormoža je lepo proslavil rojstni dan našega ljubljenega mladega kralja Petra II. Po slovesni službi božji, katere se je udeležilo članstvo v lepem številu, je bila svečana sokolska proslava v telovadnici meščanske šole ob številni udeležbi. Na okusno okrašenem odru je bila slika kralja Petra II. med samim cvetjem, zelenjem in državno trobojko. S svojo navzočnostjo so to proslavo počastili tudi predstojniki vseh tukajšnjih državnih uradov. V osobito čast si pa šteje društvo, da sta prireditev posetila predstavnika naše hrabre vojske polkovnika gg. Kosta Stojanovič in Nemeček. Po izvršenem pozdravu zastavi je sokolski moški zbor zapel »Hej trubaču«, nato pa je imel starosta br. Rakuša Ivan lep pozdravni govor. Njegovemu klicu »Naj živi jugoslovenski kralj Peter II.« so se odzvali vsi navzoči. Ob koncu govora je pre-čital vdanostno brzojavko, M je bila od Sokola kraljevine Jugoslavije poslana kraljevskemu starosti. Zatem je sledila državna himna. Tajnik br. Izlakar Lipe je prečital sokolsko poslanico in sokolska deca je podala umestne deklamacije. Predavanje o sokolski Petrovi petletki je imel br. Izlakar. Iz njegovega govora je bilo posneti, da je društvo prvo nalogo, ki si jo je zadalo v okviru petletke, že izvršilo, ko je lansko leto ob svoji 251etnici razvilo društveni prapor. Nadalje je omeniL da sledi klicu petletke sokolski naraščaj, ki je pričel sam od sebe zbirati sredstva, od-nosno štediti, da bo že letos ob priliki proslave 201etnice obstoja Jugoslavije na dan 1. decembra razvil svoj naraščajski prapor. V teku nadaljnjih treh let do polnoletnosti kralja namerava društvo postaviti na svojem letnem telovadišču uto za oblačilnico in shrambo orodja, Tyrševo grabo samo pa zasaditi s sadnim drevjem in lepimi cvetlicami. Za tem govorom je sledila razdelitev knjižic »Pot v sokolsko življenje« sokolski deci. Ob zaključni točki je vsa dvorana gromko zapela »Hej Slovani«.
Sokolsko društvo Ljubljana — Šiška, Načelništvo sporoča članstvu, naraščaju in deci. da se prične s 13 t. m. redna telovadba v telovadnici našega doma po naslednjem urniku: člani: sreda in petek od 20.30 do 22.00, naraščajniki: sreda in petek od 19.00 do 20.15, dečki: sreda in petek od 17.45 do 18.45, članice: torek in četrtek od 20.15 do 21.15, naraščajnice: torek in Četrtek od 19.00 do 20.00, deklice: torek in četrtek od 17.45 do 18.45 ure. Vpisovanje v posamezne oddelke bo do 30. t. m. pri redni telovadbi oziroma pri vodniku (ici) posameznega oddelka. Pozneje bo društvo sprejemalo telovadce (-dke) le izjemoma v primeru preselitve. Starejše članstvo, ki bi želelo posečati telovadbo, naj se prijavi bratu načelniku. Ce bo zadostno število prijavljenih, bo določen poseben dan in ura za redno telovadbo starejših članov.
Nastop sokolstva v Rajhenburgu. Preteklo nedeljo je imel Sokol Rajhenburg svoj vsakoletni javni nastop. Ob igranju državne himne 6e je vršil pozdrav državni zastavi nato je sledil nastop vseh oddelkov. Nastopilo je 50 moške dece, 36 ženske de-ce, 26 moškega naraščaja. 22 ženskega naraščaja. 24 članov, 12 članic ln moške de* ce z bojnimi tekmami. Najbolj strumno so bile izvajane praške vaje naraščaja, v celoti pa je ves nastop izredno uspel. Nastopile eo tudi članice iz Sevnice na dvovišin. ski bradlji. Vrsta gostov in vrsta domačega naraščaja in članstva so nastopile na bradlji in drogu. Posebno pozornost sta vzbujala član Ljubljanskega Sokola br. Zvonko Sadar in br. Zahrastnik iz Radeč. Seveda so se pokazali tudi ostali v najboljši luči. Tudi domača vrsta, ki je nastopila na brad« Iji in drogu, je pokazala velik napredek. Toda med njimi sta se najbolj odlikovale narašča jnika br. Bojan Agrež in Stanko Glas. ki sta elegantno izvajala težke vaje; od obeh lahko v bodočnosti pričakujemo lepe uspehe! Ves nastop se je vršil brezhibno pod vodstvom br. načelnika Jožka Se-lerja in Franca Agreža. Po nastopu je sledi* la zabava v bratskem razpoloženju pozno v noč. Posetili so Rajhenburg sestre in bratje iz Ljubljane, Celja, Rimskih toplic. Zidanega mosta. Radeč, Sevnice, Senovega, Krškega, Brežic in Zagreba. V bodoče bo treba posvetiti pažnjo tudi članstvu in na-raščaju, ki so se .pokazali na nastopu samo kot gledalci ne pa kot telovadci! Ta dan je bil nov dokaz, da se naš Sokol širi, in pridobiva v svoje vrste vedno več kmet&ke mladine. Pokazali smo, da smo močni in admavi ter da se ne plašimo naših »avants gardistov«. Rajhenbuiiki 9okol je bil ustanovljen v času, ko je nemški orel razpenjal peruti čez našo domovino, m če smo tedaj pod tujim jarmom zmagovali z našo mislijo in nam tudi naši stoletni sovražniki niso mogli do živega, zagotavljam »avantgardiste«, da se tudi v lastni državi ne dJt-mo! »V rokah meč, žar v očeh...« Zdravo!
JACKSON GREGORY: v
§2
HCI SOLNCA
Roman.
Zoraida je sedla na svoj črni stol s kristalnimi kroglami. Bila je togo vzravnana, prsti so ji nemirno tolkli po naslonjalu. Mož se je kmalu vrnil z nizko skrinjico v rokah. Zoraida je nestrpno gledala, ko je privlekel iz nje vrsto četverokotnih ogledal iz najfinejšega stekla v ozkih ebenovih okvirih. Skozi obročke na zadnji strani je vtaknil drobne palčke iz ebenovine. Potem je težko preprogo odvil za kakšni dve tretjini sobe. Pester mozaik se je prikazal na tleh. Tu in tam — najbrž povsem nalašč — so bile okrogle luknjice razsejane med kamenjem. V vsako izmed njih je mož vtaknil konec palčice, da se je nabral cel majhen gozdiček zrcal. Potem je Indijanec odstopil za korak in z zadovoljnim pogledom motril svoje delo.
Zdaj se je dvignila Zoraida. Šla je od zrcala do zrcalca, pomaknila eno ali drugo malo na desno ali na levo in zdelo se je, kakor da mimogrede raziskuje nekakšne rahle črtice na tleh. Njen pogled je bil pogled blaznega človeka. Sama je stol pomaknila s preproge na gola kamenita tla in pri tem je pazila, da je vsaka izmed štirih kristalnih krogel prišla na določeno mesto. Sluga ji je prinesel pručico, postavila jo je na tla in Kendric je
jasno razbral Štiri križce, ki so označevali mesto, na katero naj pridejo noge. Potem se je Zoraida vrnila k svojemu stolu.
