Številka 337. Trst, v petek 8. decembra 1905. Tečaj XXX. Edinost ttatllt p»lffitM«a društva ..EiiMtt" za PriMrskft. v »ajnomti j* moć l Iahaja mkl d&a: Tii«l ob offl afa in praznikih ob 5. on. ob ponedeljkih ob i. nn zintraj. Posaai^ie Ve vllke se prodajajo po 9 novA. (6 stotinki ▼ mnogih to oaearnan v Trstu in okolici. ^Ljubljani, Gorici, Olji. rvranio. Mariboru. Celovcu. Idriji. St. Petru. Seiani, Nabrežini. Novemmestn itd. Oglase in naroehe sprejema cmrava lista „Edinoat", ailea r.ioririo Galattl it. 18. — Uradne are aa ad S. pmp. da 7. zTeeer. — Cene oariaaom 16 at- na Trato petit; poslanica, o- nrtnice. javne zahvale in domaći ofiaai po do*oHK TELEFON itev. ll&t. - S ar odaIaa laala ga vse leto 3i K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaroćbe brea dopoalane naročnine se oprava ne ozira yBi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo liata.|NefrankoTana plana se ne sprejemajo in rokoplcl ae ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lis' a UREDNIŠTVO: ml. Otorgle Galattl 18. OJarodai dom.) ladajatalj in odgovorni uradnik ŠTEFAN GODINA. Lasm k kaoaorcij liata „Edinoat". — Natianila tlakama konaorci a Tata „Edinoat" v Trata, ulica Giorgio Oalatti ftt. si. Peftno-hraatlatčal račun it. 841.852. Gradimo si lastna ognjišča! Slovenskim občinam t blagohoten preudarek. I. S o' enak m cbčnerjem ki čem ob začetku svojega anka z be§eiami hrvatskega pesnika Muka IJ gotici: l)a v nas drugače bude, nastojte To zavisi od vas; č-edo prima < Ki vas £k:a pravac, a De dvojte, l>a rieć majke jaki korien ima ! < »grlite dakle. -U) je va»e, Na Života pat, -to Bog vam poda ! Da budete jasne zviezde na-e. i najljepša dika na-eg roda! Slovenske občine ! ve ste slovenskemu narodu Lvetle predhodne«; a vašim src?m diha ve§ nti* aarod. Vi ste matere elovea-ekega naroda. Kakršne to matere, tak je tadi aarod : odrodjene — odrod rodijo ; od č.lih pa se poraja čil i a ž ira v z rjd. Slovenske občne ! V vaš h r Aah počiva rešitev «lo venskega naroda ! Sveta je vaša naloga da v srca svojih občinarjev ugajate ljubav, Zrtst.bo in požitvovaiaoat nasproti domovini! Slovence občine morajo raz?ija A i a krepiti v a v« ji dee , — in to so občinarji — čut-- t?a dom iju ja ! Slovenske občine brez radi-Kaiao narodn h Župsniv in Bveto?alc«v fo ^rede brez p*a:ir,a in njim veljajo svetopi-s;mk h c bčinab, ker to so jedine nase samo« spravno avtoritativne oblasti ! Temno je ob corje slovensko in proti volji ukraja se nam :z cči bolestna solze, ko danea gledamo u so Jo ntš'ga naroda i a trpko plačo ea vso neg: vo eve-t bi in udaco t. V našo slo-vensto domovino sa zavlačuje silovta Dem-s$ na, ki okuiuje krasni nad jec k vedno •Oi . Z juga vdarjaio Italijani in nam hočejo odtuj ti siajo A dri jo, po kateri še nekdo drog z icuje in brusi svoje lisičja zobe. Ol vseh stran naa pi i tisk a eovražsik, ki čaka *amo na naš > jr«jast, da zgradi svojo ve.ičiao ni d naum lazvaiinami ! V tem trenotKu iščimo moči v nas samih! P. menjalo bi morje prelivati, s ko bi h teli dokazovati, da slovanske občine naj-lagi e delu ejo na našo samobrambo. Milimo lahto ca dvoje : na občno volilno pravico, j>o kateri bomo prerojeni in krščeni k novemu živi enju in na ureditev našega društvenega življenja! Naša društva naj b do niše trJn ave, njih členi aaši br* mbovc;, eok l ika bradlja in poučna kn -ga pa bodita nzie orožje ! Tako oboroženi du«evao in telesno te moremo postaviti v bran veaktmu pojeditej io vsakemu narodn, veem nakanam ic prevaram oi štreni ca šib protivnikov ! M -»lim j namreč, da bi bila sveta dolžnost - ovensKih cbč d, da bi začele velečaetno aicijo sa splošno volilno pravico. Slovenske občine po vseh eloveaskih pokrajinah naj sVl cujejo svoje občinarje na maiifet.cje, a glasnim prct^.tim v stvari volilnega gibanja. S.ovenske občina naj svojim občinarjem pojasnijo tažnoit volilnega gibanja i a vae slovent kj občine naj pošljejo pet cije na državni zbor ca splošno in enako volilno pravico. 81ovenske občioe naj nastopijo ea vo'ilno rtfur.no istotako složno in kompektno kakor s) nastopale ca slov. vseučilišče ! Naj jih vede o tem prepričaaje, da bodo čim dosežemo enkrat obča? volilno pravico, res možje po vo'ji naroda prihajali v državno zbornico in na ministarskih stolfii bodo 33-deli pravičnejši možje, nego dane?. Ia potem bo še le polao nyde, da dosežemo najsvetejši postulat slovenskega naroda: svoje vseučilišče! Sloveniki župzni in občine : v bran sa sveta prava naše domov ne ! Vlida se je aicer res v principu izrekla sa splošno volilno pravico. Ali gleds pravih namenov vlade tudi sedaj nismo ša prav na čistem in tudi sicer ss oglaš? toli so nasprot stev, da se je v resnici bat:t> da sosebno mi Slovenci dobimo mesto cažsljenega izdelka le nečist in škodljiv., surogft, ako ne bomo budno stali na braniku svojih z ihtav. Zato naj ti aaši vod.lni krrgi vceli v resen pretres v pradaoje. lm naj priđe Hrvatsko nciteljišce t Istri?! Občinsko glavarstvo v Kastvu nam je dospoelal > nastopno spomenico, ki jo je raz-p slalo hrvatskim in slovenskim (bčinam v Iatr, poslatc m v deželnem zboru istrskem, ue teljakim društvom in političnemu društvu : Poznano je dejstvo, koliko naporov je stalo, dokler se ni slednjič cesarska vlada udala, da rasdeli učiteljišče v Kopru, osi roma, da od tam spravi nrvatski in slovenski del istega ter da t&ko končno ea iovolji naj primi ti viejirn pedag(šiim in stcijalnim rasmeram, ki se s&btevajo od si Čaega zavoda in mesta, kjer se isti nahaja. Kakor je že snanor se je cesarska vlada cdločila, da hrvatski del koperskega uč talji-šča prenese v meato Kastav, ter je po r;zoih predpoizvedovanjih pozvala obo n » potom c. kr. okrajnega š .Iskega eveta v Voloskem z dop aom od 31. oktobra t. 1, š^. 