Sf. 57.
V Gorici, v soboto dne 17. maja 1902;

TočaJ XXXII.
Iihaja trikrat na teden t lestlh lidanjlh, in štor: Twik terek> Mrttk in sob«t», ajatraaje !«• Maje opoldne, veeera« laaaaje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-iemana  ali v  Gorioi   na dom poSiljana:
Vse leto...... .13 K 20 b, ali gld. 6-60
pol leta ........6 , 60 ,   »    ,   3-30
četrt leta.......3 , 40 .   ,    ,   1*70
Posamične Itevilke »tonejo 10 vin.    „     , .„ Naročnino sprejema upravnStvo t Gosposki uBoi     -5tv. 11 v Gorioi v »Goriški Tiskarni* A. GabiScek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do IS. ure. Na aaroeila kr«i doposlane nareSatne «e ne ozlrano.
Oglasi In Boalanlc* se tacunijo po petit-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 km *-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pojodbi. — Večje črke ,po jjrostoru. _ Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Narrfalne In oglase Je plačati Ioco Gerlea.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
»Vso za omiko, svobodo in napredek !<   Dr. K. LavrUf.
se nahaja v Gosposki uHoi it 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici it, 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredntltvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo'le npravnlStvu.
„PBIM0RIC"
izhaja neodvisno od <Booe» vsak petek in Btane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Sooa» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-faakarni Sohwarz v Šolski ulioi in Jelleroitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakami LavrendiS na trgu della Caaerma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra.
(Večamo Izdanja.)
»Gor. Tiskarnac A. Gabršček (origov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Četrti shod slovanskih časnikarjev.
Danes veder in jutri so zbrani v beli Ljubljani Časnikarji vseh slovanskih narodov Avstro - Ogerske in iz Bosne-Hercegovine, okroglo 150 na Številu. Drevi bo v »Narodnem Domu« k o m e r z, kateri dajo slovenski časnikarji svojim slovanskim tovarišem, —jutri pa zborovanje in zvečer banket; v ponedeljek izlet na Bled, v torek pa v Postojno in dalje v Trst.
Ti sestanki časnikarjev vseh slovanskih narodov so neprecenljivega pomena za Slovenstvo v obče in za naš mali narod slovenski še posebe. Slovenci sami zase smo neznaten oblaček, kateri bi odpihnila s svetovnega pozo-rišča prva sapica, v družbi vseh slovanskih rodov pa zraste i naša moč in veljava, da se ne branimo vspešno le sami, marveč lahko v obilni meri izvršujemo svojo nalogo v tej skupni slovanski vojski.
Časnikarstvo je in ostane velesila sama zase, ki bo zmagovala brez kapljice krvi tudi nad milijoni bajonetov. Kazvijajoči se tok časa je končno skoro že prisilil Časnikarje vseh slovanskih narodov, da stopijo v ožjo mejsebojno dotiko, da bolje organizujejo in utrde ono zvezo, ki je nastala tekom let sama ob sebi že po naravnem nagonu...
Kakor v največ Blučajih iako so dali inicijativo tudi temu zbližanju — Čehi, češki novinarji, v zlati Pragi. Urednik »Ndrodnich Listu« in pisatelj g. Jos. K u (i n e r je vspodbodel društvo čeških časnikarjev, da je sklicalo 1.1898. prvi shod v Pragi, kateremu je sledil drugi v Krakovu, tretji v Dubrovniku, — in eto zdaj četrti v beli naši Ljubljani.
Prvi in glavni neprecenljiv vspeh, kateremu slede vsi drugi, je ta: da se Časnikarji vseh slovanskih narodov med seboj osebno spoznavajo, nastajajo med njimi celo" prav ozke prijateljske vezi, spoznavajo   poblile   razne   slovanske
Črtice z ogljem.
Povest, poljski spisal HenrI. Sienkiewicz. Posl. Podravsjri.
(Da^e.)
Kaj se je godilo v duši Repove, ko je korakala znovič mimo frančiškanske cerkve, vračajoča se v Ovčjo glavo, tega si ne drznem opisovati. Da, ko bi bila gospodična Jadviga v podobnem položaji, bi napisal nemara o njej zanimiv roman, s katerim bi poskušal tudi najbolj zakletim pozitivistom dokazati, da se Še nahajajo idealne duše na svetu. Gospodična Jadviga bi se dobro zavedala vsakega vtisa; obupno očitanje duše bi našla izraz v nič manj obupnih a pri tem zelo dramatičnih mislih in v besedah. Ono stališče brez izhoda, globoki in bolestni občutki lastne slabosti in onemoglosti, stoječi proti nadmoči; ta zavest, da je slična listu, razmeto-vanemu od burje, obupno spoznanje, da se od nikoder ni moči nadejati ničesar ne od zemlje, niti od nebes, to vse U bilo napotilo gospodično Jadvigo k nekakemu nič manj navdušenemu monologu, in meni bi ne bilo treba riič drugega, nego zapisati ga in se s tem proslaviti. Toda Repova?   Ta preprosti narod,  kadar
zemlje, narode, običaje itd. itd., čemur sledf poživljenje ideje vseslovanske vzajemnosti, navdušenje za naravno lepoto te ali one slovanske zemlje, kar ima zopet za seboj posledice bolj praktičnega pomena. Lani so bili v Dubrovniku, in po tem sestanku se je toliko pisalo o Dalmaciji in posebe o Dubrovniku po vseh slovanskih časopisih, da mora to roditi le dobre posledice za to našo zemljo ob Adriji. - ™ Letos bodo v Ljubljani, na divnem Bledu, v čarobni postojnski jami, in tudi od tod povsod ponesd domov toliko in takošnih vtisov in spominov, da bo zopet po vsem slovanskem časopisju oduševljenih spisov o krasoti teh slovenskih krajev in o slovenskem narodu v obče, da nam vsestransko ugodne posledice zopet no morejo izostati. — In vrhu vsega tega je naravnost velikanske važnosti tista organizacija, tista stanovska zvoza, ki bo letos menda Žo dozorel sad dosedanjih sestankov.
Zato se iskreno veselimo IV. shoda v naši slovenski prostolnici. O znamenitih vspehih no dvomimo.
Bela Ljubljana, Bled in Postojna se tudi skrbno pripravljajo, da vredno sprejmojo v svojo sredo zastopnike narodnega in politiškoga gibanja vseh slovanskih narodov. Brez dvoma bodo to, zlasti ob lepem vremenu, prekrasni, velepomombni dnevi, ko bo slavilo yvojfl trijumfe pravo slovansko brato-ljubje. Veseleči se že naprej teh srečnih dni j, kličemo vsem slovanskim tovarišem s severa, zapada in juga: Dobro došli na slovenskih tleh!
Kdo je kriv?
ii.
Ista usoda, kakor Koroško, zadene Štajersko, seveda ne  še v isti meri in ne tako hitro, ali počasi  pa gotovo ako pojde tako naprej.
Na Štajerskem  ima v rokah politično vodstvo duhovščina,   zato pa  ne
trpi, pa trpi in konec je besedi. Repova je v trdnem objemu nadloge gledala tako, kakor gleda ptič, katerega muči zlobno dete. Šla je naprej, veter jo je podil, znoj ji je lil raz čela in to je bilo vse. Samo časih, kadar je bolno dete odprlo usta in jelo težko dihati, kakor bi hotelo vsaki hip umreti, ga je klicala z bolestnim glasom: »Ivan, moj prisrčni Ivanček!« ter pritiskala svoje materne ustnice na vročo čelo otrokovo. Davno je že pustila za seboj frančiškansko cerkev ter stopala že po širem polju, kar je osuplo nakrat obstala, kajti njej naproti je šel pijan človek. Po nebu so jadrali čimdalje bolj temni in grozni oblaki, v njih se je pripravljala — nevihta; semtertje je celo zabliskalo, toda pijanec se ni zmenil za to, ni si zapel jopiča, pač pa si je pomaknil kučmo na uho ter opotekajoč se z jedne strani na drugo, prepeval:
»Šla je Dora
Sredi polja
Po korenje.