Sedla je in spet nekaj zaklicala Indijancu. Obraz se mu je zarezal, da so se mu zasvetili zobje. Skočil je po sobi in odgrnil zavese, ki so visele na dolgih medeninastih drogovih. Namesto sten je Kendric opazil vrsto ogromnih zrcal, ki so segala od stropa do tal in se raztezala od kota do kota. Tudi obe drugi steni sta bili iz samih zrcal.
»Vse skupaj je samo prazno šarlatanstvo«, je za-mrmral Kendric.
Občutek nenavadne bojazni ga je zgrabil okrog srca. To ga je spravilo v slabo voljo. Na noben način ne sme Zoraida opaziti tega.
»Sedite«, je ukazala Zoraida. »Videli boste, kakšno zabavo sem pripravila vaši prijateljici!«
Z naglimi kretnjami je Indijanec po vrsti ugasil luči. Kendric je občutil neodoljivo potrebo, da bi ga zadavil. Nekakšno hripavo grgranje mu je prihajalo preko debelih usten. Zoraida ga ni cula, tiho je sedela in čakala. Ko so bile vse luči — razen ene s temnim senčnikom — ugašene in se je po vsem prostoru razlegel pridušen mrak, je Kendric sedel. Vse okolje, njegova skrivna bojazen in morda celo Zoraidina volja so mu narekovali tako.
»Šarlatanstvo pravite temu!« se je posmehnila Zoraida. »Samo poglejte malo v tole zrcalo!«
Od kraja ni mogel ničesar drugega razbrati kakor sliko v temo potopljene sobe in spet nejasno vrsto zrcal. A iznenada je prišla sprememba. Nekje
se je prižgala luč in potem se jih je prižgalo Se več, da je prost«- zažarel ▼ jarki svetlobi V zrcala je videl sobico z enimi samimi vrati. Vrata so se odprla, vstopil je eden izmed mož. Morda je bil sluga, ki je bil pravkar v tej sobi izvršil Zoraidine ukaze, ali pa njegov dvojček. Začel je okvire iz jeklenih palic skladati skupaj in kmalu je zgradil nekakšno kletko, komaj zadosti veliko, da bi človek lahko pokonci stal v njej. Kendricu je divje zatolklo srce, potem pa se je spet umirilo. Domislil se je besed, ki jih je bila v smrtnem strahu izrekla Juanita, ko ji je takrat za šalo zagrozil, da se ne vrne več.
Sedel je kakor v sanjah.. Zrcala so se mu zdela, kakor da niso iz resnice, toda slika v njih — ali je bila resnična ali pa je samo neki duh snoval po Zoraidini volji? Se je morda lotila hipnoze, da bi mu pričarala nekaj zlaganih prividov? Ni vedel, ali bedi ali pa ga je napadla vročična domišljija. Odtrgal je pogled od zrcala in se ozrl v Zoraido. Trda, negibna in bleda je sedela, mračna, kakor je bila mračno osvetljena soba, samo oči so ji žarele kakor oči zveri.
Nagla sprememba slike v zrcalu je vnovič pritegnila njegovo pozornost. Mož je bil svoje delo ob kletki končal. Potresel je jeklene palice, da se preveri o njih trdnosti. Nato je odprl enega izmed okvirov, ki je visel v tečajih kakor vrata, in stopil po sobi. A kar je bilo najbolj čudno — pri tem si ga ves čas videl v središču zrcala.
Očividno so se v vrsti umetno naravnanih žarometov posamezna zrcala vrtela, kakor se je mož
Nova kovnica za denar je pričela obratovati
V sredo je na svečan način začela obratovati nova kovnica za kovanje denarja pri Zavodu za izdelavo novčanic v Beogradu. Čeprav upravlja ta novi zavod Narodna banka, je kovnica državna ustanova in se stroški vseh investicij amortizirajo na breme države. Ustanovitev domače kovnice je v zvezi z lani izdanim zakonom, po katerem se vzame iz prometa ves obtok starega kovanega denarja in se zamenja z novim, ki bo izdelan v tej kovnici. Namen te zamenjave pa je, da ,>e izdajo novoi, ki se bodo bolje razlikovali med seboj in bodo tudi boli primerni za promet, v' kovnici bodo vrhu tega izdelovali razne medalje in odlikovan.ki smo jih doslej naročali v inozemstvu. Pred leti je država izdala za 1200 milijonov din kovance v njklju in srebra, za bodoče pa je celotna izdaja kovancev po zakonu maksimirana na 1300 milijonov.
Kontrola pri izdelovanju kovancev
Na podlagi čl. 15. zakona o zamenjavi starega fn o kovanju novega kovinskega denarja ter v sporazumu z Narodno banko, je finančni minister predpisal pravjlnik o organizaciji kontrole pri izdelovanju denarja v kovnici, o prevzemu denarja od strani države, kakor tudi o zamenjavi starega kovanega denarja z novim.
Po tem pravilniku l:odo ves kovanj denar kovali v kovnici pri Zavodu za izdelovanje novčanic Narodne banke na Topčideru. Nadzorstvo bodo opravljali organi Narodne banke. Za vse delo v kovnici kakor tudi za uporabljanje kovine nosi odgovornost Narodna banka, ki bo za račun finančnega ministrstva vzela iz prometa staT kovani denar ter bo nabavljala potrebne količine srebra in ostalih kovin za kovanje novega denarja. Glede kontrole v prostorih, kjer bodo kovali denar in kjer bo shranjena kovina, bodo veljali predpisi o kontroli in zaščiti ostalih prostorov v zavodu za. izdelovanje denarja. Pod posebno kontrolo bo tudi
uporaba modelov in ostalih priprav za kovanje. Uničila bo te modele in priprave posebna komisija. Prav tako bodo pod posebno kontrolo tudi stroji za kovanje, kj smejo biti odprti za delo samo za časa kovanja, po opravljenem poslu pa jih morajo pristojni bančni orsanj zakleniti. Stroji za izdelovanje priprav, ki bodo služile za kovanje denarja, morajo biti pod enakim nadzorstvom. Pravilno kovanj denar bo preštet in v določenih količinah, zmerjen nato pa shranjen v posebne vrečice, ki jih bodo nato plombirali. V teku kovanja bodo dnevno vodilj evidenco o številu pravilno skovanega denarja. Zavod bo začel kovati denar šele po odobritvi finančnega ministrstva. Pregledali bodo tudi kvaliteto skovanega denarja. Posebna komisija bo dajala posamezne vzorce v pregled. To komisijo bodo tvorilj zastopniki finančnega ministrstva in Narodne banke. Po izvršenem kvantitativnem pregledu bodo vsako posamezno pošiljko prenesli v tresorje Narodme tanke, ki jih bo dala v promet.