372/2, naj gleda, da čim prej preskrbi potrebne pro store ea rečeao u$.teljiš*e. Ie tega je torej rasvidao, da se je cesarska vlada definitivno odločila ea Kastav. Nu, vs'ic temu bi se hotelo e neke atrani pripraviti vlado v to, da bi hrvatsko uč telj š5e namestila kje drugje, in se v Kaetav gr^du. Tako je nedavjio uč teljsko društ/o »Prosvjeti« v Pacinu sklenilo resoluc'jo, s katero je poeivalo cesarsko vlado, da hrvat* sko učiteljišče namesti v Pasinu, ali v kata-rsm drngem primernem mestu, a nikakor ae v Kastvu. Morda je ta občina že dobila od »Prcavjetec posiv, da se isjavi sa njeno leso-lucijo. Mnenje podpisanega je, da Pasin ni primerno meeto, da se v njem namesti učiteljišče, in to is rasloga, ker je itak že poln šol, profesorjev in dijakov, najbolj pa is razloga, ker se že sedaj v njem teiko občoti draginja vzdrževanja in je pričakovati, da bo ta draginja občutno rastla od leta do leta. A vedeti treba, da se učiteljski gojenci rekru-tirajo največ ie e:romašnejih slojev naroda in bi mogla ravno draginja vsdrževanja pogubno delovati sanje. Za kako drugo primemo meato v Istri, kjer bi namreč mogli nameatiti učiteljišče, ! podpisano res ne ve, a trdno uverjeno je, da med vsemi mesti v Idr. je nsjprikladneje sa učiteljišče mesto Kastav : obzirom na ugodne komunikacije ia cbz rom na to, da bodo v Kaetvu učiteljski gojenci v zdravim kraju in da bodo dobivali razmerno dovolj cano vzdrževanje, da ee bodo v njem težko odteiali nadzorstvu svojega cčiteljekega OBobja; da ee bodo mogli v njem vsgajati in učiti kakor treba ; da v njem in v bbžaji okol ci najdejo vse pogoje, da sa vzgoje socijalno in kulturno, da bodo mogli kasneje, kostipijomed naše ljudstvo, s vspehom viš ti vzvišeno po slanstvo svoje. Podpisani ee udaja nadi, da bo tudi to občinsko poglavarstvo na podlagi navedenega in v interesu ne šega bodočega učiteljskega naraščaja priznavalo Kastvu prednost pred drugimi mesti v litri v to, da se v njem namesti hrvatsko učitelj šSe, ter da ee na eveniuelni pusiv učiteljskega društva »Prosvjeta« isvoli iejaviti v tem smislu. Končno opaža podpisano, da obžaluje, ako kdor si bodi, bree nikakih pravih razlogov, iz neke fiksne ideje dela proti came-ščenjo hrvatskega učiteljišča v Kastvu, kateremu se Kastav ne odreče drage volje. Kastvu b* priznava zasluga z* Hrvatstvo v Istri, a Hrvatje v Istri da bi mu ne privo-ičali niti tega malega, kar se mu hoče dati?! Njegovi itšjlaoi sinovi naj eastopajo Hrvatstvo in kulturo po rasa h krajih, ali v njem ... samem naj ne bo nameščenega niti enega is-š )lanega človeka ! ! Kaatav naj plačuje davke pokrajini in državi in naj podpira hrvatake zavode, a njemu Bamemu naj se ne daja ničesar ! Treba biti pravični nasproti vsem, pak tudi nasproti Ka&tvu, ki šteje do 20.000 prebivalcev — Hrvatov. Kdor dela ob tem vprašanju profj Kastvu, ta hoče in želi zmešnjavo med Hrvati Istre. Občinsko glavarstvo. Načelnik : J e 1 u š i d. i . Avstrijska državna zbornica. Dunaj 7. Poslanska zbornica je razpravljala nujni predlog posl. Choca gleda umešavanja minietsrsiega predsednika v ogrske stvari. — Posl. Freel je proteet ral proti odpošiljatvi vojaštva na Češko ter isjavi 1, da ai o revo'uoijonarnem gibanju nobenega sledu. Govornik je bil od predsednika posvan na red, ker j s poeival armado naravnoit na zločinstvo. Potem ko je govoril posl. Duleba, je bila nujnost odklonjena s 102 proti 3 glasovom. Zbornica je potsm raspravljala o nujnem predlogu posl. Steina glede uvedenja personalne unije. Posl. Stsia je ob hud h napadih na socijalne demokrate, na ministerskega predsednika in aa Ogrsko utemeljeval B7oj nujni predlog sa u vedenje personalne unije. Govornik je energično pobijal uvedsnje splošne in enake volilne pravice, ki da je v Avstriji ne evedljiva ter ima le namen, da vrže Nemce ie ebornice, da more dovesti do anarhije in da na noben način ne doseže resultfitiv, kekor se nadeja ministerski predsednik. Zveza b socijalnimi in anarhisti je protimonarbična. Govornik je dejal, da je Avst ija od obstoja nagodbe prinesla nečuvenih žrtev, ter je isjavil, da edina rešitev ee nahaja v samostojnosti obeh dižav, za katsii je personalna ucija edino sredstvo. Govornik bs je konce io izjavil ea odločitev Galicije ii Dalmacije in za ievedbo vse-nemškega programa. Poel. Stein se je nadalje iejavii ea cdružitev nekdanjih nemških dtžsl ia spojitev avstrijskih pokrajin k Nemč.ji. Ministerski predsednik baron GanUch je isjavil, da je pod častjo ministerskega predsednika, da bi o tem iegabil le eno besedo o trditvi predgovorn;kp, da je vlada sveeana s socijalnodemokratlčto stranko, daje sklicala državni zbor na željo socijalnih demokratov na demonstracijski dan, pač pa je n>gova dolžnost, da najodločneje ia najenergičneje protestira prot temu, da se kroco in noaitelja krone vleče v debata na način, kakor Be to v tej zbornici ža ni dogodilo. — Minis erski predsednik je prepričan, da Be iziz9mši ožjih somišljenikov, nihoi ne strinja b predgovor-nikom, gotovo pa ne velika masa avstrijskega prebivalstva, ki ljubi in bo ljubilo dinast;jo, vzlic tikim napadom, kakor se jih mora na žalost v zbornici elišat:. Nazori vlade o volilni r« fjrmi so dovelj znani in vlada j h bo I znala tudi zastopati Kar sa t ča nujnega predloga, cilja iBti na razkosanje monarhije, radi tega piosi minerski predsidnik, naj zbornica olkloni nujni predlog. R zprava je bila nato prekinjena. Prihodnja seja v ponedeljek ob 3. uri popoludne. Kriza na Ogrskem. Dan 19. t. m. bo v cgrski krizi eopet kritičen dan prve vrats. Tega die Bi sto- PODLISTEK. *<> Prokletstvo. 'f '.risati roman Avgusta iaaoa. — Nadaljev* ia dovršil X. B. Tomid. ^ Prevel M. O—6. - i Vrhu etopnjic dvora omiškega je priča-kova a .<* avnega g« sta domačica banica, a p l.iš in da se oddahneš od tež&ega pota. — D i, gospi, je rekel na to Hfvaja v glasnem smehu, jesdil sem čee goro in dol, preko skale in kamena, skosi grm in trn, a malo kje je bilo videti sledi človeške roke, kamoli č oveskemu obraz'i ali strehi! Vse kosti mi pokajo, in ne vem, da-li bi bil prehodil planino, di nisem imel poleg sebe zveste tovariš ce, polne čutarice. Ali sedaj ata me minola skrb in muke, ko me je Ivaniš dal tebi v skrb. Kje bi srečal boijšo srečo! Skoro je pozabil gospod Hrvoja v vase* lem krogu na vsa muke svojega potovanja, in ko je prvi čas njegovega muienja minol ob šali in vaseiju, so možki r»aveli razgovor na resneje državne posle. Gasi so bili tsdaj v ras-oioi jako važni in vsakdo je slutil in občutil, da se pripravljajo vtžae velike stvari. Leto 1390 je bilo za gospoda kralja Tvrdka posebno srečno, srečnejf, nego katero prejšnjih, a sodeči po vsem, bib je nade, da ta sreča še bolj narast?, kajti malokateri vladar onih dob je imel o'o krepki volji