A jaz Doro
Lop po nogi
In zbežala je. Hu, ftu U
ZagledavŠi Repovo, obstane, raz-prostre roke ter zakričf:
. »Čakaj, da skupaj greva, Ker ti si dobra žena«.
vidimo tudi tam nič tistega pravega narodnega dela, kakor bi moralo biti v tako velikem delu slovenske domovine. Ta duhovščina stoji pod vplivom mariborskega škofa Napotnika, kateri je tudi podpisal reverz, da ne bo delal nikdar proti intencijam vlade. Vlada pa ni sovražna ponemčevanju našega naroda, saj vidimo, kako isto celo pospešuje! To pa se vrši Še toliko lažje, ker na slovenski strani ni odpora. Duhovščina ne gre proti svojemu škofu, tu jo zadržuje »oboedientia canonica«, torej tudi ne gre proti potujčevanju našega ljudstva, ter škof tega noče.
»Slovenec« je povdarjal in še po-vdarja ob vsaki priliki, kako važna da je sloga za štajerske Slovence. Ali ob jednem jo bil prisiljen priznati, da pod to slogo — ginejo v nemškem morju. Na Štajerskem jo res sloga, ali ta sloga jo trhla, kar se je pokazalo v zadnjem času, ob raznih prilikah, ko jo nastopala politikujoča duhovščina s pretonjom in terorizmom, da jo obvoljala njena beseda tor mogla končno konstatovati, da štajerski Slovonci so si jedini. Tako nastopa politikujoča duhovščina takrat, kadar se jej jo bati v važnem trenotku, da bi sloga no počila ter bi no prišli na površje naprednejši Živi ji. Drugače pa prepušča narodno delo po večini samo sobi - vslod Česar ginejo mojo. No rečemo pa s tem, da duhovščina ničesar no dela, o da dela, ali to delo gre ne le pri Štajerski duhovščini, marveč povsodi med nami, v glavnem za tem, utrditi duhovniku veljavo, da bo neomejeno vladal nad ljudstvom; to delo je stanovsko in hoče utrditi duhovskemu stanu pre vladanje nad drugimi stanovi ter nad ljudstvom. To je glavni namen, vse drugo le sredstvo v njega dosego!
Kako strašno gorijo ob mejah na Štajerskem za slovenski jezik, pa naj služi ta eksempelj. Nekdo se je poročil v Mariboru. Ko je to prijavljal,  je do-
In hotel jo je objeti okrog pasu, toda Repova, boječa se za bolnega otroka in za-se, je skočila na stran, pijanec pa za njo. Ker pa ni mogel gibčno hoditi, je omahnil in padel. Toda urno je bil na nogah, vsekako pa ni stekel za njo, marveč je pobral kamen in ga zalučal za njo, da je kar zažvižgal po zraku.
Repova je začutila bolečino v glavi, pred očmi se ji je stemnilo in utrujena se je zgrudila na kolena. Toda v tem hipu ji je prišla v spomin besedica: »dete!« na kar se je znovič spustila v tek. Obstala je še le pri križu in opazila, da je pijanec ostal že dobre pol vrste za njo ter obrnivši se, korakal proti mestu.
V tem hipu je začutila neko čudno toploto na vratu. Potipala je tje z roko in ogledavši si na to prste, je zagledala na njih kri.
Stemnilo se ji je pred očmi in prišla je ob zavest.
Prebudila se je oprta s hrbtom ob križ. Iz daljave se ji je bližal dvoko-lesni voziček, v katerem sta sedela mladi Oscešinski in odgojiteljica iz dvora.
Gospod Oscešinski Repove ni poznal, toda ona je njega poznala. Sklenila je torej, da mu pojde naproti in
tični duhovnik, Slovenec, Ž njim govoril le nemški, oni gospod pa je dosledno govoril le slovenski. In ko je videl, kako duhovnik sili z nemščino, je zahteval, da se mora poroka vršiti v slovenskem jeziku. Tu šele se je razvoz-ljal jezik duhovniku, da je začel govoriti slovenski, in poroka se je vršila v slovenščini, ali tako tiho, da sta jedva cula ženin in nevesta. Duhovnik se je menda bal, da bi ne razžalil nemškega občinstva v cerkvi! Kaj pričakujete od takega »obmejnega« duhovnika? Morda to, da se spusti v boj proti potujčevanju Slovencev? Kaj še!
Štajerska duhovščina rohni tudi proti nomfikuturškemu listu »Štajerect. Ali zakaj? V glavnem za to, ker jo napada. »Štajerec« piše proti duhovnikom, radi toga se ti branijo kot duhovniki, kako narodno dolo prihaja tu v postov šolo v drugi vrsti, ako je sploh govoriti o njem. In mi opozarjamo, da voliko najboljših in imovltejših mol pristopa nemški stranki, ker je — proti* klerikalna. Ža duhovsko politiko, ki diši vedno in povsod po skrbi za polno bisago, se kratko in malo ne morejo ogrevati, — in ker ni slovenske stranko, ki bi se bojevala proti taki fa-rovški nenasitnosti, — zato prestopajo polagoma nezavedaje se v tabor naših narodnih sovražnikov. In to je posebno na Koroškem naša narodna nesreča!!
Tok Missijeve politike se je razlil tudi ob koroških in Štajerskih jezikovnih mejah, in ž njo so izginili s površja udi tisti pravi duhovniki • boritelji, ka-{ terim je bilo res do boja za našo narodno stvar. Še se dobi semtertje kak tak dukovnik-rodoljub, ki gori za naše ideale, in tudi dela, ali redki so, kmalu pa jih ne bo več, kakor hitro preplavi farovže novejša generacija duhovščine, katera je vzgojena v duhu Missijeve politike.
Tej generaciji pa ni več do našega narodnostnega boja, marveč gesk jim
ga poprosi, naj vsaj otroka ohrani pred ujmo; radi tega je vstala ter nameravala iti, toda noge so ji odpovedale službo.
Med tem je mladi gospod dospel h križu in zagledavši mlado ženo, stoječo pod križem, zaklical na njo:
»Hej, ženska, sedite, sedite.«
»Bog vam to povrni!«
»Toda na tla, na tla.«
Mladi gospod Oscešinski je bil znan po vsej okolici kot velik šaljivec, ki se je rad pošalil z vsakim, kogar je srečal na poti. Tako se je pošalil sedaj tudi z Repovo in potem odrinil dalje. Re-povi je še priletel iz daljave na ušesa veseli smeh njegov in odgojiteljičin; videla je tudi, kako sta se jela polju-bovati, dokler končno nista z vozičkom vred zibnila v temi.
Repova je ostala na Širokem polju sama. Toda pregovor ne pravi zam&n: »Ženske in želve niti s sekiro ne vbiješ!« Cez kake pol ure je vstala znovič in dasi so se noge šibiie pod njo* je vendar šla dalje.
»Kaj si vendar ti detece tega krivo, ti moja zlata dušica, moj Bog!« je ponavljala semtertje ter si pritiskala k prsim bolnega Janka.
(Dalje pride.)
je; akomodiranje razmeram ter delovanje za povzdigo ali ohranitev vladajoče pozicije stanu katoliškega duhovnika.