Finančno ministrstvo bo v sporazumu z Narodno banko odločilo, kdaj in v kakšnem roku bodo posamezne vrste kovanega denarja vzete iz prometa. Ta rok ne more bitj daljši od dveh let, šteto od dneva objave odloka finančnega ministrstva. Po preteku tega roka bo star denar prenehal biti zakonito plačilno sredstvo. Star denar, ki bo na ta način prenehal biti zakonito plačilno sredstvo, bodo zamenjali še v naknadnem roku šestih mesecev brez odbitka z novim kovanim denarjem pri blagajnah Narodne banke in pri državnih finančnih ustanovah Pravilnik o vzemanju iz prometa starega in o stavljanju v promet novega denarja to objavljen v »Službenih novinah«. Pri izvrševanju teh predpisov se bo pazilo na to, da denarni prom,et ne bo trpel pri vsakokratni zamenjavi starega denarja.
Gospodarske vesti
= Važna konferenca gospodarskih zbornic. Prihodnji ponedeljek bo v Beogradu konferenca predstavnikov vseh trgovinskih in industrijskih zbornic. Na dnevnem redu te konference bodo zelo aktualna vprašanja, tako sprememba uredbe o volitvah zborničnih svetnikov, spremembe glede pridobnine; nadalje bodo razpravljali o načinu dotiranja banovin iz fonda poslovnega davka, o predlogu za koncesio-niranje komisijskih podjetij, o sporazumnem določanju odmernih osnov za davek na poslovni promet in o reformi pobiranja davka na poslovni promet na drva.
—: Jugosiovens^a Svobodna cona v Trstu. Pod naslovom »Jugoslovenska svobodna luka v Trstu« objavlja naš nacionalni odbor jugoslovensko.nemške trgovske zbornice v Beogradu v svojem bulle-tinu »Privredne vesti«, da je med Jugoslavijo in Italijo sklenjen sporazum zaradi prevoza našega blaga preko Trsta. Za vkrcanje našega blaga na ladjo bodo določene posebne tarife, Jugoslavija pa bo imela možnost, da se poslužuje prejšnje avstrijske svobodne luke v Trstu.
= Naš plačilni promet z Grčijo. Dne 1.
septembra je znašal po izkazu naše Narodne banke saldo grško-jugoslovenskih
bonov v obtoku 39.2 milijona drahem, saldo naših blokiranih terjatev pri grški banki pa 14.4 milijona din.
=r Metalna delniška družba, ki ima tvornico v Celju, je zaprosila za oblastno dovoljenje, da sme postaviti zgradbo za izdelovanje hidrosulfita. Komisijski ogled z obravnavo bo na mestu samem 13. t. m.
Borze
8. septembra
Na zagrebški borzi so se včeraj trgovali grški boni v privatnem kliringu po 30.9550, angleški funti pa so s? nudili nespremenjeno po 238. Nemški klirinški čeki so se v Beogradu trgovali po 14.20, v Zagrebu pa po 14.24 odnosno za konec septembra po 14.20.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca mirna in je Vojna škoda no-tirala 480 — 482. Zaključkov ni bilo. Na beograjski borzi pa so danes državni papirji močno popuščali in se je Vojna škoda trgovala po 475 — 478. Popustile so tudi 5% begluške obveznice, ki so bile zaključene po 90 — 90.75.
DEVIZE
Curih. Beograd 10, Pariz 11.95, London 21.3087, New York 441.625, Bruselj 74.45, Milan 23-24, Amsterdam 238.65, Berlin
Živahen praznik na velesejmu
Promet na sejmišču je včeraj na osmi dan dosegel višek. Lepo vreme je vplivalo na velesejmski obisk že dopoldne. Včeraj je velesejem privabil v Ljubljano mnogo deželanov, ki so obiskali prireditev v skupinah, še več pa je bilo posameznikov. Popoldne je bil na sejmišču takšen naval, da so morali odpreti v glavnem vhodu še pomožno blagajno. Ljudje so se vrstili pred blagajnami v dolgih vrstah še ob 17. uri. Čeprav so bile velike množice posetnikov pri varjetejski predstavi na prostem, je bila tudi na vsem ostalem sejmišču velika gneča. V nekaterih paviljonih je bil popoldne tako hud naval, da si številni obiskovalci niso mogli ogledati zanimivih razstav. Najhujša gneča je bila v paviljonu »H«. Na pohištveni razstavi so se ustavljali zlasti številni podeželski obiskovalci. Hud naval je bil ves dan na razstavi fotografije v vseh treh paviljonih. Na umetnostni razstavi so se ustavili številni inteligenti, a tudi preprosto občinstvo je kazalo za razstavljena dela presenetljivo živo zanimanje. Velika atrakcija je bila zlasti za mlajše obiskovalce letalska razstava.
»V polnem obratu« so bila seveda zabavišča in se je zdelo, da so ljudje skušali nadomestiti, kar so zamudili prešnje deževne in hladne dni. Tudi v kupčijskem pogledu je bil včerajšnji velesejemski dan zelo uspešen. Največ zanimanja je bilo za
Naše Bloke slove v svetu kot domovina smuči. Kakšne so bloške smuči, si lahko ogledate v paviljonu Zbornice za TOI na velesejemski obrtni razstavi. Bloke so pa tudi zaslovele kot idealen teren za jadralno letalstvo in zaradi lepih uspehov naših jadralnih letalcev. Z največjimi žrtvami in čudovito vztrajnostjo grade naši bodoči letalci jadralna letala, da se lahko udej-stvujejo v plemenitem ter najlepšem mladinskem športu. To spoznate na sedanji letalski razstavi na velesejmu, kjer so zastopana jadralna letala vseh kategorij: šolska, prehodna in letala visokih sposobnosti, opremljena z vsemi merilnimi instrumenti. Nedeljenega občudovanja pa je tudi deležno novo športno motorno letalo, izdelano v Ljubljani po načrtih našega znanega letalskega konstruktorja inž. dr. A. Kuhi j a, docenta ljubljanske univerze.
Nagradno tekmovanje jugoslovenskih harmonikarjev bo v nedeljo, 11. t. m. na
ljubljanskem velesejmu. Tekmovanje bo za prvenstvo Jugoslavije za leto 1938/39, tako na diatonični, kakor na kromatični harmoniki. Tekmovalci bodo tekmovali v lažjih in težjih skupinah na diatonični in kromatični harmoniki, nadalje bodo tekmoval ansambli, posebej pa bo tekmovala mladina. Dopoldansko izbirno tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri zjutraj, in sicer v restavracijskem paviljonu Tone Huč, grajska klet, in v restavraciji Volga, T. Grošel, na velesejmu. Popoldansko tekmovanje se bo pričelo ob 3. uri in bo pred celotno komisijo samo v restavraciji Volga. Ker
176.95, Stockholm 109.9250, Oslo 107.15, Kobenhavn 95.1750, Piaga 15.24, Varšava 84.10, Budimpešia 86.50, Atene 3.95, Bu-kcircštcL 3 25
Beograd. Amsterdam 2380.66 — 2393.26, Berlin 1762 53 — 1776.40, Bruselj 741.70 _ 746.76, London 212.16 — 214.22, Milan 230.69 — 233.78, New York 4367.26 — 4403.57, New York kabel 4389.26—4425.57 Pariz 118.77 — 120.21, Praga 151.88 — 152.49.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 480 — 482, 4% agrarne 60.50 — 61.50, 4% severne agrarne 60 — 61. 6% begluške 90 — 91.50, 6% dalm. agrarne 89 — 90.50, 7% stabiliz. 97-50 den.. 7«/n invest. 99 — 99 50, 7% Seligman 99 den., 7o/0 Blair 91 — 92.50, 8®/0 Blair 97 den.; delnice; Narodna banka 7250 den., PAB 228 den., Osiječka Ijevaonica 180 den., Dubro-vačka 350 den. Oceania 760 bl., Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 475 — 476.50 (475 — 478), 4°/o agrarne 62 — 62.50 (62.25), 4% severne agrarne 60.50 — 61 (60.50), 6% begluške 90 — 90.25 ( 90 — 90.75). 6% dalm. agrarne — (90), 7»/0 invest. 99 den., 7»/0 Blair 91.50 — 91.75, 8«/o Blair — (96.50), Nacodna banka 7350 bl., PAB — (229).