toliko smelost1, ob bistri pameti toliko državniške hitrine, kolikor ravno kralj Tvrdko. — Vredno je, je eačel vojvoda b.sin-ski, BedeSi v družbi v veliki dvorani omiškega gradu, da se spomnimo junaškega nam kralja in gospodarja, go^p^da Tvrdia. P.jem na njegovo zdravje. Sreča naj služi njegovi juna&ki sablji in Bog naj blagoslovi delo, na katero sa junaftki kralj pripravlja in na katero se pripravljamo vsi od srca. — Da živi kralj Tvrdko ! s 3 je oJz7a'a vaa družba, trkajoča s Hrvojem. (Prida se). pita naaprct', lice v lice, obe vojujoči in dotlej (bs nasprotni strank: : vlada in veSina paiUmenta, est&vljena iz koaliranih strank. Dne 19. dccemlra se anide zopet ogrsko-hrvatska skupna zbornice. Kakovo bo to »svidenje«?! Najverjetneje ee bo vršilo ob s iDic v.barjih in da se ponovi, kar se - je zgAAo ža dvakrat — v septembru in v oktobru —, da namreč ž« prva seja pouči viado, da dispoz.cije v tej zbornici nasproti seda o i vladi se niso n:č spremenile in da ne obstoj: možnost, da bi ta dva koastitucijo-nelna faatorja skupno delovala 1 Naj verjet* ■eje ,e torej domnevanje, da Fejerverv zopet ie\iefe :c i*pa kraljevi rtskript, s katerim se z jrn ca v novic odgaja. Aii tu je ve'e-kritieno vprašanje, za kako taktiko se odloči več na j ariamenta nasproti taki cdredbi ? uda? Seli bs hotela raciti? Ali pa se ooioč; za odpor tudi proti kraljevemu re-s*r:ptu? Tuli ta eventualnost je v obsegu mcža iti. Ne smemo poet biti namreč, da je b i >e v oktobru — ko je bil parlament že po j.rvi seji odgodjen — stavljen prediog, saj zbornica ne vzame kralje-v e z j reekripta na znanje in naj zoorn ca Cbtane zbrana vzlic vsemu re •kriptu. Tedaj sc*r m dobil večine ta pred log. Vprašanje je sedaj, da-li bb ni od tedaj pomncždo število on h, ki so tudi za tako esra no postopanje? Po včerajšnjih vesteh iz Budimpešte bi bilo sicer sklepati, da si koa-lirase stranke ne upajo prav do skrajnega. »Matvar Hirlaf« jtv'ja namreč, da je ekse kut.vsi cdbor saienil, da bo protestiral preti ever. uslaemu odgoijenju zbornice, ali sicer da s t uda krajevemu dekretu :n se razide mm . — Kaj je narekovalo ta sklep? Boja zen ? Ali pa r,oče koal cija š ed t. sedaj svoje moč. m se pripraviti ca glavni udarec —naj volitvah?! Kat F*jerva»yju ne bo preostaja.o druzega, nego da se odloči za ta okrajni I koras ! Ali pa imajo raorda vendar le kaj' podlage gjv;r c«, ki se trdovratno širijo zad-»je dn: : da je namreč pobotan e med krono' in Kofcl.eijo bliže, nego bj sploh misli in da k al:cija ve, da bo imela ssero prs!a z drag m po-redovalei ?! V tem slučaju bi seveda rea ne ime. smisli sktajai boj proti Fs ervaiy u. Germanizovanje potom cerkve. »P*htK< pse: » V sm s u žalje s'oven-9K h ž'jpijant.v je vtčina župnikov v sloven-as:b občinah na K rošsem vod la matrike na sloveossem jezike. Sedaj pa je crdinarijat kršie šk'fie v uradnem svojem glasilu strogo prepovedal rabo slovenskega jezika ter je odredil, d a se morajo matrike tudi v čisto slovenskih krajih voditi izključno v nemškem jeziku. Ta odredba ima csiati v veljavi toliko časa, dokler se viada n^ izreče o t« m. Ta poskus, da b: t st: č.n samovolje ordinarijata pokrili s e a k j morda pričakovano odredbo vlade, kaže o nekaki moralni i n d i 8 p o e i- ' c i j i, ki bi je se smeli pričakovati na takih me;t b. Ord:nar jot ve tako dobro kakor v-asdo drugi, da \la-Ja niti ne m n misliti na aako jezikovno nasilno nartdoo, s katero bi zaukazala, da se imajo mttrike voditi le v cei Ifcem jesiku. O/d narijat je torej — rte m j i« taztičn b razlogov — podtaknil vladi neki namen, ki ga ta p slednja nima, da bi na vlado zvrnil »asilao naredbo, k i jo je ordinarijat izdal iz lastne inicijative. To je razvida) tudi i c odgovora vladnega zastopnika na tozadevno nterpelecijo posl. Dr«yhorsta v de-že nem zboru k »roškem. Deželni piedsedaik je namreč odgovord takole : Gospodje pravijo, a ss vp.au e v sloveassem jeziku in da s« krstna in rodbinska imena samovoljno sprem njajo. Na to mi je reči to le : Znan j« samo en slučaj nekrrektnega »knjiženje. Aeo bi se taki slučaji množili, ekrbel bom, da se zau*tavijo. Ako b. vlada smatra a slovenske uknjižbe kakor nekorektna, potem bi ne moglo iti zajedenjedini slučaj, ampak za veliko število slučajev, ker so doslej skoro vsi sloven ski duhovniki vodili matrik« v slovenskem jezik u.« Is tega odgovora vladaega zastopnika je razvidno, da si celovški ordinarijat včasih dovoijuje izjeme proti pravilu : Nihil innove-tur! Će gre za kako reviadikacijo starih e ovaaakih pravic, tedaj nam stopajo nasproti s ti t m: »Sč novotarij !« V nasprotnem slučaju pa, kadar hočejo Siovencam odšftip-niti kaj, ker je bilo v veljavi do daaatajaga dae, pa ne velja navedeno pravilo, marveč uvajajo cerkvene oblasti — novotarije! A V konkretnem slučaju je bil celovški ordinari- j jat tako — recimo — nemeški, da je hotel j odij svojega lastnega čina zvaliti na druge. Vsemu temu, ad maicrem Oermaniae gloriam prakt;ciranemu postopanja ee ne bomo ču- ( dili, čim ee spominjamo »M rovega« članka o postopanju nemikih katolikov — in k tem > prištevamo tudi celovškega škofa dra. Eahna ' — na »vseavstrijskem« katoliškem Bhodu na Dunaju. Nemška duhovščina — niža in viša — poetaja vedno bolj nemška ; zato sme narod slovenski zahtevati od svoje duhovščine, naj postaja bolj in bolj slovenska ! In j to sme zahtevati s tem večo pravico, ker so nemški duhovniki sinovi narodno nasičenega,1 slovenski duhovniki pa — v narodnem po-1 gledu lačnega naroda. Volilna reforma in naše Primorje. j Lat »Die Zeit« poroča, da je prišel na Dunaj cesarski namestnik ca Primorje, princ Hohenlohe in da je konferiral z ministerskim predsednikom in e ministrom za notranje stvari. Poročal je o volilni refbrmi, katere □ vedenje da bo provzrrčalo velike težave izltsii v primorskih pokrajinah. Mi pridodajemo k trj vesti : gotovo bnd-> velike, ako ne nepremagljive ttžave, ako se bo hotelo splošno in enako volilno pravico uvesti tako, da bo imela manjš na prib valetva večino mandatov. SIcer pa stvar ne bo tako težka. Dogodki v Rusiji. Vprašuje o splošni volilni pravici;. Pfetrcgrajska brzojavna agentura p roČa, da je ruska vlada odobrila načrt, da bs uvede splošna vol lna pravica. Rok za sklicanje državne dame. Petrcgrajski