Ako ostanejo na Koroškem in na Štajerskem še dosedanje razmere ter se bo tlačilo vsako napredno gibanje tako kruto kakor v zadnjem času, potem bodo imeli. Nemci in vlada še lažje delo na potujčevanju našega ljudstva. Ako pa se zbudijo v teh dveh deželah naprednejši življi ter duhovščina ne bo delala proti prayemu narodnemu delu, potem utegnemo ohraniti vsaj to, kar imamo, ako že morda ne moremo "misliti na pridobivanje, drugače pa bo moral »Slovenec« čez 20 let bržčas kon-statirati prodiranje še v večjem odstotku, kakor sedaj, morda pridemo že v jed-note. Ako se to zgodi, bo temu nemalo kriva škofovska politika v Celovcu in Mariboru,       __________
D o P i si.
Ii Kodlka. — 1. Ni res, da .pri tej obravnavi te je ugovarjalo toliko od cerkvenega odbora in cerk. starešinov, da bi se povsem nova cerkev gradila"; res je pa, da je bilo celo starešinstvo župne cerkve v Ro-diku za razširjenje oziroma za zidanje nove cerkve, za kar so bili prej tudi vsi udje cerkv. odbora, kakor spricuje zapisnik 11. seje z dne 12. avg. 1900. točka 4. in V. seje z dne 31. marca, kar je jeden ud po-vdarjal pri obravnavi.
&, Ni res, da »c kr. tehnični urad je prevdarjal za zidanje nove cerkve 30.000 kron*; res je pa, da c. kr. tehnični urad nobenega prevuarka za zidanje nove cerkve ni izdelal, ampak irrazil samo mnenje, to pa zato, ker ne pozna dovolj lokalnih razmer. C. kr. inlenir, g. Palese, ki je bil pozneje na licu mesta, je zatrdil, da stroški za zidanje nove cerkve ne bi presegali 20—21 tisoč kron; ni torej mnenje moje, ampak mnenje strokovnjaka.
3.  Ni res, da sem rekel, »druge stroške pa da bi farna občina..,, zložila"; res je pa, da sem povdarjal vedno le znesek do 6.000 kron, ki naj bi ga doprinesla farna občina v zmislu enoglasnega sklepa cerkvenega odbora v V. seji, ki je bil storjen v navzočnosti in v sporazurcljenju najuplivnejših župljanov davkoplačevalcev, kakor priča zapisnik V. seje cerkv. odbora, dopis istega si. c. kr. okr. glavarstvu v Sežani z dne 24. aprila 190!. št 10., utok podpisani od 45 davkoplačevalcev z dne 30. marca 1902. in dragi utok podpisani od 51 posestnikov z dne 20. aprila 1902.
4.  Ni res, da sem rekel, „teh stroškov da bi kmetje nič ue počutili" ; res je pa, da sem rekel, da farna občina večino zneska od K 6000 lahko pokrije z apnom, kamenjem, lesom in dovozom, kar bi kmetje toliko ne očutili, kakor so sami izjavili v utokifa, navedenih pod točko 3.
5.  Ni res, da bi jaz želel, ,da .... morajo le kmetje trpeti"; res je pa, da sem vedno povdarjal, pismeno in ustmeno, pri oblastih siromaštvo kmetov, ki ne morejo mnogo doprinašati, kar je potrdil pri obravnavi c. kr. okrajni komisar, in da nisem nikdar omenil ve?, pač pa manj kakor 6.000 kron, na kateri znesek so kmetje s cerkvenim odborom vred radovoljno pristali.
6.  Ni i-es, da sem rekel, »dosti bi bilo samo cerkveno oskrbništvo, katero bi vse potrebno za cerkev napravilo .... docela novo cerkev graditi, ter nam posestnikom nakopičiti kakih 30.000 K dolga"; res je pa, da je Slo samo za prekritje cerkve, torej za znesek od K 2600—3000, kakor spricuje zapisnik in dopis sam. ~ Ker pa ta znesek ima plačati samo cerkev, kar je bilo že prej odločeno, prigovarjal sem v prid žup-ljacom, da ni bilo treba sklicevati toliko kmetov v času tako nujnega dela na polju, ampak bi zadostoval le. ukaz cerk. oskrb-ništvu, naj se cerkev prekrije in popravi.
7.  Ni res, da sem rekel, „da cerkev ne more .... sama stroškov nositi, ker nima gotovega denarja"; res je pa, da sem rekel, kakor^ spricuje zapisnik, da denar, ki ima cerkev in ki naj bi se porabil po mnenju c. kr. okr. glavarstva, so ustanovne; glavnice, katerih se ne more dotakniti, gotovine pa da nima dovoli;
8.  Ni res, »da sem rekel, od kmetov ,da ni mogoče nič iztirjati"; res je pa, da se od kmetov še nikoli ni tirjalo glavnic, ako so redno plačali ali vsaj imeli voljo plačati
5% obresti, katerih jim je bilo na zastankih v zadnjih lotih okoli 6000 kron odpisanih, in da sem priporočal, naj verski zalog kot patron prevzame od cerkve toliko dolga pri kmetih, kolikor cerkev lahko prispeva za zidanje cerkve, in naj jimjrazdeli plačanje dolga na 10—15 letnih obrokov, ko kmetje ne morejo ne enkrat izplačati, pri čemur ne bi imel verski zalog nikake škodo, ker bi mu kmetje plačevali 5% obresti, kakor dozdaj cerkvi, kmetom Vi se olajšalo plačevanje dolga in obenem-bi imeli spodobno  cerkev.
9. Nt res, da po mojem mnenju ,samo posestniki morajo biti na vse strani skodo-vani"; res je pa, da nisem nikoli omenil ve-čega zneska, kakor največ 6000 kron, do katerega zneska so se kmetje sami zavezali prispevati.
10. Ni res, da sem rekel: »mini mogoče" prevzeti nadzorstvo dela"; res je pa, da nisem hotel prevzeti odgovornosti za zidarsko delo, ker nisem strokovnjak; strokovnjak nisem niti za zidanje nove cerkve, ampak se ravnam po nasvetu strokovnjakov in po ljubezni do cerkve in župnije; ko mi je pa c. kr. okraj, komisar zagotovil, da pride večkrat c. kr, inženir pogledat delo, prevzel sem, kakor spricuje zapisnik, zadovoljno in brezplačno nadzorstvo brez odgovornosti, ne za to, da bi bilo to delo meni po godu, ker želim z večino župljanov primerno razširjenje cerkve, ampak le za to, da bomo imeli enkrat župnijsko crrkev, ki je že toliko časa zaprta, ker preti s porušenjem.
11. Ni res, da so odborniki »vso stvar pojasnili ter s tem davkoplačevalcem mnogo koristili*; res je pa, da pri obravnavi razun c. kr. okr. komisarja, gosp. Mozetiča, potem razun mene in g. Frana Babic za razširjenje oziroma zidanje cerkve in razun g. Frana Rapotec za prekrivanje cerkve, ni govoril nihče dragi, ampak so samo glasovali, in da s tem niso koristili davkoplačevalcem, temveč Škodovali; kajti zdaj se ima potrositi čez 3000 kron za prekrivanje, s čemur pa se ne bodo odstranile napake in nevarnost pri cerkvi, radi česar se bo moralo prav v kratkem znova in veliko več trositi, k čemur cerkev ne bo mogla toliko prispevati, kakor bi prispevala zdaj, ker ne bo imela toliko, kolikor zdaj, vsled česar bo zadeta več farna občina, ki pa se utegne Se zmanjšati.
V Rodiku, dne 13. maja 1902.
Jos. Elsnic, župnik.
Dostavek uredništva. Ker nočemo delati ni&omur krivice, priobčujemo ta dopis gosp. župnika, da se tako čujeta dva zvona. Našemu g. dopisniku je seveda prosto, oglasiti se na ta dopis.
Domače in razne novice.
Poroka. — Danes se je poročil gospod Andraž Jeglič, c. kr. državnega pravdnika namestnik, z gospodično Mici Kaučičevo iz Široko znane rodbine v Gorici na Komu. Novoporočencema mnogo sreče!