Blagovna tržišča
zrro
-f Chicago, 8. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 60.875, za dec. 62.25; koruza: za sept. 50.75, za maj 51.
+ Winnipeg, 8. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 58.50, za dec. 58.75.
BOM B \7
+ Liverpool, 7. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 4.50 (prejšnji dan 4.53), za dec. 4.58 (4.61), za maj 4.67 (4.69).
-f New York, 7. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 8.03 (7.95), za dec 8.11 (8.03).
ŠOLSKE KLOT HALJICE
v vseh velikostih, dekliške plašče za jesen, irhaste hlačke in suknjiče, za dečke, fantovsko perilo in razne otroške pletenine itd nudi po izredno ugodnih cenah
F. I. GORIČAR — Ljubljana,
SV. PETRA CESTA 29.
zeJO Ubptfsen. ivajvci.	----— ,	—j----------	-
pohištvo za radijske aparate in druge do- j je prijavljenih večje število tekmovalcev, mače obrtne izdelke.	bo tekmovanje prav zanimiva
MAGNEZIJA
SAN PELEGRIN0
Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGRINO je priporočljiv preparat za otroke, ker prepreči bljuvanje, ki ga povzroči preobtežen želodec ali vretje želodca. — Zadostuje vsebina kavne žličke, da se dete iztrebi.
Zahtevajte znamko S. PELEGRINO preko katere je podpis tvrdke Prodel.
Prodaja se v lekarnah v škatlicah vsebujočih eno dozo, zali brez vonja po janežu.
Prodajna cena din 6.—.
R.S. br. 27283-23/X 1935 L
Mali oglas?
Službo dobi
Trgovskega
pomočnika
mlajšo moč, ki ima že malo podlage za železninsko stroko, spreimem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spreten železninar 222«.	21357-1
Sortirke papirja
perfektne, iščemo. Pismene ponudbe s prepisi dokumentov pod šifro »Zagreb«, na Publicitas, — Zagreb, Ilica 9.
21358-1
Dve pletilji
iščem za takoj na ročni stroj. Stanovanie in hrana v hiši. Marko Krovinovič, Luščič 45 kod Groblja, Primorska c., Karlovac.
21335-1
Manufakturist
vojaščine prost, z znanjem nemškega jezika. r finim prikupljivim nastopom, s prima referencami in ne čez 26 let star, dobi takoj mesto ali pozneje v manufak-turni in modni trgovini. Ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Spreten prodajalec«.
MP-1
Grozdje za prešanje
za mošt in žganjekuho. — Prvovrstna kvaliteta iz metliškega "kraja v manjših in večjih količinah, — pc ugodni ccni prodajam. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Grozdje«.
21256-34
%Lokali
Vogalni lokal
primeren za manufakturo. galanterijo, drogerijo in podobno, v novi hiši na prometnem kraju, takoj oddam. — Poizve se pri Mauriču, Bežigrad 1.
i.1352-19
Moderno stanovanje
4 velikih sob in pritiklin, I. nadstropje, — v sredini Lj'ubljane, odda Društvo hišnih posestnikov, Salen-drova 6.
21109-21
nrrrMmrtfT
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam boljši stalni osebi za takoj. Streliška 22 .priti, desno.	21301-23
Dijaške sobe
Eno, dve dijakinji
sprejmem. Velika solnčna soba, stalno topla kopalnica, dobra hrana, nemška konverzacija, klavir in velik vrt na razpolago. Verstov-škova ul. 27, Mirj'e. — Tramvajska postaja: Langu-sova ulica (tobačna tovarna)._20473-22
EEČBHS1
Pes
siv, z zeleno ovratnico, št. 476 se je izgubil. Proti veliki nagradi se naj vrne. Gledališka 4, III. nadstr.
Ing. P.-27

m
premikal vsofci — sicer bi Ml moral vendar toghrftl iz vidnega kroga. Tako pa je samo kletka drsela nazaj, kakor da jo potiskajo nevidne roke. __ Mož je odprl vrata ▼ zidu in se umaknil očem-Za trenutek je zrcalo potemnelo. Potem pa je spet zasijala luč — in prikazala se je nenavadna procesija najrazličnejših obrazov in podob. Kendric je gledal in strmel. Najprej je uzrl vrtove zlatega kralja in žrtvenik; eden izmed starcev je pravkar šel mimo kamna; potem je videl zakladnico. Spet se je zastrmel v Zoraido v strahu, da se igra z njegovo voljo in ga sili videti, kar ji je prihajalo na pamet Domislil se je dolge hoje po podzemskin hodnikih, težkih vrat, krepkih, ogromnih ključavnic. In spet si je moral priznati, da za Zoraido, kakršno je spoznal, takle magični kabinet ni nič nemogočega. Stare skrivnosti so ji bile znane m mračne nakane je pletel njen — skoraj gotovo — b1*™1 duh. Najbrž so bile v stenah izdelane cevkaste odprtine, ki so v znanstveno izmišljenih kotih držale do ogledal. Morda je na sodoben način predelala samo igračko kakšnega zdavnaj umrlega kralja, ki je hotel svoje zaklade sam varovati pred nezanesljivimi čuvaji.
Zmerom iznova so zrcala temnela in se spet osvetljevala in zmerom so nove slike prihajale na dan. Videl je sobo, v kateri je bil zaprt ves dan, in vedel je, da je mogla Zoraida po volji opazovati vsak njegov gib. Nato je zagledal sobo, po kateri je Bruce hodil gor in dol, se iznenada ustavil in se hlastno ozrl proti vratom; videl je Barlowa v hrbet, kako gleda skozi okno.__
Od Vaa i®
odvisno, da imate obleko vedno bet nov* zato Jo pustita redno kemično čistiti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-€ Pralnic« — SvertoHtahria
KLlJUE
ENO VECBABVNE
JUGOGRAHKA SV PETKA HASIF23
BQQQQBQ
Med mestom In deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnffe
□□□□□□Si
Izgubljeno
Pes
siv, z zeleno ovratnico, št.