list »Rus« je izvedel, da bo državna duma sklicana najpozneje dne 28.' januvarja 1906. Komanike vlade. Ie Potrcgrada javljajo preko Eydtkubze[ a Neki komunike, priobčen od v'ade povdarja, da je vlada trdno sklenila, da izvede reforme: . c bljubljena dne 30. oktobra. Ni moža) pa z enim mahom p« učiti prebiva stvo in upravo na nove racmere, ki jih je ustvaril cmanjeni manit' at. Dokler ss rtfirme izvedejp iako- : n tim potem, morajo citati v muči »-tari ta-koni, v kolikor niso nadomeščeni po p^ovieo-ričn h odredbah. Sedaj bo načrti takiii dolo-čeb o t s lovni svobodi in družabnem, pravu ( že izgotovijen . Posvetovanja o ref jrmi držav nega sveti in razširjanje volilne pravce se bližajo zhklu^ku in volitve za državno dumo ( fee pespešijo. Istočasno se js tače'o izdelovati, odredbe preti nemirom, ki škodijo javni varnosti. Drobne politične vesti. Bolgarsko vseučilišče. Na vseučilišču v Sofiji je v tekočem letu 916 slušateljev (med t.-mi 111 slušitelj c). V tem seaestru 6e je vp salo 342 absolvva&ih ma turantov. Kazmerno nijveč je jurieto-v, nam-; r.č 444 (m«d t«m 4 jur stinje). Japonski vojskovodje odlikovani, Iz Tokija poročajo, aa je m -kado povzdignil v knežji stan maršala Ojcmo in Jamagat) t9r markira Tto; Togo bo imenovan grofom. Ojama bo imel slovesen v k o d v Toki jo dne 15. januvarja. Domače vesti. Slovenskim trgovcem z je- 1 stviiiami 11a znanje! V znani aferi radi prisilnega iztirjevanja prispevkov i za konsorcij se je predstavila včeraj deputacija slov. trgovcev v Trstu gosp. dvornemu svetniku grofu Schaffgotschu na tukajšnjem namestnintvu ter mu izročila analogno pritožbo, v kateri je kronologirno nacrtan ves razvoj te afere in se zahteva: 1) da namestni-, stvo nemudoma ustavi uvedene ekseku- ( cije mestnega magistrata proti tistim slovenskim trguvcem, ki niso hoteli vsprejeti italijanskih pobotnic, in 2)' da ukrene potrebno, da se v konsorcij u uvede dvojezično u radova n j e. Deputacija je gospodu grofu se ustmeno pojasnila položaj in vse kričeče razmere, ki vladajo v tem konsor- oiju, na kar je gosp. grof izjavil, d a glede 2. točke ne more še ničesar obljubiti, dokler se ne informira, a glede prve točke je rekel, da nemudoma ukrene potrebno, da se ustavijo vse že uvedene eksekucije proti dotičnim slovenskim trgovcem in da zabrani magistratu vsako eksuku-tivno postopanje do definitivne rešitve gori omenjene pritožbe.. Prvi korak opravičenega odpora je torej storjen in z vspehom. Naši trgovci vidijo, da jim je pozicija trdna in da se jim za sedaj ni ničesar bati. Tudi gospodje v konzorciju niso* vsemogočni in tudi njihovi samovolji so potegnjene meje in smo nverjeni, da1 se končno vendar najde sredstvo, ki to samovoljo ukloni. Vspeh, ki ga je dosegla deputacija bodi našim trgovcem v vspodbujo, da bodo odslej v konsorcijn se energičneje zastopali svoje pravice in • branili pravo svojega jezika !! Glave po koncu ! In vedno imejmo na misli staro resnico, da je vsikdar najbolj proganjani tisti, ki — se boji ! TraenoTanje v finančni stroki. Računski revident Anton F a i d u 11 i v Tratu je imenovan račusskim evetova'cam v cb segu finančnega ravnateljstva v T ratu. Italijani » Trstu. Neka gospa, ki je v letošnjem letu potovala po Italiji nam piše : Poto7ak> sem po raenih italijanskih roestib in povB®di sem okušala Zvedeti, kako laško lju-l&tvo misli o naši državi in še-poeebe o Trsttf- Da sem le omenila Trst, bili so bi po feaoeu ti Binovi !«p*, a vendari tužne Italije- Trst j-> nts: po mi eatrjevali na i raenih krajih.. Jo ko asm se jim pošteno i zasmejala, s> se aaSeii izgovarjati češ, daae? je Tr.-fc še pod Avstrijo, a po ^mrti starega (mislili so c-esairti)) ga takoj osvojimo! Ni jiin šlo v glavo,, da sem jas |jrava Tižačanka. in vendar ne Italijanka, za kakoršno so me-heteli napraviti. Ko 6eao jim povedala, da ssm Slovenka^ in ki> sem jim sa dostavila, da tržauzi S^ovenei nikdar ne privole v to, da bi Trst pr šel pod Ifcal jo, so kar etrmeiiV . Oni niso niti sanjaii nizdar, da je v Trstu* in po njega okuliai t diko Sioveneav in to Še — probajenih, Slovencev ! Nekemu po-atajsnačelniku, ki mi je trdi!, da je Trst že crel za. I'taJijo^ a da treba čakati smili »starega«., Eem ragoila ; »Ali vas ni sraaa, bati Be »cega Btarega človeka ? ! Ako ste junaki, kar vsdigntte ee in pojdite si |.o- — Trst«. 3Hla tfean prava nagajivka in, biLa bi cagajala šj vtž, da me ni moj soprog ladr-ževa), ker je bil, da bi megla skupili kaj neprijetnega. 2hlela sem tudi prepričati s«, so-li delavci ki pjiaajajo ie Italije v Trst in ki, potim, ko so sa tukbj najedli do dobrega, zabavljajo čee nag Siovenca, princa i ža odi dcaia sovraštvo do vEeg-, kar je slovensko, aii pa dobivajo ie le v Trstu pravo | dsesuro ? Id uverila sem se, da je sovraštvo proti ' naši državi ukoreninjeno v srce slehernega odličnega Laba, a sovraštvo proti nam Slovencem da se vceplja laškim privandrancem še-le tikaj. • Ucsn ci na ljubo moram pa povedati, da sem nalttela tudi na enega odličnega Italijana, ki je prhnai, da se pri nas i.vi mnogo boljče, nego v Ital ji in pa, da je revnejše ljudstvo v deželah, ki jih je do leta 1866. imela AvBtrija, bolj pametno, nego pa s!ti velikaši. Med tem ljudstvom sem češče naletela na take, ki si šs danes žele eopetae avetrij- ( ske vlade, ker, tako pravjo, pod Avs.rijo , se je živelo bolje, nego pa pod sedanjimi f gospodarji. j Škof dr. nadškof v Gorici t. »Fioeoloc poroča e Danaja, da se satrjuje ] v tamošnjih dobro obveščenih krogih, da je ^ imenovanje dr. Nagla nadškofom goriškim j gotova stvar. Škof dr. Flapp da oBtane v ( Poreču. Za Tret da bo imenovan nov škof, o čegar imenu da kroži mnogo glasov, ki pa nimajo ca sedaj as resne podlage. Poštni nabiralnik, ali: najnovejga »afera« ! Redi poštnega nabiralnika o katerem smo cadnjič pisili, emo prejeli eopet več pritožb. PoŠtaa uprava je dala nabiralnik, ki je bil prej na eačasni namestaištveni , hiši, preložiti v ulico Caserma, na ogel »1. j Valdirivo. Sedaj pa se tožjo trgovci iinlca Malega mlina, češ, da jim s tam premešča' nim nabiralnikom ni nič pomagano, ker jim je tudi ta od rok. Oni iz okoiioe oerkve sv. Aotona novega pa zabavljajo, ker bo jim vzeli ta nabiralnik, ki je bil todko let na stari poštni hiši (sedanjem