Odlikovanje. — Poveljnik deželnega orožniškega poveljstva štev. 7. v Trstu, polkovnik Edvard Muller, je bil odlikovan z redom železne kroue tretje vrste z oprostitvijo od takse.
Canduttljev pogreb se je izvršil v četrtek zvečer ob 7. uri ob mnogobrojni udeležbi. Nosili so krsto črkostavei, pri odprtem grobu sta govorila Jug in Cej par besed, ker tukajšnja policija je bila prepovedala govore. Popoludne je šla gledat samomorilca na pokopališče velika radovedna množica. Prišla je bila tudi žena, katera se je vila v žalosti ob truplu ».esrečnega moža, da so jo le s težavo odstranili.
Smrtna kosa. — V Trstu je umri pomorski kapetan in lastnik brodov, g. Simon Milino vi č, rodom Srb. Blag mu bodi spomin!
Na mesto Rlnaldlnlja je imenovalo ministerstvo za trgovino članom upravnega sveta pri Llovdu vladnega svetnika Jurija Minasa. — „11 Šole" piše, da 30 prišli na sled velikim defravdacijam pri BLloydu" ter da se je čudno postopalo pri prodaji starejših ladij. Ako je ta vest povsem istinita, potem je razkrit velikanski škandal! ,L!oyd" dc-mentuje take vesti.
Lista porotnikov. — Za prihodnje porotno zasedanje so izžrebani nastopni gg.: porotniki: Prezelj Franc, Lokar Anton, Laz-zari Hugo, Huber Domicijan, Spazzapan Štefan, Beltramini Anton, Šavie Peter, flum-pel Fl., Pasgualis Ivan, Winkler Anton, Car-, nelli Josip, dr. Alimonda N., Pahor Andrej, Lorenzutti Fran, Liprandi Ernest, Cazzafura
Ludovik, Križnic Anton, Saunig Ivan, pl. Brauuiswr Franc, Sfiligoj Josip, Gigoj Silvester, Nemec Josip, Holzer Ernest, Pavlin Silvester, Maraš Jakob, Dolenc Avgust, Simčič Josip, Pajer dr. Mario, Mtklavič Franc, Reja pl. Anton, Vodopivec Anton, Caraelli Rikard, Kaučie Franc, Zuccato pl. Peter, Gasteiger pl. Avrelij, Terpin Ivan. Namestniki: Paulin Ireneo, foos Josip, Steiner Ignacij, Luzzato dr. Raimondo, verniki Al., Torelli M., Bisiak Anton, Persa pi. Ivan, Alpi Franc.
Gospodje poblžt okola .Prismojenem" nadaljujejo svojo brezvestno gonjo proti »Pevskemu in glasbenemu društvu", govoreč se nadalje o nekih dogodkih v tem društvu. Toda v društvu se ni zgodilo nič, prav nič. Ako je pregrešil posameznik kaj izven Gorice, zatobV dajal šara odgovor.Društvo vsa ta reč nič ne zadeva. Pobiči to vedo, ali kljubu temu hujskajo proti društvu, in v svoji peklenski zlobi so Sli še dalje, ter pravijo, da vedo še »veliko ved, radi česar so svarili stariše, naj pazijo na svoje otroke, ker v taki družbi je nemogoče ohraniti poštenje". To je zopet grdo natolcevanje, ka-korSno more zapisati le kak žegnan falot. Povejte tisto veliko ved! O, ko bi vedeli res, bi ne obetali Šele, da povedo,, marveč bi bili hitro že povedali. Tako pa se te podle duše spuščajo iz jedne laži v drugo.
V ostalem pa naj nikar ne mislijo zeleni pobje, da s tako pisavo begajo občinstvo. O, ne. Razsodni ljudje poznajo lažnjivce in ker so dobro poučeni o vsej stvari, je vse bevskanje in natolcevanje po .Prismojencu" zaman.
G. Benlscka ne bo. — Faiovški tisti kar po vrsti trobijo, da Benišeka ne bo v Gorico ter imenujejo našo vest, s katero smo naznanili, da pride, neresnično in pesek v oči. Naša notica pa ni bila neresnična in in ne pesek v oči, ker g. BeniSek je bil že sprejel mesto pri »Pevskem in glasbenem" društvu v Gorici ter tudi sporočil brzojavno, kedaj da pride.
Na podlagi tega smo pač opravičeno napisali notico, da g. BeniSek nastopi v ponedeljek 13. t. meseca. Ali v Ljubljani so ga pridržali ter mu dali to, česar prej ni imel v plači, ker je g. BeniSek poznata izvrstna moč — in na to je ostal v Ljubljani, kjer deluje že par let.
Celo iz tega slučaja, ki je pač tako vsakdanji, hočejo kovati klerikalci kapital zase, kakor da bi se bil g. Benišek odpovedal, ker noče biti v »Tumovem društvu*.
—   Hudobija je naše „ kavče" Se tako prevzela ter jim prešla v meso in kri, dn so kakor obsedeni ter kažejo svojo skrajno zlobo ob vsaki priličici. Da se bodo mogli pa še nadalje jeziti, jim povemo, da že dobimo človeka, kakoršnega potrebujemo, pa če tudi počijo radi tega »kavči* od jeze I
Slaba Jim prede. -- »Prismojenec* in »Gorica" sta se opetovano norčevala z nami, kadar smo spomnili zaostale naročnike, naj plačajo naročnino, ker list stane denar. Vsako tako priliko sta porabila pobožnjaka iz ulice Vetturini V to svrho, da sta rekala: Vidite, kako jim slabo gre tam pri »Soči". Naročniki jim postajajo nezvesti, drugi ne plačajo
— ljudstvo spregleduje 1 — Ali te hudobneže kaznuje Bog: kajti »Prismojenec* od črtrtka javka, da za božjo voljo naj že plačajo naročnino, ker je to pri listu prve važnosti. »Prismojenec" nam je očital ob taki priliki »malho". Sedaj pa sam dela za ,malhofi, ker denar mu je prve važnosti. Gotovo, da list brez gmotne podlage ne more izhajati ne eden ne drugi, in tudi žegni niso tako močni, da bi oproščali kak katoliški list denarne podlage!
Želja „Prismdjenea", da pričakuje, da vsi v kratkem izpolnijo svojo dolžnost, pa se ne vresniči, ket te katoliške cunje gre polovica zastonj med ljudstvo; vsiljujejo jo na vse načine, in če je vržeš pri vratih na cesto, pa ti jo dajo nazaj skozi okno. Saj niso neumni ljudjev da bodo tako reč potem še plačevali I To bi bilo pravo odiranje ljudstva na katoliški podlagi!
Rodoljubi! ,Prismojenee* sopet kliče, da naj se širita „Gorica" in »Prismojenec" med ljudstvom. Mi pa rečemo t Vršite ta dva farovška sleparja iz hiše, ker ni jih ostud-nejših in podlejših listov od teh dveh. Na prvi strani ti »Prismojenec* obrača hinavsko oči proti nebu ter moli, na drugi in tretji pa laže, obrekuje in natolcuje ter trga neljube mu osebe, da se kar kadi. »Gorica* pa uganja najgršo gonjo proti vsakemu napredku na polju gospodarstva in prosvete. Kaj take
liste naj bi imeli mi goriški Slovenci P D^jte jim slovo, Širite »Sočo* in »Primorca.", da izve ljudstvo — resnico!