M^šinist, Mesto prakse. Miren dom. Mirna sobica, Marljiv 200, Mlada dama, Nesebičen tovariš. Nujnost, Nizka cena ugodni pogoji. Najbolj prometen lokal. Nekaj kavr- '-ovor takoj, Okus. Prijetno življenje, Pridna in vestna. Plačilna 77. Prikupi j iva poštena in hvaležna, Poštenost siv i «jti.u	... 77. Potrebna kavcija, Pri-
476 se ie izgubil. Proti' ve-| den mizar, Plačam v goto-liki nagradi naj se vrne. I vrni Prenovtm Polno,arme-Gledahška 4. III. nadstr. ! n.k 667. Parcela ali hisa, Ing. P.-28 Pragi, Podnaiemnik 54, ' Resna in pridna, Risar, Resr.a, Sreča v zakonu, Sreča te čaka, Strogo tajno. Samostojen in zanesljiv, Sijajen zaslužek, Soliden, Takoj rabim, Takoj 38, Trezen šofer 66, Trezen, Uradnik, Urar, Ugodno, Vesten, Vestna 18, Veliko zanimanje. Vsestranska poštenost, Avto 1938, Avgust 46, An- i Zmožen poprav;la. Zmožna, eleščina. Akvizitcr 2552. Zanesljiva gospodinja. Zve-
Kignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe.
gleščina, Akvizitcr 255 . Agilen. Brez rizika, " Brez sodelovanja. Boljša 66, Blagajna 99999, Dober delavec, Dober stroinik. Dve osebi, Dobra služba, Dre-vesničar, Dober zaslužek, Dobra mirna stranka. Dopisne instrukcije. Dober iredavatelj in pedagog, Dis-retno Garaža, G°st'lna Ljubljana, Gotovine osemdeset, Garantirano razveseljivo, Harmonija 513. Jamstvo 2000, Jesen, Ideal 15, poštno ležeče, Idealna soproga, Kupim knjige. Kurjač, Kupim hišo, Kšeft, Koroški Slovenec, Krojaška
sta, Zmerna cena. kaj kavcije, 38.
niirmnitiiimmniiiiiinnniHninmmimaTimiiniiinHinrmf
oženjenega, brez otrok, in zanesljivega, ki se razume v vodstvu manjšega gospodarstva, iščem za ta-
________ _________, ____,---kojšen nastop. Pismene po-
delavnica. Kavcija, Kuha- , nu(Jbe d 50848 na pubH-rica. Lepa prilika promet I . r 30 000 din. Lepo življenje, i "tas d. d.. Zagreb, Ilica 9.
Lepa prilika promet 30 000 din. Lepo življenje, t Lep rokopis, Lokoraobila, j Lepo bodočnost, Logatec,
Na VELESEJMU v Ljubljani poskusite speetjalitete svetovne tvrdke
MARTINI & ROSSI S. A. Torine
in zahtevajte povsod:
VERMOUTH MARTINI VERMOUTH MARTINI DRY CHIANTI MELINI
Generalni zastopnik za Jugoslavijo:
tvrdka B. MOSER, ZEMUN
MOSERJEVA UL. 1.
SPECIJALITETA FIRME
BRUNO MOSER
VELETRGOVINA Z VINOM
ZEMUN
MOSERJEVA UL. 1. Telefon štev. 37 - 555. Zaloga tudi v Javnem skladišču
v Ljubljani. Zastopnik za Maribor in okolico
g. FRANC VOGRIN,
MARIBOR
Maistrova 15-L TeL St. 26-61.
ki je zakonom zavarovan in v kakovosti neprekosljiv.
Da se potroSnlkl obvarujejo neuspelih ponaredb naj zahtevajo Izrecno izvirni fruškogorski biser, ki je zakonsko zaščiten izdelek tvrdke B. Moser, Zemun. Pazijo naj, da ima zamašek žig »Fruškogorski biser«, kar dokazuje izvirno polnitev. Zaloga tudi v javnem skladišča v Ljubljani. POIZKUSITE GA NA VELESEJMU !
FBUSkOGORSMI BISPR
Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Ivana Zupančič
MESARICA IN POSESTNICA
dne 7. t. m.
Na zadnji poti jo spremimo v petek, dne 9. septembra 1938, ob 5. uri popoldne izpred hiše žalosti, Poljanska cesta 36 na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 8. septembra 1938.
Mestni pogrebi« zavod Občina Ljubljana
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI
Pogled na Kančkov
glavni stan Cangkajškove armade, proti kateremu s težavo in čestimi porazi
napredujejo japonske čete
Mož, ki je napravil 50.000 obrazov
Z lepoto — drugih je zaslužil težke milijone
Kakor so poročali te dni, je umrl v Hollywoodu »kralj šminkarjev«, Max Factor. Star je bil 68 let in je svojim štirim sinovom zapustil palačo, nekoliko sto tisoč dolarjev, zelo dragocene pogodbe s filmskimi družbami in vse svoje tajne recepte za šminkanje. O Factorju so pravili, da odločuje o obrazu moderne ženske in da je v Hollywoodu izoblikoval 50.000 teh obrazov. Pred 34 leti je prišel iz Rusije.
Rodil se je v Lodzu in je postal v Pe-trogradu še v mladih letih glavni šminkar cesarskega gledališča. V Ameriki si je za
16_letna Gizela iz Prage se je v marcu preteklega leta udeležila nekega izleta, ki se mu je bil priključil tudi tedaj 17-letni natakar in poznejši atlet Oton. Gizela in Oton sta ugajala drug drugemu, ločila sta se od drugih in sta sama zase uživala mlado srečo. Tri četrti leta pozneje je prišel na svet majhen Otonček. Veliki Oton se ni hotel priznati za očeta in tako je prišlo do pravde.
Obtoženec se je energično branil in je trdil, da je bilo kritičnega dne, ko naj ti se bilo vse skupaj zgodilo, ozemlje, kamor so šli na izlet, vse zasneženo. Gizela pa je navajala, da je vladalo pravo spomladansko vreme. Kaj naj bi storilo sodišče drugega, neco da se je obrnilo na meteorološki zavod, po katerega zapiskih je bilo tisto ozemlje
V Rodeziji .ie južnoafriški geolog Dixey naletel na senzacionalne najdbe- Uspelo mu je odkriti okamenele ostanke živali, ki so živele pred 200 milijoni let in ki znanost zanje doslej ni vedela. Zadel Je tudi na obsežno grobišče, ki bo znanost še zelo obogatilo. Slabe vremenske prilike otežujejo ta čas izkopavanje, čim se pa vme boljše vreme se bo nadaljevalo v največjem obsegu.
To afriško ozemlje se odlikuje posebno po tem, da je tu najti sledove najstarejše afriške kulture. Že običaj, da se pri Kafrih pokojnikov brat poroči z njegovo vdovo isn da pokopava to i j ud sivo svoje mrtvece na pobočjih gričev, kakor so delali stari Feniča" ni kaže, da so pradavni prebivalci Rodezije
Dežela kolesarjev
Iz pravkar objavljene statistike francoskega osrednjega davčnega urada je razvidno, da je v tej deželi ta čas okrog 9 milijonov kolesarjev. Največ jih je v severnih predelih države. Lansko leto je veselje Francozov do kolesarjenja z indi-rektnimi davki prispevalo v državno blagajno vsega spoštovanja vredno vsoto 100 milijonov frankov.