policijokem poslopju) a so ga sedaj premestili provieorično na vladno hišo. Ti zadnji eahftevajo »*voj« nabiralnik, ki naj bi bil na starem prostoru, to je : na redarstveni palači. Mi smo s temf da smo objavili javno mnenje, cziroztta potrebe in želje ljudstva storili svojo dollaost, in želimo, da bi bil& a tem ta »afera* rešena za naB. Ker poštno vedstvo lahko vstreže enim in dragim 8 tem. da postavi oba omecj^na nabiralnika na njiji? prejšnja mesta (:n tb brez posebnih stroškov) in ker je na trgu pred vojsšn co že preskrbljeno a dvema na-* biralnikoma, upamo, da se ta »afera« reši povoljno tudi za interesirane strani. Jfor »lovenaki list. V Ljubljani je dne* £>'. t. m. izšla 1. številka novega slovenskega listi : »Občinska- Uprava«, poučni stanovski list županom, obenskim tajnikom, občinskim svetovalcem in drugim javnim organom. Novi litt bo izhajal veakega I-l- in liši dne- meseca ter stane ereloletno 8 kron, polletno pa 4 krone. Odgovorni urednik mu je- ljubljanski odvetnik dr. Vladimir R a v n i h a r. Stari' u tisi' — novo pričakovanje. Ko se je pred leti'igralo v Barkovljah prvi-| krat7 tedaj toliko p*iljobijeno, in veleti tega j tudi' tolikokrat ponovno predstavljeno- na-; rodno* igro »R-o o v n j a č i«« ter b< tem, j četadi aeveif^; položilo- temelj m pooneje | prizadevanje v rnzvitkui slovenske' dramatike 'v Trstu; katere vidni znak je četrto teto j obstoječe » Dramatično i>iištvo v-' Trstu*« —, I tedaj je- za zvenet t v marsikom globijii n venešeno trepetajo5ii utiB> povzro5«n po iiv-' ljenju, domačem^ ia> soroinem, fei bo rtz-; vijal na odru pred.oČmbgledalcev: povzročen i po prizadevanju' tadanjih diletaatov in njih ' vodij v isvrševanj'ii ta težke a. hvaležte in koristne oaloge, povzrooaa p> pojmovanju^ ia priznanju. pričujoJega občinstva. Sk* bo vei so tedaj aaželeli ae enkratno in zopet še enkratno predstavljanje ta priljubljena igse. Izpolnjena je bila želja*., »Rokovnjači« bo bdi predstavljeni v Trstu dvakrat, trikrat štirikrat itd^ In igralo jih* bo »Dramatiko društvo čea dve nedelji (dne 1j7. t. m.) zopet. A merL tem je spisal g. Fran Gov6isar, kije dramatiziral Jurčič- Kersnikov roinan *8o-:kovnja^i«, izyirno narodno igro, ki. Bloni na predhiBtorijo k imenovani igri. Tako je postala naredna igra »L e g i j o n. a r j U- V »Rokovnjačila c gledamo lian deta rokovnjača, njegovo dojanje jj nehiuja kikur takega, i njegovo mučno življenje in trag\čno Biairt. VT »liegijonasjib« p^. je pokarano njegovo življenje, preano je pofctii rokovaj&č, odnosno se nam odkrije cataneao, zakaj je postal rokovnjač, kar je v ^Rokovajačih«. le omenjeno. izdajals^vo Brojača, katero je strmoglavilo NandeSa na strma pt»ti, in khtero slednjo, četudi, sum ža unioeu, maščuje krvavo nad izdajalcem, to izdajalstvo s svoirai predpogoji in neposrednimi posledicami je zapopadeno v »I^egijonarjih«, predigri k »Rokovnjačem«. Iz tsga razloga je tudi a Dramatično društvo v Trstu« tako ure lilo, da priredi prihodnjo nedeljo dne 10. t. m_ »Legijonarje« in drugo nedeljo dne 17. t. m. pa >Rjkovnjače<. Stari utisi izz* prve :n naslednjih predstav »Rokovnjaoev«, naravno da porajajo pričakovanje do obataoe igre, oiacsao do obeh popolnujočih se predstav, 10. in 17. t^ m., in to ta krat tim več, ker bo gostoval priznani komik Ijubljats :ega gledišča gosp. Anton Verovšek, č g»r predstavljanje »J e ž ac v »Lfgijouarjib«, (ki je b.l uaiašč za njega spisaL), je direktno tipično. Ponav ljamo torej le: V nedeljo 10. t. m.. — »Legijonarji«. Prizivna komisija za osebno doho-darino. Dne 6. t. w. je bilo otvorjenj 8. glavno zasedanje prizivne komisije za osebLO | dohodariLo za Istro. -Jadranska banka v Trsta. Včerajšnji aradni list prinaša upis »Jadranske banke« v tukajšnji trgovinski register za druž1 ene firme. S tem je banka definitivno stopila v življenje. Banka posluje pa, kakor smo svojedobno javili, že od 13. novembra t. 1. Umrljivost t Trsta. O i nadelje 26. Inov. do sobote 2. t. m. je umrlo ol moških in 41 žsuaktfa skupno 92 oseb, nasproti 94 v istem tednu minolega leta, Popreč?* uatrljivcfit v tem tednu je »našala 24 5 pro Mili'. I Vojna ladij« »Elizabete je po skoraj j dvfletai m s ji včeraj ob 9. in pol uri pred j (X luda* pr p'ula v Pulo. Potre« na Dolenjskem. Dae 4. t. m. f krcg 2 OH jnp. je bil tam čutiti lahak pod-z m-ki puaek, tdru'en z bobnejem. ^mer j-.je vrb .-i-^e erovzbod. Sunek je trajal kake 3 vselile in gi je bilo občutiti le na pose h vilcbokoležeČih krajih. i Še enkrat se vrne »Brat Martin« v Nofomesto in e:esr na spKšco žsljo dne s. t. m. ob zdatao znižanih cenah. Začetek ob 7. uri zrt^er. C.eti dohoiek je namenjen dijaški . uhinji in družbi sv. Cirila in Me-tedijf. Tudi to pot je piičakovati obile j ude eibe. ____i Koledar In vreme. Danes: Čisto spočetje Marne device; Mojslav; Tola. — Jutri: Peter Fo-rezi . -»poznavalec ; Salvialav; Savica, — Temperatur* včeraj: ob * uri popoludne -f- 10-5° Celaius. — Vreme včeraj : lepo. j Društvene vesti in zabave. ' Miklavžev Tečer pri sv Iranu Opo-zar amo če enkrat na »Miklavžev večer« v k : žjLške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo d a n e e cb 4. ia pil uri v »N:r dnem domu« pri bv. Ivanu. Na v*p; r<ž d j e igrs »T i> tički«, ki bo vzbujaš pmtba m veselosti tako, da te bo niEon.ur žal, če pride. Miklavž obeta iudif de prič**' p no daril. Vstopnina 40 stot. seieži 20 ^t Otroci ne plačajo nič. „Slovansko pevsko ilroštvo" v Trstu. vabi uljudno slav. občinstvo _ na - Miklavžev večer katert-gm prirali danes dne 8. decembra v „Sokolovi dvorani '. Začetek točno oh 8. uri zvečer. Kui-.re-l ; Petje, kotna