V PllBkoviet na Krasu so si izmislili, da morajo kip Matere božje, kadar ga blagoslovijo, nesti po celi občini. Proti temu, da se blagoslovi kip Matere božje, ne more nikdo nič imeti, in tudi ne, da se to vrši na primeren način. Ali da se iz tega napravi kar cela procesija ter prenaša kip po celi občini, to pa menda ni baš neobhodno potrebno 1 Ali odgovarja pa intencijam polt-tikujoče duhovščine, ki i5$e vsako priliko porabiti v si oje svrhe. Zato je moral tudi Marijin kip po celi občini, kakor pravi »Prim. List*. Županstvo je prepovedalo, kakor pravi »P. L.", delati na občinski zemlji slavoloke. Za to je imelo gotovo tehtne vzroke. Ali šli so nekateri, bržčas podhujskani, od koga (?), ter napravili vseeno slavolok, kljub prepovedi, torej nalašč. Župan pa se umevno ni udal temveč ostal pri sklepu starešinstva, poklical orožnika in slavolok je padel. Gospod župan je ravnal le pravilno ter pokazal, dm se morajo sklepi starasinstva spoštovati, tudi če niso odobreni v farovžu I Tako je prav. Pisava v »Prismojencu", da so nesli po občini »nebeško kraljico1, pa spominja precej na malikovanje, ker nesli so le kip, kateri naj predstavlja Mater božjo.
Vse, kar je prav, tudi v službi božji, iz katere mora biti fanatiziranje ljudstva izključeno. Širite med ljudstvom pravi Kristusov nauk, bodite gospodje res božji namestniki ter ne vtikajte politike povsod! vmes in ne delajte celo pri službi božji za posvetno veljavo svojega stanu, pa bo vas vse spoštovalo in nikdar ne boste imeli prilike, pritoževati se. Take nepotrebne procesije, kakor v Pliskovici, pa kažejo le hrepenenje po vedno večji posvetni veljavi* katera se da doseči prav s fanalizovanjem ljudstva. —-Kdor dela proti temu, dela prav in moško l Znana hudobna roka Izpod C&vua je poslala v .Prismojenca" dopis iz Vrtovma. Govori o novi cerkvi, o orgljaji ter o novi Soli, katera se mora držati cerkve; učitelja pa morajo dobiti v Vrtovin takega, ki bo delal v sporazumljenju z duhovščino po načelih sv. vere. — Kar mežnarja naj nastavijo, ako zna pisati in brati 1 — Obregne se ta znani pobožnjak izpou Givna ob »Sočo* in .Primorca", potem p\ Se loti novega pevskega* in bralnega društva, katero so ustanovili »lahkomišljeni* raladenči t — To kaze, da je društvo potrebno, in prepričani smo, da društvo se bo tudi razvijalo, kolikor mogoče, kljubu nagajivosti znanih hudobcev. Ker napadajo duštvo v farovškem listu, je znamenje, da je dobro. Zato pa pozivljemo prizadete somišljenike pod Čavnom, da pomagajo društvu na noge, ker je potrebno in koristno. Nad čemur se v farovžu jeze, to je navadno dobro za kmeta. Torej na noge! Društvo, živj in razcvitaj se!
Odmev po prvem laajn. — V svilami v Stračicah so odtegnili 15. t. m. po 50 v onim delavcem, kateri so se udeležili delavskega praznika pryega maja. Delavci pa se nočejo podvreči kazni in so za to odklonili izplačilo. To ravnanje se mnogo komentuje v delavskih krogih, seveda ne laskavo za g. ravnatelja svilarne.
Eleonora Pose nastopi v gledališča v Gorici na binkoštni ponedeljek, Igrala se bode .Gioconda" od Gabriela d'Annunzio. Gledališče je že razprodano.
Razpis sluib. V tolminskem političnem okrcju razpisujem sledeče službe: 1. def, nadučitelja-vo<ii.elja trarazrednice v Cerknem; 2. det učiteljice v Cerknem; 3. def. učitelja-voditelja enorazrednice na Idriji; 4. def. oz. prov. učitelja enorazrednice v Idrskem; 5. def. ozir. prov. uč:*elja»voditelja v Logu s podružnico v Strmcu j 6. def. ozir. prov. učitelja-voditelja enorazrednice v NemSkem-rutu; 7, def. ozir. prov. učitelja-voditelja na Selih s podružnico v Rutih; 8. def. ozir. prov. učitelja-voditelja enorazrednice na Št. Viškigori; 9. def. ozir. prov. učitelja podružnice Čadrg-Zadlaz ? 10. def. učitelja-voditelja enorazrednice na Žagi.
Prošnje naj se pošlje predpisanim potom c. kr. okrajnemu šolskemu svetu tekom šestih tednov od dneva razpisa naprej.
S temi službami so združeni dohodki določeni v deželni postavi z dne 6, oktobra 1900. št. 26.                            predsednik:
..Prlnilg.. Slovenščina na južnera kolodvoru t Gorici. — PiSejo  nam:   Na levi steni hodnika v čakalnico III. razreda na kolodvoru
v Gorici je nabito naznanilo c. kr. direkoije ; državne železnice Trat-Koper-Porec. V samo-nerafikem tekstu (slovenskega ni!) so imena: .Muggia (Mile)', »Scoffie (Škofije)', .Decani (Dekani)" in .Capodistria (Koper)' tiskana jednako, le s tem razločkom, da so slovenska v oklepajih. Pa kaj sem opazil ? V Gorici nabito naznanilo ima slovenska imena vestno s tinto in Črtalom prečrtana, torej pfefirlatfff* nalašč! Kdo je to storil? Je-H postala direkcija iz Trsta tako popravljeno naznanilo v Gorico? Ali je kdo na južnem kolodvoru to zakrivil ? Bilo bi potrebno, da se preišče. Če so falsifikatorj* med uslužbenci na južnem kolodvoru v Gorici, naj se direkcija Adržavne železnice v Trstu pobriga za to! Takih rečij ne bomo trpeli. Tako preziranje našega jezika je — barbarsko!
Kako znajo v Kopra slovensko. — Pišejo nam;   »Osservatore Trieatino« št. 86 z dne 17. marca 1901 ima sledeče naznanilo: ,N. 196.                                    1—1807
Natjecaj. V koperskem Šolskem okraju je popol-nili stolno ali  začasno mesto učiteljice III. plačilne vrste na dovrazredni  ljudski šoli se slovenskim uftlrn jezikom v Klancu.
S to službo spojena plača je določena v deželnem zakonu z dne 9. oktobra 1901 braj 35.
Provilno oprauljene prošnje naj se vlagajo  predpisanim   potom   pri   podpisanem uradu v dobi štirih tednov po tretjem razpisu tega natečaja v službenem (!) listu. C. k,*) okrajni šolski Svet Koper 9. aprila 1002. • Torej je d n a j s t pogreskov! Dostavek uredništva. —Tako se nam pi§e. Dovoljujemo  pa si vprašanje, če ne zadene  morda  krivda radi take slovenščine tudi uredništvo .Osser. Triest.*, katero morda preslabo ali nič ne popravlja stavka ? 1 Mogoče bo tu celo edina prava krivda?!
Feštr Bil Srponlcl. - Dne 14. t. m. ob 2'/i popoldne je izbuknil požar na Srpe-niei. Brzojavno klicana pomoč iz Bovca in Kobarida hitro dolla. Žaprji in Trnove! io izvrstno se držali iti pomagali. Nevarnost velika za vso Vrts. Ogenj omejili po poveljstvu načelnika požarne straže itd. Zgorelo 11 his in 4 Stale. Slabo zavarovani pri .Slaviji*. Primanjkovalo vode. It Bovca (10 kilometrov) je prišla brizg jI niča v 15 minutah.
Nov! bankovci po 50 K. — Generalni svet avstroogerske banke je določil, pričeti z izdajanjem novih bankovcev po 50 kron z dnem 26. t. m., in sicer pri svojih glavn:l>. uradih in pri fittjalkah.