Dr. Schacht se bo ločil
Londonski listi poročajo iz Berlina, da je vložil predsednik nemške državne banke ločitveno tožbo. S svojo ženo Luizo je živel 35 let in šteje danes 61 let V tem zakonu sta se mu rodila sin in hči. Ga. Schachtova je bila hči visokega policijskega uradnika.
svetovne razstave v San Louisu uredil prvi lepotilni salon na svetu in utemeljil s tem novo industrijo lepote. Ze pred vojno je prišel v Hollywood in od konca vojne sem menda ni bilo obraza filmske zvezde, ki bi ga ne bil on »predelal«. Ustnice Joan Crawfordove, pričeska Grete Garbo, obrvi Marlene Dietrichove spadajo med njegove mojstrovine. Njegova družba je imela in ima še vedno zastopnike po vsem svetu, v njegovi tovarni za lepotila šteje nekoliko sto nameščencev. Še pred nekoliko meseci je bil Factor na potovanju po Evropi.
tistega dne res zasneženo. Tožbo so nato zavrnili.
Potem pa se je moralo seveda tudi pri-zivno sodišče baviti z Otonovim očetovstvom. Tu je toženi Oton navedel, da je bil navedenega dne od mnoge hoje po zasneženem gozdu tudi izčrpan in truden. Potem pa je Gizela nastopila s pričo, ki je povedala, da je videla tožiteljico im toženca v gozdu v prijetni skupnosti. >In premrzlo tudi ni moglo biti,« je menil sodnik, priznal upravičenost priziva in velikega Otona uradno proglasil za očeta malega Otona.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
prihajali v zvezo ž njimi. Številne razvaline zgradb v feničanskem slogu to domnevo še bolj potrjujejo. Najbolje ohranjeno razvalino je najti kakšnih 25 km južno od mesta Viktorije. Na vrhu nekega griča so ostanki trdnjavi podobne zgradbe s pet do šest metrov visokimi in dva do pet metrov debelimi granitnimi stenami. Nešteto hodnikov veže poslopje z obzidjem, e katerega se dviga več stolpov. V tem poslopju domnevajo svetišče boginje Tan.rt. V bližini so tudi razvaline Baalovega svetišča. Verjetno je, da so ti svetišči postavili pripadniki sončnega m zvezdnega kulta, Arabci ali Egipčani, skratka ljudje, ki so se bili preselili s severa.
Zlato za zmago
Čim dalje traja »por s Kitajsko in čim težji postajajo boji za Japonce, tem bolj se trudijo, da bi si ustvarili pogoje za zmago. •Japonska Narodna banka je izdala proglas za splošno zbiranje zlata in na ta proglas dobivajo zbiralnice vsak dan velike množine zlatnikov, zlatega in platinastega okrasa. Med tem je mnogo zelo dragocenih spominkov, ki jih seveda ne pretopijo, temveč juh le shranijo. Med predmeftl, ki so jih dobili v zadnjem času, ;e bil n. pr. 60 cm širok m 63.5 cm visok kotel iz zlata, ki je "tv ; iast neke družine, ki izdeluje žganje. Ta kotel je zgoraj iz 18- karatnega zlaita, spodaj iz 14-karatnega. Izdelali so ga L 1907. in ima razen lepega črtkaetega okraa tri voščila izpod roike admirala Togoja. Vrednost kotla cenijo na tri četrt milijona dinarjev.
Lev v cerkvi
V	holandskem mestu Sittardn sta ušla ▼ nekem cirkusa med snaženjem kletke dva leva. Eden izmed njiju se je pogmai z mogočnimi efcoki preko trga v prenapolnjeno cerkev sv. Mihaela, kjer ao baš brali mašo. Lev je odrinil i glavo množico to legel končno pred oltarjem na tla. Med ljudmi je na-sMa nepopisna panika, vse je sililo proti izhodu. Orglar je nehal igrati in pervci so umolknili. Ljudje so skakali na klopi m mnogi so se skušali skriti v spovednice. Tudi duhovnik, ki je bral mašo je pobegnil v zakristija Več žensk se je onesvestilo in ljudje, ki stanujejo v bližnjih hišah, so zapirali od strahu pred zverino vrata in okna. Po prazni cesti je pritekla policija, ki je hotela leva ustreliti, toda cirkuškemu osebju je uspelo, da ga je ujelo brez tega. Tudi drugega leva ©o ujeli v bližini cirkusa. Škode nista zverini napravili nobene.
»Dvorana narodov« v Cardiffu
23. novembra bodo v Cardiffu posvetili hišo, ki so jo njeni zgraditeiji imenovali »dvoramo narodov« in ki naj bi rabila m?-rovni propagandi ter sporazumu me i narodu Za svečano posvetitev iščejo sedaj mater, ki so v vojni doživele s^ojo tragično usodo. Naprosili so štiri in dva c^t narodov izmed tistih, ki so zastopam v Društvu narodov. naj izberejo takšne matere in iih pošljejo k ceremoniji. Na Angleškem jih išče Britska legija. Fu je n. or. maie-. ki je v vojni izgubila vseh pet sinov, druga objokuje tri sinove, četrti pa se ji je vrnil kot pohabljenec domov.
Prijatelj Stawiskega umrl v bedi
V	Santiagu v Cileju je umrl te dni eden izmed nekdanjih pajdašev zloglasnega ve-lesleparja Stawiskega, Henri Poulner. Tedaj, ko je nastala afera Stawiskega, mu je uspelo pobegniti iz Francije. Ob koncu življenja je zašel v bedo. živel je pod tujim imenom in umrl v čilski prestolnici v blaz-nici.
Dva akterja iz pogajanj s sudetskimi Nemci
Sir Neville Henderson, angleški veleposlanik v Berlina
Dr. K. H. Frank, Henleinov namestnik
ANEKDOTA
Balzac je imel lepo cizelirano palico a srebrnim ročajem. Ta palica je tu pa tam v skladu s pisateljevim finančnim položajem romala v zastavljalnico.
Nekoč, ko je bila ta palica spet v njegovih rokah, je odšel Balzac v gledališče. »Dvajset petič, gospod!« je dejala garderoberka in mu vzela palico. Balzac ji je ogorčeno iztrgal palico in za vpil: »Kaj? Dvajset petič? Ali ste znoreli. Drugače sem dobival vedno šest frankov!«
VSAK DAN ENA

Prvo perilo
(>isverybodys Weekly«)
Iz Julijske krajine
Nabiranje prispevkov za sprejem Mussolinija
O pripravah za Mussolinijev obisk v Julijski krajini smo že ponovno poročali. Ne le v Trstu, Gorici, Postojni, nego tudi po vseh kraških trgih in vaseh je opaziti, kako si fašistične politične in strokovne organizacije prizadevajo, da bi v čim večji meri prispevale k posebnemu sijaju svečanosti, ki se pripravljajo za 18. in 19. september. Vprav strokovne organizacije, v katerih so prisilno organizirani vsi produktivni sloji ljudstva, nameravajo z lastnimi sredstvi prirediti v okviru tega obiska svoje posebne nastope. Ker jim primanjkuje sredstev, so pričele nekatere od njih zbirati prispevke pri svojih članih.