  • Narodnem domu«. Ve«"srat je že slovaaski svetnik obiskal tržaške Slovenca, ali novo naredno ognjsče v cfcšem mestu ga ni se videio med svojimi eicovi. Daces torej v prvič ga sprejm rco v n - pa a^i d da bo sprejem toliko a j«j lejš , prid te slovenski rodcljubi v velikem šte-vi , 93j vam ds bo žal, ker niše »Slovansko p* -k diu-Itvc« je pr sestav jat.ju razporeda up stevalo vse in veak ntide gotovo zabavo. S en-ke matere, pripeljite \eo vašo d«co, tc=r sv. Miklavž nam ;e ragotovil. da botio etf. biskovalci vsi obdaroven:. Zi ntstop <1* ajo ve ibe priprave, n goveri ie, di p, e s*i v Hjremstvu n š evi a h ang;eiičkov in LudiČkov. B tko ee serpeatinami bodo nadzore vali pot>ehn: jaj.onski cficirji, ki j h :e b.ttrovt lil poslati sam m kado, da ee uve-r:n-.» tudi mi 81oveoci o n j bovi vojaški vr: a. M. a i i m gospodom i n go?piesm ni tre ■ a morgo pr peročati današnjo zabavo, ktr d j v* lj ;e, da rečemo, da ho po veselici sledila pitana eabava. Mnogo d.rov fUD že d« '' il , a mnogo jih še pričakujemo : vratar »Narodnega doma« j:h vsprejema do 7. ure z' t čer. Torej hitro :n »na svidenje« kliČa \em »v. Miklavž. Novo društvo. C. kr. nam^stništvo je vrelo na znanje pravila novega društ.a: »Društvo za polepšaoje m e^ta i čuvanje miestne čiet u Omišlju«. (Po). < kraj Krt) Brzojavne vesti. Avdijenea. DUNAJ 7. Na splošnih ardijencah pri c«s*ru ie bil v j prejel tudi tržaški namestnik princ H vhenlo^ e. Gfiki kralj na Dunaja. DUNA J 7. GršKi kralj je danes obiskal ministra vnasj.h stvari gr^fa Goluchcw-rkega Franeozka zborniea. PARIZ 7. Na proračunski debati je ino« razpravlja a o pogjd'ah z žjleeni-šk mi dr u i am . kandidatura Mllleraada. PARIZ 7. ^ocijalistična cveta v Nantu e z veliko veČino odkloa la kandidaturo M ileraada ra prihodnje parlamentarna lolitvf. Ločitev eerkve od driave na Fra noskom. PAkIZ 7. Po uradno konstatiranih številkah je senat zakonski načrt o ločitvi cerkve o i država vaprajel v vaaj celoti s 179 proti 103 glasom. Osem senatorjev^ med temi štirje radikalci, so ee glasovanja vzdržali. Prebivalstva ▼ Berolinn. BEROLIN 7. Po ljudskem štetju od 1. dceembra ima Berolin 2,033.900 prebivalcev. Angleška mlnlsterska kriza LONDON 7. Campbell Bannermann ja včerej vsprejel več oseb, med tami Bryce-ja( lorde Tw jedmcutha, Moriev - a~t Harberta Gladstone in druge liberalne voditelje. Si sati ja ofioijoBna glasove, da se ae-stavljenje kabineta vrši normalno brez težav. Rasna raadelitva glavaih listnic, ja eaMBti 60 ( manjih uradov. Vojni materijal za Špansko. MADfilD 7. Proračunski odsek je odo bril izredni kredit dveh milijonov peret za . nabavo vojnega materijala v tu- in inozem-j g 11 u, -zlasti 200 topov. Zahvalna služba božja t Kristijani ji. KRISTIJANIJA 7. Danes se je v vseh cerkvah Krist janije viš'a zahvalna s'užba božja zi srečni izid kraljeve volitve. + Upravitelj Seedorf. KOD AN J 7. Upravitelj vojafga mi n sterstva Seedcrf je v mmoli noči umrl. Dogodki na Ruskem. BEROLIN 7. Neko poročilo »Rusa« dospelo semkaj iz Petrcgrada preko Eydt-kuhneca pravi : Inženirja Sokova in nekc-liko zeli ž nizkih uradnikov je radi zadnjega štrajba poveljnik trdnjava Kuška v Zakaj [iji prs avil pr.d vojno Bodišče ter so bili cbaojeni na smrt. O tem je na;prej zvedel predsednik odbora v Samari in sporočil to centralnemu želeraškemu vodstvu v Mrs^i, e iejavo, da izbruhne takoj generalni štrajk, ako ee obsodba izvrši. BEROLIN 7. Brzojavka »Petrograjske brzojavni sgenturc«, dc spela preko Eydt-kuhnena poroča : V Moskvi so del arefova-n h pesmih in brzojavnih uradnikov izpustili na s:cb:do. Monarhična stranka odpcšlje v imenu č sto luškega, pravoslavnega prebivalstva deputacijo k carju, ki mu alcveano :z javi, naj s3 utrdi samovladje. BEROLIN 7. Brzojavka dospela iz Pe-trograria p:ako Evdtkuhneca poroča : Po ltžaj v Petrogradu je nespreirerjen. Štrajku jod: p s ni in brzojavni uradniki vstrajajo pri tem, da hočejo doseči odstop min stra Dur novo. Urednifci dobivajo mnoge številne izkaze simpatij in mnogo daril. Zveza diživnih uradnikov se je v neki resoluciji tudi :"z-rekla za ttžaje poštnih in .brzojavn h uradni kov. Mat že 83 dokazi, da d?la monarhi-! stična stranka e vsemi silami, da prepreči I konstitucijo. BEROLIN 7. Iz M sk\e je p tem odi-šla brzojavka na grefa \V.t.teja, na min'stra ia premet, na vojnega ministra in na generalni šieb ter na vse ž*!ezn ce s pezivom, naj se obsodba preklife. Min st?r za promet je nato obvestil železaice, da e zvršitev obsodbe začasno cdgodjene. s Petrcgrajska brzo j javna agenture« oprži k t«Tnu. da ni bilo o ' obsodbi n česar m&no u\ Wit « ju ni vojnemu ministru. Poslednji je takoj, ko je zvedel o po- i rcčilu, pos al uka: v Kušso, Ašabad in Tašaecd. nsj odgodijo zvrš tev obsodbe, ako je ista sploh bila urečenp. Dj ti urad-1 nega poročila, utegne b ti posledica brzojavni j štrajk. PETROGRAD 7. (Petr gr. brz agent.) Ned gubernjo LivUnisko je proglešeno vojno stanje. PETROGRAD 7. (Pft o^r. br«. agent.) | Pt slaniiki svetovalec in kan ornik krupeoski ;e inunovan izrednim odposlincem v Kri-stijaniji. Čien državnega sveta ~eneral Pantelejev je imenovan generalnim adjn-9 a n tom. General Saharov umorjen. LONDON 7. »Dailv Telegraph« poroča is Petrograda o i 5. t. m.: Bivšega vojnega ministra Siharova ja pcpoludae v Saratovu ustrelila neka ženska, ki ae je prijavila v hiši tamošnjega guvernerja ia hotela govoriti k generalom. Ko ja isti prišel, je trikrat nanj ustrelila. BEROLIN 7. Brzojavka >Petrogr. brr. agentura« ia Saratova, doapela iz Eydkuh-aena poroča : Žena, ki ja ▼ stanovanju tukajšnjega guvernerja uetrelila bivšega vojnega ministra Saharova, ja bila aretovaaa. Ista ja isjaviia, da je izvršba obsodbo lete čega bojnega oddelka eocijaliat čac-revolncijo-narne etranke. Trfovinft. Baraaa perettla dne 7. deeem bra Tržaška borza. »aroiconl K 19.14—19.16, aaglelke lire K-- do__. London kratek teimir K 240 30- 240 55 Francija K £5.70—95 85 - Jtalfja K P5 75—96.90 itaalijanaki bankovci & —.—--Nese*!;* 117.65--117 80 remiki bankovci K —.---- avstrijska edaotsa renta K 09.60 99.90, tg 'i kronska renta K 95.05 95 35, iialiisrRk* irrt — _ kreditne akcije K 667.50 — 669.50 dziavce ieleizice K 659.--661.--, JLcmbaidi lit*. — 121—, LIcjdove ikdje K 744.— 750 B r e Č k e : Hea K 331.75-1 35.75, Kif dtt K 496 — do 483.—, Bcdiuiitdit 18£0 K 3C2.— 310.—, B. derkredh 1889 K 3(.2— 310.—. Tnriki K 146.— do 148.- Stbake —.— ' h:" i Ijanaka reita 1(5, ti«»i đekctt 31;, nccnjtck «:-! ttnnajn 24.32. Trdna Tržna poročila 7. decembra. 1 Budimpešta. FPenica za april K 16 76 dc i K lr.78, rž za april K 14.20 do 1±22 r vea ^ apnl • cd K 14 36 do 14 38, koruza z» maj K 13.<6 do B 13 I Plenica: ponudbe srfdnje, povpraševanje ugodneje, , tendenca trdna. - Prodaja 24.000 meterak.h 9to-1 tov. za 5 atotick viSje. Draga Žita nespremenjeno, [ Vreme : blago. - - Bavrt. '8kl«i,> Kava 8«ntri> flir k^--! itge ta tek. nreco po £0 kg ^7»— f*k, n marec 47.