Izpred sodnlje. — 18-letni mizarski pomočnik Anton Delkin iz Ločnika je prilezel skozi okno v stanovanje Ivana Sirka z namenom, okrasli ga. Ali prijeli so ga na licu mesta in odgnali v zapor. Delkin je vse obstal ter bil kaznovan na 4 mesece trde ječe. Kip Vlltaarjev. — Doprsni kip pre-ljubljenega pesnika Vilharj«, vlit v bronu, je izdelal kipar g. Al. H c p i č na Dunaju. Kip bo razstavljen sedaj ob Binkostih v Postojni, kjer bo tudi stal spomenik Viiharjev.
.Narodnemu skladu* je pristopil kot ustanovnik g. I. K. v A. ter vplačal 100 kron kol prvi obrok.
Javni ples priredijo fantje na Gradišču na binkostni ponedeljek dne 19. t m.
Pevsko druStvo .Hajdrib* na Pro-seku izleti na binkostni ponedeljek v Po-stojino. „Hajdrihu* se pridruži tudi pevsko društvo »Venec* iz Kozine. Obe druStvi bosta v jami skupaj peli.
Pomislek« vredno. — O bližajoči se dobi za zgradbo h<§, opozarjamo c. Citatelje na slavnoznano tovarniško tvrdio Karala Kronsteiner-ja, Dunaj m. Haupstras3e 110, katere izdelek — b*t»e za pročelja* na katere ne vplivajo vremena — postaja vedno bolj priljubljen toli pri oblastvih ta zgradbe kakor pri zasebnikih. Bogati uzornik te ivrdke je bil popotnjen s šestimi novimi secesiionskimi številkami; nihče ne bi smel pozabiti si iste naročiti o priliki potrebe.
Zahval« In prošnja. — Prejeli smo in naproSeni objavljamo r
Z veliko radostjo opažam, da se naša Šolska knjižnica tako lepo množi. Dediči ranjkega profesorja Kragelja so nam poslali 85 knjig, preč. g. S. Gregorčič, vikar v Sedlu, 71 knjig, gosp. svetnik Vodopivec že zopet 39 knjig, gosp. Ignacij Kovačič iz Sv. Lucije
••) ofl^jeioa kraUca-.kr.«
24 knjižic za mladino, gospica Marija Koma- j ceva, učiteljica v Rihembergu, delavsko podporno društvo in neimenovani rodoljub po I veC knjig ter gospa Amalija Kavčičeva eno knjigo. Požrtvovalnost naših rodoljubov in rodoljubkinj je res občudovanja vredna — Bog plati!
četudi se je število knjig zdatno pove- i čalo, vendar je nadkriljuje še vedno broj na-deprHorh^bralk''in beakeau C. g^aa^oljubi in rodoljubkinje! posnemajmo dosedanje požrtvovalne darovalce in privoščimo knjižnici v »Šolskem domu* takošen obseg, kakoršen gre šolski knjižnici takega zavoda. * r                     L. Koršič, knjižničarica.
50.000 kron znaša glavni dobitek loterije giediSčnih igralcev. Opozarjamo Citatelje, _ da bode žrebanje n e pre -klicno dne 19. junija 1902. — Posamezni dobitki se izplačajo v gotovini z 10% odbitkom.
Vsakdo Ima takošen želodce, ka-koršoega sam hoče, t. j. kakor ga Čuva, Delovanje prebavnih organov se mora redno opazovati ter paziti, da se istih ne loti kaka težka, kronična bolezen. Da se želodec obvaruje ter ohrani zdrav, služi najbolje že 40 let uporabljivi Bosa-balsam iz lekarne B. Fragnerja, e. kr. dvornega zalngatelja v Pragi. Ta balzam se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah.                                                     4
Razgled po svetu.
Državni zbor. — (Dalje) — Pogačnik se je pritoževal radi mačehevskega postopanja s kranjskimi državnimi železnicami, poslanec Basevi radi nedostatkov na južni železnici, katera da je mnogo kriva na nazadovanju Trsta, in je kazal, koliko stori Ogerska za povzdigo Reke. Priporočal je zvišanje subvencije avstrijskemu Llovdu ter povdarjal potrebo, da. se Trst glede morja in kopnega postavi na isto stopinjo z Reko. Govornik se je tudi zavzel za gradnjo plovnega kanala od Donavo do Jadranskega morja ter za lo, da bi se o nagodbi z Ogcrsko istotako skrbelo za Trst, kakor za Reko, Tudi posl, Mu S talka je priporočal hitro podržavljenje privatnih železnic ter je zatrjeval, da je ravno to krivo, da imajo državne železnice deficit, ker je pri nas mešana železniška mreža državnih in privatnih železnic. Govornik se je tudi pritoževal radi zistema-tičnega ponemčevanja uradnikov državnih železnic. Posl. Ryba je zatrjeval, da v podržav-ljenju železnic naša država mnogo zaostaja za Nemčijo v vsakem obziru.
Justični minister, baron Spens Booden, je odgovarjal na interpelacijo glede prepovedi o. Golleoni-ja v Istri. Omenjal je, da je državno pravdnistvo v Rovinju takoj, čim je izvedelo o stvari, uvelo proti propovedniku preiskavo, a da ta preiskava ni potrdila vesti, ki so se širile o njem glede razžalitve laškega kralja. Državno pravdnistvo ni imelo vsled tega ni kakega povoda za nadaljevanje postopanja in tudi la^ka vlada ni zahtevala tega. Politična oblast pa je vsejedno prepovedala o. Colleoniju nadaljevati propovedi radi njegovih nepremišljenih, od njega samega priznanih izvajanj. Tudi je o. Golleonija, ker je laški podanik, izgnala iz države. — Zbornica je razpravljala potem o nujnem predlogu socijalnih demokratov, v kateri vprašujejo isti vlado, da-li je privolila v povišanje vojaških bremen za nabavo topniškega materija ia, koliki bodo troSki za to in kje se najde pokritje, za katero bo imela skrbeti Avstrija ?
Utemeljevaje ta predlog je povdarjal posl. Diszvnski, da te ni nikak obstrukcijski predlog, ampak le demonstracija proti izrednemu obremenjenju ljudstva in proti instituciji delegacije. Finančni minister BObm-Bawerk je izjavil, da zahteve vojne uprave niso mogle nikogar presenetiti, ker se je o potrebi sukcesivne preobrazbe zastarelega vojnega materijala javno razpravljjdo. — Daszvnski je povdarjal na to, da jedro obrambe domovine tiči v domovinski ljubezni ne pa v obo-roženju. Nujnost predloga D. je bila odklonjena. Barbo je govoril o interesih vele-posestva in kmetovalcev, Polesini se je pritoževal radi zanemarjanja kmetijstva v Istri. Poljed. minister je govoril na to o odredbah vlade za povzdigo kmetijstva.
Avstrija !n Ogerska. — Skupne vlade zahtevajo vsega skupaj K 419,6^9.462. Po odbitju dohodkov na carinah ostane še 300,654.957. Od teh mora pokriti Avstrija 66"/40. to je okroglo K 201,254.747, Ogrska pa 33s/40' to je K 99,400.210. Visoko gori v zahtavanjih, nizko doli v plačevanju. To je vedno geslo Ogrske..
i   5 Volitev župana t Volosko - OpatUL
—- NamestniStvo je odbilo rekurz proti občinskim volitvam. Vsled tega bo v sredo seja, v kateri se konstituira novo izvoljeni občinski zastop ter se. voli župana.
Bosna In Hercegovina. — Govori se zopet o definitivnem priklopljenju Bosne in Hercegovine k naši državi. Baje se dogodi to v kratkem. Bosna in Hercegovina pa se združi z Dalmacijo, katerim "deželam se da potem nekaka avtonomija.