O teh nabiralnih akcijah priča posebno javna okrožnica, ki jo je izdala pred mesecem dni tržaška pokrajinska zveza poljedelcev pod št. 3669/36. V njej opozarja na veliko navdušenje, ki ga je med fašističnimi kmetovalci izzvala napoved Mussolinijevega obiska in izraža prepričanje, da »hočejo vsi tržaški kmetje, ki se menda zavedajo, da dolgujejo genialnemu delu duceja prav vse, ob tej priliki dati duška svojim čustvom«. Zveza je pripravila za ta obisk tudi svoj program, za katerega izvedbo pa so ji potrebna zadostna sredstva. »Zato bo zveza,« pravi okrožnica dobesedno, »dodelila vsem davkarijam po enega svojih funkcionarjev, da bi dala davkoplačevalcem priliko, da pri plačilu davkov spontano prispevajo tudi za njo, kolikor bodo smatrali za oportuno. Funkcionarji jim bodo sami nasvetovali, kolik znesek naj bi vsakdo prispeval, a to zgolj zato, da si bo dotič-nik na jasnem, koliko bi moral prav za prav dati. Zveza pa si pridržuje pravico sporočiti višjim hierarhijam imena vseh onih, ki so se s svojimi prispevki najbolj odlikovali, a tudi onih. ki so prispevali premalo ali ničesar.« Okrožnico je podpisal predsednik zveze Paolo Marcozzi.
Drobne novice
Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra H. je
bil tudi v Trstu in na Reki svečano proslavljen. Vidovdanska tragika tega dne je dala rojstnemu dnevu mladega vladarja posebni sijaj, ki je svojstven za tradicije jugoslovenskega naroda. V krasni pravoslavni cerkvi sv. Spiridiona ob tržaškem kanalu je bila v torek dopoldne svečana služba božja. Božji hram je bil poln pravoslavnih vernikov, zatopljenih v cerkvena opravila tržaškega prote, katerim je dal odlični pevski zbor pod vodstvom pevovodje Milanoviča nad vse svečan izraz. V prostorih generalnega konzulata na Beneškem trgu je novi generalni konzul dr. Radovan Petrovič v popoldanskih urah priredil sijajen sprejem. Ob tej priliki mu je bilo izraženih nebroj čestitk za blagor mladega vladarja in veliko bodočnost Jugoslavije. Tudi na Reki je bila v torek dopoldne v pravoslavni cerkvi svečana služba božja. Generalni konzul dr. Vladislav Kojič pa je na generalnem konzulatu na trgu Scarpa priredil slovesen sprejem.
Nov grob. V Dobravljah pri Sv. Križu je preteklo sredo umrl g. Lojze Hrobat. Podlegel je dolgi, zavratni bolezni. Zapustil je ženo in mladoletno hčerko Milico. Pokojnik je bil svak znanega živinozdrav-nika dr. Hijeronima Hrobata. Preostalim DdiŠ6 sožciljc!
V	samostann na Sv. Gori pri Gorici so dobili novega opata. Dosedanji opat Viljem Endrizzi, ki je devet let vodil samostan, se bo te dni umaknil s svojega mesta m ga prepustil nekdanjemu gvardija-nu kostanjeviškega samostana patru Jožefu Gašperčiču, ki je bil pred leti premeščen v Trident na Južnem Tirolskem Pater Gašperčič bo v najkrajšem času prevzel vodstvo samostana.
Na Banjški planoti so preteklo nedeljo v bližini Levpe tržaški jamarji odkrili veliko prepadno jamo. Po pripravah, ki so trajale že več tednov, so se sredi neke kraške doline spustili v jamo in priplezali v globino 285 metrov. Stene jame, ki se na dnu nekoliko razširi, so gladke in skoraj navpične. Banjška jama je med 3500 jamami, kar so jih doslej odkrili v Julijski krajini, pač najgloblja. Po globini zaostaja za njo celo jama pri Lipici nad Trstom, ki sega nekaj nad 200 m v globino. Kakor zatrjujejo, je okrog Levpe še več takih jam, čeprav menda niso tako globoke.
V	Gorici nameravajo v ulici Montecucco zgraditi novo šolsko poslopje. Mestna občina bo v ta namen najela posojilo 450.000
lir.	.
Vojašnica sv. Marka bo, kakor poroča nedeljski »Gazzettino«, povečana. Goriška mestna občina, ki je dolžna staviti erarju na razpolago zemljišča in poslopja za vojašnice, namerava v to svrho nakupiti še večje zemljišče v neposredni soseščini vojašnice. Goriški mestni svet je na svoji zadnji seji ta nakup že odobril.
Nesreča. V Cezsoči se je pripetila preteklo soboto huda nesreča 501etnemu Fra-nju Gračiču. Neki tovorni avto ga je z blatnikom zadel in ga z vso silo treščil v zid ob cesti. Gračič si je prebil lobanjo in je dobil še druge smrtno nevarne notranje poškodbe, tako da so ga morali z vso naglico prepeljati v goriško bolniš-nico.
Velik požar. V Trstu je v noči od ponedeljka na torek nastal velik požar, ki je domala uničil skladišče livarne in meha-niških delavnic tvrdke Trevisini & Co. Skladišče je bilo polno lesenih modelov in kalupov ter raznega orodja. Požar, ki je nastal iz doslej še nedognanih razlogov, je trajal vso noč in gasilci so sosednje poslopje, v katerem je bila velika mizarska delavnica tvrdke De Toni, spričo močnega vetra le s težavo obvarovali ognja. Škoda, ki jo je požar napravil Tre-visiniju, še ni ocenjena, a sega gotovo daleč preko sto tisoč lir.
Naše gledališče
OPERA
Petek, 9. septembra: zaprto. Sobota, 10. septembra: Boris Godunov. Izven. Znižane cene. Nedelja, 11. septembra: Grofica Marica. Izven. Znižane cene-
Boris Godunov. V soboto se bo pela velika in mogočna opera »Boris Godunov« ruskega skladatelja Modesta Musorgskega. Dek>. ki je pri prvi uprizoritvi ob koncu minile sezone doseglo popoln umetniški uspeh, sta postavila na oder dirigent dr. Svara in režiser R. Primožič, ki je kreiral tudi naslovno vlogo V ostalih vlogah nastopajo: eee Kogejeva, Ribičeva. Poličeva in
Sponova. Kot carjevi? F)cxJor debatira pri
tej predstavi gdčna Pavlovčičeva, ki se je pri poslednjih produkcijah operne šole posebno odlikovala. V moških partijah nastopajo poleg g. Primožiča še gg.: Franci. Be-tetto, Marčec, Zupan. Nov je kot menih g. Žarko Sancin.