—. Mirno. Ntw-Yoik. (Otvori? "fJ1 Ka*a RIo t« bf^' ce ! dobave. — Stalno, nespremenjeno, do 5 at. zviSanja Prodaja 10C0 ereč. H am b u r k. (£k!er rop.11 Kava Santo* good kveiage za dec. 37.1 9 ta marec 38za maj 38.1,; za september 39 11 Mirno. Bava Bio nrvadn lotu 38- 40, navadna reaine 41—42 navtdtfi dobu 43—45. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za za dec. 16 85, za januvar 16 95, za febr 17.10, za marec 17.20, za april 17.30, za ma 17.40. — Stalno. — | Vreme: lepo Sladkor tuzem ki Centiifugal 5 promn. fled K 70 — do 72.—, za nov.-avguat Iv 65'50 do 66 5C Concasse in M elisitl promptno K 72.50, za nov. ' i vgust K 67.50 do 68 —. London. Sladkor z repe surov 8"lia . Stalno. Parii Kž ia tekoči mesec 16— rt t» januvar 16.25, za jaa.-april 16 50 marec-junij 16.75 ( irno). — f Jenira ta tekoči m aec 23.30, za anuvar 23 55 za anuvar - april 23.90. za marec-junij 24.35 (mirno Mcka za tekoči mesec 31.10. ra jan. 31 20 za jan -april 3155 za marec-junij 31.90 (Stalnoj — Repičn« olje za tekoči meeec 56.25, za j n. 56.50 za januvar-apnl 57— ia mai-avgust 57.75 fatalno;. — Bpizit ze u kot i Dcerec 37.—, za jan. 37.25, za jan.-april 37.— za n:aj-avgust :-7.50 mlačno). — Sladkor sniov Sfcc ufo rov 20.*/«—20.3'4 mirno , bel za tekeči mesec 2i.5B za jin 24." za januvar-aoril 251/«, za marec-junij 25 .s/8, (mirno) ranniran 57.50—58.—. Vreme : blažje- ______ NQCAI ca IA 1 ° v s k 1 p e b,e) s 1 adO vi OC J v kafetastmi lisami. Vec pri A. Čok, Lonjer 6i. Patentovani flivan-postelja Hahnicli odlikovan v Florenciji 1905 se zlato ko-lajno in nagrado. je edini (livan, ki slu/i ob jednemj tudi za posteljo se žimnico in podz- j glavjem in neobhodno potreben onim družinam, ki imajo malo stanovanje. ^ £ Plačevanje na obroke. Jlato« JKahnicto, ul. Sv. Ivana [lO. S potrtim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi oče in soprog Remec Valentin c. kr. pc£tni poduradnik dne 7. t. m. v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil danes 8. t. m. ob 3. uri pop» iz hiše žalosti-ulica S. Sergio št. 3. N. v m. p.! V TRSTU, dne 8. dec. 1905. Katarina, soproga. Alojzij, sin. Elizabeta, hči. fl Trgovina z manifakturami — i Fogar & Sachetti ■■■aauH Mi ■■■■■■■■■■■■■^h Priložnost. . Darila za božilene praznike in novo leto. — Volnena obleka, 1'aštanj, platenine, spodnje — --srajce, nogo vieef kožnhovine, srajce itd.-- - Vse po ugodnih cenah.-- ulica Ponterosso št. 10 TRST ulica Ponterosso št. 10 TRST war Tovarna pohlitva "M Aleksander Zcri Jftnzi ulica Tosa Stv. 52. VI #m!m M«a). ' , ZALOGA: P\nzzn ROSnRIO (Salaka paatofla). Ceno, da 00 nI tat! ne tono Sprejemajo se vsaJcovratu 4atm tadi po aacoaooPKi posebnik MMa. MMMK Mizarska zadruga v Gorici "(Solkan) tovarna pohištva u rtrojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu tvojo ir zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J ■ rig lei Mori Štev. 1 (Boario) - v Trstu - tit čeme sr. Petra ? liti Mareifl Majr«ija tovarna pohiitva primorska domala. Pokištrm »mdmlmjm m molidno, trpežno in Učno. in sicer mmmo in lemm, poaušeamgm v tovmrniiki sušilnici a temperaturo 60 stopinj. mr Vaaka htaharwi Ja izMjii^ana. Album pohiitva poilja aa brazplaCna. Prodaja ao tudi na mooočno obroka. ( Taataflia v: TISTO, ftPUZTU ia ALEKIAVDBIJI (ORJENT). Prnda CO sokolska obleka. Naslov j UUd otJ jx)ve uprava »Edinosti«. Triip tiolfi" Burka v 2 dejanjih ,, I I IJC II OM • jx, 60 stot , po pošti 10 stot. več ; vdobiva se pri spisatelju in založniku Jaki Štoka v Trstu (Narodni doni), pri A. Gabršček v Gorici in L. Scb\ventner v Ljubljani ANTON SKERL mehanik, uprlseianl zveđeneo. Trst - Car!o Goldonijev trg u. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motoioles „Pod" Napeljava in zalogaelektričnih zvončkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, kole«, motokolea itd. V«Uk« xal»fm prlpadkov po tovarniških oen&h TELEFON itav. 1734. Zavarovalnica za zavarovanje proti opjo išče izurjene potovalee Ketlektanti naj svoje ponudbe oddajo — odministraciji lista »Edinost«. _' Velik izbor inozemskih in lokalnih vzorcev. ■ Pozor! Pozor! IT Kova krojačnica. — Piazzn del In Bstrricra 3 I. —— Slovenski napis. Izvršuje v*a v krojaško stroko spadajoča dela v popolno radovoljnost. — Najnižje cene! Priporoča se udani w Slavo j S ker L Barvanica. pralnica in čistilnica na suho = na parno moć = Albin Boegan Trst - ul. Far neto št. 11 - Trst. Ne «la bi se razdrla, se obleka barva, pere in na suho očisti z največjo točnostjo. — Barva, pere in lika pregrinjala, blago od pohištva, pokrivala itd. — Na par se moči suknjeno blago. Za božično in novoletno darilo! Čudo v ceno! <')00 komadov samo za gohl. 1*85. Ena krasna zajamčeno dobro idoča precizijska ura na 36 urni tek p pozlačeno verižico 1 krasna Spila s ponar. biseri, kravato, 1 pozlačen prstan a ponar. kamnom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura garnbov iz 3*'w dcuble zlata za inansete, ovratnik in prsa. 6 platnenih žepnih rut. 1 jako lepa žepna pihalna oprava. 1 kn »no žepno cgltdalo v ^katljici z glavnikom. 1 lepo di^če toaletno milo, 1 vez. be-ležnica. 12 razglednic slavnih umetnikov zadnjega stoletja. 72 angl. pisalnih peres in 39"» raznih reči. ki so v biSi neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro. ki je sama toliko vredna, stane le gold. 1'85. Pošilja na povzetje ali predplačilu. H. SPINGARN, Krakov it. 43. Kdor naroči 2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni nožič na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih se priloži vsakemu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se denar takoj povrne. Zaščitna znamka: „Sidro-*. Liniment. Capsici comp. Nadomestek za Pain-Expeller je -plo-no priznano kot izvratno bol blažnjo&e mazilo ; cena SO stot., K 110 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovauju tega povsod priljubljenega domačega ered^tva. naj se jemlje le originalne steklenice v skatljah z n:t-o za-< itno znamko „Sidro*, iz Bichter-jeve lekarne, potem se je gotovo preje! originalni pridelek. — — — — — Richterjeva lekarna Elizabetine ulice *tev. b. nova. Ki ..iiitei 1c?i" t PRAU! Dnevno razpošiljanje aBr Važw0 2a takega brez izjeme. Opozarja se vse one osebe, koje