Shod volllcov v Dekanih v Istri se bo vršil dne 25, t, m., to je prvo nedeljo po Binkostih, in sicer v prostorih konsum-nega društva.
Št raj k t ijubljant. — Mnogo zidarjev je šlo na delo pod starimi pogoji; Nekaj jih je bilo aretiranih baje radi hujskanja. Gospodarji pravijo, da ne morejo sprejeti za sedaj 10 urnega delavnika, ker pogojena dela so preraCunjena na 11-urno delo, in bi torej trpeli veliko Škodo, ako bi sedaj znižali dnevnik za eno uro.
Francoski predsednik Loubet je na potu v Rusijo. V njegovem spremstvu se nahajajo ministerski predsednik Waldeck-Bousseau, minister zunanjih poslov in minister mornarice. V ponedeljek se snidejo s carjem,
Emetskt nemiri v Italiji. — Iz Rima poročajo, da se kmetski nemiri po Italiji strahovito širijo. Radi nekega vprašanja glede plačila je demonstrovalo v kraju Putignano okoli 5000 kmetov, ki so zažgali nekaj carinskih poslopij ter hoteli tudi udreti v občinsko hišo. Aretirali so mnogo oseb, pa tudi več orožnikov je bilo ranjenih.
Klerikalen ateist. — Soury, prvak francoskih nacionalistov, direktor v Sorbonne, je klerikalec in vendar ateist. Izdal je brošuro, v kateri pravi, da nima nobene vere, dasi je klerikalen ter da v posmrtno življenje ne veruje. Tudi zakramentov neče sprejeti na smrtni postelji ter prosi, naj bi se po njegovi smrti ne lagalo, da se je dal vendarle izpovedati in obhajati, kajti tega ni sposoben storiti, ker se mu zdi zločin. Ako bi se ga hotelo siliti, protestira že danes. Kot katolik hoče umreti sicer, a ne zato, ker veruje, nego le iz spoštovanja in ljubezni za tradicije družine in nar da. Soury je tip francoskega klerikalca; vera mu je le lažnjiv plašC, cerkev le političen program, v resnici pa je frivolen brezverec. Tp'-?u klerikalcev se tudi na Slovenskem ne ait 4xa. Celo klerikalni prvaki so taki Sourvi!
Na Švedskem je nastal te dni v boju za splošno volilno pravico generalni štrajk. Le v Stokholmu štrajka 75.000 delavcev.
Tolstoj ruskemu carju. — Tolstoj je d pred kratkim ruskemu carju pismo, v . katerem mu slika žalostno stanje ruskih kmetov. Tolstoj carja tika ter ga naslovlja »Dragi brati« Spominja ga na čase Aleksandra II., ki je odpravil robstvo. Ali s tem še ni povsem pomagano. Edina mogočnost, pomagati kmetu, je nagla pomoč s prestola. Med vrstami mu da razumeti, da treba Rusiji konstitucijonalne ustave. Dalje svetuje carju, naj država nakupi zemlje, ter jo prepusti kmetom za primerno nizko ceno. Car je pismo pazljivo Cital ter odgovoril Tolstoju, da ga isto zanima, ker obsega mnogo resnic. Novo mesto. —' Cesar je trgu VrSo-vice v okraju Kraljevi Vinogradi na CeSkem dal mestne pmice. Iz trga je postalo mesto. Vršovice so jako star kraj; zgodovinarji jih omenjajo že pred 900 leti. Trg so postale VrSovice še-le pred 18 leti, sedaj pa že mesto. Pred 18 leti so imele 3400 prebivalcev, sedaj pa jih imajo 15,000,
Zarota t PeralJI. — v Teheranu so zasledili veliko tajno revolucijsko zaroto, katera si je postavila za nalogo, zastrupiti vse neljube osebe. Mnogo bogatih ljudij je že žrtev te zarote. V nevarnosti je tudi Sah in princi.
Novejše vesti. — Mont Pelee Se vedno bluje, ali v manjši meri, Za prebivalstvo so pripeljali živila za 20 dnij. — Današnja poročila trd<§, da se pogajanja med Buri in Angleži glede miru brždas razbijejo popolnoma. — Perzijski Sah pride v Benetke jutri ter ostane lam do srede; potem odpotuje v Rim, — K manevrom naše vojne mornarice koncem avgusta t. 1. pride s cesarjem tudi prestolonaslednik,
Fovlandovo svilo od 65 kr. do gld. 3'65
meter na bluzo in obleke; ravno tako Srne, belo in barvano „Ilennebergove svilo0 od 65 kr, do fl, 14*65 meter. Vsakemu franko In carine prost ona dom. Vzorci t obratno poŠto. — Pismena naroČila naj so frankirajo v Švico s 55 vin,
O. Henneberg1, tovarnar svilo
(t)    (izkl, c. in kr. dvorni zalagatelj) v Ourlhu.
V fotografskem ateljeju
lerkica v
Gosposka ulica Št. 7
se sprejme takoj
starega nad 15 let.
Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naSa iskreno ljubljena hčerka, sestra in svast
GIZELA KODERMAC
v torek dne 13. t. m. po kratki in mučni bolezni previdena s^ sv. zakramenti za umirajoče ob 11. uri zjutraj v cvetu mladosti mirno v Gospodu zaspala.
Bogreb predrage ranjke je bil v sredo ob 6. uri popoludne.
Tim potom izrekamo s čutom hvaležnosti v potrtih srcih najiskre-nejšo zahvalo vsem udeležencem žalostnega pogreba, darovalcem nagrobnih vencev ter za vsa izkazana sočustvovanja o tej bridki, nenadomestni izgubi. Ranjko priporočamo v blag spomin in molitev.
V SOV ODN J AH, dne 14. maja 1902.
Rodbina Kodermac.
P. S. To naznanilo velja mesto osmrtnic.
l#**M:#*4************4t*l
Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Gorici.
krojaški mojster in trgovec
Vrtna ulica Stav. 26.
Izdeluje vsakovrstne možke obleke po vsakem kroju ter za vsaki stan. Ima tudi bogato zalogo domaČega Is angležkega sukna vseh vrst za vsak letni čas. Blago Je Iz najboljših tovarcn ter vedno sveže.
Issdelke iz blaga lastne zaloge jamči.
»Okrajna posojilnica v Bovcu
reg. zadruga i neomejeno zavezo"
bode imela dne 25. maja
ob 4. uri pop.
stoj in m m
v gostilni pri „Hitberju". Dnevni red:
1.  Sprememba pravil.
2.  Potrjtaje računa za leto 1901.
3.  Izvolitev načglstva.
4.  Izvolitev nadzorstva.______
5.  Razdelitev tistega dobička,
6.  Privoljenje nagrade naeelstva. V BOVCU, 17. maja 1902.
Načelstvo.
Jolminsb hranilnica in posojilnica"
vabi k
občnemu zboru,
ki bode
v torek: 27. maja 1902
ob 10. uri dop. v lastnem urada v  Tolminu
s sledeSim dnevnim redom:
1.  Nagovor in porodila o letnem računu
za leto 1901.
2.  Kazdelitev čistega dobička in dolo-
čitev obresfcij posojil.
3.  Sprememba pravil.
4.  Slučajnosti.
5.  Volitev načelatva in nadzorstva.
tolminska hranilnica in posojilnica
rtptrovaM zadruga z neomejeno zavezo.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča
pristna bala
In 4rna vina
izvlpevskiti,
furlanskih,
Dostavlja na dom io razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
C«na zaaara«. Portraiaa poitana
UU 1581. y Gorici ustanovljena tvrdka
Blessner,TliSaliGi3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno Crk n» perilo.___________
Čistilna voda  # j» j*
* $ „Reale"
iz vrelcev Mathias, lastnina
Henrika Mattontja v Budimpešti
je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom.