Grofica Marica. V nedeljo se ponovi kot predstava po znižanih cenah priljubljena opereta »Grofica Marica« z go Poličevo v naslovni vlogi. Na novo nastopita gdčna Barbičeva, katera je pri svojem debutu v »Gejsi< posebno ugajala, kot kontesa Liza in g. Žarko Sancin kot grof Tasila
Letošnja predsezona se je začela z repri-zo opere »Giooonda«. Pri predstavi je bilo tudi mnogo občinstva, k: pozna vprizoritve najrazličnejših od rev širom sveta in vsi so bili mnenja, da bi delala celotna izvedba opere »Gioconde« čast drugim velikim gledališčem, ki delujejo v mnogo bolj ugodnih in boljših finančnih razmerah kakor pa naše gledališče Sploh se zunanji gosti vedno jako laskavo izražajo o naših predstavah, bodisi v drami ali operi. To je dober začetek in časten za stopnjo našega Narodnega gledališča. Dolžnost Ljubljančanov pa je, da pristopijo kot stalni abonenti v krog rednih gledaliških posetnikov. Le na ta način bo obstoj in napredek našega gledališča zagotovljen tudi v bodoče. Opozarjamo na razpis abonmaja, ki se sprejema v veži dramskega gledališča dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Lanskim abonentom so njihovi sedeži na razpolago do vštevši sobote 10. t m. popoldne. Od te ure dalje se nikomur ničesar več ne rezervira. Abonma se plačuje v desetih zaporednih mesečnih obrokih.
Prebivale« ▼ naših mestih ob železniški progi opozarjamo na razpis gledališkega abonmaja. Jako primerna za nje sta stalna abonmaja Sreda in Četrtek, ko ima abonent samo na ta dan svojo tedensko predstavo. Ugodne železniške zveze, pa tudi avtobusne, omogočajo redno posečanje predstav. Kar stane železnica ali avtobus, za toliko so skoro gotovo znižane cene abonma predstav.
Vestmk ZKD
Jubilejne svečanosti po naših društvih
Osrednji odbor ZKD je že pred meseci razposlal na vsa društva okrožnico s pozivom, da se vse naše edinke pripravijo na svečane proslave za 20-letnico Jugoslavije in našega zedinjenja. Društveni odbori so nam po večini že javili, kaj so storili r tem pogledu, V Ljubljani je bil izbran meddruštveni odbor iz društev, včlanjenih v ZKD, ki je objavil že pred tedni v »Jutru« poziv na člane in razložil, kako bodo potekle svečanosti, na katerih bodo sodelovale vse naše ljubljanske edinice.
Slično kakor v Ljubljani, so razpravljali že tudi v mnogih krajih na podeželju, zlasti v območju Okrožnih odborov ZKD. Razveseljiva poročila javljajo, da so eno-dušno pozdravili skupne nastope, ki bodo prav s tem podčrtali pomembnost proslav ob 20 letnici osvobojenja. Vse prireditve v tem okviru morajo biti mogočen poudarek nacionalnega in državljanskega hotenja. Treba jih bo pripraviti do potankosti ter pora-zdeliti delo na vsa sodelujoča društva. Ni potrebno, da so prireditve tudi na zunaj bleščeče, saj v vsakem kraju ni mogoče izvesti proslav in prireditev po enotnem načrtu. Prilagodite se krajevnim prilikam. Eno pa je treba: odločno poudariti našo drža\'ljansko zavest, naš narodni ponos in našo jugoslovensko misel.
Društva naj izčrpajo vse možnosti, s katerimi lahko sodelujejo. Program naj bo izpiljen, umetniško visoko vreden in izdelan po smotrnem načrtu. Vse prireditve naj bodo povezane v harmonično celoto. Kakor je že javljeno, bodo letošnje proslave društev ZKD otvorjene na rojstni dan našega mladega kraja. Nato bodo spominski dnevi porazdeljeni na vse mesece letošnjega leta. V oktobru je žalni dan posvečen Viteškemu kralju in tvrocu Jugoslavije. V novembru se bomo spomnili težavnih dni, ki jih je preživljal naš naTod v tujem robstvu m naših naporov za osw-bojenje.
L decembra letošnjega leta rta j bo višek proslav, saj bo to jubilejni praznik zedinjenja.
Društva, ki še niso začela priprav, imajo še dovolj časa, da ukrenejo vse potrebno. Odbor ZKD v Ljubljani ima na razpolago primeren program. Upoštevati je treba pri pevskih, glasbenih in dramatičnih toakah izrazit jugoslovenski program. Mnogo društev iz najrazličnejših krajev našega območja je ukrenilo že vse potrebno in je tudi osrednji odbor ZKD obveščen o njihovih sklepih. Naprošamo tudi ostala društva, da nam javijo, kake korake so pod-vzela, da bodo vse prireditve v zgoraj navedenem okvirju čim lepše in svečanejše.
J. G.
RADIO
Sobota 10. septembra
Ljubljana 12: Pester spored. — 12.45- Poročila — 13: Napovedi — 13.20; Plošče. — 18: aZ delopuet igra Radijski orkester. 18.40: Pogovor z urednikom revije »Literatura Mondo«. — 19: Napovedi, poročila. — 20 leti (general v p. Danilo Kalafatovič). — 19.30: Nac. ura: Proboj solunske fronte pred 19 50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Velesejmski pisan večer (izvajajo člani rad. igr. družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra Radijska orkester.
Beograd 17.25: Narodni napevi, klavir in plošče. — 20: Orkestralni in pevsiki koncert. 22.15: Plošče. — Zagreb 17.30: Orkester. — 20: Pester glasbeni spored. — 22.20: Ples. Praga 19.50: Radijski film. — 21.10: Koncert solistov in orkestra. — 22.30: Plesni komadi s plošč. — Varšava 21.10: PoljsKa pesem-poljski ples. — 22: Lahka glasba. — Sofija 17: Komorna, lahka in plesna muzika. — 20: Pesmi in klavirske skladbe. — 20.45: Lahka in plesna muzika s plošč. — Dunaj 10.30: Orkester. — 18.30: Koncert za delopust. — 20: Zabavni spored. — 22.30: Kakor Berlin. — 24: Nočni koncert in ples. Berlin 19.15: Plošče. — 20: Lepe melodije.— 21.30: Plošče. — Munchen 19: Mali orkester. 20: Orkestralni in pevski koncert — 22.20: Sobotni ples. — 24: Lahka glasba. —- Stult-gart 20: Vesela muzika. — 22.30: Kakor MUnchen. — 24: Nočni koncert
Lovski čas se je otvoril
Tisoči in tisoči lovcev, ki so z nestrpnostjo pričakovali tega trenutka, so se razdelili po širnih loviščih in sejejo pod mlačnim septembrskim soncem smrt med divjačino, ki
se je letos izredno razmnožila
Urejuje Pavorio, f&rfj&u •n* Xsdaja *a konzorcij »Jutra« Stanko Virant. —
Očetovstvo in vreme
Zimske prigode mlade Pražanke Gizele — Meteorologija
kot sodni izvedenec
Starodavna kultura v Jnžni Afriki
Prvi kulturonosci so bili v Južni Afriki po vsej priliki
Feničani
Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Ysi Y Ljubljani,