si nameravajo vkupiti za jesen in zimo obleko za moške in dečke, površnike, hlače od volne ali bombaža ter delavske hlače I. vrste, naj izvolijo obiskati velikansko zalogo v dobro/.nani ppodajalnici izgotovljenih oblek fl ul. Arcata I. VIKTOR PIŠKUR. ___ Vel k Izbor in popolnoma konkurenčne cene. Bogata zaloga tn- In Inozemskega blaga, barvanega in črnega in zadnje novosti. POSEBNOST: obleke za zaročence. Vzorci se pošijajo brezplačno in franko. Sprejemajo se naročbe za obleke. grairi) hotel „Union" v Ijubljani. Kad 100 sob. wm b h m wm Xomfort prve vrste. KAVARNA AL MOCCA ——— najelegantnejši lokal-- TRST — Ki v« Pf 8C»t«ir I (na lop-ln ulice Fontanone) — TRST Izvrstna kava. * o. io> . o> • <>> io> • 01 Izborna pijača. ,0. i o i • o i io. Biljard St. Martin 'o> oi Odprto do 3. ure zjutraj. — — — — — Telefon 894. Za bolne 11a želodcu. Vtakaleren u, ki si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem že'cdca. \živanje pomankljivih. težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kakor n pr. želodčni katar, želodčni krć, želodčne bolečine, težko prebavijanje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, kat S" ega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preskočeno. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. To zeliščno vino Je aestavljeno od izvratnih, zdravinomočnlh zelišč in dobrim vi nem, Jači in oživlja prebavni sistem človeka. Zeliščno Vino odstranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh in je vspešno za novo napravo zdrave krvi. S pavotrsro poiabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v k; li. Ne Mi.tno tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter jdiav u sk< • 1 i!v"mi i: zjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezanca. rtjerjarje, slatoati z biutanjcm, kateri se pri dolgotrajnih {zastarelih) 1 (leč i ah i n /< lcdtti radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina. IzpirEnje človeške potrebe n jcin tu«ii siinenje ki vi v jetiah, vmnici in sistemu vratuih živcev (haemorrhoi-d.čne bolečine), odstianjajo se zeliščnim vinom hitro in voljno. ZeliSčno vino Toj ravlja vtako nepiebavo. j' ilcljuje prebav-uemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca z lahkim čistilom <•?«»»• • « vse ničvredne tvarine. —— Mršav in pogled čl: -a, pomanjkanje krvi, hlnl e prebave, pomanjkl mg« iit«i.ižčaja krvi in bolebnega stanja jeter 1'ri popoluem pomankanju volje do jedi. pnd nervoznem zbeganjem in otožnoiijo kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom niranje. ^ . f Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči sveži vspodbujo. Zeližčno vini podel j u e človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in i«bolj?uje ivarjenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliično vino prodaja se v stekleni« ah po I 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, štednju. Miljah, Kopru. !rež-ani. Tržiču, Sonknh, Fhimičelu, Ogleju, Giadežu, Izoli, ^iiauu, Faznu. Huzetu, Postojni, Vipavi, Ajdovščini. Goric1, Gradišču ob Soči, Korminu, Hi mansu. ( amjlungu, Cervinjanu, Uaoaau. Hujah. Vižinadi, Mon oni, Lovranu. Opatiji Voloskem, Keki, Bukaru, Sušaku. Cabarju, Ribnici. Vrhniki, Idriji, Kanalu, Oedadu. Vidmu, Mor eljanu. Palmanovi, I^ati-ani, Portogruaro, Vodnjanu, Pulju, Labi nju, Cresu Cernomblju, ^Metliki. Novemestu, Trebnjem, Luiji, Ljubljani, Kamniku. Skotjiloki, Kranju. Tolmiu. i arcentu. Štanjelu Codroipo, St Vidu ob Taglia-mfntu. Pordenone. Motta cli Livenza. Treviso, Lošinju, Arbe, Novi, Cirkvenijsi.Ogulin, Vibovfko, Karlovac. Jaška. Samo! or. Brež ce, Kr^ko, Podčetrtek, Pregrada, Kogatec, Celje. Pliberk, Hadovljica. Tržič, Tiviž. Kigolato. Pieve di Cadore. Serar.lo, Lonsrarone, Belluno, Conegl ano, Padovi, Chioggia. Kovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vaeb drugih večjih ali manjših krajev Istre, Dalmacije,cele Avscro-Ogrske in sosednjih deželan. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu :> ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni v vi4e kraje Avs ro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! Zahteva naj se iz rečno Hubert Ullrich-ovo Zclišcno vino. Zaloga Izvozno-marčne (E^port-Marzen) in vležane (Lager) z= pivo == v aodčekih in v boteljkah, kakor tudi — kvasa = iz tovarne Bratov Reintngh&m Steinfeld pri Gradcu. zaloga jtfaiiomjeve Qicsshublcr vedno sveže kisle vode po smernih oenab pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. M dan sveže jajca kakor tudi prve vrste štajerske perutnine in divjačine 3(arl 3(umar irst,ui. Ddie y?cque 20 Alojz Ciai 4 IMitiii naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alla Citta di Trieste v ul. Torrente št. 40 (nasproti glediSča Goldoni). Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše — novosti. ■ Ivan Suban TR$T ulica Chiozza o3. TRST Veliku zaloga svežega štajerskega masla, navadnega masla I. vrstt po IC 216 klg. centrifugirano maslo za faj po Iv z-70 ne izpod 5 kilogr. Sladki muškat v boteijkah od 1 litra po 96 stot. Vel'V zaloga suhega in svežega sadja. O pnliW': praznikov se vdobijo : zajci, kljunači, :-«M.runi itd. blago vedno sveže. Aa zahtev se posije cenik. Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstn^ opeko, pesek, apno, živo in ugasel o, se dobiva po najnižjih cenah, da se,ni bati konkurence, pri tvrd k i--—; Selli & Uorsi ulica Economo št. 12 (stari mlin) Nad 40-leten vspeh. Najstarejša medicinalna specijaliteta naže pokrajine. PASTIGLSE PRENDINI (od ogolunjene sladke Skorje) Iznajditelj iu izdajatelj P. PK EN L) IXI v TllSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jili vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadohfc čist in svež glas. . NB. l,azite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni ..Prendini v Trslu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. Zahtevajte pri nakupu Schichtov-o štedilno milo z znamko „JELEN" Ono je zajamčeno čisto in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoće dobiti zaras jamčeno pristno, perilu neškodljive milo naj pari dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". Ddobiva SC POVSOtl! 41KI SCH1CHT. USTJE 11a LABI. MT Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju. r- Varstvena znamka.