Zaloga za Gorico:
Lekarna G^ B. Pontoni.
¦Sr
1
}*r
i
LIHIMEHT. CftfSICI CGMPOS.
It BlcM»rJ«V» bUm« v Fragl
pripoznano kot izvrstno bol nblažojofo mazilo; za ceno 80h, kron 1*40 in2kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orljr. stekle, nicah z naio zaščitno znamko s .JB1-DB0H« namreC, iz RICIITERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
fticfctcrjeva fekirm „pri zlate« lw»"«««
v PRA6I.                    r*l
EllzabethffasseSt.6.  ' UUJ
Prva c. kr. avstro-ogersfea privil.
T                  Prva c. Kr. avsiro-ogersKa pnvii.
DVARNA BARV ZA PROČELJA larol IronsteincF, fiunaj Hi, taupistmsse 120.
H§>» Odlikovana z zlatimi svetinjami. ~*jf|
Zalagatelj nadvojv. in knežkih posestnih oskrbnigtev, civilnih in vojaških oblastev za zgradbe, železnic, rudokopov in plavžev, zidarskih družeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov, tovarnarjev in posestnikov, — Barvo za pročelja, aa katere ne vplivajo vremena, se raztope v apnu ter se razpo-šljajo suhe v prahu v 40 mlic-nih uzorcih a 16 kr. kilogram m viSje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje.
200 kron darila za dokaze ponarejanja. — Dopisuje se v slovenskem jeziku
Uzorei na p pirju z navodilom zastonj In fraiiko.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
v Gorici
ulica Vetturini št 3.
privil.
civilna, vojaška in uradniška krojačniea M. Poveraja v Gorici
na Travniku it. 8.
Wv
Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam-garn, pifjuet lastink, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca.
Obleke vsake mode od   3 do   9 let K   2*40   in više ,    9   .   15  „   „    8-50 ,  15 dalje  .  . , 15'—      ,
vrhne suknje vsake mode.....» 24'—      .
„         »za čaatito duhovščino   „ 28-—      , hlače ..............•   3"—      «
3 motro 20 cm
črnega ali modrega kamgarna za snažno obleko, primemo za vsakega ženina samo za gld. 4"50.
PoSilja se po povzetju. Kar ne ugaja, se sprejme nazaj.
To blago se prodaja po tako nizki ceni, samo dokler zaloga dopušča.
Dobre ure in po ceni!
s 34elnim  pismenim  jamstvom
razpošilja na zasebnike
prva tovarna ar v Mosta (Brix)
Hanns Konrad,
hm k ter ilate!« — Hosl (ČeSko).
Dobra nra Rena. iz niklja fl. 3-75;
srebrna ura Rem. fl. 5*80; srebrna
verižica fl. 1 -20; budilnik iz niklja
fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate ia srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnib pisem. — Iluatrovan cenik zastonj!
Rimske toplice.
Tržič i Morita I cone).
Stalna toplina 38°—40°. Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdravijo se posebno belezni v nogah, rev-matizem, rakitične in ženske bolezni.
Srečkanje
nepreklicno
19. junija 1902.
Loterija gledaliških igralcev
(glumačev) 1 glavni dobitek po 50.000 K f      <       »       «        5000  »
1      »        *       »        3000  »
2  glavna dobitka »       2000 » 5 dobitkov         »        1000 »
10     >              >          500  »
20     »              >          200  »
60     >              >           100  »
100     *              *            50  »
300     »              »            20  »
3500     »              »             10  r
Srečke po 1 krono
priporočajo:
0. Gentili, V. A. Jonu, Mlchelstftdter & Co.
In A. Pincherle menjalnice v Gorici.
Vsi dobitki se izplačujejo od zalapteljev s 10% odbitkom v gotovem denarja.
Za vsakega nekaj!!!
se dobi v zalogi tvrdke
Gosposka ulica št. 7
prta is edina slovenska trgovina za modno in drugo blago.
Kajbolje, najvežje in najceneje skladišče vsakovrstnega perila, graje za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životnikov (modercev), solnenikov, pilialk, dežnikov, ilusen, spodnjih kril, divnih okraskov za obleke in vseh potrebščin za vezenji*. Priporoeevalno najbolje kupova-li§če za gg. Šivilje in gg. krojače.
Naročila za izdelovanje perila (za gospode) in modercev po vsaki meri in zahtevi se izvršujejo točno.
E. LEBHERZ
tovarna užigralie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice
mm- ApollO
ffi     Sloveči profesorji
#    medicine in zdravniki
*;         ...
m             pnporoeajo
4* 4- zeto&ec
lekarnarja FlCCOli-ja v Ljubljani
dvornega zalagatelja
Nj. svet. papeža
kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja tek,   »
pospeSnje prep&vljanje in odprtje telesa po-   jj
sebno zdravilna za one, ki trpe na zastaratiem   &
zaprtju.                                 *
Tinkturo za želodec razpošilja lekarnar Piccoli   ?i
v  Ljubljani  v skatljicah z  12   steklr-nirami  za   «
K 2-52, z 24 steklenicami za K 480. ?. 30 stekle-   *
nicami za K 7-—-, z 70 steklenicami za K 13-—.   *
(Postni paket pod 5 kg.)                                       ^
Jo v razprodaji v lekarnali v <<oricl, Tol-   »
minu, na   Primorskem, v Trstu.   Istrt  in   *
Dalmaciji a 30 vin. steklenica.                    t     J
Koroški
finski vrelec
najfinejša   planinska   kisla   voda, izkušena  ob  vseh lialiodlh.   po-sebno otroških, ob slabem prenavljanju, ob boleznih
na mehurja in ledvicah.
Zaloga: Ed. Fonzarl v Gorici Via Vetturini, Caserrna
in v vseh trgovinah z mineralnimi vodami.
Seidel & Naumannov
pisalni stroj  „IDEAL"
Vzbuja aenzacUo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. No moCnern tninisterjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.)
Clavno zastopstvo za Avstro - Dgersko:
Dunaj lll.|3. Heumarkt 9.
Iščejo se zastopniki za deželo.
2elezn«to, rediltio ia okrep-CajoCe sredstvo, tvori krv in krep? živce, je okusno in prenavljajoče. Poizve se lahko o tem pri kakem zdravniku.
Glavna zaloga za Gorico:  Mirodiltiica  Anton Jeretič.
&
Dr. Rasa balzam I Pražko hišne mazilo
za> xalod«c
-¦<j Iz lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI ^V-
je splošno, že 30 M znano domač* zdravilo,
katero pospešuje tek, olajSnje prebav«* in lehko odvaja. Pri rednemu vporab^janju ojaenje prebavne organe in drži v pivivem toku. Velika steklen. 1 ald., mala 50 kr. Za naprej poslani znesek gld. 9'28 se pošlje velika steklenica in mala za 75 kr. poštnine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske.
je staro, najprej v Pragi uporabljevano b&no zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje nečistobe  ter ublažujoče deluje   na
vročino ter bolečine. V škatljah po 35 ia 25 kr. S poŠto 6 kr. več. Za naprej poslani znesek gld. t-58 se pošlje */x škatlja ali gld. 1-68 «/, škadja. ali gld. 2-30 "/t škatlja, ali gld. 148 •/, škatlja, post-dne prosto na vse po.«taje Avstro-Ogerske. Vsi deli 2aboja
Glavna zaloga: lekarna B. FRAGHER-ja, c kr. ivmiia zalagatelja „pri firaen Brli" v Pragi, Mala stran 213, na vi§la Sjurntrive ulice.
M
potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. OironcolL^  _____
Dnevna razpošiljanje pa po5tt. —/aloga t taeh lekarnah Avatro^Ogersko. "•(p^fSl